(NE)USTAVNOST "ZAČASNE UPORABE' MEDNARODNIH POGODB
Povzetek; l^roces evropske httergacije tn sodetovanja driav spremlja sklepanje mednarodnih pogodb in dnigih aktov, ki pogodbenice ivže in povzroča različne posledice. f\)seben pomen predstavlja način uveljavitve mednarodne pogodbe, tako v notranjepravnem kol tudi v mednarodnopravnem smislu, t^rispeivk obravnava predvsem notranjepravni vidik, vendar se omejuje zgolj na začasno uporabo mednarodnih pogodb, to je uporabo pogodb pred njeno /x>lno-pravno veljavnostjo. Navidez zelo praktičen institut začasne u/forabe mednarodnih /»ogodb lahko pri natančni analizi pravnih določb, ki urejajo to problematiko, postane ustavno s/x)reiL Sploinogledano, legitimnost instituta ni sporna, vsebujejo ga med drugim tudi Dunajska konvencija o pogodbenem pravu iz leta 1969, ustave in zakono<taje mnogih driav. Vendar pa p ob uvedbi motnosti začasne uporabe mednarodnih /fogodb v pravni red potrebno natančnejše urediti tudi druge segmente, ki omogočap in zagotai^jajo spoštovanje načela pravne driave in načela delitve oblasti Ključni pojmi: mednarodna pogodba, začasna uporaba mednarodnih pogodb, ratifikacija, nstavnosodna kontrola mednarodnih pogodb, načelo delitve oblasti, pravna država.
V Vradnem listu Republike Stoivnije je bita pred časom objavljena uredba o ratifikaciji protokola k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini', kijev širši jatmosti vzbudila ivliko pozornosti. To Se posebno velja za populacijo na katero se neposredno nanaša. Nesporno Je, da so posledice ratificiranega protokola v širšem .^mLitu prizadele slovensko kmetijstvo in Jc uveljavitev protokola posredno kršila nekatere pravice in svoboščine teh ljudi. Če ob tem upoštevamo tudi dejstvo, da je bil protokol ratificiran z uredbo vlade' in gre poleg tega za uredbo o z;ičasni uporabi protokola',
* .Vaifui Dovtan dl/d. /imttiik ntitniitec na Mtniitnam za luiininjr zadetv Kcpubllkr Shfrn^. ' HretOM u zaCaiuii ufmrabl Ikidatiieita firoHittila it 6 k .trrdnfmmlatemu sfmtazumu o pmm trgiHinl (aHTAk l/nidni Ust KSMV 2VJH. 2 dne 2H0.1 fJSH
' Mednarodnepngttdbe. 'ki isebufefn nore iibivznoai' mora nulflarail Drtatnl zbor. (Sef 6.1. Cten Zaknna o zunanjih zadeitih, l^radnl htl Ki. U t/91. 6.1 den
' Mediianidiia ptiftiMlba (firoUitolJ se uiko v skladu s 6tl Cletiom Xakona o zunan/th zadevah začasno ufnraltl/a lakti da le nI iKjnoimvno iive^tijena
pomisteti o sponiosH meduarodiiopminiili altlov. ki se iifmmbtjajo v stovetiskem pmvuem redu, pofsem na mesni. V uadaljemnjii ne bom go-iforil o vsebinski naravi omenjenega protokola niii iie o vsebini drugih mednarodnih pogodb, ki se začasno iiftorabljajo, lemveč zgolj o pravni naravi instituta začasne uporabe mednarodnih pogodb ter o pravnih posledicah instituta, ki se odražajo na različnih /x>dročjih.
Uvod
Raiiricir.:.ic in objavljene mednaitnlne |x)godbe sc v Republiki Slovrniji uporabljajo neposredno.« Raiiricirana in objavljena mednarodna pogodba ima v slovenskem pravnem redu lako vlogo kot vsak dr\ig zakon, ki ga sprejme parlament. To pomeni, da je metlnarodno pravo mogoče uporabiti in se nanj .sklicevati v postopkih pred slovenskimi sodiSči* in drugimi organi. Istočasno pa je podvržena tudi ustavnosodni presoji.
Institut predhodne ustavne presoje, to jc presoje ustavnosti mednarodne pogodbe pred njeno nuilikacijo, določa slovenska ustava. V postopku ratifikacije mednarodne pogodbe, na predlog z ustavo določenih upravičencev, ustavno sodišče izreče nmenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo.» Ustavna presoja jc mogoča šde takrat, ko upravni organ, pristojen za zunanje zadeve, sproži postopek nitifikacije.' Naknadna ustavnosodna presoja metlnarodne pogtxlbc pa se izvede po postopku, ki ^Ija za vse ostale 7.akone, ki jih sprejme Državni zbor.* Navedeno velja tako za mednarodne pogodbe, ki jih padamcnt ratificira z zakonom, kot tudi za mednarodne pogodbe, ki jih vlada ratificira z uredbo. Ob dejstvu, da sc mednarodna pogodba prične uporabljati z dnem. ko sta državi izmenjali diplomatski noti, s katero sc obvestita, da sta opravili vse potrebne notranjepravne postopke za njeno veljavnost, jc kontrola skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo zagotovljena in nesporna.
Začasna uporaba mednarodnih pogodb
Vendar pa slovenski pravni red dopušča, da se mednarodna pogodba uporablja šc preti njeno ratinkacijo. Slovenski zakon o zunanjih zuidcvah namreč določa, da sine pogajalska dclegacija s posebnim dovoljenjem organa, pristojnega za rati-
•	Ustava KefMibtiir Slinviil/e. ttradiil tisi «.<. ti	H {bni.
' t) lem veC Novak v ' Sodna /miksa \'rhoviiefv sodMa KejMltlike Slovenije /dede odniisa med med narodnim In niumnjlm pmvom///. sreianfe Jmivnikov s /mlrtteja Jaitiefta fmnu ntrturot. J. do S december
•	C3e) IfM Oen t/siaiv KS In mnenje tlsutvuega sodUia U Km-1/97, z dne OS-OAnfJ?
' <aet Oii iten Xakona o zunanjih zadetrth
•	IJslavno sodiUe KS se stcer le nI odheilo ali /e prislofno za oceno ustavnasji mednarodnih sfto-razumov, rall/iclranlh z zakoni Vendar fia/e te (mesojtdo ustavnim mednarodneffa sporazuma, nulflci-ranejta z uredbo. In se prt tem skUcefokt na Ifill Oena t/slave KS, ki pravi, 'da )e tisutvno sndlUe /irlsiof. no za ocicfio lalavnosll in zakonllosll /mdzaknntklli ahov' (tU' 147/94).
fikucijo mednarodne pogodbe, sprejeti klavzulo v mednarodni pogodbi, da sc bo le ta začasno uporabljala Sc preti njeno uveljavitvijo* Institut začasne uporabe mcdnartxlne pogcxlbe določa tudi Dimajska konvencija o pogodbenem pravu, katere članica je tudi Republika Slovenija." Mednarodna pogtnlba sc po konvenciji začasno u|x>rablja, čc je tako določeno v pogodbi ali če so sc držiive, ki so sc udeležile pogajanj, tudi sicer tako dogovorile. Pogtxlba se preneha začasno uporabljati na način, ki jc določen v pogotibi, čc so sc članice po.sebcj dogtjvorilc ali čc država obvesti tlrugc države, meti katerimi se pogodba začasno uporablja, da ne namerava postati članica pogodbe.
Določbo o začasni uporabi mctlnarodne pog<xlbc vsebujejo tudi zakoncxlajc drugih evropskih držav (Belgija, Estonija, Francija, Hrvaška, Litva, Latvija, Luksemburg, Nizozemska,...), zato le-ta v strokovnih krogili splošno gledano ne postavlja dvomov glede (nc)u.stavnosti instituta "z;ičasnc uporabe mednarcxlnc pogotibe*. Vcntlar pa bom v nadaljevanju po.skušal navesti in utemeljiti pomisleke o nekaterih pravnih vpra.š;mjili začasne uporabe mednarodnih pogodb, predvscn» z vidika načela pravne države in načela tlclitve oblasti.
McdnartKlna pogodba sc začasno uporablja od podpis;! |x)gtxlbc do njene UN-cljavitve. Čeprav z:ikon neposredno ne doltjča začetka začxsne uporabe, jc logično, tla se le-ta u|x>rablja od dneva podpisa, saj preti tem ni nikakršnega temelja, na |XHllagi katerega bi .se mednarodna pogodba lahko uporabljala." Zakon o zunanjili zadevah doltjča. da sc mednarodna pogtxlba 7.;ičasno uporablja do njene uveljavitve, pri čemer nc doltjča aU gre tu z;i notranjcpravno ali mednarodnopravno uveljavitev. Naše pozitivno pravo eksplicitno ne določa kdaj se mednarodna pogcKlba prične uveljavljati, vendar jc najsprejcmljivejša rešitev prav gotovo tlan pričctka vcljavntisti zakona o ratiHkaciji mednarodne pogotibe."
Začasna uporaba mednarotine |x>gt>dbc torej prctistavlja in označuje časovno določeno obdobje v katerem sc le-ta uporablja, ni pa mednartxlna pogodba tudi že vcljavru. Veljavna |X}stane šele takrat, ko je izpolnjen z ustavo določen pogoj." Mcdnartxlnopravna uveljavitev |x)gtxlbe pa je običajno vezana na določeno število podpisnic (v primeru multilateralnih konvencij) ali pa jc začetek veljavno sti vezan na določeno število tini po izmenjavi t>bvestil (diplomatskih iK>t) držav pogtxlbenic o tem, da so notranjepravni postopki za ratifikacijo mednar(xlne |x3gfxlbc končani."
Razlogi, ki vodijo države ptnlpisnice k uporabi klavzule o začasni uporabi so predvsem pragmatične narave. Običajno obstaja vzajemen interes pogodbenih
'fPefat Ckii
" Ihtna/sta tomriicljti o IngiHlhenem (iimv. ftndfHsatta 2\ ma/a 1969 lut Duiu^u, ruil/klrami v t tadiicm lL%lu SfH/MI'gfrt 2S flrit
" />Aii'An. da .<r mtdtuintdim iK>Ki>dha ul*imbfya x dnem lutdfiOa. abU/^tui vsebu/e U utma med-luinidiia fKiftiitlha
"Ibje noMledii/l dan /jri nhfaii f Uradnem luiu ■ MedfUirudn» /ngodbe KefMM$te Slomi^e. " Raljfkininc In i>lit>vlicnc mediumidue fntgridbe «• n/tumhlfatu neposredno (H deti). " »lUaiifa se ipntianle. ali /r mednarodna (»iftodba. ki fe bila (nommfe imamo) ran/ktrana ( z zakonom o rali/lkoii)!) ie /nuno obiTZufoCa. aH/la Je ob lem fioirrbna ludi mednarodmtpmriui in^el-JavUevjmiKndbe. Id/iniiihm s«Je JiniClioJavil pri ratifikaciji etmfidtegfiliru^	(Hej
mnenje Usiai-nega .uidlVa Hm - it. I/VZ
strank, da bi se pogodba pričela čimprej uporabljati in udejanjati. Možnost in dopustnost instituta začasne uporabe mednarodnili pogodb namreč nadomesti oziroma z;ičasno obide dolgotrajnost ratifikacijskih postopkov. Teoretično razlikovanje med implementacijo mednarodne pogodbe oziroma njeno vcljavno.stjo m (začasno) uporabo mediurodne pogotlbe za selx)j potegne razJične pravne posledice." Kot bomo videli v nadaljevanju, le-te v našem pravnem sistemu niso nezanemarljive. Menim namreč, da že sama uporaba mednar<xlnc pogodlx- lahko posega v dejanske razmere in življenje, če ne celo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so v zadnjem času Se posebej občutljiva tematika.
Zakon o zunanjih /.adev-ah ne določa ali izvzema področja, ki je predmet mednarodnopravnega urejanja, kjer se klavzula o začasni uporabi mednaro<lne pogodbe ne bi smela uporabljati. Generalno |Xx>blastilo zakona torej dovoljuje uporabo klavnile na vseh področjih urejanja, ne glede na to, ali gre za pravo človekovih pravic ali za popolnoma "operativno-tehnične" niednarodne sporazume. V praksi sklepanja mednarodnih |x>godb Republike Slo\rnijc sc klavzula najpogosteje pojavlja v sporazimiih o prosti trgovini, v sporazumih o vračanju oseb, ki v državi bivajo v nasprotju z notranjim pravom, redko pa tudi v sporazumih o odpravi vizumov.
Proccsni vidik in.stituta začasne uporabe
Prvi |x>goj za začasno uporabo mednarodne pogodbe je pridobitev po.scbne-ga dovoljenja, ki ga izda organ, pristojen za ratifikacijo mednarodne pogo<lbc. Po naSi uretlitvi sta to Državni zbor ali Vlada Republike Slovenije, odvisno od narave mednarodne pogodbe. Mednarodne pogodbe" ratificira Državni zbor, ki jc hkrati pristojen za izdajo dovoljenja za začasno uporabo mednarodnih pogodb. Protokole, programe in podobne akte'", ki so podpLsani zaradi uresničevanja sklenjenih mednarodnih pogodb (ratinclranih v Državnem zboru) in ki ne vsebujejo novih obveznosti, pa ratificira Vlada Republike Slovenije." Skladno s tem vlada tudi dovoli začasno uporalxj takega akta.
Po končanih pogajanjih in uskladitvi besedila mednarodne pogodbe in njenega po<lpisa, se mednarodna pogodba, ki vsebuje klavzulo o začasni uporabi, lahko uporablja. O tem, kdaj sc bo pričel postopek ratifikacije te pogodbe, odloča vlada oziroma zunanje ministrstvo. Predlagatelj pri tem ni vezan na časovni rok, pogodba pa se začasno uporablja ne glede na ne-sprožen ratinkaci|.ski postopek.
' /'nitlUiio i^rduim. rmithMvtife mol tirifiutualjn In zaiatni) ii/Kmihrt mvdiuinjdne /mgodbe lu vpUnt na naCm ul<i>iabe lalroma tziv/an/a mednartHtnc
' De/InKlJn mednan>dne {iokimSm! z i-Ulika nmran/efja Imivnena mta Me/tuhlibe ShivmIJe diilnCa 5« a*n zakfsna n ziinan/lh zaJnitli. 'MrdnartKlna itiigdtlba/e s/Ktruzum. ti ga Ht/iub/Uu! ShavnI/a Mene [lisnii z eno ali tfC driaiitml ali mednanidnlml urj^anlzacljaml In zii baierega vetfa mediumtdno imuti. ne glede na beiiln llslln. iz balenh fe seami/en ter ne gfede na n/egein (Koebim Ime'
" Samo ime itzinima naslov mednarodne lioftodbe ai iomaiUno ne dohiCI organa, /trislt^nega za ralh flkaa)o.
' /mIhmi o zunatiflh zadevah. 6.i Chni.
Prav v Cfin se skriva največji problem. Imtitiit predhodne ustavne kontrole je po slovenski ustavi dopusten iele v postopku nttifikacije mednarodne pogodbe. Neomejenost o/iroma nevezanost izvršne veje oblasti na zakonsko določen rok, pa dopuSča uporabo mednarmine pogo<lbe v nedogled. Praktično ne obstaja pravno sredstvo, ki bi v konkretnem primeru neustavno mednarotlno pogotibo razveljavilo, o<tpravilo ali jo suspenziralo. torej ji do ustavnosodne presoje in odločitve (xlvzelo pravno moč.
Kot že rečeno, institut zač;Lsne uporabe mednarodne pogotlh>e ni neobičajen in tuj tudi drugint pravnim sistemom. Vendar pa je pri tem |X3irebno upoštevati vprašanje pravne varnosti, s;ij je otJIočitev in pristojnost, da se sproži ratifikacijski |X)Stopek v rokah izvršilne veje oblasti. V tem času namreč ustavnoso<lna kontrola ni dopustna. Dejstvo, da v časii začasne uporalje mednarodna pogodba Sc ne velja, ampak se le začasno uporablja, ne opravičuje netlopustnosti ustavne pre.so-je v tem časovnem odbobju.
V tej zvezi je potrebno ločiti med mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira Državni zbor in mednarodnimi pogodbami, ki jih Vlada Republike Slovenije ratificira z uredbo. V prvem primeru dovoli začasno uporabo mednarodne pogodbe Otlbor Državnega zbora za mednarodne odnose, v drugem pa vlada sama. VpraSanje je, ali jc s tem podana zadostna garancija, da je konkretrui mctlnarodna pogodba skladna z ustavo. Ker pa temu vsaj v drugem primcni ni tako, je nujnost pravnega sredstv;i še toliko bolj utemeljena.
Poseg v načelo delitve oblasti
Ustava Republike Slovenije določa, da ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in z voli^•ami, po načelu delitve obhisti na zakonodajno, iz\'rSilno in sodno." Značilno za omenjeno načelo je, da so posamezne reje državne oblasti relativno samostojne in neodvisne, ventlar to ne pomeni, da ti organi ne .sodelujejo med seboj. Med njimi je vzpostavljen sistem razmerij, ki se imenuje sistem zavor in ravnovesij (check and balances). Načelo zagotavlja metlsebojno omejevanje In kontrolo treh vej oblasti In služi uveljavitvi politične demokracije in pravic posameznika.
Zastavlja se vprašanje, ali jc opisana ureditev začasne uporabe mednarodne pogodbe popolnoma v skladu z načelom delitv* oblasti. V primem. ko vključitev klavzule o začasni uporabi mednarodne pogodbe v besedilo pogodbe dovoli zakonoilajna veja obListi, je načelo delinr oblasti nedotaknjeno. Pristojno delovno telo parlamenta 2 do\-oljenjem prevzame odgavoriK>st za morebitno ne-ustavnost mednarodne pogodbe." Vendar pa je s tem rešeno le vprašanje pristojnosti in morebitne odgovornosti zakonodajakra. ne moremo pa titlitl, da jc zagotovljena tudi materialna ustavna nespornost mednarodne pogodbe. Vključitev klavzule o začasni uporabi v mednarodno pogodbo dovoli Otlbor Državnega zbora za med-
Hnu
* Snvtta (16 lem liu.Vamo nb *lmiU neuaneztiatl uretlllrr. ki ne tkipuUa ustanMatnlne pnisnfe In s lem ngniifi naCek) fimiite driaiv
nurodnc otlnose, ki pa ne obravnava nicdnarcnlne pof>o<ilx; z vidika njene u$tavn<xs(i. Sekretariat Državnega zbora z;i z:ikonodajo nainivč inednar(xino |x)goc!lx> preuči Šele v postopku ratifikacije, kar pa jc o<lločno prepozno. Na splošno gledano je .sklepanju tnctinarodnih |}ogodb po.svcčcno bistveno premalo pozornosti, nc le z vidika preverjanja ustreznosti njene vsebine, pač pa tudi z vidika njene ustavnosti Ureditev ne u|x).<tcva pomena začxsnc uporal)c mc-dnarodnih pogodb in posledic, ki jih lahko povzroči v notranjem pnivu. Potrebno bi bilo razmisliti kako urediti postopek, da bi mednarodne |Jogodbc obravnaval čim SirSi krog delovnih teles padamcnta, seveda glede na njihovo delovno področje. Ena izmed možnosti je večstopenjski |x)sto|Dek seznanjanja z vsebino in pravnimi posledicami mednarodne pogotllxr. Na |>odlagi tako izwdcnega postopka, bi pristojni organ izdal dovoljenje zj vključitev klavzule o začasni uporabi mednarodne |x>godbc.''
Vključitev klavzule o začasni uporabi pa lahko dovoli tudi Vlada Republike Slovenije. To izvršni veji oblasti omogoča nemoteno uveljavitev oziroma uporabo neustavne mednarodne pogodbe." Izvirna pristojnost zakonodajalca (sprejemati zakone oziroma odločali, kateri pravni akt Ixj veljal v državi) jc s lem prenesena na izvršno vejo obhisti. Samo po sebi nc gre za nikakršno posebnost, saj v naši pravni ureditvi poznamo tudi institut delegirane zakonotlajc. Vendar pa jc nedopustno, da ob tem ni na voljo pravnega sredstva, ki bi prvič, ugotavljalo morebitno neustavnost mednarodne jHigotlbe in drugič, tako pogodi» tudi mzivljavilo, odpravilo ali smpendintlo. Tako tudi ni podana pravna |xxllaga za ugotovitev odgovornosti izvršne veje obListi.
Zaključek
Poleg neustreznosti ureditve instituta začasne uporabe mednarodne pogcxibc v Zakonu o zunanjih zadevah, sc naš;i razprava lahko ustavi žc pri določbi ustave, ki pravi, da sc ratificirane in objavljene metinarodnc pogodbe uporabljajo neposredno. Ali to pomeni, da sta pogoj ratifikacije in objave "conditio sine qua non" ter da jc potemtakem institut začasne uporabe žc .sam po .sebi neustaven. Ali pa jc za ncratificiranc in neobjavljene incdnarotlnc pogodbe predvidena "posredna" uporaba?
Dejanske razmere nas namreč prlsiljujejo k čim hitrejši uveljavitvi pravnih pravil, tako mednarodnih kol notranje pravnih. Institut začasne uporabe mednarodne pogodbe nam to nalogo olajšuje in jc tako. tudi primerjalno glc<iano, povsem običajen. Zato ob tej priložnosti vprašanje u.stavnosti instituta glede na zgoraj omenjeno določbo pustimo ob strani.
Cc sklenemo našo razpravo lahko ugotovimo, da slovcn.ski pravni red dopušča začasno uporabo mednarodne pogodbe, ki jc v nxsproiju ali neskladju z u.siavo
* OTij Min, I'lrt. (SeMiHrrxiiral /nHo/itot' iii /mike stlefmiiju lii lzir<niiii/a nmtiianMtiilli fmgi^ilh IcT ii/mlelinv ii/i/iiHTita mrtM lii i*^ »•/(Oiinrni stucmu. Ilnljtlje m iM<>. U 6-7/fA>7/XXItl
" Oh lem lie tmemn /naahlll. dii ttrrtna tvja iMasll (ktnikmiiefe mliilsirslii, ai ziinan/e ziuleiv) ihiloet, kciirn tirgaii ht, mediumKtim Imgudbt, raii/klmlf
Republike Slovenije. Varovalke, ki bi to onemogočala ne zasledimo nikjer v naši zakono<laji. Pozitivna ureditev nc dopušča niti uporabe ustavnosodnc kontrole, saj Ic-ta ni mogoča pred začetkom postopka ratifikacije mednarodne pogodbe. S tem pa jc prav gotovo prizadeto načelo pravne države.
'Posebej v zadnjem času lahko v Sloveniji zaznamo trende in predloge, ki izvirajo iz upravno-izvrSilnc veje oblasti in ki vodijo v smeri poenostavitve postopkov za uveljavitev mednarodnih pogodb. Zmanjšanje in odprava birokratsko zapletenih in dolgotrajnih postopkov za uveljavitev mednarodnih pogodb je po mojem mnenju nujna, vendar morata biti pravna varnost in skladnost pravnega reda na prvem mestu. Poenostavitev postopkov v prvi vrsti zmanjšuje ali celo izkjučuje vlogo zakonodajne veje obla.sti, kar ob opisani ureditvi gotovo ni v prid pravni homogenosti v Republiki Sloveniji.
LITERATURA
l>unaj.ska konvencija o pogodbenem pravu. Uradni li-st SFRJ-MP. št. 3<M3/7Z
Mnenje U.stavnega .«HliSCa Republike .Skjvvnije, St. Rm-I/97. z dne 05.06.1997.
Nuvak. 1997. .Sodna prak-sa Vrhovnega Mxli.šča Republike Slovenije glede odnosa nK-d nKd-nanidnim in notranjim pravom. 111. srečanje pravnikov s področja javnega prava. l\)rt«>rož.
C)dk>čba Ustavnega sodišča Republike .Slovenije. St. U-1-M7/95, z dne 09. in 30.11.1995.
Pogačnik. 1996. Veljavnost HK-dnartKlnih pogodb v Republiki Sloveniji. IVavnik, k.t 51, št. 6S. Ljubljana.
Prek. 1997. (Ne)ustrcznost postopkov in prak.se .skk-panja in i/vršc-vanja mednarodnih pogtKlb ter opredelitve njihovega nK-sta in vloge v pravnem sistenui. l\x]jet|e in delo, 67, XXII. I.jubl|ana.
Uredba u /.ača.sni uporal)i l>odatncga protokola Sl6 k Srednjeevropskemu .sporazumu u pnisti trgovini (a-FTA), Uradni list R.S-MP. St. 25/9«.
U-stava Republike Skrvvnije. Uradni list RS, St 33^1.
Zakon o zunanjih zadevah. Uradni list RS. .št.1/91.