SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 35 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 10 de septiembre - 10. septembra 2009 SLOMSEK IN NASA PROTISLOVJA JANEZ JUHANT- Znani cerkveni mož je rekel javnemu delavcu: ,,Baraga bi lahko bil uspešen cerkveni dostojanstvenik, pa je končal v revščini pri Indijancih." Ta pa si je mislil sam pri sebi in zaključil: ,,Ali ni pomembno edino to, kar storimo za reveže oziroma za človeka v potrebi in stiski?" Odgovor na to in naša družbena protislovja lahko najdemo tudi pri Slomšku, ki ga imamo za zgled vere in narodne omike. Zato bomo tudi ta mesec obhajali 150. obletnico njegovega prihoda v Maribor, ko je 3. septembra prevzel mariborsko stolnico in prestavil sedež lavantinske škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor. Verni pričakujemo, da tudi oblast z državno proslavo tega dogodka ne dela le cenene reklame, pač pa izraža privrženost Slomškovim vrednotam. Čudno bi bilo na eni strani poveličevati Slomškovo politično, narodno in kulturno zavzetost, ki je temeljila izključno na veri, po drugi pa zavračati, omalovaževati in izključevati krščanske vrednote v politiki, kulturi in šolstvu. Gre torej za priznanje krščanskih vrednot kot sestavnega dela narodnega izročila, ne le za politični trik ali poskus pridobiti nekaj političnih točk, ki jih vlada nenehno izgublja, in za odločitev za politične, kulturne, socialne in posebno vzgojne vrednote, ki jih je utelešal Slomšek. Posebej tudi, ker naši politiki potrebujejo, kot je izpostavil zavedni, pronicljivi in brezkompromisni pisatelj Boris Pahor, politično odločnost posebno do sosedov, ki se v odnosu do Slovencev ob morju, na Tržaškem, Goriškem, v Reziji, na Koroškem in v Monoštru ne morejo posloviti od imperialnih apetitov. Dalje oblast potrebuje socialni solidarnostni kompas, da ne bo podlegala le lobijem nastajajočih bogatinov in pogosto nesposobnih, a zaradi polpreteklosti vplivnih, da bo odpirala možnosti tudi svežim in sposobnim demokratičnim posameznikom in skupinam. Pričakujemo, da je državna proslava Slomšku tudi znamenje za priznanje resnice in pravičnosti do preteklosti. Spet nas opozarja tržaški šestindevede-setletni jubilant, kar smo že večkrat izpostavili, da brez razčiščenja preteklosti ne moremo naprej. Resnice o rovu Sv. Barbare v Hudi Jami in drugih breznih ni drugorazredna tema, pač pa pogoj za našo prihodnost. O njej je treba govoriti, pisati in se dogovoriti, da bi mogli iz pregraj preteklosti skozi vrata v skupno prihodnost. Te dni se spet odpirajo šolska vrata. Zadrege z mladimi ne dopuščajo kompromisov z resnico. Primeri žuriranja na končnih izletih, izgredi pri počitniko-vanju (npr. v Punatu), vedno večje težave učiteljev zaradi nediscipline, drog in neposluha za socializacijo pri mladih, a vse večja odsotnost staršev pri razreševanju teh težav, povečujejo zahtevnost vzgojno-izobraževalnih procesov. Eden od kazalcev nove dobe je tudi zmanjševanje števila otrok, ki tudi prinaša izzive šolam. Brez dvoma pušča učinke dolgoletna dvoličnost družbe, ki naj bi bila utemeljena na tako imenovanih socialističnih vrednotah, ki pa jih ni nihče spoštoval, kar je izbruhnilo z vso silo na dan ravno v času tranzicije. Izničevanje avtoritete staršev in učiteljev, ki mu je svoje dodala še porabniška mrzlica za standardom in stvarmi s povezanim odrivanjem človeka, je opravilo svoje. Krizni časi vsem odgovornim, posebno staršem narekujejo kritično samospraševanje. Učitelji bodo težko vzgajali k odgovornosti, resnicoljubnosti, poštenju in etičnem ravnanju, če mladina prek medijev dobiva zglede potrjevanja nevrednot (npr. laži in zvijače) v javnem življenju. Nismo namreč samo učitelji, ampak so vsi zrcalo mladim in ni naključje, da je zaradi omenjenih protislovij učiteljski poklic vedno težji. V neodgovorni družbi tudi učitelj težko vzgaja za odgovornost. Z novelo zakona za zmanjševanje vloge staršev v šoli tudi učiteljeve avtoritete ne bomo okrepili. Prav tako se ne bo učinkovitost vzgoje in izobraževanja izboljšala z ukrepi, namenjenimi socialnemu miru, a zato spodbujanju k odvisnosti od oblastnih ukrepov. Slomšek je sicer še vzgajal v nedeljski šoli, danes pa imamo postmoderni pluralizem; o če bi ga vsaj imeli! A to ne gre brez zavzemanja vseh za resnico o naši preteklosti in sedanjosti, z osebno odgovorno zavzetostjo vsakega in vseh — od staršev do politikov ter odgovornih v Cerkvi. Dve Slomškovi proslavi sta odlična priložnost za dogovor o tem, kaj hočemo v Cerkvi in državi danes in v teh (kriznih) razmerah storiti za človeka, še posebej za mladega. Ob tem bi bilo ne le problematično, ampak za skupno prihodnost naroda usodno, če ne bomo v Slomškovem duhu državljani in Slovenci v Cerkvi in državi iskali skupnega jezika, kako mladim ponuditi vrednote, s katerimi bodo premagovali svoje stiske in se reševali iz izgubljenosti v praznem prostoru brez ljudi, ki bi jim bili v oporo. Le skupaj jim bomo lahko doma, v šoli, v Cerkvi in v drugih ustanovah preprečili, da se ne bi znašli na brezciljni ulici in njenih omamah. Tega ne more rešiti le šola, niti z najboljšimi učitelji ne, pač pa volja do resnice, poštenosti in odgovornosti vseh dejavnikov družbe, posebno odgovornih v državi in v Cerkvi. Tako bosta obe Slomškovi slovesnosti - državna na začetku in cerkvena na koncu - tega meseca ne le manifestaciji, pač pa preizkus zavezanosti vrednotam, ki jih je pred 150 leti gojil med našim narodom škof Slomšek. Zavzetost politikov, vernih in nevernih in vseh odgovornih v družbi in Cerkvi tem vrednotam lahko tlakuje poti mladim, da jih bo ob pogosto mrtvem teku elektronskih in drugih medijev vodila v svet človeka in njegovega hrepenenja po Neskončnem. (Pio D^^ž^^^) Poslanke in poslanci so v torek, 8. septembra na izredni seji s predstavitvijo stališč poslanskih skupin končali obravnavo novele zakona o žrtvah vojnega nasilja. Novelo so v DZ vložili poslanci koalicije in SLS. V Sds, ki noveli očita diskriminacijo do žrtev partizanov, pa so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali obstrukcijo razprave. Poslanec SD Miran Potrč je v predstavitvi predloga novele zakona o žrtvah vojnega nasilja zatrdil, da predlagatelji želijo, da bi predlog novele predstavljal vsebino, „namenjeno pravični kvalifikaciji žrtev in njihov pravic, ne pa ideološkemu boju". Kot je pojasnil, novela izenačuje otroke, ne glede na to, kdo je ubil njihove starše. Prav tako po njegovih besedah novela izenačuje tiste, ki so jim požgali domove, ne glede na to, katera stran je to storila. Novela daje prisilno mobiliziranim, poleg že priznanega statusa žrtve vojnega nasilja, tudi pravico do rente, med žrtve vojnega nasilja pa prišteva tudi primorske Slo- vence, ki so Italije kot ita po kapitulaciji ijanski vojaki postali nemški vojni ujetniki, Zakon o žrtvah je še dodal. Poslanka SD Majda Potrata je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejala, da je sedaj skrajni čas za sprejem novele, čeprav ta nima podpore v vseh poslanskih skupinah. Ob tem je poudarila, da so v prejšnjem mandatu nasprotovali predlogom novel, ki bi spreminjale prvi in šesti člen zakona. Kot je pojasnila, so v SD proti enačenju partizanov in okupatorjev. Poslanec SdS France Cuk-jati je poudaril, da sedanji predlog novele sicer daje nove pravice, vendar je še vedno ,,diskriminatorno izk-ljučevalen do otrok, katerih starše so pod etiketo sodelovanja z okupatorjem pobili partizani". Njim, tako Cukjati, novela ne priznava niti simbolične odškodnine. Na koncu je napovedal obstrukcijo SDS pri tej točki. Kot je dejal, ne želijo sodelovati pri sprejemanju te novele, ,,ker v SDS visoko vrednotimo načelo pravičnosti in enakosti pred zakonom ter pravno varnost vsakega državljana". Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je dejal, da novela ,,sicer prihaja pozno, ampak bolje pozno kot nikoli". Po njegovih besedah so spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja nenehno širile pravice. Prepričan je tudi, da novela odpravlja diskriminacijo. Ob tem je poudaril, da nasprotuje sodelovanju z okupatorjem. Žnidaršič je še pozval SdS, naj podpre novelo. Po besedah vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika v njegovi stranki obžalujejo, ker ni bila novela sprejeta že v prejšnjih mandatih. V SLS, je nadaljeval, bi si želeli, da bi bolje definirali 6. člen zakona, ,,vendar je prav ta člen onemogočal sprejem sprememb zakona". Kot je poudaril, v SLS pravijo, ,,da je dovolj obračunavanja na račun nedolžnih žrtev. Dajmo rešiti tiste stvari, o katerih lahko dosežemo večinsko soglasje". O noveli bo DZ predvidoma glasoval po koncu obravnave novele o vojnih grobiščih. A, kot se jasno vidi, celoten zakon (in uradna zgodovina) še vedno sloni na laži, da je v Sloveniji potekal „osvobodilni boj" in ne komunistična revolucija. Do resnice, do pravice in do sprave je tako pot še dolga. ,,Tiha diplomacija" se nadaljuje Evropski komisar za širitev Olli Rehn je ob prihodu na neformalno srečanje zunanjih ministrov EU s kolegi iz kandidatk za članstvo v EU ocenil, da „prihajamo bliže" dogovoru med Hrvaško in Slovenijo, a da je ta v rokah obeh držav, njunih vlad in parlamentov. ,,Verjamem, da obstaja politična volja za te zadnje centimetre," je menil. ,,Politično ozračje v obeh državah je bolj pozitivno," je Rehn ponovil besede iz nedavne razprave v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta. ,,Verjamem, da bosta Slovenija in Hrvaška zelo kmalu našli rešitev, s katero bosta obe zmagovalki," je ob prihodu na neformalno srečanje z zunanjimi ministri EU v Stockholmu povedal vodja hrvaške diplomacije Gordan Jandrokovic. ,,Smo precej blizu, preostalo je še nekaj korakov, ki jih bomo napravili v času pred nami," je dodal. Hrvaški minister je tako povedal podobno kot pred^ njim vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. Tako kot slovenski minister tudi Jandrokovic ni želel govoriti o podrobnostih. Na vprašanje, kaj se je spremenilo v pogovorih med državama, je hrvaški minister odgovoril: „Pogovarjamo se, to je zelo dobra rešitev, ni druge, samo komunikacija, dogovor in situacija, ko bosta obe zmagovalki." Jandrokovic je še pojasnil, da Hrvaška tradicionalno prihaja na neformalna srečanja zunanjih ministrov EU kot država kandidatka za članstvo v EU in da bo to priložnost izkoristil za pogovore s kolegi o njihovem napredku, pri čemer bo omenil tudi „napredek, ustvarjen s slovenskimi kolegi pri reševanju vprašanja deblokade in reševanju vprašanja meje med državama". Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je ob prihodu na neformalno srečanje zunanjih ministrov EU v Stockholmu povedal, da sta Slovenija in Hrvaška v pogovorih o reševanju vprašanja meje veliko dela že opravili, a da ga je nekaj še pred njima. Poudaril je, da prihajajo bliže dogovoru, o podrobnostih pa niti tokrat ni želel govoriti. Tako je minister odgovoril na vprašanja tujih novinarjev v Stockholmu o tem, kako blizu je dogovor, ki bi Hrvaški omogočil nadaljevanje pogajanj z EU. Na dodatna vprašanja, kaj je tisto, kar je še treba opraviti, je ponovil: ,,Vemo, kaj hoče Hrvaška, in vemo, kaj mi hočemo, tako želimo to sestaviti skupaj, tako da bomo vsi zadovoljni. O podrobnostih ne govorimo niti doma, tako da naj pri tem ostane." Ob vztrajanju tujih novinarjev, ali je lahko konkretnejši glede tega, o čem se pogovarjajo in kaj so še preostale glavne ovire do dogovora, je minister poudaril: ,,Imamo dogovor, da ne govorimo o tem, kaj delamo, dokler ne pridemo do točke, ko bosta obe strani zadovoljni z rezultatom. Smo na dobri poti, da najdemo rešitev," je še enkrat poudaril. 1 1 BERI^ NAŠI USTVARJALCI NA VILENICI....................... 2 DIAMANTNA MAŠA DR. MIRKA GOGALE . 3 Stran 2 10. septembra 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije iz življenja v argentini Kako se reče Vilenica po argentinsko? TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). V prvih dneh septembra je bil v Sloveniji 24. mednarodni literarni festival Vilenica 2009 v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica. Ime V skladu z namenom spodbujanja jezikovne in kulturne pluralnosti festival posveča posebno pozornost literarnemu ustvarjanju v manjšinskih, narečnih ter drugih manjših in praviloma manj poznanih jezikovnih skupinah. Po dosedanjih predstavitvah beneške, rezijanske in porabske besedne ustvarjalnosti ter literature slovenske manjšine na Hrvaškem v letu 2009 so letos začeli z novim poglavjem. V sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU so se odločili, da posvetijo nekaj pozornosti tudi literarni ustvarjalnosti Slovencev po svetu. Kot prvi so letos prišli na vrsto Slovenci v Argentini zaradi ustvarjanja najobsežnejšega korpusa literarnih besedil v okviru slovenske književne produkcije v izseljenstvu. Tako je kot tretji dnevni dogodek na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani bilo literarno branje oziroma poslušanje izbranih del pesnice Erike Poglajen in pesnika Janja Žitnik Serafin med predstavljanjem festivala je po jami na Primorskem, kjer so se dogajali prvi festivali. Sčasoma se je tako razrasel, da se prireditve odvijajo po raznih okoliških krajih in večjih mestih po Sloveniji. Letošnji nagrajenec je Claudio Magris iz Trsta, veliko medijske pozornosti pa je odnesel Boris Pahor, tudi iz Trsta. V Ljubljani je predvsem petek, 4. septembra bil posvečen literarnim stvaritvam in ustvarjalcem iz Argentine Pravzaprav se je dan^začel s Slovenci v Argentini kot predmet raziskav. Janja Žitnik Serafin, Zvone Zigon, Kristina Toplak in Marjan Drnovšek so predstavili svoje dosežke, raziskane in izdane pod okriljem Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sledilo je literarno branje raznih avtorjev iz sveta (Albanije, Moldavi-je, Italije, Bolgarije) in Slovenije, ki so v svojem ali pa v angleškem jeziku predstavili svoja dela. Med njimi je bila Alejan-dra Laurencich, argentinska pisateljica in scenari-stka slovenskega rodu. Erika Poglajen med branjem Alejandra Laurencich v družbi z Markom Finkom in Tonetom Rodetom (zdaj tudi uradno direktorja Založbe Družina) Toneta Rodeta. Pred tem je Janja Žitnik Serafin naredila kratek uvod v literarno ustvarjanje slovenske povojne skupnosti v Argentini, s citiranjem nekaterih izstopajočih knjig (zbornikov Svobodne Slovenije, Meddobja in izdaj SKA) in oseb, ki so vplivale na ohranjanje in razvoj slovenske umetne besede v Argentini. V mali sobi-dvoranici je bilo kar nekaj znanih obrazov, med katerimi bi naštel dr. Franceta Pibernika, Ivana Korošca, Toneta Partljiča. Iz izvajanj obeh literarnih ustvarjalcev je bilo - kot potrditev dejstva, da izhajata iz dveh različnih generacij Slovencev v Argentini - možno izbrati nekaj podatkov, s katerimi bi lahko začeli zanimiv pogovor o današnji besedni ustvarjalnosti v Argentini. Kot primer: Erika je prebirala svoja dela v slovenskem prevodu, enega pa v izvirnem jeziku. Iz tega je bilo slišati lepo modulirano in pevno argentinščino (še bolje: portenjščino), čeprav v kaki posamezni besedi „okuženo" z maternim jezikom. Tudi Tonetove so - v slovenskem izvirniku - lepo izzvenele, skoraj z gledališkim podajanjem. GB S SLOVENSKIM AKCENTOM Spoznala sva se z Mauriziom maja letos, v Ljubljani; seznanil naju je Tomaž Kozlevčar (New Swing Quartett, Perpetum Jazzile). Zelo se je zavzel, da bi se spoznala, ker namreč skupina katere je Maurizio ustanovitelj, je nameravala potovati v Buenos Aires na festival tanga, in tokrat že četrtič. Maurizio si je močno želel, da bi prišel v stik z kakšnim Slovencem v Buenos Airesu^ in mu je uspelo. Kdo je Maurizio? Maurizio Marchesich, Tržačan, Slovenec, glasbenik, harmonikar, bandonionist - ja, glavno vlogo igra v tango zasedbi! - , učitelj harmonike, klavirja; vodi šolski orkester, je skladatelj, komponist itd. Poučuje v NSS Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. Imel sem priložnost slišati skupino v živo. Nič ni čudnega, da je že četrto leto povabljena na tango festival v Buenos Airesu, saj je vsa zasedba res nič manj kot prva liga, vsak v svojem. Da ne bom predolg, naj samo omenim da je violinist „concertino" v Triestango orkestru teatra Verdi v Trstu, in vibrafo-nist pa (Argentinec) bivši timpanist v orkestru teatra Colon in sedaj pa v istem teatru Verdi, poleg tega, tudi v Evropi priznan skladatelj. Torej trije Cela zasedba Maurizio Marchesich - bandonion, Stefano Furini - violina, Alberto Boischio - klavir, Fabian Perez Tedesco - vibrafon, tolkala, Angelo Colagrossi - kontrabas, in podpisani Italijani, en Argentinec, ustanovitelj in bandonionist pa rojak Tržačan. Prepozno je bilo, da bi se zmenili za kakšen nastop med nami; igrali so v Italijanski šoli, v Furlanskem klubu v Villa Devoto (tam je bilo nekaj rojakov na koncertu) in pa v Centro Cultural Recoleta. Na žalost edina njihova zgoščenka, ki je bila tu na voljo, je popolnoma razprodana. Kot mi je nekdo rekel po koncertu pri Furlanih, ,,težko bo sedaj poslušati druge ansamble". In je res. Kakovost presega vse, kar si vnaprej človek predstavlja, posebno še ker ni ansambel argentinski. Tako v izvedbi kot v priredbah, ki so delo Argentinca Fabiana. Lepo bi bilo, ko bi se uresničilo, da ko se spet sem vrnejo, verjetno prihodnje leto, bi igrali tudi v kakšnem od naših domov, na kar so pripravljeni; užitek pri poslušanju - igrajo brez ojače-vanja - in vloga našega Maurizia daleč upravičuje kaj takega. Rok Fink Mimo politične opozicije, kmečke stavke, nasprotovanja družbenih skupin in raziskav korupcije, vlada nadaljuje s svojo ofenzivo, za dosego čim večje hegemonije. Se vidi, da je njeno geslo: kdor hitro udari, dvakrat udari ^ Svoboda v polmraku. Osrednje vprašanje tedna je ostal zakon o radijskih in televizijskih medijih. Kar vrstile so se kritike na to vladno iniciativo, tako v Argentini kot drugod. Celo v Španiji opozarjajo na ta zakon kot na poizkus, kako spraviti v polmrak svobodo izražanja. V istem tonu se izjavlja tudi opozicija, ki skuša zavzeti enotno stališče, da bi v parlamentu preprečila, ali vsaj do decembra zavrla potrditev zakona. Vlada ima seveda prav nasproten cilj: uveljaviti zakon dokler ima še večino v parlamentu. Vendar se zaradi raznih odstopov in pobegov lastnih ali prijateljskih parlamentarcev večina nevarno bliža robu. Prav zato vlada hiti in postavlja pod vprašaj legalnost postopanja. Zaradi narave zakona mora predhodno sklicati javne razprave o zadevi. Te je že sklicala, a ,,z danes na jutri", čeprav predpisi narekujejo rok 20 dni med sklicem in izvršitvijo. Opozicija zato grozi z sodnimi postopki, katerih učinkovitost pa je vsaj vprašljiva. Saj vemo, kako postopa sodna ustanova v političnih zadevah. Vlada pa računa na potrditev zakona, ki bo olajšal delo v zadnjih dveh letih predsedovanja gospe Cristi-ne. A ta teden so prišle na dan nove obtožbe. Gre za možnost, da bi velik del medijev, na podlagi tega zakona, prišel v roke vladi prijaznim gospodarskim skupinam. Sedanji lastniki bi jih morali prodati, vlada pa bi imela pravico izbirati nove. Ne gre torej le za ideološko obvladanje, temveč tudi za ogromne in dobičkonosne posle. Nezadovoljni Argentinec. Naš prvi pesnik Valentin Vodnik je zaslovel med ljudmi po svoji pesmi Zadovoljni Kranjec. Danes ne bi našli nikogar, ki bi pel o zadovoljnem argentinskem kmetu. Pretekli petek se je sicer zaključila kmečka stavka, a protesti se nadaljujejo in jih še dolgo ne bo konec. Predvsem, ker kaže, da vlada načelno nagaja kmetom. „Hočejo nas spraviti na kolena" se razburja bojeviti De Angelis. V neki meri ima prav. Predsednica ni le vložila svoj veto na popust davkov kmetom province Buenos Aires, ki jih je prizadela suša, temveč je dodatno vložila veto tudi v druge člene omenjenega zakona, s katerimi so poslanci želeli vsaj nekoliko pripomoči prizadetim kmetom v še devetih provincah. Med drugim je odpravila tudi kredite za kmete v Santa Fe, Rio Negro, Catamarca, Mendoza, Neuquen in Salta. Posebno prizadeta je Rio Negro. Tam je ovčjere-ja padla kar za 60% zaradi suše, ki je prizadela pata-gonske predele te province. „Zgleda, kot da vlada sploh ne ve, kaj se dogaja na tem področju", se je prizadeto jezil senator Verani. Kako je vlada opravičila ta dodatni veto? Enostavno: da ni prav, da bi se le nekatere province okoristile z zakonom. Na žalost, suša nima iste logike in ni prizadela vseh enako. Celo z zdravjem. Te dni se razkrivajo novi primeri korupcije. Zaradi sodnih raziskav je prišla na dan takoimenovana mafija zdravil. Vedelo se je že prej, da obstoja podtalna mreža za prodajo pokradenih zdravil. Sedaj pa je potrjeno, da je po enaki mreži krožila tudi velika količina ponarejenih zdravil, zlasti za rakove bolezni. Ta zdravila naj bi prišla v območje sindikalnih zdravstvenih organizacij, seveda za razna ,,protiplači-la". Kaže, da je korupcija tako razpasena in segla tako visoko, da so osumljeni nekateri najvišji sindikalni vodje. Zaradi istega vzroka je moral odstopiti zdravstveni podminister province Buenos Aires. V afero so zapleteni mogočni trgovci tega sektorja in vzporedno prihajajo na dan tudi njihovi milijonski prispevki za volilno kampanjo sedanje predsednice. Kaže, da je nekaterim vest tako utišala, da se igrajo celo z zdravjem ljudi. Sumljivi parlament. Se spomnite, da so nekateri poslanci morali priznati, da so volili zakon ne da bi vedeli kaj je v besedilu. Dobro: primer se je ponovil. Zakon o davku na elektronske izdelke, katerega cilj je posebej okoristiti Ognjeno zemljo (Enaka logika kot pri suši? Ali zahvala guvernerki, katere poslanci in senatorji podpirajo vladne zakone?), se je zataknil v senatu. Bilj je že potrjen v poslanski zbornici, a eden izmed poslancev, ki so besedilo pripravili (oziroma popravili), je dodal odstavek, ki okorišča določena podjetja proizvodnje hladilnih naprav, kar seveda ni v skladu z namenom zakona. Senatorji (celo nekateri vladni) so postopek ustavili, dokler se stvar ne razjasni in uredi. In še. V sredo 2. septembra je umrl polkovnik Mohamed Al^ Seineldin. Bil je heroj Malvinske vojske in vodja zadnjih dveh vojaških uporov, proti Al-fonsinu in Menemu. Obsojen na dosmrtno ječo, ga je pomilostil Duhalde. Mnogi so upali, da se bo postavil na čelo domače desnice, a on je držal obljubo in se dokončno odpovedal javnemu življenju. slovenci v argentini 41. obletnica Rožmanovega doma DIAMANTNA MAŠA Dr. Mirko Gogala Kakšno veselje je vladalo (in še zavlada) med našimi ljudmi v Sloveniji, kadar je mlad fant iz vaške skupnosti „zapel" novo mašo. Veselje se je potem ponovilo ob srebrni in še zlati maši. Praznovanje diamantne maše, to je 65 let duhovništva, pa že ni več tako običajno. Malokateri božji služabnik jo doseže. Zato je veselje ob taki slavnosti še toliko večje. Ta pomemben življenjski jubilej duhovništva je dosegel naš rojak, dr. Mirko Gogala. ŽIVLJENJSKA POT Miroslav (Mirko) Gogala je bil rojen 17. julija 1919 v Šmarju-Sap pri Ljubljani. V osnovno šolo je hodil na Jesenicah in na Dovjem. Klasično gimnazijo je obiskoval v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je maturiral leta 1938. Po študiju filozofije in teologije na ljubljanski Teološki fakulteti ga je škof dr. Gregorij Rožman posvetil v duhovnika 11. junija 1944. Maja 1945 je odšel v begunstvo preko Avstrije v Italijo, od koder je leta 1948 prišel v Argentino. Tu je leta 1950 napravil doktorat iz teologije na ljubljanski Teološki fakulteti v San Luisu. Leta 1989 je bil imenovan za papeškega častnega prelata. Kot duhovnik je še vedno inkardiniran v ljubljansko nadškofijo. Služboval je kot prefekt že v Marijanišču v Ljubljani, kot kaplan Papeške pomoči za begunce v mednarodnem taborišču v Cinecitta v Rimu. V Argentini je bil najprej kap-an v okolici Buenos Airesa. Leta 1954 pa je bil imenovan za notranjega kaplana v vojaški bolnici v Campo de Mayo, tudi v Velikem Buenos Aire-su, kjer je še sedaj, s protokolarnim činom podpolkovnika. Za to delo mu je leta 2005 Vrhovno poveljstvo vojaške Sanitete kot prvemu duhovniku podelilo odlikovanje sv. Luka. Medtem je bil istočasno profesor na raznih višjih šolah, med njimi profesor cerkvenega prava na ljubljanski Teološki fakulteti v izsel-jenstvu v Adrogue (1957-1965); profesor dog-matične teologije o zakramentih v nadškofijskem semenišču v Rosario; profesor cerkvenega prava v nadškofijskem semenišču v Parana; profesor cerkvenega prava na Teološki fakulteti univerze Del Salvador, itd. Poleg tega je bil tudi sodnik cerkvenega sodišča v škofiji San Mart^n. Ko je bila leta 1978 ustanovljena škofija San Miguel, je bil imenovan za sodnika v tej škofiji, kjer to službo še vedno opravlja. Od leta 1981 pa prav do danes je tudi generalni vikar v škofiji San Miguel, sedaj že pri petem škofu. Vmes je bil dvakrat po eno leto škofijski upravitelj, ko je bil sedež izpraznjen, pa dejansko še štiri leta, ko je bil škof odsoten zaradi bolezni. Nad 20 let je bil voditelj študijskih in pastoralnih sestankov in tečajev za duhovnike. Dolga leta je bil asistent škofijskega odbora Katoliške akcije. Od leta 1994 pa do danes je še vedno generalni direktor vseh škofijskih šol, ki jih je čez 30. Kljub vsemu temu delu med neslovenskimi verniki je bil vedno povezan s slovensko skupnostjo in jo je po svojih možnostih pomagal graditi in oblikovati. Bil je tudi soustanovitelj in sourednik revije ,,Omnes unum" (Vsi eno), ki naj bi povezovala vse slovenske duhovnike v izseljenstvu po svetu. V začetku je več let bil član konzorcija verske revije ,,Duhovno življenje" in je sodeloval pri njej. Ponovno je vodil duhovne vaje za fante in dekleta, za može in žene. Večkrat je govoril raznim organizacijam po krajevnih domovih. Sodeloval je tudi pri Slovenski kulturni akciji. Ko je bil leta 1966 pri njej ustanovljen teološki odsek, je postal njegov član. Kasneje je bil dolga leta vodja tega odseka, izmenoma pa tudi filozofskega. Iz tega sodelovanja je nastala knjiga ,,Usoda izseljencev", ki jo je leta 1996 izdala SKA. DIAMANTNO SLAVJE Več slovesnosti je bilo že letos ob tej obletnici, predvsem v škofiji San Miguel, kjer dr. Gogala deluje. Slovenci v Argentini pa smo se poveselili tega dogodka v nedeljo, 30. avgusta v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Ob 12 uri je v sprevodu prišel slavljenec. Pozdravila ga je gospa Magda Skvarča Trpin s priložnostno poezijo dr. Nadis-lave Larharner. Somaševali so z diamantnim mašnikom še dr. Jure Rode, dr. Alojzij Kukovica DJ in g. Franci Cukjati. Slavju sta se potem pridružila še g. Matija Borštnar in prelat Mirko Grbec. Med mašo je bilo delno ljudsko petje, z vmesnimi pevskimi vložki Mešanega pevskega zbora iz San Justa, ki ga je vodila prof. Andrejka Selan Vombergar. Mašni nagovor je imel slavljenec sam. Po maši se je veliko število rojakov zbralo v dvorani Slovenske hiše k slavnostnemu kosilu. Prostor je bil posebej okrašen in v ospredju je lepa slika, z mašniškim kelihom v sredi, klicala: ,,Diamantni mašnik bod' pozdravljen!" Slika je bila delo našega umetnika Toneta Oblaka. Slavljenca je pozdravil in opisal delegat slovenskih dušnih pastirjev, dr. Jure Rode. Posebne pozdrave so izrekli še gospa Mici Malavašič Casullo, predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati,^inž. Jože Žakelj je prebral pismo, poslano iz Št. Jošta, Helena Loboda pa je podala pesem Matije Kavčiča. In seveda spominska plaketa in zahvalne besede slavljenca. Okusno kosilo in postrežba je bila v skrbi žena in deklet iz San Justa pod skrbnim vodstvom ge. Nežke Lovšin Kržišnik, celotna organizacija pa v rokah g. Pavleta Malovrha. Še dolgo je trajalo srečanje in veselje, dolgo pogovor in radost. Res, biserna maša ni vsak dan. Bog daj dr. Mirku Gogali še mnogo let zdravja in moči, da bi z njim praznovali še nove lepe obletnice. V nedeljo, 23. avgusta je Rožma-nov dom slavil enainštirideseto obletnico. Jasno nebo, prijetna temperatura, lepa, zelena okolica Doma je pripomogla k sproščenemu razpoloženju prisotnih. Ob napovedani uri sta pristopila k oltarju prelat dr. Jure Rode in somaševalec g. Janez Pintar. Veliko presenečenje za vse je bilo, da je sveta daritev potekala v novi, lepo opremljeni kapeli v novi stavbi. Pri maši je s petjem sodeloval oktet Suha s Koroške. Po končanem cerkvenem opravilu je prelat dr. Rode blagoslovil Za vsako osebo je zagotovljena zdravniška pomoč, ter stalno nadzorstvo o počutju v Domu. Do tu je zasluga in radodarnost podjetja, ki temeljito odgovarja na koncept 'socialnega čuta odgovornosti', kakor sem opisal zgoraj. Sedaj imamo veliko vlogo vsi, ki smo del slovenske skupnosti, saj ta Dom je prioritetno namenjen vsem Slovencem v Argentini. Vsak od nas lahko doprinese prispevek ali podporo za oskrbo naših ostarelih; bodisi z mesečno naložbo, bodisi s kritjem stroškov dotične ose- nove prostore, v katere so se že preselili vsi stanovalci. V jedilnici, že pred kosilom, je spregovoril g. Marko Selan in nam podal naslednje bogate misli: ,,Danes se veliko govori o 'socialni odgovornosti' ali 'socialnem čutu odgovornosti'. Pregledaval sem razne definicije o 'socialni odgovornosti'. Vse se bolj ali manj nanašajo na realnost podjetij. Ko sem se malo poglobil v ta pojem, sem našel sledečo razlago: 'Socialna odgovornost je, da sklenemo kompromis s skupnostjo in okoljem kjer se razvijamo in raste-mo, da nismo samo opazovalci problemov, ki obremenjujejo našo družbo, temveč da sprejmemo močno in aktivno vlogo za pospeševanje sprememb.' Kako gleda naša slovenska skupnost na to? Katera je vloga vseh, ki smo in se čutimo odgovorne v njej? Ali gledamo samo naprej, ne glede na izvor naše skupnosti in na vse tiste, ki so to skupnost zgradili? Slovenska skupnost je bila, poleg vsega, tudi velika šola in njene organizacije so pomagale, da so se posamezniki formirali v konceptih delovanja in razvoja organiziranega dela. Vse to je lahko vsak kapitaliziral tudi v lastno prid na profesionalnem področju. Danes, po 60 letih nastanka slovenske skupnosti, imamo nove potrebe, ki jih moramo imeti pred očmi. Skrb za ostarele in osebe, ki ne morejo same skrbeti zase, je danes velika realnost tudi v slovenski skupnosti. Veliko primerov starejših oseb imamo med nami, ki so fizično, umsko in ekonomsko prizadete. Vsak bi rekel, da je najlažje dobiti finančno podporo. Jaz bi rekel, da je najtežje dobiti take osebe, ki bi se zavzele za bližnjega in zanj tudi kaj žrtvovale. Danes praznujemo obletnico v Rožmanovem domu za ostarele. Vsi lahko vidimo monumentalno delo, ki ga je opravila 'Fundacion por los ninos y ancianos'. Vsak si lahko ogleda prostore ter infrastrukturo, ki jih nudi ta ustanova. Prostor je pripravljen, da se nastani okoli 100 oseb v tem poslopju, kjer vsaka oseba dobi, na najvišji ravni, vse potrebno za zdravstveno, telesno in duševno oskrbo. be, bodisi z izrednimi darovi ali podobnim načinom. Namen teh besed ni gledati vsakemu v žep, ampak pogledati v dušo in se vprašati; kakšen je moj socialni čut odgovornosti? Kaj in koliko jaz lahko dam od svojega zaslužka, da se ta Dom vzdržuje ter lepo skrbi za naše ostarele? Stopimo v akcijo, da nam bo ta Dom v ponos, ne samo ker je nekdo dal veliko od sebe, ampak zato, ker je vsak od nas dal nekaj, in to pomeni veliko." Govornika je publika nagradila z močnim aplavzom. Tudi to pot je ga. Olga Radoš poskrbela za okusno kosilo. V pomoč so ji bile požrtvovalne gospe, postrežbi pa se je pridružila mladina. Vsem smo hvaležni, saj nam vsa leta z dobro voljo pridejo na pomoč. Medtem, ko smo se sladkali z velikimi krofi, kavo in drobnim pecivom, sta nas kratkočasila z veselimi pesmimi oktet Suha in Trio Lipusch, katerih prisotnost je oskrbela gdč. Mirjam Oblak. Lepa zahvala akademski slikarki ge. Andrejki Dolinar, ki nam je znova darovala umetniško sliko in ge. Emi Ferfolja za lepo izdelane pletenine. Po kosilu so se nekateri še dolgo zadržali v jedilnici s prijatelji in znanci, drugi so se pomaknili na obširen vrt, poln nanovo zasajenih grmičkov in dreves, veliko pa je obiskalo tamkajšnje stanovalce po sobah. Gostje in stanovalci smo Bogu hvaležni za lepo preživeto 41. obletnico Rožmanovega doma. R. D. Nepismenost Vsak peti odrasel na svetu je še vedno nepismen, med njimi je dve tretjini žensk, 75 milijonov otrok pa ni vključenih v šole, ob mednarodnem dnevu pismenosti opozarjajo v Unes-cu. Ob tej priložnosti je v torek v Ljubljani potekal tudi strokovni posvet slovenskega bralnega društva. Geslo letošnjega mednarodnega dneva je Literacy for Empowerment, s čimer želijo v Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) nakazati, da opismenjevanje omogoča dosego zaposlitvenih in drugih možnosti. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Film o Angeli Vode Slovenska kulturna akcija je na soboto, 25. julija ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše priredila večer s predvajanjem filma Skriti spomin. Film, Angela Vode sneman na podlagi avtobiografske knjige, nam približa del življenja znane slovenske komunistične aktivistke in feministke Angele Vode. Ob lepi publiki, ki se je udeležila tega večera z velikim zanimanjem, je pripravil in posredoval obiskovalcem uvod v film arh. Jure Vombergar. Uvodne misli o filmu so gledalcem marsikaj pojasnile. Arh. Jure Vombergar, ki je tudi prebral knjigo, je tako z lahkoto opisal življenjepis Angele Vode (1892- 1985), njena stališča do feminizma, zavezniškega pakta med nacisti in ruskimi komunisti, pogled na komunistično politiko, da so slovenske žrtve potrebne, in do monopolizacije odpora s strani Komunistične partije ter do pošiljanja ljudi v kazenska taborišča na podlagi naznanitve sonarodnjakov. Spomini Angele Vode so pretresljivi, posebno ko opisuje, na kakšne načine so jo nekdanji tovariši degradirali, zaprli, ji jemali človeško in profesionalno dostojanstvo. Kot je zapisala Nova revija v vrsticah Bernarda Nezmaha, Vo-detina knjiga je ,,delo, ki ne ponuja bralnega veselja, ampak spoznanje o trpki resnici zgodovinskega obdobja, ki svojim nasprotnikom ni naklonilo človečnosti". Arh. Jure Vombergar je tudi osvetlil profesionalna leta Angele Vode kot učiteljice otrok s posebnimi potrebami. Film je bil predvajan na slovenski televiziji ravno v času odkritja Hude jame. Zaradi pretresa, ki je to odkritje prikritih grobišč zbudilo v slovenski javnosti, v filmu niso registrirana imena zasliševalcev niti ministrice za pravosodje, ki je Angeli Vode odklonila vsako pomoč. To dejstvo pa tudi priča o stopnji sedanje svobode javnega obveščanja, ki je še vedno omejena v sedanji Sloveniji. Vodstvo TV Slovenija ter Kulturni in umetniški program so k pisanju scenarija za celovečerni televizijski film o življenju Angele Vode povabili novinarko in publicistko Alenko Puhar. To novinarko poznamo, saj je prišla na obisk v Argentino pred osamosvojitvijo Slovenije skupaj s Spomenko Hribar. Alenka Puhar je knjigo Skriti spomin tudi uredila in opremila z izčrpnimi opombami, kot je omenil v svoji razlagi arh. Jure Vomber-gar. Puharjeva je scenarij oblikovala v sodelovanju z režiserko Majo Weiss in scenarist-ko Ano Lasič. Režiserka je v prizorih z zaslišanj in s sojenja Angele Vode v Nagodetovem procesu, predvsem pa tistih iz komunističnih zaporov, prepoznala snov za filmsko razgibano in sugestivno pripoved. Velik del filma je bil sneman na gradu v Rajhemburgu v Brestanici. Po uvodnih mislih smo si ogledali film, ki ga je kljub nadpovprečnim časom trajanja publika z velikim zanimanjem sledila na ekranu. Ko je bilo konec filma so sledili trenutki molka v dvorani, kar je pričalo, do katere mere je bila publika pretresena ob pogledu na montiranje procesa, zakulisnih dogajanj v Komunistični partiji, Vodetinem bivanju v komunističnem zaporu in njenim profesional-životarjenjem po izpustitvi. nim Zapustila pa je biografsko knjigo o teh dogodkih, ki je bila shranjena v nekem župnišču. Film nam tako osvetli še druge podobe naše polpretekle zgodovine. Razgalja, kako PREDAVANJE VISOKOŠOLCEV Caritas in veritate - Ljubezen v resnici V soboto, 22. avgusta se je zbrala skupina visokošolcev in študentov v Slovenski hiši, da bi prisluhnila dr. Marku Kremžarju. Predavatelj naj bi nam predstavil novo papeževo socialno okrožnico. Dr. Marko Kremžar nam je sprva podal zgodovinski okvir okrožnice: poudaril je, da se pričenja novo poglavje krščanskega družbenega nauka, zaznamovanega z zahtevo po delovanju iz ljubezni. Doba, ki jo je pričel Papež Leon XIII z okrožnico Rerum Novarum, se je zaključila sto let kasneje z okrožnico Centessimus Annus Papeža Janeza Pavla II. To dobo sta zaznamovali svetovni vojni, razni genocidi ter organizirano brezboštvo. Vstop v novo dobo, ki sovpada z vstopom v novo tisočletje, zaznamuje globalizacija, ki je tehnološki pojav z močnimi posledicami na vseh področjih življenja. Ta povzroča neenakomerno gospodarsko rast in pospešuje množična preseljevanja, ko ljudje iščejo razvoja ter bežijo pred nevarnostjo, da bi v procesu razvoja zaostali. Hitrost razvoja ki ga je doprinesla globalizacija, vodi mnoge v mrzlično iskanje novega. Novost je postala neke vrste vrednota, ob kateri sta izgubili vrednost vrednoti resnice in dobrote: človek se čedalje manj sprašuje kaj je res in kaj je dobro. Stalno iskanje novega pomeni obračanje navzven, ob čemer upada zanimanje za notranjost; z njim pa tudi upade vera in kultura. Papež Benedikt xVi, je s svojima okrožnicama Deus Caritas est ter Spe salvi katoličane opozoril na temelje krščanstva in jih pričel usmerjati v globino. Okrožnica Caritas in veritate nakaže povezavo ljubezni z resnico. Dr. Marko Kremžar nas je opozoril, da sta molitev ,,Oče naš" skupaj z zapovedjo ljubezni zadostovali živi veri prvotnih katoličanov, da so ti uspeli prekvasiti celotno družbo. Katoliški nauk postane prepričljiv v kolikor smo zmožni izžarevati ljubezen. Ljubezen, ki je osebna poklicanost vsakega kristjana, pa izhaja iz globoke vere. Nova okrožnica opominja vernike, da mora njih delovanje zaznamovati ljubezen v resnici. Pojem pravičnosti, ki je do sedaj zaznamoval katoliški družbeni nauk, je najmanjša mera ljubezni. Vendar ne zadostuje, da vsak daje le tisto kar je dolžan: potrebno je, da vsaka oseba daruje nekaj več. Realnost ljubezni pa se ne omeji le na sodobnike, temveč narekuje tudi solidarnost do prihodnjih rodov: dolžni smo delovati tako, da ne bodo ti rodovi prejemali obubožane narave, ter da jim bodo posredovane vse dobrine katere je prejela in razvila sedanja generacija. Predavatelj nas je kot študente in visokošolce opozoril, da je potrebno moliti za vero, ki je milost, ter jo stalno poglabljati: dolžnost poglabljanja raste vzporedno s študijem. Sledila so vprašanja, na katera je predavatelj vljudno odgovoril skupaj z g. Juretom Rodetom, ki nas vedno spremlja na sestankih. j. m. r. g. jože razmišlja Naš krst Naslovnica knjige je revolucija ranila Slovence na različne načine ne glede na njihovo politično pripadnost. Projekcija filma je bila tehnično na skrbi Marka Vombergarja, ki je omogočil, da smo filmu sledili v kvalitetnem prikazu na platnu. Po filmu so gledalci izrazili marsikatere komentarje predvsem v zvezi s sorodniki, ki so bili obsojeni na zapor po vojni, nekateri celo samo zaradi tega, da so se partijci lahko polastili njihovega imetja. Film o Angeli Vode je bil priložnost za marsikateri premislek. K.C. Vsi smo krščeni. To pomeni, da nismo pogani. Zaradi krsta smo kristjani. S tem ni rečeno, da smo boljši od drugih, ampak, da smo drugačni, kot oni. S krstom smo bili vključeni v samo božjo družino. V božje ljudstvo Nove zaveze. Boga priznamo za našega Očeta in vemo, da je to res. Tega morda vsi ostali ne vedo. Ne vedo, ker niso poučeni in ker niso prejeli Zakramenta svetega krsta. Nam pa ta resničnost daje dolžnost, da živimo in delamo kot otroci Njega, ki nas je za take sprejel. In prav v tem moramo biti drugačni. Zavedati se moramo, da smo kristjani in moramo to z našim življenjem tudi pokazati. Vsi naj vedo in vidijo, da ni vse samo v besedah, ampak, da to, kar so takrat v našem imenu obljubili botri, ki so nas pred Bogom in pred Cerkvijo, zastopali, mi tudi izvršujemo in izpolnjujemo. Takrat je deloval krst kot zakrament. Izbrisal nam je izvirni greh, sprejel v Cerkev, nam podelil božjo milost in pravico do ostalih zakramentov. Prejeli smo tri božje kreposti - vero, upanje in ljubezen. In ravno v tem smo drugačni. Danes pa moramo delovati mi, sodelovati z zakramentom, kot odrasli ljudje. Živeti moramo drugače. Mnogi so na to pozabili. Pozabili na vse, kar krst v njihovem življenju pomeni. Ne dajejo zadostnega pomena božji milosti, po kateri so postali božji otroci, kar ima večnostni obstoj in pomen. Pozabili so na dolžnosti, ki jih vežejo z Očetom, ne dajejo važnosti nobeni od treh božjih kreposti in zato, čeprav krščeni, živijo kot pogani. Življenje moramo ceniti, ker smo ga prejeli in ker je to dobrina sama v sebi. tako je vsako človeško življenje. Gospodar in lastnik te naddobrine je samo Bog. Nikakor pa tisti, ki mislijo, da imajo pravico vsaj do tujega življenja. ROŽMANOV DOM „Ljubezen mi je vse razodela" Citati prosto po knjigi Ljubezen mi je vse razodela - II del „Profili" Karol Wojtyla, Ljubljana 1999 - Društvo Slovensko-Poljskega Prijateljstva. Gledam obraze in se za trenutek zamislim ^Vsakemu skušam podariti nasmeh, besedo, misel, pogled, a vendarle čutim, da bi vsak potreboval osebni pogovor, več pozornosti; morda celo sprehod in daljši razgovor. Vsak od nas ima svoje življenje za seboj. Včasih si vzamemo čas za pomislek, pride pa doba, ko je tega časa dovolj ... V Rožmanovem domu sreča-vam vse vrste ljudi in skušam razločevati med različnimi profili: Melanholik, ki že dolgo nosi v sebi ta bol. Shizotimik, ki ga pritiska k tlom celo najnežnejše breme. Slepec, kjer v praznih zenicah umira svet. Igralec, ki premišljuje, koliko ljudi je zraslo okrog njega ... V ljubezni prevaran ... enak Onemu, ki to je, ki prav tako ne najde ljubezni. Otrok ... otroška duša ... v katerem bije utrip vsega človeštva. Delavec, ki premišljuje, da svet, ki ga je ustvarjal, ni bil dober ... ,,vendar jaz ne ustvarjam zlega sveta!" In se sprašuje: ,,Je to dovolj"? Ona, katere duh se je izne-nada preselil, a telo je ostalo tam kjer je bilo ^ Čustveni človek ko boš usahnil boš čutil praznoto? Človek razuma ... ker pač vsaka človekova pot vodi v svet misli. Človek volje ... kjer ni bilo prostora za srce in misel, bil je le trenutek, ki je zrasel v njem kakor križ. Različni profili, ki se med gubami in potezami berejo jasni, skriti ali prikriti; žalostni in tudi veseli pogledi; nasmeh - kadar je - ki mi trka na srce in mi ga greje, čeprav čutim, da je moj čas z njimi prekratek, vsake pozornosti premalo. Trudimo se: Monika na vse načine skuša vzbuditi ali prebuditi v njih raznovrstno kreativnost; Mari in Magda dobita v njih dobro voljo s pesmijo in igro. Skupaj pa se zavedamo, da več prejemamo kakor pa dajemo. Zato si dovolim vabiti vsakogar, katerokoli starosti, kdor si lahko odtrga nekaj svojega časa, da se javi na telefon Doma: 4469-1500 ali preko elektronske pošte na info@hogarrozman.com.ar in se nam pridruži, da se obveže kot kristjan darovati nekaj svojih trenutkov bližnjemu. „Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25,40). Če bi se zavedali, kako nam vsak trenutek, ki ga podarimo bližnjemu, ne samo greje srce ampak zaigra pesem v duši, bi se nenadoma pred vrati Doma vila dolga vrsta prostovoljcev, ki bi segala od Ituzaingo 4219, San Justo do bližnje glavne ceste. Pa nihče ne bi bil odveč, če bi s trenutkom prisrčno podarjenega pogleda, besede, nasmeha, napolnil delček dolge minute pričakovanja. Vozlišča so speta globoko. Kadar bi rad jih razpletel, začutiš, da moraš z njimi vred iztrgati sebe ... Zato delaj svoje in upaj. Mila Hribar novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti PRVI DAN POUKA S prvim dnevom pouka v novem šolskem letu je osnovne in srednje šole spet napolnilo preko 160 tisoč osnovnošolcev in okoli 86.500 srednješolcev. To leto je stopila v prvi razred generacija z najnižjim številom članov; naslednje postopoma naraščajo. NEKAJ MANJ BREZPOSELNIH Avgusta je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 88.106 brezposelnih oseb, kar je 0,4 odstotka oz. 351 brezposelnih oseb manj kot julija. Po navedbah zavoda gre za sezonski vpliv, tako da že septembra in oktobra pričakujejo povečanje števila brezposelnih. UMORJENA NOVINARKA Slovenska časnikarka Nika Bohinc, filmska kritičarka in nekdanja urednica revije Ekran, je bila ustreljena na svojem domu v filipinskem Quezon Cityju. Morilci ne pripadajo kakemu filipinskemu prevratniškemu gibanju, ampak so navadni tatovi, ki so v predelu mesta, kjer se je Nika zadrževala, še posebno aktivni. ,,ZELO STRPEN ČLOVEK" Vlada je za dobo petih let za direktorja urada za verske skupnosti imenovala nekdanjega poslanca LDS Aleša Gu-liča. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade pojasnil generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl, se je na podlagi predloga natečajne komisije med štirimi primernimi kandidati odločil za Guliča, ,,ker gre za zelo strpnega človeka". Dosedanjemu direktorju urada Dragu Čeparju - s katerim so se najštevilčnejša verstva dobro razumela - se je iztekel pet in polletni mandat. (Po taki Cviklovi izjavi postane dojemanje vrednotenja strpnosti precej čudno. Op.p.) PRESELITEV V NOVE PROSTORE Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je preselil v novo pediatrično kliniko na Bohoričevi v Ljubljani. S tem so v novo stavbo preseljeni najzahtevnejši bolniki, ki so hospitalizirani na intenzivni terapiji. po svetu EVROPSKE ŽARNICE S 1. septembrom v trgovinah v Evropski uniji ne bo več dovoljena prodaja navadnih žarnic z močjo 100 vatov ali več. Gre za prvi ukrep v sklopu izvajanja dveh uredb Evropske unije, s katerimi bodo v uniji iz prodaje postopno umaknjene navadne žarnice. Vsako leto se bo prihranilo približno 5 milijard evrov, kar se bo ponovno vložilo v evropsko gospodarstvo. Zmanjšal pa se bo tudi račun povprečnega gospodinjstva za skupno porabo električne energije. Gospodinjstva v povezavi naj bi navadne žarnice, ki so v rabi že 130 let, zamenjala z učinkovitejšimi, kot so varčne, halogenske ali LED žarnice. Te so dražje, vendar pa trajajo dlje in porabijo manj energije od navadnih. Poleg tega bodo morale biti vse žarnice z matiranim steklom najvišjega razreda A. BARROSO: DA ALI NE? Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je sporočil, da bodo evropski poslanci o vnovični izvolitvi Joseja Manuela Barrosa za predsednika Evropske komisije najverjetneje glasovali 16. septembra. Odločitev o tem bo sicer sprejeta 10. septembra na srečanju vodij političnih skupin v Evropskem parlamentu. Ob tem se predvsem opozicija sprašuje, ali Barosa potrditi ali ne. G 20 Ministri za finance skupine G20, ki jo sestavljajo najbolj razvite države in nag o razvijajoče se države sveta, na sobotnem srečanju v Londonu so govorili o reformi bančnega sektorja. Glede na nastali položaj v gospodarstvu in ekonomiji nasploh so razpravljali zlasti o nagrajevanju bančnikov na vodilnih položajih. SEVERNA KOREJA: URAN Severna Koreja je vstopila v zadnjo fazo procesa obogatitve urana in je tako še korak bližje uranovi jedrski bombi. Trenutno že ima dovolj plutonija za šest do osem jedrskih bomb. „Poskusi bogatenja urana so bili uspešni in proces je v zaključni fazi" je poročala severnokorejska državna tiskovna agencija in dodala, da se medtem nadaljuje tudi predelava plutonija za jedrsko orožje. BLIŽNJI VZHOD Vse bolj se oddaljuje mirovni dogovor na Bližnjem vzhodu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril gradnjo novih domov v judovskih naselbinah na Zahodnem bregu. Gradnja judovskih naselbin na Zahodnem bregu se bo nadaljevala. Dovoljenje za postavitev več kot štiristo novih bivalnih enot je namreč dal izraelski obrambni minister Ehud Barak. Toda tako palestinske oblasti, kot ZDA in Evropska unija so Izrael že večkrat opozorile, da bi PROSLAVA 10 LETNICE DELOVANJA SFZ IN SDO Slovenski mladinski organizaciji v Argentini -Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija - sta v nedeljo 6. septembra proslavili desetletnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Proslava tega jubileja je bila v Buenos Airesu v dvorani v ul. Bme Mitre 1655 ob 17.30 uri popoldne. (...) Rojakom, ki so prihajali na slavnostno akademijo, so ob vstopu v dvorano fantje in dekleta izročali na 36 straneh natisnjeno brošuro, ki je poleg sporeda slavnostne akademije obsegala še spominske članke in oglase ter voščila slovenskih kulturnih ustanov in gospodarskih podjetij. V dvorani je bilo slavnostno vzdušje, ki je značilno za take prireditve. Na oder je stopil bivši večletni predsednik Slovenske fantovske zveze g. Milan Magister ter je zbrane rojake nagovoril z lepim in vsebinsko bogatim govorom. (...) Naslednjo točko so imeli člani fantovskega pevskega zbora. Pod vodstvom g. Jožeta Malovrha so s fantovsko korajžo odpeli Zvrške fante, Škrjančku, Jaz pa vem in Zdravico. Splošno odobravanje je pričalo o zahvali, ki so jo rojaki izrekli za lepo odpete pesmi. Po nastopu fantovskega zbora je prišla na oder predsednica Slovenske dekliške organizacije gdč. Mara Bidovčeva. Zbranim rojakom je tudi ona podala pregled dela v organizaciji in poudarila njen namen in cilje. (... ) Naslednjo točko so imela dekleta. Dekliško zbor SDO je pod vodstvom gdč. Anke Savellijeve občuteno zapel Drežniško, Oglarja, Ena ptička priletela in Triglav in žel splošno priznanje. Mešani pevski zbor SFZ in SDO je pa pod vodstvom g. Jožeta Malovrha odpel pesmi Dober večer in Pozimi pa rožice ne cveto. (... ) V drugem delu slavnostne prireditve sta mladinski organizacij postavili na oder spevoigro Kovačev študent, ki so ga slovenski študentje doma postavili tolikokrat na odre po naših prosvetnih domovih. Spevoigro je režiral L. Rezelj, petje pa vodil g. J. Malovrh, na klavirju je pa spremljala podajanje prizorov gdč. Anka Savellijeva. Sceno sta pripravila gg. A. Pavlič in J. Možina. Vloge so bile razdeljene takole: Kovač v Vleci-meh, bas Jože Trpin; Meta, njegova žena, sopran gdč. Barbka Maček; Janez, njun sin, Janez Mežnar; Žan, poštni sel, tenor Franc Miklavc; Krok, tenor Matija Maček; Željko, tenor Miha Gaser in Mucek, bas Tone Fink. (...) OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Marka Martelanca in njegove žene ge. Vande roj. Majcen so 25. avgusta dobili sinčka Tomaža; v družini g. Adolfa Lebana in njegove žene ge. Jožice roj. Kien v Castelarju pa hčerko Ireno-Angelo. Srečnima družinama naše čestitke. Svobodna Slovenija, 10. septembra 1959 - številka 37 RESUMEN DE ESTA EDICION nove gradnje lahko ogrozile obnovo mirovnih pogovorov s Palestinci. ARMENIJA - TURČIJA V odnosih med Armenijo in Turčijo prihaja do pomembnih premikov. Državi namreč začenjata notranjepolitična posvetovanja o dveh protokolih v zvezi z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov in spodbujanjem dobrih dvostranskih odnosov med državama. Dolgoletni nasprotnici Turčija in Armenija sta v začetku minulega tedna naredili velik korak na poti do sprave. Turčija je dalj časa zavračala vzpostavitev diplomatskih odnosov z Armenijo, ker si ta prizadeva za priznanje turškega genocida nad več kot milijonom Armencev med letoma 1915 in 1917. Iz solidarnosti z zaveznikom Azerbajdžanom je Turčija leta 1993 tudi zaprla mejo z Armenijo, ker naj bi ta spodbujala armenske separatiste v Gorskem Karabahu. LITERATURA ARGENTINA EN ESLOVENIA En los primeros d^as de septiembre se realizo en Eslove-nia el 24° festival literario internacional Vilenica, organiza-do por la Asociacion de escritores eslovenos y el Centro cultural Vilenica. El viernes 4 del corriente, estuvo dedica-do a las obras literarias de creadores argentinos. El d^a co-menzo con el tema Los eslovenos en la Argentina como tema de investigacion. Janja Žitnik Serafin, Zvone Žigon, Kristina Toplak in Marjan Drnovšek presentaron sus traba-jos de investigacion ya publicados. Siguio la lectura de autores de diversas partes del mundo, entre ellos de Ale-jandra Laurencich, escritora y guionista argentina, de ori-gen esloveno. Como la tercera actividad del d^a se organize la lectura de una seleccion de poes^as de creadores eslovenos por el mundo, este ano el pa^s elegido fue la Argentina. Los propios autores, Erika Poglajen y Tone Rode, leyeron sus fragmentos al publico. (Pag. 2) TANGO FOR EXPORT En este numero descubrimos que entre los invitados (por cuarta vez) al festival de tango de Buenos Aires, hab^a un esloveno oriundo de Trieste. Maurizio Marchesich entre otras habilidades toca el bandoneon en el grupo que el mismo creo, compuesto por tres italianos y un argentino. La noticia llego un poco tarde, y no muchos eslovenos tuvieron la suerte de o^r al grupo. Esperemos que el ano proximo esten invitados nuevamente (el CD de promocion se vendio "como pan caliente") y podamos disfrutar de su calidad musical en algun centro esloveno. (Pag. 2) BODAS DE DIAMANTE Uno de nuestros guias espirituales, el Dr. Mirko Gogala, cumple este ano las bodas de diamante sacerdotales. Nacido el 17 de julio de 1919, entro en el seminario y fue consagrado por el obispo Rožman el 11 de junio de 1944. Como refugiado en 1945 paso a Austria e Italia y llego a la Argentina en 1948. Fue y es capellan del Hospital militar en Campo de Mayo. Fue docente en distintos institutos superio-res. Es vicario general de la diocesis de San Miguel y en varias oportunidades administrador apostolico. Tambien es miembro del tribunal eclesiastico. En la colectividad dicto conferencias y retiros espirituales y fue miembro de la Accion cultural, ademas de autor de libros. Una sentida fiesta de su misa de diamante tuvo lugar en la iglesia eslovena el domingo 30 de agosto. (Pag. 3) 41 aNos con los ancianos El hogar de ancianos Rožmanov dom cumplio su 41° aniversario el domingo 23 de agosto. El clima, con una temperatura agradable, junto con la arboleda y el jard^n del Hogar, fueron ingredientes que, sin duda, sumaron para pasar un muy buen d^a. La misa, en la nueva capilla, fue presidida por el Dr. Jure Rode, junto con el padre Janez Pintar. Esta vez el canto estuvo a cargo del octeto Suha de Koroška. Finalizada la homil^a, el Dr. Rode bendijo las nuevas instalaciones del Hogar. Antes del almuerzo, Marko Selan brindo unas palabras que versaron sobre la responsabilidad social y el compromiso con los semejantes que necesitan, no solo apoyo economico, sino tiempo de calidad con otros. La encargada del almuerzo fue nuevamente la Sra. Olga Radoš a la cabeza de la cocina. Para el postre el octeto Suha y el trio Lipusch brindaron un mini concierto. (Pag. 3) ANGELA VODE La Accion cultural eslovena organizo para el 25 de julio la proyeccion de la pel^cula Skriti spomin (Recuerdo escondido), basada en el libro autobiografico de Angela Vode, una conocida activista comunista y feminista de Eslovenia. La introduccion a la pel^cula estuvo a cargo del Arq. Jure Vombergar quien describio la biograf^a y vida profesional de Angela Vode (1892-1985). Los recuerdos de Angela son chocantes, sobre todo cuando se describe la forma en que la degradaron sus antiguos companeros, la encarcelaron y le quitaban la dignidad humana y profesional. Cuando llego el final de la proyeccion, el silencio fue absoluto, por la impresion que causo la historia real. La pel^cula, sin duda, muestra como la revolucion hirio a los eslovenos de diversos modos, sin importar la ideolog^a que profesaban. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Rok Fink, Lučka Oblak Čop, Jože Rupnik, Mila Hribar, Katica Cukjati in Jože Martin Rožanec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O