1:VICQ'
■' ■1 '4.,*,
■••• .	... • i v . ‘iliu.*. Jtik&l
. i - v.ff
vv -TV
ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO
iz vsebine...
Pogovor z
Mladenom Kučišem ...stran 3
Vlomi v bencinske servise
...stran 4
Gostinski vrtovi brez soglasja?
...stran 6
Varno skozi podhod ...stran 7
Največja družina v sevniški občini
...stran 8
Cena 240 SIT
18. avgust 2005
Številka 139
Leto 6
Krškemu res grozi epidemija?
Posavje - Ob rednem letnem pregledu kakovosti vode v vaških vodovodih v občini Krško je bilo ugotovljeno, daje 56 od 74 odvzetih vzorcev zdravstveno neustreznih zaradi prisotnosti raznih bakterij. V občini sicer letos ne beležijo večjih obolenj. Letos so na dveh vodo-vodih, ki sta bila doslej najbolj stabilna, to sta Ardro pri Raki in Mrčna sela-Bo-horč, zasledili fekalno onesnažene yzorce, tako da je zaenkrat le voda iz rivira Dol zdravstveno ustrezna. Pri vseh ostalih je voda večkrat fekalno kontaminirana, kar pomeni, da so v njej lahko prisotni patogeni mikroorganizmi, Povzročitelji črevesnih nalezljivih bolez-fk Rafael Jurečič pravi, da je na rezultate vplival tudi termin odvzema, saj so Prejšnja leta vzorce jemali v bolj hladnih spomladanskih mesecih. “Viri so Povečini neoporečni, težava so cevi. Morebitno biološko onesnaženost pona-Vadi rešujemo s kloriranjem vode,” htzloži Jurečič in doda, da vode v občini Sicer ni potrebno klorirati.
...na strani2
Kakšna voda teče iz vodohranov v krške cevi ?
Brežičani se izogibajo cestnini?
Smednik - Namesto petelinov imajo vaščani Smednika jutranjo budnico ob hrumenju motoijev težkih tovornjakov. Gre pretežno za prevoznike iz občine Brežice, ki se avtocesti izognejo zaradi cestninske postaje na Drnovem. Čeprav je na lokalni cesti prepovedan prevoz vozil nad 7,5 tone in policisti zoper kršitelje občasno ukrepajo, se prevozniki očitno takšnih kontrol ne bojijo preveč.
Prometni znak očitno ne zaleže.
Kljub zagroženi kazni najmanj 100 tisoč SIT se jim zdi smiselno tvegati, da bi privarčevah nekaj stotakov cestnine. Na Policijski upravi Krško pravijo, da od začetka obratovanja cestninske postaje načrtno vsak dan nadzorujejo to lokalno cesto. Izrečenih je bilo že več opozoril in kazni. Domačini so s tem sicer seznanjeni, a pričakujejo, da bodo policisti kar naprej dežurali. Seveda bi jim namignili, naj “lovijo” le tovornjakarje, lokalnih prekrškaijev v prometu pa ne! Menijo, daje glavni krivec za njihove težave država, ki ob nacionalnem programu velikih projektov običajno ne razmišlja o interesu ožjega lokalnega okolja. Krajevna skupnost Raka je opozarjala, kaj se utegne zgoditi, če ne bo cestninska postaja na primerni lokaciji, vendar jih niso upoštevali. Krajani razmišljajo, s kakšno obliko nepokorščine bi izzvali odgovorne, da bi pristopih k reševanju situacije. Protestna zapora ceste je namreč prekršek, ki organizatorja močno udari po žepu, zato si tega ne bodo privoščili.
...na strani2
želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Petan ne grozi, ampak ceni ministra
Čatež ob Savi - Terme Čatež so bile kar nekajkrat proglašene kot najboljše s|°vensko termalno kopališče, na kar so bili lahko upravičeno ponosni tako uPtava podjetja kot lastniki in nenazadnje tudi delavci, čeprav se to pri Puhovih plačah menda ni poznalo. Vendar še takšni razvojni uspehi niso !*sPeli preprečiti nesoglasij, do katerih je prihajalo v zadnjem letu med pkratnim generalnim direktorjem Mokrovičem in prvim nadzornikom etanom. Čeprav sta oba domačina (Brežičana), so bili njuni interesi očitno Čreyeč različni; tako je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo dokončno “počilo”. NaJprej je Petan odstavil Mokroviča, potem so nadzorniki zaradi nezau-pPja zamenjali Petana. Sicer pa so se ob zadnjih spremembah v vodstvu rm dogajale precej nenavadne stvari; trije nadzorniki - predstavniki eiaVCev - naj bi bili pred sejo na pogovoru na gospodarskem ministrstvu, cesar bi bilo mogoče sklepati, da so tam dobili natančna navodila, kako t fs°Vati. Ob tem seveda ne gre ničesar očitati ministru Vizjaku, ker je bil /.|krai na zasluženem dopustu. Kljub temu naj bi Petan krivdo za svojo
nnrvrtil evrtiprnii enmpendrm mn r\r»olo1 rrrr\7ilni QA/TQ o\ to
menjavo naprtil svojemu someščanu in mu poslal grozilni SMS. Kaj je
//in kaj ne, ostaja v zraku, dejstvo pa je, da Petan rad komunicira preko saj je tudi na naše vprašanje odgovoril z SMS-om, v katerem je
^hikal
grožnjo ministru in zatrdil, da ga izjemno ceni.
...na strani3
Sonda ostala, Jula zbežala...
Brežice - Dober mesec po izginotju 78-letne pacientke Julijane Štern, kije sredi noči izpuhtela iz brežiške bolnišnice, se svojci še vedno ukvarjajo z istimi vprašanji; pravzaprav je vprašanj in nejasnosti vsak dan več: “Kje je Julijana? Je res odšla iz bolnišnice? Kako je izginila? Kdo ji je odvezal roke, saj je bila, ker je bila nemima, privezana na posteljo? Zakaj je bilo okrožno državno tožilstvo o primem obveščeno tako pozno? Zakaj v bolnišnici dajejo nasprotujoče si izjave...” Kot kaže pa se preiskovalci zadeve ne ukvarjajo toliko z (nepotrebnimi) vprašanji kot prizadeti svojci in so zadevo že (skoraj) razvozlali. Ne vedo sicer, kje je pogrešana pacientka, natanko pa vedo, kako je pobegnila; s pomočjo sonde, ki jo je imela sicer napeljano v želodec.
Čeprav seje iskalna akcija začela ob enih ponoči, je medicinska sestra šele ob 6. uri zjutraj po naključju ugotovila, daje v sobi odprto okno in na okovje rolete navezana sonda, po kateri naj bi se pogrešana spustila. Neka dmga sestra je celo videla spektakularni skok, ko seje neznana oseba odrinila od zidu in padla na pesek pod okno, kjer je naredila preval.
...na strani 5
Radio/brežic e
na 88,7 in 95,9 MHx
AKTUALNO
--------------------
Šokantni podatki Zavoda za zdravstveno varstvo
Večina vaških vodovodov
onesnažena
Krško - Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je v prvi polovici letošnjega leta opravil redni javno zdravstveni nadzor 62 vaških vodovodov in izvirov, ki niso v upravljanju krškega Kostaka. To so vodovodi in izviri, s katerimi upravljajo uporabniki sami in nad katerimi ni rednega nadzora, dajejo pa pitno vodo najmanj 4200 ljudem, kar predstavlja dobrih 15 odstotkov vseh občanov krške občine. Pri tem niso upoštevani uporabniki izvirov, niti turisti, ne planinci.
Ob rednem letnem pregledu kakovosti vode v vaških vodovodih v občini Krško je bilo ugotovljeno, daje 56 od 74 odvzetih vzorcev zdravstveno neustreznih zaradi prisotnosti ah preseženega števila raznih bakterij. V občini sicer letos ne beležijo večjih obolenj, na rezultate pa je vplival tudi termin odvzema, saj so prejšnja leta vzorce jemali v bolj hladnih spomladanskih mesecih. Letos so na dveh vodovodih, ki sta bila doslej najbolj stabilna, to sta Ardro pri Raki in Mrčna sela-Bohorč, zasledili fekalno onesnažene vzorce, tako daje zaenkrat le voda iz izvira Dol zdravstveno ustrezna. Pri vseh ostalih je voda večkrat fekalno kontaminirana, kar pomeni, da so v njej lahko prisotni patogeni mikroorganizmi, povzročitelji
črevesnih nalezljivih bolezni.
Vodo je zato potrebno pred uporabo obvezno prekuhati, vre naj najmanj tri minute. Če je motna, jo je potrebno pred prekuhavanjem zbistriti z use-
Rafael Jurečič
danjem in nato filtrirati, shraniti pa jo je potrebno na hladnem in jo popiti najkasneje v 24 urah. Dolgoročno bi se bilo priporočljivo priklopiti na večje sisteme ali pa sanirati obstoječe sisteme z uvedbo kondicioniranja - torej filtracije in kloriranja vode. Potrebno bi bilo vzpostaviti tudi vodovarstvene pasove. Kot nam je povedal Rafael Jurečič iz krške občine, krajani -predvsem veliki porabniki -
ne želijo priklopa na večje sisteme, saj bi potem imeli večje stroške. Sisteme so večinoma zgradili sami, zato želijo povrnitev določenih sredstev, na kar pa občina ne pristane. Jurečič je še dejal, da bi se sredstva za obnovo sistemov že našla - čeprav ne za vse naenkrat, za nekatera področja so celo naredili že projekte, a ni bilo pravega zanimanja. Trenutno delajo le na vodovodu v Senušah.
“Sevniška voda kakovostna”
V sevniški občini je kar slaba polovica gospodinjstev priključena na manjše sisteme, precej javnih vodovodnih sistemov pa nima urejenega upravljanja. Gradili so jih krajani, pretežno z lastnimi sredstvi, zato je tudi plačevanje vodarine neurejeno. Gospodarjenje s sistemi je zelo različno, povečini pa ni poskrbljeno za zdravstveno kontrolo vode. Občina Sevnica bo zato v prihodnje poskrbela za zdravstveno kontrolo vode iz vseh sistemov ter se skušala dogovoriti o upravljanju sistemov v prihodnje.
Sevniška Komunala ima sicer v upravljanju pet sistemov, iz katerih se oskrbuje okrog 10.500 prebivalcev (vseh prebivalcev v občini je okrog 17.700). V preteklem letu je bilo od 66 odvzetih vzorcev osem neustreznih, v letošnjem prvem polletju pa od 37 trije. Neustreznost vode v teh primerih naj ne bi pomenila ogroža-
Roman Perčič
nja zdravja. Po besedah Romana Perčiča je sevniška voda kakovostna - že od leta 1995 tudi zaščitena z UV žarki - težav, razen nekaj medsosedskih sporov, zaradi nje ni. Kakovost ’ vode v vaških vodovodih bodo tudi letos preverili, odvzeli naj bi nekaj manj kot 50 vzorcev v višje ležečih zaselkih.
Na brežiški občini so bili s ( podatki najbolj skopi; Bojan Tičarje povedal le, da stanje v vaških vodovodih ni kritič-\ no, sicer pa je to bolj zadeva krajevnih skupnosti kot občine.
Mojca Kosem,
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto pa je opravil tudi analize vode reke Krke v Kostanjevici, Karlčah in Podbočju. Voda reke Krke na omenjenih kopališčih ne ustreza zahtevam Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode. Kopanje je tako dovoljeno na lastno odgovornost, priporoča pa se čim manj potapljanja, čim večkratno prhanje, vode iz reke pa se ne sme uporabljati za pitje ali pripravo hrane.
Tovornjaki ogrožajo lokalno cesto
Brezplačna “obvoznica”
Smednik - Vaščani Smednika z okolico pravijo, da z novo avtocesto niso ničesar pridobili, temveč izgubili. Vozniki tovornjakov pretežno iz brežiškega konca se, da se izognejo plačilu cestnine, sedaj raje podajo na njihovo lokalno cesto. Za 300 odstotkov povečan promet ogroža varnost pešcev in povzroča škodo na cestišču. Krajevna skupnost Raka piše pritožbe na Občino Krško in Družbo za državne ceste (DARS).
Cesta Krško-Velika vas-Rimš-Zaloke-Smednik je postala obvoznica, po kateri se slovenski tovornjakarji izogibajo cestninski postaji na avtocesti na Drnovem.
V Krajevni skupnosti (KS) Raka so že pri pripravi lokacijskega načrta za ta del avtoceste dali zahtevo za obvoznico pod Smednikom in za lokacijo cestninske postaje pred mejo na Obrežju. Dvakrat so zahtevali štetje prometa na lokalni cesti, saj so pričakovali povečanje, če ne bo cestninska postaja na primernem
mestu. “V ničemer nismo uspeli”, je slabe volje predsednik Alojz Kerin, kije dnevno soočen z jezo domačinov, ki so izgubili svoj mir. “Preozko cesto bi bilo treba razširiti in utrditi, vendar samo za potrebe lokalnega prometa”, pravi Kerin.
Na Občino Krško so dali skupaj s KS Leskovec pobudo za prepoved vožnje težkih tovornjakov. Prepoved velja za tovorna vozila nad 7,5 ton skupne teže in Policijska postaja Krško ima nalogo izločati ter kaznovati kršitelje. Kazen
Alojz Kerin
je 100.000 SIT. Za lokalno prebivalstvo ta prepoved ne velja.
Domačini ob izsiljeni “obvoznici” pravijo, daje policija ustavila nekaj kršiteljev, a po njihovem mnenju so policisti premalo prisotni. Če bi jih bolj pogosto ustavljali, bi se tudi glas o visoki kazni, zaradi katere se res ne splača izogniti cestnini, razširil med domačimi vozniki, saj tujcev na tej cesti ni.
Kako bi ganili odgovorne?
V krajevni skupnosti so razmišljali, da bi organizirali protestno zaporo na cesti Smednik-Raka, pa so jih na policiji podučili, da bi jih to drago stalo. Kazen za organi-
zatorja takšne akcije znaša 150.000 SIT. Drugih načinov, kako dovolj odmevno pokazati, da hočejo svoj mir, ne poznajo. So pa ogorčeni, ker jim je bilo pred gradnjo avtoceste obljubljeno, da se kakovost življenja zanje ne bo spremenila. Če bi Dars takrat odgovorno dal takšno zagotovilo, bi najbrž upošteval njihovo mnenje, da cestninska postaja na Drnovem ni primerna. Takopa je zmagal interes Term Čatež, da zaradi hrvaških gostov cestninjenje “porinejo” čim višje od Obrežja.
Branka Demovšek
Na Policijski upravi Krško pravijo, da so na tej relaciji prometne patrulje dnevno prisotne v povprečju od 4 do 6 ur, kolikor pač dopuščajo delovne obveznosti in varnostna problematika na drugih območjih Posavja. Izrekli so več opozoril in kazni zaradi neupoštevanja prepovedi o teži vozil. Zagrožena kazen za voznika in enako za osebo, ki naloži tovor ali naroči tak prevoz, je globa v višini 40.000 SIT, za samostojnega podjetnika, ki vozi ali naroči prevoz, je zagrožena kazen najmanj 100.000 SIT.
Alojz Pečarič s Smednika: Situacija je obupna. Prvi priklopniki in tovornjaki hropejo po cesti že ob 4. uri zjutraj. Ves dan ni ne miru, ne varnosti. Peš si več ne upam po domači cesti. In tudi z avtom se komaj vključiš v promet. Neko jutro sem na dovozu čakal sedem minut. Policija je premalo prisotna na tej cesti, pa bi lahko veliko “pokasira-la”, če bi kaznovala kršitelje.
Igor Pirc iz Zalok; Imam majhne otroke in kar groza me spreletava, ko razmišljam o njihovi varnosti na cesti do avtobusne postaje. Ko bi nam DARS vsaj uredil pločnik v vasi, kar smo že zahtevali. Sem član Sveta KS Raka in ljudje pritiskajo name, naj pripomorem k rešitvi situacije. Razmišljajo celo o zasebnih tožbah odgovornih v državi, ki se požvižga na naš problem.
Noč strahu
Ravni - Izredno močne padavine, ki so v noči 3, avgusta zajele občino Krško, so naredile precej škode na lokalni infrastrukturi. Ta po prvotni grobi oceni znaša 50 mili' jonov SIT. Najbolj je bila prizadeta Krajevna skupnost Gora na desnem bregu Save, kjer se je sprožilo tudi več manjših plazov. Družina Labes, ki ji je blato zalilo del sten?; stanovanjske hiše in dvorišče, je v paniki klicala pomoč.
Njihova hiša na Ravneh pri Velikem Tmu leži najnižje v zaselku in v temni deževni noči je bil občutek, da se nanje vali plaz, grozljiv.
Blato je preplavilo celo dvorišče in dobršni del dovozne poti. Na srečo je za hišo betonska škarpa, ki varuje pred vsi-pavanjem zemlje iz sosednjega višje ležečega vinograda. Tako je voda povzročila le površinski zdrs zemlje, ki je pod seboj pokopal, kar se je nahajalo na dvorišču. “Pogled na razdejanje ni bil prijeten, noč pa je še dodatno prispevala k paniki”, je povedal Branko Petan iz ekipe Civilne zaščite, ki je takoj odhitela na prizorišče. Njihova
ocena je bila, da ne hiša ne &' I ljenja njenih stanovalcev nis° j ogrožena. Naslednji dan, ko s° vse počistili, je bilo to še boli očitno. Vendar so se v obči#' skem oddelku za infrastrukturo i želeli za dokončno odločite' glede varnosti objekta opreti Še na strokovno mnenje. Poklici so Manco Škrabelj iz maribot' skega podjetja Grading, kijep0^ trdila, da ni šlo za globinsk1 premik zemeljskih plasti in & je hiša vama.
Škrabljeva je pregledala sj; ostale plazove, ki so se sproža1 tisto noč. Občini bo v kratke111 poslala predlog sanacije pri^' detih mest.	^ ,
Branka DemovŠe
Na počiščenem dvorišču na hudo uro, ko je hišo zalilo bhltl' spominja uničeno kolo.
AKTUALNO
Zamenjave se kar vrstijo
Terme prevzel Kučiš
Čatež ob Savi - Člani nadzornega sveta Term Čatež so na 51. seji razrešili dosedanjega predsednika nadzornega sveta Bojana Petana in na njegovo mesto imenovali starosto nadzornikov, predstavnika Nove kreditne banke Maribor Mladena Stariho. Stariha je bil v termah glavni nadzornik kar osem let, lani ga je na tem mestu zamenjal Petan. Nadzorni svet je razrešil tudi Gorana Brankoviča, ki pa še vedno ostaja član NS. Za novega direktorja Term Čatež so predlagali 41-letnega direktorja Hotelov Otočec Mladena Kučiša.
V termah naj bi šlo za spopad dveh največjih lastnikov družbe. Po besedah Gorana Brankoviča, dosedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktoija, naj bi bila država pri lobiranju z nadzorniki bolj sposobna, saj ji je uspelo na svojo stran pridobiti predstavnike delavcev.
Niso glasovali po nareku ministra
Zdenka Urekar, Damjan Krulc in Igor Iljaš zanikajo, da bi glasovali po nareku države ali gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Krulc je za SavaGlas dejal, da so glasovali Po svoji vesti. “Na mesto nadzornikov nas vsekakor niso prisilili, prav nasprotno, saj je bilo kar devet prijav. Ne vem, kdo vam je namignil kaj takega, a to gotovo ne drži,” je Krulc
Mladen Stariha: Bojan Petan je izgubil zaupanje lastnikov, ker je v zadnjih mesecih delal v nasprotju z interesi večine delničarjev in zgolj v korist DZS. Menjave vodstva se niso odrazile v Poslovnih rezultatih podjetja, saj je prvih šest mesecev Pokazalo, da družba posluje nekoliko bolje kot lani.
komentiral govorice o domnevno prisilnem vstopu trojice v svet delavcev. V medijih so se pojavila tudi ugibanja, kdo je predstavnike delavcev poklical na Ministrstvo za gospodarstvo. Tam naj bi se srečah z državno sekretarko Adrijano Stariha Kosem (minister Vizjak je bil takrat na dopustu), ki naj bi sprejela tudi Mladena Stariho. Krulc na naša vprašanja v zvezi z obiskom ni odgovoril, tudi na to ne, ah so sestanek iniciirah sami ah so bih'nanj le povabljeni.
Spremembe v nadzornem svetu
Sicer pa je Stariha po seji bolj ah manj jasno namignil, da se obetajo neke spremembe v nadzornem svetu, ki naj bi odslej štel osem članov. V zadnjih mesecih seje pogosto slišalo o raznih ponudbah, ki so prihajale v Čatež. Spremembe naj bi si želela predvsem država, ki je menda med nadzorniki zahtevala kar tri svoje predstavnike. Sedaj se ji je uspelo uveljaviti tudi brez tega, sicer pa bi za kakršnekoli spremembe v svetu potrebovala vsaj 75-od-stotno podporo delničaijev. Če bo Brankovič ostal Petanov zaveznik (kar je glede na njegove izjave o grožnjah in manipulaciji nekdanjega predsednika NS malo verjetno) in bo deloval proti svoji delodajalki - državi, lastnici paradržavnih skladov, bo to vsekakor nemogoče, sicer bodo odločili majhni delničaiji. Večjih sprememb najbrž ne bo, tudi glede omejitve pristojnosti uprave ne, kjer bo imel sedaj glavno besedo Vizjakov (?) človek in Starihov soimenjak Mladen Kučiš.
“Konflikt nekoristen za družbo!”
Po besedah ministra Vizjaka dosedanji spori med nekdanjim prvim nadzornikom Bojanom Petanom in dosedanjo upravo, ki seje vlekel nekaj let, ni bil koristen za družbo. Nova uprava in nenazadnje tudi podpora nadzornikov novi upravi sta korak k normalizaciji zadev, k temu, da terme nadaljujejo s še
odgovoril s SMS-om: “Z vso odgovornostjo zagotavljam, da nikoli nisem in ne bom grozil ‘ nikomur, kaj šele ministru, ki ga izjemno cenim”. V javnosti se pojavljajo ugibanja, kakšen bo naslednji korak Bojana Petana, Ah bo kupil kakšen sveženj delnic (menda se je zanimal za nakup deleža Marine in Turističnega podjetja Portorož ter Delikatese v termah)? “DZS ne bo dal na skupščini nobene
Bojan Petan: Zamenjava v NS je bila opravljenapopolnomakorektnobrez vsakršnih zapletov. V nadaljevanju je NS odpoklical še namestnika generalnega direktoija Gorana Brankoviča brez kakršnih koli krivdnih razlogov. Novega generalnega direktorja je večina imenovala brez predstavitve, Mladen Kučiš prav tako ni sodeloval na seji, niti ni bil nadzornikom predstavljen nikakršen program dela za naslednjih pet let. To so bili tudi razlogi, da sem glasoval proti imenovanju novega generalnega direktoija.
uspešnejšo poslovno politiko, ki si jo minister predstavlja v dokončanju vseh infrastrukturnih naložb, ki jih sofinancirata tudi država in EU.
Petan grozil ministru
Dan pred sejo NS naj bi minister Vizjak od Bojana Petana prejel SMS z neobičajno vse-bino.Vizjak pojasnjuje: “Od Bojana Petana sem večkrat prejel kakšno sporočilo po telefonu, oba sva Brežičana in se poznava že vrsto let. Dan pred sejo NS sem od njega res prejel SMS, v katerem je pošiljatelj zapisal v tem smislu, češ, ’sedaj je res tako, kot je, vendar življenje je dolgo, in marsikaj se še lahko zgodi’. To ni čisto normalno komuniciranje.”
Bojan Petan je za SavaGlas na očitke o grožnjah z SMS-i
ponudbe za prevzem term,” je odgovoril Petan.
Mokroviču 36 milijonov?
Tudi zadeva Borut Mokrovič je dobila epilog; Mladen Stariha je še pred sejo NS dejal, da komisija NS ni odkrila nobenih nepravilnosti pri poslih z Delikateso. Zato (?) so se odločiti za predlog zunajsodne poravnave. Dogovoijena odpravnina znaša 12 plač (kar je menda okrog 36 milijonov SIT). Mokroviča smo skušah poklicati, a številka njegovega mobilnega telefona po novem ne obstaja. Zeleh smo ga ponovno povprašati, ah se bo udeležil skupščine družbe, in ah drži, da mu je družba Vino Brežice ponudila vodstveno mesto. M.K.
Pogovor z Mladenom Kučišem, novim generalnim direktorjem Terni Čatež
'Zadovoljni gostje, delničarji in zaposleni”
Ali lahko na kratko opišete Sv°jo dosedanjo kariero?
. Po rodu sem Mariborčan, lcer pa sem svoja otroška leta Ueživel v Frankfurtu na Maini.
hrvaški prestolnici sem oiskoval klasično gimnazijo, Klrn tildi maturiral in doštudiral ortiunikologijo. Svojo poslov-P°t sem pričel pred 16 leti v ^dravihšču Rogaška Slatina, fJer sem opravljal naloge refe-
£ iJO in Skandinavijo. Nekaj Po ",SCm tildi na recepciji. jn dveh letih sem napredoval p Preyzel vodenje trženja na avitnih tržiščih - itahjan-fU1’ avstrijskem in nemškem. Prod ^ *eti sem postal vodja Ča . Je v marketingu zdraviliška?1 ?° treh letih direktor
etinga zdravilišča.
ste se na svojem de-
Oii:Brn mestu soočali z veliki-1 lZZivi?
Širj^hvno sem sodeloval pri 1 Prodajne mreže in struk-
Mladen Kučiš
turiranju ponudbe zdravilišča, predvsem pa pri revitalizaciji poslovanja po letu 1991 na tujih tržiščih, ki so predstavljala 64-odstotni delež realiziranih nočitev.
Sodoben tempo življenja gotovo zahteva tudi dodatno izobraževanje?
Drži. Na Univerzi v Baslu sem izpopolnil svoje znanje ekonomije, v ZDA pa s podro-
čja managementa v turizmu. Čez lužo sem si nabral precej izkušenj tudi pri naj večjih hotelskih verigah, kjer veliko pozornost posvečajo standardom. Brez znanja jezikov prav tako ne gre; ob maternem jeziku aktivno obvladam nemščino in angleščino, pasivno pa ruščino in italijanščino.
Kako ste bili zadovoljni na Dolenjskem?
V Hotele Otočec sem prišel pred šestimi leti. Še prej sem se uveljavil tudi v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, kjer sem vodil odbor za promocijo. Delo v turizmu je dinamično, rad srečujem ljudmi, iščem nove ideje. Na Otočcu se žal nisem mogel v celoti izpolniti, saj je gradnja sprostitvenega centra na Otočcu preložena. Imenovanje za direktoija Term Čatež je zame velik izziv.
Z delom v termah ste se najbrž že seznanili. Čemu se boste največ posvečali?
V družbi bomo osredotočeni na doseganje letošnjega načrta, seveda ob nadaljnjem nemotenem in učinkovitem poteku vseh funkcij v družbi in ob korektnem in tvornem sodelovanju z NS družbe. Še naprej si bomo prizadevali, da bo delovanje družbe v zadovoljstvo zaposlenih, politika kadriranja bo prilagojena doseganju zastavljenih ciljev, delničaijev in gostov.
Kako pa je s tekočimi projekti?
Vlaganja v začete projekte -izgradnja druge faze Term Uidža v Sarajevu in infrastrukture ob novem hotelu na Čatežu - se bodo nadaljevala in so del tržne politike. Trženje je nenehno prilagajajoči se proces in zahteva veliko fleksibilnosti, zato bomo tudi na tem področju skušah biti korak pred konkurenco. Vseh podrobnosti pa seveda ne moremo izdati.
Mojca Kosem
Komentar
Psi lajajo, karavana gre
dalje
V Termah Čatež je pred desetletji večkrat letoval šejk. Pravili so, da so mu ob neki priložnosti bivanje “zasolili ”, tako da ga odtlej ni bilo več blizu.
Bili so časi, ko so se po toplicah sprehajali odlični gosti, sedaj pa, vsaj na videz, ni več tako. Kdo ve, mogoče so jih zmotili prepolni zabojniki, onesnaženi sedeži v gostinskem vrtu ali pomanjkanje zabave. Vse le ni tako bleščeče, kot bi kdo pomislil. Čateška noč, nastopi zvenečih imen, polna parkirišča kopalcev ob vikendih, to je slika preteklosti, ki počasi bledi.
Ne bomo spet presedali s tem, kako se terme zapirajo pred Posavjem. Navkljub temu se o njihovi uspešnosti govori spoštljivo, prizanesljivo do muh prejšnjega direktorja Boruta Mokroviča - češ, priznati mu moramo, da živi za terme - malokdo pa omenja aroganco do delavcev, ki jih ni pustil na miru niti med malico. Znani so njegovi izpadi, neprimerni direktorju tako “zvenečega” podjetja. Novinarjem je razlagal, da bodo zaposlene še bolj nadzorovali - z vso razpoložljivo tehniko. Podobno obravnavajo teroriste. V svinčenih časih je tedanji direktor, ki je na tem stolčku sedel dve desetletji (Mokrovič 18 let), nizke plače opravičeval s puhlico, “saj delate za sebe, za prihodnost, za svoje otroke". Stare garde sedaj več skorajda ni, tudi pripadnosti podjetju ne, saj vsi bežijo s Čateža, takoj ko se jim pokaže kakšna priložnost za izboljšanje finančnega položaja. Na zahodu bi se marsikateri dober slaščičar ali kuhar že zdavnaj prevažal z luksuznim avtomobilom nemške znamke, čateški delavci pa se večinoma s tistim, za kar so porabili svoje (pod)cenjene certifikate. Gospodarski minister Andrej Vizjak obljublja vodstvo, ki se bo bolj zlilo z zaledjem in zaposlenimi. Se bo res?
Mi pa še vedno razmišljamo o šejku, ki je med ribarjenjem iz Krke potegnil dvometrskega soma. Nekako so mu ga že nataknili na trnek, kako, niti ni pomembno. Danes pogrešamo ljudi, ki bi se domislili česa podobnega. Včasih se je delalo s srcem, čeprav za majhen denar, danes vlada mezdni odnos. Nekdo Je očitno prespal predavanja o človeških virih. Terme Čatež so zgradili zaposleni, kuharji, natakarji, sobarice, pomivalke, in ne pretirano samozavestno vodstvo. Čeprav se usodne odločitve vselej kujejo v Ljubljani, daleč stran. Psi lajajo, karavana pa gre dalje.
Mojca Kosem
AMKETft
Nova metla prijaznejša?
V Sloveniji imamo kar nekaj termalnih kopališč, Posavci se lahko pohvalimo s Termami Čatež, ki pa naj bi bile bolj naklonjene tujim gostom, do domačih naj bi se obnašale mačehovsko. Ali se res domačim raje kopajo drugod in kaj pričakujejo od novega vodstva?
Bernardka Lovrinovič, učiteljica s Čateža: Terme Čatež so izjemno mačehovske do posavskih institucij. To vem iz prve roke, saj 'se pri zagotovitvi nadstandardnega programa plavanja za nižje razrede ne da popolnoma nič dogovoriti glede popustov. Mnoge družine se raje odločajo za enodnevne izlete na moije, kar je ceneje od kopanja v termah.
Srečko Rožman, fotograf iz Brežic:
Letos še nisem bil v Čatežu, slišal pa sem za zamenjave v vodstvu. Terme so že lepe, vendar pa so privlačni tudi drugi kraji, Olimje denimo, preprosto pa je tudi skočiti na morje. Nekako imam vtis, da so terme preveč zaprte, saj bi radi očitno denar pobrali sami. Upam, da bo novo vodstvo bolj upoštevalo želje Posavcev.
Hamida Šehovič, babica iz Brežic:
Terme Čatež so premalo komunikativne v odnosu do Posavja. Kolikor poznam razmere, se malo domačinov kopa v ča-teškem kopališču, saj so cene previsoke za ponujeno. Veliko Posavcev se raje odpelje na moije ali pa v katero od dolenjskih zdravilišč.
Ljudmila Vene, upokojenka z Rake: Nikdar nisem bila v Termah Čatež niti v nobenih drugih toplicah, čeprav bi mi za zdravje koristilo. Soseda pa Čatež zelo pohvali in pravi, da so te toplice za upokojence cenovno ugodnejše od drugih. Ne vem, kakšne so sicer cene za dnevno kopanje, mislim pa, da bi morah imeti Brežičani popust.
KRONIKA
Vlomi
Že tretji nočni obisk benciskega servisa
Trnje - Prejšnji teden so v noči iz torka na sredo zopet vlomili na bencinsko črpalko Petrola v Trnju. Podrobnosti zaradi interesov preiskave policisti niso odkrili, znano pa je, da naj bi izginilo za okrog milijon SIT izdelkov. Neznanci so onesposobili video kamere in nato iz notranjih prostorov odtujili večjo količino cigaret, avtomobilske opreme in nekaj drugih predmetov. To je bil že tretji vlom v katero od brežiških črpalk v dobrih štirinajstih dneh.
Bencinski servis v Trnju je bil po vlomu ves dan zaprt zaradi inventure, s katero so ugotovili, kaj je zmanjkalo. Zadnje čase se kar vrstijo policijska poročila o vlomih v avtomobile, gostinske lokale, trgovine, gostinske lokale, tudi knjižnice (o vlomu v brežiško ni nič novega). Posebej so na udaru črpalke.
zuje, da črpalke niso dovolj varovane pred vlomilci. Morda se je po teh uspešnih vlomih - sicer docela stihijskih -komu zazdelo, da je pot bolj ali manj odprta. Vlomilec iz Trnja ni bil tako neizkušen, saj je onesposobil kamere, imel(i) pa je tudi precej dela z natovarjanjem izdelkov. Tudi tokrat so si nepridipravi,
Takole je bila videti bencinska črpalka v Trnju dan po ropu, ko je v njej potekala inventura.
24. julija naj bi 29-letnik iz okolice Brežic vlomil v bencinski servis OMV v Brežicah, iz katerega naj bi odnesel nekaj cigaret, sladoled in mobilni telefon. Isti storilec naj bi isto noč vlomil še v bencinski servis Petrola v Trnju pri Brežicah. Neznanec je ukradel več različnih artiklov, osumljenega pa naj bi takrat opazili v bližini bencinskega servisa. Sicer ga niso zalotili pri delu, kar morebiti naka-
če jih je bilo več, izbrali prav Petrolovo črpalko, kije na samem, torej zunaj naselja, vendar pa ob precej prometni regionalni cesti.
Na spletnih straneh ene od varnostnih agencij, ki deluje v Posavju, smo prebrali, da so vsi objekti, ki so opremljeni z alarmnimi sistemi, priključeni na nadzorni center, kar omogoča neprekinjeno nadziranje varnostno pomembnih dogodkov v teh objektih. Var-
nostniki te agencije intervenirajo na protiropni ali protivlomni alarm pri večini varovanih objekov v 5 do 6 minutah, vsekakor pa ne porabijo več kot četrt ure.
Policisti opažajo, da število vlomov v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti ne odstopa, je pa res, da so bencinski servisi pogostejša tarča. “Nekateri objekti so opremljeni z varnostnimi napravami (alarmi, kamere), kljub temu pa prihaja do vlomov, saj uspe vlomilcem naprave onesposobiti. Objekti bi morali imeti takšno tehnično varovanje, da bi vsak nepooblaščen poseg na napravah dal na interventnem mestu znak za intervencijo,” je še dodal Stefan Hren s Policijske uprave Krško.
Na Petrolu so nam povedali, da se bodo o zadevi pozanimali in po potrebi poostrili nadzor v servisih. Irena Čebulj, odgovorna za stike z javnostmi, je še povedala, da ima-jo maksimalno zaščito pred vlomilci, kije dosegljiva, podrobnosti pa nam razumljivo ni razkrila. Je pa dodala, da beležijo vse več vlomov, posebej zaradi povečevanja socialnih razlik, kar je v Posavju precej očitno, eden od vzrokov pa je tudi bližina državne meje. Sicer pa Brežice niso nikakršna posebnost v Posavju, saj so pred kakšnim mesecem vlomili tudi v Petrolovo črpalko v Kostanjevici na Krki. Škode je bilo za 100 tisočakov. M.K.
13 - 13 - 13
Kaj bo s petimi blazinami?
Sevnica, 4. avgust - V noči na četrtek je neznani storilec v Sevnici vlomil v pet osebnih avtomobilov ter iz njih odtujil zračne blazine. Lastniki vozil so z vlomi oz. tatvinami oškodovani za okoli milijon in pol SIT.
Iz knjižnice izginila računalnika
Brežice, 5. avgust - Neznani storilec je vlomil v knjižnico brežiške osnovne šole in odtujil dva računalnika. Šolo je oškodoval za okoli 600.000 SIT. Ker so na računalnikih shranjeni dragoceni programi za izposojo gradiva, ponujajo denarno nagrado vsakomur, ki bi kaj vedel o vlomu.
Založil se je
Raka, 8. avgust - Neznani storilec je vlomil v prodajalno Plus na Raki ter iz odnesel večjo količino cigaret in prehrambenih artiklov. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 300.000 SIT.
Prijeta na delu
Krško, 12. avgust - Policisti so na parkirnem prostoru v Krškem zalotili občana iz okolice Krškega, ki sta vlomila oz. odstranila ključavnico iz rezervoarja osebnega avtomobila znamke Renault 5, saj sta želela iz njega iztočiti bencin. Zoper osumljena bo podana kazenska ovadba.
Zasegli so pištolo in puško
Brežice, 10. avgust - Policisti so občanu iz okolice Brežic zasegli pištolo znamke CZ kalibra 7,62 mm in 9 pripadajočih nabojev. Ker je imel občan orožje brez ustreznih dovoljenj, bodo policisti zoper njega na Okrajno sodišče Brežice podali obdolžilni predlog. Slab teden prej pa so sevniški policisti 48-letnemu Sevničanu zasegli puško kalibra 5,6 mm, pištolo kalibra 7,65 mm in 59 pripadajočih nabojev. Tudi ta je orožje in strelivo posedoval brez ustreznih dovoljenj-
Ukradli so škropilnico in mlin
Zavode in Sajovce pri Kostanjevici na Krki, 11. avgust - Neznani storilec je z dvorišča vikend hiše v Zavodah nad Kostanjevico na Krki odtujil samohodno škropilnico. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 150 tisočakov. Isto noč pa je še neznani storilec v Sajovcah vlomil v stajo ter odtujil mlin za mletje koruze, vreden okrog 50.000 SIT.
Kadil bo kot Turek
Krmelj, 8. avgust - Neznanec je vlomil v gostinski lokal v Krmelju ter odtujil manjšo vsoto denaija in 372 zavojčkov cigaret. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 200.000 SIT.
Bo kdo poskrbel za razpadajoče stavbe?
Brežice - “Šmajglovo” hišo v Brežicah, ki je v slabem stanju in je nevarna za mimoidoče, so si v preteklih dneh ogledali tudi policisti, ki bodo lastnika opozorili na nevarnost. Lastniki - teh je več - bodo streho v grobem sanirali, sicer pa so nedavno na brežiško občino oddali ponudbo za odkup.
Razpoke na Šmajglovi hiši zasilno rešujejo.
Policisti pravzaprav niti nimajo veliko pristojnosti, prijave pa naslovijo na inšpekcijo ali komunalnega nadzornika. Najbrž ne bi bilo odveč opomniti tudi lastnike nekdanjega skladišča podjetja Posavja - torej sedanjega najboljšega soseda - na grozečo nevarnost, ki preti pešcem in jeklenim konjičkom. Pešci se sicer z bojaznijo ogibajo razpadajoče stavbe, saj opeka na preluknjani strehi ne vzbuja zaupanja, toda epiloga še očitno ne bo tako kmalu, saj se zapleta pri denacionalizaciji. Komunalni nadzornik Mladen Arnšek je Mercator že pred pol leta opozoril na sporno stavbo, a odgovora od njih še ni prejel.
Marjan Papež, vodja vzdrževanja v Mercatorju Dolenjska nam je povedal, da stavba že od marca ni več njihova. Prevzela naj bi jo Družba za svetovanje in upravljanje iz Ljubljane (DSU), kjer pa o tem sprva niso vedeli nič. Mojca Boh, zaposlena na DSU je razložila, da družba sicer dobi v upravljanje tiste nepremičnine, ki so bile posledica pravnomočno zavrnjenih denacionalizacijskih
zahtevkov po vrnitvi premoženja v naravi. Kot seje kasneje izkazalo, družba res ni prevzela nobene nepremičnine na Levstikovi. Na DSU, naslednici Slovenske razvojne družbe, so z Upravne enote Brežice lanskega januarja prejeli dve denacionalizacijski odločbi o prevzemu, na kateri pa sta se stranki - pravni nasledniki vlagateljev denacionalizacijskega zahtevka -pritožili. “Do sedaj DSU ni prejela obvestila, daje dena-
cionalizacijski postopek v predmetnih zadevah pravnomočno zaključen”, so nam povedali na DSU. Ob tem pa je Bohova dodala, da mora do takrat zavezanec - torej Mercator - v postopku z nepremičnino ravnati kot dober gospodar. Če oziroma ko se bo postopek zaključil, bodo stavbo ponudili v odkup Mercatorju, nato v dokapizalizacijo, če pa to ne bo uspelo, jo bodo poskušali prodati na trgu.
Mojca Kosem
LOGAN
Renaultova tehnologija, Renaultova kakovost, Renaultove storitve.
Že za 1.550.000 tolarjev!
♦	Sodobna in zanesljiva tehnologija.
•	Izjemna prostornost in izredno potovalno udobje.
•	Visoka stopnja varnosti, ki jo zagotavljata bogato znanje in izkušnje Renaultovih strokovnjakov.
♦	Dva preizkušena, varčna in zanesljiva Renaultova motorja: 1.4 75 KM, s povprečno porabo 6,8 l/100km (kombiniran način vožnje) ter zmogljivejši motor 1.6 90 MM.
Dacia Logan se v svojem razredu odlikuje z izjemno prostornostjo, udobjem, zanesljivostjo in cenovno dostopnostjo. Zakaj ga ne bi preizkusili tudi vi?
.č
«*#§!
s '	. . ■—-
IAVTO.
TPV AVTO, BREŽICE
T*»V AVTO 4.0.».,	30, 6000 Novo **-»*<»
-f .P V A V'J1 D Hsb-II 'J a
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
-f3Li D7 i)*J	£j-j
KRONIKA
Nadaljevanje zgodbe Julije Štern
Primer “izgubljene” pacientke
Ali je res tako hrupno?
prerašča državne meje
Brežice - O Julijani Štern, pacientki brežiške bolnišnice, ki se je čez noč vdrla v zemljo, ni sledu. Iskalne akcije doslej niso prinesle nobenih rezultatov, svojci so skeptični in iščejo odgovore na številna vprašanja, primer pa dobiva mednarodno razsežnost; Julijana Štern je namreč nemška zavarovanka.
Pogrešana Julijana Stem si je z delom v Nemčiji prislužila predčasno pokojnino. Upokojila se je pred 20 leti, stara komaj 58 let. Nemška država jo je v skrbi za ljudi, ki so si z delom sicer pridobili pokojnino, a zelo nizko, povabila na razgovor, da bi se dogovorili za določeno obliko socialne ali drugačne pomoči, do katere je bila upravičena. Sternova in njen partner Stefan Grilc sta odklonila pomoč nemške države; Grilc je s podpisom jamčil, da bo finančno poskrbel za svojo partnerko. In tako se je tudi zgodilo. Tudi potem, ko se je Julijana odločila, da bi raje živela v Dovškem pri Senovem kot v Nemčiji. Kot pravi Grilc, je njena pokojnina zadoščala za njeno normalno preživetje ter Za vzdrževanje avtomobila, on Pa je pokrival vse račune. Grilc, ki mu je takrat do upokojitve manjkalo še veliko let, Je sicer želel, da bi Jula ostala z njim v Nemčiji, a spoštoval Je njeno voljo, da se vrne v domovino, kamor seje ob vikendih vračal tudi sam. Ves čas pa Je bila Julijana stalno prijavljena v Nemčiji in je imela nemSke dokumente. Zato tudi prihaja do razhajanj ob navajanju njenega priimka; nekateri ga zapišejo Stem, drugi Štern.
Kaj se je dogaj bolnišnici 7
^msnici. Ker sej: slabšalo, so jo že m pred izginotje
* r it 11 n * (.^ n r i n.
2*5
pila priključena na aparature, zato so pacientke poklicale medicinsko sestro. Da bi lahko ostale pacientke nemoteno spale, so Julijano - po pripovedovanju svojcev - okrog polnoči prestavili v sosednjo sobo. Kot so svojci izvedeli, so pacientki roke z jermenom privezali na posteljo, da ni ogrožala svojega zdravja in da so lahko medicinski pripomočki, na katere je bila priključena, opravljali svojo funkcijo.
Ob enih zjutraj v Bolnišnici Brežice o pacientki Julijani Štern ni bilo nobenega sledu več. Policisti so zapisali, da je iz bolnišnice neznano kam odšla pacientka Julijana Štern, v
Bolnišnici Brežice pa so v bolniški list zapisali: “V noči iz 10. na 11. 7. je ob 1. uri Julijana Stem samovoljno odšla iz bolnišnice.”
Vprašanja, ki terjajo odgovore
Na smrt bolna pacientka je tako v slabi uri izginila brez sledu, kot bi se vgreznila v zemljo. Dežurna medicinska sestra je menda slišala ropot v bolnišničnem parku in domnevno ugotovila, daje pacientka skočila skozi okno. Toda Sternove od takrat dalje kljub številnim akcijam policije, ki si je pomagala tudi s psi, ni videl nihče več.
Svojci pogrešane Julijane so ogorčeni. Partner Štefan Grilc, ki je v času od izginotja shujšal za 8 kg, pravi: “Tega ne morem razumeti. Saj bolnišnica ni mehanična delavnica, kjer včasih založiš ali izgubiš kakšen ključ. Ne pa da izgubijo pacienta!” Zdravniki obžalujejo, da se je to zgodilo, pravi Grilc, toda on njihovega obžalovanja ne sprejme. On želi izvedeti, kje je njegova življenjska sopotnica, s katero je preživel 41 let življenja. Grilc je prepričan, da bi znal potolažiti in umiriti Juli jano, če bi ga ponoči poklicali. “Zakaj me niso poklicali, zakaj ?” se sprašuje Grilc, ki bolnišnici tega ne more oprostiti. “Zakaj me je pa ob štirih zjutraj lahko zbudila policija?” Grilca so namreč poklicali po telefonu in ga vprašali, če je on odpeljal gospo. “Kakšno gospo?” se je čudil Grilc, ki se mu niti sanjalo ni, daje ženska, ki
jo je pripeljal na zdravljenje, izginila neznano kam. Takoj se je odpeljal v Brežice, zahteval zdravnika, ki je mimo spal, in še ves dan iskal po parku in vrtovih, da bi našel svojo družico.
Tudi nečakinja pogrešane Sternove ima vrsto vprašanj, na katera bi rada dobila odgovor. Predvsem manjka tisti del filma oz. drame, pravi nečakinja Jožica iz Maribora, ki se je dogajala v sobi, v katero so okrog polnoči premestili Julijano. Zakaj pacientki, ki je bila nemima, niso dah pomiijeval? Kako je lahko odšla, če pa je imela obe roki privezani? Kako je lahko bolna in stara ženska skočila skozi bolnišnično okno
dva metra globoko, pa se ni polomila in ni pustila nobenih sledi? Policija je kot edini dokaz menda našla na oknu nekaj kapljic infuzijske tekočine, pod oknom pa dva plastična čepka s sonde. Zanimiv pa je tudi podatek iz policijskega zapisnika, ki pravi: “Šele ob 6. uri zjutraj je medicinska sestra po naključju ugotovila, da je v sobi odprto okno in na okovje rolete navezana sonda “cev”, po kateri se je pogrešana spustila 2,5 m globoko. .Kako je policija preiskovala kraj, če so sami uslužbenci bolnišnice do tako pomembnega odkritja prišli šele zjutraj?
Nečakinja je prepričana, da seje celotna drama odvijala znotraj bolnišničnih zidov, bolnišnica sama pa je vso pozornost usmerila navzven, v iskanje zunaj ustanove.
Kaj se dogaja z našim zdravstvom, se sprašuje Jožica. Bolnišnica, ki sprejme pacienta, je zanj tudi odgovorna. Ne moremo enačiti pogrešanih oseb, ki so prostovoljno odšle- denimo od doma - s pacientom, ki gaje bolnišnica dobesedno izgubila.
Nejasnosti in netočnosti
Sčasoma so prišle na dan tudi nekatere druge netočnosti. Na Policijski upravi Krško so nam ob pripravi prispevka za prejšnjo številko časopisa dejali, daje bil o primem obveščen okrožni državni tožilec. 4. avgusta, na dan izida našega časopisa, ko so se svojci želeli srečati s tožilcem, pa so od vodstva brežiške policijske postaje izvede-
li, da tožilstvo še ni obveščeno, saj so ravno tega dne v Brežicah pripravljali čistopis poročila za okrožno državno tožilstvo.
Po naših podatkih je Okrožno državno tožilstvo Krško prejelo policijsko poročilo PP Brežice, kije nastalo na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP, 5. avgusta letos, skoraj mesec dni po dogodku v brežiški bolnišnici. Čeprav v bistvu ni ne prič ne dokazov, so policisti v poročilu ^odločno zapisali: “Ob 1. uri je Sternova odšla iz sobe po hodniku po-škodbenega oddelka, vstopila v prazno sobo, odprla okno, izvlečeno sonda cev, katero je imela napeljano v želodcu, je privezala na železno vodilo okenske rolete, odejo, ki jo je vzela s sabo poleg bolniške halje in copat, je položila na okensko polico in se s pomočjo plastične cevi spustila 2,5 m globoko na pločnik ob bolnišnici. Ropot, ki ga je povzročila pri plezanju skozi okno, je slišala višja medicinska sestra, ki je skozi okno sosednje sobe opazila, kako se je neznana oseba odrinila od zidu in padla na pesek pod okno, kjer je naredila preval. Sestra je opazila, da ima neznana oseba bolniško haljo in odejo, zato je posumila, da gre za pobeglo osebo. O tem je takoj obvestila zdravnika...” Vse te podrobnosti so opisane v policijskem poročilu, ki gaje prejelo okrožno državno tožilstvo. Tožilec, s katerim so se pogovarjali svojci, v dogodku ne vidi elementov kaznivega dejanja.
Na dan pa je prišla še ena netočnost. Policijska uprava Krško je 27. julija v odgovoru na naše vprašanje glede odgovornosti zapisala: “...kolikor vemo, je bolnišnica o primem sama obvestila tudi Ministrstvo za zdravje.” Ta trditev očitno ne drži, saj so nam z Ministrstva za zdravje sporočili, da so bili o primem “izgubljene” pacientke Julijane Stem obveščeni preko medijev. Kaj več o tem primem ne morejo povedati, so še dejali na Ministrstvu za zdravje, saj je avgust čas dopustov.
Afera mednarodnih razsežnosti?
Pogrešana Julijana Stem, ki ima stalno prebivališče v Nemčiji, je nemška zavarovanka. Kaj bo rekla nemška zavarovalnica, ki naj bi plačala račun za zdravljenje (in izginotje) svoje pacientke ? Verjetno bo hotela, da so razčiščene vse okoliščine ah pa bolnišnica računa sploh ne bo izstavila? Stefan Grilc je o tem že govoril z nemško zavarovalnico. Trenutno razmišlja tudi o zasebni tožbi; če se primer do oktobra ne bo razpletel, pa bo z nenavadnim izginotjem seznanil še prodorne novinarje nemškega časopisa Bild, ki bodo z veseljem popadli “mednarodno” kost in jo obdelali. N.Č.C.
Partner pogrešane Sternove Štefan Grilc
Kapele ■ Nekateri krajani se pritožujejo nad hrupom v nekaj metrov oddaljeni gostilni. Nočni spanec naj bi jim kratili tudi v bližini parkirani avtomobili. Najemnik gostilne pa zatrjuje, da delajo v okviru dovoljenega delavnika, kakšnih posebnih nepravilnosti pa naj ne bi bilo.
V Kapelah priznavajo, da zadeve na brežiški občini pa je v kraju resnično bolj živo, so nam dejali, da lahko neza-odkarje vodenje gostilne pre- dovoljni občani zaprosijo za vzel nov najemnik. Ta ima s ukinitev podaljšanega delov-krajevno skupnostjo (KS), ki nega časa v poletnih mesecih, je lastnica poslopja, sklenjeno To ne bi bil prvi tovrsten pri-petletno pogodbo. Sosedje so mer v občini. Sicer pa nekateri na KS poslali dva dopisa v lokali ob vikendih delujejo
V Kapelah se sosedi pritožujejo nad neupoštevanjem delovnega časa v eni od gostiln, motijo jih tudi razbiti kozarci na vrtu
zvezi s to problematiko, a niso prejeli nobenega odgovora. S prejšnjimi najemniki so imeli dobre odnose, sedanji najemnik pa naj bi delavnik, ki je podaljšan do 24. ure, večkrat prekoračil, tako naj bi bilo glasno še do enih, dveh zjutraj. Sosedje se pritožujejo tudi nad razbitimi kozarci na svojem vrtu. Štefan Hren s krške policijske uprave nam je sporočil, da iz Kapel v zadnjih mesecih niso dobili prijav zaradi kršitve javnega reda in miru ah drugih kršitev v središču kraja, niti ni bila za dogajanja v Kapelah sprejeta nobena pritožba.
Najemnik gostišča zatijuje, da po 24. uri ne spuščajo gostov v gostilno in jim ne strežejo, je pa res struktura gostov - predvsem članov kapelskih društev - takšna, da gostilne ne morejo zapreti ob 22. uri. Sosedom svetuje, naj se obrnejo na pristojne občinske službe, ki so mu izdale dovoljenje za podaljšanje delovnega časa. In kaj pa pravi inšpekcija? Glede na izdano dovoljenje upravne enote naj bi bilo vse zakonito in brez nepravilnosti. Na oddelku za gospodarske javne službe in
tudi do druge ure zjutraj.
Predsednik sveta KS Anton Cerjak je povedal, da so pričakovali tak odziv, da pa so nemočni. “Dovoljenje in postopke vodi upravna enota, mi pa smo kot najemodajalec nepomemben partner”, je razložil Cerjak. Najemnika so izbrali, ker je edini ustrezal pogojem za ohranitev gostinske in trgovinske dejavnosti. Cerjak je še dejal, da sosedje prej niso imeh pripomb, čeprav je bilo stanje podobno, a obenem doda, da je s sedanjim - povečanim - obiskom večina zadovoljna. Predsednik KS opozarja, da morajo sosedje dokazati svoje trditve, da pa je vse skupaj naravnano precej pesimistično v smeri ustvarjanja slabega vzdušja v kraju. “V krajevni skupnosti delamo za zadovoljstvo večine krajanov, Kapele pa morajo tudi živeti in oživeti”, je še zaključil, sicer pa drugih pritožb razen te niso prejeli. V Kapelah naj bi glede na meritve največ hrupa povzročal promet na državni cesti, ki naj bi bil enak kot pred petimi leti. Tudi vaje kapelske godbe so dokazano znotraj dovoljenega. M.K.
Lažna alarma
Sevnica, 10. avgust - Regijski center za obveščanje Krško je ob pol desetih dopoldne dobil obvestilo o gozdnem požaru pod Lisco in o tem takoj obvestil Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica. Dvanajst gasilcev seje z vključeno sireno podalo v akcijo, požara pa ni bilo.
Obvestilo je centru posredoval občan, ki naj bi med vožnjo na cesti iz Krškega proti Sevnici opazil dim in celo plamen pri cerkvi pod Lisco. Sevniški gasilci so odbrzeli proti sv. Joštu in ker nikjer ni gorelo, so se zapeljali še proti Lovrencu.
Dopuščajo sicer možnost, daje občan res kje videl kakšen dim, ampak na srečo tokrat pregovor, da kjer je dim, je tudi ogenj, ni držal. Bili so zadovoljni, da ni gorelo, kajti gozdni požar je zelo težko ukrotiti.
Mrzlava vas, 10. avgust - Okrog devete ure zvečer je občan iz Mrzlave vasi sporočil, da nekaj gori v naravi. Na kraj dogodka so se napotili prostovoljni gasilci PGD Krška vas in PGD Skopice, ki so ugotovili, da požara ni, so pa popoldan tam res požigali.
Poletni vrtovi
Vrtovi brez soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine?
Posavje - Cesto prvih borcev v Brežicah v poletnih mesecih že nekaj let zasedajo gostinski vrtovi pod šotori, zaradi katerih je marsikateri voznik primoran voziti slalom med njimi ter povprek parkiranimi vozili. Če pripelje avtobus, pa zastoj blokira promet vsaj pol ure. V Sevnici podobnih težav ni, v Krškem pa se nad tovrstnimi vrtovi pritožujejo predvsem invalidi.
Na oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj brežiške občine so nam povedali, da morajo gostinci za postavitev vrtov vlogi za pridobitev lokacijske informacije priložiti soglasji Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta in lastnika zemljišč. V brežiškem primeru gre za javno dobro, z njim pa upravlja občina. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Novem mestu so nam povedali, da letos niso podali več kot dveh soglasij - procedura pridobitve ni niti zapletena, niti velik finančni zalogaj - podobno pa je bilo tudi v preteklih letih. “Nekateri pač za dovoljenje ne zaprosijo, iz nevednosti gotovo ne,” je dejala Mojca Verček Rems. Na zavodu praviloma izdajo dovoljenje vsakomur, ki zanj zaprosi, obnoviti pa gaje potrebno vsako leto. “Gostincem svetujemo predvsem, naj poenotijo videz vrtov, katerih velikosti jim ne predpisujemo, to je naloga prometnih oddelkov, opozorimo pa jih tudi na
Brežiški lokali so razbohotili svoje vrtove na Cesti prvih borcev, zato na ulici močno primanjkuje parkirišč, obenem pa pogosto nastajajo zastoji.
pravilno izvedeno demontažo ter na to, da ohranijo dovolj prostora za pešce na pločniku,” je še razložila Remsova. V Novem mestu naj bi denimo podobnih težav ne bilo, saj gostinci vrtove nameščajo v glavnem na svojem zemljišču.
In na kakšni osnovi občina gostincem izda dovoljenje, če nimajo soglasja varstvenikov? Na brežiški občini so nam bolj
Boris Čurčič, absolvent računalništva iz Brežic: Vrtovi me ne motijo, saj vsaj ohranjajo nekaj delovnih mest v Posavju. Mislim, da v Brežicah ni nič drugače kot v Krškem ali kje drugje v Posavju, poleg tega pa je predvsem stari del Brežic zaradi utesnjenosti v tem precej specifičen. Kam pa naj namestijo terase, če ne na ulice? Razlog za pomanjkanje parkirišč bi lahko iskali v marsičem, ne le v vrtovih, poleg tega pa tudi ni tako daleč do prostih mest pri kmetijski ali zdravstvenem domu.
Emil Račič, upokojenec iz Brežic: Vožnja med vrtovi ni nič prijetna, posebej na križiščih ali v poletni vročini. Mislim, da se naši preveč zgledujejo po tujih državah oz. še bolj pretiravajo. Nekaj stolov na ulici bi bilo dovolj, tako pa je že tako ozka ulica še bolj neprevozna. Gostinci pa zaradi tega najbrž ne bi imeli nič manj prometa.
ali manj podajali kljuke, nato pa nam je direktor občinske uprave Aleksander Denžič odgovor obljubil po 20. avgustu. Inšpekcija je sicer v tem primeru nemočna, saj gre za zasebno lastnino, pa tudi sicer je določitev lokacij, izdaja dovoljenj za postavitev in nadzorom nad tem izključno v pristojnosti lokalne skupnosti, kot je v odgovoru na naše vprašanje zapisala Helena Lovše Vrhovec, tiskovna predstavnica Inšpektorata RS za okolje in prostor.
V Krškem pa se invalidi že nekaj časa pritožujejo nad vrtovi pred trgovskim centrom Tabu, saj so z vrtovi prekrita kar štiri parkirišča, namenjena invalidom. Kot nam je potrdil oče invalidnega otroka, so se vrtovi razbohotili na obeh straneh ob vhodu, tako da invalidom preostajajo le tri parkirišča na skrajni desni in levi strani stavbe. Kar pa naj bi bilo v nasprotju s pravilniki. Komercialist Boštjan Stefelin v Tabuju je ob našem poizvedovanju obljubil, da bodo zadevo uredili že avgusta. Skušali bodo zagotoviti enakovredne prostore, upravnemu odboru pa bodo predlagali, naj se na novo označijo tudi ostali trije par-
Hotel Čatež odprl svoja vrata
Čatež ob Savi - Pred dnevi je prve goste sprejel hotel Čatež v Termah Čatež, ki je povezan s prenovljenim hotelom Zdravilišče. S tem seje končal prvi - hotelski del investicije, drugi dve vsebini, bazenski kompleks hotela Čatež ter Spa&Wellness center bosta pričeli obratovati jeseni. Hotel Čatež ima 126 dvoposteljnih sob vključno s 16 suitami z dvema dodatnima ležiščema, aperitiv bar, restavracijo ter internetni kotiček. Bazenski kompleks z dvema pokritima bazenoma in enim na prostem ter spa center in telovadnico bodo odprli čez nekaj tednov. V termah investicijo ocenjujejo na okrog dve in pol milijardi SIT, od tega sredstva EU in državnega proračuna obsegajo 40 odstotkov.
Na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici nam je Irena Pirc povedala, da si je preko zavoda zaposlitev v novem hotelu našlo okrog petnajst natakarjev, mnogi so šli še na interno usposabljanje, deset sobaric in okrog pet kuharjev, večina jih je iz brežiške občine. To je precej manj, kot je napovedoval prejšnji direktor Term Čatež Borut Mokrovič, ki je omenjal številko dvesto. Najbrž tudi za zdaj še nezgrajen spa center ne bo zaposlil več kot dvajset ljudi. Res pa je, daje vsako novo delovno mesto v Posavju zelo dragoceno. M.K.
Vremenska
postaja
Cerklje ob Krki - Meteorologi so po dogovom med Ministrstvom za obrambo in Ministr-stvomza okolje namestili vremensko postajo tudi na letališču v Cerkljah, ki je tako postalo enakovredno vsem ostalimletališčem v državi. Z merilne naprave se odčitavajo vsi parametri, ki so potrebni za delovanje letališča in so hkrati zanimivi tudi za meteorologe. Čeprav je merilna naprava avtomatska, so ob njej tudi strokovno usposobljeni ljudje. Investicijo sta fmancirah obe ministrstvi. Kot je povedal direktor Urada za meteorologijo Jožef Roškarje samo oprema vredna okrog 15 milijonov SIT; slednjo je financiralo Ministrstvo za okolje, infrastrukturo pa Ministrstvo za obrambo. J.K.
kimi prostori. Prizadeti sogovornik nam je še dejal, da eno mesto za invalide tudi v zimskem času konstantno zaseda prav eden od gostincev. Tudi glede tega je Stefelin obljubil čimprejšnje ukrepanje.
Mojca Kosem
Branko Blaževič, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj na brežiški občini: Gostinci niti občina nis(m)o dolžni nadomeščati zasedenih parkirnih mest, saj gre le za začasno postavitev. To je možno storiti le med turistično sezono, torej med 1. aprilom in 31. oktobrom. Zadevo pospešeno rešujemo, že letos bomo morda pričeli z ureditvijo parkirišč pri tržnici, sicer pa je celotna investicija gradnje parkirnih mest v Brežicah - zemljišča ob cesti Pod obzidjem so že odkupili -vredna okrog 100 milijonov SIT. Gostinci občini sicer plačujejo odškodnino za uporabo njenega prostora, a to je bolj ali manj le kaplja v morje.
Se bo našel kotiček za Jožeta Fausta?
Brežice - V prejšnji številki SavaGlasa smo obiskali Jožeta Fausta, večletnega brežiškega brezdomca, ki si je za silo uredil stanovanje v sobici nad eno od slaščičarn. Medtem mu je še to - sobica sicer ni njegova last - skoraj zgorelo, saj se je prevrnila sveča, s katero si vsaj za silo osvetli prostor. Jožeta smo v teh dneh dodobra spoznali, saj je k nam prihajal s spodbudnimi informacijami o poteku dogodkov. V tem času si je pridobil več novih “prijateljev”, tudi s političnim predznakom, ki ga pozdravljajo na ulici, objemajo, nudijo pomoč in podporo. Ali se bo iz tega res kaj izcimilo? Danes pridejo k našemu Jožetu pomembni ljudje - namreč člani občinske komisije, ki odloča o dodelitvi neprofitnih stanovanj. Eden od občinskih funkcionarjev mu je zaupal celo številko mobilnega telefona.
Pogorel kotiček v Faustovi sobici
Kakorkoli že, Jožeta bomo še naprej spremljali - on pa nas bo obveščal o poteku dogodkov, pravi pa še, da nam bo povedal še marsikaj zanimivega, če mu tudi tokrat ne bodo našli kaj primernega. V akcijo zbiranja pohištva in najnujnejšega se bomo vključili tudi mi. To Jožetu obljubljamo. M.K.
OBČINA
Brežice
na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in
3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996,
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 2005
1.	Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2.	Priznanje občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela.
3.	Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 15. septembra 2005.
4.	Predloge je potrebno podati v pisni obliki na naslednji naslov: “Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice - “Priznanja občine Brežice”
5.	Predlog naj vsebuje:
•	podatke o predlagatelju,
■ podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi,
•	kratek življenjepis kandidata,
•	vrsto nagrade ali priznanja,
•	natančna obrazložitev in utemeljitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po omenjenem roku, komisija ne bo upoštevala.
6.	Kriterija za podelitev:
•	Če gre za enkraten dosežek, je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem i° mednarodnem prostoru.
•	Če gre za življenjsko delo, pa pomen njegovega dela za gospodarski ah družbeni razvoj občine Brežice.
7.	Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 2005 bo ob prazniki1 občine Brežice.
Komisija za mandatna vprašanj#’ volitve in imenovanj# Občinskega sveta občine Breži#e
Najlepše so Artiče
Posavje - V sklopu projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna” je tričlanska ocenjevalna komisija Občinske turistične zveze Brežice opravila regijsko ocenjevanje najbolj urejenega in ekološko osveščenega kraja ter osnovne šole v vseh treh posavskih občinah.
Najbolj urejena kraja v brežiški občini sta Artiče in Sromlje, v krški Dolenja vas in Podbočje ter v sevniški Razbor in Leskovec nad Šentjanžem.
Najlepši kraj v regiji pa so Artiče pred Razboijem, Dolenjo vasjo, Podbočjem in Sromljami. Leskovec nad Šentjanžem pa je prejel posebno priznanje v kategoriji hribovski kraji in kot takšen bo tudi predstavljal Posavje na državni ravni. Med osnovnimi šolami Veliki Podlog, Podbočje, Artiče, Pišece,
Blanca in Šentjanž je premočno slavila artiška osnovna šola pred devetletkama iz Velikega Podloga in Pišec. Na državnem tek- ekonomsko in trgovsko šolo njih, Kostanjevica na Krki movanju se bo Posavje pred- Brežice ter Artičami. Sevnica izletniških, Senovo pa manj-stavilo z artiško šolo, Srednjo je bila izbrana za “miss” sred- ših mest. M.K.
Fašjenk v Črni gori
Blagoslovili so nov kip
Dobova, Kotor - Dobovški Fašenk se je letos drugič podal na gostovanje v Črno Goro. V karnevalski Kotor so se odpeljali z avtobusom - na 14-umo pot jih je pospremil tudi brežiški župan Ivan Molan - med enotedenskim gostovanjem pa so si ogledali precej znamenitosti jadranske deželice. Obiskali so več turističnih mest, Lovčen, Petrovac, se z ladjo Popeljali po kotorskem zalivu, dan so preživeli tudi na Skadrskem jezeru, sprejela pa jih je tudi županja Kotorja. Vrhunec dogajanja je bil sobotni karneval - z več deset tisoč obiskovalci. Nastopilo je 50 domačih in 20 tujih sk-, uPin, Slovence so predstavljali le Dobovčani.
| -^-članska zasedba seje predstavila z meksi-Kansko svatbo - pravim ženinom, nevesto in seveda glasbeno skupino Los Loče’s. Trije trobentači, trije kitaristi, violinist in kontrabasist so navduševali mlado in staro, uspešnice so preigravali vse do zgodnjih jutranjih ur.
Dobovčani so v Črni gori navezali stike z togimi skupinami, največ pa so se družili z ^kami iz Novega Vinodolskega. Sezona kar-N/t v^lov se za Dobovčane z izjemo piknika v °zirju počasi končuje, njihovi pogledi so že uPrti v prihodnje leto. M.K.
Mihalovec - Vaščani Mihalovca so 59 let čakali na svoj kip Matere božje z otrokom. Po vojni so statuo iz kapelice na samem začetku vasi prenesli v farno cerkev Imena Marijinega v Dobovo, kjer je še danes, Mihalovčani pa so po skoraj šestih desetletjih vendarle dobili svoj kip, na las podoben izvirniku.
Dobovški župnik Damijan Vračko pred kipom
Po legendi naj bi kip Matere božje priplaval na dobu, po katerem naj bi Dobova menda dobila tudi ime. Župnijska kronika pove, da je kip krasil mihalovško kapelico več kot šest desetletij, nakar so prišla vojna leta, ki so prebivalce pognala v prisilno izgnanstvo. Še v tujini so se zaobljubili, da bodo ob srečni vrnitvi kip podarili farni cerkvi, kar so 15. septembra leta 1946 z blestečo slovesnostjo -v špalirju je stalo sto deklet v belem - tudi izpolnili. Mihalovčani se še spominjajo slovesnosti ob prenosu kipa in vseh priprav v farni cerkvi (pri tem je sodeloval tudi arhitekt Jože Plečnik), pa tudi njim ljube, a prazne kapelice. Zato so pred lanskim božičem povabili mojstra iz Ljubljane, ki je opravil vse potrebne meritve in dvojnik kipa iz jelševega lesa je bil narejen v petih mesecih. Tako je bilo potrebno le še izbrati slovesen dan. Tudi tokratno slovesnost - kot tisto izpred slabih 59 let - so pospremili takti pihalnega orkestra Loče. M. K.
SEAT
toledo
NOVI SEAT TOLEDO s TDI - motorjem za ceno bencinskega
Emisija C0i 1« g/km, porab# goriva 5,51/100 km
SERT auto emociori
-	možnost menjave staro za novo
-	ugodni krediti na položnice
-	velika izbira rabljenih vozil
AVTO-SLAK Anton Slak s.p.
Ko|0d	Pooblaščeni trgovec in serviser vozil SEAT
4,8000 Novo mesto, tel.: 07/393-29-99, faks: 07/393-29-97, e-mail: alenka.slak@porsche.si
Prvi
praznik
Raka - Krajevna skupnost (KS) Raka je letos prvič oznanila in praznovala krajevni praznik. Z njim častijo spomin na svojega slavnega rojaka sadjarskega mojstra Martina Hume-ka in na zaustavitev JLA v Krakovskem gozdu med osamosvojitveno vojno.
V pripravah na prvo praznovanje je Svet KS razpisal natečaj za grb krajevne skupnosti z nagrado 100.000 SIT. Izziva se je lotil tudi predsednik KS Alojz Kerin. Vključil je grb raških plemičev Archov, dodal njihovo dvostolpno cerkev kot najdominantnejši objekt Rake ter grozd in žitni klas. Njegov predlog je dobil naj večjo podporo, nagrado pa poklanja za obnovo orgel v domači cerkvi.
Praznovanje na Raki seje raztegnilo kar na tri dni, saj so prireditve in srečanja organizirala tudi krajevna društva. Tista najbolj aktivna so za dosedanje delo na svečani seji Sveta KS dobila priznanje, pa tudi podjetja, s katerimi odlično sodelujejo. To je Kostak, ITEO občinski vzdrževalec cest in tiskarna Jordan, ki je velik donator Rake. B.D.
Varno skozi podhod
Dolenja vas - Ob prazniku krajevne skupnosti (KS) so v Sp. Starem Gradu predali namenu največjo občinsko naložbo, podhod pod železnico in regionalno cesto - “Culkov podhod”. Na potrebo po podhodu so krajani opozarjali 30 let, saj je bil zavarovan železniški prehod z zapornicami, ki je bil zgrajen leta 1962, po 13 letih ukinjen. Od takrat dalje so ljudje hodili preko železniške proge in se izpostavljali nevarnosti. Občina je končno prisluhnila krajanom in odslej bodo varno hodili skozi podhod, ki pa je že pokazal nekatere pomanjkljivosti, kot so vdor podtalnice, neustrezna razsvetljava ter neurejen izhod iz podhoda. Na nepravilnosti je ob odprtju opozoril predsednik KS Branimir Vodopivc, ki seje zahvalil občini in vsem izvajalcem ter nadzornikom, ki so pripomogli, da je podhod končno zgrajen. Župan Franci Bogovič je priznal, daje investicija draga in da se taki objekti ne odpirajo vsako leto. “A če bomo s tem podhodom rešili eno samo človeško življenje, potem se o ceni podhoda ne smemo spraševati,” je dejal Bogovič. N.C.C.
Podhod sta odprla predsednik KS Branimir Vodopivc ter župan Bogovič, blagoslovil pa mladi župnik Mitja Markovič.
Arliški folkloristi na Poljskem
Artiče, Zielona gora- S Poljske seje pred kratkim srečno vrnilo 28 učencev, članov otroške folklorne skupine iz Artič. Artičani so sodelovali na osmem otroškem mednarodnem folklornem festivalu v družbi vrstnikov iz 14 držav s celega sveta. Petintridesetčlanska skupina je navduševala številno občinstvo na celovečernih koncertih, na ulični delavnici in povorkah po mestih, na samostojnem nastopu s Korejci in Poljaki, še posebej slovesen pa je bil zaključni gala-koncert v letnem amfiteatra. S številnimi priznanji in pohvalami za izvirno predstavitev otroškega izročila ter posebno nagrado za godca so se vrnili v domač kraj, kjer so jim člani društva, osnovne šole in seveda starši pripravili prisrčen sprejem. M.K.
akcija v mesecu avgustu $
• akcijska odprodaja eksponatov kuhinj ■ do 60% popusta



prodaja kuhinj in ostalega pohištva na 12 obrokov brez obresti
_______._______________________mm—mmT__	___________

2A VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ
JEDILNE GARNITURE ŽE OD 49.990 SIT PISALNE MIZE ŽE OD 5.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 36.990 SIT SPALNICE ŽE OD 69.990 SIT KAVČI IN TR0SEDI ŽE OD 29.990 SIT REGALI ŽE OD 29.990 SIT OMARE 3D ŽE OD 24.990 SIT STOLI ŽE OD 3.990 SIT
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390
S
5
|
4
M
■i
i
/
I
Največja družina v sevniški občini
Kraljeva sedmica
Drušče - Martina in Stanko Kralj iz Drušč 15 pri Tržišču kot mlada zaljubljenca nista načrtovala, da bo pri hiši sedem otrok. “Tako je naneslo,” pravi 42-letna Martina, ki je lani povila malo Stanko. Punčko največ pestuje najstarejši, 16-Ietni Aleš, ki zaradi težav s kolkom ne sme poprijeti za vsako delo. Ostalim otrokom pa ni prizanešeno in radi pomagajo na kmetiji.
Drušče ležijo v hribovitem svetu. Sedem ha obdelovalne zemlje Kraljevih se ne drži v enem kosu, razmetane pa so tudi parcele, ki jih imajo v najemu za košnjo. S stroji in ročnim orodjem tekajo sem ter tja, da je vse pravočasno
z višino tega denaija zadovoljna, oba prikimata. Stanko doda: “Kolikor dobimo, je dobro. Naša država ni tako bogata, da bi lahko kar z največjo žbco debla. Sevniška socialna služba pa je zlata vredna.” Martina pove, da so
težke misli velikokrat utrujajo glavo, saj je bilo nekoč drugače. Imel je službo, sezidal je lepo hišo, delal je sicer od jutra do večera, a je kazalo, da se bo nekako izšlo. “Hudo mi je, kadar se preveč grize za stvari, na katere mi
Ker stroj takšne strmine ne premaga, je treba delo opraviti ročno.
obdelano. Ker sta Stanko in v rednih stikih s socialno Martina pred leti izgubila delavko Majdo Sečen, službo, je potrebno čim več Martina, ki je postala iztisniti iz “grunta”. Doma tehnološki višek v krmeljski pridelajo hrano, edini redni Lisci, z manj grenkobe spre-dohodek pri hiši so le otroški jema to dejstvo. Ob vsem delu dodatki in enkrat letno še v gospodinjstvu in zunaj hiše poseben dodatek za velike niti ne razmišlja, kako bi lah-družine. Na vprašanje, če sta ko bilo drugače. Možu pa
Dobrih tisoč dodatkov za veliko družino
Posavski centri za socialno delo so sredi julija končali z zbiranjem vlog za dodatek za velike družine. V Posavju, kjer je glede na slovensko povprečje nekaj več velikih družin, so ugodno rešili nekaj čez tisoč vlog* le ena je prispela prepozno. Največ velikih družin je po teh podatkih v krški občini, kar 450. V sevniški občini bo dodatek v višini dobrih 60 tisočakov prejelo 306 upravičencev ter 11 družin, ki so oddale vlogo. V Brežicah so obdelali najmanj vlog, le 251. Sicer pa je dodatek za veliko družino, ki so ga začeli izplačevati leta 2002, letos tudi prvič obdavčen. Višina dodatka znaša dobrih 80 tisoč SIT, od katerega pa je potrebno plačati 25-odstotno akontacijo dohodnine. Sredstva so upravičene družine v Posavju povečini že prejele. M.K.
mali ljudje nimamo vpliva”, potoži za moža v strahu, da mu to načenja zdravje. Letos čaka Abrahama in peti križ že sam po sebi lahko prinese kakšne nevšečnosti.
Sama je bolj optimistične narave. Verjame, da se bo vse prav izteklo, če le ne bo bolezni. Doslej sojo izkusili le pri Alešu, ki je od malega krhek in bo moral vedno paziti nase. Letos gre v Novo mesto v poklicno šolo za pomočnika kmetovalca in če napor ne bo prehud, namerava potem šolanje nadaljevati.
Šolska četica
Alešu po starosti sledi 15-letni Matej, kije prav tako v Novem mestu vpisan v Tehnično gimnazijo. Je dober matematik in priskoči na pomoč pri domačih nalogah 14-letni Petri, 13-letnemu Mitji, 10-letnemu Robertu in 7-let-ni Suzani, ki obiskujejo osnovno šolo Tržišče.
Kraljevi otroci so vsi pridni in odgovorni, tako da ni nobenih prepirov pri hiši. Starša sta najbolj vesela, kadar jih lahko presenetita s kakšnimi priboljški. Otroci niso zahtevni, imenitna je že kakšna sladkarija. To je največkrat tudi edino darilo za njihove rojstne dneve, ki jih niso vajeni na veliko obhajati. Denar namreč skrbno razporejajo za tiste reči, ki so nujne. In presodili so, da je to računalnik, sedaj pa je treba spraviti skupaj še za priključek na splet.
Gredo na počitnice
Otroci so doslej videli morje le v šoli v naravi. Društvo prijateljev mladine pa je letos vsem šestim omogočilo 10-dnevne počitnice v Nerezinah. Odpotovali so včeraj (17. avgusta) in mami Martina je bila tega neizmerno vesela. Upa, da se bodo naučili plavati in se zahvaljuje vsem dobrim ljudem, ki omogočajo revnim otrokom doživeti lepe trenutke.
Kot velika družina si dopusta še niso privoščili. “Živine ne moreš pustiti lačne. Edino naše “potovanje” so občasni obiski stare mame v Šentjanžu, pa še tja ne gremo vsi naenkrat”, hudomušno pove Martina.
Bogati v strpnosti
Kraljevi so ves čas skupaj, ker si je potrebno pri delu pomagati. Tako se tudi sproti pogovorijo o problemih, tegobah in veselih doživetjih, ki jih je treba deliti. Ta strpen odnos drug do drugega in navezanost je vrlina, zaradi katere je ta družina bogata. Ustrezne službe in organizacije jim zato še z večjo srčnostjo pomagajo. Poleg Centra za socialno delo Sevnica in Rdečega križa se je lani in letos z denarnim darilom izkazala še občina. Naj ne pozabi na njih!
Branka Demovšek
rojstva v porodnišnici brežice
Petra Bizjan z Rake in njen Srečko se nista mogla dogovoriti glede fantovskega imena za svojega prvorojenca. Zedinila pa sta se za Ivo, če bo deklica. In bila je deklica. Čeprav se je rodila tri dni po roku, so doma še pripravljali otroško sobo. Mamico je “presenetila ” v zgodnjih sobotnih urah ob četrt čez tretjo. Porod ni bil čisto enostaven, zato pa je sedaj Iva, ki je ob rojstvu tehtala 3550 g in merila 53 cm, zelo pridna, saj zelo malo joče.
Rojstva od 2. do 15. avgusta 2005
Deklice so rodile: Natalija Prelec s Trebeža, Kristina Radanovič iz Krškega in Petra Bizjan z Rake.
•
Dečke so rodile: Mihaela Stemad iz Blatnega in Alenka Sunčič Zanut iz Brežic.
poročili so se ...
...	.,j	_	,.yZv	-

Monika in Roman sta se spoznala pred šestimi leti v Nemčiji, ko je med njima preskočila iskrica. Oba sta otroka slovenskih izseljencev - Monikina družina se v Slovenijo vrača nekajkrat na leto, podobno tudi Golobovi, ki sicer izvirajo iz Sevnice. Ženin in nevesta sta bila rojena v tujini, tam sta končala šolanje in se tudi zaposlila - Roman je uslužbenec v tovarni, Monika dela v banki, v novi hiši v Marbachu pa bosta odslej tudi skupaj zaživela. Njuna želja je bila poroka v Sloveniji, kjer ima še posebej Monika veliko dobrih prijateljev. Golobova se bosta še naprej z veseljem vračala v domovino, morda pa nekega dne tudi njuni otroci, vnuki...
Krško
6. avgusta sta se poročila Roman Zemljak s Senovega in Marija Krnjetič iz Aleksinca (SČg) ter Aleš Zemljak s Senovega in Snežana Stajic iz Aleksinačkega Rudnika (SČg).
Sevnica
5.	avgusta sta se poročila Drago Jenčič iz Loke pri Zidanem Mostu in Nadja Omahna iz Šmartnega^pri Litiji, 6. avgusta pa Peter Gane iz Jablanice in Milena Žnidaršič iz Loga. 13. avgusta sta se na sevniškem gradu poročila
Dejan Zalokar in Renata Prah, oba iz Sevnice.
Brežice
6.	avgusta sta si na brežiškem gradu zlata prstana izmenjala Boško Boškovič iz Straže in Tanja Žefran iz Orehovice ter Roman Golob iz Vilingena in njegova izvoljenka Monika Kodrič iz Bušeče vasi, ki sta tudi par na fotografiji.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
Andreju Ureku “križ za zasluge”
Kapele - Po praznovanju 155-letnice uspešnega delovanja Pihalnega orkestra Kapele, ki so ga obeležili s svečanim koncertom, katerega pokrovitelj je bil predsednik države dr. Janez Drnovšek, velja opozoriti še na enega njihovih članov - Andreja Ureka. S ponosom so povedali, da mu je podpredsednik Zveze slovenskih godb Tone Urbas v imenu CISM-a (svetovno združenje pihalnih orkestrov) na svečanem koncertu podelil “križ za zasluge”.
Andrej Urek je bil rojen v letu 1933, druga svetovna vojna gaje pognala v izgnanstvo, svoboda mu je dala znanje električarja in delo pri DES-u, h kapelski godbi pa seje priključil leta 1950, ko se je pričel učiti prvo krilnico in je po dobrem lem že redno igral. To so bili časi, ko glasbenih šol še ni bilo.
Zaradi znanja muziciranja je mladi vojak Urek službo domovini v Prištini odslužil tudi kot “trobač”. Deset let je v godbi igral prvo krilnico, naslednjih deset let mali bobenček, ko je odbobnal tudi teh deset, pa od takrat do današnjih dni igra činele. S kapelsko godbo je igral j/ Nemčiji, Češki, Italiji, Madžarski in na Hrvaškem. Koncertnih skladb danes sicer ne igra, je pa čvrsta vez na proslavah, bud' nicah in ob drugih priložnostih, med tem je sodeloval tudi pf snemanju dveh glasbenih kaset. Daje godba z muziciranjem nacUj življenja v družini, kaže še podatek, daje v godbenih vrstah pf let stal tudi sin Andrej ter slavljenčev vnuk, ki ima trenutno 15-letno godbeniško kilometrino. Sicer pa nagrajenec AndriJ Urek o 55-letni predanosti godbi pravi:” Vesel sem priznanja, s?J sem delal neprekinjeno, bili so tudi težki časi, ko smo se na vaj1: vozili s kolesi, a je bilo lepo, pa veliko veselja, uživati smo zla*0 v zimskih dneh, ko je kmečko delo spalo.” N J.S.
Popotovanje od Blance do Ptuja
Na dopust v stilu ameriških pionirjev
Blanca - Štefka in Janez Vidrih z Blance se pridružujeta tistim popotnikom, ki pravijo, da je samo potovanje pomembnejše od cilja. Na letošnji dopust sta se namreč odpravila v stilu ameriških pionirjev, ki so se v 19. stoletju z bivalnimi vozovi in konjsko vprego podali v iskanje svojega kosa zemlje.
Njun cilj sicer ni bil neznan, saj sta hotela le do kampa pri Ptujskih Toplicah, a je bilo potrebno povprašati, če bosta tam dobila svoj košček zemlje za nenavadni “avtodom” in kam bosta lahko za čas bivanja nastanila kobilo Bistro. V toplicah so bili navdušeni nad njuno zamislijo in so jima ponudili celo polovični popust za kampiranje in kopanje.
Dinamična Štefka se je lotila opreme voza. S prijateljico sta šivali ponjavo in garderobo “divjega zahoda”, preštevali ponve in lonce, potrebne za kuho, mož Janez pa je z veterinarjem poskrbel za “tehnični pregled” konjička, ki je moral v eno smer narediti 100 km. Skrbno je načrtoval pot, da se Bistra ne bi utrudila, in sklenil, da do toplic potrebujeta tri dni.
Vozila sta se namreč le podnevi.
Prijatelji soju obiskovali na točkah načrtovanih postankov in nihče ni prišel praznih rok. Tako so iz zadrege reševali Janeza, ki je brez kuharskih sposobnosti ženi obljubil, da bo na poti on šef kuhinje.
Pot je vedno zanimivejša od cilja, ker je manj predvidljiva. Tako sta bila v Podsredi presenečena, da ju je čakal župan Kozjega. Sicer pa sta povsod pritegnila pozornost, saj sta oba vesele narave in Janez je imel s seboj harmoniko.
Skozi devet križev Marije Žagar
Glogov Brod - Predzadnjo julijsko nedeljo je Marija Žagar (Halerjeva iz Artič) slavnostno obeležila svoj 90. življenjski jubilej. Ko so jo domači spominjali na Praznik, je znala odvrniti: ”Bog mi na^stran stopi, ko bi že bila v Artičah...”
S tem je hotela povedati, da Jc tam že pet let njen pokojni mož Pepi, s katerim sta prežita skoraj 60 skupnih let. Bila sošolca, njen Pepi pa se je 12dčil za krojaškega mojstra. v V Artičah se je po osnovni Soh izufiila za šiviljo tudi sama, s 17. leti je odšla na delo k sorodniku dr. Turku v Sevnico, kjer je trdo delala, a ji je bilo Aeeno lepo. Skrbela je za red m čistočo ordinacije, za vrt, BauČila seje kuhanja in je posta-!a prava slaščičarka, gospodar-J' Pa so njen zaslužek redno mesečno polagali na hranilno knjižico.
. Kruta vojna usoda je Marijo 111 Pepija pognala v nemško izg-nanstvo, kjer sta bila skupaj in ,a njun čas so pri Žagarjevih s •mrnorjem krstih kar “koruzniš-v°”> kajti Pepi, ob vlogi za po-°ko ni podpisal izjave, ker bi s podpisom doletela fronta nemški vojski. Sta pa svoj
srečni dan doživela leta 1945 nekaj pred Mickinim 30. rojstnim dnem in slavje je ostalo v nepozabnem spominu zaradi nevestinega skutinega shajane-ga kolača iz moke, ki jo je slavljenka na hrbtu pritovorila iz izgnanstva, v domači gostilni pri Žagarjevih pa so skuhali “žup-co”, ki ima prav tako izgnansko zgodbo in je zadišala še partizanom s sromeljskih gozdov.
Hišico, ki sta si jo s prihranki postavila še pred vojno na “doti” Pepijevih staršev, sta morala znova postaviti v red in
v njej dom ter pričela šivati na “Singerico”, ki ju je spremljala med izgnanstvom, ustanovila sta Krojaško zadrugo ter naučila šivati več fantov in deklet. Njuno življenje je bilo spleteno z marljivim delom, ljubeznijo do hčerke Marije in sina Jožeta in veseljem ob “frajtonerici”.
Pri sedanjih devetih križih pa se malo prereka z zdravjem, se pogaja s skrbjo za tri vnuke in žuga vremenu, ob kavici in v prijetni družbi pa ji le uspe pozabiti na svoje in vse druge težave. Takšni so bili tudi dnevi okoh njene 90-letnice, ko je morala z bližnjimi večkrat s šampanjcem nazdraviti svojemu jubileju in je bila vesela, da stajo počastili tudi predsednici KS Artiče in Rdečega križa. N J.S.
Vprejšnji številki je pomotoma izpadel zaključek članka, za kar se prizadeti in bralcem iskreno opravičujemo in ga tokrat objavljamo v celoti.
Uredništvo
•tanica - Že osmič >tjo so se na gradu Raj-l slovenske harmoni-»omerile v igranju na :no harmoniko. Zbrati je dvaindvajset, ob-pa je navdušeno plo-rav vsem, tudi tistim, norda malo “fušale”. imo, da na tekmovan-lujejo le najboljše. So
S frajtonarico na grad
osmič
—.^^"jepono-’ prireditve Milan ' agencije Boom
na žirija je podeli -nanj, ter bronaste,
-juhic, Kristina ideja Kušar in nne; Teja Ljubič
Tadeja Kušar, Janja Kožar, Kristina Pahor in Teja Ljubič
prvo mesto dobila tudi pokal, več glasov dobila domačinka Izbrali so še najprikupnejšo Janja Kožar s Senovega, harmonikarko, za kar je naj- N.C.C.
Pokalno tekmovanje končano
Poklek - Z gasilskim tekmovanjem za Pokal Gračke gore, na katerem so oba pokala odnesh domačini s Pokleka, se je končalo tudi pokalno tekmovanje Gasilske zveze Sevnica. V petih tekmah je nastopilo kar sedem ženskih in petnajst moških ekip. Med ženskami je zmagala ekipa Studenca, med moškimi pa Poklek. Poveljnik Gasilske zveze Sevnica Milan Kajič je navdušen nad tekmovalnim rodom (pretežno) mladih gasilcev, ki si tudi na tekmovanjih pridobiva znanje in izkušnje. N.C.C.
Ob povratku ju je na hlevskih vratih čakal hstek, na katerem je pisalo.: “Janez, pridi skapat krompir”. Njuna Bistra je namreč edini konj na Blanci, ki zna pod Janezovimi rokami vleči plug in kar je še takšnih opravil po starih šegah.
Sicer pa sta zakonca Vidrih poklicna voznika, s čimer si služita kruh. Jekleni konjiči, ki jih imajo pri hiši, so nuja, Bistra pa je ljubezen. B.D.
Dežurstva
Lekarne:
Sevnica - Lekarna Sevnica, Trg svobode 14, tel. številka 81-61-620
- Lekarna pod svetim Rokom, Drožanjska cesta 68, tel. številka 81-63-170, dosegljivi 24 ur na dan
Brežice - Lekarna Brežice, Čemelčeva cesta 8, tel. številka 49-94-735, sobota: redno od 7. do 13. ure, dežurstvo od 13. do 21. ure; nedelja: redno od 9. do 11. ure, dežurstvo od 11. do 13. ure
Krško - Lekarna Krško, Cesta krških žrtev 132 c, tel. številka 48-81-095, sobota: redno od 7. do 13. ure, dežurstvo od 13. do 21. ure; nedelja: dežurstvo od 7. do 9. ure, redno od 9. do 12. ure, dežurstvo od 16. do 19. ure
Dežurne zobozdravstvene službe v Posavju ni, je pa organizirana v novomeškem zdravstvenem domu na Kandijski cesti 4, telefonska številka 39-16-700.
Veterinarske postaje:
Brežice - Prešernova cesta 17 a, tel. številka 49-61-156, dosegljivi 24 ur na dan
Sevnica - Cesta na grad 14 a, tel. številka 81-60-211, dosegljivi 24 ur na dan
Brestanica - Šolska cesta 15, tel. številka 49-73-280, ob vikendih med 7. in 9. uro, sicer dosegljivi po telefonu
IZPOVEDI
Prireditve
19.	avgust
Sevnica - Gra(n)d rock Sevnica 2005 (Proletarci, Levi-tan, Rio Grande (Swe), Multiball, Res Nullius, Demolition group, Zaklonišče prepeva), ob 19. uri, grad
Čatež ob Savi - prireditev ob 750-letnici kraja (nastop Čukov), ob 19.30
20.	avgust
Čatež ob Savi - prireditev ob 750-letnici kraja, od 10. ure naprej
Bukošek - krajevni praznik z gasilskimi igrami (zvečer skupina Krila), ob 18. uri, gasilski dom
Sevnica - Gra(n)d rock Sevnica 2005 (Blasted Mind, Entropy (Aut), Elektrobuda, Tha Flow, Carina, Hic et Nune, Ego Malfunction, Tabu), ob 19. uri, grad
Brežice - DJ Večer (KUD Sound Vision) ob 21. uri, parki pri MC
19.	do 21. avgust
Velike Malence - srečanje motoristov, organizator motoristični klub Škorpijon
27. avgust
Sevnica - srednjeveške viteške igre, ob 18. uri, grad
Kultura
25.	avgust
Loka pri Zidanem Mostu - 8. Kre-Art, od 25. do 28. avgusta
26.	avgust
Brestanica - koncert skupine Patetico, ob 20. uri, grad Rajhenburg
27.	avgust
Brestanica - nastop folklornih skupin Senovo in KD Rudar iz Glogovca, ob 20. uri, grad
Brežice - Trio barva blues koncert, ob 21.30, klub MC
Šport
20.	avgust
Brestanica - zaključna prireditev “Turnir Zvezda” v okviru Poletnih športnih vikendov 2005 (najboljših 8 ekip v malem nogometu, odbojki na mivki in košarki), ob 18. uri še poslastica - malonogometno srečanje med ekipama posavskih medijev in krškega občinskega sveta, bazen (zvečer nastop Kut Gas)
21.	avgust
Krško - nogometno srečanje med ekipama Krško in Šenčur, ob 17. uri, stadion Matije Gubca
Mladinski centri
Salezijanski mladinski center Sevnica je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah popoldne in zvečer, sicer pa vse dni po dogovoru z odgovornim Cirilom Slapšakom ali voditeljem Jožefom Krncem.
Mladinski center Krško bo do 29. avgusta zaradi kolektivnega dopusta in obnove kluba zaprt.
Brežiški mladinski center je odprt vsak dan med 11. in 24. uro, tudi med vikendi in prazniki.
SiMPLV CLEVER
*
ŠkodaFabia Člever-
ZAPISANA V-ZVEZDAH
m (7> . m is* ^ ^
prihranek do 409.409 SIT
Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
'j'	„• y 3 č ■ 'Lj' *■>,	't-fvF*’	-• v. 'v •: •>?;-v. ;•	,'7-; vj-
Sound Vision piknik
. Brežice - KUD Sound Vision so zastopniki elektronske glasbe in tech housa v Posavju. Dekleta in fantje iz društva želijo, da bi se elektronske zabave preselile iz raznih lovskih domov, kleti, vikendov v prostore, kjer bodo zagotovljeni optimalni pogoji za nastopajoče in za občinstvo. V parku in klubu brežiškega mladinskega centra to soboto, 20.avgusta, pripravljajo Sound vision piknik.
D J Mate v akciji
Predstavili se bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in DJ-i, ki delujejo znotraj društva. Se spominte? Spring Vision I in II., “Strnimo glave za vse naslednje zabave”, Brazilca DJ Manoela Vannija, svetovne zvezde elektronske glasbe - Tylera T-Bonea “Staduis” iz Kanade? Vsa ta znana imena je Sound Vision pripeljal v Slovenijo, tokrat pa se bodo predstavili s svojimi imeni.
“Razgaljeno ” vodstvo društva nabira moči za dolge noči tudi z obiskom kulturnih znamenitosti.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV
Kraj	Poštna št.
Ulica	Telefon
Datum	Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. V______________________________________________________S
Brigada 49
BRIGADA!*?

Ta dinamičen film z Joaquinim Phoenixom in Johnom Travolto v glavnih vlogah je prežet z akcijo, napetostjo in čustvenostjo ter prikazuje čisto navadne ljudi, ki v sebi nosijo izjemen pogum! Vešči in izkušeni gasilci iz brigade 49 so profesionalna bratovščina, ki predano rešujejo življenja neznancev. Ko se preživljaš z delom, kjer nenehno tvegaš življenje, se lahko vse spremeni v delčku sekunde. Njihov največji izziv je reševanje kolega.
.
Rezilo .'Trojica
Zadnji pregon se začenja. Vsak začetek ima tudi konec. Wesley Snipes se vrača v vlogi Bladea, zadnjega in največjega lovca na vampirje v tej kultni trilogiji. Leta in leta se Blade pod okriljem noči bori proti vampirjem in tako se znajde pod drobnogledom FBI-ja. Naš junak združi moči s klanom The Nighstalkers. Blade pride na sled krvi, ki ga privede do skrivnostnega bitja in prvega vampirja, samega Drakule!
Aleksander
Mojstrovina Aleksander Oliverja Stona je spektakel o življenju najslavnejšega vojskovodje vseh časov, kije pred svojim 25. letom osvojil 90 odstotkov takrat znanega sveta. Aleksander Veliki (Colin Ferel) je vodil svojo nepremagljivo grško, makedonsko in kasneje tudi vzhodnjaško vojsko 35.000 km v dolgi poti osvajanj v obdobju osmih let.
Do svoje smrti v 33. letu starosti je bilo njegovo cesarstvo največje do tedaj! To je njegova zgodba.
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Ekonomska in trgovska šola Brežice
vabi odrasle
k vpisu v programa
*	prekvalifikacija trgovec
*	ekonomsko-komercialni tehnik (3+2)
Prijave sprejemamo v tajništvu vsak dan od 7.do 15. ure.
Vpis v vse programe bo v septembru 2005. Informativni dan bo 30.8.2005 ob 17. uri.
Informacije na telefonu 07/49-92-550.
!■•* '
ETrS
Brežice
JVla/toctte
V««*« 07/49-91-250
nanoentke je cenejši!
moda
Bliža se, sicer čisto potiho in počasi, čeprav jo že kdaj pa kdaj skoraj čutimo, jesen. S tem tudi jesensko zimska kolekcija 2005/06. Poletje res lahko samo še do konca užijemo, za tiste prave ljubitelje modnih novosti pa pojdimo korak naprej.
Tokrat torej malce prvega navdiha, le namig...
Lea Šinko Štraus A
D ER MA ART
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC KOŽNIH IZRASTKOV -LASERSKI PILING KOŽE
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
Daniela Trud'&K
mvw.dermaad-s
ŠPORT
SavaCte, 18.8.2005
L
lili®«
nogomet

Krčani uspešno v novo sezono
Krško - Nogometaši Krškega so začeli novo sezono v 2. SNL z zmago, potem ko so v pripravljalnem obdobju premagali Belo Krajino (1:0); Slovana (3:1) in Novo mesto (4:1). Navijači zelenih so v nedeljo videli kar pet golov, od tega tri v prvem polčasu. Za domače je bil dvakrat uspešen Marko Lukačič (okrepitev iz hrvaškega Pomorca) in enkrat Iztok Zoflč (v lanski sezoni član sevniškega malonogo-metnega kluba). Za gostujoče Ljubljančane sta po enkrat zadela Tadej Fekonja in Agron Solja. Krčani se bodo to nedeljo na domačem terenu pomerili z novim drugoligašem, moštvom Šentjurja.
Sicer pa je krška ekipa pod taktirko trenerja Staneta Bevca pred novo sezono kar precej spremenjena. Klub so zapustili Iztok Kapušin (odšel
v tujino), Dalibor in Darko iz CMC Publikuma, Luka Bojevič (v Zagorje), Amel Lazanski iz Olimpije, Simon Nadarevič (posoja v NK Krko Prudič iz Livarja ter Matej iz Novega mesta) ter Rok Šekoranja iz Zagreba. Ribič. Po poškodbi se je vr- V pomlajeni ekipi je nekaj nil Sašo Rabič, iz Ivančne novih krških upov; Ciril Ko-Gorice se je preselil Simon lešnik, Uroš Stefanič, Peter Prudič, iz Šmarij pri Jelšah Toporišič, David Moškon, Levin Oparenovič in Boš- Duško Popovič, Miha Dmov-tjan Hernavs, Jože Barkovič šek in Amel Balagič. M.K.
300.000 SIT
takoj!
■do 24 mesecev, tako komitenti NLB, kot tudi komitenti drugih slovenskih bank in hranilnic
ljubljanska banka

ROŽMAN
akvatlon
Spet niso razočarali
Krško - Na dragem posavskem akvatlonu “Krško 2005“ (organiziral gaje Mul-tisport klub iz Krškega) so tekmovalci merili moči v različnih kategorijah in razdaljah. Domačini so se tudi doma odlično odrezali. Nina Mandl je zmagala med kadetinjami, Tjaša Sušin pa je bila tretja. Med kadeti sta bila Jaka Kra-maršič dragi in Blaž Žmav-čič tretji. Jernej Glas je bil dragi med mlajšimi dečki, Anže Kužnik pa četrti med dečki. Natalija Zbiljski je bila četrta med mlajšimi deklicami, Tamara Bogovič dve mesti za njo, Saman-ta Zbiljski pa osma.
V sklopu akvatlona je bilo tudi področno prvenstvo za osnovne šole, kjer so prvaki postali Jaka Kramaršič, Jernej Glas, Nina Mandl in Natalija Zbiljski.
atletika
Jure Rovan soliden
Helsinki - Edini posavski udeleženec svetovnega prvenstva v atletiki, ki se je v nedeljo zaključilo v Helsinkih, brežiški skakalec s palico Jure Rovan je izpadel v kvalifikacijah in osvojil še vedno solidno 19. mesto. Jure, ki ga je na prvenstvu spremljal tudi oče in trener Polde, je v prvem poizkusu zlahka preskočil 530 cm, na žalost pa mu je za uvrstitev v finale malo zmanjkalo. V tretjem poizkusu na 545 cm, kolikor je zadostovalo za uvrstitev v finale, je bil namreč že preko letvice, ki sejo je dotaknil le za las in je zgrmela po tleh. Finale skoka ob palici se je sicer razpletlo precej drugače od pričakovanj, saj je bila za mnoge favorite usodna že višina 550 cm. Jure upa, da bo prihodnje leto bolje.
Kot je povedal Polde Rovan, bi se lahko razpletlo drugače, če bi Jure že prej izbral mehkejšo palico, saj je na treningih kot za šalo premagoval tudi 560 cm (Juretov lani dosežen rekord znaša 561 cm).
atletika
Teraževa in Sinkovič na prvih mestih
Črna na Koroškem - V
soboto je potekal 24. maraton kralja Matjaža, ki se ga je udeležilo tudi pet sevniških atletov. Čeprav v slabo organizirani tekmi so Sevnični dvakrat zmagali, prva mesta sta osvojila Maja Teraž, ki je bila absolutno najhitrejša na 10 km, Lucijan Sinkovič pa je zmagal pri starejših pionirjih na 3000 m.
Med člani, ki so se pomerili na 10 km, je bil najboljši, tretji, Tadej Mirt, Miha Pov-šič je bil četrti, Vid Zevnik pa šesti.
plavanje
Omerzel blestel, Kerinu dva brona
Radovljica - Na državnem prvenstvu vplavanju je sodelovala tudi osemčlanska zasedba iz krškega Celulozarja. Z izjemnim nastopom in prebojem v sam vrh slovenskega plavanja je prijetno presenetil Jernej Omerzel, ki je med mladinci kar dvakrat osvojil srebrno medaljo - tako na 100 kot tudi na 200 m hrbtno. Odličen peti je bil še na 100 m prosto, sedmi pa na 50 m delfin. V absolutni konkurenci je najvišje segel s 4. mestom na 100 m hrbtno. Nina Mandl se je kar trikrat uvrstila v mladinski finale (400 m prosto, 200 mešano, 100 hrbtno), enkrat pa je to med kadeti uspelo tudi Mateju Fuerstu. Osebne rekorde je krepko popravil tudi Krešo Radunovič.
Rok Kerin (na fotografiji), ki nastopa za plavalni klub (PK) Koper, si je v absolutni kategoriji plavalcev priplaval dve 3. mesti. Prvi dan nastopov je v disciplini 400 m prosto dosegel 6. in 4. mesto, dragi dan pa je na 200 m prosto dosegel osebni rekord z 1:58,98 in po 2. mestu iz kvalifikacij na koncu pristal na 6. mestu. Istega dne je nastopil še v štafeti 4 krat 100 m mešano in skupaj s štafeto PK Koper zasedel 3. mesto. Tretjega dne pa si je na 100 m prosto priplaval bronasto kolajno.


VELIKA NAGRADA AMD KRŠKO IN POKAL
ZAVAROVALNICE TRIGLAV
petek, * 2. september '05
s
I
■Se
dirka ob 19. uri
o.
NASTOPILI BODO TUDI VOZNIKI IZ GRAND PRIX SERIJE.
š
Vabljeni I
.
AVTO/noBiuzE/n
. Prva generacija C5 je ime-3 veliko vrlin in eno večjo ylbko točko, ki je v marsičem Senčila prednosti Citro-^love limuzine in nehote Phvala na prodajne številke, p niso bile ravno take, kot so srancozi pričakovali. Očitki , leteli na obliko, za marsi-'^premalo izrazno in dokaj onimno. Predvsem velja to ža£muzino.
v , 11 Citroenu so pohiteli in Dr polovici lanskega leta Hov’taViH Prcnovljeni C5 z cle]V'm designom prednjega vjev ln popolnoma novim, p. cno oblikovanim zadkom, Zret -v marsičem prispeval k eISemu in ekskluzivnejše-
- nrnC*riS^' h-valjnik V6 Prostornina: 2946 cm3
<l52kW)a m°Č: 210 KM
^V°r: 285 Nmpri 3750/min.
Citroen C5 V6 Exclusive Automatic
mu videzu limuzine, kjer pridejo veliko bolj do izraza že znane, tradicionalne vrednote - prostornost in potovalno udobje - zasnovane na iz-
popolnjenem hidraktivnem vzmetenju in v tem primera tudi na naj zmogljivejšem bencinskem 6-valjniku v navezi z novim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, sposojenim pri koncernu
Volkswagen.
C5 tako ostaja tipična potovalna limuzina z udobjem in mehkobo v francoskem, pravzaprav v Citroenovem slogu,
ki zna zadovoljiti tako družinske kot poslovne zahteve. Slednje še posebno v tej različici z vrha ponudbe. Ponuja praktično vse. Preverjeno počutje in ugodje v vožnji, opremo na ravni, šestvaljni
motor z odličnim samodejnim menjalnikom in povsem konkurenčno ceno.
Čeprav ostali v avtomobilu ne bodo opazili občutne razlike med prej in zdaj (gre predvsem za spremembe v obliki srednjega dela armaturne plošče), to ne velja za voznika, ki pred seboj hitro opazi osvežen videz armaturne plošče z novo grafiko instrumentov in obilico gumbov na osrednjem delu.
Vodljivost avtomobila in zmogljiv motor sta posrečena kombinacija. Odlično jo obvladuje novi 6-stopenjski avtomatski menjalnik z možnos-
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 230 km/h -pospešek 0-100 km/h: 8,6 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 14,7/7,2/10 l/100km
-	testno povprečje: 14,5 1/ 100 km
tjo izbire vabljivega sekven-čnega pretikanja, predvsem pri vožnji navzdol in obratno, ter odzivne avtomatike, ki ne zaostaja za najsodobnejšimi tovrstnimi izdelki. Naj-višja hitrost, pospešek do 100 km/h in sama dinamika vožnje sta na ravni poslovnega, ne dirkaškega razreda, ki ponuja predvsem lagodje in potnikom neopazno poskočnost.
Predvsem na očem skritem področju varnosti so pri prenovi naredili velike korake. Avtomobil, katerega zasnova ni ravno sveža, je dosegel zav-
idljivih pet zvezdic neodvisnega instituta Euro NCAP, do katerih so mu pomagale tudi elektronske “sladice”, kot sta opozorilnik nenamerne spremembe voznega pasu in varnostna blazina za zaščito voznikovih kolen.
Prvi ponuja možnost tresenja voznikove zadnjice ob prevoženi beli črti na cestišču. V poštev pride predvsem, ko obstaja nevarnost, da bi voznik zaspal ali drugače nehote zapeljal čez črto, medtem ko draga pomaga, ali bolje rečeno preprečuje poškodbe kolen, ki bi nastale ob trku.
Za C5 bi lahko uporabili znano reklo o stari kokoši in dobri juhi, ki jo v testnem primera nekoliko okisa le visoka poraba sicer odličnega bencinskega 6-valjnika. A nič zato. Na voljo so tudi zanimivi turbodiesli.
Aleksander Krebelj
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEM
Srečni in polni zanosa boste ves teden, tudi drugi bodo opazili vaš entuziazem. Sredina tedna bo prinema za veselo druženje, kjerkoli že boste, saj vas bodo vabili na vse strani.
Delo vam ne bo dišalo, če niste več na dopustu, si privoščite vsaj ležemo popoldne.
Rojene v zadnji dekadi bo presenetila močna simpatija, prijetne urice boste preživeli ob zanimivi osebi.
DVOJČKA
Nič kaj dosti resnosti ne bo zaznati pri vas, stalno vas bodo iskali ali pa boste pretirano hiteli na vse strani. Poletje je vaš čas, ne morete biti samo na eni zabavi, potrebno seje stalno premikati.
RW
Voda vas bo močno pomirila, namakajte se, pa čeprav v banji. Samo ne bodite sami, nežnost morate tudi pokazati. Intenzivna ponedeljek in torek izkoristite za dinamičen izlet.
LEV
Veliko ljudi se zabava, vi boste pa tudi marsikaj delali. Z več strani bodo pritiski, s starejšo osebo pa lahko pride do konflikta. Vse se vam bo zdelo težko in počasi izvedljivo.
DEVICA
Preveč hitre zaključke boste delali, več strpnosti in diplomacije boste potrebovali. Z branjem se boste sprostili, s tekom ah kolesarjenjem pa še umirili.
TEHTNICA
Večjih užitkov, kot jih doživljate, niste niti pričakovali. Sprehodi in romantične dogodivščine se kar vrstijo. Izkoristili boste dobro ponudbo, zaroka ali resna zveza pa bo rojenim v drugi dekadi neizogibna.
ŠKORPIJON
Fantje morate biti v tem tednu precej pazljivi. Nemir in notranje napetosti vas bodo begale, aktivnost in pravilno trošenje energije vas lahko sprosti. Zlaganost boste čutili pri mlajši osebi.
STRELEC
Novi načrti in precej entuziazma vas lahko zapeljejo na krivo pot. Da bi se odločili pravilno, počakajte še kakšen teden, potem pa s polno paro naprej. Sporočila bodo proti koncu tedna zamrla.
K0Z0R06
Trud bo tudi poplačan, čeprav se vam bo vleklo kot večnost, saj stvari ne bodo potekale po vaših načrtih. Veliko energije boste potrošili za majhne korake. V soboto ne bodite požrešni.
vodnar
Negotovost in strah boste čutih predvsem tisti, ki ste že v letih, mlajše pa čakajo radikalne spremembe. Pazite na imetje, lahko bodo tudi večje težave z dediščino. Precej tih teden bo.
Vaš pogum bo cenjen, obvladovali boste več stvari hkrati. Zaradi preobilice dela boste zapostavili ljubezenski odnos, tako da nerganje in slaba volja ljubljene osebe ne bo majhna.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Podbevškova 12 tel.:	07/39	30	860
trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39	30	870
e-pošta: uredniki®tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
j/c-
-	... na Dblenjskem,
v Beli krajini in Posavju
I

MA6RADMA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada
Vida Molan,
Veliki Obrež 80,8257 Dobova
2.	nagrada - zgoščenka Miro Gačnik,
Ledina 106, 8290 Sevnica
3.	nagrada - kaseta Vida Strojanšek,
Poklek 47, 8283 Blanca
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KARAT, ACEVA, BIKAR, ADELA, KRUTON, JERUZALEM, NU, EKSPONAT, SS, IBAR, STO, EPP, OTA-LITEV, NEGEB, ODESA, ID, NOVI PAZAR, CITOLI-ZA, ALI, ETIK, DAR, ROJ.
Geslo: ZA ZDRAVO TELO
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 26.8.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! Pošljite rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
ZNA
VEČ
JEZIKOV
PESNIK
UJEVIČ
rcrj flflBMEI
POVELJNIK
PRED
TROJO
KAVČ,
ZOFA
KIRURŠKI
POSEG
OSKRBNIK
DOMA
KOČE
ANGL
HUMORIST
(GEORG)
GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE
AFRIŠKO
SLADILO
TENIŠKA
IGRALKA
PISNIK
PRIVR-
ŽENEC
PROTEST.
LOČINE
VEZNIK
HRVAŠKO
ŽENSKO
IME
SPOLNO
SAMOZA-
DOVOUE-
VANJE
PESNIK
MINATTI
.... ET ORBI
OBKRA-
JEK
PRI OBLAČILU
PTICA
ROPARICA
ČAŠČENO
BITJE
MEDNAR, VOJAŠKE ENOTE V BIH
NEPRUE-TEN VONJ MESTO V MAVRET.
SLOV.
PESNIK
France
IZSTOP
PREBAVIL
VINOGRAD
Ipogov.]
ZAČETEK ABECEDE PESN CA Negri
PETROVIČ
TIBE-
TANSKO
GOVEDO
LMU
REBREANU
PREBI-
VALCI
ITALIJE
AMERICIJ
MOHAMED.
DINASTIJA
KAUF0V
INDIJSKA
RASTLINA
AMERIŠKI
MACESEN
VRSTA
PLAZILCA
Kino servis Brežice
Četrtek, 18.8., in petek,
19.8.,	ob 19. uri Chucky se vrača, grozljivka, in ob 21. uri Dvojna ničla, komedija; sobota, 20.8, in nedelja,
21.8.,	ob 19. uri Dvojna ničla in ob 21. uri Chucky se vrača; četrtek, 25.8., petek,
26.8.,	sobota, 27.8., in nedelja, 28.8., ob 19. uri Hitra zebra, komedija, in ob 21. uri Hiša voščenih lutk, grozljivka; četrtek, 1.9., in petek, 2.9., ob 18.30 V objemu čarovnice, komedija, in ob 20.30 Vera Drake, drama.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 18.8., ob 20. uri Vera Drake, drama; petek,
19.8.,	ob 20. uri A smo že tam, družinska komedija; sobota, 20.8., ob 20. uri Vera Drake; nedelja, 21.8., ob 20. uri A smo že tam; četrtek,
25.8.,	ob 20. uri 9 orgazmov, glasbeno erotična drama; petek, 26.8., ob 20. uri Melinda in Melinda, komedija; sobota, 27.8., ob 20. uri 9 orgazmov; nedelja,
28.8.,	ob 20. uri Melinda in Melinda.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 19.8., ob 20. uri Črni mož, grozljivka; sobota, 20.8., ob 20. uri Vojna svetov, znanstveno-fantastični spektakel; petek, 26.8., ob 20. uri Mesto greha, akcijski triler; sobota, 27.8., ob 20. uri Chucky se vrača, komična grozljivka.
RECEPT ZA VSAK DAM
Ribja solata s stročjim fižolom
Sestavine za 4 osebe. Čas priprave: 45 minut
Sestavine:
25 dag zamrznjenega stročjega fižola 20 dag pršuta ali prekajene slanine
1	žlica sesekljanih sardelnih filejev 0,5 čajne žličke sesekljanih kaper
2	konzervi tunine (pribl. 300 g) ali ribji konzervi z zelenjavo
2	žlici vinskega kisa 1 žlica kečapa
3	žlice majoneze sol, poper
Postopek:
Stročji fižol skuhamo v slanem kropu. Pršut ah slanino narežemo na tanke rezance. Ribji konzervi stresemo v skledo in večje kose ribe z vilicami narahlo razdrobimo. Dodamo kis, majonezo, kečap, poper, kapre in sardelne fileje. Narahlo premešamo in dodamo še pršut in stročji fižol. Postavimo za eno uro v hladilnik. Ponudimo lahko v pecljatih kozarcih, v katere smo dah solatni hst. Okrasimo z rezino paradižnika in s slanim pecivom.
Školjke v chilijevi omaki
Sestavine za 4 osebe. Čas priprave: 25 minut
Sestavine:
1,5 kg svežih školjk (klapavice, vongole ...)
2 šalotki
100 g zelene, samo stebla 2 stroka sesekljanega česna 1 čajna žlička mletega chilija 4 žlice olivnega olja 1 vrečka paradižnikove juhe sol
po želji malo mletega ingverja
Postopek:
Školjke temeljito skrtačimo pod tekočo vodo in odrežemo niti. Šalotko sesekljamo, prav tako zeleno. V kotličku segrejemo olje in na njem prepražimo šalotko, dodamo zeleno, malo še opražimo. Dodamo česen, sol, chili in 6 dl vode. Paradižnikovo juho razmešamo v 1 dl vode in dodamo v kotliček, dobro premešamo in pustimo, da zavre-Dodamo očiščene školjke in pokrijemo-Kuhamo toliko časa, da se školjke odprejo-Školjke, ki se med kuhanjem niso odprla vržemo proč, ker so gotovo pokvarjene-Postrežemo z olivnim kruhom.
OBČINA BREŽICE
Sava Glas, 18.8.2005
OBČINA
Brežice
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS 2/04) je uvedel pravico do družinskega pomočnika. Pravica je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in te.žko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Pravica izvira iz podobne ureditve na področju starševskega varstva po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, 97/01 in 76/03), ki
Družinski pomočnik in posledice izvajanja
je staršem, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke, priznal pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, vendar je pravica vezana le na osebe do 18. leta starosti. Z novelo Zakona o socialnem varstvu pa se je pravica razširila tudi na osebe po 18. letu starosti, vendar je potrebno poudariti, da je pravica do izbire družinskega pomočnika pravica invalidne osebe in ne avtomatična pravica staršev. Novela je razširila tudi krog oseb, ki se lahko štejejo kot invalidne osebe, saj je uvedla novo možnost, da lahko upravičenec do institucionalnega varstva, če izpolnjuje ostale pogoje zakona, namesto pravice do institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika.
Vloga za priznanje pravice
za proračun
do družinskega pomočnika se vloži na pristojnem centru za socialno delo, mnenje v zvezi s pravico do izbire družinskega pomočnika pa podajo regijske komisije, ki jih je imenoval minister, pristojen za socialno varstvo. Odločbo o priznanju pravice do družinskega pomočnika izda pristojni center za socialno delo, ki tudi izvede postopek prijave v socialna zavarovanja.
Zakon je tudi določil, da se sredstva za financiranje družinskega pomočnika zagotavljajo iz proračuna občine. Glede na to, da gre za novo obveznost občin, to pomeni povišanje sredstev za program socialnega varstva. Pristojno ministrstvo za socialne zadeve sicer pojasnjuje, da po njihovih podatkih zneski še vedno ne presegajo zneskov, ki jih je bila občina dolžna zago-
tavljati za osebno pomoč (Časopis skupnosti občin, 11-12/04, str. 12), vendar za občino Brežice to ne drži. Za osebno pomoč je konkretno občina Brežice zagotavljala letno od 8 do 9 milijonov SIT, medtem ko bo za družinske pomočnike, glede na število vlog in že izdanih odločb, potrebovala desetkrat več sredstev.
Zaradi nastale situacije je Občina Brežice že posredovala dopis pristojnim službam, in sicer Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvu za finance -Direktoratu za proračun in javno računovodstvo, Direktoratu za davčni sistem ter Skupnosti občin Slovenije. Do danes smo prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki glede vprašanja financiranja odgovarja, da tudi oni raz-
polagajo s podatki, ki kažejo na to, da je občina Brežice ena izmed občin, ki bodo za financiranje družinskega pomočnika namenile znatno več sredstev, kakor za osebno pomoč. V odgovoru pa tudi ugotavljajo, da bi bilo potrebno sistem financiranja občin znova natančno preučiti ter ga verjetno spremeniti tako, da bo zagotavljal večjo prilagodljivost konkretnim potrebam občine.
Občina Brežice je bila ena od predlagateljic v postopku za oceno ustavnosti 28. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS 2/ 04). Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je navedeni člen v neskladju z ustavo in naložilo državnemu zboru, da neskladnost v roku šest mesecev od objave v uradnem lis-
Ivan Molan
tu odpravi. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v juliju 2005, zato pričakujemo dokončno rešitev nastale situacije šele v začetku leta 2006, kar pomeni, da bo v letu 2005 potrebno z rebalansom proračuna zagotoviti dodatna sredstva za izplačila družinskim pomočnikom.
Občina Brežice, oddelek za družbene dejavnosti
- . .		
			
SDS
I Na zadnji seji občinskega sVeta so bili imenovani vsi predsedniki, namestniki predsednikov in člani vseh delovnih teles. Drži tudi, da je sestava teh bolj uravnotežena, kar priča tudi to, da na sami seji ni imel nihče bistvenih Pripomb razen g. Avšiča iz LDS. Morda v LDS nimajo Nobenega predsednika, imajo Pa zato štiri namestnike pred-Sednikov, skupaj pa njihovi svetniki zasedajo sedem mest, nekaj njihovih zunanjih članov pa sedi tudi v odborih. V Prejšnji sestavi SDS kot naj večja svetniška skupina niti Pomisliti ni smela na tolikšno Zastopanost. Saj smo imeli samo enega svetnika v enem odboru. Takrat to g. Avšiča *ot predsednika komisije za Mandatna vprašanja, volitve 111 imenovanja ni niti malo potilo. Zato menim, da se v ertl primeru nekoliko sprene-' eda in zavaja javnost. Prav ako ne drži, da v sestavi de-°vnih teles niso zastopani vsi °Hlni okraji. Podrobnejši Pugled pokaže, da je t.i. kranjski okraj” številčno bolj astopan, kot je bil v času PrejŠnje večine v občinskem etu, ko je bil glavni kadrov-•Jk g. Avšič, kar pomeni, da j. Zanemarjal prav svoj okraj,
. r skuša neopravičeno pod-llkf drugim
Sl v 6 stranke in liste (SDS,
p!jm SD’ N-Si’ L0RKS in
bot ’k* smo v največji meri rovrovali novi sestavi odbo-kdo SC n^smo ozirali odkod
Podobi k°likoAle!.!teJe in
°d n °n0‘ S1 S- Avsic obeta štev^.^anj ° neprimerni zastopanosti, kar se res a Preveri in vidi, da ni ’ PaJe znano samo njemu.
v0.y. Marko Hercigonja,
}a svetniške skupine SDS I
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Avtocesta, “okras" občine!
Kljub temu da smo že nekajkrat na sejah občinskega sveta opozorili, da se po odprtju avtocestnega odseka skozi našo občino zelo počasi odvijajo zaključna dela z urejanjem okolice, predvsem pa se ne opravljajo nujno potrebne košnje brežin, krožišč in območij znotraj mreže v pentljah priključkov, se ni nič spremenilo na bolje. Tako je potrebno pohvaliti vzdrževalce lokalnih in državnih cest, pri katerih bi se “darsovci” lahko kaj naučili. Ne vemo sicer, ali je občina zahtevala ureditev tega stanja, rezultatov vsekakor ni.
Zlasti bode v oči stanje na Čatežu, ki kot ena najpomembnejših turističnih desti-nacij v Sloveniji kaže kaj klavrno podobo ob prihodu z avtoceste proti termam ali pa Brežicam. Tako je že na daleč vidno, da pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti. Na različnih področjih in na različnih ravneh. Samo upamo lahko, da ta zunanja podoba ne bo preveč negativno vplivala na počutje turistov, saj sta celotna podoba in vtis kraja, kjer preživljamo počitnice, ponavadi odločilna pri bodočih odločitvah.
Tudi Čatež ob Savi, ki v tem tednu praznuje 750. obletnico, si zasluži bolj urejeno in praznično podobo. Ob tem jubileju čestitamo kraj anom Čateža, krajevne skupnosti in fare.
Svezniška skupina LDS, J.Avšič
☆ ☆
☆ ☆
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
T)eSUS
^ vse gener&c^
Spremembe v delovanju odborov pri občinskem svetu se bistveno ne bo spremenilo tudi po zamenjavi predsednikov in namestnikov. Zanimivo je že, da si je nekdo dovolil imenovanje novih odborov prej, kot bi stari odbori ocenili svoje delo. Tudi obvestilo o razrešitvi predsednikov in namestnikov je prišlo že po prejetih obvestilih o novo imenovanih odborih.
Leto dni pred pripravo na lokalne volitve je nekaterim strankam zelo pomembno.
DeSUS ocenjuje, da mu je glede na dogajanja tudi v prejšnjih navezah bilo marsikaj tuje, zato niti ne more biti oster sodnik. Naše prepričanje je, daje koristno
obveščati javnost o dogajanjih. Vse pa bo slej ali prej spet v njihovih odločitvah.
Komu torej zvoni!? Morda DeSUS-u, če bo volilno telo mrtvo, brez interesa za dogajanje okoli sebe. Zelo neprijetno je voditi, se zavzemati za interese neke skupine, ta pa ležemo spremlja dogajanja. Škoda je tudi truda, kaj še le financiranja dejavnosti z lastnimi prihodki.
DeSUS ni stranka, ki je v interesu gospodarstva. Zadnje izjave sindikalnih funkcionarjev so milo rečene nedorečene, zgrešene, celo žaljive za upokojensko populacijo. Trenutno so pozabili, da so upokojenci bili njihovi predhodni člani in veliko jih je bilo odličnih sindikalistov. Ob takšnih zaključkih lahko imajo zdajšnji delavci slabo prihodnost.
V deželi, kjer se vsak čas vse menja in to na različne načine, ni zaupanja ne v sedanjosti in še manj v prihodnosti.
Za občinski odbor DeSUS Rok Kržan
posavska unija
Pomen Festivala Brežice za Brežice!
V teh dneh se več kot uspešno končuje tradicionalni Festival Brežice, ki poživi v času dogajanja ne samo grad Brežice, temveč tudi naše okoliške gradove, in sicer Pišece
in Bizeljsko, če naštejem lokacije zgolj v brežiški občini.
Ob tej priliki bi se zahvalil organizatorju skupini Festivala Brežice in g. Klemenu Ramovšu za izjemen hud pri organizaciji festivala in promociji Brežic, ki ga čutimo vsi Brežičani v Brežicah in vsepovsod v Sloveniji.
Festival Brežice je dokaz, kako lahko z roko v roki sodelujeta lokalna skupnost, kultura in ljudje na tem prostoru za dobrobit celotnega turističnega utripa mesta in občine v celoti.
Na mnoga leta...
Za PUM Jure Pezdirc
SOCIALNI
■MAM DEMOKRATI
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
TOM pri rtm
mmAčm kuc • vs»k pan oo oo to'
_________________________________________________OBČINA SEVNICA________________________________________________________
stran 14	SavaGlas, 18.8.2005
Novice iz občine Sevnica
V občini Sevnica prihodnje ravnanje s komunalnimi odpadki ureja veriga v sestavi Centra za razvoj z odpadki za Belo Krajino, Dolenjsko in Posavje -CeROD. V ta namen se v KS Brusnice v mestni občini Novo mesto gradi deponija, ki bo za odlaganje pripravljena predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta. CeROD bo obratoval kot javno podjetje. Ustanovilo ga je 12 občin iz tega prostora. Potek izgradnje projekta spremljajo člani nadzornega sveta podjetja in župani, združeni v svetu županov. Drugi del projekta obsega ravnanje z odpadki pri povzročiteljih, zbiralcih
in končnih uporabnikih ter zajema ločeno zbiranje, sortiranje, recikliranje, obdelavo, predelavo, transport in podobno. Ta del projekta je v fazi obdelave variant, ki morajo ponuditi najprimernejšo rešitev. Naloga mora biti zaključena do konca letošnjega leta. Ob izbrani varianti mora zagotoviti tudi pogodbeno dokumentacijo za izvedbo objektov, naprav in opreme ter dokumentacijo za prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev za sofinanciranje izvedbe. Potek izvajanja projekta nadzirajo in us-metjajo člani projektno nadzornega odbora z vključenih območij iz Ministrstva za okolje in prostor. Predstavnik občine Sevnica, direktor komunale Bojan Lipovšek, se bo skupaj z občino zavzemal za uspešno nadaljevanje velikega in pomembnega regijskega projekta.
Ob izgradnji in urejanju bazena ter ostale spremljajoče infrastruktura ob izgradnji HE Boštanj se izvajajo tudi ureditve nekatere lokalne infrastrukture. Občina Sevnica je na skupen sestanek že večkrat povabila predstavnike investitorja, izvajalce del, krajanov in Javnega podjetja Komunala.
Skupaj se seznanijo s stanjem del na objektu in se dogovarjajo o tekočih nalogah, ki jih je potrebno koordinirano izvajati. Pridobljena je končna verzija projekta ureditve brežin Save, v teku je usklajevanje projektov Telekoma in kanalizacije, v fazi projektiranja je kanalizacijski sistem in čistilna naprava Dvorec, zemljišče za čistilno napravo Šmarčna pa bo pridobila občina. V nekaj dneh bo še terenski ogled ureditve ceste skozi Orehovo in vodovodnega omrežja na Kompolju. Odvzeti bodo vzorci vode na Orehovem, kjer se jeseni pričakuje dvig gladine Save v bazenu na kotu 170 m, začela pa se bo tudi gradnja temeljev za postavitev brvi na Šmarčni in krožišča v križišču v Boštanju. V teku so aktivnosti glede izgradnje podvoza pod železniško progo v Dolenjem Boštanju ter izgradnja nadvoza in ceste proti Orehovem, urejati pa bodo pričeli še glavno cesto Gl-5. Upamo, da bo izgradnja tudi naprej potekala ob dobrem in korektnem sodelovanju med krajani in vsemi, ki sodelujejo pri tem pomembnem energetskem projektu.
Zupan Kristijan Janc se je se-
stal z direktoijem Sadjarstva Blanca Jožetom Ratajcem, s katerim si je ogledal njihove nasade na Čanju. Sadjaije je v letošnjem letu večkrat prizadela toča, zato je letos nemogoče doseči pridelek, ki bo konkurenčen za zahtevna tržišča. Podjetje je skupaj s krškim Eviosadom eden najpomembnejših slovenskih pridelovalcev jabolk in zaposluje 33 delavcev. Uspelo je s prodorom na zahtevne zahodne trge, zato jim naravne nesreče pomenijo toliko večjo škodo. Nekaj sadovnjakov imajo že zaščitenih s protitočnimi mrežami. Pri nadaljnji nabavi tovrstne zaščite računajo na pomoč države in lokalne skupnosti. Srečujejo se tudi s problemom sezonskih zaposlitev domačih delavcev za obiranje pridelka. Delovno silo morajo povečini dobiti iz tujine. Župan je poudaril nujnost povečanja pomoči sadjarstvu kot pomembni posavski gospodarski panogi.
Tudi v občini Sevnica je še precej javnih vodovodnih sistemov, ki nimajo urejenega upravljanja v skladu z zakonodajo. Razlog je predvsem v tem, da so jih gradili krajani pretežno z lastnimi sredstvi in daje posledično precej neu-
rejeno tudi plačevanje vodarine. Gospodarjenje s sistemi je zelo različno, povečini pa ni poskrbljeno za zdravstveno kontrolo vode. Občina Sevnica bo zato v prihodnje poskrbela za zdravstveno kontrolo vode iz vseh vodovodnih sistemov. Na osnovi pridobljenih analiz se bo potrebno z vodovodnimi odbori in drugimi upravljavci dogovoriti o bodočem upravljanju sistemov, ki morajo uporabnikom zagotavljati neoporečno pitno vodo.
Sevniška Komunala ima v upravljanju pet vodovodnih sistemov v občini Sevnica, iz katerih se oskrbuje okrog 10.500 prebivalcev. Naloga upravljavca vodovoda je, da zagotovi varno in kakovostno oskrbo z vodo in obvešča o njeni kakovosti. Tako so v skladu s Pravilnikom o pitni vodi obvestili porabnike o rezultatih rednega notranjega nadzora, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje, slednji namreč opravlja kemične in mikrobiološke analize. V letu 2004 je bilo od skupno 66 odvzetih vzorcev 8 neustreznih, v prvem poletju 2005 pa so bili od 37 vzetih vzorcev 3 neustrezni. Neustreznost vzorcev vode v
Kristijan Janc
naših primerih ne pomeni ogrožanja zdravja ljudi. Ob vsaki ugotovitvi neskladnih vzorcev se išče vzrok in se prične s primernim ukrepanjem, kot je kontinuirana dezinfekcija vode, izpiranje sistemov in podobno. Velikokrat pa je vzrok za slab izvid tudi higiensko neustrezno stanje internega omrežja, kjer je uradno določeno odjemno mesto za odvzem vzorca. Učinkovitost izvedenih ukrepov se čim prej preveri s ponovnim kontrolnim odvzemom vzorca vode, ki ga prav tako opravi ZZV Celje. S tem se tudi potrdi kakovost vode, ki je na sistemih v upravljanju Komunale, dobra.
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Prizadevanja za prijaznejše zakone
Dohodninska obremenitev malih
vinogradnikov
Slovenija je dežela vina, zidanic in vinogradov. Je dežela posebnosti, ki jih tvorijo nestandardni kmetje - mah vinogradniki. Tak način pridelave vina se izvaja na zelo zahtevnih površinah, kjer je alternativna poljščina grmovje in akacija, zamenjava za turiste na vinsko-turističnih cestah pa divjad vseh vrst.
Prejšnja vlada je v Zakonu o dohodnini vino izločila iz osnovne kmetijske pridelave in ga opredelila kot proizvod pridelave, za katero mora imeti vsak vinogradnik, ki proizvede nad 230 1 vina na polnoletnega člana gospodinjstva, registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji. V obdobju uvajanja skupne kmetijske politike je bil izveden kakovosten popis vinogradov v register, zaradi česar lahko trdim, da namen vinogradnikov ni špekuliranje, temveč resnost in bistrost, kot je vino, ki ga pridelujejo.
V Zakonu o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja vlada, je samo grozdje pridelek vinogradnika. Za kletarjenje lastnega pridelka nad 2301 na osebo v gospodinjstvu pa mora imeti registrirano dejavnost, če želi to vino prodati.
Vinogradniki so z željo po delu v skladu z zakonom pričeli z aktivnostmi za ureditev svojega statusa, vendar so naleteli na nemogoče ovire, kot je ta, da DURS (Davčna uprava RS) skoraj ne sodeluje z vinogradniki in strokovnimi organizacijami, še hujše pa je to, da nima konkretnih odgovorov.
Sprašujem se, če je kdo pomislil, kdo je pripravljen namesto preko 10.000 vinogradnikov in njihovih družin, ki imajo pod 20 arov vinograda, vzdrževati kulturno kraiino. cestno in vodovodno in-
frastrukturo, plačevati prostovoljne prispevke za urejanje in asfaltiranje cest, in kdo bo odkupil vso grozdje, ki ga bodo mah vinogradniki želeh prodati, da jim ne bi bilo potrebno prijaviti dejavnosti. In kaj bo, če ga ne bodo mogh prodati nikomur? Ga bodo morda predelati v vino in prodajah kot do sedaj.
Večina manjših vinogradnikov, ki prideluje vino iz lastnega grozdja in je za vinograd plačala davek po katastrskem dohodku, je pri prodaji vina v davčnem prekršku, ker trži vino brez registrirane dejavnosti. Za registracijo te pa od davčnih organov ne dobi jasnih navodil in usmeritev. Stanje je zelo podobno, kot je pri kulturnikih, novinarjih, študentih, vendar z bistveno razliko, da vinogradniki ne obvladajo medijskega boja na način kot ostati. Ocena služb v vinogradništvu je, da bo obstoječi način, če ga bo ta vlada uveljavila, uničil male vinogradnike, ki dajejo dušo vinogradniškim krajem in močno podpirajo razvoj izletništva in turizma. Ocenjujem, da bo z obstoječim sistemom obdavčenja uničen del vinogradništva in pobranih manj davkov.
Tak način obdavčenja, ki je uzakonjen v novem Zakonu o dohodnini, je primeren za velike vinogradnike, ki grozdje tudi odkupujejo od ostalih, za tiste, ki pa pridelajo izključno lastno grozdje, je smiselna obdavčitev preko katastrskega dohodka, in pavšala.
Tokrat je predstavljen samo eden od perečih problemov trenutno veljavne zakonodaje. Prizadevamo pa si, da bi v okvira koalicije dosegli dogovor o ustrezni in življenjski spremembi Zakona o dohodnini.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V Mladi liberalni demokraciji (MLD) smo ob vseh političnih dogajanjih v Sloveniji v zadnjem času, postati resno zaskrbljeni nad stanjem demokratičnega duha v Sloveniji oz. natančneje v določenem delu slovenske politike - na žalost tistem delu, ki ima možnost odločanja o našem
vsakdanjem življenju, torej vladni koaliciji. Nekatere poteze, ki jih v zadnjih mesecih vlečejo koalicijski politiki, povsem ignorirajo pravo demokratično vlogo zakonodajne veje oblasti (posredno pa tudi izvršilne), ki bi se morala zavedati, da se zakone sprejema in spreminja zgolj z namenom doseči neko splošno dobro v družbi, ne pa za doseganje določenih ciljev posameznih političnih elit. Takšno početje pa je sedaj poseglo tudi v enega izmed temeljev današnje oblike demokracije - v medije in njihovo neodvisnost oz. natančneje v javno Radiotelevizijo Slovenija. Dogodki, povezani s spremembo zakona o RTV Slovenija, in drža koalicijskih predstavnikov, povezanih s tem področjem, v nas zbujajo strahove o poti, po kateri nas želijo ti politiki peljati. V MLD smo se zato odločiti, da se bomo aktivno vključiti v oblikovanje široke javne razprave o položaju RTV Slovenija in vplivu politike na to ustanovo.
Trdno smo prepričani, da je zakon o RTV Slovenija, ki mora biti televizija vseh državljanov Slovenije, potrebno sprejeti šele po temeljitem dialogu s strokovnjaki s področja medijev in novinarji ter široki javni razpravi, ne pa v naglici in z vztrajanjem v monologu, kot očitno namerava to narediti vladajoča koalicija.
Z našim zavzemanjem za odprtje javne diskusije ne trdimo, daje obstoječi zakon o RTV Slovenija popoln in da so trenutne kadrovske rešitve prave, prepričani pa smo, da če želimo zagotoviti nevmešavanje politike v javno radiotelevizijo, je način, na katerega je trenutna vlada pristopila k dosegi tega cilja, zelo sporen in celo demokratično vprašljiv. Demagogija, katero v javnosti uporabljajo predstavniki vlade, ki trdijo, ”da se je zakon kar pripravil”, govorijo o sodelovanju strokovnjakov, ki pa jih nočejo imenovati, govorijo o večletni javni razpravi, ki naj bi bila že opravljena itd., pa nas vodi k zaključku, da se želijo ustvariti predpogoji za možnost manipulacije in vplivanja določenega dela politike na RTV Slovenija.
Upamo, da se to ne bo zgodilo, da bo dialog prevladal nad
monologom in da RTV Slovenija ne bo postala predmet političnega bojevanja ali celo politično trobilo.
Mlada liberalna demokracija, Dejan Kmetič, podpredsednik
SDS
Sevničani na odprtju 11. tabora SDS v Lepeni
Občinski odbor SDS Sevnica je 30. julija povabil člane, njihove družine in prijatelje na izlet v Lepeno z žejjo, da kakšen lep trenutek preživimo skupaj in se poveselimo. Bila je vroča sobota, a zgolj zaradi vročega sonca. Sicer pa je bilo vse razigrano in veselo.
Pot nas je vodila do gostišča Pri Rudiju v Kranjski Gori, kjer smo se podprti s hrano, nadaljevati vožnjo v Italijo in preko mejnega prehoda Predel po slikoviti pokrajini do tabora SDS v Lepeni. Tam nas je pričakala množica ljudi, ves tabor pa je bil naseljen s šotori.
Sobotni začetek že 11. tabora SDS v Lepeni je privabil pod vršace Alp številne Sevničane in ostale “esdeesovce”, tudi predsednika vlade Janeza Janšo, šolskega ministra dr. Milana Zvera, zdravstvenega ministra Andreja Bručana in drage... Predsednik vlade Janez Janša se je v govora zahvalil dr. Antonu Jegliču, predsedniku gorniškega kluba Skala, za pomoč pri postavitvi tabora SDS in mu ob enem čestital za visoki jubilej - 70. rojstni dan. Podelil mu je tudi simbolično nagrado za njegove zasluge v slovenskem gorništvu -nekaj rekvizitov za hojo v hribe. Še dan prej seje dr. Jeglič v rekordnem času povzpel na Triglav. Ostati bodo napadli Triglav v soboto, vzpon pa bo iz več smeri. Vrstile so se različne družabne in športne igre, ansambel je s poskočno glasbo veselo vabil na ples, stojnice s pijačo pa na požirek hladne tekoči-
ne. Predsednik stranke Janez Janša je razigrano rezal pršut, odprl steklenico penine in z njo poškropil prisotne, minister Zver pa je tekmoval v igrah brez meja
Nekateri Sevničani smo se “zliti” z množico ljudi in uživati v klepetu in sprehodu, bolj gorniško vzgojeni pa so se odpraviti peš do Krnskega jezera, dragi spet do Kekčeve hiše...
Ob jedači, pijači, glasu harmonike, petju smo se skupaj s predsednikom in ministri ter njihovimi ženami veseliti pozno v noč. V zgodnjih jutranjih urah smo se vrniti v Sevnico. Vsi smo biti enotni - bilo je nepozabno in vidimo se spet prihodnje leto še v večjem številu.
OO SDS Sevnica, Katarina Šantej
H
L. K SOCIALNI ■AAM DEMOKRATI
Nekaj let nazaj je bilo mogoče videti klošarje v filmih ati pa če si potoval po dragih državah. Potem so se pojaviti v Ljubljani. Sedaj imamo takšne posebneže po vseh večjih in manjših krajih. To so vidni siromaki-reveži. Vse več pa je ljudi, ki zaslužijo več kot minimalno plačo, imajo stanovanje in avto, toda živijo v revščini, od meseca do meseca, na kreditih in limitih. Nekako se skušamo sprijazniti, da so pač nekateri ljudje revni in dragi bogati. Ljudje imajo zaradi ideje o enakopravnosti velika pričakovanja, ki pa se nočejo in nočejo izpolniti. Tiho čakajo, sprijaznjeni sami s seboj, in upajo, da bo jutri lepše, varnejše. Tudi upirajo se ne.
Siromašni se morajo spopadati z različnimi obrazci. Nekateri jih znajo izpolniti, drugi ne. Marsikdo mora prositi uslužbenca, da mu pomaga. Pri tem se mu lahko zgodi, da ga okarajo, da ni storil tega ati onega, da ni poskrbel za to in ono. Včasih dobi na svoje vprašanje namesto konkretnega odgovora napotek, naj si prebere uradni list, saj tam vse piše. Mnogo je takšnih, ki imajo izkušnjo enakopravnosti, in svojo bedo zelo težko prenašajo. Da
bi se uprti, nimajo energije, volje in časa, predvsem pa jim manjka znanja, da bi to dobro opraviti. Kajti k siromaštvu spada izobrazba oziroma neizobrazba in poklic, ki ga opravljajo. Če imaš nižjo izobrazbo, težje dobiš delo, zanj si slabo plačan. Ker imaš revnejše življenje, imaš manj denarja za šolanje otrok.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Podpredsednica OO SD 1 Sevnica Berta Logar
posavska unija
Nova Slovenija
Kritanska ljudska stranka
MC Sevnica
PUM Sevnica si že dalj časa prizadeva za čimprejšnjo ustanovitev javnega mladinskega centra v Sevnici. Na julijski seji občinskega sveta začeti postopek sprejemanja odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladin0 je kori v pravo smer. V PUM' u pa bomo vztrajali, da iiua znotraj takega zavoda MC po*' no avtonomijo ter da se pri nje' govem formiranju upošteva dosedanje delo in trud mladi*1 Sevničanov in MSOS.
Zato vse mlade ter ostal2 občane in občanke občine Sev' niča pozivamo, da naša skup' na prizadevanja za MC Sevnik podprejo z obiskom priredij Gra(n)d Rock Sevnica 19- 1(1 20.8. 2005.
PUM Sevnicf’ David TušL
mali oglasi
M IZARSTVD HRASTELJ
Stavbno pohištvo
Mizarstvo Hrastelj, d.o.o.
Trubarjeva ulica 30 3270 Laško
Za proizvodnjo In montažo stavbnega pohištva
zaposlimo
PKV mizarja - 2 deiovm mesti KV mizarja - 2 deiovm mesti
Od Interesentov pričakujemo:
-	ustrezno Izobrazbo lesarske smeri
-	vsaj 3 leta delovnih Izkušenj na podobnih delih
-	samostojnost in Iniciativnost pri delu
-	Izpit B kategorije
Nudimo:
-	samostojno delo v urejenem In sodobno opremljenem okolju
-	stimulativno nagrajevanje In možnost napredovanja
Mlajši upokojenki ali zakonskemu paru nudimo obnovljeno stanovanje, opremljeno in s sanitarijami v Artičah 50, če za protiuslugo prevzame delo in čiščenje v cerkvi. Podrobnejše informacije dobite v Župnijskem uradu v Artičah ah pa pokličite 49-56-048.
Prodam dva skoraj nova kšira, uzde in vajeti za par konj ter 1000 kg ječmena in 500 kg ovsa. Kupim pa dve telici simentalki, limuzin ah šarolet, težki od 150-200 kg . Pokličite 49-67-874.
Prodam koruzo v zrnju in pšenico, kije primerna tudi za seme. Po želji vam v manjši količini tudi zmeljemo kot krmno mešanico. Možna je menjava za odojke, jagnje ali kozhče. Menjamo tudi za grozdje. V najem pa oddamo večje njivske površine.
Pokličite 031-613-022.
Prodam mulčar INO 130 - Madi-var, je nov in z garancijo, ter bočno traktorsko kosilnico na zadnji priklop.
Pokličite 49-56-369.
Prodam sedežno garnituro, raztegljivo, svetlo modre barve, staro leto in pol, UGODNO!
Pokličite 051-348-143.
Ugodno oddamo opremljeno enosobno stanovanje s souporabo kopalnice, izrecno samski osebi. Pokličite 040-610-637.
Ženski osebi oddam sobo v dvosobnem stanovanju; lastni vhod, balkon, souporaba kopalnice... Telefon 031-528-375.
Prodam kuhinjski kot s tremi stoh in mizico.Vse je v beli barvi. Telefon 041-278-048.
Ugodno prodam domačo viljamovko, sadjevec, droženko in nekaj shvovke.
Pokličite 051-314-143 ah 040-626-360.
Prodam kotel za žganjekuho iz nerjavečega jekla, 250-htrski, in posodo za vodo na prikolici, generalno obnovljeno.
Pokličite 051-314-143 ah 040-626-360.
Pisne vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o Izobrazbi pričakujemo na našem naslovu do 2. septembra 2005.
O Izbiri bodo kandidati pisno obveščeni.
Prodam Renault 19 Addagio, bele barve, letnik ’95, prevqženih 174.000 km, okvirna cena 325.000 SIT. Pokličite 041-654-180.
V Novi vasi pri Mokricah prodam hišo z garažo in vrtom.
Telefon 041-234-405.
radio/brezi c e
na 88,7 in 95,9 MHz
ZAHVALA
Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče.
Ostali so spomini, ostala je praznina, a ti si tam, kjer ni solza, ne boli več in ne gorja.
V 85. letu starosti je bog poklical k sebi našo mamo, taščo, staro mamo in prababico
ANTONIJO HODE
iz Globokega
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene in pisno izražene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo družini Franca Filipčiča iz Pišec, župnikom Antonu Kolarju iz Pišec in Petru Ivančiču iz župnije Radenci za lepe misli ter cerkveni obred, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Žičkar.
Hvala vserm ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni domači
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
JOŽETA KRAMZERJA
iz Dolenje vasi pri Artičah
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja in oporo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Vandi Kostevc Zorko in dr. Emilu Šprajcu za dolgoletno zdravljenje. Hvala domačemu gasilskemu društvu Sp. Pohan-ca za organizacijo pogreba, govornikoma g. Francu Glogovšku in g. Francu Gorišku za ganljiva govora. Hvala pevcem iz Artič za zapete žalostinke, g. župniku Karlu Joštu iz Artič za lepo opravljen obred in pogrebni službi Žičkar. Hvala sodelavcem Nuklearne elektrarne Krško in sodelavcem OŠ Jurija Dalmatina za izraze sožalja. Hvala tudi sosednjim gasilskim društvom - PGD Sromlje, Dečno selo, Pišece, Globoko, Križe in Brežice-okolica ter Društvu izgnancev Artiče, Društvu upokojencev Krško in Društvu invalidov Brežice za udeležbo na pogrebu.
Vsem še enkrat iskrena HVALA.
Vsi njegovi
ZAHVALA
To ni bilo več življenje, bilo je samo trpljenje.
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete, botre in sestrične
FRANČIŠKE JALOVEC
s Stankovega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Iskreno zahvalo smo dolžni dr. Metki Miklič iz Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Petrolovega bencinskega servisa Obrežje, Tovarne pohištva Brežice, OŠ Podbočje in nekdanjim sodelavcem Motela Čatež. Hvala g. župniku Marku Burgerju za lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Slavček z Velike Doline za zapete žalostinke, pogrebni službi Žičkar za organizacijo pogreje praporščaku in izvajalcu Tišine. Zahvaljujemo se tudi Anici Pavlovič, Zlatku Krajanu in Martinovim za gostinske storitve ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Človek je kot biljka, jo posadiš - da živiš. Ji daš življenje, da bi delal in ustvarjal, pa pride čas, ko pod težo bremena kloneš.
Tako je naša družina izgubila najdražjega moža, očeta, dedka in pradedka
DOMINIKA ČERNOGA
iz Dobove
Želeh bi se zahvaliti vsem, ki so se mu poklonih v zadnje slovo in nam poslali toliko žalnih pisem s toplimi besedami. Velika hvala gospe dr. Vandi Kostevc Zorko, ki je vedno z veliko spoštovanja pomagala pokojniku. Hvala tudi dr. Trajkoviču in dr. Straškovi. Hvala sestram za izredno nego. Hvala za lepe besede in strokovno ravnanje v času njegove bolezni patronažni sestri Božici Hrastovšek. Hvala dolgoletnim prijateljem našega pokojnika, še posebej sosedom Reziki in Tinčetu Kežman za veliko pomoč. Hvala naši Danici in Hiji. Najlepša hvala sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem Domine in Jožice pa tudi Janezovim prijateljem. Hvala g. župniku, g. Žičkaiju ter Brunu Budiču za nošenje križa. Zahvaljujemo se klubu upokojencev Posavje-Merca-tor za podarjene sveče in govorniku za lepe besede v slovo ter Zvezi borcev Dobova za govor in venec. Hvala vsem sorodnikom, še posebej Angeli Čemoga, ki je v 89. lem združila vse svoje moči in preživela ta zadnji dan pri Dominiku. Nikakor pa ne moremo prezreti pokojnikovih Zdol, ki jih je tako ljubil, zato hvala vsem Zdolanom, ki so se z lepimi mislimi spomnili nanj.
Počivaj v miru!
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ate, ko bi ti tvoja volja do življenja zdravje povrnila, ne bi te črna zemlja krila.
A pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči.
V 86. letu starosti je dolgoletna bolezen iz naše sredine iztrgala našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, botra in strica
STANKA GORENCA
z Zgornjega Obreža 29
Ob tem bolečem dogodku bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom Zg. Obreža, govorniku g. Francu Glogovšku, praporščakom g. Drugoviču, g. Gerjeviču in g. Ivanjšku, pevcem iz Artič, izvajalcu Tišine, g. Žičkarju in g. župniku ter gostilni Štritof.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Lado in Marjan z družinama ter sorodstvo
N
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Prejšnji teden pri brežiškem Petrolu skoraj ni bilo mogoče naročiti kurilnega olja. Zadevo smo preverili tudi sami in ugotovili, da je številka 080 22 66 ves čas zasedena - najbrž avtomatsko. Pojasnilo smo skušali poiskati pri pristojnih v Petrolu, vendar nam niso odgovorili. Očitno je Petrol zajel sindrom večanja dobička, saj seje v zadnjih dneh napovedovalo občutno povišanje cen naftnih derivatov. A ljudje so se znašli po svoje; še pred podražitvijo so na prikolice naložili kovinske sode in v nje gorivo natočili na bencinskih črpalkah. Mogoče pa se naftnim družbam računica vendarle ne bo izšla tako, kot so predvidevali.
Na spletnih straneh Term Čatež smo med sporočili za javnost opazili osupljiv zapis, ki bi najbrž napolnil prve strani vseh časopisov, če bi bil resničen. Za kaj gre? V članku (22.7.2005) o razširitvi dnevnega reda skupščine delničarjev Term Čatež, ki jo je predlagal delničar DZS, se jim je zapisalo, da ima DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana, v lasti več kot dvajsetino (19,28%) osnovnega kapitala izdajatelja Terme Čatež d.d., Čatež ob Savi. Seveda gre za pomoto, o čemer smo se lahko prepričali v oklepaju zapisanem besedilu, a marsikdo te reči rad preskoči. Upamo samo lahko, da v termah zaradi zamenjave pojmov odstotki in ulomki ne bo “frčalo perje”, kar je bila priljubljena fraza odstavljenega direktorja Mokroviča.
Pred dnevi, ko je silovit veter z gora pometel skoraj vse planince, smo na pobočju Brane, 2253 m visoke gore, ki ima eno najbolj črnih statistik v gorstvu, srečali nekdanjega boštanjskega župnika, salezijanca Feliksa Goloba. Sedaj službuje v Tomišlju in v prostem času planinari. Tistega dne, ko vreme sicer ni bilo pretirano naklonjeno planincem, se je z božjo pomočjo uspešno povzpel na vrh, nekaj božjega blagoslova pa smo bili deležni tudi mi, saj smo srečno sestopili. Feliks, ki ima lepe spomine na naše kraje, kjer se je spuščal tudi s padalom, preko nas pošilja prisrčne pozdrave vsem faranom Boštanja in tudi vsem znancem.
Velike slovesnosti ob odprtju podhoda pod železnico v Dolenji vasi se je udeležilo veliko domačinov in tudi gostov, ki so bili kakorkoli povezani z omenjenim projektom. Manjkal je le predstavnik Slovenskih železnic in občinstvo je komentiralo, da bo že prišel, a z zamudo, saj verjetno potuje z vlakom. A ga ni bilo in lahko mu je žal. Lahko bi pokušal odlično domače vino z Libne. Predsednik KS Dolenja vas Branimir Vodopivc je namreč zaukazal, da se tega dne toči izključno vino z Libne.
Krajani Globokega so zgroženi nad kupi kosovnih odpadkov, ki ležijo ob cesti iz Globokega do Pišec (pri peskokopu). Predsednik krajevne skupnosti (KS) Anton Kmetič, ki je trenutno na dopustu, je zatrdil, do bo obvestil tajnico KS, naj posreduje pri Komunalno stanovanjskem podjetju, ki bo poskrbelo za odvoz. Kmetič je še zatrdil, da bodo smeti pospravili prej kot v 14 dneh, da pa je nedopustno, da ljudje vztrajno odvažajo smeti na divja odlagališča, kjer ni organiziranega rednega odvoza. Potem pa se pritožujejo nad videzom kraja.
Fotografija ni nastala v nobenem mestnem središču, ampak med vinogradi na Vinjem Vrhu, kjer gostota prometa gotovo ne upravičuje prometnega znaka. Mi smo se ustavili le za trenutek, da smo ga ujeli v objektiv, na parkiranje pa nismo upali niti pomisliti.
Vsake toliko časa se Posavci pritožijo, zakaj ni organizirane zobozdravstvene službe tudi med vikendi. Zlobni jeziki jim odvrnejo, da so predolgo čakali z obiskom pri “zobarju” in je zato najhuje prav med vikendom. Res pa je tudi, da če bi bila organizirana dežurna služba - denimo - na Bizeljskem, ali bi se potem nekdo iz Krmelja pripeljal tja ali raje v Novo mesto ali Celje. Po svoje to res drži. Res pa je tudi, da so še v nekdanji državi po zdravstvenih domovih dežurali zdravniki, ki so bili v “stalni” pripravljenosti. Minister Bručan si prizadeva za korenitejše spremembe, čeprav ga nekateri - zaradi pristopa - precej kritizirajo. Kdo ve, mogoče pa bo kdaj tako, da se bodo ljudje v belem še tepli za nujne primere. Do takrat pa naj velja le dobronameren nasvet: “Potrpite”.
Skupina Žito naj bi del svoje konditorske proizvodnje preselila v krški “Imperial”. Krško podjetje, katerega začetki segajo v leto 1888, proizvaja različne vrste žvečilnih gumijev in mehke sadne bonbone, deluje pa v sestavi Poslovnega sistema Žito. Hkrati pa uprava Žita napoveduje, da bo del te proizvodnje prenesla na trge nekdanje Jugoslavije. Na takšno odločitev naj bi vplivale nižje carinske dajatve med državami nekdanje Jugoslavije, nižja cena sladkorja in nižji strošek tamkajšnje delovne sile. Na videz protislovne izjave, a upajmo, da ne v škodo krškemu gospodarstvu.
Ugrizni me nežno, bi rekel paradižnik iz vrta Sevničanke Štefke Kožuh in vsakemu posebej prepušča presojo, v kaj je zrasel...
Predsednik KS Dolenja vas Branimir Vodopivc se je ob odprtju podhoda Culk s skromnim darilom zahvalil tudi “revirnemu ” varuhu reda Ivanu Kostanjšku.
mmmm
Da štorklja prinese otroka, bi človek še razumel, ampak kako pajek odnese avto, to pa ne!?
<=>
Knjige so kot psi; zveste, mirne in vedno pripravljene, da nas razveselijo. Gorje, če jih posodimo, užaljene so in se ne vrnejo nikoli več.
Nikar ne preračunavajte svoje plače v dolarje. Prosim vas, nikar! Nima smisla.
Res ne. -
Mislili boste, da ste brezposelni!
“Vaš vic”
Tovarišica sprašuje v šoli, kaj je panika.
Miha odgovarja: “Poplave.”
Ivan odgovarja: “Požari.” Franc odgovarja: “Potresi.” Jože odgovarja: “Plazovi.” Tovarišica: “A še kdo kaj ve?”
Janezek dvigne roko in reče: “Rdeča pika.”
“Zakaj je rdeča pika panika,” začudeno vpraša tovarišica.
Janezek: “Moja sestra vsak mesec naredi rdečo piko na koledar, zdaj je pa ni naredila že tri mesece in je v hiši taka panika!”
Bralce vabimo, da s svojimi vici sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic". “Vice” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
r\.
tj a
Poslovno in projektno svetovanje
Tel.: 07 499 06 80 e-mail:
rcbrezice@siol.net
NAPOVED ZA SLOVENIJO 18. avgust 2005
Danes in jutri bo povečini sončno, jutri popoldne bodo posamezne plohe ah levihte. Topleje bo.
Petek
14/26 °C
Sobota
16/25 °C
Nedelja
17/22 °C
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
SavaGlas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas; Trg izgnancev IZ 8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Vse vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka
lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s
praktično nagrado.
GLASOVNICA
| Naj-Posavka/naj-Posavec je
Ime, priimek in naslov pošiljatelja