M A V n u Štev.8* Celovec,19.VII. 1945. Razmerje med velikimi zaveznik .■ Od "bodočega razmerja med velikimi zavezniki, to je med Ameri¬ ko In Anglijo na eni strani ter med Sovjeti na drugi strani, je odvisna usoda Evrope in s tem tudi usoda Slovencev. To razmerje je pa apet odvis¬ no od tega, ali bo Sovjetska Rusija na ozemlju, ki je med vojno in po njej prišlo pod njeno vojaško oblast ('poljska, Romunija, Bolgari j a,Mad¬ žarska) ali pod njen političen vpliv (Titova Jugoslavija) brez pritis¬ ka pripravljena uveljavljati načela o svobodi in demokraciji, za katera sta šli v vojno Anglija in Amerika. Dalje je to razmerje odvisno tudi od tega, ali bodo Sovjeti držali razne dogovore, sklenjene med vojno, ter priznali Angliji in Ameriki v Evropi tiste pravice in vpliv na tistih področjih, kakor to zahteva njuna varnost in bodočnost sveta.' Razmerje med velikimi zavezniki se je po koncu vojne z Nem-, čijo bistveno če ne usodno poslabšalo. Navzlic sporazumu v Teheranu in Jalti, se je takoj pokazala nujna potreba, da se voditelji zavezniških velesil spet snidejo in rešijo celo vrsto zapletenih vprašanj. Ta so se pojavila, ker so Sovjeti brez ozira na Anglijo in Ameriko ter brez ozira na voljo raznih evropskih narodov skušali uveljavljati v Evropi svoje politične zamisli. Najboljšo sliko o tem, kakšno je bilo to razmerje na predve¬ čer sestanka med Trumanom, Churchillom in Stalinom, dobimo iz pisanja angleškega in ameriškega tiska v zadnjih 2 mesecih. Tu ni moči navajati Ogromne vrste listov, ki so se s tem vprašanjem bavili, marveč se moramo omejiti na najnujhejše in najvažnejše. "National News - letter", ki v angleškem tisku najbolje izra¬ ža angleško stališče do vseh bistvenih svetovnih vprašanj, pile o tem razmerju takole: " Zahodna omika ni nikoli v zgodovini stala pred nalogami,ki ti se po obsegu, po novosti in po možnosti mračnih zapl.etl-jajev dale primerjati z današnjimi. Ce hoče Evropa biti kos prihodnji zimi in se ■ izogniti podaljšanju trplenja, zmede in tekmovanja, ki bi utegnilo zase¬ jati seme za tretjo svetovno vojno, je potrebno soglasje v namenih med Ameriko, Anglijo in Sovjeti. Kar se tiče tega soglasja, so izgledi kaj tre župni. Čas hiti. Mesec, dva meseca ali celo tri morda ne b* še zunan¬ jih znamenj o grozečem polomu. Toda če ne bo v prihodnjih 6 mesecih Storjenega zelo dosti, bo prihodnja zima v Evropi pošastna. V milijonih src, od Norveške do Sicilije, od poljskih planjav do Atlantske obale se to začela oblikovati misel: " Ali je to rešitev in to novi. svet, zara¬ di katerega so združeni narodi strli moč nacistične Nemčije? ASLi naj tc pomeni demokracijo?" Kar se tiče Poljske,so novice o njej za mnogo ljudi .lajslabše kar smo jih slišali od začetka leta 1942. Očitno je, da so Ru¬ si hoteli pripraviti 16 odličnih in uglednih poljskih prvakov do tega, da bi se sporazumeli z njimi brez ozira na Angleže ali Amerikance.Hitler bi nikdar z Musolinijem ravnal tako z viška (kakor Sovjeti z Angleži in Amerikanci,op. pis.).Zakaj se Rusom zdi potrebna, da se tako vedejo id tako močnih zaveznikov, kakor sta Anglija in Amerika. Rusi očitno skur sajo ob svoji zahodni meji ustanoviti vrsto podložniških držav, češ, ič je to potrebno zaradi njihove varnosti. Poljake združuje enako nezaupan¬ je in naspro&stvo do Rusov in do Nemcev, ki so leta 1939. oboji napadli njihovo državo. Poljaki zaupajo etilno velikima anglosaškima silama za¬ radi tega je Poljska za Ruse najtrši oreh. Toda Sovjeti sodijo, da so njihove klešče dovolj močne, da stro tudi ta oreh. Edino, kar si pri- tem žele, je, da bi njihovi veliki zaveznici pri tem vljudno obrnili oči v stran. Ker nista tega storili, se tc Rusom zdi pomanjkanje obzirnosti in ustvarjenje neskončnih težav. Tako ravnanje se nam zdi zelo čudno. He bomo pridobili prav ničesar, če bi Ruse 3kušali prepričevati, da ravnajo napak. Mi smo v njihovih očeh nejeverniki, ki so nesposobni pravilne moralne presoje* lahko pa jih skupaj z Amerikanci prepričamo ne samo o tem. da smo zelo močni, temveč tudi, da imamo glede Evrope točno določeno politiko-,.. "Titova zahteva po Trstu pomeni spet drugo težavo za zavez¬ niške državnike, zakaj za njo tiči širše vprašanje o razmerju med Anglo- amerikanci in Sovjeti. V vsakem primeru bi zadostovala, da v Moskvi sa¬ mo namignejo, pa bi Tito svojo ;l.t - umaknil. Ce vztraja pri njej. bo samo še bolj kalil že tako težavne odnosaje med tremi vodilnimi velesi¬ lami. Kajti kar se tiče Tita, kaj sploh šc kdo dvomi o tem, ped čigavim nadzorstvom je njegova zunanja politika? la poskusom zasesti Trst in del Koroške stoji ruska pošast in davi varljivi privid c varnosti v Evropi* _ Ni razloga za misel, da bi bil Tito zavzel tako stališče,če ga nebi bili pri tem podpirali Rusi. Niti sanjalo bi se mu ne bilo o 'čem takem. A Tito je očitno dolžan pokorščino samo vzhodnemu zavezniku (Sov¬ jetom, op.pis.), zahodna zaveznika pa, ki sla partizane dosti bolj pod¬ pirala tedaj, ko šobili za nit, lahko izziva* Toda določeno je bilo* da Jugoslavija ne bo prišla v rusko, temveč v skupno vplivno s t-no področje. In najbolj zanimivo pri vsem tem je, da nas je pred dopolnjeno dejstvo v Trstu skušala postaviti tista vlada, ki je najmanj ugledna in za trdno najmanj samostojna, kar jih je Jugoslavija kdaj imela.”' "Za demokracijo je najboljša politika ta, da se kar moči drži resnice. Koliko boljše za nas bi danes bilo, če bi bili tako rav- nali tudi glede Sovjetske Rusije!" Nič manj jasno in manj odločno ni pisanje ogromne večine angleških listov, tudi socialističnih. Boljše slike c sedanjem pravem razmerju med zavezniki nam pač ne more nihče dati. NEKA J ZNA CIM IH , DEJSTEV. V zvezi z gornjim člankom, ki prav jasno označuje razmerje med zahodnimi zavezniki in Titom, naj v naslednjem podamo še nekaj zna¬ čilnih dej'stev in izjav. Pretekli torek je belgrajska oddajna postaja poročala, da so v S love niji^ hudi_ n emiri , ker je tam na delu polno reakcionarnih sku¬ pin, E d oblva j o”potuho od zunaj. Ista oddaja je sporočila, da je v Istri (!) bil ustanovljen odbor za odcepitev Slovenije od Tito ve Jugosla vije ,- Nam sicer ni znano,« da bi bil kje ustanovljen kak talc^odtjorT" ' . • Dne 19.t.m. zjutraj' je belgrajski radio sporočUU, da sc ingleži v Trstu predsednika OF J akšetiča sicer izpustile, da pa so zatb laprle nove, protifašiste. ■ ' i 'i Najzanimivejši je spor, ki je nastal zaradi časopisja v . j 'rstu. Titovi komunisti izdajajo tam že svoje laško glasilo "II Lavor^- *ore", sedaj so hoteli izdajati, še nov italijanski komunistični lis£ ;a mladino "La Gioventu". Kakor pa je dne 18. t.m. cb 10 uri zvečer | ljubljanska postaja poročala, so Angleži izdajanje tega lista prepove¬ dali. Zaradi tega je ljubljanska nastaja ostro napadla zaveznike, kate*;/> iim očita, da imajo osebno svobodo -m, svobodo tiska le na jeziku, delaje pa drugače. Ljubljanska komunlsti6na postaja se je ob tem napadu zmotila le v naslovu, ker so namre6 komunisti tisti, ki osebno svobodo in svobo¬ do tiska poznajo le v besedah, delajo pa ravno tako in še mnogo huje ka¬ kor so delali fašisti in najgrši nacisti. Kar se da značilno je vpitje teh”slovenskih” komunistov ker so angleške oblasti v Trstu .prepovedale italijanski list,i$ied tem ko ni- 'majo nobeno besede, da bi ljudem pojasnili, da Angleži v Trstu izdajajo slovenski list z naslovom "-G_L A S_Z. ACy J» Z M I K O V. 11 jjarottno'^a^FobodrlnJ• ! ^rt»lr^Kii3tT P h» : §^^^^n , 'zahtevaj o adCino laški list. Ker ga Angleži-~no~dovolijo,* jih* zaradi sa tr¬ žaško mladino laški list. Ker ga Angleži-uio-dovoli jo,* jih* zaradi tega napadajo. Angleži pa za tamkajšnje Slovence izdajajo slovenski list, o čemer. pa^komunJLsjrL nolče-r-""^ Tudifh.de jo tva so nad vso moč značilna^«-*— -■ MAoIK V JUDENBURGU SE DOBRO GODI. Iz Judenburga smo prejeli naslednje poročilo, ki ga z ve¬ seljem objavljamo; ICar takoj moram povedati, da smo mi v Judenburgu izmed vseh skupin še najbolje naleteli, šo¬ lo se Judenburga najbolj bali. ^Dd-r nebjo nam kar ustreza, ker ni posebne vročine, saj smo več kot 700 m nad morjem. Morebiti so oni v Lienzu glede podnebja morda na istem kot mi. Imamo pa za komandanta zelo uvidevnega angleškega majorja, ki razu¬ me našo begunsko gorje in si zelo prizadeva, da bi nam ga olajšal. Kakšno hrano imajo slovenski rojaki po drugih taboriščih, tega ne ven, vem pa, da je naša tukaj v Judenburgu precej boljša kakor pa smo jo imeli v Vetrinju. Tukaj .dobivamo vsakdan, goveje meso, riž, moko, krompir,surovo maslo, testenine - tako,da.dankrat na dan dobimo res dobro in tečno hrano. Kruha do bi vareč na osebo''toliko, kolikor smo ga dobili v Vetrinju t«j.40 dkg na osebo.Maši stanovanjski prostori so lesene barako, ki so še precej dobro. Kar ni ustrezalo^smo-propravili.I- - mamo lično opremi j eno-nm.bulanco, le škoda, da nimamo nobenega zdravnika, niti vešče bolničarke nimamo s seboj. To pa res obžalujemo in smo zara¬ di tega opravičeno nejevoljni. / Za službo božjo imamo obsežno barako, kjer naših 7 duhovni- hov, ki so z nami opravljajo službo božjo in druga pastirska opravila, Izp-Vetrinja nas je prišlo sen nekaj nad 300 Slovencev. Tukaj smo nalete¬ li še na kakih: 100 drugih Jugoslovanov, ned katerimi smo nar' 1 - - * sli irccej znancev iz prejšnjih let. Tulca j v Judenburgu jo tudi' slovenski šelezniš- * ki uradnik, ki pa so ga Rusi pognali iz službe, kakor tudi vse drugo. Vedeti namreč morate, da judonburškc n železn iško postajo na loven bregu Mure imajo zasedeno Sovjeti, ned ten ko je desna stran Kure zasedena od Angležev. Tako od ruskih boljševikov ni slovenski antikomunisti v Juden-^. Žurgu nismo niti 500 r. oddaljeni. Lo na breg reko Mure nam' je treba sto*, piti, pa že vidimo Scalinove vojščake« Sicer smo pa slišali-,—dn"'se bedp r^o^ali v kratkem umakniti do madžarsko meje, nak ar si . komo lahko oglo-' dali zanimivejši del Judenburga. te f** ■* Kako ravnajo Rusi z 'ljudmi, o ten bi vaz lahko tudi pisal, p<. so nam to pripovedovali o doživljali lahko rečen, da je .00^ res vse, kar smo poprej e čitali in brali. Mojega prijatelja in dru¬ ge železničarje so brez odpravnine pometali iz služb. Z ljudmi, ki sp jih še ohranili v službi, pa niso grdo ravnali, pač pa so kakor volkovi blanili na ure, zlatnino, na kolesa ter ropali in plenili kar javno pa u- licah. Judenburg je industrijsko mesto, kjer so delovale železne tovarne. Sedaj Rusi vse stroje demontirajo in odvažajo. Nemci se zaradi tega pritc rujejo, pa nas to ne gane preveč,ker veno, kako so oni ravnali kot ohu*-' AStomji. r ^ ___ . _ _ _ _____ P OPRAVE K. V bistev, n ris o ga lista smo'na 4 strmi poročali o smrtnih cb~ rodbali. v Ljubljani. Pravilno bi se moralo glasiti: " Na smrt so bili eh" sojeni polic.stra_žnik±. .Copf in Štefanija Brno, sopr.polc.dom.stotnikh. ”