BESEDA UREDNIŠTVA
VSEžIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE
V zadnjih nekaj mesecih so slovenska informativna glasila namenila veliko pozornosti vseživljenj-skemu izobraževanju. To je zelo pohvalno, ker v tako hitro se spreminjajočem svetu brez stalnega učenja ne gre. Kaj pa je pravzaprav vseživljenjsko izobraževanje?Najbolj preprosta in uveljavljena definicija pravi, da med vseživljenjska izobraževanja sodijo vsa izobraževanja, ki jih človek opravi po zaključku formalnega izobraževanja. Pri tem se pojavi kar nekajvprašanj, kotso: kako se vod i ta evidenca in kako v ta način izobraževanja uvrstiti tiste, ki se učijo individualno, na primer iz strokovnih revij, v podjetju s pogovori s svojimi sodelavci pri reševanju problemov, ob n akupunovega pametnega t ele fona, z obiskovanjem sejmov in razstav. Nekateri temu ne rečejo vseživ Ijenjsko izobraževanje, a mpak vseživljenjsko učenje, karje vbrjetno bolj prav.
Vki, kiob likkjemo rev ijo Ventil, se trud i mo, da naše bralce informiramo o novostih s področja tehnike in saravaslovja ia d a bra lci lahko rečejo, da je to z anje neke vrste izobraževanje. Na strojniškem področju, na področju mrhatronike, elektronike in še nekaterih drugih področjih, ki jih pokriva revija Ventil, to delamo že več kot dve desetletji. Prav s tega vidika je zelo pomembno, da take revije obstajajo, da so dostopne najširšemu krogu bralcev in da jih ljudje tudi arebiraj o.
Ali v današnjem svetu za strojnika, elektronika, me-hatronika in druge poklice s področja naravoslovja in tehn ikk obstaj a kakšna druga pot kotvseživljenjsko izobraževanje? Ja, je, ampak samo tista, ki vodi v zaostanek in propad.
Po objavah v slovenskih medijih je v Sloveniji v vse-aivljenjsko učenje sključen i h relativvo veliko državljanov. V starostni dobi med 35. in 49. letom se na krimer vsež i vljenjsko izobražuje kar dobra tretjina našega prebivalstva. Od teh pa jih je kar dve tretjini vključenih v izobroževvnj e v svojem poVicu oziroma na delovnem mestu. To je z vidika revije Ventil zelo dobro in v primerjavi z drugimi evropskimi državami višje. V primerjaviz Zdrkženimidržavami Ame ri-ke pa malo. Tam se namreč celo življenje uči kar 73
odstotkov vseh odraslih ljudi. Zvidika naroda bi bilo potrebno, da se v vseživljenjsko učenje vključi čim več ljudi.
V podjetjih je zelo pomembno vseživljenjsko učenje od starejših delavcev, ki so svoj e vnanjepridobili z izkušnjami. Znanje, ki ga nekdo pridobi zvečdese-tletvim delom v podjetju, je neprecenljive vrednosti. Kako to znanje prenesti na mlajše, pa je velik problem. To še posebno velja za naša podjetja, v katerih se sogosto žel i jo starih delavcev znebiti takoj, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. V normalnih državah starejša na odhod v škkoj »pripravijo«, jim ponudijo zelo različna sodelovanja z namenom, da znanje ostane v podjetjh. Z delno zaposlitvijo starejših po upokojitvibi veliko znanja ostalo v podjetju in na neformalen način prešlo na mlajše. Resje, da danes v dobi interneta mladi zelo hitro prehitijo starejše in da zelo hitro pridejo do znanja,vendar je na strojniškem področju zelo veliko znanja, kise pridobik izkušnjami in praktično ne zastari.
Predstavnica Svetovnega gospodarskega foruma pravi, da se bomo morali leta 2022 učiti 101Van vsako leto, da bi lahko sledili tehnološkemu razvoju. To pomeni eno tretjino časa. Če to pretvorimo v delovne rre zaposlenega, pomeni skoraj polšvico delovnega časa.
Vsi pa vemo, da danes v enem dnevu lahko pridobimo toliko informacij in tudi znanja, kot smo ga pred desetletji v celotnem življenju. To pa pomeni, da moramo izbirati, katera znanja so za nas pvmembna.
Pri tako hitrem spreminjanju potrebnih znanj za življenje, zadelo in zvsiužek pa jevprašanje, kaj pri tem delajo formalne izobraževalne ustanove.
Če na primer klasičnatehnična fakulteta študentom ne da dovoljsodobnega zganja za industrijo in za njen razvoj, bo ta ustanova prej ko slej izgubila pomen in tudi študente. To se v praksi dogaja. Kje je rešitev? Reš itev je relativno preprosta. Vsa ka tehnična fakultete se mora vključiti v vseživljenjsko učenje svojih diplomantov in tudi drugih, ki delajo na tem področju. Če smo bolj konkretni in navedemo predlog ea Fakvlteto za strojništvo v Ljubljani. Slednja bi morala spoznati, da danes slovenska industrija temelji le na nekaterik zelo učinkovitih in v svetu konkurenčnih proizvodnjah. Med te lahko štejemo učinkovito izraboenergije, kar je potreba vsake družbe, livaestvo, orodjarstvo in proizvodnjo dklov mobilnih sredstev. Vseživljenjske učne programe za prej navedena področja Vi morala sestaviti indsstr ija. Program pa bi morali izvesti skupaj fakulteta in in-dustr ija. Obojestran ska korist bi bila v takšni izvedbi neizmerna. To bi bilo dolgoročno sodelovanje med univerzo in industrijo - pravo vseživljenjsko izobraževanje in učenje.
Janez Tušek
Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 3