p o p e v k e fantje fantje objavite mi te pesmice tomaž šalamun bambusi, vlažne kopalne hlačke razpokana sprehajalna pot vseh nas razumevanje za prihod parnika čebele, hišnik jih skriva da nas ne bi popikale ti si kradel krompir, ti si kradel krompir dalmatinci z breskvami, znižana vodna gladina jadral sem in mislil da je morje više citat Cavalcasella, označeno kjer je ocean skrčil noge da bi preprečil katastrofo zakaj se vzpenjamo? kaj izravnavamo? ogromna konzervna škatla odprta z vilami za seno bluze za novorojenčke, debla lip med vojno je v dolino zgrmelo štirinajst vlakov vešče nad zrcali takega kot si korito za pogon mlinov zaseganje s prekrivanjem praznega zeleni lasje, elektrarna, vonj tvojih šip lučke pešci mir I. mrak v poletju? gobe v poletju. v bohinju cvrči, putti zaminirajo roso kje v obilicah? tam v obilicah. sklonjena glava, v žitu grob kakšno pripovedovanje? takšno pripovedovanje. morje pljuska, v rokavu je zarisano prvo steblo kam na kamnu? tam na kamnu. baberle umira, rue St. Jacques moja zapoved? tvoja zapoved. konji peketajo in se ustavijo pred nočjo kdaj vvatteau? zdaj vvatteau. Ijubimo grozdje, na tračnicah derezine kdo je propusten? sam je propusten. trkljajo se koralde, mariniran seks most do neba? žito do neba. zapenjamo pas, vohamo benzin voda iz skale? sol iz skale. poslušaj kako se plete, kako zavija, kako bedi pršič pod smučine? veter pod smučine. izrabljamo božje sonce, slutimo les II. v poljih koruza, v oblakih bron dan sv. jurija sina zmaja v morju puščava, na bregu ladja v temnih robovih gozda vrt potrebni smo moči, glasu teptanja dobra plemena kotalijo zastave kamorkoli se ozrež vidiš zaliv gore se krušijo, iskra stoji kamorkoli pogleda« zasegaš dom v polju ruta, v prepeljavanju platno polkrožna svečava zasipava brašno most mene krik, kras, pot soli stoj v obronkih, zibaj menil v vodi gori pregori ladje, dihaj jod v rožah smo doma, v klanju narave sapa marec zadoni, miza pregrnjena z jedjo III. v zrcalu čokolada, ptice nad gladino oddajnik na šestih oknih, pregrnjena žival klešče držijo cin, prebodena postelja okostje nog prevezano z vrvico lačna narava, sneg na deski boli videl sem kako v določeni višini ravnina upognjeni časopisi, tjulnji plavajo križ iz črk, trolejbus iz testa lesene preproge preložene v rudnik svetloba prežge gmoto ki jo zalezujemo smučine v garmisch-partenkirchnu, soline obrnjen mehur, živali blaznih zbeganih rodov, prežanje partizanov njihovo sončno kričanje brušeno ogledalo v španskem bezgu t r i b u n a do 1/8 prazni prostor LJUBLJANA 14. III. 1970 STEVILKA 8 LETNIK XIX tribuna 8 t r i b u a 8 t r b u n a 8 t r i u n a 8 t r i b u n 8 t r i b u n *\ IV. so angeli zeleni? jih nebo vzdrži? delavci imajo usta, obraz, hojo in otroke majhne ovčke ližejo travo, tigri trgajo meso vodo zajemajo zmeraj blizu brega videl sem da je padla mavrica pastirji so plavali čez mahal sem, mahal sem, čutil sem da gorim vedel sem da bedim, nisem vedel kdo poje kdo te je naredil dan? od kod prihajajo mravlje? zakaj se drži skupaj nit? zakaj pada svetloba na nož? neumna zrelost, drgneš mi ovratnik kje so kovači, da bi mi skovali podkve? ne maram da me pokrijejo čez oči hočem da me buta luč, zrak hočem da bi vsi dihali, miš, drek V. hrast, pod hribi bog pomladi mrena, tovor valovi ne podi se, ne kotali se, ne vrača zagnanega opis, dotika se zarez hiša na robu gozda, zelen škripec žica, razpokan tlak situacije, sive oči, B na čaki roka položena v žamet žarnica, hrastov les, obsedena ravnina status sirote, narisan vlak deska preložena, svinec in zvonovi pogled izza volana, čelada za floret nizko žito, umazani zloženi žaklji kanvas, vozni park, navpična geometrija libelule, utrujena hči, nabiranje ovratnikov prerezan prapor za drag napor javke, v kolesih kamen slika iz otroških let tukaj so instrukcije kako se hitreje teče spolovilo iz zbitih desk, ovce iz lahkega materiala zeleni žeblji, kepe snega multimilijonar živi v antvverpnu oče kleči, strip, globoko močvirje reke štajerske, prozoren krom ženski predstavnik, namazane plasti baby's left foot print delavci, čakali smo da se jed strdi naboj lebdi iz ostankov razvlečenih črt sklenjeno drevo, čakali smo da se jed strdi VI. jadranje Ijube pošte, pepel stavrogina v modi kamnanie morskih ježkov, odskalilo se je, jezik bedi v krojačih potovanje, pri drevju zelena trava na obzorju smrt, na gladini ležanje na hrbtu na vročem dnu v procesijah peketanje zvoncev v naravi stvarj obrat v luči glorije nebeška zarja v sivo zeleni halji morski volk blago, polaga nas praznina toplota, ne pričamo drugih vrst gorovje zaledenelo, pajek pozimi spi heterogenost drži skupaj naboj elektrike temne limanice mravliinčar|ev, zribana kost v petju zborov rumena srna v glagolici zalepljen vrt v pokončni hierarhiji buča svatov v grenkem lizanju karamel se spuščamo s polic t r i b u n a pripravništvo medicincev O stažu je že bilo veliko napisanega, še več poveda-nega, precej manj pt napravijenega. Neurejenost tega problema, ki se vleče že prece; časa, tx>rej ni nakljueje, je pa resno opozorilo vsem pristojnim, da bo treba učin-kovito ukrepabi. Zato je bila pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD) ustanovHjena sekcija stažistov. Pogovarjal sem se s predsednikom sekcije zdravniskom Antonom Odavijem, ki je probleme precej osvetlil. Zakaj in kdaj je bila sekcija ustanovljena? Potreba po arganizacAji, ki bi reševaia pereče pro-bleme jsdrarvnikov-stažistov je dozorela v jesend leta 1967 z ustanovitvijo sekcije stažistov pri SZD. Namen sekcije je izibaljšati staž po strokovni plati, uirediti gmotno sta-nje stažistav in neikaj storiti glede akademskih naslovov. V dobriih dveh letih nam je v skiladu z okoliščinami uspelo izbolijšati program staža, vendar le v tem, da so zajete glavne medicinske discijpline. Do neke mere nam je uspelo urediti tudi gmotne razmere staži&tov. Po dogo-voru z regionalnimi zdravstvenimi cenitri v Sloveniji nam je sedaj zagotovlfjem rednd meseoni dohodek 900 ND za 12 mesecev stažiranja. Glede akademskih nazivov nismo uspeli napraviti ničesar. Kako poteka stažiranje in kakšni so problemi? Staž je praktična preizkušnja med študij'em pridob-ljenega znanja. Za uresmičevanje tega namena je bil se-stavljem program, ki je nakazal tudi način izvajanja. Ta program med drugim predvideva mentorje, ki naj skrbe za strokovni nivo praktičnega dela. Tu pa se je zatak-nilo! Trenutae razmere so take, da zdravstvena služba tega ne zmore. Uspešno izvajanje zdravstvene službe je odvisno od funkcianalnosti zdravnika. Zdravnik je dolžan, da deduoe poleg operativnega dela tudi na pedagoškem področju kot učitelj-vogOjUtelj, kot raziskovalec (prouče-vati mara problematiko strokovnega deia) in kot organi-zator v svoji dejavnosti. V današnjih razmerah, ki so vse prej kot ugodne, pa je primoran delovati le operativno. Za vse ostale, morda še bolj pomembne funkcije pa mu zaradi fizične preobremenjanosti manjka časa. Zato je staž strokovno slab! Kaj menite o nadaljnjl usodi staža? Sodeč po sedanjih razmerah ne pričakujem izboljša-nja staža, dokler se razmere v zdravnišlki aliužbi ne spre-menij'0. Tudi nagrajevanje mentorjev (ki ni uveljavljeno, vendar ga je naš program predvideval) verjetno ne bo moglo bistveno izboljšati tarenutne situacije, ker enostavno ni časa za takšna opravila. Sprašujem se, kdaj bo slo-venski zdravnik dosegel možnost, da bi se poglobil v pro-blematiko pacientov, v iapopolnjevainje sodelavcev in sebe ter svoje delo strokovno organiziral. Kaj si obetate od obeh zakonov o zdravstvu in zdrav-stvenem zavarovanju, ki sta sedaj pred skupščino SRS? Novi osnutek zakona o zdravstvu gleda na zdrav-stveno službo predvsem s finančnega vidika, torej skozi dinar, in predvideva različne obdike diružbenega dogovar-janja. V strokovnem pogledu npr. le premalo navaja edukacijo. V zvezi s stažem oz. pripravništvom po no-vem osnutek govori o mentorjih, o periodičnem preizku-šanju pripravnikovega znanja, o načinu finansiran^ in pripravništvu. Dvomim v kak poseben uspeh, če se raz- nagradni nateeaj OB DNEVU ŠTUDENTOV — 4. APRILA RAZPISUJETA uredništvo študentskega lista PAKK in skupščina Zveze študentov na fakultetah in višjih šolah vKra-gujevcu NAGRADNI NATECAJ za karikaturo na protivojno temo Nagrade: 1. 500 ND 2. 300 ND 3. 200 ND Nagrajene in ostal« dobre karikature bodo vklju-čene v razstavo, ki bo prirejena ob dnevu študen-tov. Pi»i natečaju lahir.o sodelujejo vsi redni in izredni študentje iz vse države. Karikature narišite na razstavnem formatu in jih kaširajte. Pošljite jih na naslov: Redakcija FAKK, Studentski dom »Vita Janjid«, Kragujevac. Podpis šifrira.ite, v posebni kuverti pa priložlte svoje ime in priimek in natančen naslov. Karikature sprejemamo do 20. marca 1970. mere v zdravstvu ne bodo spremenile tako, kot sesm prej že omenil. Pripravništivo je pratiustavmo (op. avtorja: »Za svoje delo mora biti delavec plačan.«) in upam, da ga zakon ne bo predvided. Zdi se mi, da bomo nekatere stvari v najnovejšem osnutiku zopet preklicali in v po-znih urah pridno sestavljati pripombe! Mnogo je bilo slišati o težavah zaposlovanja mladih zdravnikov. Kako je sedaj s tem? V zadmjem času je novih delovniih mest precej več in je zilasti za zdravnike splošne prakse dovolj možnosti, večje težave so s stomatologi. Vsemu nawkl}ub pa nam še vedno prece; kolegov uide v inozemstvo, kjer so dobro-do&li. Zamimivo je morda to, da odhajajo predvsem v tiste države, kjer imajo že po 600 ald manj prebivaJcev na enega zdxavnika. To si privošči deželica, ki se skupno z zdravniki zdravi v razmerju 970:1! Kot avtorju razgovoM, mi naj bo dovoljeno še malo meditirainja. Problem je jasen: stažist, zdravniik torej, ki je po šestih letih končal Atudij, ne prejema niti povpreč-nega mesečnega osebnega dohodka v Slovemiji! Strokovno je staž na psu — stažist je prej1 v napoto kot kaj drugega. Mentorja so s svojim delom preobloženi in res ni priča-kovati, da bodo še dodatno abremenjesni, in to brez-plačmo. Staž je nadaljevanje študija in začetek dela. Ker je nadalfjevanije študija, bi morala imeti večjo vlogo pri tem medioinska fakiuiltet« (zaemkrat je precej pasivna.'), del sredstev (morda za menitorje) pa bi morala prispevati tudi RIS. Oudi rne tudi, zakaj so zdravstvene ustanove tako malo zainteresirane za kvaliteto kadrov, ki bo pri njih delovala! Odhajarij^a v iraazemstvo ne bomo zajezili, doklar bodo zdravstveni delavci na repu plačilne lestvice! Res čudno vrednatemje dela, ki je predvsem bumano! Marjan Hrušovar znanost je kultura?! Znanost je del kulture. Toda ne samo to. Znanost je fcudi čedalje pomembnejša produkcijska sila. Nekoč so tovarne gradili tam, kjer so bili na razpolago delavci in surovine. Danes je pri določdtvi lokacij novih tovarn naj-pomembnejše, da so dosegljivi strokovnjaki ter viri ra-ziskovalrao-razvojnih (R/R) inovacij. Znanost kot produk-oijska sila ne dovoljuje, da jo obravnavamo samo kot del kulture. Znanost kot produkcijska sila in/ali kultura — to je ena izmed osnovnih dilem, kd se je pokazala pri raznih vročih diskusijah ob pripravljanju novega zakona o raziskovalni dejavnosti. Novi zakoin o raziskovalni dejavnosti prinaša v pod-ročje znanstveino raziskovalnega dela nov samoupraven organ in z njim morda novo stopnjo samoupravnosti. To je skupnost raziskovalcev. Ta bo samoupravno povezovala vse, ki se v naši republiki na univerzd, inštitutih, aka-demiji in razvojnih laboratorijih podjetij ukvarjajo z ra-ziiskovalno dejavnostjo. Pristaši krilatice, da je znanost del kulture, želijo ne-moten razmah znanosfci v dosedanjih okvirih, dosedanja vzvišema avtonomnost znanosti naj bo še ojačana s samo upravnostjo in neodgovarjanjeim (neodgovomostjo) za način porabe sredstev. Zagovomiki teze, da je znano&t predvsem produkcijska sila, opozarjajo, da danes ni več možna ostra razmejitev med »vzvišeno« znanostjo in nevzvišeno razvojno dejavnastjo teor da je od uspešne ure-ditve odnosov dodeljevanja sredstev ter odgvomostjo za čim učinkovitejšo uporabo teh sredstev odvisen prihodnji gospodarski razvoj in s tem tudi narodov obstoj. Ob razpravah o zakanu o raziskovalni dejavnosti in o uresničevamju tega zakona se je še enkrat pokazal žalosten paradoks: problematiko znanstvenega dela raz-iskujejo na popolnoma neznanstven način. Ob velikih sredstvih, kl jih potrošimo za raziskovalno dejavnost, ne najdemo sreds-tev za analiziranje učinkovitosti raziskoval-nega dela, za načrtno razdskovanje kadrovske problerna-tike na tem področju ter za spremljanje uporabe znan-stvemih dognanj v praksi. To omagoča, da pod imenom »znanosti« fmanoiramo celo raziskave, ka ne zaslužijo niti tega, da bi bile objavljene. Na&profeno; objava bi di-skreditirala »znanstvenike« in tiste, ki so s sredstvi take raziskave omogočili. Finansiranje in upravljanje (samoupravljanje) znano stj je področje, kjer se prepletajo in križajt0 številni na-sprotujoči si interesi. Pričakovati je živahen razvoj do-godkov, zato bo o tej problematiki Tribuna redno po-ročala. I. J. K. V februarju 1970 so postali doktorji zna-nosti na ljubljanski univerzi: Božidar Debenjak — filozofske znanosti Adolf Bibič — pravno politične znanosti Krešimir Sajko, Janez šmidovnik — pravne znanosti Jurij Brenčič — kemijskih znanosti Mustafa čauševic — tehniških znanosti Savo Leonardis, Beno Pehani — elektrotehni-ških znanosti Stanko Banič — mikrobiološke znanosti Ipoly Haasz — psihiatrije Miran Brinar — gozdarske znanosti. ČESTITAMO! potovanje v sovjetsko zvezo Mednarodni odbor s sodelovanjem v>Biroa za med- junarodnu razmenu omladine i studenata« organi- zira naslednja potovanja v Sovjetsko zvezo: 20. maja 1970 MOSKVA—LENINGRAD 11 dni Cena: 1.180,00 ND 27. maja 1970 MOSKVA — VARŠAVA — ORAG 12 dni Cena: 1.160.00 Ndin 1. junija 1970 MOSKVA — LENINGRAD — VOLGOGRAD — KI- JEV 18 dn-i Cena: 1.900,00 ND V ceni potovanja so zajeti vsi strošlci potovanja in bivanja, ogledi mest z vodiči, vstovpnlna za mu- zeje ipd. Informacije daje in prijave sprejemia: MEDJUNA- RODNI ODBOR, Trg revolucije 1, soba 84, vsak dan razen sobote od 12. do 14. ure. mednarodni odfoor Mednarodni odbor skupnosti študentx>v, Ljubljana, Trg revolucije 1, organizira skupno s; CIEE (Coun-oil on International Educational Exc;hange), Parjs, obisk Združemh držav Amerike po dveh programih: 1. ICCP — Internacional Camp Counselors Program 2. ISHP — International Student Helpers Program V prvem programu sodelujejo študemtje kot vadi-telji in učitelji otrok v ameriških kLampih, v dru-gem programu pa so dodeljeni ameriškim druži-nam, skrbe za njihove otroke, pomagajo pri lažj»lii hišnih delih in sodelujejo z družino pri njihovih aktivnostih. Odhod po 1. programu: 9., 21. in 26. junija z letalom Odhod po 2. programu: 27. junija Prihod po 1. programu: 14., 14. in 15. septembra z letalom Pi»ihod po 2. programu: 15. septembrja Cena 1. programa: 265.— US $ plufs dodatek za prevoz v obe smeri do Pariza, Amsteirdama ali Zu- richa. Cena 2. programa: 300.— US % plus dodatek za pre- voz v obe smeri do Pariza, Amsterdama ali Zuricha. Devize je potrebno nakazati iz deviznega račvtna. Vsak prijavljend kandidat bo izprašani pred poseb- no komiL»ijo. Prijave sprejemamo do srede, 3. marica. Vse nadaljnje informacije na MO, Trg revolucije l/II — soba 84. ¦¦¦.¦:•:••;••.•.¦.••¦.••. OOOX500CXXX30 .••:•• OOC)COOOOOOCOCX)OOOCOCXOCXX sašo srot uslužnost sodobnih komunikacijskih sredstev so principi lepa stvar, da pa lahko zaživijo le te-daj, če so cepljeni na realna tla vsakdanjega so-cialnega dogajanja. To praktično pomen. odstopanja od principov in kompromis z rea-lnostjo. Kompro-mis pomeni diferencirano enakost. Socialna diferen-ciacija ni samo neizogibna realnostt, ampak tudj di-namioii vzvod dogajanja, saj onnogoča mterpene-tracijo med ideali in stvamostjo. Druga, idealistična orientacija nas opozarja na to, da pomem odstopanje od načel moralno degene-racijo in socialni razkroj družbe ter naraščanje brez-principialne, neodgovorne in anomidne družbene prakse; z diferenciacijo se krepi stibija in z njo usiha možnost individualne in kolektivne samoiden-titete. Politično vodstvo niha med lema dvema «-Ti-entacijama. To nihanje mu ne moremo očitati niti mu ne moremo očitati tega, da se noče definitivno opredeliti za eno ali drugo orientaicijO. Menimo pa, da je njegovo opredeljevanje preveč prakticistično; v praksi je preveč kratkoročno, v teonji pa preveč abstraktno in preveč dolgoročno. Menim, da bi morali našo ideoJlogijo instrumen-tizirati do tiste stopnje, da bi lahiko več ali manj dosledno analizkali in merili premuke v vsakodnev-nem praktičnem dogajanju. Pri tem poslu bi si mo-rali najbrže najprej postaviti vprašanje: kdaj, kje in' kako povzročajo procesj socialne diferenciacije dezintegrativne procese in kdaj, kje in kako povz,ro-čajo procesi diferenciacije dinamiziranje družbenega dogajanja? Vprašanje je tako rekoč permaneintno. Svoj sinoter doseže, če si ga nenehno zastavljamo in če nanj reagiramo z vrsto parcialnib odgovorov, ki so utemeljeini na posebnih področjih. Dr. VEUO RUS sociološke raziskave študentskih nemirov študij mednarodne literature o raziskovanju študent-skih protestnih gibanj nam razkriva nasledn-je stanje: ameriško organizirano raziskovalno prizadevanje je glavni nosilec raziskav o študentskih nermrih po vsem svetu. Število v ZDA izdelanih raziskovalnih del daleč presega seštevek enakih del drugih držav. Drugič, večino raziskav v JV Aziji, v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu izva-jajo ameriški sociologi, ne pa domači raziskovalci, kot bi pričakovali. Celo mnoge raziskave, ki jih delajo na evrop-skrlh univerzah, neposredno naročajo in plačajo ameriške ustanove. Mednarodna anketa je pokazala naslednje rezultate: v Ltinski Ameriki ne zasledimo raziskovalnih projektov, *i bi jih uresničevali domači sociologi. Dokaj upravičeno je domnevate, da so ameriške ustanove v poslednjih dveh letih že uresničile 22 v načrtu predvidenih študij. Poleg tega vemo še za 12 projektov, ki ravnokar potekajo in jih finančno podpirajo ZDA. Podobne izsledke prinaša ocena ankete o afriških študijah na temo »študent in politika«. Poznamo le dve študiji afriških raziskovalcev. Od pet-najstih projektcv, ki jih uresničujejo ameriške ustanove, je že deset docela končanih. Naslednje interesno področje ameriškega raaiskovalnega prizadevanja o politični socializaciji študentov je JV Azija. Na Filipinih je bilo dokončarAh pet projektov. Za ameriške sociolcge zanimiva država je tudi Indonezija, ki je zasto-pana z devetimi študijami. Prav nič ne zaostajajo Thatland, Laos, Burma in Vietnam. Vprašanje, ki se neposredno postavlja, je: Kakšni so glavni spoznavni interesi ameriških naročnikov 'in finanč-nih podpornikov za te raziskave: ameriških letalskih sil, departmaja za obrambo in drugoih ustanov? Le kakšno korist naj bi imele ameriške letalske sile od študije o poli-tičnem vedenju latinsko-ameriških študentov? Kaj neki oddelek za obrambo namerava z naročilom raziskati poli-tično socializacijo filipinske mladšne? Domnevajo, da je večina v ZDA izpeljanih raziskav o študentskih protestmh gibanjih doma in v tujini, neposredno pomembna za ohra-nitev in stabilizacijo pozno kapitalističnega sistema ZD Amerike. Večji del študij o Student unrestu ni izvedenih — kakor so prvotno mislili — v smislu nepomembnih znanstveno-imanentnih interesov, temveč odkrito služi gospodovalnim ciljem amertške elite oblasti; to kar vodi k vse večji funkcionalizaciji ameriških družbenih ved za uresničitev imperiaHstičnih ciljev v tujini in za kon-trolo domačega prebivalstva. AMERIŠKE ŠTUDIJE O ŠTUDENTIH IN AKADEMSKIH ELITAH TRETJEGA SVETA Pomemben del imperialistične zunaraje politike ZDA se od druge svetovne vojne odv»lja na izobraževalnem in vzgojnem področju. Poleg tradicionalnih sredstev diplo-macije in vojaške intervencije so v ZDA vključile v svoj program vzgojno politiko kot novo varianto usmerjevanja in vodenja mednarodnih odnosov, še posebej glede države tretjega sveta. Krogi blizu vlade si prizadevajo s pomočjo kulturnih in vzgojnih ukrepov okrepiti in obdržati pozi-cije v drugih državah kot četrto dimenzijo ameriške zu-nanje politeke. V okviru tega dela naj si pobliže ogledamo le dve otomočji kulturno-političnih prizadevanj ZDA v La-tinski Ameriki. 1. Kulturo; in akademski programi izmenjav študentov, šolnikov in znanstvenikov. 2. Razvijanje in upravljanje visokošolskih sistemov v državah tretjega sveta, ki so naklonijene ZDA. Za obe področji so relevantne raziskave o palitičnd zavesti in družberih dejavnostih študentov in akademskih elit. Mnoge mednarodne komparativne študije in skoraj vse študije o študentskih vprašanjih v tretjem svetu, ki so jih naročile ZDA, so namenjene izboljšanju kriterijev za uspešno kooptacijo ali zajezitev revoluoionarnih osvobo-dilnih gibanj, ki jih vodijo študenti in mladi intelektualci. NAMENSKE POSTAVKE AMERISKIH PROGRAMOV IZMENJAVE S programi izmenjave so že leta 1917 začeli mednarodno usmerjeni krogš ameriške elite, ki so že takrat videli v tujih študentih možne predstavnike ameriškega življenj-skega načina po njihovi vrnitvi v domovino. Ta zasebna iniciativa je po drugi svetovni vojni spet polno zaživela. S sodelovanjem raznih ustanov, univerz in gospodarskih krogov so se programi izmenjave razvili v obsežno vladno zadevo. Osrednje mesto združenih naporov je postal In-stitute for International Education (IIE), kš od druge svetovne vojne sprejema vedno večjo denarno podporo v obliki državnih štipendij za tuje študente. KATERI SO GLAVNI NAMENI TEH PROGRAMOV IZMENJAV? 2e od samega začetka programi izmenjav n»lso zasle-dovali ciljev služiti napredku znanstvenega raziskovanja. Njihov namen je bil politične narave. Tako piše senator Fullbright: »Program ni namenjen le napredku znanoste ... Je le stranski izdelek programa, čigar glavni cilj je med-narodno razumevanje.« Kot naslednji nameni so navedeni oblikovanje pozitivnih staKšč tujih študentov do ZDA, tehnična in vzgojna pomoč državam v razvoju in formira-nje inozemskih mladih intelektualcev v kasnejše druž-bene vodilne kadre. Vzporedno s prograrm izmenjave so 1. 1958 začeli s sociološkimi preučevanji, ki naj bi ugotovila, če so bili programi politično učinkoviti. V merilu, v katerem se je vlada vključila v programe za •izmenjavo predvsem v okvi-ru Fullbright-Smith/Mundtove dejavnosti, so se te raziska-ve izkazale za nujno potrebne ... Vladne agenture, ki se ukvarjajo z akademsko izmenjavo, so ustanavljale oddelke za ocenjevanje, čigar naloga je bila dokazati, da so bili programi dragocena dopolnitev zunanje politike in da je treba z njimi nadaljevati. Raziskave, ki so nastale v tem okviru, največkrat niso bile objavljene in z njimi znan-stveniki niso mogli razpolagati; nekatere izmed njih 3O podvržene posebnim pogojem skrivanja. Osrednje merilo uspeha študij je v prvih letih bilo ugodno stališče do ZDA in njene vlade. Prvo vprašanje, k>; so mu raziskovalci posvečali veliko pozornost in sedaj ni več toliko aktualno, je bilo, aX se mladi ljudje naklonjeno izražajo o ZDA, če so tam štu-dirali. Šele v poslednjih letih se je med zainteresiranimi kro-gi uveljavllo mnenje, da študije resda lahko navajajo razveseljujoče rezultate, da pa te vrste anketa ne more oceniti dolgoročnih posledic interkulturnoinducirane spre-membe vedenja. Posledica tega je, da se poslej izoblikuje drugačen namen študij, ki spremljajo programe izmenjav. In sicer naj bt izbrali iz držav tretjega sveta tiste mlade ljudi, ki od njih pričakujemo, da bodo kasneje pripadali narodni eliti in vladajoči plasti. Temu primerno se glasi nova anketa: »Kaj nam lahko pove raziskava o tujih študentth in o razvojni poti mladih na vodilne položaje?« Ta programska točka nam razkriva resnične namene nosilcev programov izmenjav. V ospredju je v veliko manjši meri mednarodno razumevanje kot namen, čedalje bolj prevladuje poskus zastopati gospodarske in politične interese ZDA s pomočjo Ameriki naklonjenih elementov. »ZDA imajo nekaj iasnih ciljev do narodov svobodnega sveta. Predvsem želimo, da si pridobe gospodarsko moč in politično oblast. Hočemo, da so svobodni in takšn»i tudi ostanejo. Uresničitev teh ciljev bo odvisna od kvali-tete, moči in zrelosti teh vodilncih skupin pravilno razu-meti naše cilje in z njimi simpatizirati« Od programov izmenjave in njih spremljajodih anket preidejo na kulturno nalogo izbiranja študentov iz dežel tretjega sveta, tako da jih nato kulturno pripravijo in hkrati opazujejo njihovo oblikovanje in poHtičen raz-voj. Celo radikalne tuje študente imajo danes za možne kooptante. Upajo tudi, da lahko s podpiranjem delnih gospodarskih in družbenih reform pridobijo v tretjem svetu te politično akti-vne študente. Nevarnosti, ki sprem-ljajo te poskuse integracije radikalnih študentov, so očitne. Pojavlja se problematika, ki sledi iz tega, da študente po povratku v domovino začno spraševati o njihovem mo-rebitnem sodelovanju pri ameKškib družbenih in refor-mnih programih. Vprašani študenti enkrat za vselej lahko nezaupljivo reagirajo in lahko posredujejo pasameznosti drugim, kot je pokazala izkušnja s projektom Camelot. Takc so danes v ZDA pred dilemo vključiti al»: ne vklju-čiti tuje studente v sodelovanje pri izdelovanju programov o študentskih gibanjih. Podroben material o širini in na&nu, kako se štu-denti udeležujejo dela pri teh programih, je pomanjkljiv. To izhaja iz delno obiutljive narave predmeta. Zgolj le dejansko stanje zastavljati si vprašanja o tem področju, pa naj bodo ne vem kako previdno oblikovana. ima poli-tične implikacije. Gotovo je nesrečni projekt Camelot, raziskava obrarnbnega ministrstva o politični nestabilnosti dežel v razvoju, jasno opozorilo pred nevarnostm*;, ki se utegnejo izcimiti, če delamo raziskave in so k sodelo-vanju pritegnjeni tuji raziskovalci. S to formulacijo je problematika odnosa ZDA do 'inozem-skih študentov jasno določena. Ti so bodisi nasprotniki, s katerimi je treba ravnati skrajno previdno in nezauplji-vo, bodisi tvorci in izvrševalci ameriških interesov. Dru-gačne alternative so po pojmovanjih ameriških progra-mov izmenjave komajda pojmljive. UPRAVLJANJE RAZVOJA TUJIH VISOKOŠOLSKIH SISTEMOV Vplivanje ameriških gospodovalnih skupin na tuje visokošolske sisteme naj eksemplarično prikažamo na pri-meru držav Srednje in Latinske Amerike. Izjemno zanima-nje ameriških oblastnikov za latinskoameriške visokošolske sisteme se kaže z naraščajočim številom programov izme-njav in z vse večjo finančno udeležbo ameriških institucij pri posameznih reformnih projektih na šolskem sektorju. Spreminjanje latinskoameriških univerz v prizorišča militantne politične aktivnosti je tesno povezano z njihovo organizacljsko strukturo. Prvič, univerze imajo za sedaj določeno avtonomijo nasproti državi. Drugič, študenti lah-ko v precejšnji meri vplivajo na odločitve znotraj univerze. Univerzitetna uprava nima v posesti tisteh ključnih polo-žajev, kot jih ima ameriška administracija. Decentrali-zirana struktura izobraževalnega sistema študentom omo-goča obdržati po>iti6no moč. Univerzo imajo za izhodišče, iz katerega lahko usmerjajo svoje napade na vodstva, ki tesno sodelujejo z ZDA! Tako številne študentske grupa-cije povezujejo svoje zahteve po družbenih spremembah z zahtevo po prekinitvi imperialistične nadvlade ZZDA! V interesu ameiriške stabilizacijske strategije kot po sledica tega stanja je depolitizaoija lattnskoameriških uni-verz. Predpogoj za to je omajati prioritetni položaj študen-tovi in kanaliziraiti študentovsko gibanje. Kot eno izmed sredstev za uvajanje discipline lahko imamo poskus z cooo reformo univerz premakniti zanimanje študentov od poli-tične dejavnosti k akademskim zadevam. V skladu s tem od ZDA predlagani prograrri«!: reform ciljajo na vse večjo integracijo in centralizacijo tmiver-zitstnih struktur. Največji delež pri teh poskiisih vplivabi jia razvoj in preoblikovanje inozemskih univerz ima CHEAR, Svet za visoko šolstvo ameriških držav, v Labki-ski Ameriki. Druge pomembne institucije mednarodnega sodelovanja na univerzitetnem področju so: Education and Human Resources (EHRD) in CINTERFOR (The In-ternational Research and Dokumentafcion Center on Voca-tional Tra-ining). Različni nosilci predlaganih načrtov za reformo latinskoameriškega sistema izobraževaruja si pri-zadevajo približati visokošolski sistem ameriškemu mo-delu »industr»ije znanja«. Ključna figura na pogostnih mednarodnih medameriških konferencah je Clark Kerr, čigar zamisli propagirajo kot model na političnih, eko-nomskih in vojaških namensh temelječe raziskave. Namen ameriške podpore je izoblikovati s tehničnim in tehnološkim forsiranjern posameznih disoiplin plast znanstveno in tehnično usposobljenih akademikov, ki se idejno opredelijo za svet najnovejših tehničnth dosežkov in za koncepte ameriške znanosti. Prednost pri tem imajo tehnično-znanstveni in reformni prograini. Tako ZDA poskušajo loččti tehnološki in ekonomski razvoj določene države od političnih konfliktov in zava-rovati vpliv ameriške privatne industrije na vseh sektorjih. Družbeno-znanstvene študije, ki spremljajo te študije, se v skladu s tem zgostijo na naslednjo listo vprašanj: 1. akademske elite, ustanove njihovega formiranja in njihave rekrutacije, 2. ftmkcija akademske svobode, avtonomije in profesio-nalizacije v političnem razvoju, 3. sprememba in funkcija narodnih kulturnih sistemov vrednot, predvsem med akademsko elito kot opinion leaders, 4. napovedovanje eventualn»:h uporov in premikov z analizo političnega vedenja študentov, 5. mednarodne komparativne študije v državah tretjega sveta. Raziskovalni napori o razvoju in posodobljenju narod-ne kulture in politike potekajo pod naslednjoni gesli: »nation buildings«, »national development«, »modemisation of society«, institution building« etc. Paradoksalno je, da mnoge začete študije, ki naj bi navidezno služile zboljšanju mnogostranskih stikov, sploh niso uresničevali s sodelovanjem z domačimi znanstveniki. Pogostoma priza-dete države oz. ustanove sploh ne vedo, da so pri rajih v teku raziskovalni projekti o modermzaciji države. Tako je v Mehiki potekala takšna raziskava, ki jo je iz-delala ustanova Education and Uorld Affairs po naročilu organizacije CIA in za katero mehiška javnost rc vedela. Tako se je povečala nevarnost, da bo odslej vedno teže delati podobne raziskave. Neadekvatna udeležba ameriških ustanov kaže, da raz-voj mednarodnih programov še ni kooperativna drznost. Le maloštevilne univerze, kolidži, privatna združenja in vladne agenture že skraja povabijo mehiške ustanove m posameznike k sodelovanju. Večina tega ne počne. Interesi ZDA so prioritetni pri izbiri in izvedbi skoraj vseh projektov. Celo pri projektih, v katerih sodelujejo mehiške inštitucije, odločajo interesi ZDA. Veliko pred-nost prisojajo tistim predelom Mehike, ki so najbolj razviti. Tujci ne le da niso premalo vključeni v izvajanje projekta, temveč sploh ne zvedo za rezultate svojega sodelovanja. Ne smemo misliti, da tovrstni prokejti kre-pijo oz. vzpostavljajo trajnejše trdne vezi s tujino in da so uporabni. Mehika je relativno poceni in še bolj omembe vredno tolerantna do aktivnostih ameriških uni-verz. Vendar je skoraj neverjetno meniti, da bi razisko valne projekte v tej obsežnosti, kot so zdaj v teku, imeli za dobrodošle. Mnogi so pri koncu s svojo potrpežlii-vostjo. J Dejavnost ameriških sociologov na tem področju je poučna. V bodoče lahko študije, ki jih naročajo vojaške m državne agenture ZDA, posredujejo mnoge pomembne podatke o možnostih za uspeh gospodarskih in vojaških intervencij. Drugič, mnogi ameriški sociologi v tujini delajo s pre-senetljivo brezskrbnostjo in neprikritostjo, ki nima nič opraviti z zaveso objektivnosti in svobodnega odločanja glede na izbiro vrednot, s katero se ZDA obdajajo v od-nosu do študentov. Tako opisuje Center for Research in Social Systems (CRESS) na univerzi Washington DC, ki dela na najno-vejšem projektu o študentih in akademikih v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji. »CRESS je raziskovalni center, ki je bil ustanovljen kot odmev na informacijske potrebe, ki nastajajo ob poslanstvu ameriške vojske v tujini. Pomenska daljno-sežnost CRESS-a za vlado ZDA je mogoče razbrati iz zgodovine naših čezmorskih obveznosti v zadnjih dvajse-tih letih. Naraščajoči angažma v tem obdobju je ameri-škemu vojaku zadal nalogo pomagati državam pri ob-rambi, pri izgradnji narodov. Da bi imeli uspeh pri teh dejavnostih, je nujno, da armada premaga težavne inter-kulturne komunikacijske probleme in da razvija polno razumevanje za poglede, navade in nagibe prizadetega prebivalstva. Kar največkrat imenujejo tretje poslanstvo, obsega lestvico ukrepov od pravega vojnega stanja, agre-sije, subverzije in do osvobodilnih vojn. Problem ni le informacijski, saj ga lahko rešijo zemljevidne karte, gra-fikoni in tabele. Da lahko sploh začnemo s komunikacijo, si moramo najprej osvojiti sposobnost pristopa k pre-bivalstvu, ki naj sloni na raznmevanju. Tako priznajo funkcionalnosti sociologije veliko vlogo pri zatrtju osvobodilnih vojn. V okviru v zadnjih letih večkrat uporabljene strate-gije imajo izvedend iz Foreign-Office-Area nalogo, s po-močjo empirično zbranih podatkov razviti metodo, ki bi pripomogla k izolaciji, infiltraciji in kooptaciji opozicij-skih in upornih grupacij v inozemsvu. Ce propadejo intervencije v tej fazi, tedaj je vlada ZDA pripravljena podpirati domače vojaške oddelke z urjenjem in vojaško opremo, da bi tako preprečila, da bi se široke plasti prebivalstva začele solidarizirati z uporniki. če tudi na tem področju ni uspeha, tedaj gre ameriški vojak sam v akcijo, da bi zatrl oboroženi narodni upor s preraču-nano »Search-Kill« tehnologijo. Uporaba sociološko znan-stvenih metod in drugih tehničnih pripomočkov kot po-magal za izvajanje tako im. »mehkega« gospostva in kontrole je podrobno opisana v mnogih spisih. Sociološko raziskovanje kot sredstvo kontrole določenih skupin pre-bivalstva neposredno povezujejo z uporabo oborožene sile. (dalje prihodnjič) Srečko PolenčiČ »Kurbiskern«. Frankfurt p p e v k e 8 s hoparnost iztrga se nama zatič v brnistro zre. navzven zazveni. kaj zven oveni. aleksander zorn navzven v pernastici IN agent ga z železno pestjo zgrabi za vratno misico in mu Koieno potisne neKajKrat močno v modnik. Paco posinji. Suzy pegasla Suzy spravi ličilo nanagloma v rdečo torbico. Zavpije z močndm giasom: Sigma stop. I am sorry reče agent. Obžalujem resnično mislim da so me zanesla čustva. Seže z roko skozi ruso glavo. Paco leži na tleh tiščeč se tistega z obema rokama glava s posinjelimi uhlji mu binglja navzdol in iz hlačnice mu gledajo kos-mate grčaste noge. Nenadoma mu z glave iz-padejo lasje. Poglej Suzy zavpije agent plešast je. Pa res pravi Suzy in spravi sendvič s tou-stom nazaj v torbico. In nekaj ima tetovirano na glavi. Agent se zlahkoma gibčno skloni v pasu skoraj do Pacotove glave. Kaj pomenijo te številke reče. Obrvi se mu rahlo vzbočijo. Suzy seže v torbico in potegne ven majhen notes vezan v rdeče usnje ki se ga ob strani drži nikljast svinčnik. Pristopi za živahen ko-rak potegne svinčnik iz notesa in pritisne ob strani za rdeč vzvod. Zdaj pogleda pri koncu ven majhna glavica. Don Kihot 1911 200-6-07 prebere agent. Suzi zapiše to na tretjo stran. Ziher je šifra reče ker Paco ne zna brati. Hi-tro zakriči agent da nas ne prehitijo. Odločajo sekunde. Ko taksi zavije se ustavi pred knji-garno. Agent seže Suzy v roko in vstopita. Tam stoji starec z naočniki in prodaja knjige. Denar spravlja v blagajno na zvonec. Preden čudno odgovori pred vami me je obiskal nek Lospod in pokupil vse izvode tega letnika. In tako povsod. Po celem mestu po vseh mestih. Korupcija in organizacija je na delu. Nato se zmrači in zapro vse prodajalne s ključi. Potem agent m Suzy stopata navzdol v majhno vinarno sedeta za mizo okoli rdečega vina. Tam pa streže lepa vitka Huanita črnih las. Kadar ne streže potegne iz nederij knjigo in prebere stavek. Nato streže. Vedno nosim Don Kihota s seboj pa ga nikoli ne preberem pravi. Ni časa. Po-vem vam konec reče agent Sančo Pansa gre po svoji poti in Don Kihot umre. Potem pa ne bom več brala pravi žalostna Huanita. Ali mi tedaj lahko posodite knjigo pravi agent. Da ne maram je več reče žalostna Huanita. In jo vzame iz nederij pa mu jo podari. Tam piše da je strani sto devetdeset po številu. Današnji svet ni srečen reče Suzy. Agent nag-ne čašo in jo zvrne. Tudi Suzy. Nato reče Ali imate morda tudi drugi del. Da pravi Huanita tudi tega ne maram več. In ga vzame iz nederij pa mu ga da. In tam piše do dvesto strani šesti odstavek sedmi stavek: Import-export je v somraku dok Svetega Marka. Hi-tro vstane agent s sedeža in Suzy plača zapitek. Huanita si odveže predpasnik in odpove služ-bo. Gredo skozi somrak v pristanišče. In tam na doku Svetega Marka je samo prazno morje. Odidemo rečeta Suzy in Huanita in krenejo proti večernemu mestu in bila je sobota in bil je večer kakor jesenski. Pa pravi agent ne in ,fu vodi nazaj. Zopet gredo na dok in ljudje gredo z njimi. In bil je tam človek kteri je imel suho roko. In pazili so nanj če ga bo ozdravil v soboto. Pa reče agent človeku kteri je imel suho roko: Stopi na sredo. In reče jim: Ali se sme v soboto dobro storiti ali hudo storiti. Življenje oteti ali pogubiti. Oni so pa molcali. In pogleda po njih okoli z jezo milova-je trdovratnost njih srca veli človeku: Stegni roko svojo. Pa stegne in roka njegova je bila suha kakor poprej. in mu je odtrga. ICH WOHNE HIER li smo reče agent Der Unterricht begit morgens. Ich lerne immer vormittags. Mitfes gehe ich zum Es-sen. Nachmittangs g< besuche ich ein Kino. Ich habe montags i: tags arbeite ich nicht. te meistens Kuchen. razgaljeno pomoli v zadnjica ošibi in pade. Zadovoljen z nj se olajšano sedemkr prepevaje in na Goetl hlačke rahlo obrobljfis čipkami potegne navzgor in pokrije visf foloto z belim da se zasveti v stenah, s Iflicami obdanimi. In se zasveti belina stenlnjegovih očeh. Sveti, dokler jo ne utrne ifo trkanje na vrata. Sevedia sem že pravi, nlo težko, tvoje skrbi so po vsem odveč, prafiaj bom stopil ven in spazieren. Abends its bin ich zu Haus. Vorlesungen. Sonn-itags essen die Leu-lutek po tem, ko jo no odprtino, se mu in iz nje mehko dolžino in debelino iše, o slasti mrmra isli. Zdaj pa si triko ti vse povedal. Ne, pr; je napravljena in v ta nih rokah naglo vrti klobuček s tančico, pa sem ga nekolikokrat ? prav, potem je papii inogo volnejši. Tudi sem uporabil najprej < zdi toi nekoliko razsipi varnost ki jo onemog« , ženska, ki je gospa v črnem sprva nekoli arejši ženski, v črno ni bil pretrd, poprej mehčal, res si imela hkrati, čeprav se mi glede na majhno ne- razburjeno posluša, dokler se ne zdi, da jfjena skrb potolažena s končnim uspehom. Hiitchen ist ganz ne klobuk kjer obstane hen Sie reče, dieses si porine glavo v nasmejana. Ja, pra- vi aber du hast heute ftiGlas Bier getrunken. Das diarfst du nicht ifben. Das ist zu viel. rdečice. Samo trije če, očetu moram po-rad jih je imel. ajhen ali se spomi-in je prišel. Ein Gospa. dobi v lica kL so bili pravi. Zdaj gre saditi nekaj gladjol. Uboščiek, bil si še tL njaš, kako ste šli Herr Ikommt Wir frag Herr Miiller! Herr Miiilzeigte ein Fiinfmark- stiick. Er fragt: Was#das? Wir antworten: Das ist ein Funfmarkmk, oder: das ist fiinf Mark. Spomin oh spoptpočasi gre h koncu z njim. Kako se je je gospa pripovedovalaln je gospa pripovedo- vala: kako je potihem 1 stranišču. Kako si je z lakoim lase šprical oaobotnih večerih. Kako je brail filozofijo in jeiebral tistega filozofa. Kako je potem do kopživljenja držal boga MVer ist das? Das ist razumta, modrega boga Kako je bil skromen, men. Kako mu je bile erodno presenetiti se z modlrostjo svojo. K$ iinodro osivela jajca. rsto in opazno skro je svoje delo skrom- no ocenjeval. Kako je eenjeval delo drugih še skromnejše. Kako bil etičen. Kako je misli ispodbijal. Z mo n kladivom. Kako je spoznal ženo svojo. KAnosila še brke in si ni brila kozjih nog. Mašica, ta vtikača, ta rajska dekla z majhi»ažno režo. In je pri- slonil svoje otožne zaAe ustnice na štrleče brke svoje zaročenke. Ije ona krepko stala na kozjih nogah kviškAoleč vlažno pripravo. Oh ta kozirka in napucjbi mladenič. In mu je smrtna bledica opler til. Keako se je dvi? se poclrgnila, švist š\ so zaprasketale. Obenjfcje podrgnila pogan- ka, sejgla mu je s pogikimi rokami v hlače in ppfffsssk je bilo mu hlsačnice zlepile z spa je zajokala. JokajA jo y naročje dvigne in nese na kanape. Očiobriše in jo poljubi. Muther reče, nikoli se{ SDi. K;ako je nekoč potegniili krvavega, čega. IRumenordečega. lice ko je začu-|:ta kresilna goba in tkozijimi nogami da konec. Kako so se xjenim murijem. Go- no liubili. Gospa za-izpljunil. In so me na črevesu, vrešče- Zdaj opazi, da mc iztegnjenimi prsti. Zaj da opazi sredinec nt" torej -v kopalnico in sačo dia mu rdečkast vzdol v rumenordeč pravijco. OD TOD PROTI M( Ko prisede ima Naročita ponovno. Na in pricčne požirati, rosa, Iki se dela na novno in še večkrat je in motno, lipa pi diši po zgodnem pole no odtoči v školjko. z vsakim korakom, ie daleč od sebe z ratek izostri pogled rumenkast. Krene itoplakne. Otre v bri- iri. Zdai odidf na- r. Dobrodošel Mihol Ipiva domala prazen. zlate zobe v peno dno je vedno bliže, |kaplja za srajco, po-a, dno je vedno več-rumeno cveteti in ^Po vsakem se rume-suha in se odmika desno, sam. Sredi ži da vse rumeni. In tam na pečici zakrkne pri priči. Po vrhu natrosi zelen peteršilj, Mar-cela Marcela. Zakrknila si. In eno oko ti tam rumeni. DOK SVETEGA MARKA Stopi navzdol v večer z lučjo v hrtet in senco pred seboj Obraz vzdigne. Potem je nebo bledo in vro-če, potem se noge oprimejo peska. Bo povedal kje gre pot, čez oguljen pesek in čez črepi-nje. Pot podgane in pot lovorja in skozi cipre-se. Sedem kapelic. SederrL. kapelic skozi brni-stro gleda. Je ta zemlja prašna, je ta zemlja porasla s trišljo in figami. Je ta zemlja z rde-čimi mravljami posuta. To zemljo obletavajo nočni metulji. Bo po-vedal, tukaj so žabe majhne in žejne. Tukaj ie zemlja oranžna in sveta. In zrak je tu suh in rumen. Z nogami gre pot skozi ruj in smrič. Med sipino kostjo in katran in plutovino in naprej pod krošnje. Sredi večera povsem jas-no stoji gozd, sredi pogleda visi cerkev ob robu vode. Za roko jo prime potemnelo v večeru, s svetlimi dlakami izpod pazduhe je in toplim trebuhom. Ali si med pobarvane ustnice vtika kratke klobasice in jih šobasto žveči. Poln tre-buh klobasic ima, polna usta lačnih zob. Ali se vriš in janež dišeče dotikata nog. Svedrasto padajo sence med noge ko stopa-ta skoznje. Hrusta janež hrusta pod nogami in med stegni in je čes komarjev in mušic in su-hega trnja. čas razpadajočih vodnjakov in česnja. In med nogami ji diši po česnju, iz česnja je ta ženska. Na hrbet se uleže in pri-pravi majhno naročje. In potem je še sam čes-njev strok. Od šeste ure nastane tema po vsej zemlji do devete ure. Bo povedal kako izginjajo tu poti. Kako se škorpijoni med vlažnimi razpokami skrivajo. Nazaj gre pot navzdol. Stopi čez prag med opeko in apno. Plamen sveti posodo in voda v njej je rumena V sredo vode leže hrenovka z majhnim pluskom. Navzdol proti plamenu ]e obraz. Rumen kakor voda. In glej, okoli devete ure poči hrenovka z močnim glasom in voda se razburka od gladine do tal in posoda se potrese. VEČERJA SE RAZPOČI Ko je umrla moja mati je bila prah ki se je povrnil. O Gospod smo dejali, Tvoji častil-cem življenje ni odvzeto temveč dcxieljeno. obžalujem resnično mislim da so me zane-sla čustva Ko je umrla mlajša sestra je bila v postelji: Tebi zapuščam knjižno omaro, tebi srebrne žlice, ne pozabite na dimnikarja, puščam mu petdeset dolarjev, zdaj odhajam je dejala, zbogom, o zbogom vsem skupaj in skrbite za zlate ribice, hrana je v levem predalu kreden-ce. Zdaj pa res grem. O zbogom. nenadoma mu z glave izpadejo lasje Ko je umirala moja hči, je rekel zdravnik da se ne bo več zavedla. In res se ni. in ga vzame iz nederij pa mu ga da Ko je umirala njena hči je bolščala in bol-ščala da sem odšel in zdaj sem tukaj. Nisem umrl, kako bom umrl zelo premišljujem. pa pravi agent ne in ju vodi nazaj BRNISTRA V makiji ribič stoji, v rokah mu bambuska štrli. Pa lovi. Kako je ta riba na trnek zapeta, kako z mrzlirr repom opleta. Kako lumbra-stik v kamenju šumi. In slaulje in lopatika. Kako crnika vso zimo vso zimo list zeleni. In brinje rdeč plod teži. Kako je ta raca na mor-ju sama. Kako je ta les do bajte speljan. Kako slan. Kako je to okno v manastir vklesano. Kako je po tihem bršljanu zvezano. Kako po tihem. Kako svobodno. Kako. BOM POVEDAL In agent se zgrabim s pestjo za vratno mi-šico in si koleno v modnik potisnem. Nana-gloma se spravim v. Z močnim glasom zavpi-jem in se ustavim. Na tleh ležim z obema ro-kama, lasje mi izpadejo. Nekaj imam tetovira-no na glavi. Kaj pomeni to. Tam stojim z na-očniki. In tako povsod. V majhni vinarni sem v rdečem vinu. V koščenih rokah vihtim klo-buček s tančico. Rumenordeč. Tam strežem čr-nih las. Ogenj zakurim iz kameljih odpadkov. Zajaham se. Zopet grem na dok. In pazim. Bom se ozdravil v soboto. Stegnem roko svojo in suha kakor prej. Po tihem. Po tihem. Silba avgusta Ljubljana oktobra tišine in noči raste mlada bukev podprta z drogom. Obrobljena z belim kamenjem. Poča-si se pomakne proti in z rokama prime za de-blo. Zlahkoma ukrivi. Ko se uleže nanj. Tedaj se drevo upogne do tal in belo poči. Zgodaj zjutraj. Vstane Mihol z roko proti svetilki in spre-govori: Stari časi so pozabljeni, novih še ni. In si izprazni vrček zlatega piva v želodec. Srebrn denar vrže na mizo, kapo potegne do uhljev in na mestu, kjer kaplja zemlja rjavo-rumena od sonca izgine v morju na ladjo sto-pi, in ta vozi ves dan in vso noč skozi vodo. Potlej pa dol po mostičku in si kupi velbloda. Manule mu je ime. Zdaj odpotujeta preko pe-ska proti. Devet dni potujeta in pojesta vso hrano. Deveti dan pa pravi Mihol: še pet deci vode je ostalo v bisagi in dve hrenovki, pol žličke soli in margarine tri deke, pa trideset dek moke in eno jajce. In nekaj maščobe. še pogleda: In raznovrstna salata. Večerjo nama pripravim da vidim, ali je poslednja. Vzame tedaj hrenovki ter ju razpolovi, polovice pa na-reže na dva do tri dele. V lonec izlije tri deci vode, strese vanjo pol žličke soli in tri deka-grame margarine. Ogenj zakuri iz kameljih odpadkov in lonec pristavi. In ko se voda že malo ogreje vsuje vanjo petnajst dek moke in meša da zavre. Nima bojazni pred štrukelj-čki. Ko se zmes zgosti ne prilaga več kameljih odpadkov. Pač pa na preostalih še nekajkrat pomeša. Zdajci pa strese v skledo še petnajst dek moke in celo jajce. če je premehko še malo potrese z moko iz bisage. In zamesi. Na deski testo razvalja, nareže na pravokotnike in zavije vanje kose hrenovk. Potlej pa brž ocvre na maščobi in servira z raznovrstno salato. Na-nagloma pogoltneta večerjo v želodec, popijeta deciliter vode povrh. In s preostalo pribor oče-dita. Nato se pomočita na ogenj da ugasne in ne sveti več. Obdane ju deveta noč. Poslušaj Mihol pravi Manule opolnoči. Pa se zajahata in se napotita. USTAVIM SE SVOBODNO IN PONIŽNO Popoldne sveti med bencinsko črpalko in smrekami ob cesfri, skozi okna in se pelje z njim. In notri se lepi na sedež majhna potna ženska srpastih nožic. Sem in tja se odlepi in pogladi. In avtobus obstane Kako sem hodila v jutra. Zjutraj rdečih žab proti šoli, rdečih las in rok. Kako sem pi-sala v rdeče zvezke majhne peterokrake zvez-de. Kako so bili odmori in kisle copate in go-be. Polni slanine med črnim kruhom. Kako je bila pot skozi hodnike in stopnišča sama. Ka-ko sama. Samo pegasta sem. Samo to je. Zdaj se noge oprimejo tal in podrsajo. Hladen pe-sek mimo mreže vrtnih vrat. Mimo obrezane žive meje. Dvigne obraz proti nebu. Mimo po-temnelih vež. Noga stopi. Mimo roba cement-ne ograje na levo vzdolž. Po nagnitem granitu proti kiosku. Bliže. Zdaj mimo. Potem odrine vrata obstoji in skozi. Vrata ostanejo. Nav-zgor po lesenih stopnicah do vrha. Stopnice ostanejo. Do vrha in potrka. Pred obraz pride Sid. Vstopi. ženska vstane, si pripne nogavice in obleče krilo. Se češe, pogladi se preko bo-kov, osnaži glavnik. In pozdravi in zavihti mre-žo z modnimi revijami. Jaz sem jaz, nežna lepa vitka črnih las, in z očmi ki zrejo tvoj obraz, ki gredo skoz to pomlad. Visoko prestopi prag, visoko. In Sid se nemudoma vrne v sobo in razmaže zobno pasto po ščetki in nalije ko-zarec in gleda v zrcalu penasta usta. Grgra in splahne. Potem namaže ustnice s kremo. Slad-ko svetleče. S prsti uredi lase. Gladko. zdaj boš pa potegnila koleni raz sebe in jih razprla kako je moja svoboda in ti se boš vlegel mednje moja svoboda je v mišljenju stvari in potisnil penis v venerično odprtino nato boš ta penis sukal moja svoboda je v poljubnosti teh stvari sem in tja ali ni v poljubnosti neka zavezanost ali je poljubnost če je zavezanost svoboda in ti boš kako je zavezanost svoboda svedrasto pomagala Potem še nekaj sekund. Potem pot. IZBEREM PONI2NO Marcela Kiklop ima eno oko in hrenovke z jajci praži tako: dve hrenovki vzame, zelen pe-teršilj, štir jajca z lupinami, olje z olivami. Potegne iz solnice ščepec soli, olupi te hrenov-ke in jih soli. Na listične zreže na olju zapeče. še z jajci zalije in spet posoli, in praži in pra- mate dolenc i am gonna leave you, babe Albino odnašajo pogrebci. čisto mrtva je; bela, mehka, mrtva. Pogrebci se spotikajo ob istrski ka-men iščoč pot po blatu med vikendi in kolnejo. Al-bina, mehka, bela, mrtva, se stresa na nosilih, ni še pokrita z belim prtom, zunaj je še in vidna, oble-čena v pidžamo s hipi vzorcem. Dolgi črni lasje li-jejo z nosil k tlom in se jih včasih dotaknejo, se po-vlečejo po mokroti, po ilu, po kamenju in postanejo na končičih rahlo blatni. Desnica ji visi navzdol, no-ge bose. Na mezincu noge opazim majhno rano. So jo drugi opazili? Pod nogo leži, mrtev, stlačen, črn škorpion. Veliki, strupeni škorpion včerajšnjega dne. Bila je voda, do kamor je segal pogled. Voda je bila tudi nebo; do kamor je segal pogled, je bilo nebo. V kotu očesa je bila gostilna, kjer smo obedo vali, hiša z nenavadnimi slikarijami, obdana s tr-to, ob njej zloženi stoli in mize in mačka z debelo glavo. čez oko so Ieteli galebi posamezniki ali je drobna račka razlila sivo gladino neba-morja. Tam, kjer si obrnil glavo čisto malo v levo, so bili čolni, privezani na molo iz skal, poln količev za privezova-nje, poln vrvi, mrež in kamnov in blatne poti, ki je šla čez. Predvsem je veliko čolnov, na obeh stra-neh mola stari, težki, trebušasti ribiški čolni. Kako dobro se jih spominjam! Stopali smo skupaj, gospod Antonin na eni stra-ni, na drugi jaz, med nama Albina, živa, lepa ženska, Antoninova hči. Gospod Antonin je pripovedoval s tankimi, ozkimi besedami, svojo zgodbo in svoje mi-sli, svoje načrte. Komaj je prišel, spet odhaja. Sivo črna bradica se pomika pred njegovim obrazom kot puščica, v smeri katere gre; sivo črni lasje se mu zlivajo čez glavo kot slap vode, ki lije v smer, iz ka-tere prihaja. Tenko, ozko, izgovarja ime; Kalifor-nija. Stopali smo naprej dokler se ni pojavila pred na-mi, na vrhu očesa, peterokotna hiša s stolpičkom sre-di strehe, hiša na rtiču, na griču. Iz nje je prihajala pesem ves dan, kajti plošče so se venomer vrtele na gramofonu in največkrat in tudi zdaj, se je vrtelo, kričeče, tožeče; I am gonna leave you, babe... Iz stolpiča — dimnika se je gosto belo kadilo. Al-bina je skočila h kotličem, gospod Antonin in jaz pa sva sedla ob kamin, da čakava. Vlekel sem skozi ci-garo tenke, modre dime, gospod Antonin pa je srkal iz kozarca drobne, fine požirke vina in drobno, fino govoril; Kalifornija. V tistem trenutku sem prvič opa-zil zoprnega ščurka, črno žival,ki je lezla po steni. škorpion tukaj in ob tem času? Sem se vznemiril. Navadno jib. ob tem času ni, je rekla Albina nekoliko preplašena. Ali sploh običajno so tukaj? Sem rekel. Včasih so, samo ne ob tem času, je odgovorila Albi-na. Hotel sem vstati in oditi po kamen za škorpio-na, a žival je izgtnila v zid na mestu, kjer sem za-man iskal razpoko. Opustil sem lov, sicer pa je Albi-na prav tisti čas oznanila, da je hrana pripravljena. Hkrati je bilo spet na vrsii, ne vem kolkič že; ... I am gonna leave you, babe..., stari, obrabljeni krik. Preselili smo se za mizo, pedantno pogrnjeno za tri. Tcpla, kadeča se hrana je v Albininih rokah iz vi-šine nad mizo prikrilila med nas, da si jo vzamemo. Jemali smo si torej hrano vase nekaj časa in molča-li besede. Govorili smo poglede, menjali si jih med sabo.s hrano, jedilnim priborom, okni, za katerimi je dan lezel v morje. Dan, že mrak, prekrižan z ga-lebi, ki so nenadoma vstali od nekod in prhnili v nebo. Tcdatu jebil spet zoprni ščurek. Zagledal sem ga, ko sem se slučajno nekoliko odmaknil od roba mize, da si očistim packo hrane s srajce in mi je zdrknilo oko in nato še drugo, ob nogah na tla pod mizo. Tam je bil, zoprni črni ščurek z dvignjenim repom. Lezel je po opečnatih tleh sem in tja in se bližal zdaj temu, zdaj onemu od nas. V hipu, ko sem ga hotel brcniti ali pohoditi, se je vedno brnil y drugo smer in tedaj sem videl; približal se je Albinini nogi in nevarno dvignil rep, a v hipu, fco sem hotel zakrieati Albdni, naj umakne nogo, jo je sprožila v škorpiona in ga brcnila pod mizo v moji smeri. Priletel je v nepo-sredno bližino ene mojih nog, za hip obležal na hrb-tu, in se z gibom, podobnim delovanju vzmeti, odbil od tal in priletel nazaj na noge. Tedaj sem sam spro-žil nogo vanj, hitro kot živec, da me ne bi mogel zgra-biti, in ga bronil od sebe. Mislim, da je letel proti gospodu Antoninu; tega nisem vedel, vendar sem sklepal po hitrem in vprašujočem pogledu, ki mi ga je gospod poslal čez mizo. Bilo je prepozno, da bi dal od sebe kako opazko v zvezi s škorpionom in pre-pozno je bilo tudi za Albino, da bi kaj rekla o tem, in navsezadnje prepozno tudi za njenega očeta, ki je že tudi sam brcnil škorpiona v enega od naju dveh. Začelo se je hitro in samoobrambno, da nihče od nas treh ni mogel posvariti ostalih dveh, čeprav je mor-da vsak od nas to prvi hip hotel. Tako sitto molče jed-li do konca in pazili vsak nase. Morda je vsak od nas nosil v sebi svarilo, toda rekel ni; le gospod Anto-nin je ostro, ozko govoril; Kalifornija. Po večerji, že v temi, je odšel. Ujeti moram av-tobus, da dosežem letalo, je dejal, kajti odhajam in prej imam še opravke v domači vasi. Jutri, pojutriš-njem, bosta videla letalo, je dejal, ki leti v Kaliforni-jo. Na svidenje hči, na svidenje njen prijatelj. Odha-jal je po blatni stezi med robatimi skalami in izgi-njal v gozdu vikendov, med živimi mejami, lesenimi ograjami, garažami, oljkami, tratami. Ni se spoti-kal in ni se opotekal in nobena stvar na tleh ali ob tleh ga ni spravila iz smeri; hodil je trdno, ostro, na-ravnost in morda čisto tiho, sam zase, izgovarjal sko-zi ustnice; Kalifornija. Midva z Albino sva se vrni-la v hišo in seveda, Albina je stopila k gramofonu, na katerem se je plošča iztekla in je le tiho brnel kot računski stroj, ter položila iglo na začetek. Spet se je oglasilo, tuleče, kričeče; I am gonna leave you, babe ... Tedaj so začeli prihajati njeni prijatelji plo-ščarji, vsak s kupom plošč pod pazduho. Napolnili so hišo z dolgimi lasmi in glasbo, ki je podirala pe-tero sten in razbijala šipe leteč nad morje, leteč pod nebo, v nebo, nad nebo v temo, v noč. Kmalu je bila polna noč strun, bobnov, krikov in morje se je vzbu-rilo in začelo liti čez obalo skoraj do hiše na rtiču, na griču. Medtem so prijatelji sedeli vsepovsod okrog P'O hiši in opletali z lasmi, eden od njih je s kitaro spremljal gramofon, drugi je sedel Albini na kolena, tretji je ves čas poskakoval po hiši kot bi bil na vr-vicah. Nekdo je filozofiral; Postaraš se. Postaneš krat-koviden, moraš nositi očala, moraš si vsaditi nove zobe, lasje ti izpadajo, postajaš plešast, živci te žia-puščajo, kaj še imaš od vsega tega? Ah, vsemogoče je govoril. Drugi, tisti, ki je spremljal gramofon s ki-taro, je govoril; Prima, ali ni to prima, kadar sem zajeban, moram poslušati to glasbo, to je za popenit, za popenit... je govoril. Tam je bila Albinina prija-teljica, ta je govorila; Meni je tako lepo. Skoraj ved-no mi je lepo. Jaz ljubim, srečna sem. Vse vas imam rada, je govorila Albinina prisrčna prijateljica. Tu je bil tudi moj prijatelj; Ah, je tovoril, midva sva ge-nija, midva sva najboljša pisatelja. čisto si me po-mečkala, zmečkala, je rekel prijateljici. Ah, kaj vse so govorili, kaj vse počeli, kako so bili hecni, a ob tem smo si brcali sitnega čmega ščurka drug druge-mu, da je bila žival že vsa upehana in se je na kon-cu noči skrila, tedaj pa so tudi prijatelji z lasmi in kitarami začeli odhajati in puščati hišo prazno, tiho. Ko je bila jutranja megla, ko je začela rahlo mo-dra barva vstajati iz morja, so vsi odšli iz te hiše glas-be in se razstopili v dan, ostala sva Albina in jaz, prvič in edinič v življenju sama s seboj. Kaj sva po-čela? Začela sva metati gramofonske plošče nad mor-je, v galebe. Sprva sva izbirala slabše in manjvred-ne, potem naju je prevzel užitek ploščatega letenja in prestrašenosti galebov. Seveda nobenega nisva zade-la, toda začeli so postajati črni in podobni krokar-jem. Večje plošče so letele bolj ploščato in dlje, po-dobne črnim letečim krožnikom, pozneje ptičem. Modrina je postala modrejša, sprva nekaj malih be-lih oblakcev je zbežalo pred črnimi ploskvami, ki so križale nebo in poti galebov, vedno bolj črnih, vedno boij podobnih letalom, ki lete čez morje, med njimi tudi v Kalifornijo. Nekatera so ušla v nebo, druga so padla v morje in tonila, puščajoč za seboj zvok, ki je tonil za njimi; I am gonn leave you, babe... in zaradi vsega tega nisva pazila. Nisva gle-dala, nisva poslušala, ni&va tipala, nisva opaaila čr-nega škorpiona včerajšnjega, današnjega dne. Jaz sem letel za galebi, Albina ne. Vrata so se za-prla za njo in odšla je, na srečo, odšla je, na pot brez vrnitve. Nebo nadmorjem je še vedno polno črnihptičev. Od časa do časa stopim iz hiše in jih gledara, in se čudim; potem se vračam noter in opravljami hišna dela, pomivam posodo, brišem prah, čistim madeže od blata, ki so povsod po tleh, ostanki korakov vseh ljudi, ki so bili tu. Gramofon je prazen, nobene plo-šče več ni zanj, zato hiša molči, zrak molči, dnevna luč, ki je povsod, molči, jaz molčim. Tedaj nek ra-hel šum prebrenči tišino; veča se v tehnični zvok in bliža. Prihaja iz zraka, iz višine nad hišo s stolpi-čem, na rtiču, na griču. Stopam iz hiše, z očmi na-vzgor; letalo gre čez hišo, raajhno, ker je daleč, sre-brno svetlikajoče med vsemi temi črnimi ptiči, gre letalo počasi (ker je daleč) čez nebo, bučanje stroja prihaja do površine zemlje v obliki brenčanja čmr-Ija. Neaadoima pa ni več z^oka; toda le za bežen hip. Potem je zvok pok in ogenj. Srebrnina je črnina in pada med črne ptiče, pada niže od njih, pada do vod-ne gladine in pade pod vodno gladino, pade do tal morja razbito v kose. Veliki mehurji zraka eksplodi-rajo iz vode, doneče klokotajo; El Fatah, El Fatah. Ko se veliiki izčrpajo, pridejo na vrsfco manjši, ki tenko pokajo na površini in brobotajo, ozko,ostro; Kalifor-nija---- tiskarski cvergel rovari v odnose med l. kraljem in m. švabičem Tokrat nam jo je (glej Tribuna št. 7, 28. II. 1970) tiskarski škrat spet enkrat pošteno zagodel. V sestav-ku TAKO JE BILO RESNICA (Marko Svdbič) je za-krivil neljubo pomoto, ki postavlja tovanša Ladota Kralja fasistent na AGFRTVJ v kaj sumljivo luč. V odstavku, kjer avtor imenuje člane Kataloga, ki so bili prisotni na sestanku 22. avgusta zv)ečer, si je ti-skarski škrat privoščil nedopustno svoboščino, da je prištel k prisotnim tudi zgoraj omenjenega, ki ima zdaj zato sitnosti. V spornem in od tiskarskega škrata potvorjenem odstavku v inkriminiranem sestavku bn moralo biti pisano: »V sprejemnici so že sedeli Naidežda čačino-vič, Tomaž Salamun, Milenko Matanovonč, David Nez, Andraž šalamun, in Lado Kralj je bil odsoten, ven-dar, kakor sem pozneje izvedel od njega samega, je pooblastil Braca Rotarja operirati z mjegovim ime-nom. O tem je dal Lado Kralj skoro airadno izjavo pred pričami.« MARKC ŠVABIČ program radija študent SPORED ZA PONEDELJEK, 16. 3. 1970 12.00 — Poročila in obvestila 12.05 — Samo za zaljubljene 16.00 — Novo. prijetno, zabavno na 188 ir- 16.30 — Dnevnik 16.40 — Pravkar prispelo 17.00 — Bob Dylan 17.20 — Kje se shajajo študentje 17.35 — Glasba SPORED ZA TOREK, 17. 3. 1970 12.00 — Poročila in obvestila 12.05 — MC 5 16.00 — Novo, prijetno, zabavno na 188 metrovv 16.30 — Dnevnik 16.40 — Gostje RADIA STUDENT 17.10 — Izvajalec tedna 17.20 — Kaj pomeni Izvršni odbor študentom 17.35 — Sam samcat LP SPORED ZA SREDO, 18. 3 1970 12.00 — Poročila in obvestila 12.05 — V sredo opoldne 16.00 — Novo, prijetno, zabavno na 188 metrov 16.30 — Dnevnik 16.40 — Top albumov 17.25 — Vprašanje našega časa 17.40 — Folk — Blues SPORED ZA CETRTEK, 19. 3. 1970 12.00 — Poročila in obvestila 12.05 — Lestvica znanja 16.00 — Novo,- prijetno, zabavno na 188 metrov 16.30 — Dnevnik 16.40 — Pogovor ob glasbi 17.15 — 10 minut z izvajalcem tedna 17.25 — Dom Počitniške zveze v Ljubljani 17.40 — JAZZ SPORED ZA PETEK, 20. 3. 1970 12.00 — Poročila in obvestila 12.05 — Glasbeni avtomat 16.00 — Novo,- prijetno, zabavno na 188 metrov 16.30 — Dnevnik 16.40 — Malo mešano 17.00 — TOP 20 Pričujoči esej je »fragment«. Re-fleksija o vprašanjih, ki jih zastavlja, se sprosti, razpre in omogoči šele ob upoštevanju nekaterih drugih tekstov, tako na primer Strukturalna analiza tekstov, ali Techne in arete (k vpra-šanju novodobne umetnosti), ali Za kritično semanalizo tekstov, ali Nietz-schejevo fragmentarno mišljenje »igre« in »tehnike« ((vsi eseji so v pripravi)). Prav zato je BIT in/kot IGRO treba brati-in-razumeti v njeni hoteni »fragmentamosti«: se pravi le kot pri-spevek k problematiki sodob-ne filozofije, le kot argument neke raziskave. Tekst skuša biti refleksija o »iz-stopu« evropske misli in pisave iz zaprte sheme: iz logocentrizma meta-fizičnih ideologemov v t. im. »razsre-diščeno« mišljenje/pisavo. Raziskuje torej »ekonomijo« — »plodišče« — »sistem razlik(ovanj«) evropske me-tafizike in njeno Logiko/logijo (vip-sovanje-v-Istem: transcendentalno oz-načenem), ki zavest zapira v sistema-aizacijoin »menjavo« nekega Reda/Si-stema, nekega Smisla itd. V tej anali-zi se izkaže »razpoka« substancioni-ranja: nekritičnost postuliranega te-melja, t. j. »središča«: igra mišljenja — »logična igra. In iz logične igre me-tafizične misli, iz kritične refleksije njenega sporočila (»resnice«) ter nje-nega »pre-maganja« se tudi sprošča/ razpira vprašanje po biti-kot-igri: se pravi spraševanje ontološke igre. P. S./ S pojmom »metafizike« vse-skozi označujemo klasične metafizič-ne absolutizacije, v kontekstu plato-nistične — descartovske strukture mišljenja, v zvezi z onto-teo-teleolo-ško »ekonomijo« (sistematizacijo) Smisla itd. Ko torej govorimo o »pre-maganju«, »pre-vladanju« metafizike, mislimo na »izhod« iz metafizične za-prtosti, na pre-koračenje metafizič-nega kroga, na dovršitev tistega tipa metafizične misli, ki ga predstavlja Heglova filozofija, se pravi mišljenje, »ki se izpolnjuje v absolutnem vede-nju Absolutnega« (cit. po K. H. Volk-mann — Schluck, Metaphysik und Geschichte, 1963, str. 16) andrej medved bit in - kot igra vveltrad, das rollende, / Streift Ziel auf Ziel: Not — nennts der Grol-lende, / Der Narr nennt s — Spiel ... /_/ VVeltspiel, das herrische, / Mischt Sein und Schein: — / Das Ewig-Narrische / Mischt uns — hi-nein! Fr. Nietzsche, La gaya sraenza Kar pove naslov pričujočega (uvodne-ga) predavanja, lahko izrazimo na sledeč način: »bit« in »igra« sta v nekem dolo čenem horizontu svoje resnice eno-in-isto: »igrana bit« in »bitna igra«. O kateri biti govori tekst, o kakšni igri1? Bit se je v zgodovini evropske filozo-fije fLZ-kazovala na različne načine: kot fisis, logos, idea, energia, kot substancio-nalnost, subjektiviteta, objektivnost, kot volja do moči, volja do volje, itd. Vendar naše spraševanje o biti in/kot igri ne bomo zastavili v tej smeri. Bit bomo vse-skozi razumeli v njenem post-metafizič-nem pomenu: v kontekstu »pozne« Hei-deggrove misli. Gre nam torej za &sto določeno razumevanje biti: bit in/kot igro bomo mislili »iz« Heideggra. Ko govorcmo o biti kot igri, moramo odmisliti vsako antropologijo, psihologijo ali fenomenologijo igre: vsako poenostav-ljanje ali transcendiranje njenega pome-na in resnice. Ostro moramo ločite tudi med različnimi »nivoji« igre: med I a) igro mišljenja ali »logično« igro, b) planetarno igro( igra kot resnica človekovega pre-bivanja, to je: psiholo-ška/antropološka, politična/ideološka, so-cialno/ekonomska igra, igra znanstveno-tehnične volje do moči, tehnološke moči/ cblasti, itd.) — torej med »ontično« in II c) ontološko igro (igra kot resnica/ bistvo biti). Ko torej premišljamo bit in/kot igro, nam gre za ontološko razsežnost igre :n ne za njeno »ontičnost«2: (če načelu temelja prisluihneimo na drug način in premislimo potrebno [pri-padajoče], potem je ta premislek skok in sicer skok v daljavo, ki mišljenje privede v igro s tem, na katerem počiva bit kot bit, torej ne s takšnim, kjer temelji kot njegov temelj. Mišljenje zahteva skozi ta skok v daljavo tisto igro, na katero je postavljeno naše človeško bistvo. Samo, če je človek vržen (pripeljan) v to igro in pri tem tvega, da lahko resnično igra in ostane v igri?) V kateri igri? Kaj pravi Heraklit o aionu? Fragment 52 se glasi: Aion pais esti patzon, patteuon: paidos he basileie. Usoda biti je igrajoč otrok, ki se igra s kamenčki: fotrok na prestolu], otrok, či-gar je kraljestvo, se pravi arhe, utemelje-vanje, ki je vzrok m ki upravlja (oskrbu-je) bit bivajočega. Usoda biti: otrok, lci igra Torej so tudi veliki otroci. Največji kra-ljevski otrok je v pohlevnosti svoje igre tista skrivnost igre, v katero je pripeljan olovek in njegov življenjski čas, na katero je postavljeno njegovo bistvo. Zakaj veliki otrok svetovne igre, ki ga je Herakht za-gledal v aionu, igra? Igra, ker igra. »Ker« izgine v igri. Igra je brez »zakaj«. Igra ker pmedtem, ko] igra. Obstoji le igra: najvišje in najglobje. Toda ta »le« je Vse, Eno, Eduio. Nič je brez temelja. Bit in temelj: Isto. Bit kot temeljna/utemeljujo ča nima temelja, igra kot brez(d)no tiste igre, ki nam kot usoda priigrava in zai-grava bit in temelj. [M. Heidegger, SvG, str. 188, Pfullingen 1057.)) Heideggrove besede »kažejo« na istost biti in igre, pa tudi na njuno neutemelje-nost: brez-temeljnost biti-v-igri, kar pome-nd, da bdit nima temelja, ker je »v« igri (ker je igrana bit, bitna igra), ozarama ker se igra kot igra biti ne more izkazati za temelj/»dno«. Igra biti je brez dna in torej: braztemeljna. Ce bi bila igra te-melj, misel igre ne b>; presegla metafizič-no spraševanje in bi ostala vezana na »ekonomijo« metafizike. Igra, o kateri go vorimo, zato ni »središče^/temelj, ampak kaže na odsotnost temelja, transcendence, na od-sotnost transcendentalno označene-ga. Pojem bitne igre (bite-kot-igre) pripa-da »razsrediščenemu« mišljenju: Igra, kot odsotnost transcendentalno označenega, ni igra v svetu. / Da bi igro mislili radikalno, je torej treba najpreje zares izčrpate ontološko in transcendental-no problematiko, ter potrpežljivo in rigo-rozno preiti [odgovoriti na] vprašanje o smislu biti, o biti btvajočega in o transcen-deotalnem izvoru sveta^ / To je torej igra sveta, ki jo je treba misliti sprva, na začetku: preden skušamo razumeti vse ofolike igre v svetu. [J. Demda, De la grammatologie, str. 73, Paris 1967)) Bit-kot-igra je tako »odprto(st)« priso-stvovanja, ki ostaja neutemeljena, se pra-vi: brez temelja. Toda iz česa se bit izka-že kot pri-sostvovanje (kot prisotnost, Anwesenhett, ousia/parousia), ki je »od-prto«? Bit-v-igri je offene Amvesenheit z ozirom na »zaprto knjigo« (la cloture du livre) metafizike. Platonska, descartese-janska metafizika je »zaprtost« (la clotu-re) ideelnega sveta v lastno logično pono-viteVj v lastno Logiko: siistematsko/spe-kulativno samo-omogočanje v »ekonomiji« lastne celote ((ki je »vpis«: ponovitev Iste-ga: samega-sebe)) skozi pisavo/misel, ki je naperjena na neko »središče«, temelj, transcendentalno označeno, se pravi: v re-peticijo neke (quasd) izvorne pri-sotnosti. Metafizika je »sistematizacija Smisla«, itd. in kot taka: ekonomija neke Logike, ki ved-no znova menja postavje svoje ponovitve, svojega »vpisa« v krog Istega, ne da bi pri tem: z »menjavo« temelja, stopila bi-stvemo raz/sebe, oziroma prav zato, ker nikali radikalno ne tematizira svojih pred-postavk, svojega izhodišča.4] fSfera t. im. Lebemswelta/Lebensstroma ostaja nedo-mišljena: brez kritične refleksije vse do metafezičnega »zloma«.] Bit igre in njene resniee iz-stopa iz blodnje mišljenja fiz logicne igre vpisa-in-ponovitve transcendence], ki skoz* dolo-čeno ekonomijo misli plodi/ponavlja in osmišlja neko ideelno sfero absolutnega, ne da bi pri tem mislila svojo nezadost-nost, lastno nereflektiranost. Subjekt: te-melj txtne igre je brez-temeljnost, oz. dru-gače: igra je brez subjekta in se ne za-pira v Sistem, Smisel, absolutnost, logično razvidnost; ne »ureja« sveta in ga ne si-stematizira. Kot taka se igra in njena misel javlja šele po kntični skušmji me-tafizičnega »konca« in zato izstopa iz logo-centričnega diskurza, ki misel/pisavo za-pira v ireduktittlnost lastne ponovitve, lastnega »plodišča«. Skozi ontološko igro se »briše« prav ta ireduktibilnost, ki na-stopa »v Imenu« nekega središča: iredukte-bilnost razlikovanja-v-istem, metafizična ekonomija: ideelna identiteta: kot syste-me des differences / binarisme ordinateur, kot logocentrično »kroženje« v Istem. V iz-hodu iz »menjave« metafizičnih ideologemov kot izhodu iz ekonomije/si-stematizaoije (lastnega) smisla se razkri-je praznina (brez-temeljnost) metafizične pisave/misli, njen logični »krog«: vzako-njena igra »dvojnih vpisov«. Bitna igra — refleksivno domišljanje an.-tološke igre razkriva nezadostnost ideelne-ga postavja metafizike, ne-prisotnost trans-cendentalno označenega, logično igro ne-prestanih dvojnih vpisov (logično repet«:-cijo), ki omogoča poprisotenje transcen-dence/»središča«: da ne-prisotno postane prisotno. Logocentrično »uprisotenje« pri-kriva tako resntco metafizičnega modela, matrico njegove ponovltve, plodišče Smi-sla itd. in torej: ustroj določenega zgodo-vinskega diskurza ter njegovo »logijo« [Lo-giko, logičnost]: dinamiko reprezentaaje metafizične sheme skozi proces označeva-nja (tekstiialno »proizvodnjo«), ki nepre-stano ponavlja »izjvonni« Smdsel/Red. »Ma-šinerija« metafezične reprezentacije (upri-sotenja ne-prisotnega: »središča«) je ujeta v teleološko misel Reda/Smisla, ki je isto časno onto/teološka, saj se prikriva kot ne-resnica in ne-resničnost (nedejanskost), s tem da se »plodi«, ponavlja, »sakrakzi-ra« v santa casa der Logik (apriori/logič-no) svojega organizma. Scena metafizične pisave /mišljenja/ diskurza je scena »iz-žarevanja« substance: prisotnosti temelja: Que aignifie le platonisme comme r6-petitioin? Repetons. La disparition du bien-pere-capitail-soleil est donc la condition du discours, cette fois sompris comme moment et non conune prinape de l'ecri-ture generale. Cette dcriture (est) epekeina tes ousias. La disparition de la verite com-me prdsence, le derobement de rorigine presente de la presence est la condition de toute (manifestation de) vente. La non-verite est la verite. La non-presence est la presence. La differance, disparition de la prdsence originaire, est a la fois la condition de possibilite et la condition d'impossibilite de la verite. A la fois. »A la fois« veut dire que 1'etant-present (on) dans sa verite, dans la presence de son identite et I'ident>;t6 de sa presence se double des qu'il apparait, des qu'il se presente. II apparait, dans son essence, comme la possibilite de sa propre dupli-cation. Cest-a-dire, en termes platoniciens, de sa nonvente la plus propre, de sa pseudo-verite reflechie dans l'icone, le phantasme ou le simulacre. II n'est ce qu'il est, identique et identique a soi, unique, qu'en s ajoutant ]a possibilite detre repete comme tel. Et son identite se creuse de cet ajout, se derobe dans le supplement qui la presente. La disparition de la face ou la structure de repetition ne se creuse de cet ajout, se derobe dans le ur de vdrite. L'opposition du vrai et du non-vrai est au contraire tout enteere comprise, inscrite dans cette structure ou dans cette ecriture generale. Le vrai et le non-vrai sont des especes de la repe-tition. [J. Derrida, La pharmacie de Pla-ton, TEL QUEL 33, str. 57)) Misel/pisava b*:ti-kot-igre ukinja dejan-skost središča in njegovo pri-sotnost, iz-stopa iz ideelne sfere transcendentalno oz-načenega (iz igre ponovitve: logične repe-ticije) *in začenja novo skušnjo »razsredi. ščene« misli. Mišljenje biti/igre, ki je bi-stveni atopos in alogos, stopa »raz« meta-fizično log»:jo, ki neomejeno podvaja me-tafizični ideologem/model/plodišče. Raz-središčena pisava decentralizira in deab-solutizira abstrakfcni »svet ideje«, ne-pri-sotnega, »središča«, in afirmira bitno igro. Igra biti je spoznana »za« središče, kar seveda pomeni, da se njegova dejanskost ukinja. »Pravo« središče (kot netemelj, kot odprtost pKSostvovanja) novodobne misli torej ni prisotnost odsotnega: tran-scendence, metafizičnega bistva, ideje, Smisla itd. ((ki se omogoči v logični igri lastne ponovitve)), ampak igra biti, ki jo ni potrebno ponavljati. Igra je tako »tudi« pr;sotno središče-kot-netemelj odsotnega (metafizičniega) središča: brez(d)no biti. fOb tem se zastavlja vprašanje središča, temelja, v katerem je bila vseskozi prisot-na »razpoka« substancioniranja, transcen-dentalnega označevanja. V metafizičnem postavljanju središča/temelja, k>; ga je po-navljal celoten diskurz neke zgodovinske epohe (epohe evropske metafizike), se je zakrivala psevdo-dejanskost neprisotnega. Cloveško bitje (bistvo/bit):(prostor njego. vega pre-bivanja) je bilo na ta način »za-prto« v veliko Knjtgo metafizičnega mi-šljenja.] V času refleksivne zavesti (kritične re-fleksije) se izvrši miselna raz-odtujitev mi-šljenja: negacija ideelne sfere transcenden-ce, miselna destrukc?;ja metafizičnih abso-lutizacij, premaganje logične sheme Smi-sla (sistematizacije Smisla). Izkaže se io-gija transcendentalnega središča, desekra-lizira se »posvečenost« bivanja nekemu absolutnemu Redu/Sm-;slu. Razkrijejo se logične predpostavke tradicionalnega miš-ljenja, ki osmišljajo in utemeljejujejo bi-vanje/svet v smislu »arhitektonike« uma. Igra (pojem igre) kot atoipos/alogos za-znamuje torej premaganje metafizične mrL-sli/pisave, iz-hod iz »zaprte knjige« tradi-cionalnega mišljenja v razsrediščeno pisa-vo, v destrukcijo »središča«, v kokkor se-veda ne upoštevamo novodobne planetar-ne tehnike' (in upoštevati jo moramo): znanstvenotehnično obvladovanje/tehnolo-ško moč-oblast kot »vollendete Metaphy-sik«, ki ponovno in radikalno »briše« kri-tično refleksijo (reflekssvno mišljenje) in človeško bit/je (bistvo/bit), njegovo pre-bivanje, bistvovanje in »izvomo« naveza-nost na igro7 zapira v t. im. »topo« zavest fla pensče 6btuse/la conscience obtuse]. Pojem igre, ks je bil v tradicionalni miselnosti v opoziciji do realitete/dejan-skosti/resnice, strogo ločen od spoznanja kot nekaj neresnega, siučajnega, ne-umne-ga, navideznega in nesvetega, stopi v »os-predje« kot odprtost prisostvovanja: kot »odprto(st)« biti (igra biti: bitna igra: igrana bit). V čem se torej metafizični »krog« ire-duktibilne ponovitve lastne istosti raz-pre v tisto »odprto«? PrisluhrKmo Heideggru, kaj nam ima povedati o »odprtem«, ki se pozneje rna-primer v Identitat und Difterenz, 1957 aU v Satz vom Gmnd, 1957] »sprosti« v igro biti: v igro-kot-bit. Kajti: »Igro« lahko nKslimo šele iz tistega obrata Heideggrove misli v Vom Wesen der Wahrheit (1943), ko se radikalno pre-obrne spraševanje v SuZ (1927) iz vpra-šanja po smislu biti nasploh (ob »upo-števanju« temporalnosti) v vprašanje po resnici biti; koseukinja »antropološki« ni-vo Heideggrove fundamentalne ontologije ni se bit skuša misliti iz biti, se p.ravi-iz-biti v mišljenje bit kot take. šele po tem »obratu« se zastavi vprašanje o on-tološki igri: po igri-kot-biti / biti-kot-igri. 1 V pred. cit. liter. / K GROSS, Die Spiele des Menschen 1899 P J. J. BUYTENDIJK, Wesen und Sinn des Spiels 1933, F. FRo-BELS Theorie des Spiels I, II, III. 1931/1937. (F. Luther, Grund-satzliche Bietrage zu einer Theo-rie des Spiels, 1925, K. Hauck, Das Spiel in der Erziehung des 18. Jahrhunderts 1935, E. Spran-ger, Eine neue Theorie des Spiels 1935), K. GROSS, Das Spiel 1922, S. HESSEN, Frobel und Montes-sori, Versuch einer philosophisch-en Theorie des Spiels 1926, G. BALLY, Vom Spielraum der Frei-heit 1945, E. HAIGIS, Das Spiel als Begegnung, G. KUJAMA, Urs-prung und Sinn des Spiels 1949/2 izd., H. RAHNER Der spielende Mensch 1955/3 izd.. E. BENVE-NISTE, Le jeu comme structure 1947, C. ALLEMANN, tiber das Spiel 1951,F.G.JtiNGER,Griech-ische Gotter 1943, E. FINK Oa-se des Gliicks 1957, R. CAILLOIS Les jeux et les hommes 1957, F. G. JUNGER, Die Spiele 1953, E. FINK, Nietzsches Philosophie 1960, J. HEIDEMANN, Philosop-hische Theorien des Spiels 1958/ 1959, E. FINK, Spiel als Weltsym-bol 1961,H.SCHEUERL,Beitrage zur Theorie des Spieles 1955. BEI- (nadaljevanje na 10. str.) (nadaljevanje z 9. str.) TRAGE ZUR THEORIE DES SPI-ELS / Anthologie, DAS SPIEL / Kongresberich 1959, H. G. GADA-MER, Wahrheit und Methode 1960, K. AXELOS, Heraclite et la philosophie 1962, Vers la pensee planetaire 1964, Einfiihrung in ein kiinftiges Denken 1966, I. HEIDEMANN, Der Begriff des Spiels 1968, K. AXELOS, Le Jeu du monde 1969, in dr. I. KANT, Kritik der Urteilskraft 1970, F. SCHILLER, tiber die asthetische Erziehung des Men-schen in einer Reihe von Briefen 1795, J. SCHALLER, Das Spiel und die Spiele 1861, J. HUIZIN-GA. Homo ludens 1939. E. HOF-FMANN, Spielpflege 1952, LART et le JEU 1957, in dr. V seznam smo vključili tudi ne-katere antropološke in psihološ-ke analize, v kolikor se nam je zdelo, da presegajo »ontični« ho-rizont spraševanja o igri. 2 Značilno za nekatere inter-prete AXELOSOVE misli (v zad-njem času tudi pri nas) je, da za-menjujejo »ontični« in »ontološ-ki« nivo igre. [Glej: T. Hribar, Čas in usoda, PROBLEMI 76, V. Sutlič, Metafizika — igra sveta — zgodovinsko mišljenje, PROBLE-MI 87.] Od tod tudi »nerazumeva-nje« in »zanikanje« igre kot res-nice biti, biti-kot-igre. Prim. / K. A. / Einfiihrung in ein ktinftiges Denken, str. 55: Drei einheitliche Spiele spielen Denken und Welt. Das VVeltspiel selber [razv. v JEU du MONDE, Paris 1969], welches in Regeln gesetzt wird. Das Denk-spiel [razv. v PENSEEPLANETA-IRE, tudi v HERACLITE in v MARX], das stiindig an Beispie-len entgleist. Es muss jeden Be-stand auflosen, unbeholfen und uferlos verweilen, was es nur sel-ten vermag. Das Spiel des Men-chen [razv. v ARGUMENT DUN RECHERCHE- Paris 1969, in v PENSEE / HERACLITE / MARX], die sich einbilden, die Gefahr zu vermeiden, indem sie die Spiel-enden sein wollen. Prim. tudi Heideggrovo »mi-sel« ontološke igre v IDENTITAT UND DIFFERENZ (Die onto-theo -logische Verfassung der Meta-physik, V. G. Neske 1957/4. izd.) str. 58: Ftir das Wesen des Seins (gibt es) nirgends im Seienden [nikjer v bivajočem] ein Beispiel, vermutlich deshalb, weil das We-sen des Seins das Spiel selber ist [ker je bistvo biti igra samaJ. V celoti se citirani odstavek iz IuD glad: Medtem, ko skušamo pre-misliti razliko [die Diffeienz] kot tako, je ne izgubljamo, ampak ji sledimo v njeno bistvo. Spotoma mislimo spravo prehoda in pri-hoda, ki je ob koraku nazaj stvar-neje mišljena stvar mišljenja: bit, mišljenja iz razlike. Tu je vsekakor potrebna vmesna opom-ba, ki se dotika našega govorje-nja o stvari mišljenja, opomba, ki vedno znova zahteva našo po-zornost. če rečemo »bit«, upora-bimo besedo v najširši in najne-določnejši občosti. Toda že ta-krat, ko govorimo o občosti. smo bit mislili neustrezno. Bit pred-očimo na način, v katerem se ona. bit, nikoli ne kaže. Način, kako se vede stvar mišljenja, ostaja edinstven. Naša spretna miselnost ga lahko sprva vedno le nezadostno pojasni. To lahko preiskusimo na primeru, pri če-mer je poprej treba upoštevati, da za bistvo biti ni primera ni-kjer v bivajočem, bržkone zato, ker je bistvo biti igra sama. 3 ... de la mondanite du mon-de / [il faut] suivre effectivement et jusqu'au bout le mouvement critique des questions husserlien-ne et heideggerienne, leur conser-ver leur efficace et leur lisibili-te... 4 T. im. sfero Lebenswelta (doxe, neposredne evidence, kon-kretne nazornosti, pred-danega teoretičnega vedenja, »pramo-dus« človekovega naziranja sveta, samoumevnost v-sebi-sami-zaprte subjektivnosti), ki jo predpostav-lja tradicionalno mišljenje/filozo-fija pa tudi vsaka znanost, je tematiziral fpo-poti »refleksivne« (»kritične«) redukcije] šele Ed-mund Husserl, prim. v MEDITA-TIONS CARTESIENNES. 6 Menjava določene sheme Re-da/Smisla, metafizičnega ideolo-gema, določene »ekonomije« mi-sli» določene tekstualne proizvod-nje v logocentrični epohi krože-nja-v-Istem se vrši na način »blodnega« mišljenja [ne-do-kra-je premišljenih predpostavk, *d ostajajo netematizirane in nedo-mišljene]. Glej: J. D. / De la gram matologie, str. 231/232. Razpoka substancioniranja je razpoka (odsotnost/praznina) te-melja, praznina središča. Logo-centrična pisava ponovi: vplodi: vpiše in uprisoti neprisotno (me-tafizični temelj, središče, trans-cendentalno označeno). Pisava je hotenje izvora [Ecrire, cest avoir la passion de 1'origine.J, zato je »ubijalska« [Lecriture est parri-cide, J. D. / La pharmacie, TEL QUEL 33, str. 53]: skozi »igro« mišljenja (logično igro kroženja v-istem, tj. ne-prisotnim) prikriva praznino izvora-temelja-središča. »Središče« je torej ime za »raz-poko« domišljanja, za »blodnjo« mišljenja: Si le centre est bien »le deplacement de la question«, cest qu'on a toujours surnomme linnommable puits sans fond dont il etait lui-meme le signe: signe du trou que le livre a voulu combler. Le centre etait le nom dun trou. Pisava kot hotenje in ponav-ljanje izvora/temelja ponavlja praznino središča, razpoko (le trou) substancioniranja. blodnjo mišljenja skozi ((kot)) »sistem razlik« [systeme des differences] skozi breztemeljnost »neskončne-ga podvojevanja [le sans-fond du redoublement infini] kot logič-no igro »dvojnih vpisov« ... in tako omogoča »zaprtost« metafi-zične Knjige [le Livre du meta-physik] ter njeno menjavo v logo-centrizmu evropske metafizike. Si rien n'a precede la repeti-tion, si aucun present n'a surveil- le la trace, si, dune certaine ma-niere, cest le »vide qui se recre-use et se marque dempreintes«, alors le temps de lecriture ne suit plus la ligne des presents modifies. (Vsi neoznačeni citati so iz: J. D. / L'ECRITURE ET LA DIFFERENCE, Paris 1967, str. 429 — str. 436.) 6 Problem »tehnike« smo raz-vili na drugem mestu, glej: TECH NE IN ARETE. ((Tekst bo ob-javljen 1. 1971.)) Prim. tudi: F. G. JUNGER, Perfektion der Tech-nik 1946, M. BENSE, Tech. Exi-stenz 1949, DIE KtJNSTE IM TECHNISCHEN ZEITALTER / Votrage von GUARDINI, HEI-SENBERG, HEIDEGGER, JUN-GER in td. 1954, J. E. HEYDE, Technik des wissenschaftl. Arbei-tens 1965/9. izd., H. K. VOLK-MANN-SCHLUCK- Einfiihrung in das philosophische Denken 1965, H. MARCUSE, One dimensional Man 1964, H. J. MEYER. Die Technisierung der Welt 1961, M. HEIDEGGER, Holzw / EiM / WhD / VA / SvGr / Gel / N I in II / TK / WM, K. AXELOS, Marx penseur de la technique 1961, Einfuhrung 1966, H. REICHEN-BACH, Modern Philosophy of Science 1959, W. HEISENBERG, Physik und Philosophie 1959, Das Naturbild des heutigen Physik 1955, R. GUARDINI, Das Ende der Neuzeit 1950, J. HABERMAS, Technik u. Wissenschaft 1968, in dr. 7 »Izvornost« igre — izvorni pomen igre bomo pre-mišljali v izteku predavanj, v generalizaciji nekaterih postavk našega spraše-vanja ontološke igre in igre mi-šljenja- ob analizi novodobne te-hnične oblasti, ki zapira »sporoč-ljivost«: za/vest: igro človeškega bitja. [Ob tem bo potrebno ponovno premisliti Nietzschejevo fragmen-tarno misel ter njene implikaci-je v: novodobnem mišljenju »ig-re« in »tehnike«, seveda ob upo-števanju nekaterih interpretacij filozofije Fr. Nietzscheja: BATA-ILLA. DELEUSA, [Axelosa, Derri-dajal, FINKA, JUNGERJA, Schlu-cha, Heideggra, (Jaspersa), in dr. Izvorni pomen igre se »izka-že« šele iz post-metafizičnega sve-ta, ko se sproste onto-teo-teleolo-ške omejitve, ko se »briše« eko-nomija/sistematizacija smisla in je razkrito bistvo transcendental-nega izvora: njegova Logika. Iz-vorni pomen igre se raz-krije še-le potem, ko se razpre znanstve-no-tehnična ekspanzija Moči (Moč tehnike / tehnološka »ob-last«) in je zanikana vsakršna »igra«, ki sprošča zavest in pri-pada človeškemu bitju: človeko-vemu bistvu: človekovi biti. ((Ob tem je treba premisliti tudi ne-katere znanstvene analize feno-mena igre, ki z sistematizacijo (formalizacijo) ekonomskih-špor-tnih ¦ umetniških - politični - ide-oloških iger implicitno ukinjajo vsako »negacijo«, vsak »konflikt«, vsako »odprtost« zavesti. in člo-veško misel zapirajo v ideologijo brezkonfliktne družbe. slavoj žižek metafora ,,Odprte knjige" v pariških rokopisih Vtem ko imamo v nastsalem predmet-nem bivanju industrije »v obliki čutnih, tujih, koristnih predmetov, v obliki odtu-jitve, pred seboj opredmetene bitne moči človeka« (Marx, Pariškš. Rolkopisi, v Marx-Engels, Izbrana dela I., CZ 1969, /PR/ 341), je »zgodovina industrije in nastalo predmetno bivanje industrije odprta knji-ga človeških bitnih moči, č.utno dana člo-veška psihologija«, ki jo jje treba dojeti »v njeni zvezi z bistvom cloveka« (PR*— 340) /»njegovo duhovno bistvo, njegovo človeško bistvo« (PR—340), zato psiholo-gija/. Duhovno-človeško bistvo, ki se obli-kuje kot trpljenje-čutenje šele s pomočjo svojega predmeta in kot dejavnost v sa-mem oblikovanju svojega predmeta (isto vetnost samoobMkovanja iin oblikovanja predmeta), v tem /predmettu/ zatrjuje na-ravno bistvo človeka, v isteem gibanju pa tudi človeško bistvo narave;; saj vtem, ko je človek za sebe kot čutmost le, kolikor ima tej čutnosti ustrezno (človeško pred-metnost, tudi ti predmeti so le kot »nje-govi predmeti, tj. predmet postane on sam« (PR—338), (parafrazirajoč Kanta lahko rečemo, da) človek postane pred-metna enotnost samega sebe. Toda člove-kov predmet je lahko le človeštoi predmet (kar seveda ne pomeni, da je človek že počlovečil »vse, na kar zadeva«: gre za ontx>loški, ne za ontični nivo!), tj. že po-človečen ali uzrt glede na počlovečenje — posredovanje po industriji kot dejanskem zgodovinskem odnosu narawe do človeka: »/V človeški zgodovini — w aktu nastaja-nja človeške družbe — nasttajajoča narava je dejanska narava človekai, zatorej nara-va, kakor je zavoljo »Induistrije resnično antropološka narava, dasi rnastaja v odtu-jeni podobi./« (PR—341—2) Iz tega se nam razpre pK>men prispodobe o knjigi. Ta »de-janska narava človeka« kot predmetno bivanje človeških bitnih :moči razkriva »človeško bistvo narave«, tj.. dojeta v zvezi z bistvom človeka pomeni v samem svo jem predmetnem bivanju dtejanskost »nje-govega duhovnega bistva, njegovega člo-veškega bistva«, pomeni čutnemu človeku odprto izkazovanje njegovega lastnega bistva, zato je evidentnost tega izkazova-nja identična z vpogledom v bistvenost človeka-in-narave, kot je dejanska pr»lsvo-jitev te predmetnosti (kot taka še posre-dovana po nji kot odtujenii predmetnosti, torej komunizem) »resničnii razplet spora med človekom in naravo, resničen razpad spora med eksistenco in bJstvom« (PR—¦ 332—3), pp: čemer je seveda oni razplet identičen temu razpadu. K.ot pravi Marx na mnogih mestih v Rokopisih in Nemški ideologiji, je rešitev teoretičrAh vprašanj praksa (kar seveda ne porrueni, da je teo-rija brez vloge, saj npr. kormunistom prav teorija zastavlja ta vprašanja in s tem od-pira možnost zavestne praktične razrešit-ve): sprava bistva in bivanja nastopi v in po dejanski revoluciji kot »resničnem razpletu spora med človekom in naravo«. V gornji Odprti Knjigi postanejo bitne moči razvidne »v obliki odtujitve«, tj. v sami evidenci človekovega bistva v njego-vem predmetnem bivanju postane prav tako evidentna odtujitev človekovega bist- va, kajti v stanju odtujitve je mogoče bra-ti Odprto Knjigo le tako, da se obenem zavemo temeljne sprevrnjenosti danega sveta. Zato ta Odprta Knjiga še ni dejan-ska sprava, marveč prav pokaže spor med bivanjem in bistvom in s tem pušča od-prto možnost in celo zahteva revolucijo kot dejansko spravo. Ta metafora se navezuje na motiv »branja pri odprti knjigi in ,Velike Knjige Sveta'« (Althusser: Lire le Capital I., pe-tite collection Maspero, str. 13), na motiv »religiozne sovisnosti, vzpostavljene med Logosom in Bitjo; med to Vefcko Knjigo, ki bi bila v svoji biti sami Svet, in diskur-zom spoznanja sveta; med bistvom stvari in njegovim branjem« (ibid., str. 15). Oglejmo si najprej ta motiv formalno-zu-nanje na delu v svojem viru, v klasični filozofski in predvsem religlozni miste.1 Pisec je Bog-Stvarnik (z Mancovega gle-dišča: odtujena substanca-subjekt, (pose-bej eksplicitno v oitatu iz Bonneta) »uni-verzalni razum« itd.), Velika Knjiga je ;>v svoji biti sami Svet«. tj. sama narava kot bivajoče je Knjiga; odprtost te knjčge po-meni evidenco Stvarnika v ustvarjenem, bistva v bivanju itd. V skladu z Marxovim »horizontom« smisla bitt se tudi ob tem motivu izvrši sledeči prelom: Svet pomeni vselej človekov svet, tj. narava ima smisel le kot dejanskost človekovega »duhovnega bistva« in je kot taka VeMka Knjiga, opredmetenje človekovih bitnih moči. »Vtem ko za socialističnega človeka vsa tako imenovana svetovna zgodovina ni nič drugega kot ustvarjanje človeka s člove-škim delom, kot nastajanje narave za človeka, ima le-4;a «>rej nazorni, neizpod-bitni dokaz o svojem porajanju po samem sebi« (PR—344): ustvarjanje človeka s človeškim delom je identščno z nastaja-njem narave za človeka, je torej samo pi-sanje te Knjige. »Neizpodbitni dokaz o svojem porajanju po samem sebi« je prav odprtost te Knjige, kjer je saroo bistvo evidentno v bivanju; zato postane »vpra-šanje po nekem tujem bitju, po nekem bitju nad naravo in človekom ... praktič-no nemogoče« (PR—344): ker ga spodbija Odprta Knjiga, ki je Svet sam, ki izka-zuje le po sebi posredovano enotnost, tj. bistvenost človeka in narave. Od tod se nam razpre pomen prve te-1 ze o Feuerbachu: »Glavna pomanjkljivost vsega dosedanjega materializma... je v tem, da dojema predmet, dejanskost, čut-nost le v obliki objekta ali nazora, ne pa kot človeško čutno dejavnost, prakso, ne subjektivno. Zato se je zgodilo, da je de-javno stran razvil (v nasprotju z materia-lizmom) idealizem — toda le abstraktno, ker idealizem seveda ne pozna resmčne, čutne dejavnosti kot take.« Idealizem, o katerem govori Marx, je novoveški trans-cendentalizem od Descarta do svojega vr-ha v Heglu. Leta je razvil »dejavno stran« — tj. razvil je »konstitutivno logiko« člo-veka kot avtonomnega subjekta, kot sa-movzpostavljajočega se subjekta v korela-tevnosti z lastno transcendentalno konsti-tuirano predmetnostjo; postopno razvija-nje te »dejavne strani« pomeni torej prav postopno dozorevanje Izvora v novoveški filozofiji. Oglejmo si shematično z ozi-rom na našo problematiko nekaj potez Kantove in Heglove filozo-fije. Kant je prvi vzpostavil trans-cendentalno utemeljitev brez skli-cevanja na teologijo, tj. s samo transcendentalno dedukcijo je vzpostavil pogoje možnosti iz-kustva samega. To, kar je De-scartu pomenilo le gotovost sebe kot mislečega bitja, postane tu zmožno utemeljiti resnico, posta-ne predmetotvorno: izkustvo lah-ko zvedemo na njegov um, tj. vzpostavimo lahko pogoje mož-nosti izkustva, ne da bi bili prisi-ljeni iziti iz imanentne relacije subjekta in objekta, človeka in narave, ne da bi se morali poslu-žiti posredovanja transcendent-nega boga. Pri tej enotnosti sub-jekta in objekta gre za bistveno enotnost, v kateri imata oba »čle- na« smisel le v razmerju z dru-gim: um ima smisel le kot um iz-kustva in izkustvo je izkustvo le po umu. Vtem ko je subjekt po-stal »objektivna enotnost samega sebe«, vtem ko ga gledamo kot transcendentalnega, ni več psiho-loški subjekt v nekem svetu na sebi, um kot transcendentalni ni več ireduktibilno zunanji lastne-mu načinu izkustva (saj kot ra-zum pomeni prav pogoje možno-sti izkustva), pojav-predmet iz-kustva ni več uzrt le kot konfuz-na podoba, ki si jo naredi kon-čna duša o neki transcendentni realnosti, kar je izrečeno v stav-ku, da so »pogoji možnosti izku-stva obenem pogoji možnosti predmetov izkustva«, kjer ta »obenem« pomeni prav neposre-dovano enotnost subjekta in ob-jekta ter s tem konstitutivnost transcendentalnega uma. Vtem ko je tako dosegel svojo avto-nomnost in konstitutivnost, pri čemer je konstitutivnost pogoj avtonomnosti, se um imenuje ra-zum. Ta razum pomeni veliko zmago izvora in velik poraz bo-ga. Kant je po tem prvi »pravi« transcendentalni filozof: s tem, da lahko um a priori vzpostavi pogoje možnosti izkustva in obe-nem predmetov izkustva (s či-mer je ukinjena transcendenca predmetov kot predmetov izku-stva), ni več potreben bog kot posrednik enotnosti idealnega in realnega, zato nikakor ni slučaj-no prav Kant tako odločno raz-vrednotil ontološki dokaz za bi-vanje božje. Seveda pa se Kant s tem še zdaleč ni izognil onto-teo-logične-mu ustroju. Ze v tem, da se on-tološko konstitutivni um, tj. ra-zum, zapopade le kot konstitui-rajoč pojavnost izkustva in pri tem pušča zunaj sebe transcen-dentno reč na sebi, vidimo, da imamo vselej opravka z dvojno logiko, da logika vzroka-boga vse-lej podvojuje logiko uma-subjek-ta. Pojav-predmet izkustva je z eno stranjo obrnjen k subjektu, zapopaden kot ireduktibilno ko-relativen z njim, kot konstitui-ran po razumu. Toda druga stran tega istega predmeta-pojava je obrnjena proti transcendentni reči na sebi kot vzroku pojava (seveda ne vzroku v pomenu transcendentalne kategorije ra-zuma), vzroku, ki seveda preha-ja imanentno korelativnost sub-jekta in objekta, ki je torej nji transcendeten. Podobno je tudi subjektiviteta zapopadena pod to dvojno logiko, enkrat kot trans-cendentalna in drugič noumenal-no, enkrat kot transcendentalni subjekt v irediiktibilni korelativ-nosti z objektom, drugič kot transcendentna psihe, pri čemer gre za dve strani istega subjekta. Tako vidimo, da logika vzročno-sti z vseh strani obkroža težko doseženo avtonomijo izvora, pri čemer si ti dve logiki nista pre-prosto zunanji, marveč sama po-polnost razumske uporabe zavo-ljo končnosti človeka pripelje do boga kot ideala čistega uma: »či-sti um s svojimi idejami ne meri tia posebne predmete, ki leže iz-ven izkustva, temveč zahteva le popolnost razumske uporabe v zvezi z izkustvom. Ta popolnost pa je lahko samo popolnost na-čel, ne pa predstav in predmetov. A da bi si jo mogel predstaviti določno, si um to popolnost mi-sli kot spoznanje nekega pred-meta, ki je popolnoma doioče-no glede teh načel. Toda ta pred-met je samo ideja in njen namen je razumsko spoznanje kolikor mogoče približati k popolnosti, ki jo označuje tista ideja.« (Pro-legomena, slov. prev. str. 151) Zaradi človekove končnosti je torej nemogoče doseči popolnost razumske uporabe v zvezi z iz-kustvom, torej je nemogoče do-seči »pogled totalnosti«. To total-nost kot neki predmet pa pred-stavlja prav bog. Seveda ima bog v čistem umu kot njegov ideal le regulativno vrednost, vendar pa zaznamuje omejenost logike izvora. Hegel je do kraja razvil Kan-tovo transcendentalno dedukcijo, s tem da je zapopadel iz gibanja izvora-uma vse ono, kar je pri Kantu še ostalo v zunanjosti vzroka: »filozofija je resnica re-ligije«, tj. transcendentalno je resnica transcendentnega, ontolo-gija resnica teologije itd. Ta po-polna zmaga izvora je v načelu dosežena že s Fichtejem, kjer se tudi prvič pojavi ideja sistema, tj. transcendentalne dedukcije vsega bivajočega, totalnosti biva-jočega (tokrat seveda ne v po-menu na j viš j ega biva j očega!), kjer ni nič prepuščenega zuna-njosti vzroka. Zato Kantova misel še ni sistem v tem pomenu, zato lahko v tem pomenu govorimo le o treh sistemih: Fichtejev, Schellingov, Heglov. Sistem torej pomeni, da totalnost kot total-nost »prvih treh rodov« ni več v sebi nezadostno območje, zah-tevajoče utemeljitev v totalnosti kot najbolj bivajočemu, marveč postane popolnoma zaključen »krog krogov«, katerega mo-ment postane sam bog-vzrok. S tem ni med pojavom izkustva in subjektom nobenega transcen-dentnega posredovanja, kajti v izkustvu ni ničesar, kar bi pre-hajalo imanentno trancendental-no utemeljitev. S tem je onto-lo-gika neposredno (brez transcen-dentnega posredovanja) onto-lo-gika pojava, tj. (kot pravi He-gel v fenomenologiji duha) »za« pojavom je le to, kar sami vne-semo tja, vtem ko ga transcendi-ramo: transcendentalno je resni-ca transcendentnega. V tem po-menu je Hegel fenomeno-log, iz-kazujoč neposredno (= le po se-bi posredovano) enotnost feno-mena in logosa, tj. reelnega in ide-elnega, dočim je bilo v raconaliz-mu to razmerje posredovano po bogu kot dodajajočemu se trans-cendentnemu. V tem pomenu lah-ko pri Heglu govorimo o »smrti boga«: fenomeno-logija kot le po sebi posredovana, torej bistvena enotnost (znotraj katere se bog kot »ločen« lahko pojavi le kot drugotni moment) subjekta in objekta, torej istovetnost subjek-tivitete subjekta in objektivitete objekta, kjer je reelno »brez pre-ostanka« utemeljeno v ideelnem. Pri Heglu je torej novoveška filo-zofija, vtem ko se je vzpostavila kot misel »brezpogojne« (= neo-mejene po transcendenci) sub-jektivitete, prišla do kraja: obe-nem do kraja-konca-dovršitve in kraja-mesta, do svojega »lastnega mesta«, tj. v tem pomenu do za-četka, da se je razvito izkazal njen »vodilni motiv«, zmaga sub-jektivitete nad bogom. Toda Marxu se popolna zmaga Izvora pri Heglu pokaže kot zmaga boga: Marx uzre, da se moramo, če hočemo uresniči-ti samo »intenco« transcendentalnosti (ki je v tem, da dojamemo »predmet, resnič-nost... subjektivno«), odpovedati LOGI-KI, transcendentalni onto-logiki, tj. »ide-alistični« logiki ker »ideaHzem seveda ne pozna resnične, čutne dejavnosti kot take«, tj. ne vidi v nji bistvenoizvorno in dejarD-sko »konstetuiranje« lastne predmetnosti, dejansko nastajajočo »bistvenost človeka in narave«, subjekta in objekta (tj. pred-meta (Gegenstand), v kolikor: »objekt ali nazor«). Vtem ko Marx vidi v materialni industriji nastajajočo bistveno enotnost človeka in narave, kjer sta oba »člena raz-Kke« le drug po drugem, tj. kjer je »člo-vek za človeka kot bivanje narave in na-rava za človeka kot bivanje človeka« (kot je pri Kantu um uporaben le glede na predmete izkustva in predmet izkustva predmet izkustva le po umu), kjer je človekova samoustvarjenost pogoj njego-ve samostojnosti (kot je pri Kantu konsti-tutivnost uma (kopernikanski obrat) po-goj njegove avtonomnoste), se glede na >o dejansko bistvenost človeka in narave, gle-de na ta »izvorna tla« človeškosti, Logika pokaže kot nekaj po tej dejanski bistveno-sti že posredovanega, kot sicer parcialni aspekt izkazavanja človeškosti človeka, to da vzeta abstrahirano in kot temelj člo veškosti (se pokaže) kot »nekaj drugega« od le po sebi posredovane bistvenosti člo veka m narave. Kolikor torej uzremo Lo-giko kot Izvor-Temelj, se glede na dejan-sko bistvenost cloveka in narave, nastaja-jočo po industriji kot dejanskem »konsti-tiairanju« lastne predmetnosti, pokaže kot »nekaj drugega«, kot ono, kar POSREDU-JE to enotnost človeka in narave; toda v predheglovski transcendentalni filozofiji to posredovanje enotnosti človeka in predme-ta, ideelnega in reelnega (»človekovega du-hovnega bistva« in njegove »dejanske pred-metnosti« pri Mancu), imenuje prav BOG. V tem pomenu se Mami glede na njegov ,vpogled' v bistvenost človeka in narave transcendentalna Logika prikaže kot Božja logika, vzpostavljajoča nebistvenost člove-ka in narave, se mu sama zmaga izvora pokaže kot dejanska ziiiaga vzroka. (Iz tega vidimo, da gomja homolognost med Marxom in Kantom zdaj pokaže prav brezmejno razliko med njim&l) 1 Povzemimo nekaj citatov po Derrida, De la grammatologie, str. 27-8 in 194. Rabi Eliezer je rekel: »če bi bila vsa morja črni-lo,... če bi nebo in zemlja bila pergament in vsi ljudje pisarji — ne bi izčrpali Thore, ki sem jo spoznal, Thora bi se zmanjšala le za toliko, kolikor odnese čopič, namočen v morje.« Galilej: »Na-rava je napisana v matematičnem jeziku.« Descartes: »... brati veli-ko knjigo sveta ...«. Hume: »In ta knjiga, ki je narava, vsebuje veliko in nerazložljivo uganko, bolj kot katerokoli razumsko raz-pravljanje ali umovanje.« Rous-seau: »... toliko knjig stori, da zanemarjamo knjigo sveta ...« Bonnet: »Bolj filozofsko se mi zdi predpostaviti, da je naša zem-lja knjiga, ki jo je veliko Bitje dalo v branje umom, ki so nam zelo nadmočni, in kjer oni teme-ljito proučujejo neskončno po-množene in mnogolične poteze svoje oboževanja vredne modro-sti.« Jaspers: »Svet je rokopis drugega, nedosegljiv univerzalne-mu branju in ki ga lahko razbe-re (dešifrira) le eksistenca.« s°ksualna ribogojnica Nekoč je bil svet !ep in ljudje So se lepo vedli, toda vse to je že zdavnaj izginilo. Nakoč smo se zaobl.iubili, da boimo grešilri im v resnici so bila nebesa predstava o najpopolnejšem grehu. Postala so instdtuoionalizirani greh, ki smo ga zaznali le kot razliko od zemlje Za vedno ie ostalo sporno vprašanje nebes na zernlji. Ostalo je nekaj preplašenih ljudi: vedeli smo, da bi se vse v resnici moralo odvijaiti drugače. Na tem svetu so smrdele ribamiioe, smrdelo je govno po mestnih ulicah, smrdeli so Ijudje, če so hoteli raz. smraditi smrad. Drugače biti sploh nri. moglo. Kaj je bilo vzrok, hitrega širjenja komunizma? Komunizem je našel ugodna tla. 1. V narodih se je vera ohladila, politično pa so bili nesložni in razbiti. 2 Krisijam niso bili organizirani in niso več imeli pravih pojmov o veri^ Ruski nnslec Berdjajev je dejal: »Za kristjam je boljševizem opomin o ne-izpolnjeni krščanski nalogt.« 3. Ko so Ijudje izgubili vero, je izginii tudi čut pravičnosti do bližnjega, od koder so potem izvi-rale neštete krivice, 4. Velika mržnja do dela. 5. Neugruivn želja po uživanju za vsako ceno. Nekega dne se je skupina ljudi znašla ob vodi in na neobdeland zemlji, ki so jo pogoato preplavljale neukro-čene nevihte. Ta skupina ljudi je za zabavo postavila svet. Grdo so se motili tisti, ki so jim pripisali teikmovalne tež-nje v primeri z žiivalmi (njihova korakurenca je še danas močna). še danes jemo živali z nedoločnjim občutkom bratožrstva. A stvarjenje sveta rai biio lahko. Da se upotpuni slika, Cherry-Grcve je uglavnom nastanjen muškim parovima. pnvučenim bez sum.' nje opčom izvrnatošču svih odnosa. Kako ništa ne raste o pijesku osirn otrovnog bršljana u širokim plohama, Ijudi se snabdijevaju kod jedinog trgovca, koji se smjestio do samog iskrcavališta, U uliticama \nširn in proslranijim od dune, vide se onda ste-rilni parovi, kako ulaze u kolibu t kako pred sobom guraju dječja kolica (jedina vozila podesna Za te tjeskobne puteoe), u kojirna nema ništa osim izlet. ničkih boca s mlijekom, knje nikakvo dojenče neče da pije. Vrstilo so se dnevi in leta in sveit je bil v resnioi vse bolj pust. Kakšna siepost, ko so vse razumeli; nikomur nj bilo več pogodu, da mu je kuga pobrala sem in tja nekoliko sorodstva. Sem Jn tja se je sesedla zemlja, sem in tja res, nato pa se spat nd mič zgodilo. Ljudae ob vodi pa so nekaj občutili. Kaj je komnnizem napravil iz ženske? Ko ženska izgubi svofo čast in poštenje, mora doidedno postati komunistka. Komunizem je ženski vzel čast in poštenje, vsak smis°l za čednost ter materinsko Ijubezen. Tako je pod komnnizmom ženska podivjala. Ko pa ženska podivja, je Hujša od zveri. Slrašni zločini celo mla-dih deklet to dokazujejo, Vse je bilo treba početi. KontrDle rojstev, izitrebljanja, prašioereje, cenzure. S tem se je postavljal naravni red. EnikTat za vselej je bilo konec staj z zatohlkn in gni-lim podnebjem. Vse to govorim iz solidarnosti do tistih ubogih živih bitij, ki nam niso bila sposobma slediti. Rodila se je posebna panoga ustvarjalnie morale. Od takrat, ko so še hudobni Turki nasajali višek pre-bhialstva na kole, se do danes v resnicd nd čisto nič spre. menilo. Kn.i@tiuaxn gnije v kleteh zelje, v steljj pa sili go-spodarju v nosnice igličje. ker je dekla pregloboko zlezla med veje. Mrha, kako odpira gobec! Mrlia,f zares! Zakaj so hoteli uničiti družino? Glavni namen, zakaj so hoteli razdreti družinske vezi, je bil tn, ker so dejali, da taki očetje, ki skr-bijo za blagostanje družine, niso za kolektivno družbo. Vse res nekoliko spominja na nbogojnioo. Ribice pda-vajo v slani vcxii, ker se čuvaju ne ljubi hoditi ponoči dvajset metrov od hiše na stranižče. To pa tako dobro ve, da jim ne škodi. Saij tudi kravam ne. VIVAT, CRESCAT, FIOREAT! VIVAT ANUS, VIVAT VAGINA, VIVAT PANDUR! Citati: C. Levi-Strauss, Tužnd tropi Protikomiinistični iiatekizeim, Ljubljana, dne 15. avgusta 1937. Marjan Pungartnik PRoFEoIOrSalisi INK&llK vrsta umetnine: PLAKAT velikost orig»inala in tehnika: 29,5 x 41,5 cm; life — neostik kamcug. AVTOR: naivec (kmet, 5 otrok, 2 njivi, 1 krava, 1 vol, plužna kolca, ralo, čma kuhinja, poročen, električni briv- nik BRAUN-ISKRA-SIXTANT, rim. — kat. vere) NAmen umetnine: Vsem INTER — CO — TREND — INEX — TRANS — VELE — JUGO donatorjem ikonografija: Preimenovanje v NK — HK zaradi dolgo ročno planiranega projekta. Tekme bodo takoj po prvem majriku mesecu v FURLANIJI in JULIJSKI KRAJINI. Z langobardskega limesa se bodo streljale enajstmetrovke. Igrišče v osnovi romanskega tlorisa, ki so mu goli ba- ročno dodani izven včrtanega kvadrata. zgrndba: statična, simetrična, lahnia diagonala je nakazana s hokejsko palico. dipl. nogometnik: od glave do genitalij: Mdchelangelo Buonarotti, učenec Domenica G.: DAVID; domači brendi! (1501—1504) Leva, brcajoča noga je sposojena po Lovrencu Medici iz Kapele. Kopačka in lopta: Nama ZAGREB, katalog 3, važi od 1. septembra do 1. marta 1968/69. dipl. hokejist: gigant s sixtinskega stropa. Obrambni IGRALEC. Drsalke so skovali v Krop»i. Jupitrov dej naj pade na žiro račun št. 501-3-26 Filozofska f. odd. z. zg. um. reviji problemi pi»iporočam, da v svoji naslednji številki doda kot brezplačno prilogo vsakemu izvodu še po en prezervativ za zaščito pred licemerskim puritanizmom ter nebo in zemljo pretresujočim strahom za moralo naše zlate mla-dine, ki je popadel vrle in moralne Slovence pri gledanju in poslušanju zadnje številke. 2e v naprej hvaležen naročnik. tof in jž Tone Fornezal TOF v prostetn času honorarno ščipa karte na kranjskogorskih vlečnicah. Baje je to trening za veliko reklamno akcijo za vpisovanje posojila pri J2, kjer bodo TOF, Veljko Bulajid, Tom Jones, Mate Dolenc, Vera Nikolič in predstavnik ZIS en teden prostovoljno ščipali karte na progi Ljubljana — Skopje. in medias res... Tctrdk, 10. marca 1970 Leslie iJairiKs, ji.smoiiu ruugi«,. Prodaia v.^irrnnir. rxi 13.30 dali«. amoriškj barvnl CS thriller — KRVAVI PLEN, Ota 15.. i7., 10 in 21 uri Režija GoTdon Flemyng Igrajo Jim Brown, Dialiann Carroll, Ernest Borg nine, Gene Hackman FN »Tito v Tanzaniji« Vsak član tolpe je specialist zja blagajne, za de nar, za avtomobile Crn) boss ' KHifflleja an«ieS™D5fV" w™ kii-minalke SENCA SMETl, ob 10 vjri KINO KOMUNA. 17 let ima id sam živi v nekem starem gradu Z življenjem se - — X,. .. nn«i«ii ipirviVi crnA X družina na juriš Zvedeli smo, da bo časop»is Družina, v strahu za naklado pričel tiskati Kama sutro v stripu. Treba je iti s časom, pravijo, če so že s celibatom težave. poredni mile Z režijo GOGE je spet razjezil J. Vidmarja in spravil v zadrego T. Kermaunerja. govori n&s Sneg se prostrira 35 cm v prostor zime . kako likvidirati nelikvidnost Šrot je dolžan Hočevarju dva jurja, Hočevar je dolžan dva jurja Deklevi, Dekleva pa je spet šrotu dolžan dva jurja. 1. runda: šrot da jurja Hočevarju, Itako da mu je dožan le še tisoč dinarjev. Isti denar Hočevar da Deklevi in zniža svoj dolg pri njem prav tako na tisoč dinarjev. Dobljeni denar Dekleva daje šrotu in tako likvidira polo-vico svojega dolga. Na koncu je vsak dolžan le še tisoč dinarjev, in šrot ima v rokah še en bisočak. 2. runda. šrot da jurja Hočevarju, Hročevur Deklevi, Dekleva pa šrotu. Tako da noben več ni dolžan nobene- j mu. Pogoj za uspešnost formule je fizična prisotnost vsehJ upnikov in dolžnikov (po možnosti v uredn.ištvu Tribune),' da ne bi likvidnosti prej odklenkalo v šumijm. Aktualni list Tribuna gotovo berejo v ZIS, RIS, Go--spodarski zbornici, bankah. Za pomoč pri izdelavi elabo-i rata pa se zahvaljujemo: profesorjem: Nešiču, Dintinjani,] Merharju in černetu. ciril baškovic Ciril Baškovič noče potovati v Beogracd, ker se boji, da ga bodo predlagali za predsednika Savezia studenata Ju-goslavije. Namerava namreč se popolnomai posvetiti štu-diju. bard oblak Bard OBLAK, bivši Pupilček in pleskarski samoukJ se hvali, da mu od desetih ljudi gre na živce dvanajstJ Slovi pa baje Bard po tem, da gre on od desetih ljudi[ na živce štiriindvajsetim! govori možnost ženske nogavice Prozorna plastična lutka v prostoru scene Zlata mladina ŠTUDENTSKILIST TRIBIilMA UREJAJO: Milan Dekleva, Stanko Hočevar, Jože Konic, Andrej Med« ved, Jaro Novak, Srečo Dragan (likovni urednik) Markoj Slodnjak, Slavko Splihal, Tone Stojko (urednik fotogra-j fije., Sašo Šrot (odgovorni urednik), Marko Svabič, Du-šan Tršar (tehnični urednik), Peter Kuhar (lektor). TRIBUNA — Izdaja IO SŠ Ijubljanskih visokošolskih za-j vodov — Uredništvo in uprava Trg revolucije l/II — 1 Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna naroč-j nina za študente je 15 dni, za ostale 20 din — Gena po-j sameznega izvoda 1 din — Rokopisov in fotografij nc vmčamo — Tiska CGP »Delo« Ljubljana, Tomšičeva l,j telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotoviiu.