Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske Uraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5-20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, ?a pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za Celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma ne na sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Eaostopna petit-vrstica, (Širina 7i mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna Številka 10 v.
Za mir — proti oboroževanju!
Razmerje med Avstrijo in Italijo je igralo veliko vlogo v zadnjem delegacijskem zasedanju. Ogromne izdatke za mornarico so vojni hujskači opravičevali z nevarnostjo, ki baje preti Avstriji od Italije. Vodja naših klerikalcev, dr. Ivan Susteršič, je zlasti glasno povdarjal, da je velika in močna mornarica potrebna zlasti za Slovence, češ na slovenske dežele preže Italijani v prvi vrsti. Tudi iz vrst nemških nacionalcev in celo od vladne strani so se slišale besede, katerih ne bi smel rabiti nihče, kdor resnično želi ohraniti mir.
Če se v Avstriji neprenehoma sanjari o vojni z Italijo, ni čudno, da se dramijo podobne misli tudi na Italijanskem, tembolj ker tudi tam ne manjka hujskačev. ki bi zaradi kakšnega fantoma mirne duše gledali divje klanje narodov, in takih, ki zaradi osebnega dobička zahtevajo nove ladje in nove kanone. Kapitalizem je pač povsod enak, v Italiji prav tak kakor v Avstriji in kapitalistom je po vsem svetu profit najsvetejša svetost.
V strastnem oboroževanju kapitalističnih držav pa tiči dvojna nevarnost. Ogromni izdatki presegajo ljudsko moč, ladje in kanoni požirajo toliko denarja, da ne ostane sredstev za najvažnejše ljudske potrebščine. Naše šolstvo, od ljudskih do visokih šol, hira. Socialnih reform ni, ker ni denarja. Železnice in kanali se ne grade, ker ni denarja. Reke in hudourniki se ne uravnavajo, ker ni denarja. Planine se ne zboljšavajo, ker ni denarja. Skratka, povsod zaostajamo, kulturno se ne razvijamo, gospodarsko ne napredujemo, ker ni denarja, zakaj militarizem in marinizem sta nenasitna. Bremena za oboroževanje naraščajo tako, da jih ljudstvo že skoraj ne zmore več. Od ust si mora trgati grižljaje, le da se more nasititi moloh. In če pojde v dosedanjem tiru dalje, je najstrašnejši gospodarski polom neizogiben.
Velikanske priprave za vojno so pa tudi miru nevarne. Če je puška nabita, je vsak hip mogoče, da se sproži. Polne orožarne vedno mikajo na porabo. In hujskačev je vedno dovolj.
Delavstvo pa si ne želi vojne, ker ne more imeti od nje nobene koristi, pač pa silno škodo na vsako stran. Če pride do
LISTE K/" ~~
Vseh cvetlic cvetlica.
Spisal Etbin Kristan.
(Dalje.)
Dvornemu arhitektu je naznanil, da se ne briga več za načrte novih palač in grobov. Krojaškemu poglavarju je sporočil, da naj izdela nove dvorske kostume brez kraljevega sodelovanja in ravnatelju kraljevskega gledališča je poslal vest, da se zaradi prevaž-nih državnih nalog ne more zanimati za sce-nične priprave novega baleta.
Ko je opravil vse, je odšel. Za njim je ostala tuga. A n>egovo srcev je bilo prepolno in vsa duša mu je kipela. Sel je na pot, ne da bi opazil, ali je dan ali noč. Zvezde so migljale na nebu; kralj jih ni videl. Slavčki so peli, a Lepoljub jih ni slišal. Njegovo oko ni videlo, da je nebo temnomodro kakor še nikdar ni bilo; njegovo uho ni slišalo, da šumljajo potoki najskrivnostnejšo pesem. Vso noč je prehodil, pa ni bil truden, pa ni bil zaspan. Razlila se je zarja po nebu, zažareli so vrhovi, užgali so se oblaki, v trepetajočem zraku se je dvignilo solnce, storil se je dan, zažgoleli so škrjančki . . . Lepoljub ni opazil spremembe.
Pršel je v veliko mesto. Srečaval je dijake, ki so šli v šolo. Sestal se je s profesorjem književnosti in ga je spoznal. Ustavil se je in nagloma vprašal:
— Kaj je lepota?
vojne, padajo na bojiščih delavska telesa. Če nastane draginja, ki vedno spremlja vojno, stradajo najbolj delavci. Če pride vse gospodarsko življenje v nered, zadene brezposelnost delavske množice.
Zaradi tega ima delavstvo, ki ga tarejo drugačne skrbi kakor avanziranja željne oficirje in po profitu koprneče kapitaliste, dovolj razlogov, da stori vse, kar je v njegovih močeh, proti vojnemu hujskanju in proti brezmejnemu oboroževanju. Delavstvo še nima toliko politične moči, da bi odločevalo v zakonodajnih zborih, v parlamentu in v delegacijah. S svojimi glasovi ne more zabraniti meščanskim večinam tistega zlaganega »patriotizma«, ki dovoljuje na račun ljudstva milione in milione za militaristične zahteve.
Toda delavstvo je znalo v mnogih zadevah odločilno vplivati na razvoj. Splošno volilno pravico v Avstriji je delavstvo doseglo s svojim bojem, dasi je imelo v parlamentu komaj enajst poslancev. Socialno zavarovanje je moralo v avstrijskem državnem zboru priti na dnevni red, dasi je tam komaj ena petina poslancev socialistov. Organizacija delavstva je moč, ki se ne da prezirati in glas organiziranih množic se mora poslušati.
Ta moč povzdigne letos dne 9. aprila svoj glas proti vojnemu hujskanju in proti oboroževanju. Tega dne se snidejo v Rimu zastopniki italijanske in avstro-ogrske socialne demokracije, da
protestirajo proti brezvestni politiki, ki goni množice v materialno in moralno pogubo. Pomemben dan bo to, ko bo pro-letariat slovesno manifestiral za svoje pravice v vprašanjih, pri katerih gre za življenje in smrt.
A nasprotniki delavstva ne smejo dobiti prilike, da bi rekli, da se je v Rimu zbralo le nekoliko agitatorjev, ki govore le v svojem imenu. Mir narodov ni zadeva posameznih voditeljev, ampak zadeva vsega delavnega ljudstva in zato je treba, da bo dne 9. aprila
manifestacija vsega zavednega delavstva.
Socialno demokratične organizacije vseh narodov v Avstriji so sklenile, da prirede tega dne po vseh krajih
velike manifestacijske shode. Tukaj pa tudi jugoslovanska socialno demo-
Učenjak je bil osupel, odgovoriti pa ni mogel, kajti pozabil je, kar se je bil učil v gimnaziji. Kralj ga je zapustil in je šel dalje. Hodil je po mestih in po deželi, po dolinah in preko hribov, postajal je v hostah in pre-gledaval grmičevje; korakal je ob rekah in napeto zrl v vodo; obiskaval je palače in si dal razkazovati vse kote; sprehajal se je po poljih in travnikih, po vrtovih in parkih — zdelo se mu je, kakor bi bil slep. Zakaj njegove oči so iskale, a kar so iskale, niso našle.
Jel je vpraševati ljudi tu in tam, toda ozlovoljili so ga vsi odgovori. Ta je dejal, da je lepo, kadar zahaja solnce za gorami, nad katerimi plavajo prav lahni oblaki, oni je smatral samotni prastari hrast na veliki senožeti za lepega, tretji je hvalil jato ptic, letečih kakor eno telo s stoterimi krili mirno in hitro v jasnih višavah. Naletel je pa tudi na ljudi, ki so ga debelo gledali in skomiz-govali z ramami ali pa so mu dajali najčud-nejše odgovore: »Kadar sem sit, se mi zdi osatov cvet lep, če sem lačen, pa tudi lilija ni lepa;< — »Kaj mi je mar lepota, ko imam dovolj drugih skrbi?« — itd. —
Veliki kralj je imel živce in ob vseh neprestanih brigah in ob trajnem razburjanju, ki ga ni zapuščalo ne po dnevi ne po noči, se mu je začelo slabšati zdravje. Vrhovnega dvorskega medika se je polotil strah za zveste državljane, če je le pomislil na nevarnost, ki je pretila njihovemu gospodu in vladarju in katere se ni upal imenovati niti v misli.
kratična stranka ne sme zaostati, temveč mora stopiti z vso svojo močjo na plan in pokazati, da razume velike naloge, ki jih je zgodovina odkazala delavstvu.
V vsakem kraju, kjerkoli je organiziranega proletariata, se mora dne 9. aprila pokazati njegova zavednost in politična zrelost. Zato vabimo vse organizacije, naj se pravočasno pripravijo, da prirede tega dne dostojne, mogočne manifestacije za najvišje cilje človeštva, za mir in za kulturo!
Politični odsevi.
Finale.
Baron Bienerth je odgodil državni zbor. To ne more imeti nobenega drugega zmisla, kakor da ga hoče razpustiti. Tudi če ne bi bilo oficioznih in neoficioznih komentarjev, bi bilo to popolnoma jasno. Kajti kakšen je položaj ? Baron Bienerth je zadnji teden trdil, da mora imeti do konča meseca proračunski provizorij. Če bi hotel, da mu ga dovoli državni zbor, tedaj je naravno, da mora ta državni zbor imeti priliko za razprave. Ako torej Bienerth pošilja poslance domov, tedaj ne računa več na pravočasno rešitev proračunskega provizorija.
Da je izgubil upanje, je seveda umevno. Opozicija proti njegovim nakanam je tako brezobzirna, da je v kratkih dneh do konca meseca rešitev popolnoma izključena. To je seveda kritičen položaj. Toda v krizi je vlada, ki očitno nima take večine, da bi z njo mogla resnično vladati. Saj je to že stara pesem. Ko je Bienerth ob novem letu »rekonstruiral» svoj kabinet, ne da bi bil mogel pridobiti Čehe, bi si bil lahko na prstih seštel, da se njegov položaj nič ne more zboljšati. Ustavna vest bi mu bila že tedaj morala reči, da ni zanj druge naloge kakor definitivno se posloviti. Takrat ni izvajal posledic, ampak je le parlament oviral v delu kakor ves čas, odkar je ministrski predsednik. Končno se je moralo zgoditi, kar je bilo neizogibno: Da mu opozicija nastavi nogo. Prilika za to je prišla, ko je začel potekati zadnji proračunski provizorij. Vlada nima rednega proračuna, a tudi nima upanja, da dobi do konca marca vsaj provizorij.
Toda modri kralj se ni menil za nevarnost in ni pazil na težave, zakaj pred očmi mu je bil veliki cilj in vodil ga je vzvišeni poklic.
Trikrat je prepotoval kralj Lepoljub že skoraj vso deželo. A na vseh potih še ni našel, kar je iskal. V prsih mu je naraščala grozna bol in že mu je prvi dvom začel klju-vati v glavi. Toda skrivnosti bogov so ga varovale in čuvale in Nevidni so poslali slučaj, da odvrne njegove misli in ga reši najhujšega. A bil je že zadnji čas, zakaj melanholija je začela siliti v kraljevo srce. Po cele dni včasi ni pogledal v ogledalo, zanemarjal je frizuro in enkrat je sprejel poslanika z Bornea v kirgiški uniformi.
Ko se je bilo že vsega bati, je odšel četrtič na potovanje. In tedaj se je zgodilo. Na povelje dobrih bogov ga je nevidni slučaj odpeljal čez tri reke in preko treh hribov skozi tri doline v tisti kraj Devete dežele, katere še nikoli ni bil videl do tedaj. Naenkrat je bil pred njegovimi očmi velik vrh, s katerega so mu puhtele naproti čudežne dišave in pozdravil ga je vrtnar srebrnih las in dolge, sive brade. Dasi ni bil nikdar videl kralja, ker ni nikoli zapuščal svojega vrta, ga je vendar spoznal takoj in je padel pred njim v prah, tako da se je s čelom dotaknil zemlje. Solze njegove radosti so močile tla, a ponos mu je plamtel v srcu. Pred svojim kraljem je ležal na tleh, dokler se ga Lepoljub ni dotaknil z nogo in mu tako dal znamenje, da naj vstane.
Vlada brez proračuna je po ustavnih načelih nemogoča. Najnaravnejša posledica tega položaja bi torej bila ta, da bi Bienerth lepo pobral šila in kopita ter šel v pokoj, ki bi mu ga od srca privoščili vsi, ki so se naveličali njegove eksperimentalne politike.
Toda Bienerth noče iti. Njegovi oficio-zusi pač razglašajo, da poda cesarju demisijo, dodajajo pa sami, da bo to le »formalna« demisija. Bienerth torej ostane. Čim je to gotovo, pa ne ostane nobena druga možnost, kakor da razpusti državni zbor. S tem seveda ne dobi po ustavni poti proračuna, ali tedaj ima vsaj povod, da ga uveljavi s pomočjo znanega § 14. Kaj bo čez nekoliko mesecev po novih volitvah, za to barona Bienertha očividno ne boli glava.
Državni zbor je na smrtni postelji. Morda bo že mrtev, ko pridejo te vrstice čitateljem v roke. Da ima vlada pravico razpustiti parlament, je pač nedvomno. Če bi bil Bienerth storil ta korak pred dvema letoma, mu ne bi bil nihče mogel zameriti, da se poslužuje sredstva, ki mu ga daje zakon. V sedanjem trenotku je razpust zbornice politično hudodelstvo. Zakaj doslej ni parlament po krivdi vlade delal skoraj nič druzega, kakor da je dovoljeval takozvane državne potrebščine. Prav zdaj pa se je približal trenotek, ko bi imel opraviti važne naloge v interesu ljudstva. Razne predloge socialnega značaja so dogotovljene v odsekih in med njimi je veliko delo socialnega zavarovanja.
Trnjevo pot je imela ta predloga, proti kateri se je kapitalistično podjetništvo bojevalo z vsemi sredstvi. Sedaj je delo v odseku končano in načrt bi imel priti v zbornico. Najvažnejši zakon, kar ga je imel avstrijski parlament izza volilne reforme, zakon, ki čaka delavstvo nanj že več kakor deset let, bi se zdaj imel rešiti. Skoraj tri leta je imel odsek z njim opravka. A če se razpusti državni zbor, je vse to delo izgubljeno, kakor da ga sploh ni bilo in prihodnji državni zbor lahko začne zopet od začetka.
Ali je obstanek Bienerthove vlade vreden take žrtve? Ali je izguba vseh ostalih socialnih predlog, ki padejo z razpustom državnega zbora v vodo, naplačana s tem, da ostane gospod Bienerth še par mesecev ministrski predsednik? Zakaj toliko spoznanja se mora nazadnje pričakovati tudi od njega, da se more z razpustom parlamenta rešiti
Tedaj se je dvignil stari vrtnar in je dejal s tresočim glasom:
— Blagoslovljena bodi nebeška dobrota, ki mi je dovolila, da doživim ta dan radosti in slave. Čakal sem na ta dan, zakaj bogovi so mi obljubili, da bo moje delo blagoslovljeno in posvečeno. Danes se izpolnjuje obljuba, ko si prišel ti, prejasni in premodri kralj, ki si poklican in izvoljen. Dovoli, mogočni kralj, da ti pokažem delo svojih rok in svojega uma, krasni plod vzgoje in dela in vsega mojega življenja, lepoto vseh lepot, najkrasnejšo, najčudovitejšo cvetlico, kar jih je v Deveti deželi in v vseh deželah sveta. Pridi, da jo vidiš in da se nasrka tvoj kraljevski nos njene dišave . . .
Kralju se je zazdelo, da so se odprla nebesa in da mu naznanja glas iz višav izpolnitev proročanstva. V srcu je začutil toploto, kakor da je stotero solne vzplamtelo v njem in pogled se mu je zjasnil, kakor da se mu je vse brezoblačno nebo zlilo v oči. Vse hrepenenje let, vse pričakovanje njegove duše, vse upanje in vse verovanje se je združilo v preblažen občutek, kakršnega še ni užilo nobeno človeško srce. Hitro je stopil in komaj mu je sledil stari vrtnar, zakaj ne-številna leta so vcepila slabost v njegove noge.
Skozi širni vrt, ki je bil poln raznobarvnih cvetlic in bujnega grmovja, košatega drevja in sočne trave, mimo jezer in slapov, preko potokov in votlin je vrtnar vodil kralja po belih stezah. Oko so opajale barve in
le za nekaj časa. Volitve pač lahko marsikaj izpremene v razmerju strank, nikakor pa ne tega, da bi sedanja vlada dobila močnejšo večino in da bi se oslabila opozicija. Tako pa v Avstriji tudi ne pojde, kakor so poskušali na Hivaškem z dvakratnim, trikratnim razpustom parlamenta. Z ljudstvom, ki si je znalo priboriti splošno volilno pravico, se nobena vlada ne bo mogla igrati kakor mačka z mišjo.
Nikakor nočemo trditi, da je vsa opozicija imela čiste namene, ko je gnala vlado v sedanji položaj. Češkim takozvanim radi-kalcem pač ni šlo za ustavnost, ampak le za demagogijo, ki špekulira na mandate. In v opozicionalno prepričanje naših kleriitalcev, ki so še pred kratkimi meseci rešili Bie-nertha s tem, da so glasovali za njegov proračunski provizorij, ko je bil v največji stiski in ki so kmalu potem glasovali v delegacijah za militaristične in marinistične zahteve vlade, je zelo težko verjeti. Toda če Bienerthovi časopisi vale krivico na opozicijo, je to velika hinavščina. Glavni krivec je in ostane vlada že zaradi tega, ker ni nikdar dala parlamentu časa za delo, ampak ga je vedno le sklicevala, kadar je šlo za njene potrebe, tedaj pa ga je priganjala, kakor da ima parlament delati na akord.
To bodo tudi volilci razumeli in zato se bo Bienerth zelo urezal, če špekulira, da bodo volitve njemu kaj koristile. Z razpustom parlamenta je dal opoziciji najmočnejše orožje v roke, ki ga bo lahko z največjim uspehom sukala — proti njemu.
* Italijanska ministrska kriza je rešena. Giolittiju se posrečilo sestaviti nov kabinet, o katerem se je v političnem svetu takoj mnogo debatiralo. Poročalo se je nekaj, kar se je že dvakrat zgodilo na Francoskem. Našel se je baje socialist, ki je vstopil v ministrstvo. Novi kabinet so naznanjali tako: Predsedstvo in notranje zadeve Giolitti; zunanje zadeve marchese di Giu-liano; justica Fanochi; vojna Spin-ardi; mornarica Captolini; poljedelstvo B i s s o 1 a 11 i; javna dela S a c h i; finance Faecho; pouk Credaro; pošta in brzojavi Bozzi, — Znano je, da je kralj Viktor Emanuel v petek povabil poslanca Bissolatija k sebi in da je ta sprejel vabilo. O avdijenci je le toliko znano, da je Bisso-latti prišel brez fraka v kraljevo palačo in da je bil kralj zelo prijazen z njim Veliko bolj važno bi bilo seveda, kaj sta se menila italijanski monarh in socialistični poslanec. O tem pa molče vsa poročila. Trdili so samo, da sta se morala na nekak način pobotati, zakaj v nedeljo je bil že novi kabinet sestavljen in Bissolati baje v njem. Takoj pa je bilo gotovo to: S tem imenovanjem nima stranka nič opraviti; Bissolati je ravnal osebno in v svojem imenu. Sedaj pa je že dognano, da je Bissolati odklonil vladno vabilo Bissolatti je osebno prav simpatičen mož, znano pa je, da stoji močno na desnem krilu in da je prijatelj oportunistične politike, ki misli, da se sodelovanje socialistov in meščanskih strank v praksi lahko združuje s socialističnimi načeli v teoriji. Da ne morejo taki eksperimenti imeti uspeha, to so pokazale afere Milleranda in Brianda na Francoskem. Značilno pa je za propadanje meščanske politike, da se množe taki slučaji. Nasprotja med kapitalizmom in proletarija-tom ne bodo take epizode mogle spraviti iz sveta. Ali poučne so. Delavstvu kažejo, kako narašča njegova moč z organizacijo in z njo strah vladajočih. Posamezniki se pri
oblike, dišave so plavale po zraku, ki je bil mil in mehak. Kralju pa se je zdelo, da hodi po raju. In ko sta bila že skoraj na drugem koncu, sta prišla do grede, ki je bila obra-ščena z zeleno in pisano travo. Skromne marjetice so dvigale svoje ponižne glavice iz nje, tupatam je bil navaden klinček; vse je bilo enostavno in priprosto. Toda sredi grede — tam je dvigala ponosna visoka cvetlica svoj cvet, tako čudovito krasna, da je kralj obstrmel in obstal in se ni mogel geniti in se ni mogel nagledati lepote, ki je prekašala vse lepote sveta. Na visokem brezprimerno pravilnem steblu, izmed velikih, kakor umetno izdolbenih listov, so gledale manjše cvetke v najrazličnejših barvah od čisto bele do nočne črne in bilo je, kakor da imajo oči, ki se upirajo v ogledalca. Na vrhu pa se je zibal velik cvet, s katerim se ne more primerjati ne roža, ne astra, ne solnčnice, ne krizantem, ker je spajal v sebi lepoto vseh in je prekašal vse. Nihče ni mogel določiti barve, kajti zdaj je bil cvet rumen kakor najžlahtnejša tearoža, zdaj rdeč kakor nagel, pa višnjev, pa moder in naenkrat so se prelivale v njem vse barve, kar jim ima mavrica in še več, še mnogo več!
Kralj Lepoljub je stal in strmel in sesal je dišavo, ki je bila žlahtnejša od dišave tuberože in vijolice, vanilije in mirte, in pil je lepoto oblik in barv z žejnimi očmi.
(Dalje prih.)
tem lahko izgube; končni boj med umirajočo in porajajočo se družbo zaradi tega ne more izostati, delavstvu pa se pri tem tavanju njegovih nasprotnikov jasne pogledi in poglablja spoznanje: »V organizaciji je njegova rešitev.«
*	Ruska vladna kriza se je končala s tem, da ostane Stoljipin ministrski predsednik. Stoljipin je bil pač vložil demisijo in jo precej trdovratno vzdrževal, ker je bil doživel v senatu občutljiv poraz pri novem zakonu o »zemstvih«, ki je v tesni zvezi z narodnim vprašanjem in ker se je tudi v dumi med »oktobristi« javljala opozicija proti njemu. Kokovceva so že imenovali njegovega naslednika. Pripovedovalo se je, da je car Stoljipina na slavnostnem obedu blamiral pred člani senata Negovom in Diirnovom, ki sta bila njegova glavna nasprotnika. A naenkrat pošilja svojega adjutanta, po drugih vesteh celo velikega kneza Aleksandra Mihajloviča k Stoljipinu, naj ga pregovori, da bi ostal, Trepov in Durnovo pa sta poslana iz senata na počitnice, duma odgo-denaj zakon o zemstvih pa bo uveljavljen s carskim ukazom. Vse to kaže, da igrajo intrige v ruski visoki politiki in v dvornih krogih zelo veliko vlogo.
*	Oktobristi v ruski dumi so z rešitvijo krize zelo nezadovoljni. Njih član Gučkov je na klubski seji naznanil, da odloži pred-sedništvo dume. Stranka se posvetuje, če ne bi kazalo odložiti vse poslaniške mandate.
*	Ruska vlada je Kitajski vnovič poslala noto, v kateri je zahtevala odgovor na vse svoje zahteve od 28. marca. Kitajska je izpolnila zahteve, ker ni pripravljena za vojno.
*	Mehikanska vlada je odstopila. Novo ministrstvo ima nalogo, skleniti mir z vstaši. V ta namen bo tudi en član revolucionarne stranke imenovan v ministrstvo.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. Ljubljanske občinske volitve.
Če volilci razmislijo naloge, ki jih bo imel izvrševati prihodnji občinski svet, tedaj jim mora biti jasno, da so sedanje volitve največjega pomena, ker je od njih odvisno, kako bo sestavljen občinski svet, ki bo imel odločevati o najvažnejših prebivalstva se ti-čočih vprašanjih in o tem, katera vprašanja se bodo sploh razpravljala in reševala. Agitacija meščanskih strank skuša zbuditi mnenje, da pojde le za to, če bo Ljubljana »napredna« ali »klerikalna«. Gotovo je, da tudi tega vprašanja ni podcenjevati. Klerikalcem, ki so si znali pridobiti odločujočo večino v deželnem dvorcu, gre pač za to, da bi dobili tudi ljubljanski rotovž v svoje kremlje in tam ustanovili svojo absolutno vlado. Boli jih, da glavno mesto še ni klerikalno, in to je umevno. Ah o tem ni dvoma, da bi bila klerikalna večina velika nesreča za Ljubljano, kakor je klerikalna vlada na Kongresnem trgu velika nesreča za deželo. Vse kar uganjajo klerikalci v deželnem zboru in odboru, potrjuje to resnico.
Treba se je spomniti, s kakšnim terorizmom so klerikalci nastopili takoj, ko so prišli na krmilo. Deželni odbornik Lampe se ni ženiral učiteljem kar v obraz praviti in na shodih naglašati, da nimajo pričakovati niti najmanjšega zboljšanja, dokler ne postanejo klerikalci. Vsa dežela je videla, kako je šla takrat neznačajnost v klasje. Cankarjevi »Hlapci« so takrat naslikali samo golo resnico ; kako je bila pristna, se je najbolje spoznalo po tem, da so klerikalci naravnost zahtevali od vlade, da naj prepove uprizoritev te veristične igre.
Kar velja za učitelje, pa velja za vse, ki so na kakršenkoli način odvisni. Pri klerikalcih velja načelo, da je skrbeti samo za. svoje ljudi, nič pa ne storiti za tiste, ki ne trobijo v klerikalni rog. Tega načela niti ne zatajujejo, ampak včasi se celo bahajo z njim. Ta metoda je strašna, ker vzgaja in pospešuje najpodlejšo korupcijo v vstm javnem življenju. Kjer prihaja do veljave, tam se uprizarja trg, na katerem se prodaja vsako prepričanje tistemu, ki največ plača. Značaj-nost postaja prazna beseda, načela smešno blago. To pa je začetek poloma, ki lahko postane za majhen narod katastrofalen.
Toda nevarnost klerikalnega režima ima še druge strani. Kakor politika, tako je tudi gospodarstvo klerikalne stranke brezobzirno. Svoje interese zamenjava ta koterija z javnimi ; na mesto skrbi za ljudstvo postavlja brigo za svojo lastno korist. Izmed neštetih slučajev je najznačilnejši tisti z deželnim vse-učiliškim zakladom, ki so ga klerikalci brezobrestno »posodili« svoji »Zadružni Zvezi«, kar dejansko ne pomeni nič druzega, kakor da so ji ga darovali. Takih institucij, ki potrebujejo denarja, imajo klerikalci še več. Če jih ni bilo sram, vreči vseučiliški zaklad svojemu strankarskemu zavodu v žrelo, tedaj si tudi ne bi belili glave, če bi mogli z občinskim denarjem podpreti kakšno bankrotno institucijo svoje stranke.
Velikansko škodo bi klerikalci lah ko napravili ljubljanskemu prebivalstvu, če bi dobili na rotovzu komando. Ničesar si pa volilci ne morejo domisliti, kar bi od klerikalcev moglo koristiti Ljubljani. Sami se smatrajo za agrarno stranko in so se s tem celo pogostoma bahali. Nihče pa ne more v sedanji družbi spraviti s sveta nasprotja, ki obstaja med interesi mestnega — in indu-strialnega — prebivalstva na eni, agrarnega pa na drugi strani. Ko se je prvikrat imelo podražiti mleko v Ljubljani, so stali klerikalci odločno na strani podraževalcev, kar je povsem naravno. Ko je šlo za podraženje piva in so socialni demokratje uprizorili veliko protestno gibanje, so se jim klerikalci rogali. Kadarkoli je šlo v državnem zboru ali kjersibodi za sredstva zoper draginjo, so klerikalci ovirali vsak korak. Nasprotovali so trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami, znižanju carine na žito in meso, uvozu prekomorskega mesa. Ni še dolgo, kar so se v deželnem zboru in na svojih shodih norčevali iz vsakega boja proti draginji in ko so socialni demokratje uprizorili manifestacijo proti odiranju, niso klerikalci našli dovolj izrazov, da bi jih bili prav od srca zasmehovali in zasramovali. Proti argentinskemu mesu so hujskali, kar so mogli, oderuštvo so branili in zagovarjali. Podraženje piva so povzročili v deželnem zboru z zvišanjem naklade in enaka je njihova taktika v vsakem oziru.
Treba pa je razumeti, da klerikalci ne morejo drugače, zakaj dvema bogovoma ne more nihče služiti. Kdor podpira podraževalce, se ne more bojevati zoper podraževanje.
S klerikalci torej ni nič in ne more biti nič. Klerikalni povodnji se mora Ljubljana upreti na vso moč, če noče doživeti potopa.
Ali tudi z besedami »Ljubljana mora ostati napredna«, še ni vse opravljeno. Zakaj tudi med naprednostjo je razlika. Liberalna naprednost je nekaj druzega kakor socialno demokratična.
Z volilno reformo se bo pač marsikaj izpremenilo tudi v liberalcih. Vsaka razširjena volilna pravica neizogibno učinkuje v demokratični smeri. V liberalnih vrstah se vsled tega slišijo glasovi, kakršnih včasi ni bilo v tistem taboru. Ali čudeži se tudi vsled volilne reforme ne gode in tudi liberalna stranka je odvisna od razmer.
Narodno-napredna stranka je in ostane meščanska; tega ne mora noben agitator izpremeniti. Volilci ne dajo kandidatom svojih glasov za to, da bi spuščali v občinskem svetu lepe govorance, ampak zato, da bi varovali njihove interese. A v mestu žive različni sloji in njih interesi so različni. Hišni posestniki nimajo enakih interesov kakor sta-narji, delodajalci ne takih kakor delavci, mesarji ne takih kakor konzumenti. Zato pa tudi nobena stranka ne more zastopati interesov vsega mestnega prebivalstva. Če hoče ustreči enemu delu, mora škodovati drugemu. Tako mora tudi liberalna stranka izbirati med »višjimi« in »nižjimi« sloji. In s tem je povedano vse.
V	boju zoper klerikalizem se bodo interesi liberalne in socialno demokratične stranke vjemali; v socialnih bojih pojdejo, če ne vedno, pa prav pogostoma narazen. Zaradi tega se delavstvo in tisto prebivalstvo, ki živi v enakih razmerah, ne more zanašati na dobro voljo liberalcev, ampak mora iskati zanesljive moči, ki ni vezana na nobeno drugo stran. Zaradi svojih gospodarskih interesov mora ljudstvo voliti kandidate, ki zastopajo samo njegove koristi in nobenih drugih. To je razlog, da mora delavstvo voliti socialno demokratično in napeti vse moči, da pribori čim več socialno demokratičnih mandatov.
Sodrugi!
V	nedeljo, dne 2. aprila ob 10. dopoldne je v areni »Narodnega doma«
javen ljudski shod
z dnevnim redom:
Občinske volitve in socialna demokracija.
Agitirajte za mnogobrojno udeležbo.
— Pri bodočih občinskih volitvah bo
marsikaj temeljito izpremenjeno, kar mora vsak volilec natančno vedeti. Vsaka zmota lahko škoduje ravno tisti stranki, kateri hoče volilec koristiti. Posebno važno je v novem volilnem redu to, da volilci ne volijo posameznih kandidatov, ampak splošno kandidate svoje stranke. Včasi so imeli nekateri volilci navado, da so volili nekaj kandidatov te, pa nekaj kandidatov one stranke. To sedaj ni več mogoče, zakaj vsaka glasovnica, na kateri niso imena natančno tako zapisana, kakor jih je stranka predložila, je neveljavna, torej izgubljena. V ta namen mora vsaka stranka naznaniti svoje kandidate mestnemu magistratu. Letos se morajo te kandidature naznaniti deželni vladi in sicer najpozneje do 8. aprila opoldne. Vlada razglasi kandidature vseh strank z lepaki in v uradnem časopisju. Razume se, da naznanimo kandidate socialno demokratične stranke tudi v »Rdečem Praporu«. Vsak volilec pa ima
potem dolžnost skrbeti za pravilno glasovnico. Pravilna je glasovnica le tedaj, če je natančno taka, kakor jo je izdala stranka. Imena morajo biti ne le natančno tako, ampak tudi natančno v tisti vrsti zapisana kakor na strankini glasovnici. Če bi n. pr. kdo mislil: »Vseh petnajst socialnih demokratov itak ne bo izvoljenih; pa zapišem deset socialno demokratičnih in potem pet liberalnih kandidatov«, bi se zelo motil. Koristil ne bi ne socialnim demokratom, ne liberalcem, ker bi šla njegova glasovnica v — koš. Paziti je, da se nobeno ime ne izpusti, nobeno ime ne sme biti prečrtano, nobeno zamenjano. Vsaka glasovnica, na kateri bi bilo kaj takega, je neveljavna. Zato ni druge, kakor da se glasovnica do pike vjema s tisto, ki jo je izdala stranka. Tudi se mora zanjo porabiti mehak papir, zakaj če bi bila na kartonu ali na papirju, ki se ne da lahko zložiti, bi bila zopet neveljavna.
—	Ns pozabite, da je dne 23. aprila od 10. dopoldne do 4. popoldne volitev za ljubljanski občinski svet.
—	Tudi ženske volilke morajo za občinski svet voliti osebno.
—	Veljavnost glasu je odvisna tudi od kuverte, v kateri volilec oddaja svojo glasovnico. Te kuverte mora pravočasno razposlati deželna vlada. Potem pa morajo volilci paziti nanje kakor na svoje oči. Uradna kuverta se ne sme nič zmečkati, ne povaljati, ne zapackati, skratka, ostati mora v vsakem oziru brezmadežna, nedotaknjena. Če ima le najmanjšo pego, je neveljavna in glas izgubljen.
—	O pesniku Otonu Zupančiču je
»Akademija« v pondeljek priredila v »Mestnem domu« predavanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Nocoj se predavanje nadaljuje in sicer zopet ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Predaval bo^ zopet sodrug Etbin Kristan.
—	Iz Črnuč pri Savi nam pišejo: Pri nas imamo zelo vnetega župnika, kateremu dela le to nekoliko težav, da ne zna prav natančno razločevati med cerkvenimi in agi-tatorskimi opravki. Rad bi si pridobil zaslug za nebesa, pa misli, da pojde to najlaže, ako prav pridno spravlja fante med čukarijo, dekleta pa med Marijine hčere. V tej agitaciji zna biti tako fanatičen, da ostane slep tudi če se zgodi, da se mora iti kakšna ma-rijina-devica v rimske toplice knajpat. Ampak kar je njemu dovoljeno, je v njegovih očeh prepovedano drugim. Gorje če zve, da je kakšen fant pri drugi organizaciji kakor pri čukih! Tedaj ne ve, kaj bi počel in hujska, da bi obrnil celo vas narobe. Posebno pa zna kričati nad starši kakor kak patentiran šnopsar. Zadnjič je prišla neka žena po opravkih k temu župniku, ta pa jo je takoj nahrulil, češ vaš sin je v Ljubljani pri mizarskem društvu, to društvo pa je od luci-ferja. Potem je godrnjal, da noče fant biti pri »orlih« ali pa pri klerikalnem »izobraževalnem (!?!)« društvu in je ubogo ženo tako uplašil, da je prišla vsa žalostna domov in mislila, da se je res zgodila kakšna nesreča. Gospod župnik bi storil mnogo bolje, če bi pustil take reči lepo pri miru. Če ne razume, kaj je strokovna organizacija, naj se pouči, ali pa naj molči. Če pa ve, naj pa ne bega ubogih mater s svojim luciferjem, ker menda še ni naloga duhovnikov pomagati kapitalistom z agitacijo proti strokovnim organizacijam. Gospod iajmošter tudi prav dobro ve, da ni zanj nič koristno, če tako po nepotrebnem provocira. Od nas je doslej imel več miru kakor ga zasluži, a če mu to ni včeš, mu tudi drugače lahko ustrežemo. Svetujemo mu torej prav prijazno, naj se spametuje in poboljša. Čas je že.
—	Uboj. Preteklo nedeljo so popivali fantje v gostilni Josipa Troha v Markovcu pri Ložu. Med njimi je bil tudi kamnoseški pomočnik Lovrenc Vrhovec iz Starega trga, Jakob Petrič z Vrhnike in 21 letni samski Žagar Ivan Gale iz Ribnice. Že popoldne so se fantje skregali, ob 8. zvečer pa je srečal Gale Vrhovca v veži in ga je sunil brez povoda z nožem v glavo. Vrhovec je skočil na mizo, zgrabil za steklenico in udaril z njo Galeta s tako silo, da se je steklenica zdrobila. Gale pa se je vrgel tedaj na Vrhovca in mu prizadejal z nožem tako rano v stegno, da je Vrhovec par minut nato izkrvavel. Galeta so oddali sodišču.
—	Nesreča kamnolomu. 321etnega oženjenega dninarja Tomaža Lavriča iz Gradišča v okraju Dvor je zasula plast gramoza, tako da je bil do prsi v kamenju. Dobil je take notranje poškodbe, da je v par minutah preminil. Ob isti priliki je zlomilo kamenje posestnikovemu sinu Josipu Vavpotiču levo nogo.
Trsi.
Stavka pomorskih delavcev.
Stavka pomorskih delavcev, o kateri smo poročali zadnji teden, se je provizorično končala, ker je trgovinsko ministrstvo obljubilo, da bo pod tem pogojem posredovalo pri delodajalcih. O tej važni stavki smo dobili, žal prepozno za zadnjo š .vilko, sledeče poročilo: Od vseh strani so se delali krče-
%
Briljanti p cori.7 ki ceni.'
H.SUTTNERurar-ra,ntečjaIf I? iiilill
--exportnatvrdka ur,zlatnine	'
Ljubljana Mestni trg ¡n srebrnine.bastna tovajna ur v Švici.
viti poskusi, da bi se hitro dosegel konec stavke. Saj ni čudo. Važna je za vso avstrijsko trgovino in obrt. Brodolastniki so sicer kmalu nekaj popustili, toda toliko ne, da bi bili delavci pogoje lahko sprejeli. Zlasti ne, ker imajo delavci dosti dokazov, ki jim vsiljujejo nezaupanje do brodolastnikov. Saj so ti redkokdaj bili mož beseda napram delavcem. Življenje teh delavcev nima na sebi nič poetičnega. Takšno, ali še slabše je njihovo življenje in trpljenje kakor življenje in trpljenje rudniških in tovarniških delavcev. Dolžnosti imajo enake pač kakor vsi državljani, pravic pa ne. Tako se tudi izvzeti od bolniškega zavarovanja, ki ga danes uživajo že vsi drugi delavci. Pri relativno malih plačah morajo vršiti težka dela v večni nevarnosti in daleč od družine in svojcev. Če ne za druge delavce, je pa za pomorščake domovina le španska vas ali deveta dežela, o kateri lahko sanjajo v prepričanju, da je na svojem večnem potovanju ne bodo nikdar našli. Poleg vsega so pa še brodolastniki po vsem svetu znani kot kristalizirani značaji kapitalizma, ki si ob trpljenju pomorščakov kopičijo bogastvo na bogastvo. In bilo je ravno postopanje brodolastnikov in njihovih biričev, ki je zlasti v zadnjem času razburilo delavce do skrajnosti.
Zahteve delavcev so raznovrstne. Veliko jih je povzročil zlasti način, kako se postopa z delavci. Toda vrhunec razburjenja med delavci je pa povzročila vest, da se brodolastniki nočejo več posluževati posredovalnice dela, ki so si jo delavci priborili z dolgotrajnim bojem in deloma tudi s pomočjo vlade. Za pomorske delavce je posredovalnica dela življenskega pomena. Kakor je znano, se pomorski delavci skoro vseh avstrijskih brodarskih družb, kadar dospejo v Trst, izkrcajo in ostanejo brez dela, dokler se ne vkrcajo zopet na kateri si bodi drugi parnik. Dokler ni bilo posredovalnice dela, so bili delavci primorani drago plačevati posredovalca, ki jim je poskrbel novo službo. Včasi je stalo to skoro tretino delavskih dohodkov. Poleg tega se je pa godilo, da so stari izvežbani pomorščaki ostajali na suhem brez posla in so posredovalci proti dragemu plačilu vkrcavali nove ljudi, ki so jih brodolastniki tem rajši sprejemali, čim manjše so bile njihove zahteve. Na ta način se je množila armada izvežbanih pa brezposelnih pomorskih delavcev.
Temu je bilo treba napraviti konec in temu so se delavci zelo približali z ustanovitvijo in delovanjem posredovalnice dela. Ta pa brodolastnikom ni bila prav nič priljubljena in so se je skušali otresti. Pred kratkim so naznanili, da nočejo imeti s posredovalnico nobenega opravka več ter so poklicali od posredovalnice svoja dva zastopnika. To je delavce razburilo. Po posredovanju vlade in na zahtevo delavcev so vendar brodolastniki sklenili, da stopijo v dogovor z delavci ter da bodo imenovali svoje zastopnike v teku 14 dn' (!). Tega delavci seveda niso sprejeli. Sami so takoj izvolili svoje zastopnike ter zahtevali, da store to tudi delodajalci in sicer, da imenujejo svoje zastopniki do pondeljka opoldne. Delavci pa niso čakali tega časa. Zakaj ne ? V tržaškem zalivu so nakrat opazili vojno križarko in 12 torpedov. Križarka in torpedovke so prišle v Trst zato, da bi v slučaju stavke prevažale pošto. Torej je v zraku dišalo po stavki. To so pravi: Kompetentne oblasti so vedele, da delodajalci ne bodo ustregli zahtevi delavcev. Delavci pa niso vedeli, zakaj je prišla v Trst križarka. Mislili so pa, da se delodajalci pripravljajo na boj, pa so takoj spontano pred poldnevom zapustili delo. Kaj se je potem godilo, je našim čitateljem znano. V sredo so brodolastniki naznanili, da so pripravljeni stopiti z delavci v dogovor takoj, ko se podajo na delo. Tajnik pomorskih organizacij sodrug Remišek in predsednik pomorščakov sodrug Puecher sta delavcem na shodu priporočala, naj sprejmejo ponudbo brodolastnikov. Saj bi se v dogovarjanju sklepalo ne samo o posredovalnici, marveč o vseh drugih zahtevah. Toda delavci niso hoteli nič slišati. Beseda stavka je zagr-mela v dvorani, kakor bi jo bili po taktu vsi naenkrat izrekli. Delodajalcem ne zaupajo in hočejo, da kaj dajo preden pojdejo delavci na delo. Vodstvo stavke se je uklonilo solidarni volji stavkujočih ter storilo potrebne korake v prid delavcem. Solidarnost je bila naravnost vzorna. Le redko kakemu parniku se je posrečilo odpluti iz Trsta in še na teh morajo opravljati kapitani in drugi častniki posle nižjega osobja. S parnikov pa, ki so prihajali v Trst, so se pomoščaki izkrcavali ter pridruževali stavkujočim. Organizacija je poskrbela ter organizirala, da se krumirjev ni dobilo. Parniki, ki so imeli odpluti iz
Trsta, niso mogli dobiti osobja niti v drugih mestih, ker so od vsepovsod prihajali telegrami, v katerih se delavci izrekajo solidarne s stavkujočimi.
Trst, 26. marca.
Stavka pomorskih delavcev se je končala. Zastopniki brodolastnikov, ki so jih kapitalisti vendarle morali imenovati, so obljubili, da stopijo v pogajanje z zastopniki delavcev in da ugode skoro vsem delavskim zahtevam, toda pod pogojem, da se delavci podajo na delo. Zastopniki mornarjev so izjavili, da so pripravljeni posredovati med delavci za prenehanje stavke, toda samo pod sledečimi pogoji: Zastopniki delodajalcev imajo poskrbeti, da se bo res ustreglo vsem zahtevam delavstva; že sedaj se ima sprejeti princip, da se prizna posredovalnica dela; proti stavkujočim se ne smejo vršiti nobene represalije. Zastopniki delodajalcev so izjavili nato, da so principijelno za posredovalnico dela, le da je treba nekoliko spremeniti pravila v tem zmislu, da bodo delodajalci sicer sprejemali brezposelne mornarje po vrsti kakor so vpisani, vendar da morajo v gotovih ozirih imeti pravico do izbere. Delavci se pa sprejmejo vsi zopet na delo. Zastopniki delavcev so zahtevali, da morajo vsekakor dobiti delo potom posredovalnice najprej stari kvalificirani mornarji in šele potem novi, ki bi hoteli slučajno nastopiti pomorsko delo. Tudi temu so zastopniki delodajalcev pritrdili in na podlagi vsega tega naj bi se vršila pogajanja. To je bil tudi predlog namestnika princa Hoh-enloha.
Na shodu, ki je bil v soboto v mestni telovadnici v ulici della Valle, je malo število nahujskanih anarhistov žvižgalo sodru-gom Puecherju, Pittoniju in drugim, ki so priporočali konec stavke. Ti so hoteli, da bi se uprizorila splošna stavka. Večina mornarjev pa je bila drugačnega mnenja in je sprejela predlog vodstva organizacije ter sklenila, da se v nedeljo zopet sprejme delo. Storili so to v prepričanju, da so delavski zastopniki že dosegli to zaradi česar so mornarji stopili v stavko, v prepričanju, da bodo v pogajanjih dosegli še skoro vse druge zahteve in v prepričanju, da bi bila splošna stavka ne samo prenaglena, ampak tudi nepotrebna.
In res so se mornarji v nedeljo že podali na delo in je bilo tako mogoče, da je že ta dan odplula iz Trsta večina parnikov, ki so bili morali vsled stavke ostati zasidrani v tržaški luki.
Vodstvo organizacije in zastopniki delavcev so storili svojo dolžnost, da ne bi bili mogli bolje. Delavci naj si pa zapomnijo, da stavke ne bi bilo treba, ako bi bili ostali zvesti svoji organizaciji. Kdor ni zvest organizaciji, se mu godi, da se mora za ene pravice dvakrat in celo trikrat bojevati.
V prihodnji številki pa bomo posvetili »Edinosti« to, kar se spodobi nepoboljšljivim hujskačem in starim baburam.
— Godbeni odsek „Ljudskega odra".
Delokrog naše najvažnejše kulturne institucije, »Ljudskega odra«, se neprenehoma razširja. V njem se je sestavil poseben godbeni odsek, ki je sklenil ustanoviti lastno godbo. Ker pa hoče sistematično postopati, ustanovi za začetek fanfaro, iz katere se sčasoma lahko razvije popolna kapela, ki bo mogla ustrezati tudi višjim zahtevam. Za fanfaro se je vpisalo že lepo število mladih članov in se je sklenilo, da se čim prej prične z rednim poukom. Da se to omogoči, poživljamo vse sodruge, ki imajo veselje za glasbo, da se vpišejo v ta tečaj, kar lahko store vsak dan v društvenem lokalu »Ljudskega odra«, »Delavski dom«, ulica Boschetto 5, 1. nadstropje. Poučevalo se bo popolnoma sistematično in skrbelo, da se učenci lahko čimbolj spopolnijo. Upajmo, da se ta ideja v najkrajšem času uresniči, gotovo na veselje vsem slovenskim sodrugom v Trstu.
Tržaškim sodrugom v mestu in okolici!
Vsi tržaški mestni in okoličanski so-drugi so vabljeni na izredno važno
strankino zborovanje, ki bo v nedeljo dne 2. aprila ob 10. dopoldne v Delavskem domu v Trstu ulica Boschetto 5, II. nadstropje (roeča dvorana).
Izredno važni dogodki se pripravljajo in dolžnost stranke in vseh sodrugov je, da se udeleže polnoštevilno, da se iz različnih na zborovanju izraženih mnenj določi stališče, ki naj ga potem stranka zavzame.
Torej v nedeljo dne 2. aprila vsi so-drugi v Delavski dom.
Politični odbor jugoslov. so c. dem. stranke v Trrstu.
— Slovensko akademično društvo „Adrija" v Pragi. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen tale odbor za XI. (letni) tečaj 1911.: Predsednik: med. Jureško Ivan, podpredsednik : jur. Fran Rapotec, tajnik: jur. Milan Lemež, blagajnik: teh. Anton Ozvald, knjižničar: teh. Drago Leskovšek, častnikar: jur. Jože Bohinc, gospodar: teh. Anton Ter-čič, namestnik I.; med. Boris Slajmer, namestnik II.: teh. Fran Novak, preglednik I.: med. Bruno Weixl, preglednik II.: teh. Fran Zelenko.
Delavsko gibanje.
Zvezni zbor zidarjev.
V	pondeljek, 20. marca se je pričel na Dunaju deseti zbor zveze avstrijskih zidarjev. Zboroval je v »Delavskem domu« v Otak-ringu. Udeležilo se ga je 80 delegatov, 11 zastopnikov zvezinega načelništva, člani kontrolne komisije, odbora za pritožbe in okrajni načelniki. Kot gosti so zastopali državno strokovno komisijo sodrug Domes, centralno zvezo zidarjev v Nemčiji Töpfer, zvezo stavbinskih delavcev v Parizu Perica t, italijansko stavbinsko organizacijo Qua g liano, ogrsko zidarsko zvezo Gar-bai in Bokanyi, avstrijsko zvezo sobosli-karjev Maar, zvezo tesarjev V e s e 1 y , zvezo pomožnih stavbinskih delavcev K1 a u d a, zvezo opekarjev R u s a k, zvezo klesarjev Müller. Švedske, danske in belgijske organizacije so poslale zboru svoje pozdrave.
V	predsedništvo so bili izvoljeni sodrugi Meissner, Tetenka, Fuhrmann in Kovar. Prevode iz češčine v nemščino in narobe je oskrboval sodrug Viktor Stein.
Zborovanje je otvojil sodrug Meissner. On in Domes sta se doteknila spora, ki obstoja med centralisti in separatisti. Zunanji gosti sa pozdravili zbor. Na dnevni red sta se postavili še točki: »Združitev z zvezo stavbinskih pomožnih delavcev« in »Izprememba pravil«.
Poročilo o delovanju zveze v zadnjih dveh letih je podal načelnik sodrug Meissner. O razvoju organizacije, ki se izraža na eni strani v naraščanju članov, v drugi pa v pridobitvah, ki so jih zidarji dosegli s pomočjo organizacije, smo že poročali. Meissner je naznanil, da je zveza pač izgubila nekoliko članov vsled separatističnega gibanja, ali da je pridobila mnogo več članov na drugi strani. Za južne kraje je zveza ustanovila posebno tajništvo v Trstu, ki se je jako dobro obneslo. Organizacija je trdna in ima čvrsto jedro članov, na katere lahko računa vsak čas. Denarni položaj zveze je ugoden.
O strokovnih glasilih zveze so poročali Nader (»Der Maurer«), Viktora (»Sta-vebnik«), Daneka (»Robotnik Budowlany«), Flor (L' Operaio Edile«). Razprave o poročilu so se udeležili delegati K r al i če k (Smichov), R inner (Salcburg), Petejan (Trst), Prokysek (Dunaj), Mikulovič (Brno). Za komisijo za pritožbe je poročal Mandrholc, za kontrolno komisijo pa Landgrai. — Načelništvu se je soglasno podelil absolutorij.
Na to se je razpravljalo o združitvi z zvezo pomožnih delavcev. Poročal je sodrug Tetenka. Dogodki izza leta 1905 dokazujejo, da so zidarji, ko so bili zase organizirani, veliko dosegli. Toda če. opazujemo razmere izven Dunaja, spoznavamo, da bi bila enotna organizacija vseh stavbinskih delavcev zelo koristna. Posamezne skupine so same zase preslabe, da bi m. gle veliko doseči. V velikih mestih pa prihaja v poštev, da se množe betonske stavbe in je pogostoma težko povedati, kje se začenja in kje nehava zidarsko delo. To povzroča težave, ki bi lahko zakrivile, da bi bilo za dolgo časa vsako večje uspešno gibanje onemogočeno. Predvsem je pač treba ustvariti enakomerno urejene delovne razmere. V Podmoklih (Bodenbach) na severnem Češkem se je zgodilo, da so stavbiiiski pomožni delavci ustavili delo. Zidarje so podjetniki hoteli prisiliti, da bi delali s stavkokazi. Ko so odklonili to, jim je organizacija podjetnikov očitala, da so prekršili kolektivno pogodbo ter so žugali, da ustavijo pogodbo za vse severno Češko. Smo-trenemu nastopu organizacije je pripisati, da se to ni zgodilo. Dogodek je pa zelo poučen in kaže, kako važno bi bilo, da bi imeli enotno organizacijo, ki bi lahko urejevala delovne razmere za zidarje in za pomožne delavce. Govornik navaja več krajev, kjer imajo pač zidarji pogodbo, pomožni delavci pa r,e, bodisi da je njih organizacija v dotičnih krajih preslaba, bodisi da je nimajo. Nam mora biti na tem ležeče, da so pomožni delavci povsod organizirani in zato se moramo ozirati nanje. Delodajalci se boje
združitve. To je znamenje, da bi bilo najbolje, če bi se izvedla še letos. Dobra volja se kaže na obeh straneh. Težave, ki so še na poti, se bodo menda dale premagati.
Določila se je posebna komisija, ki je imela izdelati predloge o tej točki. Nato se je pričela razprava o
organizaciji.
Poročal je sodrug Tetenka. Bavil se je s separatistično strujo med zidarji ter je naglašal, da je moč separatistične organizacije premajhna, da bi mogla kaj izdatnega doseči za delavce. Treba je organizacijo spo-polniti, vse delavce, ki imajo opraviti na stavbah, privesti v eno organizacijo. Razširiti se mora agitacija, zlasti po stavbah. Tudi je treba spopolniti sistem zaupnikov ne le v mestih, temveč tudi po vaseh. Končno je predlagal sledečo
resolucijo:
Deseti zbor centralne zveze zidarjev v Avstriji je došel do popolnega prepričanja, da separatistom ni šlo in da jim ne gre za to, da bi se doseglo zedinjenje, ki bi koristilo vsemu delavstvu. Zato soglaša zbor s sklepom državne konference centralnih na-čelništev z dne 17. marca, ki se glasi, da se imajo brezuspešna in od separatistov v neskončnost zavlačena pogajanja s češko-slovansko strokovno komisijo prekiniti. Deseti zvezni zbor vztraja na načelnih sklepih desetega zveznega zbora, mednarodne konference zidarjev in stavbinskih pomožnih delavcev, mednarodnega kongresa in državnega strokovnega kongresa. Na podlagi teh sklepov se nalaga zveznemu načelništvu, uredništvom strokovnih listov ter načelništvom podružnic in okrajnih skupin, da store vse, kar more okrepčati našo enotno mednarodno organizacijo.
Debate o tej točki so se udeležili sodrugi Hočhheimer (Beljak), Zeman (Praga), Kovar (Dunaj), Os t a dal (Olo-muc), H o r a k (Moravska Ostrava), P o 1 a k (Praga), Petejan (Trt), War t er (Marijine lažni), Mikulovič (Brno).
Okrajna konferenca zidarskih organizacij na jugu bo v nedeljo, dne 7. maja 1. 1. v »Delavskem domu« v Trstu, ulica Boschetto 5. Predlagan je sledeči dnevni red: 1. Poročilo tajništva. 2. Poročilo o občnem zboru zveze zidarjev v Avstriji. 3. Organizacija in agitacija. 4. Volitev okrajnega predsedništva in kontrole. 5. Raznoterosti. Konferenca se prične točno ob 9. dopoldne. Vsaka podružnica ima pravico poslati na konferenco po enega delegata za vsakih 100 članov. Stroške za delegacijo imajo podružnice pokriti iz lokalnih fondov. Imena izvoljenih delegatov je naznaniti tajništvu najkasneje do 30. aprila t. 1.
Josip Petejan,
okr. predsednik.
Pekovski delavci, pozor! Tržaški ia puljski trg je za pekovske delavce zaprt, ker se ondotni delavci nahajajo v plačilnem gibanju. Noben pekovski delavec naj ne obiskuje teh dveh trgov, kajti zmaga tržaških in puljskih pekovskih delavcev je zmaga delavstva sploh.
Stavka na Reki. Ključavničarji oddelka za pomorske čolne Whitehead na Reki so v petek začeli stavkati zaradi sirovosti in nasilnosti nekega preddel^vca. Stavkujoči upajo, da se ugodi njih željam, ker so dobro organizirani in jih zaradi njih solidarnosti sploh ne morejo nadomestiti.
Umetnost in književnost.
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Spomladanska razstava se letos otvori meseca maja. Zadnji rok za prijave 15. april, za vpošiljatev umotvorov 25. april. Prijave sprejema R.Jakopič, Ljubljana, Emonska cesta štev. 2; umotvori pa naj se pošljejo na naslov: Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
čs uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne v Zagrebu vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom ket tovarniško znamko.
B. Gotzl, Ljnbljana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
skladišče oblek	domačega izdelka za
gospode in dečke. — Velika izbera tu- in irso-— zemskega blaga za obleke po meri. —
Solidna postrežba. — Vedno nizke cene.
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober teh imaš vsak dan, Ako vživaš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 , 4 80
]aVna zahvala.
Mestni cesarja Franca Jožefa jubilejski in rentni zavarovalnici na Dunaju, generalni reprezentanci v Ljubljani, Sodna ulica 1, kakor tudi Prvemu kranjskemu pogrebnemu zavodu se podpisana tem potom kar najbolj zahvaljuje za eksatni in lepo opremljeni pogreb njenega rajnega soproga, g. Tomaža J o r g a, ki se je popolnoma brezplačno izvršil po desetmesečnem vplačevanju zavarovalne premije po K 1.
Frančiška Jorg
vdova po sklad, nadzor, c. kr. drž. žel., Ljubljana, Konjušna ulica št. 2.
Preklic.
Izjavljam tem potom, da preklicem in obžalujem svoje nepremišljene obdolžitve napram g. M. G. ter jo prosim, da mi odpusti.
Fani B . .. . č.
Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana.
^--—___Jf
Postavno varovano.
Uax&sin
Ljubljana
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šiiralmM stroj ©v
za rodbino in obrt Pisalni stroji „-A^cLler"
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
f in okusni zajtrk imajo _1 tisti, ki ne pijejo dru-
Moč! S6? ne8° d,r-PL
_ Trnkoczya sladni
Zdravie!eai- ki sa
• imenujemo „SI a din". Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj 1/4 kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
C5RIČRR & MEJRC
LJUBLJRMR, PREŠERMOVH UL. 9. Ir
PRIPOROČA V MRJVEgi IZBERI PO NAJNIŽJIH CENflH
OBLEKE Z h GOSPODE, DEČKE IM OTROKE, POVRŠNIKE Zfl GOSPODE IM DEČKE, ŽRKETE Zfl DflME, PALETO Zfl DRME, — PLRŠČE ZR DEKLICE. —
,SLAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Zivljenske police banke „Slavije so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000-- jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE'
VZAJBlvrišTO ZAVAROVALNE BANKE "V LJTJBLJA3STI.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
¥ I.jixbljani,
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
POZOR!	POZOR!
Drože
so najboljše, cene radi konkurence nizke.
I. vrste, po starem dunaj. sistemu a kg K 1"30 II. „ čiste zračne drože . . „ „ „ 1'10
priporoča
— I. ljublj'anska tovarna drož —
Maks Zaloker.

Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
;"pisana zadruga z omejeno zavezo
sklicuje v zmislu § 33
redna članska zborovanja
v Ljubljani, Krakovski nasip (,pri Krakovčanu4) dne 31. marca, na Glincah, gostilna Tabor dne 1. aprila, v Sp. Šiški, pri Reberšku dne 3 aprila, v Ljubljani. Sodna ulica, (pri Novakovičn) dne 4. aprila, v Ljubljani, Vodmat, (pri Poljšaku) dne 5. aprila.
Začetek povsod: zvečer ob 8 uri.
V Tržiču: 2. aprila pri Pelarju, začetek ob 3. popoldne.
DNEVNI RED POVSOD:
Volitev delegatov za redni občni zbor, ki bo 9. aprila pop. v hotelu , Ilirija' v Ljubljani.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
iii
lilfilllill
Produkt, zadruga Ijubij, mizarjev
===== rcgistrovana zadruga t omejeno zavezo	--
s sedežem v Ljubljani; Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavhna &	-_dela._-
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani
ii
tapetniškega blaga.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški tr*
Telefon žte^- 168. V LJUBLJANI Telefon črte^- IBS.
priporoča svoje
Kavarna
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
JJnione v Trstu4
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
m