V prihodnjih dneh se začenjajo kolektivni dopusti za delavce Gorenja. Proizvodnjo kuhal-nih aparatov bodo sklenili že jutri, za delavce pralno pomivalnih aparatov se začenja dopust v četrtek, 30. julija, prihodnji petek, 31. julija pa še za delavce obrata zamrzovalno hladilnih aparatov. Na svoja delovna mesta se bodo začeli vračati po 18. avgustu. Prodajne možnosti apa- ratov Gorenja so v tem času dobre in temu so tudi prilagodili kolektivne dopuste. Seveda pa bo v proizvodnih dvoranah Gorenja tudi v tem času zelo živahno. Obsežnih obnovitvenih in vzdrževalnih del se bodo lotili vzdrževalci in postorili vse tisto, kar v času obratovanja ne morejo. ■ mz, foto hj Prostovoljna prisila Nič ne mislim, prepričan sem, da so poslanke in poslanci državnega zbora na izredni seji po skrajšanem nekajdnevnem mučnem in bučnem zasedanju opravili veliko delo. Ustanovili so 45 dodatnih slovenskih občin in prepričan sem, da ni genija na državni ravni, ki bi lahko naštel ali vsaj pokazal vsako izmed skupno 192- ih na zemljevidu. Vsak za svojo ali svoje že ve, svoje za to, ker je občin dvakrat več kot poslancev. In poslanci so se vzvišeno trkali na svoja prsa in hkrati na duše svojih volilnih ovčic. Sami bodo do jesenskih volitev tudi ovčke, saj številni med njimi želijo ohraniti županske stolčke, morda nanje sesti, zanesljivo pa se hvaliti z upoštevanjem volje ljudi in svojo ljubeznijo do njih. To pa že nekaj velja, kot je nekoč nekdaj vel- Tako mislim jalo še nekaj drugega. Kriteriji in pogoji za ustanovitev novih občin namreč. Ti so se izgubili v strankarsko politično meglo, kot bodo sedaj poniknili z vsemi lepimi besedami vred v pol-prazno občinsko (državno) proračunsko vrečo. Malo manj vzneseno so namreč poslanci sprejeli tudi nov način financiranja občin in nobene vznesenosti ni bilo glede pojasnjevanja, kako bodo vse te male občine preživele. Samo, da obstajajo. In obstaja tudi vlada, ki je občine združevala že, ko jih še ustanovila ni. Ce se združita dve dobita malo več, če se združijo tri dobijo precej več, dena/ja seveda. Država že ve. Zbogom današnja vznesenost, dober dan prisilna prostovoljnost. ■ jp Odbor za popravo krivic občini Šoštanj V državni zbor z zakonom ŠOŠTANJ, 21. julij - Odbor za popravo krivic Šoštanju, ustanovila gaje mag. Cvetka Tinauer, naj bi že imel 60 članov. Njihov osnovni cilj je povrnitev škode občini Šoštanj, ki je nastala zaradi izkopa premoga, s čimer so želeli seznaniti tudi poslance s tega območja. Vabilu sta se odzvala dva, Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru, predsednik odbora za infrastrukturo in okolje, obenem pa župan Mozirja in Mirko Zamernik poslanec in župan občine Luče. "Ni naš namen boriti se proti Premogovniku in Termoelektrarni, ampak vzpostaviti dialog z državo, ki je lastnik obeh podjetij," je dejala mag. Tinauerjeva. Odbor si bo prizadeval, da v obravnavo v državni zbor pride Zakon o popra- vo krivic Šoštanju. "To je možno na dva načina, s 5.000 podpisi oziroma, da tak zakon vloži eden od poslancev," je pojasnila. Oba poslanca, ki sta se ponedeljkovega pogovora udeležila, sta podprla delo odbora in mu ponudila pomoč. Jakob Presečnik je odbor seznanil, daje v parlamentarni proceduri Zakon o rudarstvu, h kateremu bi lahko svoja stališča oblikoval tudi odbor, sam pa bi jih predstavil parlamentu. Pri tem se mu je pridružil tudi Mirko Zamernik, ki jim je obljubil tudi, da bo sam kot poslanec vložil v državni zbor Zakon o popravi krivic Šoštanju, kar je še več, kot je odbor pred pogovorom sploh lahko pričakoval, je povedala Tinauerjeva. ■ Milena Krstič - Planine f^Ml agKr ■Tu. J Konec tedna bo spremenljivo oblačno vreme, s popoldanskimi krajevnimi nevihtami, še bo vroče. Skupščini delničarjev Gorenja in Premogovnika Pretekli konec tedna je minil v znamenju skupščin dveh največjih velenjskih kolektivov. V četrtek so se zbrali delničarji Premogovnika, ki so med drugim potrdili letošnji delovni program in odpisali izgubo preteklih let v višini več kot 8 milijard tolarjev. Imenovali so nadzorni svet, ki se bo v kratkem konstituiral in razpisal tudi mesto direktorja, ki ga bo nato imenovala vlada. V petek so se zbrali še novi lastniki Gorenja, ki so poslovanje v lanskem letu ocenili za uspešno. Tudi oni so izvolili nadzorni svet, ki seje že sestal. Predseduje mu direktor Nove Ljubljanske banke Marko Voljč. Nadzorni svet je imenoval tudi-že upravo, ki jo bo tudi v prihodnje vodil Jože Stanič, člani pa bodo še Drago Bahun, Franjo Bobinac in Marija Miheljak. ■ mz V nedeljo je bilo v Gaberkah veselo, saj so pripravili praznik žetve in kruha. Videti je bilo marsikaj. Tu, na sliki, recimo konovski Strajharji na "domače" inštrumente režejo domače viže. Več na 10 strani. Termoelektrarna Šoštanj Več kilovatov Četudi imamo občutek, da je letošnje leto zelo deževno, ni bilo tako. Prva polovica leta je bila dokaj sušna in reke na katerih so hidroelektrarne niso omogočale predvidene proizvodnje hi-droenergije. Primanjkljaj so morale nadoknaditi termoelektrarne, med njimi največ šo-štanjska. Tako je ta proizvedla v prvi polovici 1788 GVVh električne energije kar je 13 odstotkov več kot je bilo predvideno z elektroenergetsko bilanco. Za to proizvodnjo so pokurili 2 milijona 274 tisoč ton premoga. Sicer pa namenjajo v tem kolektivu v tem času veliko pozornosti pripravljalnim delom za pričetek gradnje razžveplalne naprave petega bloka. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje za gradnjo glavnega pogonskega objekta in pripravljajo zemljišče, kjer bo ta stal. ■ mz Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu v juliju gosti že tretjo izmeno tabornikov rodu Jezerski zmaj iz Velenja in okolice. Tokrat jih tabori 150, medse pa so sprejeli skavte iz Belgije in Velike Britanije. Po lanskoletnem slovenskem zletu, ki je potekal ob Velenjskem jezeru, pa se za delo Velenjčanov zdaj zanima kar širša slovenska skavtska družba. Na fotografiji: vod Rumenjakov med spuščanjem zastave. Stran 7 9770350556014 2 MS VAS DOGODKI 23. julija 1998 Okolje ali PUP LJUBNO - Ljubenski občinski svetniki so na julijski seji sprejeli odlok "o določitvi pogojev za opravljanje koncesionarne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki." To je seveda akt, ki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec za odvoz smeti in odpadkov. Na podlagi tega odloka je županja imenovala posebno komisijo, ki bo v teh dneh ocenila ponudbe in predlagala izvajalca. Ponudnika sta mozirsko komunalno podjetje Okolje in velenjsko podjetje PUP. Pri izbiri izvajalca je treba dodati, da se bosta glede tega skoraj zagotovo morali uskladiti občini Ljubno in Luče. Svetniki so potrdili tudi program letošnjega praznovanja občinskega praznika in flosarskega bala, potrdili pa tudi dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Priznanja bo prejelo osem posameznikov in dve društvi. ■ JP Predrag štipendijski sklad ŠOŠTANJ - V občini Šoštanj lani septembra - ob prazniku -niso podelili najvišjih občinskih nagrad in priznanj. Svet občine seje na osnovi pobude, podal jo je župan Bogdan Menih, odločil, da sredstva, ki so bila v proračunu predvidena v ta namen, porabijo za ustanovitev štipendijskega sklada. Ce bi do tega prišlo, bi morali ustanoviti novo družbeno pravno osebo z vsemi, tudi denarnimi, posledicami (poslovodenje sklada, organi upravljanja). Stroški bi bremenili namenska sredstva za štipendiranje, kar bi predstavljalo najmanj polovico teh sredstev. Namesto tega bodo v Šoštanju sredstva za štipendiranje vodili v posebnem delu občinskega proračuna, njihovo porabo pa uredili s pravilnikom o štipendiranju, ki ga bo sprejel svet občine Šoštanj. Osnutek bo do prve seje po počitnicah pripravila občinska uprava. ■ mkp Cesta združila krajane SAV1NA PRI LJUBNEM - V soboto popoldne so se veselili krajani zaselka Savina nad Ljubnim ob Savinji. Na sedmih kmetijah in gospodinjstvih živijo, veselili pa so se poldrugega kilometra nove ceste, ki jih je v veselje in zadovoljstvo vseh resnično povezala in združila. Pristno povezavo so stkali posebej med zavzetim delom, saj so sami poskrbeli za spodnji ustroj, njihov vložek v delu in prispevkih pa je 8 milijonov tolarjev. Občina Ljubno je za asfaltno prevleko dodala še 11 milijonov in obojestransko zadovoljstvo je bilo zares upravičeno. ■ JP Trak za lepše prihodnje dni Potrjena delitvena bilanca MISLINJA - Na zadnji predpočitniški seji sveta so svetniki potrdili osnutek delitvene bilance med bivšo občino Slovenj Gradec in Mislinjo. V njej prevladuje načelo delitve po legi. V Mislinji so z osnutkom zadovoljni, saj pravijo, da sicer ne bodo obogateli, slovenjgraška občina pa tudi ne bo veliko izgubila. Letos naj bi iz naslova delitvene bilance dobili 25 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa še enkrat toliko. ■ bš Obnavljajo šolske prostore ŠMARTNO OB PAKI - Letošnje počitnice bodo na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki izkoristili tudi za ureditev glasbene učilnice in športnih garderob ter sanitarij. Za te namene je občina Šmartno ob Paki v letošnjem proračunu predvidela približno 3 milijone tolarjev, za vsako naložbo po 1,5 milijona SIT. Nekaj denarja pa naj bi primaknili še nekateri pokrovitelji. ■ tp Sekcija diabetikov VELENJE - V Domu za varstvo odraslih v Velenju je že nekaj časa delovala delovna skupina, v kateri so se združevali varovanci doma z diagnozo sladkorni bolnik. Ker pa je število teh precej porastlo, so se odločili za ustanovitev sekcije. Ta danes združuje 50 varovancev doma, povezuje pa se v Medobčinsko društvo sladkornih bolnikov Velenje. Na ustanovni seji sekcije so za predsednika izvolili Franca Šus-tra, med prednostne naloge pa zapisali predvsem vzgojno-zdravstveno delo ter pomoč članom pri informiranju in lajšanju težav, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Lokalna samouprava Kar 45 novih občin, Prihova v Nazarje Poslanke in poslanci državnega zbora so v torek sklenili zahtevno izredno sejo, na kateri so po skrajšanem postopku sprejeli dva zakona s kočljivega področja lokalne samouprave. Prvi je zakon o financiranju občin, kije močno razgrel slovensko politično in siceršnjo javnost, med spremembami tega zakona pa danes omenimo le to, da bodo občine poslej lahko obdržale 35 odstotkov dohodnine namesto dosedanjih 30. Prav tako ali še bolj vroče so bile vse tri obravnave novele zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Vlada je na podlagi izidov aprilskega in junijskega referenduma in ob upoštevanju zakonskih določb predlagala ustanovitev 35 novih občin. K temu predlogu so poslanci dodali 30 strani obsegajoč sveženj dopolnil, s katerimi so predlagali ustanovitev vsaj še deset dodatnih občin in na koncu so jih deset tudi potrdili. S temi desetimi so rešili tudi "žalski problem," saj so na predlog treh pomladnih strank potrdili nastanek občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, torej šest občin namesto dosedanje občine Žalec. V prvotnem predlogu 35 novih občin velja omeniti novi občini Solčava in Dobrna. Pri spremembah meja sedanjih občin je treba povedati, da so poslanci podprli predlog, da se naselje Prihova izloči iz občine Mozirje in priključi k sosednji občini Nazarje. Že v drugem branju v petek so se poslanci prebili skozi sveženj dopolnil in bi lahko odločali o celotnem zakonu in bi torej že odločili v koliko občinah naj bi bile jesenske volitve, pa se je zataknilo pri zadnjem dopolnilu skupine poslancev, ki so predlagali, da bi sedanjim enajstim mestnim občinam dodali še devet novih - Brežice, Domžale, Jesenice, Kamnik, Krško, Piran, Postojna, Školja Loka in Trbovlje. Razprava med zagovorniki in nasprotniki tega predloga je bila dovolj razgreta, da so sejo prekinili in jo s tretjim branjem in sprejemanjem obeh zakonov nadaljevali v torek, zato več o tem in o financiranju občin naslednjič. ■ jP Čigav je vinskogorski vodovod - velenjski ali žalski? V Velenju nad "darilom niso navdušeni w Žalski svetniki so na junijski seji, zadnji pred počitnicami, sklenili, da bo z vodovodom Prelska-Vinska Gora odslej upravljalo Komunalno podjetje Velenje, češ daje vodovod že od uveljavitve nove lokalne samouprave leta 1994 v velenjski občini, vendar je doslej z njim upravljalo Javno komunalno podjetje Žalec. Z odločitvijo se v Mestni občini Velenje ne strinjajo, od zapletov pa imajo še najmanj krajani Vinske Gore. V "sporni" vodovod je namreč vključenih 84 porabnikov vode v središču Vinske Gore in naselju Prelska. Tu imajo v sušnih mesecih tudi največ težav z dobavo vode, saj je močno primanjkuje. Tudi letos junija so jo morali dovažati z gasilskimi cisternami, včasih jih ni zadoščalo niti šest na dan. To pa seveda pomeni precejšnje stroške, ki jih je do 1. julija čutilo Javno komunalno podjetje Žalec. To je po sklepu žalskih svetnikov vsem gospodinjstvom popisalo števce in opravilo poračun storitev ter krajane obvestilo, da ne sodijo več pod žalsko Komunalno podjetje. V Velenju so nad postopkom ogorčeni. Kot nam je povedal Tone Brodnik, predstojnik Urada za gospodarske zadeve, so že pred letom dni žalsko občino prosili, da vodovod v Vinski Gori izvzamejo iz še vedno neizpel-jane delitvene bilance in tako zaplete z vodovodom čim prej rešijo. V Žalcu takrat niso bili za to. Ker pa je letošnja suša ko-munalcem že povzročila znatne stroške, seje zgodilo, kar se je. V Velenju pravijo, da je bila odločitev žalskih svetnikov enostranska. Velenjski župan Srečko Meh in predsednik sveta MO Velenje Drago Martinšek sta žalski svet pisno obvestila, da tako pomembna odločitev ne more biti enostranska in da se morajo z njo strinjati tudi velenjski svetniki, ki pa so sedaj že na počitnicah. Postopek je torej nemogoče izpeljati kar čez noč. Seveda so o sklepu žalskih svetnikov obvestili tudi Komunalno podjetje Velenje, kjer pa bi morali sedaj prevzeti vse števce in opraviti še veliko drugega dela. Tudi to ne gre čez noč. Mestna občina Velenje sicer že vse od dne, to se je Vinska Gora izločila iz Žalca in se ji pridružila, vlaga sredstva iz tako imenovane razširjene reprodukcije v posodobitev vodooskrbe tudi v tem kraju. Zaenkrat financirajo projekte, ki so skoraj v celoti že pripravljeni. Finančni zalogaj za MO Velenje ne bo majhen, saj je predračun za nov vodovod v Vinski Gori "težak" preko 400 milijonov tolarjev. A tudi to ne bo problem, ko bo delitev premoženja med občinama dokončno urejena, Vinska Gora pa čisto zares velenjska. Krajani, ki sedaj ne vedo, komu bodo plačevali položnice in na koga naj se obrnejo, če bodo spet težave z vodo, so ogorčeni. V Mestni občini Velenje pa pred težko nalogo - kako zaplet rešiti, da bo vse po črki zakona in v zadovoljstvo ljudi. Zagotovo bo posluh močno potreben tudi v Žalcu. ■ bš v c"fflk LJUBLJANA - Podjetje Digitel je zoper odločbo vlade o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM vložilo tožbo na vrhovno sodišče, že prej je vložilo tudi ustavno pritožbo, saj trdi, da je vlada v postopku spreminjala merila in elemente ponudbe v korist izbranega podjetja Simobil. DOBRNA-V slovenskih naravnih zdraviliščih se je število vseh gostov v prvih šestih mesecih povečalo le za dva odstotka, tujih gostov je bilo enako število, za odstotek pa se je zmanjšalo število nočitev - največ (za 11 odstotkov) v Dobrni, največ-ji porast pa so zabeležili v Laškem, kjer je bilo nočitev za 12 odstotkov več. NOVO MESTO - V tovarni zdravil Krka so lani ustvarili za 5,2 milijarde tolarjev dobička in si ga letos obetajo še več, saj so v pivih šestih mesecih prodali za 27,7 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, na slovenskem trgu so prodali za 6,1 milijarde kar pomeni 22 odstotkov celotne prodaje. MOKRICE - Zagrebška nadškofija zahteva vrnitev dvorca Mokrice, ki je bil nekdaj njena last, slovensko ministrstvo za kulturo in vrhovno sodišče pa sta zahtevek zavrnila, ker slovenska zakonodaja ne predvideva vrnitev objektov pravnim osebam, ki nimajo sedeža v Sloveniji; pritožba na ustavnem sodišču še ni rešena. LAŠKO - Slovenska vlada je uvedla posebni prometni davek od piva in tako morajo pivovarji sedaj za hektoliter piva obračunati 2.900 tolarjev trošarine (prej 2000), kar je povečanje za 45 odstotkov, s tem pa seje pol-litrska steklenica piva, kijih prodajo največ, podražila za 5,67 tolarja. LATKOVA VAS-Nekajletni protesti krajanov Latko-ve vasi glede nujnosti ureditve zelo nevarnega križišča na magistralni cesti, saj je direkcija za ceste končno ukrepala, za izvajalca izbrala Podjetje za varstvo in vzdrževanje cest Celje, projekt ureditve križišča pa bodo začeli uresničevati takoj po podpisu pogodbe z izvajalcem. Prava slovenska kamena doba Slovenija je doživljala zadnje dni pravo malo kameno dobo. Na različne načine so se med sabo kamenjali poslanci, ko so razpravljali o "občinskih" zadevah, dokaj "kamniti" so bili pogovori med Laščani in Radečani o poravnavi dolgov, najbolj neposredno kamnito je bilo dogajanje v Galiciji in na Stranicah. V obeh teh krajih se je res zapletlo zaradi kamenja oziroma zaradi tamkajšnjih kamnolomov. V Galiciji je dvignilo precej prahu financiranje, predvsem razporejanje denarja, ki ga je kot odškodnino namenjal kamnolom Pirešica. Na Stranicah je problem malo dnigačen. Tam se krajani hudujejo, ker odškodnine ne dobivajo. Pa vendar pravijo, da prah iz kamnoloma uničuje pridelke, razstreljevanje skal povzroča razpoke na hišah. Problemi trajajo že dolgo, zadnji čas so se tako zaostrili, da so krajani zagrozili z zaporo. Marsikdaj je pač to še edina možna pot do ureditve problemov. V državnem zboru je bilo "kamenjanje " najhujše, ko so potekale razprave o financiranju občin. Tudi tu namreč ne bo nič več kot je bilo. Velikim (izjema je seveda Ljubljana) in malim naj bi nekaj vzeli, pridobile naj bi srednje. Da je zlata sredina nekaj dobrega kaže tudi primer Velenja, kjer naj bi po predlogu imeli za štiri odstotke več denarja. V Lučah pa, na primer, več kot deset odstotkov manj. Ker v državnem zboru sedi veliko županov in drugih občinskih funkcionar- jev, je bil boj še posebno trd. Seveda tudi zato, ker bi nekateri od teh tudi po jesenskih volitvah radi zadržali svoje stolčke. Nasploh je bilo zadnje dni tudi na raznih drugih ravneh precej besed o denarju. Ne le, ko so razpravljali o plačah direktorjev, ali o tem, kaj bodo poslanci še "nesli" s sabo, ko jim poteče mandat, o denarju so še posebno govorili na skupščinah podjetij. Ponekod o delitvi dobička, drugod o njegovem razporejanju, ponekod o kritju izgube iz preteklih let. Največ veselja je bilo seveda tam, kjer je del-ničarjem že kapnilo kaj denarja. Nekateri pač veliko bolj zaupajo denarju, ki ga že imajo v žepu, kot tistemu, ki naj bi prišel kasneje, ko bi dobiček namenili za boljše poslovanje. Smo pač taki, da radi ravnamo po reklu: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Ob delitvah dobičkov pa mnogi Slovenci še vedno z grenkobo v srcu govorijo o prevari stoletja. Tako namreč imenjujejo vlaganje certifikatov v razne pooblaščene družbe. Ker jih te (še) niso mogle vložiti v podjetja, saj je med nami še vedno grozeča privatizacijska luknja, ima veliko Slovencev v rokah še vedno papirje brez vrednosti. Tem je seveda težko poslušati poročila, kako velik dobiček delijo v nekaterih družbah in kako hitro jim narašča vrednost delnic. Sami pa za to niso prav nič krivi. So pa močno neenakopravni! ■ k 23. julija 1998 AKTUALNO KAK OS 3 Tuje! Poletje!!! ■; f||§sl Svetniki pred tednom dni sklenili junijsko sejo Spremembe statuta je treba objaviti! ŠOŠTANJ, 16. julija - V Šoštanju so dokončali 33. sejo, ki so jo konec junija zaradi odhoda svetnikov prekinili pri drugi točki dnevnega reda, obravnavi neuresničenih sklepov prejšnjih sej. Takrat se je zapletlo pri neobjavi aprila v svetu sprejetih sprememb in dopolnitev statuta občine Šoštanj. Nadaljevanja seje pa niso, kot je bilo prvotno predlagano, razširili še z devetimi novimi točkami, ker to ne bi bilo v skladu s poslovnikom o delu sveta. Razprava o neobjavi sprememb in dopolnitev statuta občine Šoštanj, ki je zadnjič pravzaprav skregala svetnike, se je pred tednom dni končala s sklepom, da se morajo spremembe objaviti v Uradnem listu in s tem so soglašali vsi prisotni svetniki. Nova komisija "za Preloge" ni potrebna Razprava o aktivnostih glede določitve območja občine Šoštanj, za katero se skriva mejni kamen kot pravijo Šoštanjčani oziroma dobrodošlica tistim, ki vstopajo v Velenje, kot pravijo v Mestni občini Velenje, pa je bila zelo podobna, mirna in strpna. Zupan Šoštanja Bogdan Menih je pred svetniki še enkrat poudaril, da občina Šoštanj postopek razrešitve statusa spornega območja Prelog vodi /azumno in pravno korektno. Za razrešitev pa ni potrebno us- tanavljati nove komisije, kot bi nekateri želeli, ker sta tako Svet kot župan tista, ki bosta po svojih močeh in s potrebno zagnanostjo storila vse, da se državni zbor o pobudi, ki so mu jo dali že pred časom, odloči. Svet je menil, da so bila doslej^a to že uporabljena vsa sredstva za zaščito interesov občine Šoštanj, zdaj pa jim ne preostane drugega, kot da počakajo na odgovor državnega sveta. Ker pa je bila ta zadeva močno spolitizirana in je razvnela čustva številnih Šoštanjčanov, so se dogovorili, da bodo celovito informacijo o tem, kaj bilo v zvezi z razrešitvijo problema narejenega, objavili v medijih. Z gozdnimi cestami ni bilo vse po pravilih Nadzorni odbor sveta občine Šoštanj, kije na podlagi kritik, da gozdne ceste v Šoštanju niso primerno vzdrževane, na kar je svet kar nekaj časa opozarjal Edo Žlebnik (Zeleni), je vzel te Misel s seje Marjan Vrtačnik, nestrankarski svetnik, ob razpravi o mejnih aktivnostih: "Postavimo še mi dobrodošlico tistim, ki vstopajo v občino Šoštanj, malo stran na velenjsko ozemlje, vmes pa naj bo nikogaršnja zemlja, Imejmo vsak svoj kamen!" Četrtkova razprava je bila mirna in strpna. ceste pod drobnogled. Ugotovil je, da z njimi res ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Opravljena dela, izvajalo jih je Gozdno gospodarstvo Nazarje, so bistveno odstopala od razpisanih, niso bila opravljena na vseh razpisanih lokacijah, ponekod pa so bila predvidena dela presežena. O spremembi plana oziroma razlogih za takšno odstopanje med izvedenimi in razpisanimi deli, ne . — obstoja noben dokument oziroma popravek plana. Zato so se v Šoštanju odločili, da za letošnje leto na podlagi javnega poziva poiščejo drugega izvajalca. Odstopil začasni upravitelj športnih objektov To so bile osrednje vsebinske točke četrtkove seje, ob tem pa je treba povedati še, da svet občine Šoštanj na tej seji sprejel odstop začasnega upravitelja športnih objektov občine Šoštanj Nina Ošlovnika. Ta je v svojo odstopno izjavo med drugim zapisal, da so bili športni objekti v Šoštanju, razen Športne dvorane junija letos dani v najem Športni zvezi Šoštanja, s čimer se je njegov status spremenil, saj ne ve, s čim naj bi zdaj upravljal. Ker pa ne želi biti žogica med svetom, upravo in športno zvezo je raje odstopil. ■ Milena Krstič - Planine Franc Sever je ukrepal, kot je napovedal Vila Bianka na Ustavnem V Vili Bianki so trije lastniki stanovanj, ki jim bo morala občina stanovanja odkupiti. Za ostale bo poiskala nadomestna stanovanja. Sever predlaga, da Ustavno sodišče zadrži sklep o prodaji, dokler se to ne uresniči. Na zadnji predpočitniški seji sveta so velenjski svetniki sprejeli sklep o prodaji Vile Bianke v Starem Velenju, saj naj občina ne bi imela denarja, da bi jo sama obnovila. Prodaji je močno nasprotoval svetnik Franc Sever, ki je tudi predsednik sveta KS Staro Velenje. Sklep je že pravnomočen, Sever pa je na Ustavno sodišče Republike Slovenije 13. julija poslal obsežno dokumentacijo in podal pobudo, da sodniki pretehtajo odločitev velenjskih svetnikov. Želi namreč, da ustavno sodišče ustavi izvedbo sklepa o odprodaji, dokler se ne zadosti nekaterim (po njegovih besedah in prepričanjih) spornim dejstvom, ki so povezana z morebitno prodajo vile. "Na mestnem svetu sem opozarjal, svaril in apeliral na svetnike, naj pred odločitvijo dobro nmislijo, da ne bodo naredili še ene škode in krivice. Žal v prepričevanju nisem uspel. Z odločitvijo sveta se ne morem strinjati iz več razlogov; bojim se, da se bo ponovila zgodba Starega trga 18 v Starem Velenju (Močil-nikova hiša), kjer nimajo stanovalci zagotovljene pravne pravice in možnosti preselitve, i kljub temu, da so prejšnji oblast- niki to Močilniku zagotovili pred nakupom objekta. Mislim, da bi mestni svet naredil enak problem s stanovalci vile Bianke. Nihče nima nobenega ustreznega dokumenta, kdaj bo preseljen in kam bo preseljen. Drug problem so lastniki stanovanj. V vili so trije lastniki, ki so v skladu z Jazbinškovim zakonom stanovanja odkupili. Najpomembneje za krajane Starega Velenja pa je, da se pred odprodajo zagotovi nemoteno poslovanje toplovodne oskrbe. Ob izgradnji novega toplovodnega omrežja v Starem trgu smo zgradili tolpotno podpostajo za stari del Velenja prav v Vili Bianki. Gradbinci se bodo z menoj strinjali, da je Vilo Bianko mogoče adaptirati na dva načina; ali objekt porušiti do tal in ga v enaki obliki in videzu zgraditi na novo, ker je zaščiten, ali pa ga adaptirati po fazah. Ce se bodoči lastnik odloči objekt porušiti, ne vemo, kako bo obratovalo toplovodno omrežje v Starem Velenju. In zato sem ukrepal. Ko sem zbiral gradivo, sem ugotovil, da so v KS že v času, ko sam še nisem deloval v njej, v akte zapisali, da bodo v vili prostori krajevne skupnosti, saj jih imamo trenutno v najemu, in prostori društvenih dejavnosti. Vse to je sedaj prezrto. V Zakonu o lokalni samoupravi sem ugotovil še kršenje I9.b člena, ki jasno pravi, da mora občina pred večjimi posegi v prostor v središču mesta pridobiti mnenje lokalne skupnosti. Tega tokrat niso storili." Sever upa, da bo ustavno sodišče na osnovi pobude v roku enega meseca razsodilo in zadržalo izvajanje sklepa do takrat, ko bodo z lastniki sklenjene kupoprodajne pogodbe, z najemniki pa nova najemna razmerja v drugih stanovanjih ter zgrajena nova toplotna pod-postaja. "Šele takrat bo občina lastnik objekta v celoti, saj ni zanemarljiv podatek, da je v vili od 290 kvadratov stanovanjskih površin kar 190 kvadratov privatne lastnine," je še dodal Sever, ki vidi eno od možnih rešitev za vilo Bianko tudi v tem, da občina proda svojo vilo v Portorožu in s kupnino sama uredi Bianko. Po Sevetjevih besedah je občina že tako dolžna urediti parkirne prostore ob vili Bianki, vrednost del pa naj bi bila kar 15 milijonov SIT. ■ Bojana Špegel Težko pričakovani čas oddiha, počitnic in potovanj, čas, ki si ga vsi želimo preživeti čim lepše in predvsem brez skrbi. Preden se odpravimo na pot, navadno poskrbimo za ustrezno varnost doma, na potovanju pa nas šele neljubi dogodki opozorijo na potrebne varnostne ukrepe. Da bi se vaš dopust končal čim lepše in brez slabe volje zaradi izgubljenega ali ukradenega denarja, vam ponujamo več možnosti brezgotovinskega poslovanja. - Plačilna kartica EUROCARD, vam gotovo ni več neznanka, saj jo mnogi že uporabljate za poravnavanje obveznosti doma in v tujini. Namenjena je za brezgotovinsko plačilo blaga in storitev ter tudi za dvig gotovine. - POTOVALNI ČEKI so namenjeni za dvig gotovine v tujih bankah, so izdani v poljubnih apoenih in v vaši izbrani valuti (kot ste jih predhodno kupili v domači banki). Izbiro in odločitev prepuščamo vam... Pa prijeten dopust! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Center za socialno delo Velenje Vse več upravičencev Čeprav se merila za pridobitev socialnih pomoči in višina osebnih dohodkov v tem letu niso spremenili, na Centru za socialno delo v Velenju ocenjujejo, da je upravičencev do denarnih pomoči v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki vse več. Do otroškega dodatka je po izdanih novih odločbah upravičenih 7012 družin za 11.037 otrok, kar je 49 družin več kot lani. 94 upravičencev pa prejema še pomoč za nego otroka. V primerjavi z enakim lanskim odbobjem ostaja število upravičencev do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja nespremenjeno (30), je pa v tem času za 5- odstotkov več brez-poslenih prejemalo denarni dodatek. Direktorica Centra mag. Jelka Fužir meni, da ta odstotek ni večji kot bi nekateri pričakovali zaradi učinkov aktivne politike zaposlovanja, ki se kaže tudi v boljšem medsebojnem informiranju centra in velenjske enote Zavoda za zaposlovanje. Lani so teh pomoči v povprečju dodelili 880, letos pa 935. Enkratne pomoči, s katerimi pomagajo pri reševanju stisk občanom v izjemnih primerih (te določa zakon), pa so v posameznih letošnjih mesecih razdelili zelo različno, od 89 v januarju, v marcu 83, do 47 prejšnji mesec. Več prošenj pričakujejo v jeseni, saj je kar nekaj takih staršev, ki zaprosijo za enkratno denarno pomoč tudi ob nakupu šolskih potrebščin. Po besedah Fužitjeve so se o tem dogovarjali z Mestno občino Velenje, ki naj bi za te večje stroške namenila določen denar. Za zdaj še ne vedo ali ga bo občina nakazala Centru ali šolam ali pa ga bodo delili na Uradu za negospodarske javne službe občine. ■ tp Borut Meh v Novi Ljubljanski banki Velenjčan Borut Meh, član začasne uprave Gorenja, zadolžen za ekonomiko poslovanja, je že pred prvo skupščino delničarjev Gorenja, bila je v petek, 17. julija, napovedal odhod iz tega kolektiva. S poročanjem na skupščini je tudi sklenil svoje delo v Gorenju. Odšel je v Novo Ljubljansko banko. V Gorenje je prišel 17. oktobra leta 1988 in se takoj vključil v sanacijo tega največjega proizvodnega slovenskega podjetja. Opravljal je najodgovornejše naloge s področja financ in ekonomike poslovanja. Zadnja leta je bil tudi namestnik direktorja Gorenja, nadazadnje pa član začasne uprave. Peinštiridesetletni Borut Meh opravlja še mnoge druge pomembne naloge. Je predsednik Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, član upravnega odbora GZ Slovenije, državni svetnik, predsednik nordijskega olimpijskega komiteja... ■ mz 4 KilS (as GOSPODARSTVO 23. julija 1998 NoVj.ce Več mleka in mesa ŠALEŠKA DOLINA - "Polletni proizvodni rezultati so nadvse spodbudni, za finančne pa še nimamo vseh podatkov," je povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. V prvih šestih mesecih so kljub težavam v minulem obdobju pridelali za 7- odstotkov več mesa mladega pitanega goveda (170 ton mesa) in oddali nekaj manj kot 4 milijone litrov mleka kar jeza 11-odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Kazalci kažejo, da bodo letos ne samo dosegli, ampak celo presegli, načrtovani: količine odkupljenega mleka (8 milijonov Iitrov).Tudi pri ostalih dejavnostih za zdaj ne beležijo bistvenih odstopanj. Do konca leta naj bi v celoti izpolnili zadane naloge. Poleg mleka bodo morda presegli tudi načrtovane količine mesa mladega pitanega goveda, saj je vlada povišala spodbude. Tako dobijo kmetje s hribovskih področij 25, z gorsko-višinskih pa 40 tolarjev več za kg žive teže goveda. ■ tp Tretjina brezposelnih z nadomestilom ali pomočjo VELENJE - V Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje je po podatkih objavljenih v mesečnih informacijah, maja prejemalo denarno nadomestilo 2.385 upravičencev, kar je za 2,3 odstotka manj kot mesec pred tem; denarno pomoč pa 281 upravičencev ali 1,4 odstotka manj kot v aprilu. Denarno nadomestilo in denarno pomoč je prejemalo blizu 35 odstotkov brezposelnih na območju. Višina denarnega nadomestila in denarne pomoči se naravnava na zajamčeni osebni dohodek, ki od 1. junija znaša 37.04 tolarjev bruto. Tako znaša najnižja višina denarnega nadomestila 29.636 tolarjev, najvišja pa 118.544 tolarjev bruto. Denarna pomoč je enaka za vse upravičence in znaša 22.235 tolarjev neto. ■ mkp Delavci vse manj zaščiteni LJUBLJANA - Ob primeru ravnanja z delavci poslovnega sistema Merkator (med presežne delavce so uvrstili tudi zaščitene kategorije delavcev) sprašuje velenjski poslanec Bojan Kontičministrstvo za delo ali so seznanjeni s podobnimi problemi in kako ukrepajo proti delodajalcem, da bi se nezakonitosti in nepravilnosti v ravnanju z delavci odpravile. V svojem poslanskem vprašanji/ vlado sprašuje tudi, če ima pripravljeno analizo kršitev predpism s področja delovnih razmerij. Če je nima, naj jo pripravi in posreduje v obravnavo. Bojan Kontič namreč ocenjuje, da se pravna varnost v Sloveniji poslabšuje. | mz Skupni podjetniški center MISLINJA - Svetniki so se na zadnji seji strinjali s pobudo, da skupaj z občino Slovenj Gradec ustanovijo podjetniški center, ki bo skrbel za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v mislinjski dolini. Sedež bo imel v Slovenj Gradcu, z delom pa naj bi center pričel še pred iztekom leta. Enkrat tedensko bo svetovalec delal v prostorih občine Mislinja. ■ bš Obrtniki obrtnikom v Posočju VELENJE - V odpravljanje posledic potresa v Posočju so se vključili tudi člani Območne obrtne zbornice Velenje. V prvih dneh po tej naravni nesreči je zbornica nakazala Območni obrtni zbornici Tolmin 100 tisoč tolarjev. Na prvi letošnji seji skupščine Območne obrtne zbornice Velenje (v začetku prejšnjega meseca) pa so se dogovorili, da bodo vsi člani te stanovske organizacije ob plačilu članarine za mesec junij prispevali še po 2000 SIT kot pomoč obrtnikom na prizadetem območju v Posočju. Tudi ta denar bodo nakazali Območni obrtni zbornici Tolmin, ki ga bo razdelila tistim obrtnikom, kijih je letošnji potres najbolj prizadel. ■ (P Regijsko tekmovanje v oranju ŠMARTNO OB PAKI - Na posestvu Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Logu v Šmartnem ob Paki bodo v petek, 7. avgusta, KZ Šaleška dolina, Kmetijska svetovalna služba Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje ter Aktiv podeželske mladine Šaleška dolina pripravili regijsko tekmovanje v oranju. To bo že 24. po vrsti, na njem pa naj bi sodelovalo od 8 do 11 ekip iz celjske regije. Začeli ga bodo ob 9. uri. Na lanskem tekmovanju v oranju sta bila najboljša Anton Špital in Jože Goršek (oba člana Aktiva podeželske mladine Šaleška dolina). | tp Sodelovanje Vegradovega IDDS in Državne založbe Slovenije papirnica Šaleška knjigarna VELENJE, 21. julija - V torek so v Nakupnem centru s priložnostno slovesnostjo odprli Šaleško knjigarno in papirnico, ki je plod sodelovanja Vegradovega invalidskega podjetja IDDS in Državne založbe Slovenije. Gre za peto franšizno prodajalno Državne založbe Slovenije, ki ima v načrtu odprtje še dvajsetih podobnih prodajaln širom po Sloveniji, od tega jih bodo letos odprli še pet. Vegrad IDDS je v prostore in opremo vložil 30 milijonov tolarjev, potrošniki pa bodo lahko v njej posegali po marsičem, kar nudi Državna založba Slovenije. Poseben poudarek bo na strokovni in leposlovni literaturi, šolskem, pisarniškem in darilnem programu ter igračah. ■ mkp Šaleško knjigarno in papirnico sta namenu predala Rado Sivka, direktor Vegrad IDDS in Marko Tomaževič, direktor Trgovine v Državni založbi Slovenije. Era, delniška družba Velenje Ponudba za "prosti in delovni" čas Velenje, 17. julija - V prizadevanjih slediti potrebam in zahtevam sodobnega kupca, biti boljši pred konkurenco so se pri Eri delniški družbi Velenje odločili za specializacijo nekaterih trgovin. Mednje sodi tudi prenovljena oziroma nova trgovina na Šaleški cesti v Velenju, kjer so združili pod isto streho ponudbo blaga za "prosti in delovni" čas. Kot je na otvoritveni slovesnosti poudaril predsednik uprave Ere delniške družbe Gvido Omladič, so s tem zaključili tako imenovano drugo fazo strateškega načrta družbe, s specializiranima trgovinama pa poglobili in tudi razširili ponudbo blaga. Na videz sicer različna programa pod eno streho sledita sloganu "Zdrav duh v zdravem telesu". Kajti, na enem delu trgovine lahko kupci izberejo vse za rekreacijo in prosti čas, na njeni drugi strani pa se seznanijo z novostmi in možnostmi, ki sodijo na področje znanj. Nova trgovina naj bi bila stičišče športnikov, poslovnežev, rekreativcev, mladih in vseh, ki jih tovrstna ponudba zanima. "To je trgovina za tretje tisočletje," je še poudaril Gvido Omladič in izrazil upanje, da bodo z bogato ponudbo blaga in pestro dejavnostjo zadovoljili še tako zahtevne kupce. Na 330 m2 športnega oddelka bodo potrošniki poleg že znane ponudbe blaga uveljavljenih športnih znamk prijetno presenečeni nad novostmi: z izbiro v kotičku z opremo Nike, za pohodništvo in prosti čas ter s pestrejšo ponudbo tenis programa. Vsak mesec pa naj bi, po besedah poslovodje Antona Gro- Direktor Gvido Omladič: "To je trgovina za tretje tisočletje" belška, potrošnike presenetili še z drugimi aktivnostmi. Na oddelku biro opreme pa velja - kot meni poslovodkinja Sonja Pljaček - zlasti opozoriti na novosti kot so papirnica, specializirana prodaja računalnikov in pripadajoče opreme ter poseben kotiček - informacijsko mesto Internet. Tako kot na športnem oddelku bodo tudi na oddelku biro opreme potrošnikom ponudili še nekaj drugih storitev. ■ tp PROJEKT NARAVA IN VARSTVO OKOLJA 0 varovanju okolja razmišljajo v številnih deželah, pri tem pa se zavedajo, da se varovanje narave ne konča na meji, ki jo deli z drugo državo, zato svojih izkušenj in znanja ne hranijo samo zase, ampak so ga pripravljeni pokazati tudi drugim, tistim, ki bi radi o tem vedeli čim več. V projektu Narava in varstvo okolja, ki ga izvajajo na Šolskem centru v Velenju ob podpori Mestne občine Velenje, Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje in podjetja PUP d.d. Velenje, so zato predvideli tudi mednarodno in medobčinsko sodelovanje ter seznanjanje javnosti s svojim delom. Pripravili so ekskurzijo v Švico, kjer so mladi spoznali sistem ravnanja z odpadki, sistem za prečiščevanje voda, uporabnost sekundarnih surovin in delovanje podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem, sortiranjem in sežiganjem odpadkov. Sodelujejo tudi z ekologi na Hrvaškem in izmenjujejo izkušnje z dijaki Srednje kmetijske šole Grm iz Novega Mesta. Pri tem so uspeli navezati sodelovanje s številnimi institucijami, ki so tako ali drugače povezani z varovanjem okolja: ERICom, Inštitutom za ekološke raziskave Velenje, SEGom, Slovenskim ekološkim gibanjem, EKOSom Zasavje in njihovo ekološko skupino mladih, Pomurskim ekološkim centrom... Mladi v projektu Narava in varstvo okolja sodelujejo prostovoljno, eni se v njem ukvarjajo z raziskovalnim delom, drugi proučujejo kaj drugega, kar je dobro za naravo in za vse nas. Pri tem jim je omogočeno izobraževanje v različnih seminarjih, izmenjava izkušenj na najrazličnejših srečanjih, sodelovanje na taborih. Tudi letos bo tako. Tabora v Prekmurju se bosta udeležila dva gimnazijca, v Trbovljah prav tako dva, medtem ko bo sedmim prostovoljcev, dijakov in študentov lahko opravljalo počitniško delo v PUP Velenje. M0 Velenje in pur d.d 23. julija 1998 AKTUALNO KAS CAS 5 skupščini delničarjev največjih velenjskih podjetij Dolgoročna pogodba bi proizvodnjo premoga pocenila Premogovnik Velenje brez rdečih številk Prva skupščina delničarjev Premogovnika Velenje, javnega podjetja za pridobivanje lignita, je bila v četrtek, 16. junija. Na njej so poleg konstitutativnih opravil, potrdili letni poročili z mnenji revizorjev za leti 1996 in 1997 in sprejeli sklep o kritju izgube v višini 8,5 milijard tolarjev, ki jo je Premogovnik Velenje ustvaril od leta 1993. To seveda pomeni, da letošnje poslovanje ni več obremenjeno z izgubo iz preteklosti. Osnovni kapital podjetja so povečali za 70 milijonov in ta zdaj znaša 26.409.890.000 tolarjev. Razrešili so začasni nadzorni svet in izvolili novega, potrdili pa so tudi temelje letošnje poslovne politike. bolični višini treh milijonov (celotni prihodek 23 milijard tolarjev), pa vendarle bo to prelomnica v poslovanju, ki so ga dolga leta tradicionalno sklepali z rdečimi številkami. Zaradi velikih obremenitev (cena premoga za široko potrošnjo se je ob uvedbi ekološkega davka povečala skoraj za polovico) se je prodaja premoga široki potrošnji in papirnici Videm v letošnjem letu močno zmanjšala. Tako bodo večino izkopanega premoga prodali Termoelektrarni Šoštanj - 3,818 milijona ton za potrebe proizvodnje električne energije (rebalans plana, ki vključuje za 200 tisoč ton večji odkup premoga Termoelektrarne Šoštanj bodo pripravili še v tem mesecu) in 172 tisoč ton za potrebe toplovodnega ogrevanja Šaleške doline. Cena premoga za proizvodnjo električne energi- Večinski lastnik Premogovnika Velenje je država, ki razpolaga z 88,9 odstotka delnic. Slovenska razvojna družba ima 4,31 odstotka, ki pa jih prodaja Kmečkemu skladu. Slovenski odškodninski sklad ima 1,11 odstotka delnic, Kapitalski sklad pokojninsko invalidskega zavarovanja pa 2,65 odstotka. Udeleženci interne delitve in notranjega odkupa (zaposleni in bivši zaposleni) so lastniki 3,03 odstotka delnic. Dr. Franc Žerdin je na novinarski konferenci, ki so jo skli-ali takoj po zasedanju dupščine, izrazil zadovoljstvo, ter se ne bodo več ubadali s problemom pretekle izgube, in ker so novi lastniki pokazali tudi veliko razumevanja za vzpostavitev takšne poslovne politike, ki Premogovniku zagotavlja ugodnejše poslovne rezultate. Upajo, da bodo letos lahko izkazali dobiček, sicer v sim- Na skupščini delničarjev so za nove člane nadzornega sveta izvolili Braneta Žerdoneija (podjetje Metal), Jolando Veršič Žabjek (državna sekretarka za lastninjenje) in Matjaža Cerov-ca (rudarski inšpektor) v podjetju pa Franca Druksa (dolgoletni sindikalist), Marjana Murna (predsednik sveta delavcev) in Dušana Člžmeka (rudarski inženir). Nadzorni svet je torej šest članski - predsednikov glas bo odločilen. Izvolili ga bodo na konstitutivni seji, ko bodo razpisali tudi mesto direktorja, ki ga bo na njihov predlog imenovala vlada. Med novinarsko konferenco: vodja službe za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje Božena Steiner in direktor dr. Franc Žerdin je je 5,95 DEM po tečaju 94,4027 tolarja, kar pomeni 561,70 tolarja na GJ. Pogodbena kurilna vrednost premoga pa je 9800 kJ na kilogram premoga. Osnovna dejavnost Premogovnika je seveda proizvodnja in prodaja premoga, z njo bodo ustvarili 21,91 milijard tolarjev, iz ostalih dejavnosti pa 1,32 milijard. Skupno bodo v letošnjem letu ustvarili 23,23 milijarde tolarjev. Računajo, da bodo produktivnost povečali vsaj za dva odstotka, stalež zaposlenih se bo s 3 875 delavcev znižal pa 3 788 (dolgoročna usmeritev o zmanjšanja števila zaoslenih), ob tem pa bodo na novo zaposlili 62 delavcev. Nadaljevali bodo z ukrepi, ki zagotavljajo Pri lastninjenju Premogovnika Velenje so lahko zaposleni in upokojenci uveljavljali tudi zaostanke plač za kolektivno pogodbo. Prijetno so bili presenečeni, ker se je večina tako tudi odločila. Samo trije redno zaposleni in 132 bivših zaposlenih pa skuša ta sredstva iztožiti preko sodišča. monta hidravličnega podporja (deset med njimi je bivših delavcev podjetja ESO Oprema), tri nova delovna mesta bodo po besedah dr. Franca Žerdina udejanili z odprtjem novega rudarskega muzeja v Velenju. Šest delavcev bo našlo delo v Turistično rekreacijskemu centru (dejavnost Bele dvorane bodo z dograditvijo obogatili). Približno toliko delovnih mest naj bi zagotovili tudi v prihodnjem letu. Že dolgo velja, daje velenjski premogovnik eden najsodobnejših na svetu. Svojo dobro delo so letos kronali še s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001. Na Premogovniku se letos ne otepajo z likvidnostnimi težavami. Lani pa so imeli kar 242 dni blokiran žiro račun. Dobaviteljem niso bili sposobni poravnavati obveznosti in so se bili prisiljeni dodatno zadolževati. Letos dobivajo ob- varnejše delo in humanizacijo delovnega procesa in z odpravljanjem nastalih ekoloških problemov, ki jih povzročajo s svojo dejavnostjo v okolju. Prav tako pa tudi računajo, da bodo zagotovili z uvedbo novih dejavnosti zaposlitev petindvajsetim delavcem. Štirinajst jih je dobilo delo ob uvedbi programa re- dobro organizacijo, bi potrebovali dolgoročno pogodbo o prodaji premoga za potrebe električne energije. Nenehna dogovarjanja, dvigovanja in zniževanja proizvodnje, ne le, da so mučna in dolgotrajna, povzročajo tudi dodatne stroške. Upajo, da bo kmalu drugače. Dogovorili so se namreč, da bosta vodstvi Premogovnika in Termoelektrarne izdelali nov strateški plan podjetij za obdobje do leta 2008 ter skušali doseči, da bi v nacionalnem energetskem programu ostala zapisana namera elektrogospodarskega sistema in vlade Slovenije, da bosta iz Premogovnika Velenje za potrebe proizvodnje električne in toplotne energije potrebovala na leto 4 milijone ton lignita. Vodstvo Premogovnika Velenje je prepričano, da bi lahko na ta način znižali ceno premoga za dober odstotek. Dolgoročna veznosti dokaj redno poravnane in tudi njihov žiro račun je bil blokiran samo sedem dni in to v mesecu januarju. V celoti pa z doseženim še vedno niso zadovoljni. Za res pogodba pa je nujna tudi ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj bo le na ta način mogoče izpolniti ostre zahteve te skupnosti po konkurenčnosti proizvodnje električne energije. Franjo Bobinac, diplomirani ekonomist je v Gorenju od leta 1986, ko je postal pomočnik direktorja Izvoza. Po štirih letih je bil imenovan za direktorja Izvoza Gorenja Gospodinjski aparati, leta 1991 pa za direktorja Trženja in I dve leti za generalnega direktorja Gorenja Sidex France, filiali Gorenja v Franciji. V času njegovega vodenja se je to podjetje finančno in organizacijsko konsolidlralo, preko novih kupcev in novih programov se je bistveno povečala prodaja.Od 1. marca letos je bil član začasne uprave Gorenja za področje prodaje in marketinga, zdaj pa bo pokrival področje marketinga. Gorenje vodi še naprej Jože Stanič Dobiček namenili razvoju V petek, 17. julija pa je bila še prva skupščina delničarjev Gorenja. O rezultatih, kijih je začasna uprava predstavila delničarjem, smo obsežno pisali že v prejšnji številki Našega časa, saj so v tem kolektivu sklicali novinarsko konferenco že pred skupščino. Gorenje se lahko za lani pohvali z dobrimi rezultati in dobičkom v višini 1,4 milijarde tolarjev. Tako so jih ocenili tudi delničarji, ki so se strinjali s predlogom začasne uprave in nadzornega sveta, da dobička ne delijo ampak ga usmerijo v razvoj in naložbe. Dobiček iz preteklih let, skupaj s pripadajočo revalorizacijo, so ga dosegli nekaj več kot 3 milijarde tolarjev, pa so namenili za pokritje izgube iz leta 1993, 420 milijonov za obvezne in 826 mili- Jože Stanič, ing. živilske tehnologije je opravljal pred prihodom v Gorenju mnoge odgovorne dolžnosti, med drugim je bil direktor Pivovarne Laško, TIM Laško in Banke Celje. Od leta 1983, ko se je začela temeljita sanacija, je vseskozi na najodgovornejših položajih v I Gorenju. Med ostalim je bil direktor Gorenja Commerce, generalni direktor Gorenja GA in predsednik PO Gorenja. Zadnje leto je vodil začasno upravo Gorenja, v petek pa bil imenovan za predsednika Uprave Gorenja d.d. Med drugim je tudi predsednik združenja delodajalcev Slovenije. a Marija Miheljak, dipl. ekonomistka je prišla v Gorenje leta 1989 in postala svetovalka predsednika PO Gorenja Koncem, nato prevzela vodenje financ v Commerce, leta 1992 pa postala direktorica Financ Gorenja GA. Med drugim je vodila UO Gorenja Koertlng Italija in bila članica UO Quelle Velenje. V Upravi Gorenja bo pokrivala področje ekonomike In financ. jonov za proste rezerve. Predloga, da naj bi namenili 30 milijonov (bruto) za nagrade članom uprave, niso podprli, kapitalski sklad je namreč opozoril, .da v statutu nimajo ustreznega tovrstnega določila. Glede na to, daje uprava dobro delala, pa so vseeno menili, da naj najdejo druge oblike nagrajevanja. V nadzorni svet so izvolili Marka Voljča, Lojzeta Sobočana, Branka Pavlina in Tomaža Mazeja, zaposleni pa so že pred tem izvolili Ivana Atelška, dr. Emila Rojca, Ireno Brložnik, Petra Kobala in Draga Krenkeija. Nadzorni svet se je sestal takoj po skupščini in izvolil za predsednika Marka Voljča (predsednik uprave Nove ljubljanske banke). Imenovali pa so tudi upravo. Njen predsednik bo še naprej Jože Stanič, člani pa Franjo Bobinac, Marija Miheljak in Drago Bahun. ■ Mira Zakošek Drago Bahun, diplomirani sociolog, je prišel v Gorenje leta 1985. Med drugjm je bil podpredsednik PO sozda za področje družbeno ekonomskih odnosov, član PO za področje kadrov, od leta 1990 do lani je bil direktor kadrovsko splošnega področja Gorenja GA, nato pa član začasne uprave za področje kadrov. Aktiven je tudi na različnih drugih področjih med drugim je tudi predsednik UO Republiškega zavoda za zaposlovanje Slovenije, član Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter podpredsednik združenja za kadrovsko dejavnost Kot član Uprave Gorenja bo pokrival kadrovsko področje, je pa tudi delavski direktor. Modna konfekcija Elkroj Dobiček za krepitev razvoja Prejšnji teden so v nazarskem Elkroju opravili drugo skupščino delničarjev in na njej najprej obravnavali poslovne dosežke v letu 1997 nato pa spregovorili o poslovanju v letošnjem letu. Seveda so se pogovarjali tudi o dobičku. Tega je bilo lani pičlih 4 milijone tolarjev, upoštevati pa je treba, da je za slovenske kon-fekcionarje že dobiček sam po sebi lep uspeh. Delničarji so se odločili, da ostane dobiček nerazporejen, namenili pa ga bodo za soudeležbo pri naložbah v posodabljanje proizvodnje, kar edino lahko zagotovi boljše dosežke in nadaljnji razvoj. Dejstvo je, da Elkroj 85 odstotkov proizvodnje izvaža pretežno na zahtevna zahodna tržišča, pri čemer je kot ostali veliki izvozniki "deležen" velikih omejitev, ki močno otežujejo poslovanje. Kljub temu so v Elkroju v letošnjem polletju poslovali bistveno boljše kot v enakem lanskem obdobju, za kar ima največ "zaslug" prodaja na domačem trgu, ki je letos večja za dobrih 20 odstotkov. Glede na to, da se tečaj nemške marke popravlja, da se ustavlja tudi rast inflacije in da v podjetju v takšnih razmerah pridno varčujejo, se nadejajo precej boljših poslovnih uspehov kot v preteklem obdobju. V ponedeljek bo večina zaposlenih začela štirinajstdnevni kolektivni dopust, ki je seveda namenjen zlasti počitku po zares napornem delu v minulih mesecih. Vseeno bo v dveh tednih v Elkroju zelo živahno. Pridni bodo v komercialnem delu, saj že pripravljajo kolekcijo za pomlad in poletje 1999, konec tega meseca pa bodo že četrtič zapored sodelovali tudi na slovitem sejmu moške mode v Koelnu. Na vrsti bodo tudi redna vzdrževalna in investicijska dela, saj širijo kemično čistilnico, prenavljajo kuhinjo in sanitarije, zelo pomembna pa je naložba v narisno - krojilni del, kjer bodo namestili najsodobnejšo računalniško opremo. Zaposleni se torej odpravljajo na zasluženi dopust, ugodnosti pa bodo deležni tudi kupci, saj bodo v prihodnjih dneh v tovarniških prodajalnah v Nazarjah, Šoštanju, Celju in Krškem začeli posezonsko razprodajo z znižanjem cen tudi do 40 odstotkov. ■ JP 6 NAS vas MED VAMI 23. julija 1998 Ljubno Po osmih letih poplačan dolg Vsemu navkljub dobra letina Muhasto aprilsko vreme je za spravilo letošnjega pridelka pšenice vse prej kot praznik. Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pravijo, da se zaradi tega čas intenzivne žetve odmika na konec meseca, načrtovali pa so spravilo pridelka z 80 hektarjev površin okrog 20. julija. Vlaga je sicer precejšnja, zrnca pa so vsaj za zdaj še dokaj kakovostna in vsemu navkljub pričakujejo nadpovprečno letino. Na velikih povšinah naj bi pridelali od 5 do 6 ton, na manjših kakšno tono pšenice manj. V Dolini naj bi pridelali od 450 do 480 ton pšenice, 30 do 40 ton naj bi je tudi odkupili. Odkupni pogoji so, po mnenju direktorja zadruge Marjana Jakoba, dokaj ugodni. Sicer pa ta kultura za kmete v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ne predstavlja večjega pomena, ampak jo pridelujejo za samoskrbo in kolubar. Za prihodnje leto slovenska vlada oziroma ustrezno republiško ministrstvo napoveduje določene spremembe pri proizvodnji žita. Tisti, ki se bodo odločili za proizvodnjo te kulture, bodo morali svoje namere v jeseni najaviti, država jih bo spodbujala na drugačen način kot do sedaj. Prilagoditev evropskim razmeram pa napoveduje tudi znižanje odkupnih cen. ■ tp Dela želijo skleniti do konca tega meseca, torej do praznika občine Ljubno Spodnji del Ljubnega je v tem času eno samo veliko gradbišče. Izvajalci namreč hitijo z urejanjem leve brežine Savinje, ki jo je opustošila poplava leta 1990 in je bila kraju s svojim videzom že v sramoto. S tem bo torej končno poplačan skoraj osem let star dolg. Hkrati na levem bregu polagajo 140 metrov zbirnega voda kanalizacijskega sistema, ki ga morajo preko Savinje povezati s čistilno napravo na desnem bregu, ki bo prav tako dograjena v bližnji prihodnosti. Ministrstvo za okolje in prostor je za te namene vendarle našlo 10 milijonov tolarjev, občina je za ta del kanalizacije prispevala 5,5 in za prečkanje Savinje še 2,5 milijona tolarjev. Povezava preko Savinje je posebej pomembna, ker bo to tudi trdna podlaga za izgradnjo jeza, za katerega je sredstva obljubilo ministrstvo za okolje in prostor, zgradili pa ga bodo prihodnje leto. ■ iP Zaradi slabega vremena žetev šele v teh dneh Doživljamo čas velikih in hitrih sprememb. Politiko razumem kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro. Odprimo ta prostor! Skupaj oblikujmo konkurenčno in solidarno Slovenijo. Pozivam vas, da se mi pridružite v_ s svojim znanjem, talentom in voljo. :: Odigrajte svojo vlogo za Slovenijo enakih možnosti. Čas je. Včlanite se v ZLSD. Borut Pahor predsednik \mmI Prijavnica Seveda, postal-a bi član-ica Združene liste Ime in priimek_ Naslov_ Poštna številka_ Datum rojstva. Podpis_ Datum. Prijavnico pošljite na naslov: ZLSD, Prešernova 1, p.p. 65, 3320 Velenje Nekateri so imeli srečo in so letošnji pridelek pšenice lahko spravili pred obilnim deževjem v minulem tednu 23. julija 1998 ZANIMIVO NAŠ ČAS 7 I Ribno pri Bledu I I Kajuhov tabor postaja zanimiv tudi drugim V teh dneh poteka v Ka-juhovem taboru v Ribnem pri Bledu že tretja taborna izmena rodu Jezerski zmaj. V platnenem mestu seje pod zmajevimi perutmi tokrat zbrala skupina 150-ih tabornikov, v goste pa so sprejeli še tabornike iz Velike Britanije in Belgije, ki so si svoja tabora postavili na bližnji jasi, in ponovno najmlajše (murne) iz Andersenovega vrtca. Piko na i postavlja pet tabornikov, ki se udeležujejo tokratne vodniške šole rodu Jezerski zmaj in prihajajo iz Kuteževega pri Ilirski Bistrici. Kajuhov tabor Šaleške zveze tabornikov je tudi ob našem obisku živel za vsak trenutek posebej. Čas, obkrožen z gozdovi, postavljen pod vznožje Taleža, ob breg Save Bohinjke in odet v platno se res ne meri več z minutami, temveč ga tam doživlja vsak zase in posebej. Janez vam bo dejal, da so od včeraj jurčki neverjetno hitro rasli, Blanka, da bo potrebno nabrati in posušiti drva, ker sicer ne bo pri-boljška (ulovljenih rib, zajcev, kobilic ali nabranih polžev), Vido boste srečali s šopi zapiskov, kako si skozi deset dni skuša nabrati in dokazati znanje, da bi v jeseni tudi sama lahko postala vodnica, Aljoša pa bo komaj čakal, da se sonce spusti in bo na vrsti kolo, ko bo mogoče lahko z izbranko zaplesal. Tu in tam se zvečer ob tabornem ognju prikaže tudi Esmeralda in sicer v produkciji tabornikov in z naslovom Esmeralda na divjem zahodu. Ritem življenja med taborniki res narekujejo medsebojni odnosi, ta, davno izgubljena (in ponovno iskana) dobrina človeka. Samo vprašajte se, kdaj ste nazadnje preživeli deset takšnih dni. V vseh tabornih izmenah skupaj bo tudi letos v Ribnem preko 700 tabornikov in tabornic. Nekateri od njih bodo po končanem taborjenju odšli na pot po Evropi, drugi še dlje, v bodo tudi Škotsko. Rod Jezerski zmaj letos praznuje trideset let delovanja in ob obletnici, ki jo bodo obeležili Čile na svetovni zlet skavtov. Turneja po Evropi je že ustaljena pot šaleških tabornikov, ki stike dolge 22 let, vsak^ nekaj let okrepijo z obiskom prijateljev v angleškem Cambridgeu. Tokrat nameravajo obiskati tudi prijatelje na Irskem, ogledali si O vodniški šoli Vida, vodniška šola, Velenje: "Danes smo se pogovaijali o načinih orientacije v naravi. Zaenkrat sem spoznala veliko novih reči, upam, da se bom na izpitu dobro odrezala, postala vodnica in v jeseni dobila svoj vod." Marko Šajn, vodniška šola, Kuteževo pri Ilirski Bistrici: "V reviji Tabor sem opazil članek, kije opisoval tukajšnje dogajanje, v našem rodu se je zbrala ekipa in prišli smo sem. Zaenkrat sem dobil precej znanja, niti se nisem zavedal, da je to možno, drugače pa svoj vod že imam. Naš rod ima okoli sto članov, taborimo vsako leto dmgje, letos bomo pod Vršijo goro." Anton De Costa - Sine, načelnik rodu in starešina tabora: "To brez dvoma kaže, da nismo samo najštevilčnejši rod v Sloveniji temveč tudi, da je naše delo z mladimi kvalitetno, 2 znanjem pa postajamo konkurenčni tudi v slovenskem prostoni. Letos je bila konkurenca za vstop v vodniško šolo kar huda in že predhodno je bilo potrebno opravili selekcijo." Večerni zbor v jeseni, so med dobitniki letošnjega najvišjega občinskega priznanja, Grba Mestne občine Velenje. Prejeli ga bodo za uspešno in dolgoletno delo z mladimi, za velike dosežke na taborniškem področju, tako v slovenskem kot na mednarodnem področju ter za prispevek k večji prepoznavnosti Velenja v širšem prostoru. Anton De Costa - Sine, načelnik rodu in starešina tabora: "To je za nas veliko priznanje in smo nanj ponosni. Obvezuje nas, da tudi v bodoče delamo v tej smeri in upravičimo zaupanje." V nekaj več kot tridesetih letih, kot stoji Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu, pa v zadnjem času starejši opažajo spremembe podnebja, ki ga predvsem v tolikšnih količinah padavin včasih niso poznali. Razmišljajo o drugačem tipu bivanja (platnena streha seveda ostane), ki bi bil predvsem prijaznejši v deževnih razmerah. To jih bo naredilo konkurenčne tudi v primeru, da postane Kajuhov tabor nekega dne kovnica znanja tudi za tabornike iz ostalih slovenskih rodov. Če se to res zgodi, bomo priče, kako je pred desetletji začeta zgodba, dobila čisto nepričakovan konec. Takrat so Šaleški taborniki v "očeh" Zveze tabornikov Slovenije bili v nemilosti zaradi svojega načina dela, ohranjanju skavtstva ipd.. Ves čas so nekoliko zaprti vase in kljubovalno samozadostno postavljali organizacijo, ji vdahnili duha in znanja ter vztrajali po svoje. Slednje se zdaj kaže kot enkratna zakladnica znanj, duha in, pomislite, iskano tržno blago. ■ ao Ljubno ob Savinji Flosarji v svetovni ■ v v ■ drusci Predstavniki občine Ljubno in njenih flosarjev so pred nedavnim obiskali katalonsko mestece La Noguera Pallaresa pod španskimi Pireneji, ki prav tako kot na Ljubnem neguje tlosarsko izročilo. Poleg tega je to mesto zibelka mednarodne organizacije krajev iz Evrope, ZDA in Kanade, ki negujejo izročilo prevozov po rekah, torej splavarjenje, vezanje splavov in plavljenje lesa. Na letošnjem srečanju so Slovenijo z Ljubnim ob Savinji kot dvanajsto državo sprejeli v svoje združenje. Županja Anka Rakun je po vrnitvi izrazila željo, da bi se splavars-ki kraji povezali tudi v Sloveniji in bo zamisel zato predstavila Mariborčanom, Radečanom in morda še komu. Sicer je bil obisk pod Pireneji zelo prijeten, gostitelji in gostje iz ostalih držav pa sko-I raj niso mogli verjeti, da bodo na Ljubnem svojo flosarsko prireditev letos izvedli že 38. po vrsti, kar je daleč največ med vsemi, saj so na drugem mestu prav Katalonci, ki so se letos na splavih veselili dva-jsetič. Morda je tudi to razlog, da bo flosarski bal prvo soboto in nedeljo na Ljubnem ob Savinji obiskalo kar 16 predstavnikov tega katalonskega mesta; zanimivo, njihov župan seje moral odreči veliki želji, da bi obiskal Ljubno, saj ga tisto , nedeljo čakajo volitve. ■ JP Občinska hiša v mestecu z 2.900 prebivalci La Noguera Pallaresa Splavi na reki Pabla De Segur so bistveno drugačni od ljubenskih in izkušeni ljubenski flosar Martin (na sredini) je imel očitno nekaj "pripomb" Mladi raziskovalki Urška Videmšek in Polona Strahovnik "Nič ne gre z levo roko" Polona Strahovnik in Urška Videmšek sta sošolki v 3. letniku Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje in prijateljici. Druži ju med drugim precejšnje zanimanje za področje biologije in kemije. Na isti strani sta se našli tudi pri iskanju odgovorov na vprašanja, kako nastane raziskovalna naloga, kaj je potrebno za to storiti in podobno. Priložnost za vključitev v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je bila kot nalašč zanju. Dekleti sta svoje želje zaupali Ireni Pilih, kooordinatorici gibanja, ona ju je napotila do mag. Nives Kugonič na velenjskem ERICu in skupaj so se odločile, da bodo vzele pod drobnogled travnik v neposredni bližini Kavčnikove domačije v Za-vodnjah oziroma, da bodo tvorno sodelovale v nekajletnem ERICO-vem projektu razvoja tega iz gnojenega v enokosen (sonaraven) travnik. Dve leti so spremljale opuščanje intenzivnega gnojenja in vzgojo avtohtonega travnika, svoja spoznanja pridno zapisovale in nastala je raziskovalna naloga, ki ji je komisija dodelila prvo nagrado med srednješolskimi nalogami s področja naravoslovja. Z nalogo Razvoj enokosnega travni-ko na Kavčnikovi domačiji bodo sodelovale še na državnem tekmovanju. "Sedaj poznava marsikateri odgovor na tisto, kar naju je zanimalo v zvezi z raziskovalno dejavnostjo. Spoznali sva, da ničesar ni mogoče ničesar narediti z levo roko, pa naj bo na prvi pogled zadeva še tako enostavna. Vse zahteva svoje: veliko časa, truda, tako na terenu Mladi raziskovalki Urška Videmšek in Polona Strahovnik ter njuna mentorica mag. Nives Kugonič (od leve proti desni). kot kasneje v laboratoriju in pri delu z računalnikom. Skorajda ne veva, kdaj je bil mesec maj, ko je bilo potrebno raziskovalno nalogo oddati, ker je šlo vse mimo naju. Ampak, sedaj sva toliko bolj srečni, ker sva nekaj našli, ker sva bogatejši za nova spoznanja in znanja, ki nama bodo zagotovo prišla še kako prav pri nadaljevanju študija. Obe bo pot vodila v naravoslovje," sta povedali. Razlogi, zakaj sta sprejeli predlog mentorice Nives, so znani. Na začetku so hotele raziskati sožitje med koreninami in glivami zelnatih rastlin. "Ker sta bili dekleti zagnani, precej zahtevni, smo področje delovanja razširili in šele ob koncu počeli tisto, za kar smo se najprej dogovorili: spremljanje spreminjanja travne ruše ob opuščanju intenzivnega gnojenja, založenost tal s hranilnimi snovmi in razvoj mikrorize v koreninah nekaterih rastlin. Odločile smo se za zdravilne. Ne po naključju. V Kavčnikovi domačiji je živela daleč naokoli poznana zeliščarica Kavče- la," je pojasnila Kugoničeva. In zakaj si na ERIC-u prizadevajo za vrnitev oziroma za razvoj so-naravnega travnika pri Kavčnikovi domačiji ? "Pomemben etnološki spomenik in njena okolica morata biti skladna," je pojasnila. Med drugim je tudi ocenila, da gibanje mladih raziskovalcev prerašča svoje okvire, da postaja vse bolj organizirano in kakovostno. "To je nekaj, kar je potreno nadgraditi tudi v prihodnje." Urška in Polona si bosta svoje srečanje z raziskovalno dejavnostjo zapomnili po več drobnih dogodkih. Zagotovo pa bosta znali poslej bolje ceniti delo raziskovalcev. Povsem z njim še nista opravili. Obe se bosta namreč v počitnicah vključili v raziskovalni tabor v Vinski Gori. Nato pa bosta seveda iz-pregli in čas, ki jima bo še ostal, izkoristili za lepe trenutke. Čestitke za izdelano nalogo in seveda za priznanje! LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.273) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 19. julija: 1. BOHORČ: Kje so tiste rožice 9 glasov 2. NATALIJA: Tvoja bom nevesta 8 glasov 3. DVOJČICI: Niste se zmotili 7 glasov 5. IGOR + Z.Z.: Mornarska 3 glasov 5. V. ŠTAJERKE: Moja pesem 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 26. julija: 1. ALPSKI: 2. CVERLE: 3. GAMSI: 4. KLINC: 5. VRISK: Mi gasilci Hej, šoferji Mentol bonbon Za lenuha ni kruha Lojtrnik | Vili Grabner BEASTIE B0YS ZNOVA PRESENEČAJO 8 KAK i as 107,8 MHz 23. julija 1998 * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK MMS 1998 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... Beastie Boys so izdali novi album Hello Nasty, ki je pravi boom na svetovni glasbeni sceni. Še vedno prevladujejo elementi hip hopa namesto drznega punka, ki je obarval plošči III Comunication in Check Your Head. Na novi zgoščenki nas Beastiji razvajajo z nenavadnimi baladami kot je Song For The Man s priokusom šestdesetih in s hippie-akustiko, podloženo z bossa-novo kot je I Don't Know. Prvi single z albuma Intergalactic je že pred mesecem dni med hite lan-siral zabaven video spot, ki je velika uspešnica na vseh večjih glasbenih programih. Na zgoščenki je mogoče najti še Three MCs And One DJ, Song For Junior, Help Me, višnja na smetani pa je vsekakor skladba Dr. Lee, Ph. D., ki jo je posnelo samo vsemogočno božanstvo duba in bizarnosti, gospod Lee "Sratch" Perry. Hello l\lasty je začel nastajati že leta 1995 v njihovem studiu G-Son v Los Angelesu, vendar pa so kasneje Beastiji svoje ustvarjalno delo preselili v New York. Celoten album ima značilen "old school" karakter, vendar pa je spet prisoten zabaven skupinski Beastie duh. Groovi so začinjeni z vesoljsko elektroniko, scratchi, nazaj zavrtenimi ritmičnimi podlagami in veliko malimi lepotnimi dodatki, ki so nastajali v tridesetih mesecih studijskega ustvarjanja (seveda s prekinitvami). Za svoj novi album so si Beastie Boys omislili povsem svež marketinški pristop. V polurni oddaji, kije bila predvajana na televizijskih postajah v vseh večjih ameriških mestih, Ad Ročk, Mike D in MCA predstavijo najnovejši model sokovnika, lekcijo aerobike in svetujejo, kako na hitro obo-gateti. Oddajo je mogoče videti tudi na Internetu (. Fantje pravijo, da je vsak njihov album povezan z neko igro. Med snemanjem albuma Hello Nasty so igrali Boggle (besedna igra s kocko), med snemanjem PauFs Boutiquea ping pong, med III Comunication SEGA golf, med Check Your Head pa domino. ■ /id Praktikanti Sleherno poletje, ko je sezona dopustov na vrhuncu, pridejo v našo, časopisno in radijsko redakcijo, praktikanti. Eni že vešči pisanja in polni idej, običajno so to študentje novinarstva, trdno prepričani, da bo novinarstvo nekoč postalo način njihovega življenja, ki ne pozna natančno določenega delavnika, drugi v svet novinarstva šele vstopajo in preverjajo, ali bi to lahko bilo nekoč to - njihov poklic. Ti so mlajši in tudi tem je treba dati priložnost, pravimo pri nas. Kaj se ve, morda pa se bo prav tukaj, na Foitovi, v Stanetovi ali Mirini pisarni, začela rojevati kakšna bodoča novinarska zvezda, morda celo svetovnega slovesa? Za Majo Cvejič, ki si želi študirati komunikologijo na FDV v Ljubljani, je delo pri nas njen prvi korak v svet novinarstva. Nič čudnega, da se ji zdi potem vse zanimivo. "Nikoli si nisem predstavljala, da je lahko tudi s čisto preprosto malo anketo, s kratkimi izjavami in fotografijami, ki jih vidiš potem v časopisu, toliko dela. Zdaj to vem. Všeč mi je tudi, ker je v uredništvu tako živahno, ker se neprestano kaj dogaja, ker si z vsem na tekočem. Posebej zanimivo in vznemirljivo pa se mi je zdelo opazovanje Janje in Borisa, pri nastajanju prve strani Našega časa," pravi Maja. Edin Biščič, ki bo študiral kulturologijo na FDV, pa pravi, da mu je na- jbolj všeč pri tem "poslu" to, da lahko v redakcijo pride ob pol devetih. No, ja? ■ mkp IODI IRENA VRČKOVNIK NAVDUŠILA Piran - V soboto je na Tartinijevem trgu v Piranu potekal 21. Festival MMS. Pred približno 3000 obiskovalci festivala je tokrat zmagovalka postala skupina Kingston s pesmijo Cela ulica norij avtorja Zvoneta Tomca. Pesem je osvojila 14 žirij radijskih postaj po vsej i Sloveniji in za zmago prejela osebni avtomobil VW Polo. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Victory s skladbo Hočeš me ali nočeš i ter za nagrado dobila električno kitaro. Tretja nagrada pa je šla v roke Ireni Vrčkovnik za pesem Če ne bi vedela. Letošnji festival je bil sestavljen iz treh delov. Na najstniški sceni je v skupini do 12 let zmagala Ylenia Zlobec s Piko na i, v skupini nad 12 let pa Aleksandra Čermelj, ki je zapela pesem Se mi ne da. Med debitanti so se najvišje zavihteli člani skupine Supernova s Poletno pravljico, na novi sceni pa je zmagala skupina Botri. ■ hd IVO RADIN Z NOVIM PROJEKTOM Ivo Radin je izdal svoj peti projekt z naslovom Bodiva prijatelja, ki bo zadovoljil vsak okus. V glasbi je mogoče čutiti primesi grškega, španskega in obmorskega melosa, vendar pa Ivo ni pozabil na klasično slovensko polko s harmoniko. Besedila za skladbe je napisal sam in v njih opisal svoja doživetja. Za jesen načrtuje snemanje visoko-proračunskega spota s helikopterjem za pesem Lučka v temi, za katero meni, da jo je odpel najbolj občuteno. Septembra pa bo na Ptujskem gradu tudi velika predstavitev nove plošče. KANTOR PRIHAJAJO Z DEBITANTSKIM ALBUMOM Skupino Kantor sestavlja pet mladih Ljubljančanov, ki že prinašajo veliko neviht na dosedaj mirno slovensko rokersko sceno. Fantje so za svoj debitantski album, ki bo izšel septembra, že pripravili prvih pet skladb, drugim petim pa se bodo posvetili čez poletje. Za mesec september je skupina napovedala tudi promocijsko turnejo, do takrat pa se lahko hladite ob skladbi z naslovom Bedak. KEVIN COSTNER TUDI PEVEC Kljub temu, da je film The Post-man režiserja Kevina Costnerja doživel veliko kritik, pa glasba na soundtracku še zdaleč ni slaba. Sestavljena je iz dveh delov. Prva polovica je instrumentalna in jo je ustvaril James Nevvton Hovvard, druga polovica pa je pretežno akustični pop/rock. Za zaključek albuma je zapel celo sam Kevin Costner v duetu z odlično pevko Amy Grant v skladbi You Didn't Have to Be So Niče. VSESTRANSKA TAMIA 22-letna pevka Tamia je nova varovanka priznanega Quincyja Jonesa, kar je vsekakor velik korak k uspehu. Odkar ga je spoznala na neki zabavi letal 994 je posnela že nekaj skladb za filme (npr. Spice Jam), med drugim pa je nastopala tudi v filmu Speed 2. Sedaj je končno dočakala izid svojega prvega albuma z naslovom Tamia, skladba So Into You pa je izšla kot njegov drugi single. FARAONI NA KRIŽARJENJU PREDSTAVILI ZGOŠČENKO Uspesna predstavitev gledališko - plesne skupine OS Gorica Faraoni so svojo novo zgoščenko z naslovom Drugačen predstavili na že tradicionalen način. Križarjenje po slovenskem morju je ob dobri hrani in pijači pospremila še glasba z najnovejšega albuma. POLETNI POP DESIGN Pred dnevi je skupina Pop Design izdala novi album z naslovom Poletje, na katerem je zbranih pet novih skladb, druga polovica pa je bila že posneta. V zvoku je veliko svežine, ki je odraz novega elana skupine. Nastopi se bodo vrstili celo poletje po vsej Sloveniji, uradna medijska promocija pa bo najverjetneje šele septembra. DAVOLI Po devetih letih se Davoli v velikem slogu spet vračajo na pop glasbeno sceno. Prva skladba, ki so jo izbrali za svoj "comeback" ter novo ploščo (izšla bo jeseni) se imenuje Jagode i čokolada in sodi med njihove največje hite iz 80-ih. V'slovenski verziji pa skladbo Jagode in čokolada poslušalci poznajo predvsem v izvedbi skupine Ročk N'Band. Jagode i čokolada v novi verziji Saše Lošiča pa bo prav gotovo popestrila letošnje poletje in jesen. MMS Izšla je enojna kaseta in dvojna zgoščenka z vsemi skladbami, ki so jih udeleženci festivala Melodije morja in sonca predstavili Oba večera v Piranu. Helena Dejanovič "Štiri tačke" nastopile na Lentu V soboto 11.7.1998, le nekaj minut pred predstavo, je prizorišče - oder pri minoritski cerkvi -dobro poškropila muhasta poletna ploha. Potem se je zjasnilo, pripravljene sedeže so do zadnjega posedli majhni, večji in največji gledalci. Reflektorji so zasijali, glasba se je oglasila, rožice so zaplesale, živalice priskakljale, vsi recita-torji pa so svoja besedila znali povedati in odigrati s pravo profesionalno vnemo in temperamentom. Velik aplavz je bil zaslužen, sporočilo predstave v počastitev 10-letnice azila za živali v Mariboru pa jasno: Premislimo o svoji ljubezni oziroma brezbrižnosti do živali, kajti narava je sožitje vseh ljudi, živali in rastlin... Živeti pomeni živeti z drugimi... Režija in scenarij: Vera Naraks, koreografija: Brigita Krajnik - Mavec, nastopajoči: člani krožka "Štiri tačke", OŠ Gorica, Velenje, maske: Danica Arzenšek. ■ Irina Kralj 23. julija 1998 KULTURA NAS CAS 9 Naših eSlll let (1979) Očitno je postala že kar praksa, da je novo leto prineslo tudi nekaj novosti pri Našem času in prva številka ponavadi tudi uvodnik izpod peresa direktorja in glavnega urednika Marijana Lipovška. Tudi v prvi številki leta 1979 (izšla je 12. januarja) je bil objavljen dolg uvodnik z naslovom "Priznanje, ki je hkrati tudi velika odgovornost", v katerem je Lipovšek opisal dosedanje delo Našega časa in Radia Velenje ter nanizal želje in načrte za prihodnost. Leta 1979 je kolektiv Centra za informiranje, propagando in založništvo slavil 15. obletnico izhajanja časopisa Naš čas in 5. obletnico oddajanja Radia Velenje, saj so menili, da so njihovi začetki 1. maja 1965, ko je začel izhajati Šaleški rudar, pri tem pa so pozabili, da je časopis Šaleški rudar izšel iz Rudarja, ta pa iz Velenjskega rudarja, ki je začel izhajati že leta 1953. Med drugim je Lipovšek zapisal tudi sledeče: "Poročali smo že, da so 26. decembra lani predstavniki občinske konference SZDL Velenje, skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti ter naše delovne organizacije podpisali pogodbo o neodplačanem združevanju sredstev za razširitev materialne osnove naše delovne organizacije z namenom, da bi tudi na ta način omogočili bolj kvalitetno, hitrejše in sodobnejše splošno obveščanje ter zagotavljanje podatkov, neobhodnih za delo in delovanje delegatskega sistema v občini Velenje. In kaj bo s tem pridobila naša delovna organizacija? Najpozneje ob koncu prihodnjega meseca dobi prepotreb-ne nove in večje prostore uredništvo Našega časa ter druge službe naše delovne organizacije. Ob kadrovski okrepitvi uredništva ter povečanju števila naročnikov bodo torej dani vsi pogoji, da bo prihajal v prihodnjih mesecih domači tednik Naš čas zajetnejši in vsebinsko še bolj zanimiv, predvsem pa še bližji vsem našim delovnim ljudem in občanom. Radio Velenje pa bomo z združenimi sredstvi tako usposobili, da bomo že čez nekaj mesecev povečali število oddaj. Prehod na vsakodnevno oddajanje Radia Velenje pa je pogojen z zagotovitvijo trajnejšega sistema financiranja, kar velja tako za Radio Velenje kot za Naš čas in za kar smo pripravili tudi že podrobnejši predlog. Izvršni svet skupščine občine Velenje je na svoji zadnji seji to našo pobudo že obravnaval in soglašal, daje treba v najkrajšem času poiskati najprimernejši način za zagotovitev sistema financiranja Radia Velenje in Našega časa. Sicer pa želimo Radio Velenje v letu 1979 tehnično tako izpopolniti, da bo usposobljen za neposredna javljanja oziroma prenose s terena." Novo leto pa je kljub splošni družbeni podpori za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev prineslo tudi nove cene, saj se je letna naročnina za Naš čas podražila od 150 na 180 dinarjev (za tujino odslej 360 dinarjev), cena posameznega izvoda pa je še vedno veljala 4 dinarje. Nove cene so objavili na drugi strani prve številke in v članku razložili vzroke za podražitev ter zopet poudarili, da je kljub podražitvi Naš čas ostal še vedno najcenejši lokalni časopis v Sloveniji. Cene v kolofonu časopisa pa so zopet pozabili popraviti, saj je nova cena navedena šele 9. februarja v peti številki Našega časa. Novost je bila tudi napis v glavi časopisa, kjer so poleg cene posameznega izvoda zapisali še bibliotekarsko oznako Našega časa "YU ISSN 0350 - 5561". ■ dk ^--■ '-'h^:..:? 'v.'."-'- : ',< " H." ,'V-S .-..: ■ , Vida Orlovič iz Spodnje Recice "Le kdaj se me bodo _ m h n V ■ m ■ ■ ljudje naveličali?" Zlata plaketa Turistične zveze Slovenije, ki so jo pred nedavnim prejeli rečiški turistični delav-ci, je nedvoumen dokaz, daje TD Rečica ob Savinji najboljše daleč naokrog. Temu v prid je zanesljivo tudi dejstvo, da je slovenska zveza "preskočila" vse vmesne stopnje in Rečičanom takoj podelila najvišje možno priznanje. Razlogov je več, začetki sedanje razvejane dejavnosti pa segajo v nekdanjo vaško olimpiado, iz katere se je razvila nekajdnevna bogata kulturna, razvedrilna, športna in narodopisna prireditev "od lipe do prangerja." Leta 1992 so jo obogatili z vsakoletno narodopisno razstavo, s katero navdušujejo domačine in strokovnjake doma, s predstavitvami po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Vsako leto jo namenjajo drugemu področju in tako mnoge običaje in navade trgajo pozabi ter jih ohranjajo bodočim rodovom. In se jim pri tem mudi, saj je pričevalcev vse manj. Letos so navdušile "igre in igrače moje mladosti," ki bodo poslej del celjske muzejske zbirke. Posebej omembe vreden je "Lenartov sejem," ki mu daleč naokrog ni enakega med sorodnimi prireditvami. Na vsakoletno ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev in vse dosežke v zvezi s tem seveda tudi ne kaže pozabiti. Našteto niti med podrobnostmi ne pove vsega o delu TD Rečica ob Savinji in vse skupaj že samo po sebi postavlja uganko kdo in kako vse to zmore. Prvi odgovor je - uigrana ekipa prizadevnih, sposobnih in prekaljenih krajanov in krajank. V tem obdobju društvu predseduje in vodi to ekipo Vida Orlovič, ki je med turistične delavce zašla po naključju, kot sama pravi, in med njimi ostala; pa še več kot to. "Res je bilo čisto naključje. Precej let je že tega, ko so kmečke žene pripravljale razstavo domačih jedi in soseda me je zaprosila, če jo lahko zamenjam na enem od sestankov, in sem šla. Že prvi trenutek me je prevzela zavzetost kmečkih gospodinj, ki jih je vodila Marija Bezovšek, rada sem se vključila in tok dogajanj me je odnesel s sabo in me okrepljen nosi Načrtov in zamisli nam nikoli ne zmanjka," pravi Vida Orlovič r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I Pouka je konec, a kaj ko spet bo I ......................................................... Učbeniki krojijo hišni proračun Konec šolskega leta je tu in mnogi osnovnošolci in di- | jaki so odpotovali na morje ali in vodi še dandanašnji. Malo iskreno že moram povedati, da sem bila v tistem času tik pred upokojitvijo in sem pridno razmišljala kje in kako bom koristno vnovčevala proste dni in takratnemu naključju sem še danes hvaležna," pravi Vida Orlovič, ki letos usklajuje tudi delo zgornjesavinjskih turističnih društev, saj se zaenkrat še niso odločila za ponovno ustanovitev turistične zveze. Brez zares zavzetih in uigranih ter vsega vajenih sodelavcev in sodelavk seveda vseh uspešnih prireditev ne bi bilo. "Odlično se razumemo in sodelujemo, ob prireditvah pogosto garamo, nenehno iščemo nove zamisli za bogatitev sedanjih prireditev in morebitne nove. Posebej moram poudariti zvrhano mero razumevanja in podpore vseh v krajevni skupnosti Rečica in mozirski občini, posebej pa ljudi v vseh vaseh in zaselkih. To se najlepše pokaže pri vsakoletni razstavi, ki jo vsakič namenjamo drugemu področju. Vedno iščemo in najdemo nove sodelavce, ki radi pomagajo in precej jih "ostane" pri nas, jih zasvojimo. Sama si nikakor ne lastim zamisli, moje je usklajevanje priprav na prireditve in njihove izvedbe, moje je tečnarjenje vsepovsod, ko iščemo podatke, sodelavce, karkoli že. Večkrat se sprašujem kdaj se me bodo ljudje naveličali, da bi se sama naveličala, me zaenkrat še ni prešinilo," pravi Vida Orlovič, ki ima skupaj s "svojo" skupino vedno nove načrte. Že snujejo razstavo za prireditev v naslednjem letu. Šoli in šolstvu bo namenjena, saj naj bi v naslednjem letu končno pridobili popolno osnovno šolo, ki jo pridno gradijo, pa še en projekt nehote "skrivajo." Zbirajo namreč gradivo za zajetno knjigo, v kateri bodo opisali vse življenje in delo, običaje in navade, rodbine in zanimive ljudi, pa posebnosti in še kaj za vse vasi in zaselke sedanje krajevne skupnosti Rečica ob Savinji oziroma takratne zelo obsežne fare od vrhov Črete do Mozirskih planin. " Veliko naporov bo treba za takšno knjigo, a jih bomo zmogli," pravi Vida Orlovič. Jasno, kot vedno doslej. ■ JP I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I trn pa tudi kam drugam na počitnice. Vendar ne odhajajo čisto brezskrbno, saj se z neverjetno hitrostjo približuje najbolj zoprn mesec- september, ko bo spet treba v šolo, kupiti bo treba nove učbenike, zvezke, presnice, torbe in še marsikaj drugaega, kar tako radi spregledamo. Te misli marsikaterim staršem ne dovolijo mirnega spanca in jim grenijo zasluženi dopust. Toda vse le ni tako črno. Šola ni več tako draga, saj so se odgovorni odločili odpraviti nevšečnosti pri iskanju potrebnega gradiva za prihajajoče šolsko leto. Vedno več šol se odloča za učbeniške sklade, kjer ponujajo rabljene knjige le za približno tretjino cene novih. Pri nakupu preko sklada pa se je priporočljivo držati spiska učbenikov, ki ga je pripravila posamezna šola, saj je med njimi kar nekaj razlik, ki lahko bolj ali manj obremenijo družinsko denarnico. Srednješolci takih problemov ne bodo imeli, ker za naslednje šolsko leto verjetno ne bo novih učbenikov (morda le na kateri od strokovnih šol). Zanimivo je, da na večini velenjskih osnovnih šol, na primer Šalek in Anton Aškerc, prvošolčki potrebujejo pet ali šest knjig, na šoštanjski šoli Biba Roeck pa le Berilo in Vijo. Ta učbenik je pripomoček, ki zajema vse predmete, od matematike, slovenščine, do spoznavanja narave in družbe, skratka vse razen športne vzgoje. Kljub različnim šolskim programom, so se trgovine dobro založile in pripravile na izčrpne želje kupcev. V Erinem Standardu je možno do konca julija dobiti zvezke in ostale šolske potrebščine s popustom, pri nakupu nad 3.000 tolarjev. Pri njih lahko najdete tudi šolske torbe, katerih cena se giblje od 1.715 do 12.400 tolarjev. Tudi v Velmi in Borovem bo možno kupiti kakšno šolsko torbo, le da bi bilo bolje za večji izbor počakati do začetka septembra. V papirnici Pentlja, je že od konca junija možno kupiti in naročiti nove knjige, za razliko od ostalih knjigarn in papirnic, pa se lahko pohvalijo tudi s prodajo rabljenih knjig. Kdor pa bi pri njih raje kupil kakšno novo šolsko torbo, bo na dobro založenih policah zagotovo našel kakšno tudi zase. Ce je pripravljen odšteti malo več denarja, si lahko privošči mod- erno oblikovano torbo za 12.690 tolarjev. Ker pa ima sto ljudi sto različnih okusov, si lahko potrebno nabavijo tudi v Mladinski knjigi ali Kulturnici. Prva se lahko pohvali z vsemi potrebnimi učbeniki, le knjigo Moj abecednik bi bilo potrebno naročiti, Kulturnica pa je edina, pri kateri je možno dobiti prej omenjeni priročni učbenik Vija. Poleg ostalih šolskih potrebščin je tudi pri njiju možno dobiti še pisano paleto torb, ki bo v avgustu še večja. Na novo je Vegrad IDDS odprl še trgovino DZS na vrhu nakupnega centra, kjer je prav tako možno knjige naročiti, pred tem pa je potrebno plačati akontacijo. Na policah imajo zaenkrat le nove knjige, v pri- hodnje pa bomo pri njih morda lahko kupili tudi rabljene. Verjetno pa bo na nekatere šolske potebščine pametneje počakati do konca avgusta, s čimer se strinja tudi mladina, saj bo imela večjo izbiro, pa tudi svetovno znane znamke, kot so Adidas in Nike, se bodo do takrat že potrudile in v trgovine poslale svoje najnovejše modele šolskih torb. To je pogled v nekaj trgovin v Velenju, seveda pa je zvezke in šolske torbe možno kupiti še marsikje, kratek spreho naokoli pa pomeni lahko tudi pomemben prihranek v denarnici. ■ Maja Cvejič, Bojana Špegel Kaj pravijo mimoidoči Čeprav smo sredi, končno tudi vročega poletja, pa bo kar naenkrat pred nami novo šolsko leto. Zato so mnogi starši, že pred odhodi na dopust, pustili nekaj denarja ob strani, da po vrnitvi nakup učbenikov in ostalih šolskih potrebščin ne bo prevelik zalogaj. Med sprehodom po ulicah Velenja, sem ustavila nekaj ljudi in jih povprašala, če so morda že opravili kakšen nakup za novo šolsko leto. Jože Rednak, Mislinja: "Imam dva šolobvezna otroka. Eden je v drugem razredu in hodi v šolo v Završah, dmgi pa je v sedmem razredu v Mislinji. Takoj po koncu šolskega leta smo se že odločili za nakup zvezkov in delovnih zvezkov v knjigarni Janko&Metka v Mislinji, učbenike pa smo lahko naročili v šoli preko učbeniškega sklada. To je sicer ugodneje, kot če bi učbenike kupili, vseeno pa bo nakup šolskih potrebščin za naš družinski proračun velik zalogaj." Nataša Stropnik, Dobrna: "Hodim v peti letnik Gospodinjske šole v Velenju. Nakup zvezkov opravim vedno tik pred začetkom naslednjega šolskega leta, torbo in ostale potrebščine pa po potrebi zamenjam. Torbo, ki jo imam na rami nameravam imeti tudi naslednje leto in si s tem prihraniti nekaj denarja za prvi mesec novega šolskega leta. Med počitnicami bom delala v gostinstvu in si tako zaslužila denar za zvezke, ostale potrebščine in zase. Knjige mi bosta plačala starša in že zdaj vem, da bo to drago. Zelo sem vesela, da je letos pivič v šoli možno dobiti tudi rabljene knjige in ne bo kot lani potrebno čakati na katero od obveznih knjig. " Filip Repaz, Ponikva: "Moj sin hodi v dni-gi letnik Elektro šole Šolskega centra Velenje. Vesel sem, da je ta šola prevzela nase del skrbi povezanih z nabavo učbenikov, saj imajo organiziran sklad. Dijaki ob začetku šolskega leta prinesejo denar za obrabnino (okoli 2500 tolarjev) in imajo zagotovljene knjige, kijih potrebujejo skozi celo leto. Za zvezke vedno poskrbi sam, saj ne želi biti odvisen od nas. S štipendijo in počitniškim delom, si bo kupil zvezke in imel denar za stroške, kijih je treba poravnati takoj ob pričetku novega šolskega leta. Ob njegovi pomoči nakup šolskih potrebščin ne bo prehuda obremenitev družinskega proračuna." Tjaša Podvratnik, Šmartno ob Paki: "V naslednjem šolskem letu grem v šesti razred osnovne šole Šmartno ob Paki. Zvezke kupimo šele proti koncu počitnic, učbenike pa smo naročili že prejšnji mesec preko učbeniškega sklada. Zaenkrat še ne opravljam počitniškega dela, zato kupujeta starša vse potrebno iz družinske denarnice." 14. Poletne kulturne prireditve Veronski operni festival V Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje še vedno sprejemajo prijave za letošnji obisk Verone in ogleda Puccinije opere TOSCA. Odhod avtobusa 31. julija ob 5.00 zjutraj. Nastanitev in večerja ob Gardskem jezzeru. Ogled opere in nočitev, drugo jutro zajtrk in ogled po želji Gardalanda ali mesteca Sirmione, ogled Verone in postanek v nakupovalnem centru. Čena 18.700 SIT in vstopnica za opero 45.000 LIT. Pohitite s prijavami! 10 SMS VAS_ NASI KRAJI IN LJUDJE 23. julija Gaberke Krajevna skupnost Lokovica Kaj se dogaja s toplovodom? Ob pomoči Občine Šoštanj, Kmetijske zadruge Šaleška dolina in mnogih sponzorjev pripravijo gaberški gasilci vsako leto v času žetve narodopisno prireditev Praznik žetve in kruha. Na izviren, tekmovalen in seveda tudi zabaven način prikažejo stare običaje povezane z žetvijo. Ekipe Razboija, Gaberk, Škal, Raven, Zibke, Plešivca in Cirkovc so se pomerile - ženske v žetvi, moški pa v vezanju snopov in zlaganju v kopice. Med ženskami so bile najuspešnejše domače žanjice, zmagale so pred ekipo Raven in Cirkovc. Med moškimi ekipami pa so se najbolj izkazali Plešivčani, draga je bila ekipa Zibike, tretja pa Raven. Dogajalo pa se je še marsikaj, prikazali so mlačev, kako se brusijo srpi, za vedro razpolože-. nje pa je ves čas skrbel ansambel Štrajherji iz Konovega. Njihova posebnost so instrumenti, ki so vsi razen harmonike, ki pri kmečkem delu i in zabavi pač ne more manjkati, izdelam iz kmečkih orodij. Kmečke žene so tudi tokrat poskrbela za bo-j gato kulinarično razstavo, na kateri so si mnogi pa-| sli poglede, seveda pa so dobrote iz domačih peči lahko tudi poizkusili. Organizatorji so se tudi predstavili z mokro vajo. Prireditev so sklenili z zabavo z ansamblom Gamsi, organizatorji pa v celoti odlično poskrbe-li za dobro počutje obiskovalcev. ■ mz Žetev takole s srpom, obvladajo le še nekatere kmečke žene. Te pa toliko bolj. Kar vse, ki so se tekmovanja udeležile so srpe spretno in urno vrtele. Domača slovenska kuhinja je še vedno tista, ki zavede še tako zveste privržence vitke linije. Kmečke žene so poskrbele za zares dobro in tudi za oko lepo obložene mizo. Kaj vse so napekle! Slastne potice, gibanice, rulade, piškote, breskve, hruške, jagode... Vse dobrote so najprej razstavile pa ne zadolgo. Sladokuscev je bilo na pretek in dobrote so hitro izginile v želodcih. Krajani v krajevni skupnosti Lokovica so v zadnjih dveh, treh letih sicer potožili, kako malo denarja jim je odmerjenega v proračunu občine Šoštanj za njihove potrebe, a so do konca leta nekaj vendarle naredili. Letos pa :"Z ničemer se ne moremo pohvaliti. Nezadovoljni smo in še enkrat nezadovoljni. Prva polovica leta 1998 je za nami, mi pa se o naših potrebah samo pogovarjamo in dogovarjamo. To je vse zaradi tega, ker KS še vedno nimajo statusa pravne osebe in vse naložbe so še vedno v pristojnosti občine. Naš razvoj stoji na mestu. Zadovoljni smo bili sicer ob pogledu na znesek v letošnjem občinskem proračunu, a mnogo manj, ko smo izvedeli, kaj na bi za ta denar naredili. V tem trenutku nas najbolj "žuli" toplifikacija. S Termoelektrarno Šoštanj smo podpisali sporazum o dodelitvi 16 milijonih tolaijev, ki jih bomo v celoti namenili za izgradnjo toplifikacije. Kot smo slišali, bodo to sedaj zgradili le v središču kraja, v okolici gasilskega doma in menda le, če bo dovolj zanimanja za priključke med krajani. Po županovih besedah namreč po celotni KS tega ne bo mogoče narediti. O naložbi naj bi se dogovorili na zboru krajanov, vendar je sklic za župana nepotreben. Na sestanek bo povabil le tiste, ki bodo pokazali pripravljenost za sodelovanje pri izgradnji daljinskega ogrevanja. Kako bodo vedeli, kdo med njimi je pripravljen plačati toliko in toliko denarja za priključek, če o ceni, pravijo, za zdaj še ne morejo govoriti. Ljudje se odločajo le na osnovi znanih številk. Res pa je imenoval komisijo, ki jo vodi Viki Drev. Slednja seje menda že nekajkrat sestala in se dogovorila o pripravi potrebne gradbene dokumentacije. Na sestanek niso povabili nikogar iz krajevne službe," je povedal Leopold Kušar, vodja krajevne službe Lokovica. Mimogrede hkrati z izgradnjo toplifikacije naj bi V letošnjem občinskem proračunu so, po Kušarjevih besedah, "opazili" še 7,5 milijona tolarjev in približno 800 tisoč SIT za vzdrževanje doma krajanov in približno 10 km makadamskih cest. Omenjenih milijonov menda že ni več, saj naj bi - po zagotovilih pristojnih v občini Šoštanj - toliko znašale obveznosti iz preteklega leta za ureditev kanalizacije ob igrišču in lokalne ceste Velenje - Šmartno ob Paki. 800 tisoč tolarjev pa naj bi bilo dovolj za 700 ton gramoza, ki so ga na ceste že zvozili, krajani pa ga po cestiščih tudi že razsuli. gradili še prav tako načrtovano kabelsko TV omrežje. Po Kušarjevih besedah se nanj ne bodo mogli priključiti, če toplifikacije ne bodo "potegnili" vsaj do sredine Lokovice, kjer je optični kabel. Župan Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih nam je povedal, da je projekt občinska in ne krajevna zadeva. Člana gradbenega odbora za izgradnjo toplifikacije, ki zastopa KS, je - po besedah predsednika omenjene komisije Vikija Dreva - imenovala krajevna služba. V nadaljevanju je pojasnil, da projekte za izgradnjo toplifikacije že imajo, čakajo samo še na odstopne izjave krajanov, nato bodo objavili razpis del. Zahtevno in tudi finančno zajetno naložbo bodo gradili v dveh fazah. Uresničevanja prve (tako imenovana cona A vključuje 100 hiš v okolici gasilskega doma) naj bi se lotili jeseni letos in predvidena dela končali do kurilne sezone 1999. Po zaključku prve faze pa bodo, če bodo tako odločili šoštanjski svetniki, pristopili k nadaljevanju izgradnje toplifikacije še v coni B - spodnji del Lokovice do Kompreja. Tu naj bi se greli na daljinsko ogrevanje v 54 gospodinjstvih. "Naj povem, da bomo že pri izgradnji prve faze vgradili cevi, ki bodo omogočile tudi za priključitev priključkov v coni B. Daljinskega ogrevanja ni mogoče napeljati po celi KS, ker to tehnično ni izvedljivo." Ker se še niso povsem uskladili (iščejo tudi ugodne kredite v Ljubljani), za zdaj še ne morejo govoriti o ceni za priključek. "Ko bo dokončno določeno mesto priključitve na obstoječe toplovodno omrežje pri Premogovniku Velenje, bo župan sklical krajane z območja cone A in jih seznanil s ceno, možnosti odplačevanja in tudi drugimi informacijami," je še poudaril Viki Drev. ■ tp Opazili ste jih Naj slascicar(ka) Če imate radi slaščice, potem tu in tam zagotovo kdaj zaidete v kakšno slaščičarno, ker se posladkate s sladkimi dobrotami. Pa rečete potem: "Joj, to je pa tako dobro!" Včasih pa se vprašate: "Le kdo je to pripravil?" In včasih celo zveste za ime mojstra ali mojstrice. Imate morda v mislih koga, za katerega bi lahko brez oklevanja rekli - ta je najboljši? Če ga imate, ga vpišite v kuponček s katerim iščemo naj slaščičarja oziroma slaščičarko na območju, kjer berete Naš čas. Ne samo, da boste s tem izrekli posebno priznanje tistemu, kije običajno očem skrit, tudi vi si boste za sodelovanje lahko prislužili nagrado, res skromno, pa vendar. Kupon pošljite na naslov. Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 3320 Velenje, lahko ga "vržete" v nabiralnik pred našim vhodom, lahko pa ga tudi prinesete v tajništvo. Doslej v akciji vodi Simona Strahovnik iz Sladkega butika v Nami Velenje. Vse pa se do konca akcije še lahko spremeni. NAJ SLASCICAR(KA) Glasujem za.............................. ; Moje ime in priimek : Naslov ..........................Pošta................ j izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 : Velenje. mmmmmmmmmmmmmmmmmami^mmmm msigawsEiSMfca—usaaeg mu in—murnu r-ar Kako in kje preživljajo dopust znani obrazi s tega območja? UnH ra§ acrna cpipi Od prejšnjega do tega tedna se je nekaj spremenilo. Denimo to, da se na telefonske klice odziva le še peščica vodilnih s tega območja, gospo- darstvenikov, politikov ... Dopustniška sezona je torej na vrhuncu, bi se dalo sklepati po tem, da tajnice in sodelavci običajno na klice odgovarjajo z : "Ne, njega (ali pa nje) pa ni. Je na počitnicah. " Na vprašanje kje, pa že odgovarjajo bolj previdno. Nekateri pač nimajo radi, da jim javnost tudi takrat, ko letujejo gledala za vrat, tajnice pa so že poklicno skrivnostne. Ker, kakšne bi pa bile, ko bi povedale vse, kar vedo. Vseeno pa smo uspeli zvrtati vsaj nekaj podatkov o tem kje so ali še bodo preživljali svoj dopust znani obrazi s tega območja. Nekateri od njih so nam to sami "priznali", za druge smo zvedeli po ovinkih. Komandir velenjske policijske postaje Robert Videč jo je z družino mahnil v Španijo in se od tam vrnil spočit in navdušen. Ali je imel čas, da je preveril, kako tam ravnajo z nepridipravi, bo še povedal. V tujini, na grški Kreti je bil tudi Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve v Mestni občini Velenje. Zdaj, ko dopustuje njegov župan Srečko Meh in to na Lastovu, kjer sonce tako prijetno greje, da ni misliti na jesen, je kot podžupan že spet pri delu. Ni pa še imel časa za počitnice, take prave, šoštanjski župan Bogdan Menih. Si jih bo pa privoščil v kratkem, ko bo šel za kakšen teden počivat. Kam, nam bodisi ni hotel povedati, lahko pa da je res tudi tisto, kar je rekel, da še ne ve, kje natanko bo to. Po slanem pa bo dišalo, to pa za gotovo. Župan Šmartnega ob Paki Ivan Rakun pa je z dopustom za letos že zaključil. Moči in zdravja si je v začetku julija nabiral v Toplicah Lendava in zdaj se je lahko poln novega poleta lotil tistega, kar je v občini do jeseni še za postoriti. Poslanec v državnem zboru s tega območja Bojan Kontič ima rad dalmatinske otoke. Avgusta bo z družino na Visu, v Komiži, kjer bo najbrž premišljeval tudi o tem, kako mirno je lahko življenje stran od parlamenta. Sicer pa je Vis znan po dveh "špiljah" in najbrž si bo vzel toliko časa, da si ogleda eno in drugo - Titovo in Modro. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin, ki v začetku julija že zaradi stanovskega praznika ne more na dopust, letos pa je bilo treba še veliko postoriti za prvo skupščino delničarjev, si je za počitnice tudi izbral avgust. Načel ga bo na Velem Lošinju. Bivši član Uprave Gorenja d.d. Borut Meh, pa se je takoj, ko se je "odrekel" Gorenju, odpravil z družino v enega od kampov v Poreč. Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob se je komaj vrnil s službene poti v ZDA in ta čas še utrjuje vtise, ki jih je tam zbral. Videl je ogromno zanimivega in najbrž bi se kaj od tam dalo prenesti v domače okolje, morda nekoliko pri lagojeno tukajšnjim razmer am, pa vendar. Sicer pa si dopust privoščil šele septembra in to v slovenskem Pri-morju. ^ ■ mkp 23. julija 1998 VRTILJAK ~—— w vas 11 Slopski Pepi in Puckotov Franc, dva I ■ I t K A N J 1 E 1 levo in desno V sedlu Saj je končno vseeno, ali bo šla cesta prek Pavličevega ali Lesnikovega - glavno da bo končno povezava med Zgornjo Savinjsko dolino in Avstrijo v sedlu. Vseeno naprej V Velenju je vendarle vse več parkirnih mest. Pa čeprav si tudi tu ljudje želijo, da stvari ne bi stale, ampak se premikale naprej. Zgodovina Šoštanj je staro naselje. To dokazuje Šmarski župan Ivan Rakun nazarskemu Ivanu Purnatu: " Lepo. Prihovo si končno dobil. Še dobro, da nismo mejaši, bi si zaželel še nas. Ali pa morda škoda, da nismo, bi z združevanjem dobili več denarja." -------——~—- glas Zlati glas v nadzornem svetu Premogovnika bo imel predstavnik države. Upajmo, da zaradi tega Premogovnik ne bo tanko piska 1. Manj in več Pri nas je vse manj otrok, pa vse več občin. Slednje naš še včč stane. Kidričeva Glede na strankarske opredelitve je še čudno, da v Velenju nihče ne nasprotuje obnovi Kidričeve ccste. Osvežitev S pivom se ne odžejajo le ljudje. Z zadnjo "podražitvijo" piva se je močno odžejala tudi država. tudi letošnje slavje, ko se bodo spominjali 650-letnicc podelitve turških pravic. Pa bi vseeno nekateri tu pisali le novo zgodovino. Zobje Hrvatom smo končno pokazali zobe. Da jih le ne bomo dobili po zobeh. Raziskava Mladi raziskovalci se bodo letos že drugič zbrali na Vinski gori. Morda bi lahko raziskali tudi, če se je v tem času Vinska gora res kaj premaknila od Žalca k Velenju. Orientacija Planinci niso zgrešili poti na Mentno, Čeprav tam (še) ni radarja. umrlo je tam od avgusta do oktobra 37 oseb za grižo." Podobno slikovit je tudi Rot-nerjev opis epidemije španske gripe, ki je v zadnjih dneh prve svetovne vojne samo v škalski župniji pokopala 55 ljudi. Takole je zapisal: "Meseca septembra se je pojavila influenci podobna bolezen, naravna posledica grozne vojske. Kmalu se je razpasla po vsej župniji in malokdo se je je ognil. Vsaka hiša je imela svojega bolnika, mno-gokje pa je kar vse ležalo. V dveh mesecih je bilo v župniji previdenih 120 bolnikov, umrlo jih je pa 55 za to boleznijo, med njimi 4 ruski ujetniki (2grško-ka-toliška, 2 pravoslavna). Iz hiše št. 39 na Plešivcu pripeljali so naenkrat tri mrliče, umrli pa so isti tjeden 4 pri hiši. Slabo vreme, pomanjkljiva prehrana, nezadostna obleka - vse to je kaj pospeševalo to hudo bolezen. Pisec teh vrst trpel je cele štiri tjedne, med kojimi je redko v spanju za-tisnil oči, se večjidel postil ter ni maral ne za delo, ne za zabavo. Zdravniki niso mogli bolezni do živega, lekarne pa niso imele zadostna zdravila. Ako seje španski pridružila še pljučnica, bila je smrt neizogibna. Najbolj je ta bolezen razsajala med knapi." Vzrok za tako veliko umrljivost pri vseh teh epidemijah je seveda neustrezno zdravljenje, predvsem pa nesnaga. Se v 8. stoletju so se vsa velika in imenitna evropska mesta dušila v smeteh in nes- nagi. Stanovanja so bila polna mrčesa, tako v mestih kot na deželi. Celo najvišji sloji so se umivali le s polivanjem vode na roke in obraz. Ceste in ulice so bile polne lukenj, v katere so se pogrezali ljudje, živali in vozovi. Ob deževju so se spremenile v neprehodna močvirja. Na ulice so stresali vsebine nočnih posod in vedra z nesnago, zato so po cestah tekli potočki iz katerih je neznosno smrdelo, in so bili stalni viri okužb. Ulice in hiše so v mestih in na deželi pošteno očistili le dvakrat na leto; na Veliki petek in Telo-vo, sicer pa le še ob večjih epidemijah kuge, griže ali tifusa. V Šoštanju in Velenju, ki sta bila tedaj le neznatna provincialna trga (prvi podatki iz leta 1822 povedo, da sta imela 424 oz. 47 prebivalcev), tedaj ni moglo biti bo-lje.Predstavljati si moramo, da so se tudi po ulicah Velenja in Šoštanja sprehajali prašiči in perutnina, ki so jih npr. Ljubljančani šele konec 8. stoletja z občinskim odlokom pregnali s cest. Tudi stranišč ni bilo; ljudje so svoje potrebe opravljali kar na dvorišču vse do 19. stoletja. Tudi na velenjskem gradu, kjer so mnogo dali na higieno kot v obeh trgih, smo še pred desetletjem lahko videli globoke razjede na zidovih, ki so jih v stoletjih napravile fekalije, ki so tam prosto odtekale v jarke. V kmečki okolici pa so bile stanovanjske, socialne in higienske razmere seveda še precej slabše. Mag. Franc Avberšek, direktor ERICa, Inštituta za ekološke raziskave Velenje, se je z s svojo izjavo za Naš čas, ko je govoril o tem, da imajo na Inštitutu mlado raziskovalko, ki se ukvarja z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj bi odkopavanje v jami Šoštanj povzročilo na površini, precej zameril mag. Cvetki Tinauer, predsednici odbora za popravo krivic občini Šoštanj. Ta zdaj izkoristi vsako priložnost, da citira to njegovo izjavo, ki jo ima za dokaz, da v Šoštanju pri odločanju o tem, ali odkopavanje ja ali ne, nimajo nobene besede. Je zaradi tega postal magister Avberšek bolj previden? Zdaj se niti fotografirati ne pusti več! "Me bo Cvetka videla, bo spet hudir," sije mislil in poskušal zakriti obraz pred vsiljivim fotografom. Etnološka paberkovanja 74 I |le1 r 1 r REZANJE ŠOŠTANJA Turistična zveza Šoštanj je po vzoru raznoterih poletnih, prireditev po vsej Sloveniji skušala razgibati turistični utrip v naših logih z izdajo lične zgibanke. Ta nosi delovni j naslov Program prireditev. Na vrhu piše, daje Poletje čas za doživetja, na sredini pa smo prijazno povabljeni na prireditve v občini Šoštanj. Naslovnica v bordo barvi je ozaljšana še s "faksimilom" pečata, na katerem okoli občinskega grba piše: Šoštanj, 660 let trških pravic. Po tej \ letnici sodeč gre za vsebino, ki je nastala letos, drugače pa bi lahko zgibanko uporabljali tudi druga leta, saj v njej nikjer ni zabeleženo, da gre za leto 1998. Iz tega Učno oblikovanega programa prireditev, lahko tako po informacijah z j naslovnice sklepamo, daje znotraj pač program prireditev, s katerimi bo obeležena 680. obletnica vedenja o neznano | kdaj pridobljenih trških pravicah Šoštanja. Tako naj bi se v mesecu juniju zvrstile sledeče prired-] itve: Aeroklub Gorenje Velenje je na letališču v Lajšah organiziral državno prvenstvo v aerorallyu. Kulturno-umet-niško društvo Ravne je na igrišču pri gostišču Kotnik proslavilo svojo IS-letnico. Turistično društvo Skorno je na kmečkem turizmu Pirecnik uprizorilo osrednjo občinsko proslavo ob Dnevu državnosti, Prostovoljno gasilsko društvo Lokovica pa je pripravilo parado ob svoji 90. obletnici. Zaradi kislega vremena seje sfižil tra' .M PIJAČA I nokvi a» K, NJETEKA iN PREMIČNI IDELSLEMA, KI VARUJE OBRAZ STANKO ARNCID DEL POSTELJNINE GLAVNO MESTO BANGLADEŠ M0J2E 1 |sovwl Nagrajenci nagradne križanke "GOST VELENJE", objavljene v tedniku Naš čas dne 9.7. 98 Rešitev gesla: RESTAVRACIJA JEZERO 1. nagrada (nedeljsko kosilo za 2 osebi v Restavraciji Jezero): Olga Pajk, Tavčarjeva 10, Velenje; 2. nagrada (mesečna vstopnica za Fitness): Jožica Dolinar, Cesta IV/9, Velenje; 3. nagrada (nalepke za tenis): Peter Horvat, C. talcev 19, Šoštanj. Čestitamo! Pisma bralcev Popravek in opravičilo V prejšnji številki Našega časa, na strani 9, pri kulturi, je prišlo pri prepisovanju teksta avtorja Vinka Smajsa do neljube napake. Naslov članka bi se moral pravilno glasiti Zbornik za dva jubileja v Šolskem centru Velenje, do zamenjave besed jubilej in ljubitelj pa je prišlo žal tudi v tekstu. Avtorju in bralcem se za neljubo napako opravičujemo. ■ Uredništvo Pozdrav iz Šentvida Ko vas pot popelje iz Šoštanja preko Zavodnje proti Črni, vas dva kilometra pred previsom pozdravi skupina hišic-vikendov in kmetija. Marsikdo zavzdihne kako lep, idiličen kraj, kakšen razgled. Če te pot zanese na dvorišče kmetije zopet zavzdihneš, vendar od tesnobe. Na tej kmetiji je dolga leta, do svojega večnega počitka gospodaril Franc Leskovšek, p.d. Radman. Surovo in neizprosno življenje časov dveh vojn in večnega garanja mu je bilo zarisano v potezah obraza. Največja skrb Franca so bile so bile strehe. Le kaj bi danes naredil, če bi stopil na domače dvorišče, po 15 letih večnega počitka? Verjetno bi jo odkuril nazaj za cerkev Sv. Petra v Zavodnjah. Njegov počitek pa verjetno ne bi bil več miren. Pa saj je on stvari zastavil drugače. V oporoki je postavil drugega dediča, že takrat je vedel, kdo in kaj je ta "Radmanov Vanč" - Ivan Žlebnik, ki v članku z naslovom Pozdrav iz Šentvida napiše eno samo čisto laž. Prič je dovolj. Kakšen sposoben gospodar je, je pokazal, samo na dvorišče Rad-manove domačije je potrebno stopiti. Dovolj je prič, kako je potekal sestanek. Dolgo časa smo vabili župana občine Šoštanj. Osebno sem mu napisal pismo, usedimo se, pogovorimo se, ne delajmo za hrbtom. Dogajalo se je marsikaj, podpisi, razpisi, provokacije. Zamislimo se lahko že nad tem, da kraj Šentvid ni bil deležen za vodovod niti tolarja od občine Šoštanj niti od države iz sredstev demografije, toda ne bi o tem. Posledica teh provokacij je bil dogovor krajanov,tistih, ki stalno živimo v Šentvidu in smo podpisali pristopne izjave, da zadevo speljemo z lastnimi močmi. Iskali smo sredstva in zavihali rokave. V članku nas imenuje vprašljive udarnike. Nismo udarniki, delamo zase, da ne bo pomote, "Radmanov Vanč" razmišlja narobe, našega dela ne bo nihče nacionaliziral. Glej ga zlodja, potem ko nas župan Občine Šoštanj dolgo sploh ne pozna, ko nas na svetu občine ozmerja, da smo lenuhi, ko Edu Zlebniku očita, da hodi lajat k njemu ter nam prepove, da bi hodili na občino zaradi vodovoda, dobimo vabila za sestanek in sicer v času, ko se dela prevešajo v končno fazo. Župan pride na sestanek, poleg uradno vabljenih, tudi s provoka-torjem. S tem dejanjem je potrdil svoj večno poniževalen odnos do gradbenega odbora in aktivno udeleženih pri vodovodu. Res je, da po vsem tem župan ni bil deležen hvale. Dialog je bil oster, vendar na kulturnem nivoju. Župan bi lahko gradbeni odbor prej seznanil s tem, kaj hoče Ivan Žlebnik. Vendar pa mu je župan dal besedo in ta je začel poučevati o morali, kako bi ukinil gradbeni odbor, kako hoče odškodnino. Samo denar. Nato je pričel z "urejanjem" doku-mcntov in sicer tako, da je iz map Slavice Škrubej in Milana Kretiča trgal in mečkal dokumente. Skratka, že končan sestanek je županov pro-vokator sprevrgel v sceno, ki je sramota za vse nas v Šentvidu, tako kot so sramotni rezultati "Rad-manovega" Vanča, ki jih lahko vidi vsak, ki stopi na dvorišče. Na podlagi dvoumnosti te zgodbe naj si vsakdo sodbo ustvari sam. "Radmanov" Vanč ima že kar nekaj časa pravnomočne sodbe, ki jasno govorijo, da je Radmanov grunt pridobil na nezakonit in protipraven način, z goljufijo, in da nikoli ni bil n jegov lastnik. Kakšna je morala človeka, ki ne spoštuje sodišča, si naj misli vsak sam. Še o zelenih frakcijah. Vsakdo, ki je prisostvoval sestankom gradbenega odbora in KS Šentvid, lahko potrdi, da se o kakšnih političnih zadevah nismo pogovarjali. Z lopato in krampom v roki nam v jarku ni do politike. Četudi sem danes, ko to pišem, seznanjen z nekim čudnim ukrepom župana, smo v Šentvidu po sporazumni razdružitvi naredili veliko. Enotnost, kot izgleda nekatere močno moti in kot se zdi, nas želijo nekateri medsebojno spreti. To je pokazal tudi zadnji sestanek, ki ga je sklical župan. Okrog zaušnic in obtožb pa se bo razčistilo tam, kjer se vsaka izjava zapiše, vendar pa je tudi za časopis tako izmišljena^ štorija preveč. ■ Edo Žlebnik Komu stanovanja V Našem času je bil objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnih in socialnih stanovanj. Nihče na občini ne ve, niti g. Brodnik ali ga. Čujež, koliko neprofitnih in koliko socialnih stanovanj je na razpolago, ker bodo te odločitve padale šele, ko bodo vidni prosilci in njihovo politično prepričanje. V gradivu za 35. sejo Sveta Mestne občine Velenje, ki je bila 26. maja, je na strani 54 pod točko 2 zapisana Ocena stanja: "Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje bo z gradnjo v letošnjem letu pridobil 13 novih stanovanj, ki jih je potrebno dodeliti z objavo javnega razpisa." Na koncu je podpisan župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Od omenjenega datuma seje do javnega razpisa se je. število zmanjšalo na osem. Od teh 13 stanovanj je potrebno odbiti nakup devetih stanovanj na Prešernovi cesti 7c, ki so bila omenjena v javnem razpisu, le da je potrebno opozoriti, da eno stanovanje ni bilo objavljeno. Res bosta župan ali Brodnik takoj trdila vse mogoče, a kaj ko je resnica samo ena, in sicer ali je stanovanje bilo oddano pred javnim razpisom, saj imajo določeni uslužbenci v občinski upravi že kompletne skice stanovanj, ki naj bi jih dobili, ali pa je izločeno stanovanje za invalide, za katere pa menim, da so ga še kako upravičeni dobiti, saj sem sam uporabljal bergle šest let in vem, kako je bilo takrat hoditi po stopnicah. Ni pa zakonskega opravičila, zakaj to ni omenjeno v javnem razpisu. Osebno sem na seji sveta predlagal, naj službe razmislijo ter poslovni prostor na Cesti talcev preuredijo v stanovanje za invalide, zato so kritike družine Kasesnik na moj račun neupravičene. Moje trditve je možno prebrati v gradivu. Ko sem bil preko sredstev javnega obveščanja seznanjen z zdravstvenim stanjem družine Kasesnik sem se odločil, da ne bom sprožil postopka glede dvomljive izdaje gradbenega dvoljenja, saj sem se spomnil svojih zdravstvenih težav in dobro poznam počutje takšnih ljudi. Kdaj bo v Velenju potekala dodelitev stanovanj po potrebi in ne političnem prepričanju oziroma kdaj bo Stanovanjski sklad samostojen, brez dnevne politike, mislim, da je le še vprašanje časa. Po volitvah menim, da bodo v občinskem svetu le ljudje, ki ne bodo nasedali zavajanju občinske uprave in bo vsaj na vsaki politični strani (pozicija -opozicija) nekaj svetnikov, ki bodo prebrali gradivo in se informirali o zakonodaji ter odločilne odločitve sprejemali z lastnim mnenjem in ne tako kot v tem mandatu, ko je glasovanje potekalo po prej zrežiranem scenariju. Bojim se, da se bo kdo, ki bo menil, da je bil upravičen do stanovanja, na odločitev pritožil in bom v javnosti zopet napaden s strani občinske uprave, da sem jaz tisti, ki je kriv za vse, pozabili pa bodo, da sem na napake in nepravilnosti opozarjal. Vem, da bom s tem člankom odprl oči članom in predsednici Upravnega odbora Stanovanjskega sklada ter dva na občini oškodoval za že dogovorjeno dodelitev stanovanja na Prešernovi 7c. Med uslužbence je mišljen tudi g. Brodnik. ■ Franc Sever Dogodivščina Nisem sposoben na kratko in jedernato zanikati kopice nepovezanih izmišljij, ki jih je neki D. J. pod naslovom Perorezova demokracija objavil v prejšnji številki tega časopisa. Zato bom raje zapisal naslednjo dogodivščino. Petindvajsetega aprila 1997jev časopisu, ki ga ureja hčerka župana občine Šoštanj, neki S. D. objavil članek z naslovom Deli in vladaj. Podobnost tega članka s pismom D. J. v Našem Času je presenetljivo velika, saj je bil tudi tisti članek poln skoraj enakih konstruktov in žalitev na moj račun. Takrat sem želel izvedeti, kdo je skrivnostni S. D., pa mi to nikakor ni uspelo. Zato sem vložil zasebno tožbo proti odgovorni urednici. Šestindvajsetega maja letos je bila na Okrožnem sodišču v Celju na moj predlog dosežena poravnava,'v kateri sem se obvezal, da bom tožbo proti županovi hčeri umaknil, če bo ona, kot odgovorna urednica časopisa, vendarle izdala skrivnostnega S. D. Poravnavo sem pogojeval tudi z zahtevkom, da tožena stranka sama trpi svoje stroške. Očitno sije urednica izbrala dovolj razumnega odvetnika, ki ji je svetoval, da moj predlog poravnave sprejme in tako sem izvedel, da je bil pod inicialkami S. D. skrit "neznanec", ki sliši na ime Franc Rogelšek. ' Toliko, da se bo vedelo, zakaj ima kovač klešče in kdaj jih odvrže. Mimogrede; odvetnik, ki je zastopal odgovorno uredico Uršulo Menih, je od 8.1.1997, do 9.3.1998 prejel iz sredstev tekočih rezerv in tekočega vzdrževanja objektov proračuna občine Šoštanj 1.137.637,50 tolarjev. Toliko, da se bo vedelo, zakaj se' tudi uporablja denar davkoplačevalcev v občini Šoštanj. ■ Peter Rezman ■ Perprez HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Medtem, ko bodo drugi počivali, bosfc vi polni načrtov, četudi boste na dopustu. Marsikaj v vašem življenju vas bo motilo, sploh pa si boste vzeli čas, da boste razmislili o svoji prihodnosti, lašna, kot je sedanjost, ne želite da bi bila, zato boste poskušali narediti vse, da se bo vaše življenje premaknilo na bolje. Partner vam bo prej ovira kot v pomoč, zato boste morali naprej več narediti na medosebnih odnosih. Zdravje povprečno, možni glavoboli. variacie Mlad krompir je prava poslastica za vse gurmane, sedaj pa ga je dovolj na vsakem koraku. Zato smo danes izbrali recept, ki vam bo zagotovo prišel prav, ko si boste vzeli kakšno minutko več za pripravo kosila in ko boste hoteli presenetiti domače s pravo poslastico. Potrebujemo: (za 6 oseb): 75 dkg krompirja, 3 rumenjake, 1 jajce, 1 sveženj peteršiljevih listov, 15 dkg ementalerja, 23. julija 1998 ZA RAZVEDRILO KAK CAS 13 BIK OD 22.4. DO 205. leden se bo končal izredno zabavno. Ugotavljali boste, da se že dolgo niste tako zabavali, in da je to stvar, ki ste jo močno pogreišali. Vmešali se boste v nek prepir. Verjetno nehote in verjetno se ne boste kaj dosti zavedoli, kaj počnete. Umaknite se, preden boste s svojim početjem storili več škode kot dobrega, saj se lahko zgodi, da boste na koncu glavni krivec vi. Vsekakor pa vas prijateljica v teh dneh močno potrebuje, zato ji bodite v oporo. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Začetek tedna bo vaš, še prej pa vas čaka konec tedna, ki bo bolj naporne narave. Sploh, ker bodo nekateri od vas zahtevali preveč in boste zaradi preobremenjenosti precej brezvoljni. Nikar ne dovolite, da se nekdo vmešava v vaše srčne zadeve. Sledite svoji vesti in srcu, ki vas tudi tokrat ne bosta pustila na cedilu. Krasnega partnerja imate, le da se tega včasih kar premalo zavedate. Povabite ga tja, kjer bo užival, vsekakor pa pojdita samo. RAK OD 22.6. DO 22.1. Ce vas ne priganja delo, začnite teden tako, da boste še nekaj dni dobre volje. Uresničite tisto, kar vas že dolgo mika in povabite s seboj nekaj dobrih prijateljev. Za poslovne odločitve, kupčije in dogovore bo ponedeljek odličen dan. Planetarni vplivi bodo dobri, zato jih izkoristite. Sicer pa bodo zvezde na vaši strani vsaj še do konca meseca. Dopust planirajte tako, da bo to vaša denarnica zmogla. LEV OD 23.7. DO 23.8 Spet boste pravi predstavnik svojega znamenja. Vedra sproščenost in pozitivna energija, ki jo boste prenašali še na druge, vam bosto odprla mnogo sicer zaprta vrata. Uredite denarne zadeve, da ne bo težov. Ko boste za nekoga, ki vam veliko pomeni, izbirali darilo, je lahko to tudi skromno, le da bo domiselno. Obdarovanec bo znal to mnogo bolj ceniti, kot si mislite. Dobra novica še pred koncem tedna, možen krajši oddih in to brez slabe vesti. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Vse, kar morate opraviti res važnega, opravite v začetku tedna, saj vam zvezde ne bodo več dolgo naklonjene. Zato izkoristite čas, ko vam še stojijo ob strani. Nikar se ne ustrašite, nič hudega ne bo, le malce naporni dnevi prihajajo, saj se vam zna zdravje ponovno poslabšati. Vsekakor se ne zapirajte med štiri stene, ampak pojdite med ljudi. Navsezadnje vas bodo v vsaki družbi lepo in toplo sprejeli. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Čut dolžnosti je lepa vrlina, vendar vi pretiravate. Bodite polovico manj prizadevni, pa bo še vedno dovolj. Najlepši dan v tednu bo sobota. Na življenje ne boste gledali skozi rožnata očala, ampak vas bo neko srečanje postavilo na zelo realna tla. Cisto nič vam ne bo všeč tisto, kar boste videli, saj bodo v vas zaživeli spomini, ki bodo krepko boleči. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Pri delu se bosta pojavila tako uspeh kot nevoščljiva ki sodijo zraven. Ce vam ne bo vseeno, bo najbolje, da se jih lotite z zvijačo. Morda jih povabite le na pijačo, pa bodo že na vaši strani, saj je tak njihov značaj. V ljubezni boste našli novo srečo in dokaz, da se pri oddaji srca niste prav nič zmotili. Uradna novica bo veliko boljša, kot pričakujete. Prihodnost je vaša. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. V prihodnjih dneh bodo planetarni vplivi zelo različni, takšno pa bo tudi vaše počutje. Iz ene skrajnosti boste padali v drugo, dogajale se vam bodo prav neverjetne stvari, ludi zelo nevarne situacije se znajo pojaviti, vmes pa tako razveseljive, da kar ne boste mogli verjeti. Previdni bodite predvsem v prometu, pazite pa tudi na denar, ki zna izginiti neznano kam. S partnerjem se bosta krasno ujemala, zato bo to pravi obliž za vas. la, tudi to je lahko umetnost. Da si pravilno in lepo oblikujemo naše nohte na nogah in okah. Če nikakor ne gre, potem obstaja kup strokovnjakov - pedikerjev, ki nam bodo k temu pomagali. In ko bodo vaše roke lepe, nohti skrbno negovani, bo na njih prišel do izraza tudi lak - pa naj bo barven ali brezbarven. Poletje je čas divjih, vročih barv, kar letos velja tudi za nohte. Vedno je najlepše, če uporabimo isto šminko in lak. Kot veste, je kraljica tega poletja roza barva, močno pink, ki spominja na barbike in kičaste lutke. Tudi živo rdeča je modna, pa vsi nenavadni barvni toni, ki pa jih lahko kombiniramo s barvnimi spiralami, s katerimi si obarvamo pramene las. To poletje ima rado tudi živo zelene, modre, kovinske, rumene... in druge precej nenavadne barve nohtov. A pri tem pomnite - če vaši nohti niso skrbno negovani, jim nikar ne kvarite izgleda še z lakiranjem. Pritegnili boste pogled na nekaj, kar vam ne bo v ponos. Poraba vitaminskih pripravkov, prehrambenih in kozmetičnih proizvodov obogatenih z vitamini, se neprestano povečuje. Zakaj so vitamini tako pomembni, da jih uživamo celo v obliki tablet? Vitamini so organske molekule, nepogrešljive za zdravje vsakega organizma; omogočajo proizvodnjo energije, preprečujejo delovanje svobodnih radikalov, ki pospešujejo staranje tkiva, sodelujejo pri encimskih reakcijah in tvorbi antiteles ter nekaterih hormonov. Težava je v tem, da jih ne moremo proizvesti sami (razen vitamina D, ki ga koža, če jo izpostavimo soncu, ustvari sama). Zato moramo vitamine vnesti v telo s pomočjo hrane . Pomanjkanje posameznih vitaminov lahko izzove resne bolezni kot je rahitis ali beri-beri. V Evropi sta bolezni slabo poznane, v državah v razvoju pa jih še poznajo. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo drugi ob vas počutili zelo dobro, lo pa pomeni, da boste povsod dobrodošli. Čas je primeren, da tudi somi organizirate kakšno poletno zabavo na prostem, saj zvezde pravijo, da bo nepozabna. V službi ne boste več najbolj zbrani, saj boste z mislimi zelo pogosto že na dopustu. Ce se le da, si ga čim prej privoščite, pri tem pa pazite, s kom ga boste preživeli. Potrebujete sproščeno in ne zateženo družbo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Preden se vežefe, skrbno premislite, ali so vaša čustva res tako močno vznemirjena in prava, trenutno ste namreč precej ranljivi in razočaranja v ljubezni ne bi najbolje prenesli. Posvetite se tudi svojemu telesu in počutju. Grde razvade so vam precej načele zdravje, zato bi bilo dobro, če bi zbrali moči in se jim odrekli. Nikar ne popuščajte, ko vam bodo ponudili neko delo, ki ne bo za vas. Postavite se trdno za svoja stališča. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Uredite svoje misli. Zadnji čas je bil tako razgiban, da se ne morete umiriti in to se pozna prav v vsem. Pri delu, pri odnosih s sodelavci in s partnerjem. Prav partner bo nevsiljivo poskrbel, da se bo v vajin dom povrnila harmonija, lo se bo poznalo tudi _ na delovnem mestu, kjer boste s svojimi idejami pripomogli k nekaj dobrim poslovnim rezultatom. In nenazadnje se bo to poznalo tudi v vaši denarnici. drobtine, moko, olje, sol, nariban muškatni orešček. Krompir skuhajte, olupite in zmečkajte še toplega. Mešajte v posodi na nizki temperaturi, da se posuši. Posebej zmešajte rumenjake, sol, muškatni orešček in 2 žlici' sesekljanega peteršilja. Dodajte zmečkanem6u krompirju in oblikujte krokete. Z nožem v vsakem naredite vdolbino, v katero potisnite nekaj kockic sira. Potem krokete pomokajte, pomočite v jajce in drobtine ter ocvrite. MM m IMM®W Na žalost je tako, da veliko hrane izgubi vitamine v času priprave. Poglejmo nekaj nasvetov, da zaužijemo čim več vitaminov, še preden se ti izgubijo. - Sadje in zelenjavo nikar ne puščajte predolgo na sobni temperaturi. - Živila shranjujte v hladilniku. - Če ne morete kupiti sveže zelenjave, uporabite zmrznjeno. Zagotovo ima več vitaminov kot zelenjava, ki čaka v vašem hladilniku več kot teden dni. - Zamrznjene zelenjave ne odtaljujte pred uporabo. - Nikoli ne puščajte sadja in zelenjave dolgo v vodi. To še posebej velja za solato, saj ji z namakanjem izperete skoraj vse vitamine. Operite vsak list posebej, potem pa jo osušite. - Zelenjave ne trgajte, ampak režite z ostrim nožem. - Če si pripravljate zelenjavne ali sadne sokove, jih takoj zaužijte. V hladilniku ga lahko pustite le nekaj ur, pa še to v temni steklenici. - Hrane nikoli ne kuhajte predolgo. - Izogibajte se bakrenih loncev. - Kuhajte pod paro in v voku. -tako boste ohranili največ vitaminov. i 31 S) kri, od tu v tkivo (še posebej v jetra), ki se obnašajo kot neke vrste skladišče. Uskladiščeni vitamini lahko ostanejo v organizmu zelo dolgo. Do pomanjkanja pride le v primeru bolezni, ki zmanjša nalaganje vitaminov, ali pri dolgotrajnih ekstremnih dietah. Ker jih organizem ne more izločiti se v primeru, da jih je v telesu preveč, lahko pojavijo zdravstvene težave. Topni v vodi: C,B!,B2,B3, B5, B6,B12,H,B9 Teh vitaminov organizem ne more ohranjati daljši čas (razen vitamina BI2), zato SMtUJUE iMttM jllmimj Topni v maščobah: AD,E,K Te vitamine, skupaj z maščobami, telo absorbira iz črevesja. Od tam preidejo v pogosteje prihajaja do pomanjkanja. Če jih zaužijemo preveč, jih organizem ne »nalaga«, ampak jih izloči z mokrenjem ali potenjem. Zato moramo vsak dan uživati hrano, ki vsebuje te vitamine. Maščobe mora biti dovolj, da so v celoti potopljeni vanjo, zato bo najbolje, če uporabite fritezo. Krokete lahko ponudite kot prilogo ali glavno jed, solata ne sme manjkati. 14 KilS ČAS TV SPORED 23. julija 1998 SREDA, 29. julija ČETRTEK, 23. julija SLOVENIJA 1 9.40 MLADA EVROPA POJE 9.50 DENVER - POSLEDNJI DINOZAVER, risanka 10.15 AFRIŠKE KORENINE, ang. poljudnoznanstvena serija 11.10 V HRIBIH SE DELA DAN: ZA GRINTAVCI 12.05 J.A.G., am. nanizanka 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 14.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.40 MIHA POGAČNIK IGRA BACHA, 2. oddaja 15.00 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 15.30 NARAVNOST FANTASTIČNO, ang. nanizanka, 1/6 16.00 ZGODBE RUTH RENDELL, ang. nadaljevanka, 2/12 17.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 TEDI, oddaja za mularijo 18.00 GLEJTE KAKO RASTEJO 18.20 EVROPSKA TEHNOLOGIJA, fr. dokumentarna serija, 2/5 18.35 IZZIVI PRIHODNOSTI, am. dokumentarna serija, 4/22 19.05 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 19.50 VREME 19.55 ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. nanizanka 21.00 DOBRO JE VEDETI 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI 22.50 NARAVNOST FANTASTIČNO 23.20 ZGODBE RUTH RENDELL 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA 1.20 EVROPSKA TEHNOLOGIJA 1.35 IZZIV PRIHODNOSTI, ponov. SLOVENIJA 2 10.00 NA VASI, danska nanizanka 10.25 PACIFIC DRIVE, avstral. nan. 10.50 DRUŽINSKI ZDRAVNIK 12.05 KONCERT K.U.D.GAS 13.00 KONCERT SKUPINE CHATEAU 13.50 A. MARODIČ: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST 14.25 SVET POROČA 14.55 EURONEWS 16.15 SAMO PREKO MOJEGA TRUPLA, ponov. nem. filma 18.05 SAINT TROPEZ,fr. nan. 19.00 KOLO SREČE 19.30 VIDEORING 20.00 KONCERT TINKARE KOVAČ 20.55 OAZA, italijanski film 22.20 NA LENTU - DR. JOHN 10.00 ZAVEDNO;44.del 10.50 TOP SHOP TV prodaja 11.00 ESMERALDA; ponov.127 12.00 LJUBEZEN SKOZI STOLETJA; 4. del fran. nanizanke 13.00 BOLNIŠNICA UPANJA 14.00 OBALNA STRAŽA 15.00 OGLEDALO; 17. del 15.30 ZA VEDNO; 45. del 16.30 VRNITEV V PARADIŽ; 24. del 17;30 ESMERALDA; 128. del 18.30 SEDMA NEBESA; 18. del 19.20 VREME 19.30 24 UR 20.00 MELROSE PLAČE; 23. del 20.50 DOBIM-PODARIM 21.00 MANHATTAN BO MOJ 7. del 22.00 ŽELITE, MILORD71. del 23.00 AMOS IN ANDREW, am. ko. 1.00 24 UR kanali H 27 46 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 93. del, ponov. 09.55 HRESTAČ, risani film 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 NAJ SPOT,glasbena oddaja 11.35 VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 VABIMO K OGLEDU 20.10 PROGRAM ZA OTROKE; ALADIN, risani film 21.00 VEČERNI GOST: IZIDOR PEČOVNIK-DORI, slovenski župnik v Berlinu 21.30 IZ PRODUKCIJE LTV; oddaja TV PRIMORKA 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 SOSEDJE, 94. del 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 24. julija SLOVENIJA 1 9.30 GLEJTE KAKO RASTEJO: PIKAPOLONICA 9.40 LAHKIH NOG NAOKROG 10.20 EVROPSKA TEHNOLOGIJA, fr. dokument, serija, 2/5 10.35 IZZIV PRIHODNOSTI, am. dokument, serija, 4/22 11.05 4X4, ODDAJA O LJUDEH IN ŽIVALIH, TV Maribor 11.35 NA VRTU, TV Maribor 12.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kanad. naniz. 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.10 MED E IN U 15.00 NARAVNOST FANTASTIČNO, ang. naniz. 15.30 ZGODBE RUTH RENDELL, ang. nadalj., 3/14 16.20 MOSTOVI 16.50 OBVESTILA 17.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ELA PEROCI: 2 + 2 = 4 17.45 PALČEK DAVID, risanka 18.20 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, am. dokumet. serija, 5/10 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 MARJANCA, 2. del 22.00 ODMEVI 22.50 POLNOČNI KLUB 0.05 NARAVNOST FANTASTIČNO, ang. naniz. 0.35 ZGODBE RUTH RENDELL, ang. nadalj., 4/14 I.25 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, ponovitev am. dokum. serije, 5/10 SLOVENIJA 2 10.00 NA VASI, dan. naniz., 20/44 10.25 PACIFIC DRIVE, avstr. nani. 10.50 SAINT TROPEZ.fr. naniz. II.40 CAMELOT, am. film 14.35 EURONEVVS 16.40 OAZA, ponovitev it. filma 18.05 PASJE ŽIVLJENJE, am. nan. 18.30 ČUDEŽNI OTROK 19.00 KOLO SREČE 19.30 VIDEORING 20.00 NAZAJ K NARAVI, am. film 21.30 VINSKA POPOTOVANJA 22.00 CHARLOTTE SOPHIE BENTINCK, nizozemski film 23.50 KLIENT.am. naniz., 3/19 10.00 ZAVEDNO, 45. del 10.50 TOP SHOP TV prodaja 11.00 ESMERALDA, 128. del 12.00 OBALNA PATRULJA, 15. del 13.00 BOLNIŠNICA UPANJA 14.00 OBALNA STRAŽA, 105. del 15.00 OGLEDALO, 18. del 15.30 ZA VEDNO, 46. del 16.30 VRNITEV V PARADIŽ 17.30 ESMERALDA, 129. del 18.30 SEDMA NEBESA, 19. del 19.20 VEME 19.30 24 UR 20.00 PARADA ZVEZD: MOJE MODRO NEBO, am. komed. 21.45 VISOKA NAPETOST: DOSJEJI X, 24. del 22.45 HAUFAX, 4. del 0.00 ČAS ZA IGRICE, erotični film 2.00 24 UR 09.30 12.00 12.05 19.55 20.00 20.05 21.00 21.15 22.30 22.55 23.00 23.05 23.20 DOBRO JUTRO:- ALADIN, risani film; VEČERNI GOST: IZIDOR PEČOVNIK - DORI; slovenski župnik v Berlinu; Oddaja TV PRIMORKA; SOSEDJE, 94. del TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU POLETNI MIŠ MAŠ; MED CVETOVI DRUGAČNE MLADOSTI; dokum. zapis; OTROŠKI GLASBENI SPOTI 707. VTV MAGAZIN ORFEJČKOVA PARADA, 2. SOSEDJE, 95. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 707. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 25. julija SLOVENIJA 1 8.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz., 30/39 8,55 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, risana naniz., 5/13 9.20 MODRO POLETJE 10.00 DOBRODOŠLI DOMA 10.05 MARJANCA, 2. TV Maribor 11.30 KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUH, 1. del 12.05 TEDNIK, ponovitev 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.10 MILJE IN VOZLI, TV Koper 13.40 NARAVNOST FANTASTIČNO 14.10 ZGODBE RUTH RENDELL 15.10 ZA SUHCEM, am. film 16.50 OBVESTILA 17.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 17.15 LETNI KONCERT APZ TONE TOMAŠIČ, 2. del 17.50 NA VRTU, TV Maribor 18.15 OZARE 18.20 VARNI PRED KATASTROFO, am. dokument, oddaja 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK, VREME ■19.50 ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 MMS-NOVA SCENA Ž98 21.45 HOMO TURISTICUS 22.05 TRETJE OKO, dok. serija 22.40 POROČILA, VREME 22.50 ŠPORT 23.10 POŽIVITEV, am. film 0.40 ZGODNJA ZMRZAL, am. film SLOVENIJA 2 9.25 ZLATA ŠESTDESETA: NOSTALGIJA Z AVTORJI; SCENOGRAF JOŽESPACAL 10.30 JEKLENE PTICE 11.20 NAZAJ K NARAVI, ponovitev 12.45 EURONEVVS 17.30 TENIŠKI MAGAZIN 18.00 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, posnetek 19.30 VIDEORING 20.00 MED PRIJATELJI, am. film 21.40 V VRTINCU 22.15 SOBOTNA NOČ: BE RADIO, 4. del glasbene serije 8.00 MASKA, 2. del risane serije 8.30 DOGODIVŠČINE MEDVEDKA RUXPINA 9.00 GULIVERJEVA POTOVANJA 9.30 KREMENČKOVI 10.00 PAJKEC, S. del risane serije 10.30 POWER RANGERS 11.00 FLASH GORDON, ml. film 13.00 FORMULA 1, trening 14.00 SUPER POP S STOJANOM AUERJEM, ponov. sezone 15.30 POP PARTY ponov. sezone 16.30 NOVE PUSTOLOVŠČINE ROBINA HOODA 17.30 HIGHLANDER 18.30 BEVERLV HILLS 19.20 VREME 19.30 24 UR 20.00 SOBOTNI FILMSKI MARATON S SHARON STONE: PRVINSKI NAGON, ameriški film 22.15 POPOLN SPOMIN, am. film 0.15 KRI IN PESEK, šp.-am. film 2.00 NEDOSEGLJIVI ZAKON ABOVE THE LAW, am. film 4.00 24 UR, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 POLETNI MIŠ MAŠ; MED CVETOVI DRUGAČNE MLADOSTI - dok. zapis; OTROŠKI GLASBENI SPOTI 10.20 707. VTV MAGAZIN 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 SOSEDJE, pon. 95. dela 11.05 TV IZLOŽBA 11.10 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 VABIMO K OGLEDU 20.10 ČUKEC IN ROZI 20.40 RISANKE 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI - 27. oddaja 21.30 FATALNA NAJSTNICA, ameriški film 22.55 REGIONALNE NOVICE 23.00 NAJ SPOT DNEVA 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 26. julija SLOVENIJA 1 8.00 8.10 8.25 8.50 8.55 9.20 9.50 9.55 10.40 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.45 15.15 17.00 17.15 17.45 18.40 19.10 19.20 19.30 20.00 21.35 22.35 22.55 23.20 0.10 CILKIN KOTIČEK, risanka SKRIVNO ŽIVLJENJE IGRAČ ZVEZDICA TELERIME MODRO POLETJE PUSTOLOVŠČINE OZARE, ponovitev VELIKI RUSKI SKLADATELJI: RIMSKI KORSAKOV CAPELLA M. I. GLINKA, ruske narodne pesmi DIVJI SVET ŽIVALI OBZORJA DUHA LJUDJE IN ZEMLJA POMAGAJMO SI, TV Koper POROČILA, VREME, ŠPORT MMS - NOVA SCENA, pon. DOLGO POLETJE GEORGEA ADAMSA, am. film OBZORNIK, VREME, ŠPORT ALPE JADRAN PO DOMAČE RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: VISOKA MEJA-GREBEN KOŠUTE RISANKA ŽREBANJE LOTA TV DNEVNIK POLETNI MOST SREČANJE Z JOLKO MILIC POROČILA, VREME, ŠPORT TRETJI KAMEN DO SONCA BRAMVVELLII, zadnji del RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: ponovitev SLOVENIJA 2 9.25 TEATER PARADIŽNIK 10.20 V VRTINCU, ponovitev 10.50 ALBUM NEKEGA POLETJA, nem. film 12.20 EURONEVVS 18.00 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, posnetek 19.30 VIDEORING 20.00 A. MARODIČ: NAŠA KS, VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI 20.45 SEKS, CENZURA IN FILM, am. dokument, serija, 2/6 21.45 ŠPORT V NEDELJO 22.30 SHAKE RATTLE AND ROČK, am. film 8.00 8.30 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.50 13.00 14.00 16.00 17.00 19.00 19.20 19.30 20.00 21.45 23.00 1.00 rv J BUTEC IN BUTEC, 3. del DOGODIVŠČINE MEDVEDKA RUXPINA, 34. del MUNKCI, 1. del risane serije KREMENČKOVI, 18. del MLADI SUPERMAN, 47. del POVVER RANGERS, 26. del BEVERLY HILLS, ponovitev MELROSE PLAČE, ponov. DOBIM-PODARIM, ponov. PRED DIRKO FORMULE 1 FORMULA 1: Zeltvveg NAŠ ČARU, 14. del HIŠA V PREDMESTJU ŠPORTNI KROG VREME 24 UR ZA KONEC TEDNA: POPLN UMOR, ameriški film ODPADNIK, 3. del SUMLJIVI MOŽ, am. film 24 UR, ponovitev PONOVITVE ODDAJ: 09.00 ČUKEC IN ROZI otr. odd. 09.30 OSTRŽEK, risani film 10.20 706. VTV MAGAZIN 10.35 ŠPORTNI TOREK 10.45 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 14. del dok. oddaje 11.10 707. VTV MAGAZIN 11.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.30 VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE 12.15 IZ PRODUKCIJE LTV: oddaja TV PRIMORKA 12.45 VEČERNI GOST: IZIDOR PEČOVNIK - DORI, slovenski župnik v Berlinu 13,15 VIDEOSTRANI 17.00 HRABRI VIKING ERIK, ameriški film 18.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Gost: Dr. NADO VODOPIJA 19.30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 27. 20.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja 20.45 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 27. julija SLOVENIJA 1 9.30 ELA PEROCI: 2 + 2 =4 9.45 PALČEK DAVID, risana naniz., 3/12 10.15 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, am. dokument, serija, 5/10 11.10 VARNI PRED KATASTROFO, am. dokument, oddaja 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.25 LJUDJE IN ZEMLJA 13.55 SANJE IN RESNIČNOST: SREČANJE Z JOLKO MILIČ 14.50 POLETNI MOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.50 OBVESTILA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 RADOVEDNI TAČEK: OREH 17.55 ZLATOROG, otroška oddala 18.05 ČASOVNI POPOTNIKI, am. naniz., 7/13 18.30 OTROCI SVETA 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3X3PLUS6 19.30 TV DNEVNIK 20.05 SAVANNAH, am. nadalj., 21.00 DOBRO JE VEDETI 21.05 DEKLETA Z NASLOVNICE, fr. dokument, oddaja 22.00 ODMEVI 22.50 FINA GOSPA, ang. naniz., 23.15 ZGODBE RUTH RENDELL, ang. nadalj., 5/14 0.05 OTROCI SVETA, ponovitev SLOVENIJA 2 10.00 NA VASI, danska naniz., 10.30 PACIFIC DRIVE, avstr. nan. 11.00 PASJE ŽIVLJENJE, am. nan. 11.25 ČUDEŽNI OTROK, am. nan. 11.50 ŠPORT V NEDELJO 12.35 VINSKA POPOTOVANJA 13.05 ZA SUHCEM, am. film 15.00 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, prenos 18.05 IVANHOE, ang. nadalj., 4/6 19.00 LINGO 19.30 VIDEORING 20.00 STUDIO CITY 21.00 TREND, oddaja o modi 21.55 POMP 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA 0.00 STUDIO CITY, ponovitev ® ^^^^^ ..... 10.00 ZA VEDNO, ponovitev 46. 10.50 TOP SHOP TV prodaja 11.00 ESMERALDA 12.00 RESNIČNE USODE, 1. del 12.30 ŠPORTNI KROG, ponovitev 13.00 BOLNIŠNICA UPANJA, 31. 14.00 OBALNA STRAŽA, 106. del 15.00 OGLEDALO, 19. del 15.30 ZA VEDNO, 47. del 16.30 VRNITEV V PARADIŽ, 26. 17.30 ESMERALDA, 130. del 18.30 SEDMA NEBESA, 20. del 19.20 VREME 19.30 24 UR 20.00 POSLASTICA TEDNA: KOMEDIJANT, ameriški film 22.00 DETEKTIV IZ SALZBURGA, 14. del nemške nanizanke 23.00 CIKLUS BIOGRAFSKIH FILMOV: TYS0N, am. film 1.00 24 UR, ponovitev .Kanali 46 09.30 10.10 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 21.05 22.10 22.35 22.40 23.05 23.10 23.15 DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda; NAJ SPOT DNEVA; KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: ČAROBNA PIŠčAL.ris. film DOBER VEČER, GOSPA PREDSEDNICA: Gostja: POLONCA DOBRAJC, pono. ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 15. del dok. oddaje REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 96. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 28. julija SLOVENIJA 1 9.30 RADOVEDNI TAČEK: OREH 9.55 ZLATOROG, otroška oddaja 10.10 ČASOVNI POPOTNIKI, am. naniz. 10.30 OTROCI SVETA 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, am. nadalj. 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 14.10 DEKLETAZNASLOVNICE.fr. dokument, oddaja 15.00 FINA GOSPA, ang. naniz. 15.30 ZGODBE RUTH RENDELL, ang. nadalj. 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK. VREME, ŠPORT 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dokument. naniz. 17.45 WAYNOVE DOGODIVŠČINE, avstr. naniz. 18.20 VELIKE KNJIGE, dokument. oddaja 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 HROŠČI, ang. naniz. 21.00 DOBRO JE VEDETI 21.05 KULTURNO POLETJE 22.00 ODMEVI 22.50 NARAVNOST FANTASTIČNO, ang. naniz. 23.20 ZGODBE RUTH RENDELL, ang. nadalj. 0.10 J. ABY: VVINDS OF CHANGE, VVINDS OF LIFE, ang. drama I.10 VELIKE KNJIGE, ponovitev dokument, oddaje SLOVENIJA 2 10.00 NA VASI, danska naniz. 10.30 PACIFIC DRIVE, avstr. nan. II.05 IVANHOE, ang. nadalj., 4/6 12.00 STUDIO CITY 13.00 SOBOTNA NOČ: BE RADIO, 4. del glasbene serije 15.00 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, prenos 15.00 EURONEVVS 18.05 RDEČI KLIC, ang. naniz., 19.00 KOLO SREČE 19.30 VIDEORING 20.00 OSAMLJENIPLANET 20.55 KRVNO MAŠČEVANJE, it. film 22.30 SVET POROČA memm 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 1.00 "T ZA VEDNO, ponovitev TOP SHOP TV prodaja ESMERALDA, ponovitev OTROŠKI ZDRAVNIK BOLNIŠNICA UPANJA OBALNA STRAŽA OGLEDALO ZAVEDNO VRNITEV V PARADIŽ ESMERALDA SEDMA NEBESA VREME 24 UR RESNIČNE ZGODBE: PROSTOR ZA ANNIE, ameriški film MLADI PAR KRILA CIKLUS BIOGRAFSKIH FILMOV: DOORS, am. film 24 UR, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 96. del, ponov. 09.55 ČAROBNA PIŠČAL, ris. film 1.00 10.45 DOBER VEČER, GOSPA PREDSEDNICA: Gostja: i POLONCA DOBRAJC, ponov 11.50 VABIMO K OGLEDU 11.55 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- 09.30 MA; ponovitev 14. dela 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 11.00 20.00 VABIMO K OGLEDU 11.05 20.05 PROGRAM ZA OTROKE: 19.55 RISANKE 20.00 20.55 EPP 20.05 21.00 708. VTV MAGAZIN, 20.10 regionalni informativni program 21.25 21.15 ŠPORTNI TOREK, športna 22.10 informativna oddaja 21.25 SOSEDJE, 97. del 21.50 NAJ SPOT DNEVA 23.10 21.55 TV IZLOŽBA 23.15 22.00 708. VTV MAGAZIN, 23.40 ponovitev 23.45 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 23.50 SLOVENIJA 1 9.30 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: ZEBRA 9.40 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dokument. naniz. 9.55 WAYN0VE DOGODIVŠČINE 10.20 VELIKE KNJIGE, dok. odd. 11.10 KULTURNO POLETJE 12.05 HROŠČI, ang. naniz. 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.10 TRETJI KAMEN DO SONCA, am. naniz. 13.35 DOLGO POLETJE GEORGEA ADAMSA, am. film 15.05 NARAVNOST FANTASTIČNO, ang. naniz. 15.35 ZGODBE RUTH RENDELL, ang. nadalj. 16.20 OBZORJA DUHA, ponovitev 17.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MODRO POLETJE 18.00 MLADA EVROPA POJE, 6. oddaja: ČEŠKA 18.20 KORENINE AFRIKE, ang. poljudnoznan. serija 19.00 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 19.50 VREME 19.55 ŠPORT 20.05 J.A.G., am. naniz. 21.00 DOBRODOŠLI DOMA 21.05 TO ŽIVLJENJE, ang. nadalj. ' 22.00 ODMEVI 22.30 KULTURA 22.35 VREME 22.40 ŠPORT 22.55 NARAVNOST FANTASTIČNO, ang. naniz. 23.25 ZGODBE RUTH RENDELL 0.15 G. VERDI: MACHBETH,4. I.15 KORENINE AFRIKE, porov.v ang. poljudnoz. serije SLOVENIJA 2 10.00 NA VASI, dan. naniz. 10.30 PACIFIC DRIVE, avstr. naniz. II.05 RDEČI KLIC, ang. naniz. 12.00 POMP 13.05 SEKS, CENZURA IN FILM, am. dokument, serija 14.00 LOV ZA ZAKLADOM, fr. kviz 15.30 EURONEVVS 16.25 GRČIJA: SP V KOŠARKIM; ZDA: BRAZILIJA, prenos 18.05 DRUŽINSKI ZDRAVNIK 19.25 KOLO SREČE 20.00 PARIZ: ATLETIKA GRAND PRIX, prenos 22.30 KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, posnetek 23.20 ŠESTERO ZGODB, avstr. nan. 0.20 LOV ZA ZAKLADOM, fr. kviz ■lili 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 ZA VEDNO, ponovitev TOP SHOP TVprodaja ESMERALDA, ponovitev OTROŠKI ZDRAVNIK BOLNIŠNICA UPANJA OBALNA STRAŽA OGLEDALO ZAVEDNO VRNITEV V PARADIŽ ESMERALDA SEDMA NEBESA VREME 24 UR TV KRIMINALKA: OBSEDENA, ameriški film NEWYORšKA POLICIJA KRILA23.00 CIKLUS BIOGRAFSKIH FILMOV: MEA VVEST, ameriški film 24 UR, ponovitev DOBRO JUTRO: NAJ SPOT DNEVA; RISANKE; 708. VTV MAGAZIN; ŠPORTNI TOREK; SOSEDJE, 97. del VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE; GARFI, risani film VIDEO TOP glasbena oddaja OKARINA FOLK FESTIVAL BLED; KONCERT MATCH-ING TIES, ponovitev REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 98. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja oh četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SrT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija). Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5H prometni davek. 23. julija 1998 iVlODRO mgM KRONIKA KilS vas 15 Poletni "kandidati" za voznike Opravljanje vozniškega izpita v času počitnic Hidi med počitnicami in v času dopustov se marsikdo, predvsem pa dijaki, ki so končali z "žuljenjem" šolskih klopi, prijavi na vozniški izpit. Zdaj imajo več časa in manj skrbi in zato se bodo lahko laže posvetili pridobivanju šoferskega znanja. V Sloveniji obstaja 262 avtošol. V Velenju jih imamo pet; APS, AMD, Peter, Asterija in Antlej. Pri avto šolah v Velenju lahko opravljate vozniški izpit za kolo z motorjem, motorno kolo, osebni avto, tovornjak, tovornjak s priklopnikom in avtobus. ja avto šole APS Jani Sojč. V Velenju se za opravljanje vozniškega izpita letno prijavi približno 1500 kandidatov. Uspešnost je sorazmerno nizka (teoretični del izpita opravi prvič 54% odstotkov kandidatov, praktični del izpita pa 46,3%). V Velenju je, odkar imamo svojo izpitno komisijo, opravilo vozniški izpit 93220 kandidatov. Jani Sojč nam je dal tudi nekaj nasvetov, namenjenih bodočim in sedanjim kandidatom. "Zelo koristno je", pravi, "da se veliko voziš na zadnjem sedežu in opazuješ vožnjo drugega kan- ■ Edin Biščič didata, ker se tako marsikaj naučiš, obenem pa je ta pouk tudi zastonj". Priporočljivo je tudi sodelovanje z inštruktorji. Sprašujte jih o vsem, kar vam ni jasno. Vsi kandidati imate možnost priti k inštruktorjem tudi po nasvet. Tudi starši so vabljeni, če jih kaj zanima. Jani Sojč nam je povedal tudi to, da je nov prometni zakon prinesel kandidatom nekaj novosti. Verjetno najzanimivijše je, da zdravniško spričevalo sedaj velja dve leti (prej le eno), teoretični del izpita pa mora kandidat ponovno opravljati po desetih mesecih, če prej ne opravi izpita v celoti. Vsem, ki še niste kandidati ali vozniki predlagam, da se v poletnem času vpišete v eno izmed avto šol. V našem sivem mestecu se tako in tako nič ne dogaja in morda vam bo vsaj opravljanje vozniškega izpita dvignilo adrenalin v krvi, saj je tudi to lahko zelo zanimiva avantura. V poletnih mesecih je kandidatov bistveno manj kot med šolskim letom, to pa tudi zato, ker so na dopustih tudi člani izpitne komisije. Kandidati, ki se bodo prijavili za izpit v poletnem času (od 6.7. dalje), ga bodo opravljali šele septembra. Nekaj statističnih podatkov nam je zaupal vod- Gornji Grad (Ne)znano geološko bogastvo Gornjegrajsko turistično društvo želi v sicer že zelo pestro ponudbo na svojem področju vključiti milijone let staro in za mnoge še danes neznano naravno dediščino. Ni neznanka, daje bilo tudi področje Zgornje Savinjske in Zadrečke doline v pradavnini del obširnega Panonskega moija; prav tako ni prevelika neznanka dejstvo, da zlasti strokovna javnost že dalj časa pozna nahajališča fosilov v "gornjegrajskih plasteh." Ob reki Dreti in njenih pritokih je namreč veliko najdišče okamnin živalskega in rastlinskega izvora, torej polžev, školjk, rakov, rib, sesalcev ter praproti in alg. Najdišča na gornjegrajskem so med najpomembnejšimi v Sloveniji, ob tem pa le malokdo ve, da je na drugi strani Menine pri Motniku avstrijski raziskovalec našel celo fosilni ostanek nosoroga, ki je edini pri nas sploh. Med Novo Štifto, Gornjim Gradom in Bočno so doslej odkrili štiri večja nahajališča, na katerih prevladujejo morski polži, školjke in korale. Utemeljeno domnevajo, da so podobna najdišča tudi pod planino Rogatec, vendar bi to področje morali še natančneje raziskati. Vsi ti fosili izhajajo iz oligocenske dobe, torej v čas pred 2o do 40 milijoni let. Takšno naravno bogastvo je seveda vredno pozornosti, zato so v gornjegrajskem turističnem društvu ocenili, da je treba to dediščino najprej zaščititi in jo nato predstaviti kar najširšemu krogu ljudi. Zato v tem času v sodelovanju s celjskim za- vodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in občinskimi službami pripravljajo predlog odloka o razglasitvi nahajališč fosilne grebenske morske favne v občini Gornji Grad za naravno znamenitost. Ni namreč skrivnost, da nepoklicani, tudi iz tujine, pridno odkopavajo in odnašajo fosile s seboj, s tem pa siromašijo naravno dediščino. Občinski odlok bo to prepovedal, dovoljene pa seveda bodo raziskave domačim ustanovam v raziskovalne in izobraževalne namene. Glede "raziskav" bi ne bilo slabo, če bi bili domačini ob nahajališčih malo bolj pozorni. Na drugi strani v Gornjem Gradu že pripravljajo postavitev zbirke fosilov, ki jih bodo dodali muzejski zbirki v drugem nadstropju gornjegra-jske galerije Stekl, se pravi nekdanjega stražnega stolpa. Pri tem jim pomagajo profesorji in študenti katedre za geologijo in paleontologijo z ljubljanske fakultete. Fosile namreč v ljubljanskih laboratorijih raziskujejo in opremljajo za zbirko. Njena postavitev je seveda zahtevno strokovno opravilo, v Gornjem Gradu pa upajo, da delo sklenili do konca letošnjega leta. prepričani so, da takšna geološka zbirka ne bo zanimiva le za obiskovalce tega področja, temveč tudi za domačine, ki pogosto vse premalo poznajo enkratnosti na lastnem dvorišču. mjp Da te kap! Je ie tako, da v tej poletni vročini človeka kaj hitro lahko popade tudi hudo divja jeza, takšna, da postane čisto zaripel in mu tiste sočne besede, kijih "bratje" z juga obvladajo še veliko bolje kot mi, kar vrejo na plan. In če takšna jeza zagrabi tudi ženske, potem mora biti stvar že hudo rešita. In je tudi bila. Sredi poletne vročine, dopoldan, v petek je namreč del Velenja zadel prometni kolaps. Policisti so sicer neutrudno mahali v križiščih na vpadnicah v Velenje, saj si s semaforji ni bilo kaj pomagati, vozniki pa so se počasi premikali v predolgih kolonah. Kj iljenje, in preklinjanje ni nič pomagalo, bog ne daj, da se ti je mudilo in vsej materi modrosti so se verjetno zahvaljevali tisti, ki so imeli klimo. Oh, kakšen dolg uvod za mali zmazek, pardon, nekaj belih črt. Te so namreč delavci celjskega cestnega podjetja vlekli po velenjskih vpadnicah, v petek, na srečo 17., počasi in previdno kot se za taksno delo spodobi. In ker je potrebno očitno takšna dela opravljati v času največje gneče, vmes seveda tudi pomalicati in se zraven še čuditi zariplim obrazom v za-kuhanih avtomobilih, domnevamo, da to sodi k novim eksperimentom umirjanja prometa v našem mestu priložnosti. In ker je v Velenju še veliko nepobarvanih črt, lahko seveda pričakujemo še nekaj podobnih eksperimen tov. Ivana O. iz Ljubljane in drugih ter iz odklenjenega vikenda v Šmartnem ob Dreti ukradel več kot 300.000 tolarjev gotovine. Denar je imel lastnik v kuverti shranjeni v nahrbtniku. Trčil v rob betonskega zidu V petek, 17. julija, okoli 22. ure, se je na lokalni cesti v Vinski gori pripetila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 17-letni voznik kolesa z motorjem Simon Š. iz Velenja. Vozil je od Lopatnika proti Vinski gori. V ostrem levem ovinku je zapeljal preveč v desno in s prednjim kolesom trčil v rob dvignjenega betonskega zidu. Preko krmila je padel na betonski zid, kjer je obležal hudo poškodovan. Ranjena kolesarja Že v nedeljo, 12. julija, okoli 20.30, se je na Efenkovi cesti v Velenju pripetila nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala kolesar in kolesarka. 15-letna Š.L. iz Velenja se je s kolesom peljala po dovozni cesti proti Efenkovi. Ko je pripeljala do nje, je zapeljala levo v trenutku, ko je po njej pripeljal kolesar 16-letni M. S. iz Velenja. Pri trku in padcu sta se oba hudo telesno poškodovala. Delovni nezgodi Prejšnji teden sta se v Velenju pripetili dve delovni nezgodi. V torek, 14. julija, seje pri delu na kombiniranem mizarskem stroju v Gorenju Notranja oprema s krožno žago poškodoval 26-let-ni Martin M. iz Mozirja Dan pozneje, v sredo popoldne, pa se je v Premogovniku Velenje hudo poškodoval 40-letni Dragomir M. iz Velenja. Delal je pri stroju za polaganje suhega betona. Pod pritiskom seje na stroju snela gumijasta armirana cev in ga udarila v predel glave. Med obiskom zdravnika ostala brez denarja V ponedeljek, 20. julija, med 10. in 10.15, je v čakalnici predšolskega dispanzerja v Zdravstvenem domu Velenje neznanec izkoristil trenutno odsotnost Vesne K. in ji iz torbice ukradel denarnico z denarjem in dokumenti. Nepridiprav je očitno potreboval le gotovino, saj ji je iz denarnice vzel 15.000 tolaijev, denarnico z dokumenti pa odvrgel v koš. Požar v kopalnici V ponedeljek, 20. julija, okoli 7.25, je prišlo do požara v stanovanjski hiši last Draga I. v Plešivcu. Požar je izbruhnil v kopalnici. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo najverjetneje zaradi napake na električni napeljavi v plastični omarici, od koder se je požar razširil po objektu. Požar so pogasili gasilci, povzročil pa je za okoli 1.000.000 tolarjev gmotne škode. Izropal brunarico V noči na petek, 17. julija, je neznanec na Raduhi vlomil v brunarico last jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Odnesel je brezalkoholne pijače, motorno žago, deset luči karbidovk, nahrbtnik in oblačila v skupni vrednosti okoli 300.000 tolarjev. V vikend po gotovino V nedeljo, 19. julija, dopoldne, je neznanec izkoristil odsotnost Avtomobila tarči vlomilcev V noči na soboto, 18, julija, je neznanec iz avtomobila last Marjane J. iz Prebolda v Žalcu odnesel avtoradio, ogledalo in kos oblačila in jo oškodoval za okoli 40.000 tolaijev. V noči na ponedeljek, 20. junija, pa je v Žalcu brez avtoradija vrednega okoli 35.000 tolarjev ostal lastnik Renaulta 4 Gregor Č. Niso vsi "prodajalci" prodajalci V torek, 14. julija popoldan, so policisti v Žalcu in Celju obravnavali primera tatvine iz stanovanja. V obeh primerih sta dva mlajša moška, ki sta prodajala PVC rokavice po stanovanjih, izkoristila trenutno nepazljivost ali odsotnost oškodovancev in ukradla denar. V Preboldu sta Jožefo N. oškodovala za okoli 10.000 tolarjev, v Celju v domu upokojencev pa Štefanijo P. za okoli 28.000 tolarjev. Bo tat zidal? Z gradbišča stanovanjske hiše na Polzeli, last Franca R. iz Celja, je prejšnji teden izginila večja gradbena elektro omarica z vgrajenim elektro števcem, varovalnimi elementi in vtičnicami. Podjetje Gradia d.o.o., ki je na gradbišču izvajalo dela, je z dejanjem oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. i6 ms i as ŠPORT 23. julija 19| Nogometni klub Rudar Predsednik zadovoljen, trener malo manj V nogometnem klubu Rudar so prestopni rok seveda že sklenili. "Uspelo nam je tisto, kar smo želeli, edino z Andrejem Gorškom se nismo uspeli dogovoriti, saj v Celju zanj zahtevajo previsoko odškodnino. Predvsem smo uresničili usmeritev uprave kluba, da zadržimo večino igralcev, z nekaj okrepitvami pa povečamo konkurenco v moštvu. Naš cilj v novi tekmovalni sezoni je uvrstitev med 3. in 5. mestom, čim bolje braniti letošnjo zmago v slovenskem pokalu in se ponovno uvrstiti v eno od evropskih tekmovanj," pravi predsednik Rudarja Janko Lukner. Rudar sta v prestopnem roku zapustila Janez Hribar in Dušan Kosič, prišli pa so Goran Granič iz Zagreba, Zlatko Čerimovič iz Korotana, Simon Pire iz Celja in Klemen Lavrič iz trboveljskega Rudarja. Služenje vojaškega roka sta sklenila Borštnar in Je-seničnik, s petimi mladinci pa so sklenili pogodbe o štipendiranju in tako bodo z dvojno registracijo v naslednji sezoni igrali Primož Mir, Emir Softič, Marko Merčnik, Darko Milanovič in Goran Dragic. Rudarji se na novo sezono pripravljajo dobre tri tedne, v vsem tem času vadijo dvakrat dnevno razen ob nedeljah, igrajo pa tudi prijateljske tekme. " Vse cilje za priprave smo uresničili, kaj to pomeni pa v tem trenutku seveda ne morem oceniti. To bo pokazal začetek prvenstva, predvsem pa prva tekma v evropskem pokalu, ko se bomo 13. avgusta v Velenju srečali s predstavnikom Moldavije. Seveda si močno želimo, da bi to oviro preskočili in se tako v drugem krogu morda srečali s kakšnim uglednim in za ljubitelje nogometa privlačnim nasprotnikom," pravi trener Drago Kostanjšek, ki pa ni čisto zadovoljen s prestopnim rokom: "Želje so bile drugačne od učinka prestopnega roka. Seveda je to stvar denarja in uprave, dejstvo pa je, da vseh želja pač ne moreš uresničiti. Nismo niti slabši niti boljši od pomladanskega dela, dobro pa je, da sedaj nadaljujemo tisto, kar smo pred pol leta začeli, zato računam na boljše rezultate. Igralcev je dovolj, problem pa je, da jih je za kakšno mesto preveč, za dru- ~■ — ™ — ■■ — go pa premalo. Zato bodo potrebne pre- razporeditve, kipa so kočljive. Pesimist nočem biti, prav tako pa ne pretiran optimist. Kakorkoli že, prve tekme bodo pokazale svoje." V soboto je bil na mestnem stadionu zanimiv turnir na "italijanski" način, to pomeni trajanje tekem samo po 45 minut. V prvi je Rudar z zadetkom Hojnika premagali dru-goligaša Dravograd z 1:0, v drugi je prav tako drugoligaš Factor iz Črnuč Dravograjčane premagal z 2:0, v tretji pa so bili rudarji boljši od Črnučanov, edini strelec pa je bil Brezič. Gostitelji so tako zmagali na turnirju pred Črnučami in Dravogradom. Ujp NK ESOTECH Šmartno Nadaljevati uspešno pomlad Priprave na novo prvenstvo so 15. julija začeli tudi šmarski nogometaši. Večinoma bodo vadili kar doma, možno je le, da bi za tri dni odšli na Ljubno ali na Sleme. Upajo, da se bodo do začetka prvenstva 16. avgusta dobro pripravili in za razliko od lani uspešno začeli jesenski del prvenstva. V moštvu je precej sprememb, zato bo imel trener Tomažič precej dela z uigravanjem, pa tudi igralci se bodo morali dobro potruditi. Z igranjem nogometa so prenehali Irman, Fajdiga in Doler, Grobelšek je vzel izpisnico, Zec je odšel v Korotan, Stojko pav Šoštanj. Prišli so Mernik iz Rudarja, Repovž iz Zagorja, Omerovič iz Šoštanja in Mujanovič iz Aluminija, članski ekipi pa so priključili mladince Arčana, Zapuška in Vasiča in računajo, da se bodo z dobrim delom uvrstili v prvo ekipo. Kakšni so cilje pred novo sezono? "Vedno pravimo, da igramo za prvaka in če nam to ne uspe, so pač drugi boljši. Naš cilj je enak kot lani, to je uvrstitev do 5. mesta. Res nam lani to ni uspelo, smo pa se uvrstili v zgornjo polovico lestvice. Mislim, da bomo letos boljši, saj so v višjo ligo napredovala tri najboljša moštva, ostal pa je tudi trener Tomažič, ki večino igralcev zdaj dobro pozna in ni razloga, da ne bi uspeli, predvsem pa moramo nadaljevati dobre igre v pomladanskem delu prvenstva. O izpadu sploh ne razmišljamo, sicer pa se za izpad sploh ni treba boriti," pravi predsednik kluba Avgust Re-beršak.v V Šmartnem pripravljajo igrišče, popolnoma bodo preuredili garderobe, pričakujejo, da se bodo z velenjskim podjetjem ESOTECH dogovorili za nadaljnje sodelovanje, prav tako tudi z ERO za mlajše selekcije. Igrali bodo tudi precej prijateljskih tekem: z Usnjarjem 23. julija, 26. s TIM Laško, 29. z velenjskim Rudarjem, 1. avgusta s Factoijem iz Črnuč in 5. avgusta že pokalno tekmo s Korotanom, do začetka prvenstva pa načrtujejo še tri tekme. Konjeniški klub Velenje Namizni tenis Velenjčana na evropskem prvenstvu V teh dneh sta se z mladinskega in pionirskega evropskega prvenstva v namiznem tenisu vrnila Velenjčana Karmen Ste-blovnik in Damijan Vodušek. Oba sta kot člana slovenske mladinske reprezentance zastopala naše barve na tekmovanju stare celine v italijanski Norcii. Med 43 reprezentancami so mladinci z Damijanom Voduškom zasedli 14 mesto, mladinke s Karmen Steblovnik pa 21 mesto med 43 ekipami. V konkurenci več kot dvestotih igralcev in igralk sta se oba Velenjčana pomerila tudi v igri posameznikov in igri dvojic. Damijan Vodušek je med posamezniki izpadel v drugem krogu (v prvem krogu je premagal enega izmed favoritov turnirja), Karmen Steblovnik pa je morala premoč svoji nasprotnici priznati že v prvem krogu tekmovanja. Oba sta nato nastopila v tolažilnih skupinah, kjer je Vodušek dosegel tri zmage, Steblovnikova pa dve. V igri mešanih dvojic sta Velenjčana premagala dve oviri, v tretjem krogu pa sta z rezultatom 1:2 nesrečno izpadla iz nadaljnega tekmovanja. Prav gotovo sta z nastopi na evropskem prvenstvu oba igralca zelo zadovoljna, še bolj pa verjetno strokovno vodstvo velenjskega namiznoteniškega kluba ERA -Tempo, kjer že tečejo priprave na novo sezono v 1. državni namiznoteniški ligi. ■ Damijan Kljajič Zlati še tretjič zapored Od petka do nedelje je Konjeniški klub Grad Rakičan izvedel letošnje državno prvenstvo v preskakovanju ovir. V kategorijah mlajših mladincev KK velenje ni imel predstavnikov, lansko zmago pa je ponovil Grega Slatinšek iz KK Piramida Maribor. Pri mladincih je Velenjčan Robi Skaza z Okser Dakom po treh dneh napornih tekmovanj osvojil osmo mesto, zmagala pa je domačinka Maja Vohar. Pri članih so imeli velenjčani več adutov. V petek so začeli zelo dobro - Štraus je bil drugi, Pevec tretji in Pirmanškova četr- ta, velenjska favorita Čik in Blatnik sta bila na šestem in osmem mestu, zaostanki za vodilnim Smolnikarjem iz Krumper-ka pa zelo majhni. V dveh enakih parkurjih drugega dne so Velenjčani prevzeli vodstvo, povedel je Čik z malenkostno prednostjo pred Blatnikom in Pevcem. Ti trije so sestavljali tudi velenjsko ekipo, ki je še tretjič zapored zlato medaljo na državnem prvenstvu, druga ekipa Pirmanšek, Štraus in Novak pa je bila na koncu četrta. Medalje so bile osvojene in napetost pred tretjim tekmovalnim dnem je popustila. Prvi nedeljski parkur višine 1,30 m so Čik, Blatnik in Pirmanškova opravili brez napake, prav tako Smolnikar iz Krumperka, ki se je prebil na tretje mesto pred Pevca. V zadnjem parkurju višine 1,40 m sta imela Čik in Blatnik že precejšnjo prednost pred ostalimi in ko sta mojstrsko ter brez napake odjahala še tega, je bilo vse znano. Matjaž Čik je z odličnim Delanom II Albatrosom že tretjič zapored osvojil naslov državnega prvaka v preskakovanju ovir. Tesno za petami mu je bil mladi Lovro Blatnik s Saturnom, odlični pa so bili tudi ostali. Aleš Pevec je bil z Felis Rhapsody četrti, Valerija Pirmanšek z Morešom pa šesta. Zal zadnji dan zaradi poškodbe konja Faraona ni mogel tekmovati Uroš Štraus, kise mu je po dveh dneh obetalo šesto mesto. Še najbojša tri mesta v članski konkurenci - posamično: 1. Matjaž Čik (Delano II Albatros, KK Velenje), 2. Lovro Blatnik (Saturn, KK Velenje), 3. Sandi Smolnikar (Feline Wary, KK Krumperk); ekipno: 1. KK Velenje II (Čik, Blatnik, Pevec), 2. KK Krumperk (Smolnikar, Avšič), 3. KK Ljubljana (Finžgar, Drobnič). ■ Špela Menih Plavanje Nova vrhunska rezultata Jureta Primožiča Športnik - športnica meseca Akcijo nadaljujemo s četrtim kuponom za športnico ali športnika meseca junija. Vsak lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj. Tudi za junij vam ponujamo nekaj kandidatov, odločitev pa je seveda vaša. Katarina še vedno ostaja na "listi,""poleg iye so še Uroš Kočnik (smučarski skoki), Damijan Vodušek (namizni tenis), Zoran Rednak (balinanje), Tina Pandža (plavanje) in Damijan Verbnjak (atletika), odločitev pa je seveda po vaši izbiri. Za lepe dosežke je doslej največ glasov prejela Katarina Srebotnik, v zadnjem tednu se ji je zelo približal Uroš Kočnik, v "igri" pa so še Jernej Javornik, Damjan Vodušek in Boris KaLišek. r_--------------.-------, i Športnica - športnik junija i l i | Glasujem za športnico(ka).................................................. | | Naslov glasovalca............................................................ J I I I I I-----------------------1 Letošnja plavalna sezona je z odprtim absolutnim prvenstvom Slovenije in prvenstvom za dečke in deklice dosegla vrhunec. V ljubljanskem bazenu Kolezija je tri dni tekmovalo 190 plavalcev in plavalk iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi je nastopilo tudi 12 najboljših plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so ponovno dosegli odmeven uspeh. Osvojili so dve srebrni in eno bronasto medaljo. Obe srebrni je osvojil Jure Primožič z odličnima rezultatoma na 400 m prosto (4:07,31) in na 1500 m prosto (16:13,31). Juretov rezultat na 1500 m je osmi, na 400 m pa deseti najboljši vseh časov v Sloveniji. Na absolutnem prvenstvu se je izkazala tudi moška štafeta 4 x 200 m prosto, ki je ponovila uspeh z zimskega prvenstva in osvojila bronasto kolajno, plavali pa so Jure Primožič, Ivan Vrhnjak, Bojan Knez in Mario Petras. V Kranju je bilo državno prvenstvo za dečke in deklice. Velenjski klub so zastopali trije plavalci, najboljša pa sta bila spet Jernej Ocepek in Nina Kugonič, ki sta skupaj osvojila 4 srebrne in 3 bronaste medalje. Žal Jernej zadnji dan zaradi bolezni ni mogel nastopiti v svoji najboljši disciplini. Prihodnji teden bo v Mariboru še državno prvenstvo za kadete in mladince in Jure Primožič (levo) ob Nacetu Majcnu na drugi stopnički s tem se bo končala še ena tekmovalna sezona za vse plavalce. Rezultati iz Ljubljane: moški absolutno - 400 m prosto: 2. Jure Primožič 4:07,31(klubski rekord), 5. Ivan Vrhnjak 4:19,67; 1500 m prosto: 2. Jure Primožič 16:13,31 (klubski rekord), 4. Ivan Vrhnjak 17:41,16; štafeta 4 x 200 m prosto: 3. Velenje (Primožič, Vrhnjak, Knez, Petras) 8:18,60; ženske absolutno - 50 m prosto: 5. Tina Pandža 28,70; 100 m prsno: 9. Mateja Udovičič 1:23,59,10. Nina Sovinek 1:24,26; 200 m prsno: 9. Mateja Udovičič 2:57,26; 100 m hrbtno: 7. Maja Sovinek 1:15,09; 200 m mešano: 4. Tina Pandža 3:33,07; štafeta 4 x 200 m prosto: 5. Velenje (Anja Jandrok, Tina Pandža, Maja in Nina Sovinek) 9:48,17. Rezultati iz Kranja: dečki -100 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 1:07,54; 200 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 2:26,16; 100 m delfin: 3. Jernej Ocepek 1:06,29; 200 m mešano: 2. Jernej Ocepek 2:28,08; deklice - 100 m prosto: 9. Sanja Kališnik 1:09,13; 200 m prosto: 3. Nina Kugonič 2:24,57; 400 m prosto: 3. Nina Kugonič 5:04,33, 8. Sanja Kališnik 5:24,21; 800 m prosto: 2. Nina Kugonič 10:11,95,10. Sanja Kališnik 11:01,32; 100 m delfin: 7. Nina Kugonič 1:18,65; 200 m delfin: 7. Nina Kugonič 3:02,18; 200 m mešano: 7. Nina Kugonič 2:47,41. ■ Marko Primožič 23. julija 1998 ŠPORT IN REKREACIJA NilŠ vas 17 Veseli so bili še drugega pokala V želji, da bi za aktiven način preživljanja prostega časa na kolesu navdušili kar največ ljudi, bo Energija v nedeljo, 26. julija, organizirala že drugi vzpon v Zavodnje s startom ob 10.00 pred hotelom Vesna v Topolšici. Vabijo vse ljubitelje rekreacije, da se udeležijo vzpona in se razvedrijo v družbi veselih kolesarjev. žlahtnih prijateljev o njih nič zapisano. To so višinski kmetje, pastirji, lovci, gozdarji. Zaradi njih in naših korenin v naših krajih še živimo ljudje, ki čutimo z naravo, ki nam je dana možnost, da se z njo dopolnjujemo, polnimo in praznimo, veseli smo, da nam je to še omogočeno. Vsak od nas je naravo in Menino začutil že kot otrok in to nam je ostalo v podzavesti. To sedaj koristimo sebi in našemu okolju v prid in to moramo zagotoviti tudi našim otrokom, omogočiti jim moramo, da bodo tudi oni lahko čutili vonj narave," je med ostalim dejal Zdenko Purnat. Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj je ob čestitkah posebej poudaril vseslovenski pomen Menine, saj je Menina za ljubitelje narave daleč naokrog, izrazil pa je tudi skupno željo, da jo ohranimo bodočim rodovom takšno, kakršno smo sprejeli. Med množico sta bila tudi predsednik in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar in Adi Vidmajer. Predsednik Andrej Brvar se je z zadovoljstvom odzval izzivu gostiteljev, da pomaga ubraniti Menino pred gradnjo radarjev, slavnostnim besedam pa se tudi ni odrekel. "Danes se spominjamo časov pred dobrimi 100 leti, ko se je porodila zamisel o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Veliki možje so hitro dojeli, da bodo sanje o slovenskem planinstvu in slovenskih planinah izsanjali le, če bodo to seme zasejati po vsej slovenski deželi. In seme se je prijelo, po zaslugi zlasti Frana Kocbeka in dr. Johanessa Frischaufa je eno zelo močnih središč takoj nastalo tudi v Gornjem Gradu in Zgornji Savinjski dolini. To seme je bogato obrodilo in planinska organizacija že celo stoletje uživa ugled med ljudmi. Ne le zato, ker je planinstvo zasidrano v genih Slovencev, tudi zato, ker planinci čuvamo in ohranjamo gorski svet, kamor običajno zaide le še lovec, gozdar. Gomjegrajskim planincem je bila od nekdaj zaupana Menina in dobro ste zanjo skrbeli. Borbo za njeno ohranitev moramo nadaljevati skupno, združiti moramo vse sile, slovenski planinci in zveza vas soglasno podpiramo. Zato, vsi planinci' - korajžno naprejV ■ J P Rekli so na Menini: Maksimilijan Korošec iz Šoštanja: "Gomjegrajskim planincem seveda iskrene čestitke z eno samo željo - kar tako naprej! Menina je gotovo nekaj prav posebnega tudi v širšem merilu, na današnjem slavju pa seje znova potrdilo tisto kar nas planince združuje stoletje in več - v gorah se združujemo vsi, ki ljubimo gorski svet in naravo v celoti, v gorah ni strank in politike in tako mora ostati za vedno. Dokaz za to so letošnje visoke obletnice." Milan Cilenšek, upokojeni slavist in novinar Večera: "Celih 25 let že urejam planinsko rubriko v Večeru, zato je malo "žalostno," da sem na Menini pr\>ič. Ce rečem, da sem navdušen, je to premalo, tu je naravnost božansko in razgled je pravljičen. Zdaj vem, da je Menina resnično pojem v teh krajih in daleč naokrog, kar potrjuje tudi današnja množica ljudi od vsepovsod. Takšna druženja je tisto na jlepše kar nas planince tako dolgo drži skupaj, tukaj smo samo planinci in to je največja vrednota." Manca Mermal, prva tajnica PD Gornji Grad leta 1950: "V tistih časih so otroci v planinskih krožkih na šolah veliko hodili po hribih in kotplaninka ter mlada učiteljica sem veliko hodila z njimi. Pomagala sem tudi otrokom v Soka tu, kjer niso imeli svoje šole. Za izlet ob koncu leta sem predlagala Ljubljano, Celje, Bled, pa so bili dolgo vsi tiho. Potem mi reče učenka "prosim, a ne bi raje šli z nami na Menino?" Zakaj pa ne, sem dejala in smo šli. Otroci so od domov dve uri hodili do Gornjega Grada in nato še slabe tii na Menino, pa nazaj seveda tudi. Ko smo prišli na Menino, so najprej pozdravili pastirja in vsako žival posebej. To je bilo čudovito doživetje zanje in zame. To je najlepša ljubezen do Menine, ki jo v tem kraju planini sploh lahko izkažejo in naj se tega ljudje zavedajo še naprej." Sto let koče na Menini r — — _ _ _ _ _ _ ______ _ _ _ J Maraton Franja i Pokal velenjskim i kolesarjem Na 17. kolesarskem maratonu Franja, največji rekreativni . kolesarski prireditvi v Sloveniji, je letos nastopilo kar 1600 kole- ■ sarjev iz vse države. Med njimi seje na 155 kilometrov dolgo I preizkušnjo podalo kar 34 od 76 članov velenjskega kole-I sarskega kluba Energija, z njimi tudi dve kolesarki. I Maraton je izrazito netekmovalne narave, zato prireditelj ' ne objavlja imen najboljših, pokale pa prejmejo najbolj številčne ' ekipe. Med njimi je bila že drugič zapored ekipa Energije, seveda pa so bili zmagovalci vsi, ki so v oblačnem in deževnem vre- ■ menu premagali pot, ki med drugim zajema tudi težak 8 kilo-I metrov dolg vzpon na Kladje nad Cerknim. I Čeprav kolesarski klub Energija obstaja šele drugo leto so I njegovi člani zelo aktivni, saj se številni udeležujejo vseh 1 rekreativnih prireditev sirom po Sloveniji in dosegajo dobre 1 rezultate. Kolesarji se zahvaljujejo Gorenju, ki jim je letos . omogočilo avtobusni prevoz in tudi s tem pripomoglo k ■ doseženemu uspehu. I ■ Roman Fajfar Planinci iz Podkraja, Kavč in Topolšice Prehodili Šaleško planinsko pot Že večkrat smo zapisali, da je pred velenjskimi planinci kar nekaj pomembnih jubilejev. Eden izmed njih je tudi 25 -letnica Šaleške planinske poti, ki sta jo okrog Šaleške doline speljala Stane Jamnikar in Franček Ojsteršek in jo je do danes prehodilo preko 2000 planincev. Delček k tej slovesnosti so prispevali tudi člani planinskega odseka Podkraj - Kavče in Bolnišnice Topolšica. Skupina 25 ljubiteljev narave je v štirih eta- pah prehodila Šaleško planinsko pot. Teja in Slavko Meža, ki sta dala pobudo in sta skupino tudi vodila, sta povedala, da pot končujejo z obilico prijetnih vtisov, saj so bili med drugim na vseh kontrolnih točkah lepo sprejeti. Povedala sta tudi, da bodo transverzalne značke svečano podelili v jesenskem času. Do takrat bodo pot prehodili tudi tisti člani, ki se niso mogli udeležiti vseh štirih etap. ■ mh Predzadnji žig pri Venturinu v Šentilju Uroš Slatinšek Velenjčan Uroš Slatinšek s svojimi dosežki dokazuje, da je mogoče zelo uspešno združiti vrhunski šport in izobraževanje. Eden najboljših namiznoteniških igralcev Slovenije je bil namreč hkrati tudi najboljši dijak rudarske usmeritve na Šolskem centru Velenje v minulem šolskem letu. Pravzaprav ni niti malo čudno, da se je Uroš Slatinšek zapisal športu, saj je šport kar družinska tradicija (oče Tina je bil odličen vratar rokometnega kluba Šoštanj, starejši brat Jure pa prav tako sodi med najboljše slovenske, igralce namiznega tenisa), ki jo Uroš zelo uspešno nadaljuje. S "pingpon-gom" seje srečal pri desetih letih na prvenstvu velenjskih osnovnih šol, kjer je brez vsakega treninga prišel celo do finala. Seveda so ga takoj povabili k namiznoteniškemu klubu ERA-Tempo in že po letu in polje postal državni prvak med mlajšimi pionirji in stalen član slovenske reprezentance. Zanimivo je tudi to, da je bil Uroš prvi slovenski državni prvak med mlajšimi pionirji, saj je zmagal na prvem državnem prvenstvu samostojne Slovenije. Uspehi so se nadaljevali tudi v mladinski konkurenci, čeprav nikoli ni bil državni prvak med posamezniki, skupaj z Damijanom Voduškom pa sta osvojila mla- dinski državni naslov v konkurenci parov. V svoji dosedanji karieri je osvojil veliko različnih pionirskih in mladinskih turnirjev, nekaj od teh tudi v tujini. Tudi jp prestopu v člansko konkurenco se je njegova športna pot stalno dvigovala in danes, pri devetnajstih, sodi Uroš Slatinšek med najboljše igralce igre s celuloidno žogico v Sloveniji in je tudi član državne reprezentance. Po zelo uspešnem nastopu na turnirju svetovne serije v Ža-grebu je Uroš osvojil prve točke na evropski računalniški lestvici, kjer je trenutno na 160. mestu (pred njim so iz Slovenije le trije igralci). Poleg uspešne športne poti, pa je Uroš letos zaključil tudi šolanje na rudarski usmeritvi velenjskega Šolskega centra, kjer je z odličnim uspehom zadnjih treh let postal "naj-dijak" usmeritve. Pred dnevi je kot eden najboljših uspešno opravil tudi sprejemne izpite za ljubljansko Fakulteto za šport (pri pripravah na ta preizkus je v 14 dneh igubil kar 7 kilogramov). Seveda odlični športni rezultati in uspeh v šoli niso prišli sami od sebe, temveč so rezultat trdega, včasih celo garaškega dela. Uroš trenira trikrat do štirikrat na dan, kar znese okoli 5 ur treninga, stotine servisov, udarcev, sklec, počepov in 10 do 15 km teka (tudi v teh poletnih dneh vsakodnevno preteče to razdaljo). Vse to seveda dokazuje, da se da lepo uskladiti športno pot s šolanjem oziroma izobraževanjem mla- dega človeka. Čeprav igralci namiznega tenisa niso v središču zanimanja športne javnosti in sponzorjev, je Uroš Slatinšek prepričan, da je izbral "ta pravi" šport, ki mu bo prav gotovo posvetil še velik del svojega življenja. Njegove želje so, da bi namiznoteniški klub Era - Tempo postal stabilen slovenski prvo-ligaš (morda celo prvak), da bi v nadaljevanju svoje kariere zaigral v 1. nemški ligi in da bi nekega dne postal tudi evropski prvak. Vsi, ki poznajo Uroša Slatinška, njegov talent, voljo in vztrajnost, vedo, da te njegove želje niso brez čvrste osnove in morda bo tudi on, poleg nekaterih drugih Velenjčanov, ponesel ime Velenja in Šaleške doline v svet. ■ tekst in foto: Damijan Kljajič Srečanje Ob planinskem domu na Menini so v soboto pripravili čudovito slavje ob 100 - letnici prve planinske koče na tem mestu in ob 135 - letnici rojstva Frana Kocbeka, enega najzaslužnejših mož za razvoj planinstva v Zgornji Savinjski dolini, na širšem področju Štajerske in v Sloveniji sploh. Dejstvo namreč je, da letos mineva 105 let od ustanovitev Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, katere ustanovitelj je bil prav Franc Kocbek v tistih časih nadučitelj v Gornjem Gradu. Člani Planinskega društva Gornji Grad so obe visoki obletnici počastili z raznolikimi prireditvami. Kocbekov večer je bila čudovita prireditev, na njej so predstavili tudi lepo knjižico ob jubilejih, v kulturnem domu je še na ogled zajetna razstava o zgodovini planinstva na gornje-grajskem, mladi planinci so se pomerili na kvizu, osrednja slovesnost pa je bila v soboto na Menini. Planincem je več kot postreglo tudi vreme, ki je med ostalimi radostmi ponujalo že kar sanjski razgled, po katerem Menina sicer slavi. Poldrugi tisoč planincev, zapriseženih privržencev gora in narave, posebej Menine, od blizu in daleč se je zbralo pred planinskim domom. Zgornjesavinjski godbeniki, pevci iz Bočne, recitator Jože Ramšak in povezovalec Edi Mavrič so se odrezali s programom, predsedniki številnih sosednjih in ostalih planinskih društev so jubilantom čestitali in jim izročili spominska darila, predvidenega slavnostnega govornika dr. Matjaža Kmecla je žal pot namesto na Menino zaradi bolezni zanesla v bolnišnico, v svojem dobrem slogu pa gaje zadnji trenutek nadomestil predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev Martin Aubreht, ki se je s kleno besedo sprehodil po več kot stoletni zgodovini slovenskega in s tem tudi savinjskega planinstva. Žlahtne planinske prijatelje je nagovoril tudi predsednik PD Gornji Grad Zdenko Purnat. "Kar nekaj velikih mož, znanih daleč naokrog, se spominjamo danes in dolžni smo jim veliko spoštovanje. Spomniti se moramo tiidi tistih ljudi, ki so v teh hribih živeli, pa ni 18 NilS vas OBVESCEVALEC 23. julija 1998 Slovo od | :::::: KINO :::::: i TUJ ur irnrm samskega stanu CE NI MLADIH, SE NEPOROČENIH FANTOV, ŠRANGAJO STAREJŠI Ko se je v Stari vasi razvedelo, da bo Fišer-jevo dekle, Majda, stopilo v zakonski stan, so se zbrali sosedje, prijatelji njenih staršev, in sklenili, da ji tudi oni zaželijo v zakonu vse najlepše. Mladih, še neporočenih fantov, je v Stari vasi premalo, da bi ji šrangali. Pred Fišerjevo domačijo na Koroški cesti so nevesto Majdo in ženina Alojza Trčka ter svate pozdravili Starovaščanke in Starovaščani. Najprej so zapeli nekaj narodnih in ponarodelih pesmi. Tudi tisto "Ce se bom ženil, se bom poleti, da ne bo treba jenje. Zbrani sosedje so Majdi Tudi starovaški "advokat" Miha Valenci je zaželel Fišerjevemu dekletu v zakonu vse najlepše izročili darilo in ji, vsi po vrsti, čestitali ob vstopu v zakonski stan. ■ Besedilo in fotografiji: (ek) Prijatelji staršev so zapeli mladoporočencema Majdi Fišer in Lojzetu Trčku nekaj narodnih in ponarodelih pesmi ob spremljavi harmonikarja Eda Blažiča postelj'ce greti. Bova ležala v senčki zeleni, hladen bo vetrič nama pihljal." Besedo je potem prevzel "advokat" Miha Valenci. "Majda, čas brezskrbnega življenja se izteka, ostali bodo spomini na lepe trenutke, na brezskrbne dni. Stopaš na novo življenjsko pot, kjer te čaka nova vloga žene in matere", je povedal Miha Valenci in izrazil željo, da bi bil dom Majde in Lojzeta Trčka topel, poln cvetja in veselja, razumevanja in otroškega smeha, ki naj lepša njuno zakonsko živi- VELIKA DVORANA G.l. JANE - akcijski, Dolby Digital Četrtek 23.7. ob 18. in 20.30 uri Režija: Rydly Scott Vloga: Demi Moore Dolžina: 120 minut Častnica amriške mornarice Jordan O.neal, je prva ženska, ki je testno rekrutirana v posebno, tajno enoto. Kljub nasprotovanju nekaterih v vrhu vojske uspešno opravi vse teste in preizkušnje in pošljejo jo na prvo resno akcijo, kjer pa mora pokazati resnično vse znanje in poseben pogum. Bo uspešno opravila zadano nalogo? SPICE GIRLS (Komedija), Dolby Digital V petek 24.7. ob 22.30 uri pred-premjera v soboto 26.7. ob 16. uri pred-premiera Režija: Bob Spiers Vloga: Posh, Sporty, Scary, Ginger, Baby Dolžina 92 minut Spice Girts je dokumentarec, romantični triler in komedija, ki prikazuje pet norih dni, prenatrpan urnik in razburjenje deklet pred njihovim prvim nastopom v živo. Cena vstopnice 700 SIT. DIVJE STRASTI (Triler) Dolby Digital V petek 24.7. ob 18. in 20.30 uri v soboto 25.7. ob 18. in 20.30 in 23. uri v nedeljo 26.7. ob 18. in 20.30 uri Režija John McHaughton Vloge: Kevin Bacon, Matt Dillon, Neve Cambell Dolžina: 107 minut Na mondeni jahtni enklavi Blue Bay na Floridi se za razkošnimi graščinami izjemno bogatih in vplivnih ljudi skriva škandalozna, sprijena zgodba o maščevanju, seksu in umoru. Detektiva Raj in Glorije odkrijeta veliko zaroto. Skrivnosti se kupičijo in zgodba se razvije v nasladno sprijen labirint presunljivih preobratov in zahrbtnih pasti. V Blue Bayu ni nič svetega, saj se pod bliščem visoke družbe in policije nahaja čudaški labirint resnice in iluzije. SKRIVNOSTNO PLEME (Komedija) Dolby Digital V ponedeljek 27.7. ob 20.30 uri v torek 28.7. ob 18. in 20. uri. Režija: Todd Holland Vloge: Richard Dreyfuss Dolžina: 94 minut Antropolog prof. James Kripendorf je za raziskovanje skrivnostnega plemena dobil veliko denarja, ki ga je vložil v vzgojo svojih otrok, pleme pa si je enostavno izmislil. Sedaj je prišel čas, da mora pokazati rezultate svojega dela in skrivnostno pleme razkriti na predavanju. V roku 24 ur si mora torej izmisliti pleme in vse v zvezi z njim. Mu bo uspelo? MALA DVORANA 101 DALMATINEC (Disneyeva igrana komedija) Dolby SR Sobota, nedelja 25. in 26.7. ob 16. uri Otroška matineja. Cena 400 SIT. Nagradno žrebanje! 1. nagrada - ENCIKLOPEDIJA PSOV - najpopolnejša izdaja! (Darilo Kina Velenje) 2. in 3. nagrada: otroška knjiga KLOVN CAPEK (Darilo Slovenske knjige) DIVJE STRASTI (Triler), Dolby SR Ponedeljek in torek 27., 28.7.) ob 19. uri SKRIVNOSTNO PLEME (Komedija), Dolby SR Sreda 29.7. ob 19. uri. Cena vstopnice za redne predstve je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, predpremiere 700 SIT. Rezervacije vstopnic: 898-2493 vsak delavnik dopoldan (uprava) ali 8982-491 eno uro pred prvo predslvo. ČETRTEK, 23. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 24. julijo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila: Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 25. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno julro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 27. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 29. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročil; 19.00 Na svidenje. FfrrPMiiimuH Pametni v vročih dneh popusti! UNIVER2UM Šaleška 18, Velenje, tel.: (063) 853-267 J« ^jarsJ*** 1 x ' "V^ Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai Izjemne cene: - Lantra Wagon 2.250.000 SIT -Accent 1.399.000 SIT - Coupe 2.450.000 SIT - Lantra Sedan 1.999.000 SIT - Sonata 2.399.000 SIT BOGAT IZBOR KOLES, NADOMESTNIH DELOV... Ugodni kreditni pogoji -kredit -T+2,5% letna obrestna mera, leasing, menjava staro za novo Retrospektivna razstava Jožeta Tisnikarja Simbolne dimenzije življenja in smrti Zagotovo vsi dobro poznamo enega najbolj nenavadnih slikarjev - samoukov v Sloveniji - Jožeta Tisnikarja. Rojen v Mislinji je ostal zvest svoji Koroški, saj živi in ustvarja v Slovenj Gradcu. T\i so mu ob 70-letnici pripravili tudi 'čudovito retrospektivno razstavo del, ki jo je pred nedavnim otvoril minister za kulturo Jožef Skoljč. Razstava, ki so si jo želele mnoge galerije, bo v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec na ogled do 10. oktobra. Pokrovitelj razstave je velenjsko Gorenje. Ob otvoritvi je galerija izdala tudi katalog, iz katerega izvemo, daje Tisnikar na slovensko likovno sceno stopil že v šestdesetih letih kot izjemno občutljiv slikar, ki je v likovni svet vnesel pretresljivo izpoved osebnega doživetja in tragičnega občutenja življenja v okolju bolnišniške prosekture (mrtvašnice), kar gaje uvrstilo med ekstencionalno pretresljive ustvarjalce. Njegov rokopis je velikokrat simbolnih dimenzij. Podaja človeške travme, ob tem pa ohrani dostojanstvo in upanje. Njegova instinktivnost in navezanost na tipično motiviko sta mu narekovali specifično deformacijo oblik, ki skupaj z barvo gradi posebno občutenje. Govorimo lahko tudi o temnem modernizmu, kamor je likovni kritik dr. Tomaž Brejc uvrstil Tisnikarjevo slikarstvo. Fenomen slikarja Tisnikarja je pritegnil ne le kritike, temveč tudi mnoge druge kot so pisatelji, pesniki, gledališčniki..., ki so interpretirali njegov svet ali pa si ga izposodili za okvir novih umetniških stvaritev... ■ bš Marija Zevart - Gorjanova mama Prejšnji ponedeljek so sorodniki, znanci in sosedje spremili na velenjskem pokopališču Podkraj na zadnjo pot Marijo Zevart. Marija Ževart, v Stari vasi in med starejšimi Velenjčani bolj znana kot Gorjanova mama, seje rodila 8. Septembra 1901 v kmečki družini Alojzije in Ivana Gorjana v Stari vasi. Odraščala je na velikem posestvu in se že zgodaj srečala s težkim delom na kmetiji. Leta 1935 se je poročila s kmečkim fantom, Martinom Ževartom iz Škal. Mladoporočenca Marija in Martin sta živela v skupnem gospodinjstvu z Alojzijo in Ivanom Goijanom ter vzorno in uspešno gospodarila na Gorjanovi kmetiji. Leta 1958 sta Marija in Martin prevzela Gorjanovo posestvo. Po začetku urejanja mesta Velenje so jima precejšen del posestva nacionalizirali in na njem začeli graditi stanovanjske bloke. Ker nadomestnega zemljišča nista dobila, seje kmetijska dejavnost močno zmanjšala. Pa še za del imetja, ki sta ga obdržala, za gospodarska poslopja, sta bila v nenehni nevarnosti. Starovaščani in starejši Velenjčani se še spominjajo, da so gospodarska poslopja zagorela kar sedemkrat, vendar nikoli pogorela. To so bili stresi, ki so pustili posledice tako na Mariji kot na Martinu. Mariji Zevart pa tudi ni bilo dano, da bi rodila otroka, da bi postala mati. Pred skoraj 21-imi leti je Gorjanova mama izgubila moža Martina. Od takrat je živela sama v stanovanjski hiši na Cesti pod parkom 1. Z leti so ji začele počasi pešati moči. Po letu 1991 so jo začeli s kosilom oskrbovati otroci sestre Pepce, poročene Melanšek. Zadnja leta pa je zanjo vzorno skrbela nečakinja Jožica Melanšek. Tiho in neopazno, kakor je živela v lastnem domu, v okolju, ki jo je cenilo in spoštovalo, je Marija Zevart zapustila Starovaščane in Velenjčane. Samo dobre pol dneva sta si podajala roke življenje in smrt. Marija Zevart je bila druga najstarejša krajanka Stare vasi. Krajanke in krajani so ji hvaležni za plodno življenjsko delo in izkušnje, ki bogatijo ttidi njihovo življenje. Gorjanovo mamo bodo pogrešali mnogi, njeni sorodniki, znanci, sosedje, pa vsi, ki so jo poznali. Z njo so izgubili krajanko, ki je vse življenje, od rojstva do skoraj častitljivega sedemindevetdesetega leta življenja preživela v Stari vasi. Skoda je le, da so lahko njeni življenjski zgodbi in izkušnjam prisluhnili le redki. Mnogi spomini, doživetja, pa tudi trpka spoznanja je Marija Zevart -Goijanova mama odnesla s seboj v svoje zadnje domovanje. H 23. julija 1998 OBVEŠČEVALEC NAŠ CAS 19 DEŽURSTVA mali OGLASI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani mrovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite m telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek 23. julija: dnevni dr. Grošelj, dr. Slavič in dr. Budnjo ter nočna dr. Rus in dr. Friškovec Petek 24. julija: dnevni dr. Friškovec in dr. Grošelj, nočna dr. Renko in dr. Lazar Sobota 25. julija in nedelja 26. julija: dnevna dr. Renko in dr. Slavič, nočna dr. Renko in dr. Slavič Ponedeljek, 27. julija: dnevna dr. Renko 0. in dr. Friškovec, nočna dr. Grošelj in dr. Urbane. Torek, 28. julija: dnevni dr. Friškovec, dr. Renko in dr. Grošelj, nočna dr. Friškovec in dr. Slavič Sreda 29. julija: dnevni dr. Slavič, dr. Grošelj, dr. Stupar in dr. Lazar nočna dr. Vidovič in dr. Stupar. Zobozdravstvo: Nedelja 26. julija - dr. Majda Budna v dežurni zobni ambulanti. Lekarna v Velenju: Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 24.7. do 31.7. in od 31.8. do 7.8. - Tomo Wankmiiller, dipl. vet. med. mobitel 633-676. 1W!\a GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Stanislav Špegel, Strmec nad Dobrno št. 1 in Dragica Verboten, Kozjak 25 Slavko Bačovnik, Bele vode 10 a in Nataša Mesarič, Ravne 48, Franc Lesnik, Velenje, Stanetova 33 in Julijana Miklavžin, Velenje, Konovska 43 Boris Ledinek, Ravne 104 A in Magda Rola, Ravne 104 a Matjaž Petrovič, Pacinje 19 a in Petra Pražnikar, Velenje, Ul.Janka Ulriha 23. Ovič Martin, Ravne 7, rojen 1911, Frančiška Bratuša, Šoštanj, Tovarniška 2 D, rojena 1937 Matilda Iršič, Velenje, Pokopališka 11, rojena 1928 Marija Rebernik, Velenje, Škalska 21, rojena 1903. Upravna enota Žalec Poroke: Branko Lesjak, Lipje in Simona Ramšak, Črnova Bernard Klopčič, Jesenovo in Milena Podlesnik, Selo pri Vranskem. Marija Strojanšek, stara 91 let, Letuš 87 Marija Antloga, stara 84 let, Mala Pirešica 12 KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP DELNIC Gorenja, Notranje opreme ter Investicijskih skladov, prodam. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. KUPIM RABLJEN ELEKTRIČNI štedilnik 500 program. Telefon 852-476. KUPIM DELNICE GORENJA in Notranje opreme ter ostale sklade (PIDE). Telefon 862-392. OSTALO INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 892-263. POSESTI STANOVANJSKO HIŠO V VELENJU, prodam. Telefon 856-899. VIKEND v Mozirju, prodam. Teklefon 856-899. RAZNO PRODAM KVALITETNO SORTNO RDEČE VINO, modra frankinja, prodam po ugodni ceni. Telefon 755-418. KLINKER PLOŠČICE, rjave 35 m2, prodam po 1200 SIT/m2. Teleton 853-094, zvečer. ROLERJE, št. 35, ugodno prodam. Telefon 856-126 OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam. Telefon 885-449. OMARO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Telefon 864-969. STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU prodam ali meljam za manjšo hišo v okolici Velenja. Telefon 720-292. DVOSOBNO STANOVANJE na Tomšičevi v Velenju, prodam. Telefon 063-856-326, po 17. uri. V ŠOŠTANJU oddam v najem opremljeno trosobno stanovanje. Telefon 862-618, od 20. do 21. ZAHVALA Po neozdravljivi bolezni nas je zapustila dobra žena, mama in stara mama FANIKA RIHTER rojena Podlesnik 8.10.1943 - U. 7.1998 Zahvaljujemo se vsem, ki soji pomagali, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Bolnišnici Topolšica, negovalki Sandi iz Doma za varstvo odraslih in patronažni sestri Majdi, zdravstvenim reševalcem in tehnikom Zdravstvenega doma Velenje, ki sojo vozili v Ljubljano in nazaj. Posebna hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovalcem iz Jenkove 5, ki ste darovali cvetje, sveče, nam pomagali in nam izrazili sožalje. Hvala gospodu Gorograncu za govor in pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Usar. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage tete MARIJE ŽEVART rojene Gorjan 8. 9.1901 -10. 7.1998 Cesta Pod parkom 1 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji ob slovesu darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku cerkve sv. Martina in gospodu župniku Jožetu Turineku iz Vranskega za lepo opravljen cerkveni obred. Prisrčna hvala sosedi Ivici Hren za pomoč, govorniku gospodu Marjanu Lipovšku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano tišino in skupini žena, ki je opravila molitev ob njeni krsti. Vsem še enkrat hvala. VSINJENI ure. DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU oddam v najem. Telefon 857-825. VOZILA TOVORNO PRIKOLICO, do 600 kg, prodam. Telefon 855-324. ZAPOSLITVE ŽENSKO ZA OSKRBO NA DOMU iščem. Telefon 762-588. (Zreče). ŽIVALI KOZLIČKE ZA ZAKOL, težke cca 20 kg, prodam po 10.000 SIT/kom. Telefon 063-724-342. GRLICE, bele, čarovniške, prodam. Telefon 855-312. TELIČKA,STAREGA 14 dni, prodam. Telefon 885-192. TELICO, 280 kg, prodam. Telefon 893-590. B12EUHS *«... NEPREMIČNINE PRODAMO:® garsonjera v Šoštanju vel. 27 m 0 poslovni prostor v Velenju pri Vis a vis v pritličju vel. 24 rn KUPIMO: 0 garsonjera ali enosobno stanovanje v Velenju 9 nedokončano ali vseljivo hišo v okolici Velenja ali Savinjski dolini OODAMO: # opremljeno trisobno stanovanje v Velenju 063/ 861*835,0609/ 624-775 PRODAJA MLADIH GRAHASTIH in rjavih nesnic v nedeljo dne 26. 7. od 8. do 8.30 ure v Saleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. TELIČKO SIVKO, težko 120 kg, prodam. Telefon 882-146. MLADO KOZO, z mladičem, starim 10 tednov, prodam. Telefon 881-158. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d o c. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih : storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! -m, Komunalno podjetje Velenje Od nas se je poslovila FRANČIŠKA BRATUŠA 31.1.1937 - 15. 7.1998 Žalujoči: Sinova Branko in Darko z družinama in njen sopotnik Martin. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, ker Tebe več med nami ni. V SLOVO Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil oče, tast in dedi ZVONE ŠTEMBERGER 25.7.1921 - 5. 7.1998 Žalost in bolečina sta pregloboki, da bi ju dosegle besede. Vsem, ki ste se z iskreno mislijo poslovili od njega in nam v trenutkih bolečine izkazali sočutje, se najtopleje zahvaljujemo. SIN DUŠAN Z DRUŽINO Prišla si kot jutranja rosa, odšla kot jesenski dih, in nam podarila čudovitih 73 let življenja. Od nas je odšla ANTONIJA HUDEJ rojena USAR Vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili pomoč, se najlepše zahvaljujemo. Še posebej hvala družini Usar, Vrtcu Velenje, stanovalcem Serceijeve 13, sosedi Mariji Dobrajc, zdravnici Nadi Hribar in internemu "D" oddelku Bolnišnice Slovenj Gradec, gospe Majdi Gaberšek in gospe Joški Dolinar ter gospodu Dragu Semetu za prelepe zadnje besede. Žalujoči: Hčerki Štefka in Jožica z družinama in vnuk Bogdan z Ingrid. Domačija Lamperček v Vinski Gori - turistična atrakcija Delavci hitijo, da bi stanovalcem omogočili vrnitev v graščino že pred zimo. Mogočna lipa, ki stoji pred vhodom na Lamperčekovo domačijo, je stara preko 700 let. Posadili so jo Turki, stoji pa tik ob prvi cesti do Dobrne. Lani je vanjo kar trikrat udarila strela, a se naravi ni uklonila. v četrtek, ko smo obiskali domačijo Lamperček, so bili jeleni dobro razpoloženi. Ponavadi se jih ob obiskih tujcev menda zbere le nekaj, tokrat se nam je pridružila skoraj cela čreda. Najstarejši jelen Piko bi bil že prava lovska trofeja, a ga gospodar Bernard Drev še ne da. Takole se ljubkujeta ob večernih srečanjih na farmi, ko vedno dobi tudi kakšen priboljšek. Jeleni, košute, mufloni in 730 Brez krajevne i službe? ŠOŠTANJ - ŠENTVID - Župan občine Šoštanj Bogdan Menih je z odredbo preklical pooblastila, ki jih je za opravljanje nalog dal krajevni službi Šentvid in jih prenesel nazaj v pristojnost občine Šoštanj. Nad odločitvijo so v Šentvidu, kot pravi jo, presenečeni in jo razumejo kot ukinitev krajevne skupnosti. Župan Šoštanja pa je pojasnil, da je krajevne službe imen oval zaradi lažjega dela kot vezni člen med občino in krajevn imi skupnostmi. Ker pa naj bi v Šentvidu že nekaj časa delal po svoje, in ker krajevna služba ni igrala tiste vloge, ki naj bi jo jo je z odredbo odpravil. let stara lip čeprav so. Živijo namreč le svojem naravnem okolju. "Posestvo je veliko kar 14 hektarov, približno polovico je gozda, celoti je ograjeno, vmes pa so hribi in doline. Čreda sploh ne vidi hiš, razen, ko se zvečer približa domačiji," še izvem Potem se vrneva na začetek. "Dolga leta sem imel željo, da bi imel svojo farmo divjadi. Ko smo podedovali to kmetijo, kjer je bila doma moja babica, sem veliko razmišljal, kaj naj z njo. Kmetijstvo v Sloveniji je "na nuli", zato sem se želel modro odločiti. Najprej sem razmišljal o ovčereji, potem pa sem se leta 1993 odločil za jelene. Takrat sem pripeljal prve tri. Zelo težko sem jih dobil, ker so bile takrat farme jelenov še redke. Prve sem kupil v Konjicah, pozneje še nekaj v Avstriji, iz Madžarske in Hrvaške. Tako se je začelo, danes je v čredi že 80 jelenov. Ko jih bo 130, se bomo lahko pričeli ukvarjati z lovnim turizmom, prej pa ne bom dovolil. Računam, da bi leta 2000 tu imeli kmetijo odprtih vrat. Obnovili bomo hišo, v njej bi radi uredili okoli sto ležišč na slami, da bo idila "ta prava". Gojili bomo predvsem lovni turizem, zelo veseli pa bomo tudi organiziranih skupin, ki jim bomo ponudili kakšen golaž ali narezek. Vse iz divjadi. Gostilne pa ne bomo imeli, to smo se že odločili. Investicija je namreč ogromna. Že štiri leta samo vlagamo. Kar delamo, naredimo dobro, a žal bolj počasi. Celotno posestvo smo ogradili z dobro ograjo, kije dolga preko 3 kilometre. Sedaj pridobivamo dovoljenja za adaptacijo hiše." Na domačijo že sedaj prihajajo mnogi ljubitelji živali in narave. Skorajda ni dneva, da Drevovi ne odklenejo vrat obiskovalcem. Ne želijo namreč, da kdo "leze" preko ograje, zato imajo raje, da se obiskovalci prej najavijo. Tudi za lovni turizem je zanimanje veliko, a za to še ni primeren čas. Čreda je še premajhna. K temu je gospodar dodal: "Rad bi, da bi šlo hitreje. Žal smo doma v Vinski Gori. Zdi se mi, kot da vedno pademo skozi. Včasih so kmetom pomagali z ugodnimi krediti, sedaj takšne pomoči skorajda ni več. Če bi nam država vsaj malo pomagala, bi zagotovo Lamperčekova domačijo hitro zaživela v vsem svojem sijaju. Kmetija Lamšperček obstaja preko sedemsto let (poslopja so novejša), naš cilj pa je, dajo ne samo ohranimo, ampak posodobimo v duhu časa." ■ Bojana Špegel "Če želite res kaj videti, se oglasite po peti uri. Takrat je na Lamperčkovi kmetiji najlepše," mi je prijazno povedal Bernard Drev, ko sem ga prosila, da mi predstavi kmetijo, kjer ima njegova družina pravo malo farmo jelenov, muflonov in damjakov. Jeleni v Vinski Gori? Ja. Tako blizu nas, pa za to marsikdo sploh ne ve. In ravno zato smo se odločili, da vam kmetijo podrobneje predstavimo. Navodila so bila jasna. "Peljite se skozi Vinsko Goro proti Prelski. To je stara cesta proti Dobrni. Včasih je bila edina povezava s tem krajem. Tik pred krajevno mejo z Dobrno leži na majhnem hribu domačija Lamperček. Ne morete je zgrešiti. Pred njo stoji velika lipa, kmetija pa je tudi dobro označena," mi je pripovedoval Bernard. Vseeno sem med potjo vprašala prijazno domačinko, če sem na pravi poti. "Kar naravnost, kmetije res ne morete zgrešiti," mi je zatrdila. Ko sem zagledala ogromno lipo, ki bi jo težko objeli trije močni možje in ob njej lično izdelana vrata s podobo jelenov, ki so presekala visoko ograjo, sem vedela, da sem na cilju. Domačija je izgledala zapuščena. Pozneje sem izvedela, da tudi je. Družina Drev jo je namreč podedovala, živijo pa nižje v kraju. Pričakala me je Sonja, lastnikova hči. "Oče pride malo kasneje. TVenutno je še v Zrečah," izvem. Bernard je namreč tudi uspešen podjetnik, gradbinec, vedno prezaposlen. Pričakal pa me je čudovit prizor. Ob gospodarskem poslopju se je razprostrla planjava, obdana z gozdom, proti nama pa so že prihajali jeleni. Sonce seje počasi pripravljalo na zaton, preden je "ušlo" za najvišjo smreko na zahodu domačije, je obsijalo jaso in jelenjad. Dva zelo velika jelena, najstarejša na far- našteli le deset," izvem. Piko je še naprej "ril" proti meni in Sonji, a vzrok ni bil fotoaparat. "Požrešen je. Nikoli nima dovolj. Sedaj točno ve, da bo dobil kakšen priboljšek. Vedno, ko imamo goste, ga dobi," med smehom pripoveduje Sonja, bodoča učiteljica, ki upa, da bo delo dobila v domačem kraju. Tokrat so bila priboljšek jabolka in nekaj pesti koruze. Izvem, da letno porabijo 4500 kilogramov koruze, 5000 kilogramov ječmena, 6 nakladalk sena in veliko, veliko jabolk. Poleti pojedo manj, ker si poiščejo hrano v naravi, pozimi jih krmijo bolj pogosto. Prav vsa družina skrbi za farmo. Mama Marta prihaja na domačijo tudi po trikrat na dan. Pogosto se tam oglasita Sonja in njen brat Tomaž. Oče Bernard, ki se nama je medtem že pridružil, pride vsaj enkrat na dan. Že dol- ga leta je strasten lovec in velik ljubitelj narave. Stisnil mi je roko, potem pa odhitel k svojim jelenom. "Veste, cel dan delamo, ko pa se zvečer oglasim tu in malo posedim, se na hitro spočijem. Vsak od naših jelenov ima svoje ime, poznam pa prav vse. Zelo radi imajo pozornost. Včasih se pogovarjamo kar po japonsko, pa so vseeno veseli," je dobrovoljno pripovedoval. Klical jih je in objemal, da sploh niso več zgledali divji. Pa mi, z mogočnimi rogovi, ki bi bila že prava trofeja, sta se mi radovedno bližala. Eden od njiju, ime mu je Piko, je radovedno gledal moj fotoaparat in zdelo se mi je, da mu ni bilo preveč všeč, ker je bil moj "model". Sonja, ki je seveda opazila moj strah, mi je razložila: "Sedaj jeleni niso nevarni. Vidiš, na rogovih imajo še mehak puh. Ko ta odpade, pa se jih je treba bati. To se zgodi vsako leto avgusta in septembra. Takrat se namreč ženijo in so precej napadalni. Tiidi nepredvidljivi. Takrat smo tudi domači bolj previdni, sicer pa nas dobro poznajo. Skoraj vedno pa jih splašijo tujci." Na hribčku ob jasi, kjer se je med najinim klepetom nabralo vsaj 50 jelenov, sem začutila preplah. "Vidiš, tam se zadržujejo košute z mladimi. Vedno, ko pridejo tujci, se umaknejo. Skoda, da jih ne boš mogla bolje videti. Med mladiči imamo letos tudi črnega jelenčka. Sicer pa smo bili nad prirastkom kar malce razočarani. Lani je bilo petnajst mladih, letos smo jih V graščini bo 33 sodobnih stanovanj Vrnitev bo možna že letos ŠOŠTANJ - Ko je konec decembra pogorela šoštanjs-ka graščina in iz skromnih stanovanj v njej odgnala prebivalce, več kot 30 družin, ga ni bilo, ki bi si upal napovedati, da bodo v njej enkrat spet stanovanja. Lepa, sodobna, z visokim stanovanjskim standardom, parketom, keramiko..., v katere se bodo lahko vrnili tisti, ki so čez noč ostali brez strehe. Pa se bo zgodilo prav to! Republiški stanovanjski sklad seje odločil, da graščino in stanovanja v njem obnovi in omogoči stanovalcem vrnitev. Obnova graščine ga bo stala okoli 260 milijonov tolarjev, od tega samo preureditev stanovanj v njej 180 milijonov tolarjev. izbrali tudi za izvajalca tretjega dela - prenove stanovanj v objektu. Vanj se bodo lahko tisti, ki so imeli za stanovanja v objektu odločbe in so v času nesreče tam tudi bivali, vselili letos, po nekaterih napovedih že oktobra, vsekakor pa še pred zimo. Tega so najbolj veseli nekdanji stanovalci, ki zdaj bivajo povsod in nikjer, največ pa jih je začasno streho nad glavo našlo v Vegradovem samskem domu, kjer jim Republiški stanovanjski sklad pomaga tako, da zanje plačuje najemnino. Direktorica Stanovanjskega podjetja Velenje Saša Lovrec je povedala, da bo v graščini 33 stanovanj velikih med 40 in 75 kvadratnimi metri, manjših skorajda ne bo. Republiškemu stanovanjskemu skladu v zvezi s prenovo pomaga Stanovanjsko podjetje Velenje, ki je s tem objektom upravljalo pred požarom. Prvi in drugi del obnove (streha, betonske plošče) je že zaključen, dela je izvajalo podjetje Cigrad. Prejšnji teden, po končanem javnem razpisu, so to podjetje