■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
w
OKNO
Gibonni s Toleranco ^ pod Plečnikovo streho
Danes priloga
Gospodarstvo,
obrt, podjetništvo
Rokomet • Rok
Žuran ostal na ožjem spisku reprezentatov za tekmi z Madžarsko O Stran 15
Po naših občinah Ljutomer •
Rolkarjemje odklenkalo
O Stran 2
_:_
Aktualno
EU • Za avstrijske kmete odlično, za naše sramotno
O Stran 3
ISTOt KI -V tOBIFÛJù ÔWùg Milli TISKOV li¡ jW Vi tem dosegljiv na telefonu 041414 955 v naprej In «stati najtnočnejia politična stranka v obiín
00 SDS Or moi Branka Sumenjak4 predse d/
Po naših občinah Ormož • Kaj ima
SDS s Slovenskimi železnicami
O Stran 4
Ptuj, petek, 28. maja 2010
letnik LXIII • št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Hladen maj se poslavlja
Cvetoč pozdrav rožniku
Maj, ki je bil po vremenu bolj aprilski, se poslavlja, z njim pa jemlje slovo tudi hladno in nestalno vreme. Tako bodo v prihajajočem juniju - rožniku do popolnosti zacvetele tudi vse žlahtne balkonske rožice.
Vreme nam letos res ni najbolj naklonjeno, saj se je začelo s precej podaljšano in dokaj hladno zimo ter nadaljevalo s hladno in nestalno pomladjo. Maj, ki je včasih veljal tudi za pričetek raznih piknikov in celo kopalne sezone na prostem, pa je bil letos bolj aprilski, zato lahko le upamo, da bomo vsaj junija doživeli majsko vreme.
In če je verjeti staremu pregovoru, ki pravi: »Lepo sončno vreme prvega rožnika dne, kmetje se dobre letine vesele", potem menda lahko pričakujemo izboljšanje tudi na vremenskem, ne le na političnem področju. Sicer pa bomo okrog 21. junija doživeli sončni obrat, sonce bo vstopilo v znamenje raka, dočakali pa bomo tudi poletni sončni obrat ali solsticij z najdaljšim dnevom in najkrajšo nočjo, zagotovo pa bomo doživeli tudi pričetek poletja in težko pričakovanih počitnic. Juhuhu!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • 39. seja mestnega sveta M Videm • Iz sejne dvorane
V medije bi vsi
Ptujski mestni svetniki so se 24. maja sestali na 39 seji. Razpravljali so o 21 točkah dnevnega reda. Naj-obširnejša je bila 17., v kateri so podali soglasje k delovni uspešnosti 14 direktorjev in ravnateljev javnih zavodov za leto 2009.
■ II
Tudi letos so bili nekateri mnenja, da bi morali nekaj narediti v zvezi s kriteriji, ki so sicer zakonsko določeni, mo-
	
	POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
	
	Vaši podatki: - rojstni datum
	- telefon:
	- e-mail naslov
	Več informacij boste našli na strani 30.
	
tijo pa jih razlike pri uspešnosti. Prepričani so, da nagrade niso odraz dejanske uspešnosti oziroma dela nekega ravnatelja oziroma direktorja, zato bi veljalo spremeniti zakonodajo. Soglasja k delovni uspešnosti zavodov bi morali mestni svetniki podati v roku 30 dni, v nekaterih primerih pa so zamudili.
O Stran 7
Še Butalci ne bi (z)mogli bolje
Videmski občinski politiki so zadnjo sejo speljali precej po gostilniško in tokrat jih je kar precej med njimi celo samih ugotavljalo, kako ni čudno, da se lahko brije norca iz njih. Približno na sredini dnevnega reda (čeprav se je zatikalo že prej) so namreč ob točki Predlog imenovanja članov za volilno komisijo ugotovili, da njihova Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) bojda sploh ni legalna ...
Začelo pa se je približno tako: potem ko je župan prebral predlagani seznam oseb, ki naj bi sestavljale občinsko volilno komisijo, je svetnik Andrej Rožman predložil nov, nekoliko drugačen seznam imen. Boris Novak se s tem nikakor ni strinjal in je svoje stališče argumentiral s pojasnilom,
da se potrjenega skupnega predloga KVIAZ-a ne more naknadno spreminjati niti se o dveh predlogih ne more glasovati, saj je sklep KVIAZ-a odločilen, občinski svet pa ga lahko le »vzame na znanje« in potrdi. K temu je navrgel še to, da se volilna komisija ne more
oblikovati politično, ampak strokovno, hkrati pa je prišlo na dan še eno (osupljivo) dejstvo: da namreč videmski KVIAZ sploh ni več legalen, saj od odstopa bivšega predsednika Stanka Simoniča nima novega predsednika.
O Stran 5
A niMOMT I
PVC / ALU okna in vrata Zimski vrtovi	_
Ograje in ograjna vrata^jE!
Telefon: 02/80 55 700 JjjŠ
""«moj


almont PVC d.o.o. www.almont.si
Kolodvorska ul. 59, 2310 Slovenska Bistrica info@almont-pvc.si
lesnïna		Super nedelja, 30. maja, od 9. do 15. ure v salonu Lesnina Deta center Ptuj
1	O % popust	
na vsa naročila in prodajo iz zaloge ter drugi super popusti		
Haloze, Zagorje • Občine skupaj na razpis IPA
Letos kandidatura dveh projektov
Župani in predstavniki haloških in zagorskih občin so se konec minulega tedna zbrali na sicer že tradicionalnem srečanju, tokrat predvsem da se dogovorijo, s kakšnimi projekti se bodo občine z obeh strani meja prijavile na letošnji razpis IPA.
Po skupnem dogovoru predstavnikov devetih hrvaških in sedmih slovenskih občin je bil sprejet sklep, da bodo na letošnji razpis IPA prijavili dva projekta; prvi je povezava vinskih poti in kleti z degusta-cijami na območju Haloz in Zagorja, nosilec tega projekta pa bo najverjetneje zagorska občina Cestica. Drugi projekt pa bo zajemal zaščito kulturne dediščine na skupnem območju - predvsem v smislu obnov starih stavb, kjer se že in se bodo še urejali zbirke starih predmetov kulturne dediščine v navezavi s tematskimi prireditvami. Nosilec tega projekta bo bodisi občina Cirkulane bodisi Lokalno pospeševalni center Halo (LPC), ki bo sicer pripravil tudi vso potrebno dokumentacijo in vlogo za kandidaturo. Rok oddaje vlog s projekti je zadnji junij.
Gre sicer za drugi razpis IPA v obdobju 2007-2011, namenjen pa je predvsem skupnim projektom slovenskih in hrvaških obmejnih občin, ki blažijo (negativne) vplive evropske meje.
Uvodnik
Letos bodo prednostno sofinancirani oz. najvišje točkova-ni projekti, ki bodo namenjeni dvema vsebinskima sklopoma; in sicer gospodarskemu in družbenemu razvoju območij (pri tem je mišljen razvoj turizma, podjetništva in socialna integracija) ter projekti, ki bodo podpirali trajnostno upravljanje z naravnimi viri, ki vključuje varstvo okolja in ohranjanje območij varstva narave in kulturne dediščine.
Haloške in zagorske občine so se s štirimi projekti prijavile že na prvi razpis IPA pred dvema letoma, vendar takrat v celoti neuspešno: »Takrat smo imeli nekaj projektov sofinanciranih iz Interrega, ki v bistvu pokriva isto področje. Sicer so pogoji za pridobitev denarja iz IPA precej težki; pred dvema letoma je bilo posredovanih skupno 120 vlog, odobrenih pa jih je bilo le 20. Torej je že selekcija izjemna. Naši takratni projekti so sicer zbrali dovolj točk za sofinanciranje, vendar je bilo enostavno premalo denarja in ta je bil razdeljen pač med drugih 20 projektov. Sis-
Srečnih dni spomin ...
Nesporno je, daje Slovenija pred usodno referendumsko odločitvijo, žal pa je nesporno tudi, da smo popolnoma razdvojenosti in polni vse očitnejšega sovraštva med dvema političnima opcijama. Zato je stanje, milo rečeno, za ljudi zaskrbljujoče, saj obstajajo možnosti za različne scenarije, tudi take z neugodnim razpletom. In ob takih trenutkih človeku pride na misel znamenita Dantejeva misel:"Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin," ki je prikladna za različne situacije, a dovolil si bom, da jo tokrat prilagodim našim razmeram.
Kako radi se spominjamo tri, štiri desetletja nazaj, ko sicer še nismo uživali samostojne države, smo pa vsi po vrsti živeli boljše in človeka dostojno življenje. In kar je najpomembnejše, spoštovali smo se, bili smo enotna skupnost delovnih ljudi in občanov, imeli smo iste cilje, morda tudi iste slabosti, a imeli smo vrednote, ki so nekaj veljale. Zagotovo mi boste - tisti, ki ste tedaj že delali - pritrdili, da smo v tistih časih delali manj kot danes in vsi, če izvzamem menedžerje in tajkune, zaslužili več, kot zaslužimo danes. Čeprav nas je inflacija požirala, smo si za svojo plačo lahko privoščili več priboljškov, kot si jih lahko danes; dopustovali smo ceneje in ob tem kupovali avtomobile, gradili hiše, celo počitniške hišice. Skratka tudi povprečneži smo si lahko privoščili dokaj soliden življenjski standard, ki je danes dosegljiv le nekaterim - tistim, ki so bili pravi čas na pravem mestu, ki so imeli dovolj poguma in so se znašli tako, da danes ne delajo več za druge, ampak drugi zanje.
Verjamem, da se bodo našli taki, ki mi bodo oporekali, a hkrati vem, da je precej več takih, ki se bodo z mano strinjali, saj to ugotavljam v vsakodnevnih pogovorih. Čeprav smo živeli v zelo drugačni, za nekatere osovraženi družbenopolitični ureditvi, je bila ta (roko na srce) do povprečnega človeka veliko prijaznejša, kot je sedanja. A po osamosvojitvi, na katero smo vsi po vrsti zelo ponosni, se je za večino hišica iz kart sesula. Kapital je menjal lastnike, ti pa so v hlastanju za čim večjim dobičkom postali vse bolj izkoriščevalski. Povprečneži smo zategovali pasove, tako da smo že pri zadnji luknjici.
Kar pa je najhuje, politika nas je v hlastanju po oblasti in brskanju po polpretekli zgodovini popolnoma razdvojila ter nas, namesto željne sprave, še bolj razdvojila in sprožila še večjo sovraštvo med obema opcijama. In posledice se več kot očitno odražajo v vsakodnevnih razpravah, ki so tako v parlamentu kot v medijih vse glasnejše. Medsebojna obtoževanja, prerekanja in dokazovanja svoje in edino prave resnice so na dnevnem redu, tako da so ljudje popolnoma zmedeni. Tudi v primeru skorajšnjega referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško je tako, saj kljub novim in novim razkritim dejstvom, okoliščinam in podrobnostim o vsem skupaj vemo še manj, kot smo vedeli. Ne glede na našo osebno odločitev pa se moramo zavedati, da bomo posledice večinske odločitve čutili vsi - v Sloveniji.
Martin Ozmec
tem točkovanja je sicer takšen, da so vsi projekti, ki zberejo nad 80 točk, predlagani za sofinanciranje, hrvaško-slovenski nadzorni odbor pa na sestanku odloči, kateri projekti med tistimi, ki zberejo potrebne točke, bodo tudi dejansko sofinancirani,« je način dodeljevanja sredstev pojasnil Jernej Golc iz LPC Haloze.
15 milijonov evrov za dve tretjini Slovenije in tretjino Hrvaške ...
Tudi letos je pričakovati veliko zanimanje občin za črpanje denarja iz IPA, za tokratni razpis pa je na voljo dobrih 15 milijonov evrov (15 jih je bilo porabljenih že na prvem razpisu). Izbrani projekti so sofinancirani v višini 85 %, 10 % dodaja SVLR, 5 % pa še občine, kar je za prijavitelje seveda
zelo ugodno.
Precej manj ugoden pa je razpon občin oz. pokrajin, ki so upravičene do kandidature in sofinanciranja; v Sloveniji se namreč lahko na razpis IPA (ki je deklarativno namenjen le za ustvarjanje boljših razmer in večje konkurenčnosti obmejnega območja) prijavijo vse občine Prekmurja, celotnega Podravja (do vključno Šentilja), celotna savinjska, obalno-kraška, notranjska regija ter jugovzhodna Slovenija, pa tudi osrednjeslovenska (Ljubljana), ki pa je omejena s kriterijem do 20 %, kar pomeni, da lahko projekti iz Ljubljane dosegajo največ 20 % skupnega fonda razpisa ...
Na hrvaški strani je situacija zelo podobna; razpis je namreč odprt za vse občine iz Medži-murja, varaždinske, krapinsko-zagorske, zagrebške, karlovške,
OPERATIVNI PROGRAM IPA SLOVENIJA-HRVAŠKA 2007-2013	Avstrija

.egenda
1 državna meja prestolnica
neupravičene županije in regije upravičena NOTS 3 območja v Sloveniji in na Hrvaškem sosednja območja
Bosna in Hercegovi
Jadransko morje
Čeprav je razpis IPA namenjen blažitvi (negativnih) vplivov evropske oz. šengenske meje, se nanj lahko prijavi ogromno občin z zelo širokega območja Slovenije in Hrvaške.
Jernej Golc: "Na letošnjem drugem razpisu IPA je na voljo 15 milijonov evrov, haloške in zagorske občine pa bodo kandidirale z dvema projektoma."
primorsko-goranske, istrske županije (vključno z otokoma Cres in Krk) in Zagreba z enako omejitvijo kot Ljubljana. Razpisanih 15 milijonov sofi-nancerskega denarja se v tem kontekstu seveda hitro izgubi ... Sicer letošnji razpis IPA naj ne bi bil zadnji, saj naj bi se že pripravljala tudi strategija za obdobje po letu 2011.
V LPC v teh dneh že aktivno zbirajo dokumentacijo za pripravo projekta, na zagorski strani pa projekt pripravlja Inter in d. o. o. »Letos so pogoji za kandidaturo v Sloveniji nekoliko strožji kot na hrvaški strani, saj se pri nas zahteva obvezno gradbeno dovoljenje kot sestavni del vloge, medtem ko se hrvaška vlada za to ni odločila in ji tudi ni potrebno, saj še ni v EU. Vendar menimo, da to ne bi smel biti poseben problem,
sicer pa želimo in nameravamo vključiti vseh sedem občin z njihovimi predlogi, ki pa bodo seveda morali imeti bodisi gradbeno dovoljenje bodisi izjavo, da slednje po zakonu ni potrebno. Projekt je sicer v tem trenutku težko finančno oceniti, vendar bi se glede na interese in možnosti občin vrednost okvirno gibala med 500.000 in 700.000 evri, torej skupno oba projekta tja do 1,4 milijona evrov. Minimalna vrednost projekta mora biti sicer 80.000 evrov, maksimalna pa je lahko do 1,5 milijona evrov,« je še povedal Jernej Golc.
Skupna nota za vzpostavitev prehoda Meje
Ob dogovoru za skupno kandidaturo na razpis IPA pa so predstavniki vseh zagorskih in haloških občin govorili še o nekaj aktualnih in perečih skupnih točkah. Tako so na predlog podžupana občine Le-poglava sprejeli sklep, da naj se pošlje posebna nota na hrvaško in slovensko vlado z zahtevo po nujni ureditvi mejnega prehoda Meje. Izgovarjanje (enega ali drugega) državnega političnega vrha o nezmožnosti tega je že kar malo neumno, sploh v luči dejstva, da so ne-dolgo nazaj še kako zlahka in zelo hitro odprli mejni prehod zaradi lažjega prehajanja delavcev, ki so zaposleni v dveh obratih enega podjetja na obeh straneh meje ...
Drugi sklep, ki je naslovljen zgolj na hrvaško vlado, pa je namenjen pozivu za preklic zakona, po katerem so Hrvatje upravičeni do vračila DDV (oz. PDV na Hrvaškem) le, če kupujejo v drugih državah v pasu izven 15 kilometrov od meje ... Takšen zakon je sicer destimu-lativen tudi za podjetništvo in podjetnike v Halozah, saj bodo hrvaški kupci, jasno, raje kupovali tam, kjer so upravičeni do vračila davka.
SM
Ljutomer • Video nadzor v mestnem središču
Rolkarjem je odklenkalo
Mestno središče ljutomerskega Glavnega trga pravkar dopolnjuje dve leti temeljite prenove, ko je zelene površine z drevesnimi nasadi stoletnih lip in kostanjev nadomestil beton.
Mnogi domačini, še zlasti tisti, ki so neposredno vpeti v betonsko obdaj anje svojih bivališč, nad novo podobo negodujejo. Verjeti je, da se zelo nelagodno počutijo v času, ki je pred nami - v dneh neznosne vročine, ko beton dobiva še posebej veljavo! Z drugega zornega kota pa obiskovalci Ljutomera, predvsem tuji turisti, navdušeno govorijo o feno-menalni zamisli projektantov. Prav gotovo, saj se zaustavijo le za trenutek in prvi vtis je lahko resnično več kot odličen.
Velika in posebna novost za Prleke je brez dvoma uvedba novega prometnega režima. Nanj se ne morejo, ne želijo ali pa nočejo navaditi. Menda so jim zoprne zapornice, omejeno parkiranje in morda še kaj. Pritožujejo se trgovci in obrtniki. Pravijo, da je neprimerljivo govoriti o iztržkih v obdobju, ko so zapornice zaradi »višje sile« vseskozi dvi-
gnjene in je pretok prometa sproščen. Toda odgovorni na občinski upravi so neomajni in vedno znova uspejo dvižni mehanizem zapornic spraviti v delovanje ter s tem trgu dati obliko in pomen, kot je s projekti zamišljeno.
V prvi vrsti je betonska ploščad na trgu namenjena pešcem, pogosto jo koristijo motoristi (manj) in kolesarji (več), v zadnjem času pa je pravi hit rolkanje mladih, ki v tovrstni zabavi že krepko pretiravajo. Za poseben ukrep se je te dni odločil župan Franc Jurša in občanom, predvsem staršem mladoletnih otrok in mladini, napisal pismo, kjer jih opozarja na sprejeta pravila, ki jih bo treba spoštovati, saj jih bosta v nasprotnem sankcionirala policija in občinsko redarstvo. Prepovedano bo rolkanje, na trg, namenjen sprehajalcem, ne sodijo motorna kolesa, brcanje in meta-
nje žoge ter pisanje in risanje po zidovih, ograjah in klopeh. Da bi zaščitili zapornice pred namernim poškodovanjem, je urejen video nadzor.
»Trgu je potrebno dati tisto obliko in pomen, zaradi katere je bila prenova tudi opravljena,« poudarja župan. »Prostor je namenjen za prireditve, družabnost in vsakodnevno sreče-
vanje sprehajalcev. Konec je treba napraviti vsem tistim, ki s svojim početjem na trg ne sodijo. V nasprotnem bomo pač prisiljeni uporabiti manj priljubljeno metodo ter z ustreznimi ukrepi in sankcijami preprečiti dejanja, ki so nemalokrat že prerasla v vandalizem.«
Niko Šoštarič
Eni so nad videzom Glavnega trga navdušeni, drugi ne...
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kmetijska zavarovanja • Avstrijci bi nam lahko bili za dober vzgled
Za avstrijske kmete odlično
poskrbljeno, za slovenske sramotno
Medtem ko je v Sloveniji letos slišati veliko kritike na račun umika zavarovalnic s področja kmetijskih zavarovanj, zlasti Zavarovalnice Maribor, pa tudi Triglav je zelo poostril pogoje, so kmetje v Avstriji že veliko let precej na boljšem.
V sosednji državi namreč že od leta 1946 posluje vzajemna zavarovalna družba (Österreichische Hagelversicherung), ki jo je za sektor izključno kmetijskih zavarovanj skupaj ustanovilo 12 avstrijskih zavarovalnic. Osnovni cilj delovanja te zavarovalnice ni ustvarjanje čim večjega dobička, pač pa je ključen namen obsežen in učinkovit menedžment tveganja, ki ponuja stroškovno ugodne rešitve. Österreichische Hagelversicherung (ÖH) deluje na principu vzajemnosti, kar pomeni, da vse vključene zavarovalnice posredujejo zavarovalne pogodbe s kmeti in za to dobijo točno določeno provizijo. Prav tako ta avstrijska vzajemna zavarovalnica deluje po principu partnerstva s kmeti; v nadzornem odboru je namreč osem predstavnikov kmetov in osem predstavnikov zavarovalnic, ki med drugim skupaj razvijajo najustreznejše, najprimernejše in najpotrebnejše zavarovalniške proizvode,
pakete oz. ponudbe za kmete. Uprava ima le dva člana, skupščina pa 28 članov, ki zastopajo 3000 kmetov, sicer pa je v zavarovalnici skupaj redno zaposlenih 68 ljudi.
Partnerski značaj zavarovalnice potrjuje tudi dejstvo, da v njenem okviru deluje 35 samostojnih svetovalcev, ki so odgovorni za določeno regijo ter so prvi kontakt med kmeti in vzajemno zavarovalnico v primerih škod. Ob teh samostojnih svetovalcih pa v škodnih primerih sodeluje še 260 samostojnih izvedencev, ki so prav tako tudi sami kmetje, in ti ocenjujejo škodo na terenu. Sistem popisa in prijave škode je izjemno enostaven, saj imajo izvedenci na razpolago posebno računalniško aplikacijo v dlančnikih, kamor lahko kar na terenu vpišejo odstotek škode, kme-tje-oškodovanci pa si nato na spletnih straneh lahko sami pogledajo, kakšna odškodnina jim pripada, brez vsake dodatne administracije, pisanja vlog itd.
Zavarovanja za vse vrste tveganj - tudi proti suši
Zavarovalniški paketi, ki jih kmetom ponuja OH, so različni; obvezno za vse vrste kmetijske proizvodnje je le zavarovanje proti toči. V poljedelstvu je možno zavarovati pridelke še proti suši, nevihtam, pozebi, snežnim zametom, poplavam, zablate-nju, škodi zaradi polžev, kalje-nju skladiščnega žita in proti škodi zaradi vran. Edinstvena ponudba je zavarovanje tra-vinja - travinje lahko kmetje zavarujejo proti poplavam, poškodbam folije za silose in na okroglih balah, proti poginu goveda in konjev. Vrtnarji in drevesničarji lahko svoje pridelke zavarujejo proti nevihtam, škodi zaradi pritiska snega, kvarjenju ter pozebi in poplavi. Za vinogradnike je (ob obveznem zavarovanju proti toči) na voljo še zavarovanje proti pozebi in povečanemu obsegu dela, sadjarji
Kmetje na avstrijskem Štajerskem imajo poleg letalske protitočne obrambe še posebno vzajemno kmetijsko zavarovalnico, kjer je možno zavarovati praktično vse, tudi sušo in travinje (z morebitnim poginom govedi), kar je evropska posebnost.
pa imajo na voljo še opcijo zavarovanja poškodb mrež v nevihtah.
Rezultati takšnega sistema zavarovanja kmetijske proizvodnje so seveda vidni v visokem odstotku zavarovanih kmetijskih površin. Tako so njivske površine zavarovane v preko 80 odstotkih, vinogradi in sadni nasadi v dobrih 70 odstotkih, vrtnarstvo skoraj 100-odstotno, nižja pa je pokritost zavarovanja goveda in travinja, ki se giblje med dobrih 30 in 40 odstotkov.
Zanimivo je tudi dejstvo, da kmetje v Avstriji ob vseh že naštetih možnostih lahko pridelke zavarujejo tudi proti suši; da pa zavarovalnica kmetu izplača škodo po suši, morata biti izpolnjena dva kriterija: padavine morajo biti nižje od 30-letnega povprečja, hkrati pa mora biti količina pridelka nižja od predpisane meje. Tako je na primer za pšenico določena meja 3000 kg na hektar kmetijske površine, vendar ne v vseh regijah enako; pač pa je postavitev kriterija količine pridelka po pokrajinah postavljena različno, glede na pogoje kmetovanja in povprečni pridelek. Tako je lahko v drugi regiji
določena meja pridelka pšenice precej nižja od prej navedene. Pogoj za zavarovanje tveganja suše pa je sklenjeno zavarovanje za tveganje toče. Odbitna franšiza se giblje med 10 in 30 % in je fiksno določena odškodninska vsota. Sicer pa je višina premije in odbitne franšize različna za posamezne regije in odvisna od ogroženosti za določeno vrsto škode na nekem področju.
Za protitočno obrambo tri evre po hektarju
Po mnenju kmetijskih strokovnjakov je takšen sistem zavarovanja, kot je vzpostavljen v sosednji Avstriji, odličen primer, kako bi lahko področje kmetijskih zavarovanj uredili tudi pri nas. Ob tem so na avstrijskem Štajerskem, kot je že znano, vzpostavili tudi zelo učinkovit sistem letalske pro-titočne obrambe. Finančno podporo za delovanje sistema protitočen obrambe zagotavljajo pretežno občine; teh je 170, od katerih vsaka prispeva tri evre po hektarju površin v občini, kar v povprečju
pomeni približno 4000 evrov stroškov letno za posamezno občino. Protitočno obrambo koordinirajo tri podjetja, na voljo pa imajo dve letališči in sedem letal. Visoko moderniziran radar, postavljen severno od Gradca, jim omogoča spremljanje vremenske slike preko svetovnega spleta in hiter odziv na prihajajoče vremenske spremembe. Koristnost protitočne obrambe potrjuje raziskava Otta Svabi-ka; izsledki te raziskave so namreč pokazali, da se zrna toče z njihovimi posegi zmanjšujejo, število dni v letu, ki so nevarni za točo, pa se je s 16 zmanjšalo na 11,2 dneva, prav tako pa se zmanjšuje tudi število kmetijskih površin, ki jih toča zajame. Na avstrijskem Koroškem protitočno obrambo podpirajo tako stroka, politika kot tudi zavarovalnice. V Sloveniji pa ... je prav stroka tista, ki nasprotuje protitočni obrambi s pomočjo razsipa-vanja segretega srebrovega jodida nad oblake.
In tako v naši državi kmetje nimajo niti dobrega sistema zavarovanj, sedanji se namreč že krepko ruši, niti učinkovite protitočne obrambe.
SM
T
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Svinjska rebra s kožo
2,49 €/kg
Suha salama Zerak
6,99 €/kg
2,80 €/400g
Akcija traja do 6. junija.
Začinjena piščančja krila
2,99 €/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
... IN SE VEUKO DRUGEGA
Foto: SM
Ormož • Gre za pomoto ali podtikanje?
Kaj ima ormoška SDS s Slovenskimi železnicami?
To je zanimalo tudi nas, ko je v naš elektronski nabiralnik zajadrala pošta s sporočilom, h kateremu je bil pripet zanimiv dokument, ki je imel v glavi znak SDS, na dnu pa podpis predsednika 00 SDS Ormož Branka Šumenjaka in žig Slovenskih železnic.
.g ko i' pa kandidatura na katerikoli listi razen SDS. pomeni konec članstva v u se tak član lahko črta iz članstva SDS in to bomo brez izjeme tudi naredili.
zvedenega vas opozarjam. da ne nasedate obljubam posameznih Štefančičevih i njemu samemu, ki že lobirajo okrog naših članov in jih vabijo, da bi ijihovi listi.
informacije sem dosegljiv na telefonu 041 414 955 o sodelovali Se naprej in ostali najmočnejša politična stranka v občini.
in srečno !
Foto: Viki Ivanuša
Kombinacija znaka stranke SDS, podpisa predsednika 00 SDS Ormož Branka Šumenjaka in žiga Slovenskih železnic na istem dokumentu je zares nekoliko nenavadna kombinacija.
Gre za dopis, ki je bil namenjen vsem članom SDS na Ormoškem in pojasnjuje nekatera notranja dogajanja v stranki pred volitvami. Takole je v dopisu zapisal predsednik Branko Šumenjak: »Glede na to, da je naš, sedaj že bivši kandidat za župana in na preteklih volitvah tudi za poslanca Boštjan Štefančič v zadnjem času hotel zadeve znotraj pa tudi zunaj OO SDS Ormož zaradi izključno lastnih interesov urejati po svoje, pri tem pa se polastiti vseh možnih funkcij, tudi predsedniške, je izvršilni odbor OO po nekajkratnem opozorilu svojo izbiro, oziro-
Mojca Šalamun, sicer predsednica frizerske sekcije, bo zadolžena predvsem za ažurno informiranje članov in družabni del dejavnosti. Danilo Korotaj pa se bo bolj posvetil gospodarskim in premoženjskim zadevam. Nadzorni odbor po novem sestavljajo Stanko Pesrl, Jože Dragarič in Danilo Zidarič. Prvič so izvolili tudi podpredsednika upravnega odbora, kar je postal Robert Ivanuša, člani pa so še Ivan Babič, Jože Dra-garič, Kristina Grašič, Robert Ivanuša, Robert Jakl, Danilo Korotaj, Miran Kuharič, Petra Prapotnik, Mojca Šalamun in Damjan Štibler.
Predsednik Babič je povedal, da so na zbornici že v pripravah na sejem Mesap v Ne-
ma odločitev, da ga predlaga za kandidata za župana, preklical in določil drugega kandidata, in sicer mag. Bojana Šinka. Poteka pa tudi postopek za izključitev mag. Boštjana Štefančiča iz SDS. Zaradi navedenega je Štefančič okoli sebe zbral nekaj članov OO SDS Ormož, s katerimi namerava narediti neko svojo listo, sam pa kandidirati za župana. To je sicer pravica, ki je ne oporekam, vsekakor pa kandidatura na katerikoli listi razen SDS pomeni konec članstva v SDS. Po statutu se tak član lahko črta iz članstva SDS in to bomo tudi brez izjeme nare-
delišču, kjer bo zbornica nastopala skupaj s TD Središče ob Dravi. Tja bo povabila tudi župane in predstavila preko-mejni projekt IPA, na katerega se prijavlja zbornica skupaj z ljudsko univerzo in JAR-o ter sorodnimi organizacijami na hrvaški strani. Pripravljajo se tudi na sejem sliv v Osečini v Srbiji, ki se ga že nekaj let udeležujejo skupaj z občino in predstavniki s področja kulture. Opravili pa so tudi že prve sestanke za sejem Kovito, ki ga tradicionalno izvedejo v času martinovanja.
Na državni ravni, kjer se že močno lobira ob prihajajočih volitvah novega vodstva zbornice, pa ima ormoška zbornica nekatere težave. Že nekaj časa opozarjajo na neprime-
dili. Zaradi vsega navedenega vas opozarjam, da ne nasedate obljubam posameznih Štefan-čičevih privržencev, ali njemu samemu, ki že lobirajo okoli naših članov in jih vabijo, da bi kandidirali na njihovi listi.«
Vsebina nakazuje težave, s katerimi se trenutno spoprijema SDS na Ormoškem, zmoti pa dejansko štampiljka Slovenskih železnic na dnu dopisa. Branka Šumenjaka smo povprašali, kako je do tega lahko prišlo, in odgovoril je takole: »Na napako, ki se mi je verjetno zgodila, me je že opozoril Boštjan Štefančič, ki je zaradi svoje situacije v SDS in ma-
ščevalnega odnosa do mene osebno ali preko koga drugega obvestil o tem tudi vas, novinarje, da bi iz tega naredili neko zgodbo za predvolilne namene in obračunavanja z mano. Seveda nimajo Slovenske železnice in stranka SDS nič skupnega. Res je, da sem jaz v službi na Slovenskih železnicah in da imam v uporabi žig Slovenskih železnic. Kot predsednik OO SDS Ormož pa imam v uporabi tudi žig stranke SDS. Ker oba žiga prav zaradi varnosti hranim v svoji službeni torbi, sem verjetno, nisem pa o tem prepričan, ob podpisovanju dopisa, ki ga
benika je bil naslov predstavitve projekcije Ivana Švajgla v centru starejših občanov. Svojo dejavnost je univerza predstavljala tudi na stojnici na Kerenčičevem trgu.
Vrhunec tedna vseživljenj-skega učenja je predstavljal nastop pevcev in godcev iz
prilagate, pomotoma vzel iz torbe žig Slovenskih železnic namesto žiga stranke in ga odtisnil. Druge razlage vam ne morem dati. Vsekakor ne gre za namerno dejanje, če se je to res zgodilo.
Glede na to, da vi razpolagate s kopijo, pa bi se tako kopijo dalo tudi ponarediti. Prav bi bilo, da vam tisti, ki vam je to poslal, pokaže še original, kjer je žig modre barve,« zaključi Branko Šumenjak. Ob zadnjem pomisleku pa vendar moramo dodati tudi to, da ne poznamo stranke, ki bi vsakemu svojemu članu posla-
lovanja krepko presegajo delež, ki ga dobijo priznanega. Predsednik Babič pravi, da so pred tem, da si bodo morali zagotoviti svoj obstoj. »V večjih krajih je poleg obrtne še gospodarska, trgovska in druge zbornice, pri nas pa je naša zbornica edina, ki se ukvarja z gospodarstvom in gospodarskimi subjekti. Imamo okrog 260 članov, največ je gradbincev in avtoprevoznikov. Kljub krizi članstvo ne pada. Močno smo se angažirali pri pripravi projekta tehnološko-razvojni center v Ormožu, v katerega smo vključili tudi JAR-o. Gre za podjetje, katerega ena izmed dejavnosti bo tudi podjetniški inkubator. S tem podjetjem želimo poskrbeti za raziskave, razvojne oddelke, iskati nove priložnosti, zagotoviti promocijsko in sejemsko dejavnost, podjetje pa naj bi skrbelo tudi za privabljanje tujih in domačih investicij v naš konec. Pripravili smo tudi analizo potreb po podjetniškem inkubatorju, JAR-a pa bo naredila študijo izvedljivosti.
V preteklem mandatu je bil ustanovljen tudi gospodarsko-
Svečine na grajskem dvorišču, ki so obiskovalce med svojim nastopom pridno poučevali o najrazličnejših instrumentih, na katere so igrali. Učenje skozi zabavo je menda najučinkovitejše, je zatrdil direktor LU Ernest Vodopivec, in najverjetneje so si obiskovalci
la original in ne razmnoženo fotokopijo nekega dopisa.
Situacija je nerodna tudi za Slovenske železnice, kjer nam je Igor Hribar, zadolžen za organizacijsko komuniciranje in mednarodne zadeve, odgovoril: »Poudariti želimo, da med Slovenskimi železnicami in stranko SDS ali katero koli drugo politično stranko ni nobenih povezav. O vzrokih za neupravičeno uporabo štam-piljke SŽ ne želimo špekulirati, vsekakor pa bomo uporabo štampiljke preverili in ukrepali v skladu s svojimi predpisi.«
Viki Ivanuša
razvojni svet, ki ga sestavljajo gospodarstveniki in skrbi za koordinacijo med podjetji in sodelovanje z župani, je povedal Babič, ki meni, da gospodarstvu manjka večja povezanost z lokalno skupnostjo, predvsem pri pripravi odlokov. Vendar je poudaril, da v fazi priprav odlokov in ne šele pri sprejemanju. S samimi župani pa menda zbornica dobro sodeluje.
Sekretar zbornice Damjan Štiblar pa je povedal, da zbornica poleg nalog, ki jim jih nalaga zakon, izvaja tudi strokovne naloge, kot je specifično in individualno svetovanje članom na delovnopravnem in davčnem področju. Vodstvu zbornice se zdi najpomembneje, da člani dobijo prave informacije ob pravem času, v ta namen izdajajo novice, organizirajo strokovne seminarje, ponujajo storitve vstopne točke E-VEM, kjer se lahko kandidati vpišejo v poslovni register, opravijo spremembe že obstoječih podatkov ali izbris iz registra.
Viki Ivanuša
zapomnili kar nekaj podatkov o zvočilih, iz katerih izvabljamo zvok.
Poglej in nariši pa je bil naslov likovne delavnice pod mentorstvom likovne šole ART, s katero se je teden zaključil.
Viki Ivanuša
Ormož • Po skupščini območne obrtno-podjetniške zbornice
Predstavili novo vodstvo
Obrtniki in podjetniki na Ormoškem so izvolili skupščino Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož. Njen predsednik je že v drugo postal Ivan Babič, prvič pa je dobil tudi dva podpredsednika.
ren način delitve denarja od članarine, ki se po določenem ključu deli med različnimi
ravnmi. Ker pa je ormoška ena izmed štirih najmanjših
zbornic v državi, stroški de-
Foto: Viki Ivanuša
Za predsednika OOPZ Ormož je bil ponovno izvoljen Ivan Babič (na sredini), izvolili pa so tudi dva podpredsednika: Mojco Šalamun in Danila Korotaja.
Ormož • Teden vseživjenjskega učenja
Ljudska univerza se je predstavila
Minuli teden je na Ljudski univerzi Ormož potekalo več dejavnosti in prireditev, s katerimi so obeležili teden vseživljenjskega učenja.
Ves teden je na Ljudski univerzi Ormož potekalo informiranje in svetovanje o programih izobraževanja in usposabljanja. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj je potekalo kar nekaj dejavnosti in prireditev. Začelo se je s predstavitvijo zgodovine ob razstavljenih eksponatih raz-
stave Središče ob Dravi skozi čas, pripravili so ogled ormoškega gradu, zbirk in parka ter etnološke zbirke pri Veliki Nedelji. V šoli pri Svetem Tomažu so izvedli tudi predstavitev arheoloških najdišč širšega ormoškega območja. V prostorih ljudske univerze je potekal prikaz dela bralnega študijske-
ga krožka Beremo po nemško in slovensko ter delavnica študijskega krožka Izdelovanje nakita s pomladnim navdihom. Udeleženci študijskega krožka Spoznajmo naše kraje so povabili na ogled kulturnih in naravnih znamenitostih lokalnega okolja. Skozi objektiv amaterskega fotografa in glas-
Videm • Iz sejne dvorane
Še Butalci ne bi (z)mogli bolje...
Videmski občinski politiki so zadnjo sejo speljali precej po gostilniško in tokrat jih je kar precej med njimi celo samih ugotavljalo, kako ni čudno, da se lahko brije norca iz njih. Približno na sredini dnevnega reda (čeprav se je zatikalo že prej) so namreč ob točki Predlog imenovanja članov za volilno komisijo ugotovili, da njihova Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) bojda sploh ni legalna...
Začelo pa se je približno tako: potem ko je župan prebral predlagani seznam oseb, ki naj bi sestavljale občinsko volilno komisijo, je svetnik Andrej Rožman predložil nov, nekoliko drugačen seznam imen. Boris Novak se s tem nikakor ni strinjal in je svoje stališče argumentiral s pojasnilom, da se potrjenega skupnega predloga KVIAZ-a ne more naknadno spreminjati niti se o dveh predlogih ne more glasovati, saj je sklep KVIAZ-a odločilen, občinski svet pa ga lahko le »vzame na znanje« in potrdi. K temu je navrgel še to, da se volilna komisija ne more oblikovati politično, ampak strokovno, hkrati pa je prišlo na dan še eno (osupljivo) dejstvo: da namreč videmski KVIAZ sploh ni več legalen, saj od odstopa bivšega predsednika Stanka Simoniča nima novega predsednika.
KVIAZ brez predsednika
Člani KVIAZ-a, svetniki Andrej Rožman, Boris Novak in Franci Kirbiš mlajši, ki so se na seji sestali z direktorico občinske uprave Darinko Ratajc, so se ob tem najprej sicer debelo spogledali. Kot je bilo nato slišati v debati, so bili namreč vsi prepričani, da je novi predsednik kar Andrej Rožman, ki je nadomestil Simoniča, vendar je Rožman povedal, da on nikakor ni predsednik, saj bi moral biti na to funkcijo izvoljen (tako kot v drugih občinskih komisijah in odborih, kjer je prav tako nadomestil Simo-niča in kjer so izvedli imenovanje predsednika).
Po prvem presenečenju nad takšno ugotovitvijo se je oglasil Novak, češ da je KVI-AZ potem itak nelegalen, da sklepi ne morejo veljati, da naj se izpelje nova seja z izvolitvijo predsednika in potem ponovno obravnavajo sklepi oz. predlogi KVIAZA. Toda ta predlog Novaka ni (takoj) naletel na odobravanje predvsem zaradi časovne stiske, saj naj bi ob naslednji točki dnevnega reda obravnavali tudi predlog KVIAZ-a o letošnjih občinskih nagrajencih, občinski praznik pa bo že sredi junija.
Župan Friderik Bračič je najprej poskušal rešiti situacijo s predlogom, da naj gredo člani komisije v posebno sobo, si izvolijo predsednika in po 10 minutah nadaljujejo sejo, toda poslušal ga ni nihče. Tako mu ni preostalo drugega, kot da je vsesplošno prerekanje svetnikov, kaj
Zadnja, 32. seja videmskega občinskega sveta, je bila res še najbolj podobna gostilniškemu kvanta-nju z mnogo namigovanji in bolj malo konkretnimi informacijami.
bi bilo najpametneje zdaj narediti, prekinil z zahtevo po glasovanju o predlogu članov volilne komisije. Toda -predlog je padel, saj je proti predlagani sestavi glasovalo 9 svetnikov, 7 pa jih je bilo za ... Drugega predloga KVI-AZ-a pa ni bilo.
Skrivnostna lista nominirancev za letošnje občinske nagrajence
In potem se je vnela prav šankovska debata med skoraj vsemi prisotnimi, kar nekaj svetnikov pa si iz je dolgočasja vmes še privoščilo odmor na hodniku. Slišati je bilo marsikaj, še več pa je ostalo prikrito.
Med drugimi se je oglasil tudi Franci Kirbiš ml., ki je kot član KVIAZ-a glasoval proti predlogu sestave volilne komisije, a ni govoril toliko o tem, pač pa bolj o predlogih za občinske nagrajence, ki da jih je po njegovih besedah imela v rokah le Ra-tajčeva, a naj ne bi prebrala utemeljitev, kdo in zakaj koga predlaga za občinska priznanja. »Še danes nimam v rokah predlogov za nomi-nirance, niti ne vem, kdo vse je koga predlagal in s kakšno utemeljitvijo. 30 naštetih imen si pa res ne morem kar zapomniti!«
Ratajčeva se je branila, da na seji KVIAZ-a nihče ni nič rekel niti zahteval od nje. Vse skupaj je vedno bolj dišalo po hudo prismojenem golažu, neuradno pa je bilo iz zakulisja cele zgodbe okoli videmskega Kviaza slišati in razumeti, da naj bi prišlo do sporov oz. nasprotovanj glede podelitve nekaterih občinskih priznanj, zato je možno tudi sklepati, da je bil padec točk dnevnega reda, ki so se nanašale na predloge KVIAZ-a, celo načrtovan oz. dogovorjen ... To je nakazal tudi Novak z besedami: »Če je padel že predlog
članov volilne komisije, ki ni bil sporen, kaj šele bo s predlogi za nagrajence, kjer pa je res vroče ... «
Kakorkoli že, očitno je postajalo, da se lahko debata v sejni sobi razgreje do te mere, da bo v javnost prišlo še tisto, kar NIKAKOR ne sme priti, in ker druge rešitve ni bilo več na vidiku, se je župan na koncu odločil, da se obe točki dnevnega reda izbrišeta, člani KVIAZ-a se morajo sestati naslednji dan (v sredo, 26. maja, op. a.), pripraviti dokončne predloge, o sestavi občinske volilne komisije in imenih letošnjih občinskih nagrajencev pa bodo svetniki nato odločali po hitrem postopku - na korespondenčni seji ... Se pa s tem očitno ni strinjala svetniška skupina SDS, ki je zahtevala izredno sejo, za kar so se dogovorili po koncu redne seje, zgodila pa se je sinoči.
Rebalans z veliko kritike, a soglasno
Potrditev drugega rebalansa je sicer potekala dokaj mirno, čeprav je bilo slišati nekaj krepkih pripomb in pomislekov, predvsem v smeri, ali bodo zdaj kar vsak mesec sprejemali po en rebalans, in še, da kako se zdaj kar najde in preusmerja nek denar, ob sprejemanju proračuna pa ni bilo možnosti prerazporeditve denarja na postavkah niti za en evro.
Najbolj kritičen je bil Franc Kirbiš starejši, ki ga je najbolj motilo, da se pridobljeni denar iz naslova prodaje občinskih zemljišč usmerja v nakupe novih zemljišč za obrtno cono, že leta dolgo pa se nič ne naredi za ureditev območja okoli trževskega »ribnika«, kjer je bil planiran rekreacijski center itd.
Slišati je bilo še nekaj drugih svetnikov, ki so bodočo obrtno cono označili kot velik požiralnik občinskega denarja brez konca, zanima-
lo pa jih je tudi, od kod sploh občina namerava dobiti denar za ureditev cone. Rataj-čeva je pojasnila, da bodo okoli 400.000 evrov počr-pali iz petega razpisa RRP, vendar naslednje leto, saj za kandidaturo potrebujejo gradbeno dovoljenje, tega pa pridobivajo. Sicer pa naj bi se na občinski TRR za cono že nateklo okoli 150.000 evrov, ki so jih vplačali zainteresirani investitorji za parcele. Po pojasnilu direktorice gre za vplačilo 20 odstotkov vrednosti, s katero investitorji dokazujejo resen namen nakupa parcele v coni.
Proti postavki modernizacije mrliške vežice v Vidmu v višini 252.000 evrov ni imel nihče nič, na koncu pa so svetniki rebalans vendarle soglasno potrdili.
Zahtevajo odgovore Kristine Dokl
Precej bolj pa je počilo ob točki pobud in vprašanj,
kjer je ogenj zanetil Kirbiš starejši z vprašanjem, kaj za vraga je z gradnjo videmske-ga doma upokojencev, kaj se dogaja in ali se kje kaj premika, saj je zdaj kandidaturo za izgradnjo napovedala tudi sosednja občina Podlehnik, ki bo z lastniško in komunalo urejeno parcelo gotovo v prednosti pred Vidmom, ko se bo res začelo kaj graditi. Ker v Vidmu razen besed in pobožnih želja ni ničesar ...
Župan na sicer že zlajnano temo ni imel povedati kaj novega, ponovil je le že znana dejstva, da iz starega dogovora pred nekaj leti z direktorico Doma starejših na Ptuju Kristino Dokl še vedno velja, da naj bi parcelo odkupil investitor, občina pa je projekt že uvrstila v Občinski prostorski načrt (OPN), kjer naj bi bil ta objekt potrjen, prav tako pa je pridobila zagotovilo zasebnega lastnika, da parcele ne bo prodal komu drugemu oz. za druge namene in da je točno takšen sklep sprejel občinski svet, če pa zdaj hočejo drugače, morajo sprejeti drugačen sklep.
Toda takšno pojasnilo nikakor ni pomirilo Kirbiša, pa tudi nekaj drugih svetnikov ne, saj so menili, da so se časi krepko spremenili in da bo občina, če bo hotela biti konkurenčna drugim in pravi trenutek »pristaviti« piskrček k izgradnji, morala parcelo ne samo odkupiti, ampak tudi komunalno opremiti, kot so to storile ali nameravajo druge zainteresirane občine, ki so s projektom startale kasneje kot Videm, danes pa že gradijo, kot
na primer Juršinci. Župan se je branil, da v proračunu ni postavke za te namene, zato tega ne morejo zdaj kar »ad hoc« narediti, in da je krivda njihova, zakaj niso tega predlagali že prej - seveda na račun kakšnih drugih naložb v občini, Novak pa je k temu še pristavil, da je razprava o tem zdaj brezpredmetna in da naj se tega projekta loti naslednji občinski svet kot prioriteto.
Debata pa se na tej točki sploh ni ustavila - ravno nasprotno: čisto po videmsko se je začel prepir med »nižinskimi« in »haloškimi« svetniki, ali je sploh smotrno drago kupiti parcelo v centru Vidma, če pa ima občina v lasti čudovito, okoli 25 arov veliko parcelo v Leskovcu, ki bi jo lahko dali za dom starejših. In jasno, da so se politični možje krepko postavili vsak na svoj breg: »haloški« so zagovarjali brezplačno parcelo, zeleno okolje in mir v Leskovcu, »nižinci« pa svojo parcelo, češ da dom spada v center občine, da je bil tu ves čas predviden in je v tem smislu potrjen v OPN itd.
Takšno prepiranje okoli oslove sence seveda ni imelo nobenega smisla, so se pa svetniki z županom vseeno uspeli dogovoriti vsaj to, da na naslednjo sejo povabijo direktorico Doklovo, da jim ta iz prve roke pojasni, kako je zdaj z gradnjo domov in kakšne možnosti za gradnjo v prihodnje - če sploh kakšne - ima občina Videm tako na predvideni lokaciji v centru kot (morda) v Leskovcu.
SM
Hajdina • Občinsko preverjanje znanja gasilcev
Gasilci dobro usposobljeni
Na športnem igrišču Hajdina je v nedeljo, 23. maja, potekalo spomladansko občinsko preverjanje znanja gasilcev občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina po zahtevah svetovnega združenja gasilskih organizacij (CTIF).
Preverjanja se je udeležilo rekordno število desetin, kar 26, to je okrog 300 gasilcev. Čeprav ni šlo za tekmovanje, so njihovo znanje ocenjevali domači sodniki. Rezultati ocenjevanja so bili dobri, občinsko preverjanje znanja pa je dobra popotnica za udeležbo na društvenih gasilskih tekmovanjih in tekmovanjih višjega ranga, je med drugim povedal poveljnik občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdi-na Janko Merc.
Zelo pa je usposobljenost gasilcev občine Hajdina po-
hvalil poveljnik Območne njihovega znanja ogledal
gasilske zveze Ptuj Zvonko kot gost.
Glažar, ki si je preverjanje	MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: SM
Ptuj • Raziskava značilnosti regionalnega razvoja Spodnjega Podravja
Naravna in kulturna dediščina -
največja razvojna potenciala
V poročni dvorani mestne hiše na Ptuju so 25. maja predstavili končne rezultate raziskave projekta Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja, ki so ga izvajali na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj. Projekt, katerega odgovorni nosilec je bil dr. Dejan Rebernik, koordinator pa ptujski župan Štefan Čelan, je trajal dve leti.
Na predstavitvi so predstavili posamezne sklope raziskovalnega projekta s poudarkom na prebivalstvu in poselitvi Spodnjega Podravja, izbranih razvojnih možnostih podeželja Spodnjega Podrav-ja, aktualnih razmerah v kmetijstvu in razvojno perspektivnih dejavnostih v regiji, o vlogi in pomenu turizma in kulturne dediščine za razvoj Spodnjega Podravja ter obmejnem značaju in identiteti Spodnjega Podravja. O končnih rezultatih raziskovalnega projekta Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom, ki je bil tudi koordinator projekta.
Gospod župan, kakšen je bil osnovni namen raziskave o regionalnih razvojnih potencialih Spodnjega Podravja?
»Podobno vprašanje sem si zastavil pred dobrima
dvema letoma, ko mi je dr. Vladimir Korošec predstavil idejo o raziskovanju razvojnih potencialov Spodnjega Podravja. Strinjala sva se, da je za kakovostno načrtovanje razvoja potrebno imeti dobre statistične podatke, ki kažejo trende posameznih razvojnih kazalcev. S to raziskavo smo dobili dobre primerjave med rezultati in trendi na posameznih razvojnih področjih iz let 1991 in 2008. Hkrati pa je raziskava odgovorila tudi na vprašanja o možnostih uporabe načel sonaravnega razvojnega načrtovanja. Pokazala je, da je v Spodnjem Podravju dovolj potencialov za uspešno pokrajino, ki pa ji bo v prihodnje treba najti ustreznejše poimenovanje.«
Katerim razvojnim potencialom pa so se v raziskavi najbolj posvečali?
»V prvi vrsti so ugotavljali, kaj se je v teh letih dogodilo na področju virov človeških sposobnosti. Razveseljiv je
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Barbara Lampič s Filozofske fakultete Univerze Ljubljana je predstavila rezultate raziskave Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja, ki je bila 25. maja v poročni dvorani Mestne hiše.
podatek, da imamo v celotni regiji večji prirast prebivalstva, kot je povprečje v Sloveniji. Nadalje je razveseljivo, da je razvoj lokalne samouprave zaustavil trende izseljevanja z
VZELI SO NAM KOROŠKO, TRST IN GORICO. MORJA NE DAMO.
6. JUNIJA GLASUJ PROTI!
V	torek, 1. 6., ob 18. uri bo v Kinu Ptuj javna tribuna, kjer bo dr. Dimitrij Rupel podrobno razložil, zakaj je pomembno, da glasujemo PROTI. K razpravi se bosta pridružila dr. Miroslav Luci in predsednik MO SDS Ptuj g. Rajko Fajt.
V	nedeljo, 6. junija, bomo državljanke in državljani sprejemali najpomembnejšo odločitev po osamosvojitvi. Gre za naše morje, gre za našo suverenost na morju, gre za pomorski status Slovenije, na preizkušnji so naši gospodarski interesi, vezani na Luko Koper in Slovenijo kot logistično okno v svet za Srednjo Evropo. Veliko volivcev je še neodločenih in rezultat referenduma bo odločen v dneh in tednih do referenduma. Od vsakega izmed nas je odvisno, kakšen bo rezultat! Spomnimo se Koroškega plebiscita pred 90 leti, ko smo vitalni del našega narodnostnega ozemlja in 11 % prebivalstva izgubili za nekaj tisoč glasov. Za vedno! Nič ni pomagalo kasnejše objokovanje napak, ki so bile narejene v kampanji. Ne dovolimo, da se to žalostno poglavje slovenske zgodovine ponovi danes, ko Sloveniji ni treba sprejemati nobenega nepotrebnega tveganja pri odločanju o naši morski meji. Nikamor se nam ne mudi in nobeno nervozno in rokohitrsko reševanje mejnega problema se nam ne izplača.
Za Slovenijo je arbitražni sporazum (AS) slab, ker ogroža:
• njen pomorski status - potrditev sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja;
r	• gospodarske nacionalne interese Luke Koper
\	in Slovenije;
!	• njeno suverenost in jo izpostavlja nesoraz-
'	mernemu tveganju v času, ko ima Slovenija
'	najmočnejši mednarodni položajvzgodovini;
AS bo v »najboljšem« primeru Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Slovenska vlada pa je takšen sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije ter nas razdvojila in sprla. Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odločitvami.
Ne drži, da AS nima alternative, saj obstajajo tudi druge rešitve:
•	sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji;
•	sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami;
•	ratifikacija sporazuma Drnovšek - Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje.
Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in pomembnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Tega slovenski državljani ne moremo več dovoliti. Zato vabimo volivke in volivce, da se referenduma udeležite, nanj povabite svoje prijatelje in znance ter glasujete PROTI!
Več informacij na www.sds.si
manj razvitih področij Haloz in Slovenskih goric. Nekoliko slabši pa so kazalci pri izobrazbeni strukturi prebivalstva. Žal se nam pa še vedno dogaja, da mnogo visoko izobraženih mladih ljudi po zaključenem študiju ostaja v večjih centrih.
V raziskavi so obdelani tudi prostorski kazalci razvoja, ki kažejo na to, da je prostor sorazmerno racionalno poseljen in ponuja možnosti za nadaljnji policentrični razvoj znotraj regije. V samem mestu pa se kaže pospešena urbanizacija izven starega mestnega jedra, ki pa po rezultatih raziskave ne vpliva drastično na poslovne razmere v starem mestnem jedru. Večina anke-
tiranih je namreč odgovorila, da je zadovoljna s poslovnim rezultatom, kljub temu da imajo prostore v starem mestnem jedru.
Največ pozornosti pa so v nalogi posvetili kmetijstvu in razvojnim možnostim podeželja. Velikost kmetij in ekonomska uspešnost nekoliko zaostajata za slovenskim povprečjem. Rezultati raziskave so pokazali, da drastično upada število kmetij, te so razdrobljene in manjše od slovenskega povprečja, kmetijstva zemljišča so v zaraščanju, med kmetovalci pa tudi ni zanimanja za dopolnilne dejavnosti. Nekoliko pa preseneča podatek o nizkem odstotku kmetij, ki se ukvarjajo z ekološko pri-
delavo in predelavo hrane in ostalih proizvodov, čeprav za to obstajajo naravne danosti.«
Turizem in kulturna dediščina doživljata razcvet
Kam pa so v raziskavi uvrstili turizem?
»Naloga je pokazala, da sta naravna in kulturna dediščina dva največja razvojna potenciala, ki sta v zadnjih letih doživela največji razcvet. Največja pomanjkljivost pa se kaže v slabi prepoznavnosti integriranega turističnega produkta. V slovenski zavesti je regija prepoznavna zgolj po starem mestnem jedru. Velik potencial predstavljajo različne tradicionalne prireditve, ki pa jih je potrebno ustrezno promovirati na domačem in tujih trgih. Raziskovalci ocenjujejo, da je Natura 2000 primeren razvojni potencial, ki ga je potrebno na pravilen način vključevati v turistično ponudbo.«
Gospod župan, ali je na podlagi rezultatov raziskave možno sklepati o tem, v katero smer se bo Spodnje Podravje razvijalo v bodoče?
»Trendi jasno kažejo, da je večje število manjših občin pripomoglo k pospeševanju razvoja na infrastrukturnem področju. V prihodnje pa bo potrebno veliko več postoriti na področju vsebinskega pospeševanja razvoja. Tega pa ni moč graditi brez ustreznega povezovanja v prostoru in razvoja prepoznavne blagovne znamke. Dobro plačanih delovnih mest v gospodarstvu in storitvah se torej lahko nadejamo le ob sodelovanju in povezovanju v prostoru. Grb mestne občine Ptuj zelo nazorno priča, da je ta prostor smiselno razvijati v dveh večjih urbanih središčih, Ormožu in Ptuju, ter štirih prostorskih enotah: prva je Dravsko polje, druga Ptujsko polje, tretja Haloze, četrta Slovenske gorice. Ob povezovanju pa bo treba skrbeti za ustrezen nivo znanj in sposobnosti, ki bodo omogočale razvoj inovativnih storitev in izdelkov z visoko dodano vrednostjo.«
MG
Ptuj • Delavnica za domače mojstre
Naredi si sam ...
Obi je v sedmih slovenskih mestih organiziral brezplačne izobraževalne delavnice za domače mojstre.
Na ptujski, ki je bila 17. maja, so se zbrali tisti, ki so si želeli pridobiti dodatno znanje za posege pri prenovi svojega doma. Potekale so pod »strokovnim« vodstvom igralca Jerneja Kuntnerja, da je bilo še vse bolj zanimivo. Kdor je želel, se je lahko tudi sam preizkusil pri določenih opravilih pri prenovi stanovanja: pri polaganju ploščic, postavitvi vmesnih sten ter postavitvi in montaži oken.
Obijevi mojstrovalci na majski ponedeljek niso pridobili samo dodatnega znanja, ki jim bo pomagalo pri zniževanju strokov obnove doma, temveč so si prislužili tudi praktične
nagrade. Sicer pa so jim strokovno usposobljeni Obijevi prodajalci z nasveti na voljo pri vsakem nakupu materiala
in izdelkov za gradnjo oziroma domača obrtniška opravila, ki jih lahko opravijo sami.
MG
Foto: MG
Ptuj • 39. seja mestnega sveta
V organu za medije bi bili radi vsi
Ptujski mestni svetniki so se 24. maja sestali na 39 seji. Razpravljali so o 21 točkah dnevnega reda. Najobširnejša je bila 17., v kateri so podali soglasje k delovni uspešnosti 14 direktorjev in ravnateljev javnih zavodov za leto 2009.
Tudi letos so bili nekateri mnenja, da bi morali nekaj narediti v zvezi s kriteriji, ki so sicer zakonsko določeni, motijo pa jih razlike pri uspešnosti. Prepričani so, da nagrade niso odraz dejanske uspešnosti oziroma dela nekega ravnatelja oziroma direktorja, zato bi veljalo spremeniti zakonodajo. Soglasja k delovni uspešnosti direktorjev in ravnateljev zavodov bi morali mestni svetniki podati v roku 30 dni, v nekaterih primerih pa so zamudili.
Na majski seji so mestni svetniki največ razpravljali pri predlogu kadrovske zasedbe v programski svet podjetja Javne službe, d. o. o., Ptuj, ki se bo ukvarjal s programsko vsebino kabelske televizije. Ker gre za medij, so v nekaterih manjših strankah mestnega sveta za to, da imajo v njem predstavnike vse stranke, zastopane v mestnem svetu, ne pa samo SMS (Dejan Klasinc), SDS (Andrej Korpar), LDS (Emil Mesarič), SD (Mirjana Ne-nad) in DeSUS (Albin Pišek). Miroslav Letonja (SNS) je takšno kadrovanje, ki ne sledi enakomerni zastopanosti, ocenil kot okupacijo medijev, s katero se kupujejo volitve. Podobno je menil Janez Rožmarin (N.Si). Zelo kritičen je bil tudi Vlado Čuš (Zeleni Ptuja), ki je dejal, da bi pri kadrovanju morala imeti strokovna usposobljenost vsaj enako težo kot politična, zato Zeleni Ptuja predlagajo, da imajo vse svetniške skupine v programskem svetu vsaj
po enega člana.
Na polemike, kolikšna je zastopanost strank v posameznih organih glede na volilni izid leta 2006, so bili predstavljeni nekateri odstotki zastopanosti, da bi na primer SDS lahko imela za štiri odstotke večjo zastopanost, Nova Slovenija pa ima dvakrat večjo, kot je bil njen izplen na zadnjih lokalnih volitvah, kar kaže na to, kako »milostne« so bile do »malih« volilno uspešnejše stranke. Janez Rožmarin tem podatkom ni oporekal, menil pa je, da gre za programski svet v javnem zavodu, ki je nekaj novega in ki se bo ukvarjal z medijskim prostorom, zato bi morale dobiti možnost za sodelovanje vse svetniške skupine, da bi zagotovili uravnoteženo sodelovanje. Zeleni Ptuj se bodo potrudili, da bo prišlo do spremembe odloka v delu, ki se nanaša na sestavo programskega sveta, je dejal Vlado Čuš.
Zeleni: Ptuj nima izdelane kadrovske politike
Ob tem pa Zeleni Ptuja opozarjajo, da v MO Ptuj še vedno ni izdelane kadrovske politike. To trditev potrjuje tudi dvakratni neuspešen razpis za direktorja Zavoda za šport Ptuj. Čeprav se je na razpis javilo kar nekaj kandidatov z ustreznimi pogoji, niso izbrali nobenega, Zeleni Ptuja pa še do danes niso dobili odgovora na vprašanje, zakaj sta bila razpisa razveljavljena. Tudi komisija za man-
datna vprašanja, volitve in imenovanja je bila v minulih štirih letih večkrat deležna kritike, ker je pri potrjevanju kandidatov najprej upoštevala strankarske barve, šele potem pa strokovno usposobljenost. Z vidika uspešnosti mesta ne more biti vseeno, kdo dela v odborih mestnega sveta ali v svetih javnih zavodov. Strokovna usposobljenost lahko pomembno prispeva k uspešnejšemu delu določene institucije ali organa mestnega sveta.
Zeleni Ptuja so se odločili, da ne bodo kandidirali nikogar več, dokler se ta dolgoletni dogovorni kadrovski vrtiljak v ptujski politični nepreglednosti ne razčisti. Vprašujejo se, kdo od uglednih ljudi in strokovnjakov bo sploh še dal soglasje za kandidiranje, če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanju zaprla vrata tudi mestnemu svetniku in doktorju znanosti Marjanu Janžekoviču.
Sicer pa so mestni svetniki večino vsebinskih točk 39. seje odkljukali po hitrem postopku, skorajda brez razprav. Pri poslovnem poročilu družbe Javne službe Ptuj, d. o. o., ki vse bolj širi dejavnost, so na predlog odbora za gospodarstvo dodali, da se za boljše izvajanje dejavnosti skrbništva plovbnega režima začne postopek za spremembo odloka o določitvi plovb-nega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, ti stroški so lani znašali 7252 evrov. Razmisli pa naj se tudi o podelitvi koncesije za opravljanje dejavnosti na Ptujskem jeze-
ru.
Po skrajšanem postopku so iz odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj izbrisali še en spomenik, rojstno hišo Toneta Žnidariča v Ulici Jožefe Lacko 29, Nova vas, ki v bistvu ni njegova rojstna hiša, saj je ta pogorela leta 1935 in je bila leta 1937 zgrajena nadomestna hiša, ki pa je tako poškodovana, da obstaja nevarnost, da se bo sesula. Dvajset let je že nenaseljena, tudi s sanacijo ne bi bila primerna za bivanje. Med njenimi lastniki in družino Toneta Žnidariča pa tudi ni sorodstvene povezave.
Kriterije za uspešnost bi morali spremeniti
Za lansko leto bodo dobili direktorji in ravnatelji javnih zavodov izplačane največ tri dvanajstine delovne uspešnosti, ki jim je bila določena. Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg, bo prejel 669 evrov (vsi zneski so v bruto vrednostih, op. a.), direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Ben-čič 1117 evrov, v. d. direktorja Zavoda za šport Marjan Lenartič 797 evrov, direktor ZRS Bistra Ptuj Dušan Klinar 752 evrov, direktor PM Ptuj -Ormož Aleš Arih 1117 evrov, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer 1305 evrov, direktor Revivisa Oto Težak 922 evrov, direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež 1258 evrov, ravnatelj Glasbene šole Karo-
Foto: Črtomir Goznik
Ob Volkmerjevi cesti na Ptuju naj bi končno le začeli gradnjo pločnika in kolesarske steze, kar bo stalo dobrih 263 tisoč evrov. To naj bi bil osrednji letošnji projekt v največji ptujski mestni četrti, Ljudski vrt, ki ima skoraj šest tisoč prebivalcev.
la Pahorja Ptuj Štefan Petek 900 evrov, ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak Sabath 791 evrov, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič 993 evrov, ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj 723 evrov, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič 1136 evrov in ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž 1504 evre.
Na pobudo svetnika Miroslava Letonje (SNS) z 38. seje so prejeli pregled obveznosti iz naslova zadolževanja MO Ptuj. Dolg MO Ptuj je konec decembra lani znašal dobrih 6.687.000 evrov, ali drugače povedano, na vsakega prebivalca MO Ptuj odpade dolg v višini dobrih 278 evrov. V letošnjem letu bo MO Ptuj odplačala dobrih 694 tisoč evrov dolga, kar predstavlja tri odstotke realiziranih prihodkov prejšnjega leta, zmanjšanih za prejete dona-cije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna EU. Višina odplačila dolga v tekočem letu bi po veljavni zakonodaji lahko znašala osem odstotkov realiziranih prihodkov prejšnjega leta, zmanjšanih za že navedene odhodke. »Prostih« naj bi bilo po tem izračunu še pet odstotkov, kar tudi pomeni, da bi se MO Ptuj lahko zadolžila še za okrog 11 milijonov evrov. Konec prejšnjega leta pa so MO Ptuj bremenile tudi obveznosti iz plačila najemnin za vrtec Zvonček v višini dobrega milijona evrov, za Mestno gledališče v višini dobrih 3,6 milijona evrov in za dvorano Spuhlja, pri kateri gre za plačilo iz proračunskega sklada, v višini dobrih 2,21 milijona evrov.
Bruhanje ni več prekršek ...
Mestni svetniki so se na ponedeljkovi seji seznanili tudi z ugotovitvami pregleda poslovanja Vrtca Ptuj za leto 2008 in prvo polletje 2009, v katerem niso ugotovili nepravilnosti. Nadzorni odbor pa je izvedel tudi nadzor gradnje razsvetljave na Mestnem stadionu, v zvezi s katerim je izdal začasno poročilo. Med ugotovitve je zapisal, da je MO Ptuj izvedla nabavo 40 metrov stebrov za razsvetljavo na Mestnem stadionu, za kar pa ni imela vseh ustreznih dovoljenj, zato gre za neupravičeno nabavo. Dokončno poročilo o nadzoru pa bo nadzorni odbor lahko sprejel, ko bo investicija v javno razsvetljavo na Mestnem stadionu dokončana. Pri izdaji gradbenega dovoljenja v letu 2004 Upravna enota Ptuj, Oddelek za okolje
in prostor, niso bila zahtevana vsa soglasja ustreznih institucij, ki jih zahteva zakon o graditvi objektov, podobno je bilo pri izdaji odločbe za spremembo gradbenega dovoljenja v letu 2005.
V predlogu odloka o javnem redu in miru na območju MO Ptuj so na podlagi podanih pripomb in nekaterih priporočil izvedli nekatere spremembe, ki so jih svetniki tudi potrdili. Tako so tudi po podrobnem premisleku iz odloka črtali bruhanje na ulici kot prekršek, ker so to po navadi dogaja mlajšim osebam, ki niso vajene alkohola in za katere je bolje, da jih spravijo z ulice, kot pa kaznujejo. Pa tudi bruhanje je verjetno težje zadrževati kot na primer uriniranje, ki pa bo še vedno prekršek; enako tudi opravljanje velike potrebe na ulicah, pločnikih, parkiriščih, rekreacijskih in drugih javnih površinah, ki so namenjene sprostitvi in rekreaciji občanov ali igri otrok. Globa za te prekrške znaša 100 evrov.
Ker se lokalne volitve nezadržno bližajo, so na 39. seji sprejeli tudi nekatere dokumente, povezane z letošnjimi volitvami. V sklep o delni povrnitvi stroškov organizatorjem volilne kampanje so zapisali, da bodo organizatorjem oziroma kandidatom, ki jim bodo pripadli mandati v mestnem svetu, povrnili del stroškov volilne kampanje v višini 0,25 evra za vsak dobljen glas, pri čemer pa skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme presegati porabljenih sredstev za volilno kampanjo, četudi bi volilni izid to omogočal. Organizatorjem volilne kampanje oziroma kandidatom za župana, za katere bo glasovalo najmanj 10 odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki bodo glasovali, pa se bo povrnil del stroškov v višini 0,16 evra za vsak dobljeni glas. V primeru drugega kroga glasovanja pa bosta kandidata upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov na tem glasovanju. S sklepom o pogojih za uporabo plakatnih mest pa so določili brezplačna in plačljiva plakatna mesta.
Sprejeli so tudi odlok o določitvi volilnih enot in števila članov četrtnih skupnosti za volitve v svete četrtnih skupnosti MO Ptuj. Svet ČS Breg-Turnišče bo imel sedem članov, toliko tudi svet ČS Center, v ČS Jezero bodo volili pet članov sveta, v ČS Ljudski vrt devet, v ČS Panorama sedem, v ČS Rogoznica devet in v ČS Spuhlja pet članov.
Turnišče • Predstavitev ptujske biotehniške šole
Pomlad v Turnišču
Med 22. in 25. majem so v Biotehniški šoli Ptuj pripravili predstavitev svojih dejavnosti, s katero so želeli prikazati utrip šole in njenih dijakov. Ob tej priložnosti so tudi dopolnili učno pot, ki se vije po turniškem parku že več let.
Na ptujski biotehniški šoli že več let zapored sočasno z razstavo Dobrote slovenskih kmetij (na kateri tudi sodelujejo že 21 let) odprejo svoja vrata in prikažejo vrsto zanimivih dopolnitev, s katerimi se ukvarjajo na šolskem posestvu na Turniščah.
»Ta prostor želimo namreč odpreti tudi javnosti. Že pred leti smo tu uredili naravoslovno učno pot, kjer je mogoče od točke do točke priti v najbolj skrite zaklade prvobitne narave in čudovitih ohranjenih naravnih habitatov. Letos smo jo dopolnili s štirimi učnimi točkami, in sicer so te: čebelarstvo, konjereja, kom-postnik ter kmečki vrt, zeliščni nasadi in parkovne zasaditve,« je povedal ravnatelj šole dr. Vladimir Korošec.
S točkami, ki so jih opremili s tablami z osnovnimi podatki o posamezni vsebini (prav tako pa so pripravili učne liste in zloženke za posamezne cilje skupine) želijo na strokovni način približati ta področja dijakom in tudi drugim obi-
Kmečki vrt je ena izmed novih postojank na učni poti.
Učenke, ki so uredile kmečki vrt, z mentorico Jerico Korpar.
skovalcem.
»Želimo namreč, da bi celotni turniški kompleks ponovno zaživel v takem duhu kot nekoč. Tu je namreč mogoče preživljati prosti čas, se strokovno izpopolnjevati, dobivati ideje za ureditev lastnega vrta ali za strokovno delo ...,« je prepričan ravnatelj.
Tokratnih obiskovalcev so bile vesele tudi dijakinje 2. d Biotehniške šole: Mirjana Ču-
ček, Albina Ropič in Aleksandra Plohi, ki so v sklopu projektne naloge uredile kmečki vrt.
»Za to so nas določili oziroma prosili učitelji, saj je to kar velika obveznost. Najprej smo si izbrale lokacijo, narisale načrt, določile mere, potem navozile zemljo, sledila je zasaditev rastlin in na koncu ograja; kasneje pa še detajli, kot je zastiranje poti in poi-
menovanje rastlin z lesenimi tablicami. Ponosne smo, ker je to naš izdelek, v katerega smo vložile trud in čas,« je povedala Ropičeva.
Namesto pouka matematike učne ure jahanja
Dekleta je pohvalila tudi mentorica Jerica Korpar: »Na-
stal je res krasen kmečki vrt. Pravzaprav bi teh moralo biti več v našem okolju, saj je to primer vrtov, kot so bili včasih pred hišami. Za obiskovalce je tako zanimivo tudi spoznavanje rastlin, ki so nekoč rasle. Na vrtu je namreč eno tako sožitje vseh vrtnin, ki so jih potrebovali za gospodinjstvo, in pa seveda cvetja.«
Poleg spoznavanja kmečkega vrta in ostalih novih učnih točk so si lahko obiskovalci Turnišča v teh dneh ogledali prireditev Pomlad v Turni-šču, prisluhnili predavanju Miše Pušenjak, se popeljali naokrog s kočijo, preizkusili v jahanju .
S prav slednjim je povezana zanimiva zgodba. »Konji so našli domovanje v tem prenovljenem šolskem hlevu leta 2008. V hlevu je osem živali, v nadaljevanju želimo rejo še
razširiti. V naslednjih mesecih bomo prav tako dobili dva lipicanca iz priznane slovenske kobilarne iz Lipice. Poleg reje izvajamo tudi šolo jahanja za naše dijake, saj je to sestavina kmetijskih učnih programov, in individualne ure za zainteresirane. Skratka, ponovno želimo obuditi konjerejsko dejavnost, ki je bila na Tur-niščah nekoč zelo živa. Vse do leta 1965 je namreč v tem kompleksu delovala ena najbolj priznanih jugoslovanskih kobilarn za vzrejo kasačev,« je pojasnil Korošec.
Sicer celotni šolski kompleks na Turniščah postopoma urejajo od leta 1998, ko so ponovno pridobili šolsko posestvo - vse do leta 1979 je bila namreč takratna kmetijska šola v turniškem gradu, potem pa se je preselila v ptujski šolski center.
Polona Ambrožič
Velika Nedelja • Predstavitev vin na Koglu
Prva vina slovenske Štajerske
Minuli konec tedna se je na kmetiji Kogl v Veliki Nedelji zgodilo prvo srečanje z naslovom Prva vina slovenske Štajerske. Na njem se je predstavila smetana letnika 2009, ki je po trditvah vinskega strokovnjaka Roberta Gorjaka nadstandarden.
Sokolovic, kantavtor Tadej Vesenjak, na ogled so bile fotografije Bogomira Lugariča in kipi Marijana Mirta.
Že kmalu pa se na kmetiji Kogl v Veliki Nedelji obeta nov vinski dogodek. 12. juni-
ja ob 13. uri se prične Opus - ljudje & vina, na katerem bodo poleg vin Kogl s svojimi izdelki blesteli Boris Kobal, Jakov Brdar, Črtomir Frelih in Darko Slavec.
Viki Ivanuša
Promocija štajerskih vin se je dogajala na sami kmetiji v veličastnem ambientu, a vendar v nezapetem vzdušju. Šlo je za: »Doživetje, srečanje, druženje, vino je poleg tega, da je krasna pijača, tudi izjemen medij, ki posreduje med ljudmi. Franci Cvetko, ki je pobudnik tega srečanja, je imel dobro idejo. Obisk gostov je dober, gostje so odprti in dobre volje. Ko pride pivec
v regijo in se ima tukaj dobro, postane zasvojen, postane fan in to je najvišja možna oblika promocije nekega okolja. Tudi vstopnina na prireditev je sito, ki na dogodek pripelje tiste, ki res dajo nekaj na dobro vino, ga cenijo in so pripravljeni zanj odšteti vstopnino 25 evrov,« je povedal Robert Gorjak, ki je vodil degustacijo desetih vin.
»Ideja je stara dve leti. Na-
men pa je bil, da se zberejo vsi, ki predstavljajo na Štajerskem neko moč, silo in hkrati zadovoljujejo standardom, ki so v trendu v svetu - torej svežih, mladih, pitnih vin. Predstavilo se je deset kleti: Dveri Pax, Kogl, Kupljen, Miro vino, P & F Jeruzalem Ormož, Protner-jeva hiša Joannes, Ptujska klet, Steyer, Valdhuber in Verus s po petimi vini. Z obiskom in odzivom sem zadovoljen, saj
predstavlja nekak standard na podobnih prireditvah, ki jih na naši kmetiji organiziramo dvakrat letno,« je povedal organizator Franci Cvetko.
Vreme je prireditelju malo ponagajalo, a so se udeleženci skrili pod streho kmetije in pod goste krošnje starih dreves, že kmalu pa je ponovno posijalo sonce. V spremljevalnem programu je z mo-nokomedijo nastopil Zijali A.
Foto: Viki Ivanuša
V prijetnem ambientu Kogla so šla vina v slast.
Polenšak • Prva ekskurzija gobarskega društva
Nabrali 30 vrst gob
Člani Gobarskega društva Ptuj so se v soboto, 22. maja, odpravili na prvo letošnjo gobarsko ekskurzijo v Dornavo in polenške gozdove ter pripravili tudi prvo razstavo gobje bere.
Najbolj zagrete članice in članice lani ustanovljenega gobarskega društva Ptuj so se v lepem majskem jutru zbrali pred Gimnazijo Ptuj, od koder so se z avtobusom odpeljali najprej do dornavskega baročnega dvorca, po katerem jih je doživeto popeljal in ga predstavil njegov veliki poznavalec Franc Zagoršak. Nato so pot nadaljevali na bližnji Po-lenšak, kjer so jih gostoljubno sprejeli v gostilni Šegula, od
tam pa so se podali v okoliške polenške gozdove.
Gobja bera sicer ni bila obilna, a kljub temu so nabrali 30 različnih vrst raznih gob. Med potjo so si oddahnili pri go-barki Milanki Gutman, ki jih je prijazno pogostila in jim razkazala svoj pravljični vrt. Po vrnitvi na Polenšak jih je član gobarskega društva Ptuj, sicer znan gobarski strokovnjak Anton Poler, poučil o nabranih gobah, jih označil in
uredil razstavo. Svojo prvo letošnjo gobarsko ekskurzijo pa so zadovoljni ptujski gobarji zaokrožili ob prijetnem druženju in prijazni pogostitvi Šegulove gostilne.
Sicer pa v Gobarskem društvu Ptuj nadaljujejo letošnje aktivnosti že ta petek, 28. maja, ko se bodo odpravili na ogled gojenja znamenitih gob šitak v Novo vas pri Markov-cih.
-OM
Foto: Slavica Bratuša
Člani gobarskega društva Ptuj na svoji prvi letošnji gobarski ekskurziji v gozdovih okrog Polenšaka
Ptuj • Še o sejmu nevladnih organizacij
Za močnejši glas in vlogo civilne družbe
Na Ptuju je 19. maja potekal Sejem nevladnih organizacij, ki sta ga organizirala Zavod PIP (Regionalno stičišče NVO Podravja) iz Maribora in Društvo za osebnostno rast Tara iz Ptuja.
Aktivnosti so potekale na več lokacijah in v več sklopih, vključno z delavnicama o veščinah komuniciranja in osnovah računovodstva za društva in zabavnim programom. Širši javnosti so bile namenjene tudi stojnice na Mestnem trgu, na katerih so nevladne organizacije predstavile svoje dejavnosti, med njimi tudi nekatere svoje zabavne aktivnosti. Sejem so organizirali, da bi čim širši javnosti predstavili svoje delovanje, s katerim bogatijo družbeno okolje in možnosti, da se jim zainteresirani priključijo pri njihovih aktivnostih. Govorili pa so tudi o možnosti organiziranja nevladnih organizacij v neformalno
mrežo.
V Sloveniji danes deluje okrog 23 tisoč nevladnih organizacij, od tega na območju Podravja 3300. Danes si življenja brez njih ni mogoče več predstavljati. Temeljna značilnost nevladnih organizacij je, da so neprofi-tne, večinoma prostovoljne, imeti pa morajo tudi neko obliko pravne osebe, društva, ustanove, zavoda. Med slovenskimi nevladnimi organizacijami prevladujejo društva. Skupaj pa nevladne organizacije predstavljajo nevladni sektor, nekateri ga imenujejo tudi tretji sektor oziroma civilna družba. Nevladne organizacija lahko pridobijo tudi status delovanja v javnem interesu, to je njihova pomembna funkcija, po kateri se nevladni sektor tudi razlikuje od drugih
sektorjev, zlasti še tržnega. Za večino nevladnih organizacij je lokalna skupnost najpomembnejši in prvi partner. Nevladne organizacije lahko uspešno zastopajo širše družbene interese, če za to obstajajo ustrezni mehanizmi, pri manjših občinah bi v ta namen lahko ustanovili Odbor za razvoj nevladnih organizacij, pri večjih pa Svet za razvoj nevladnih organizacij, v obeh primerih kot posvetovalno telo občinskega sveta. Nevladne organizacije pa se lahko vključijo tudi v obravnavo drugih vprašanj, v okviru lokalnega partnerstva, me-diacije in podobno. Zaradi uravnoteženega družbenega razvoja bi občine morale v ustvarjanje javnih politik vključevati tudi nevladne organizacije. Skozi akcijo
Podlehnik • Dobrodelna akcija ZIFS
Televizor za Srečka
Življenje Srečka Teskača iz Zgornjega Gruškovca 45 je resnično lahko podlaga za filmsko dramo, ki bi ji bilo težko verjeti, če ne bi bilo vse res. Čeprav je Srečko pravi borec, ki se ne da zlahka in z optimizmom premaguje neverjetne ovire, ki mu jih postavlja življenje, so minuli petek za iskre sreče v njegovih očeh poskrbeli Slava Zorc z možem Egonom ter predsednik Združenja invalidov - Foruma Slovenije Borut Pogačnik, ki mu je podaril barvni televizor.
Devetintridesetletni Srečko Teskač je invalid, paraple-gik, že trinajst let. Takrat se je kot devetnajstletnik hudo poškodoval pri vožnji z avtomobilom nedaleč od doma. In kot da se je takrat usoda poigrala še s Srečkovimi najbližjimi: leta 1997 je med vožnjo domov, potem ko je obiskal Srečka v bolnišnici, njegovega brata dvojčka zadela kap. Umrl je takoj, nekaj mesecev kasneje je umrlo še njegovo dekle. In od takrat živi Srečko na svoji domačiji sam; vzdržuje jo, kolikor le more dobro, pri tem pa mu veliko pomagajo prijatelji in
Slava Zorc z možem, sicer socialna oskrbovalka Združenja invalidov - Forum Slovenije (ZIFS). Prav Zorčeva je opozorila predsednika ZIFS Boruta Pogačnika na Sreč-kovo težko življenje. Pogačnik, ki je tudi avtor radijskih oddaj Za ljudi odprtih src, je nato vse sodelavce združenja obvestil, da bi težkemu invalidu rad podaril televizor ob četrti obletnici smrti njegove mame Jožice, ki je bila znana prijateljica ljudi v stiski. Na združenju so se odločili, da je Srečko Teskač prava oseba, ki si zasluži takšno darilo.
ocenjevanja prijaznosti občine do nevladnih organizacij je mogoče oceniti pomoč, ki jo občina zagotavlja nevladnim organizacijam, urejenost javnih razpisov, zagotavljanje prostorov za njihovo delovanje, lahko pa se tudi izmeri usposobljenost in prijaznost javnih uslužbencev do reševanja problematike nevladnih organizacij. Občina in nevladne organizacije pa lahko svoje sodelovanje uredijo tudi v okviru sporazuma, na podlagi katerega bo zagotovljeno aktivno vključevanje nevladnih organizacij v izpolnjevanje občinskih nalog in obveznosti kot tudi njihovo aktivno vključevanje v lokalna razvojna partnerstva ter občinskih strategij. Marsikateri problem v lokalnih skupnostih in tudi na držav-
je zelo ponosna tudi njegova teta Tilika, ki živi nedaleč stran, na sosednjem hribu, vendar je tudi gibalno ovirana, zato mu ne more pomagati. Tudi njej je usoda v zelo kratkem času vzela kar pet najbližjih in od takrat ima sama več kot dovolj težav, da lahko preživi vsakdanjik.
SM
ni ravni bi lahko odpadel, če bi lokalni in državni veljaki znali prisluhniti glasu civilne družbe. Zagotovo pa bi država manjkrat pozabila na nevladne organizacije in njihov pomen za družbeni razvoj, če bi v Sloveniji deloval Urad za nevladne organizacije. Navsezadnje bi se tudi v Sloveniji morali uveljaviti standardi participacije javnosti, ki jih pozna razvita demokracija. Morda pa bo tudi ptujski sejem nevladnih organizacij naredil kakšen korak k spremembam na tem področju. »Delovanje nevladnih organizacij je zelo pomembno za razvoj in prihodnost družbe, za
njen socialni in osebnostni napredek, za dvig zavesti in osebne odgovornosti,« je v svojem govoru na sejmu med drugim povedala Natalija Resnik Gavez iz društva Čar griča, ki je prepričana, da moč množice premika zavest ljudi. Vsi delujemo na Ptuju, vsi imamo radi naše mesto, naj bo naš cilj premakniti zavest Ptujčanov na raven odgovornih, optimističnih, samozavestnih, intuitivnih posameznikov. Za kakšno moč gre pri civilni družbi, najbolje pove podatek, da je vsak državljan dejaven v eni ali več nevladnih organizacijah.
MG

www.frizerstvo-brigita.com
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
O NEGOVANI LASJE SO LEPI.
Frizerski salon Brigita Brigita Pušnik s.p. Osojnlkova cesta 3, Ptuj tel: 02 7^45^1 brigita.pusffiK@amis.net
v naši ponudbi tudi:
*	Iičenje za vse priložnosti, 'ureditev rok in
*	gel poslikava na nohtih Razvajamo vas z vrhunskimi lasnimi proizvodi.
Popust na TI-GI in LO'real - KERA5TASE izdelke 2+1 (dva plačaš 3 dobiš)
Predstavniki združenja so se tako minuli petek srečali s Srečkom Teskačem na njegovi domačiji in mu predali televizor, ki bo težkemu invalidu prišel ravno prav, saj se mu je stari nedavno pokvaril. Srečko se je darila izjemno razveselil, povedal pa je tudi, da ima sam še veliko načrtov; najbolj od vsega si želi preurediti domačijo. Seveda bo brez pomoči drugih to težko izvedljivo, vendar je Srečko pravi optimist in verjame, da je na svetu še veliko ljudi odprtih src, ki bi mu morda lahko pomagali.
Na svojega nečaka Srečka
Frizerski salon Brigita Brigite Pušnik, s. p.
Frizerska moda je doma tudi
na Ptuju
V frizerskem salonu Brigita samostojne podjetnice Brigite Pušnik na Osojnikovi cesti 3 na Ptuju poskrbijo za trendovske pričeske vseh generacij in spolov, od najmlajših do najstarejših.
Minuli petek je bil Srečkov srečni dan; v dar je dobil televizor. Na posnetku so z leve: oskrbovalec Niko, izvajalka socialnega programa Slava Zorc, Srečko Teskač, Borut Pogačnik in Egon Zorc.
V frizerskem salonu Brigita na Osojnikovi cesti 3 na Ptujuje doma svetovna frizerska moda.
V koraku s svetovnimi trendi skušajo tudi Ptujčanom približati vse, kar je v tem trenutku na področju frizerstva najbolj cenjeno in modno. Današnja frizerska moda ustvarja prave umetnine, prava umetnost pa je že od nekdaj izbrati pravo frizuro, ki pooseblja vsakega posameznika posebej. Lasje so bogastvo, do katerega smo še posebej občutljivi, zato bi se morali zavedati vseh prednosti, ki jih prinaša redni obisk frizerja in mojstrskega oblikovanja pričeske za vsako priložnost ter pravilne nege z vrhunskimi lasnimi proizvodi. Zelo pomembno je, da tako striženje kot barvanje las in oblikovanje prepustimo strokovnjakom, da si z domačimi in nepreverjenimi posegi ne bi trajno poškodovali las. Obisk frizerja ni samo poteza, s katero bomo koristili svojim lasem in svojemu počutju, pridobili na samozavesti, to je tudi neke vrste cenjen družabni dogodek, ki
pomaga k sprostitvi, krepi stike ter vodi do novih poznanstev. Z urejeno podobo pa tudi veliko lažje odpremo marsikatera vrata v našem življenju, pravi Brigita Pušnik, ki ima na področju frizerstva že skoraj 22-letne izkušnje in želi, da bi ljudje na splošno pogosteje prihajali v frizerske salone.
Lepota obraza bo prišla do izraza tudi z ličenjem, ki ga prav tako za vse priložnosti ponujajo v Frizerskem salonu Brigita, kjer so svojo ponudbo dopolnili še z nego nohtov, ki jih tudi podaljšajo in poslikajo, da je roka še privlačnejša. V njihovi ponudbi pa boste našli tudi sredstva za nego las, šampone, krtače, navijalke in druge izdelke, ki pomagajo ohranjati zdrave lase in lasišče. Zavedajo se, da le kvalitetna in bogata ponudba vodi do zadovoljne stranke in uspeha.
(PR)
Foto: SM
Sv. Andraž • Po sprejetju proračuna
Čakajoč na razpise
Potem ko je bil letos konec marca kar nekoliko presenetljivo - vsaj za poznavalce andraških političnih razmer - sprejet občinski proračun, se v občini nadaljujejo dela že prej začetih projektov, v načrtu za letos pa je še kar nekaj velikih naložb, vezanih na pričakovane razpise.
»Največji projekt, sicer triletni, ki ga letos zaključujemo in katerega nosilec smo, navezuje pa se še na obe sosednji občini, Juršince in Cerkvenjak, je dokončanje modernizacij in novogradenj več cestnih povezav na avtocesto. Gre za projekt, ki je skupno vreden slabih 1,3 milijona evrov, pri čemer smo dobrih 940.000 evrov dobili iz Regionalni razvojnih programov (RRP). V občini Juršinci se je v okviru tega skupnega projekta urejalo približno 1,2 kilometra cest in rekonstrukcija mostu, v Cerkvenjaku pa približno 1,3 kilometra ceste, ki se direktno navezuje na AC. Izvajalec je Cestno podjetje Ptuj, zaključek del naj bi bil konec junija po pogodbenih rokih. Trenutno se dela še v vseh treh občinah, pri nas pa se v zaključni fazi zdaj ureja razširitev in preplastitev skupno približno 2,6 kilometra ceste Hvaletinci-Gibina,« je povedal andraški župan Franci Krepša in ob tem dodal, da se približno dve tretjini del v
vrednosti približno 800.000 evrov izvajata v njihovi občini. Skupno bo občina Sv. Andraž iz svojega proračuna projekt cestnih izboljšav sofinancirala v višini okrog 200.000 evrov.
Celovita prenova dvorane in bloka
Na letošnji peti razpis oz. poziv RRP pa se je Sv. Andraž prijavil s projektom celovite prenove večnamenske dvorane: »Lani smo se s tem projektom prijavili na razpis kulturnega ministrstva, vendar smo v konkurenci velikih občin, kot sta Maribor in Ptuj, izpadli. Tako smo pač nekoliko preuredili dokumentacijo za razpis RRP in po projektantski oceni bo rekonstrukcija zahtevala okoli 760.000 evrov. Naši občini pripada okrog 400.000 evrov, ostalo bomo zagotavljali iz proračuna v tem in naslednjem letu, saj gre za dvoletni projekt. Obnovili bomo oder, svetlobno in scensko tehniko, sanitarije
in spremljajoče prostore. V mansardi pa nameravamo urediti prostore za društva, saj jih zdaj vsa nimajo, morda pa tudi kakšno stanovanje. Razpis za izvajalca je pripravljen in bo objavljen v teh dneh, upam pa, da bo služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pohitela z izdajo pozitivnih sklepov. Obljubljeni so konec tega meseca in potem bomo res lahko začeli delati.«
V občini načrtujejo tudi obnovo starega in dotrajanega trostanovanjskega bloka ob šoli, ki je v občinski lasti (razen enega stanovanja, ki je lastniško). Občina pričakuje sofinanciranje obnove iz razpisa kmetijskega ministrstva za obnovo in razvoj vasi. Čeprav je bila objava razpisa napovedana že za april, ga zaenkrat še ni, zato ne morejo začeti delati, predvidena pa je sanacija strehe, fasade in zamenjava oken ter vrat. Dejstvo je, da se občine redkeje odločajo za obnove večstanovanjskih objektov; praviloma jih celo raje da-
PANLES KUHINJE ... ŽIVETI Z NAMI
Kuhinja predstavlja stičišče vsakega doma in prav zato je to prostor, ki mu moramo posvetiti posebno pozornost. Vodilna misel Panlesa je: »So stvari, ki prostor polepšajo, in so stvari, ki ga naredijo še bolj uporabnega.«
Prvi nakup pohištva v vsakem domu je prav gotovo kuhinja. Zato je še toliko pomembneje, kako jo boste izbrali. Izbira in določitev postavitve kuhinje je odločilni korak v celotnem procesu. Ce bo ta prostor opremljen tako, kot ste si zamislili, bo od tu naprej vse lažje. Raziskave kažejo, da Slovenci med pohištvom najbolj pazljivo izbiramo prav kuhinjo in da je življenjska doba kuhinje približno 15 do 20 let. Dejstvo je, da kuhinja postaja odprt bivalni prostor, je središče vsakega doma in je povezana z ostalimi prostori. Spreminjanje prehranjevalnih navad se odraža v izbiri vsebine kuhinje.
Zadovoljstvo, ki ga prinašajo Panlesove vedno nove rešitve v kuhinjski postavitvi, je vedno večje. Lep izgled in hkrati optimalna izkoriščenost elementov sta rezultat njihovega nenehnega raziskovanja. Zavedajo se, da smo Slovenci osveščeni in da poznamo aktualne trende, čeprav se kuhinje še vedno projektirajo od stene do stene.
Prilagodljivost in sledljivost kupčevi individualnosti ter prilagajanje spremembam bivalnih in prehranjevalnih navad so Panlesovo vodilo do zadovoljnih kupcev. S strategijo trženja v lastnih salonih po vsej Sloveniji uresničujejo svoje cilje prisluhniti kupcu, vživeti se v njegov prostor, upoštevati njegove navade in izdelati prav tako kuhinjo, kot si jo je kupec zamišljal. Uporaba kvalitetnih materialov, lasten dizajn, neprestan razvoj novih programov ter tehnološko napredna proizvodnja so Panlesovo zagotovilo za kakovostno kuhinjo v vseh cenovnih razredih. Velika izbira modelov kuhinj daje možnost prave izbire še tako zahtevnemu kupcu. S polno odgovornostjo zagotavljajo triletno garancijo.
Panlesovo linijo kuhinj LUNA odlikuje izviren dizajn, vključeni so novi trendovski materiali. Značilnost kuhinje so akrilna vrata, ki imajo bistveno debelejši nanos materiala za razliko od lakiranih ali oplaščenih front. Material je kemijsko obstojen, zdravju neoporečen in se ga v celoti reciklira. Poleg tega ima daleč najvišji sijaj od podobnih materialov. V svoji ponudbi imajo tudi trendovsko viola barvo, simbol moči in bogastva. Kaj lahko izpostavimo pri Panlesovi kuhinji: široka iz-
bira modelov, velika izbira različnih dimenzij in variant elementov, kakovostno dvižno okovje visečih elementov, poudarek na domiselnih shranjevalnih površinah itd. Visoke omare s posamičnimi izvlečnimi predali omogočajo dobro preglednost notranjih površin. Svojevrstna novost je visoka omara z osvetljeno delovno ploščo in z vsemi potrebnimi priključki, da se lahko omara hitro spremeni v pravo malo kuharsko delavnico, ki jo po uporabi enostavno zapremo. V takšnem prostoru lahko najdejo svoj prostor vsi večji in manjši gospodinjski aparati.
Izbrati kuhinjo, ki bo ustrezala številnim kriterijem, ni enostaven korak. S pomočjo usposobljenih svetovalcev lahko postane še tako zahteven prostor domiselno oblikovana rešitev. Predvsem prostor, v katerem je ustvarjanje enostavno in druženje prijetno. Vabljeni v salone Panles kuhinje v Rogaški Slatini, Mariboru, Celju, Murski Soboti in na Ptuju. V JUNIJU Panles odpira vrata svojemu šestemu salonu v Ljubljani v BTC. V dvorani 2 (Salon Maros) bo imelo podjetje svoj novi salon kuhinj.
IN KAKŠNE UGODNOSTI PONUJA PANLES V JUNIJU?
Izbirate lahko različne variante gotovinskih popustov na kuhinje, gospodinjske aparate, nape, kamen okite, ali pa vam v vrednosti 30 % kuhinje izbrani aparat BOSCH ali SIEMENS podarijo. Sicer pa je najbolje, da več o številnih ugodnostih pri kuhinjah in aparatih preverite v SALONU KUHINJ PANLES NA BELŠAKOVI 2 NA PTUJU.
www.panles-kuhinje.si
(PR)
jejo v odkup stanovalcem, župan Krepša pa pravi, da je blok že tako »grd«, da kazi lepo urejeno okolico šole z vrtcem, stanovalci pa nimajo denarja za pošteno prenovo, saj za že ponujen odkup ni bilo interesa: »Projekt je zaenkrat ocenjen na približno 65.000 evrov, sofinanciranje pa je 100-odstotno, razen vrednosti DDV, zato menim, da je obnova dobra poteza. S tem nepremičnina pridobi na svoji vrednosti in se morda kdaj kasneje, ko bo nepremičninski trg bolj ustaljen, dobro proda.«
Presenečen nad sprejetjem proračuna ...
V andraškem 2,5 milijona težkem proračunu je predvideno še odplačilo zadnjega dolga ureditve šole in vrtca, gre za 34.000 evrov, še vedno pa bodo odplačevali dolgoročni kredit za vodovod, ki se izteče čez približno 20 let, letna anuiteta pa znaša dobrih 16.000 evrov.
»Še vedno upamo, da bo letos razpis za izvedbo širokopasovnega dostopa; bil naj bi že lani, a ga še vedno
Zupan Franci Krepša: »Odkrito priznam, da sem bil presenečen, ker je bil proračun letos sprejet in potrjen že marca.«
čakamo. Pred dvema letoma smo bili s prijavo neuspešni skupaj z Juršinci, zdaj pa se nas je v skupen projekt povezalo devet občin z območja Slovenskih goric in Lenarta, zato bi po kriterijih morali uspeti. Za našo občino je predviden znesek izvedbe 270.000 evrov, naš delež pa znaša okoli 23.000 evrov.«
Ob tem se v Andražu v teh dneh lotevajo še dogradnje krajšega odseka kanalizacije v vrednosti 20.000 evrov, prav tako še obnove manjšega kužnega znamenja ter novogradnje ceste na Veseli grič v dolžini pol kilometra,
ki bo zahtevala okoli 100.000 evrov.
»Priznam, da sem bil letos nad sprejetjem proračuna pozitivno presenečen, saj sem za takratno sejo konec marca že imel pripravljen sklep o začasnem financiranju, sploh glede na lanskoletna dogajanja. Sicer smo lani v drugem poletju uspeli narediti vse začrtano, gotovo pa je, da je kvaliteta izvedenih del, ko gre s časom tako na tesno, nižja. Letos bodo vse naložbe, če bodo razpisi pravočasni, tekle veliko lažje,« je dodal Franci Krepša.
SM
Letos v Andražu zaključujejo enega največjih projektov - modernizacijo in novogradnjo več cestnih navezav na avtocesto.
Ptuj • Koncert Carmine Siovenice
Na juriš ...
V sklopu Arsaninega koncertnega cikla 2009/10 bo danes ob 20. uri v amfiteatru Gimnazije Ptuj sedmi glasbeni dogodek z naslovom Na juriš in the mood. Nastopila bo Carmina Slovenica, slovenski koncertni zbor, ki navdušuje občinstvo po celem svetu.
Koncert, na katerem se bo zboru pridružil Janez Dovč s harmoniko, bo obiskovalce popeljal na potep od koračnic do swinga - od glasbe predvojnega Pariza, preko židovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, ameriškega swinga do slovenskih partizanskih melodij.
Avtorica projekta in dirigentka je Karmina Šilec.
Polona Ambrožič
Foto: arhiv Carmina Slovenica
Foto: SM
Foto: SM
Sveta Trojica • Ob občinskem prazniku
Stavijo na turizem
Sveta Trojica, občina v osrednjem delu Slovenskih goric, znana po istoimenski idilični cerkvi in jezeru, praznuje te dni četrti občinski praznik. Obeležujejo ga s številnimi prireditvami, mi pa s pogovorom z njihovim županom.
Sveta Trojica je ena izmed manjših občin, ki se razprostira na približno 26 kvadratnih kilometrih in ima dobrih 2200 prebivalcev. »Naša lokacija je po izgradnji kraka avtoceste med Mariborom in Lendavo zelo atraktivna, imamo torej tudi avtocestni priključek. Predvsem pa smo znani po cerkvi svete Trojice in pa seveda Trojiškem jezeru, kot mu rečemo, čeprav se uradno še vedno imenuje Gradiško. Tako seveda stavimo pri razvoju naše občine predvsem na romarski in rekreacijski turizem,« je začel trojiški župan Darko Fras.
V letu, ki je minilo od prejšnjega praznika, so se lotili več pomembnih projektov. »Največja investicija je izgradnja kanalizacijskega omrežja in prve čistilne naprave na območju naše občine, seveda pa prav tako potekajo investicije v cestno infrastrukturo in obnovo vodo-oskrbne infrastrukture,« je pojasnil prvi mož občine.
Prva faza projekta celotne izgradnje kanalizacije in čistilne naprave je vre-
Poleg jezera je Sveta Trojica znana po baročni cerkvi s tremi zvoniki.
dna okoli 1.300.000 evrov, v cestno infrastrukturo pa v tem obdobju vlagajo med 300.000 in 400.000 evrov. Polni so tudi načrtov za prihodnost: »Nadaljujemo izgradnjo kanalizacijskega omrežja in druge čistilne naprave za južni del naselij Sveta Trojica in Zgornja Senarska. Pripravljeni so projekti za že dolgo pričakovane investicije v obnovo državnih cest in predvsem tudi izgradnjo pločnikov, avtobusnih postajališč in
Občina Sveta Trojica
v Slovenskih goricah
Ob 4. občinskem prazniku Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah iskreno čestitamo vsem občankam in občanom in vas vabimo na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 28. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Sv. Trojica.
Zupan Občine Sveta Trojica Darko Fras
ostale opreme v naseljih Go-čova in Spodnja Senarska. Pripravlja se rekonstrukcija ceste skozi Gočovo in Zgornji Porčič. Seveda želimo pristopiti še k izgradnji odprtega širokopasovnega omrežja v osrednjih Slovenskih goricah.«
Kmalu obnova samostanske kleti
Prav tako imajo v letošnjem letu v načrtu pomembnejšo investicijo na področju turistične infrastrukture. »To je obnova samostanske kleti v večnamenski protokolarno-raz-stavni center. V naslednjem letu se bomo resno lotili tudi športno-rekreacijskega centra ob jezeru, nadaljujemo komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, potem je tukaj ureditev starega trškega jedra in v sklopu le-te obnova dveh večjih objektov, bivšega zdravstvenega
Darko Fras: »Pri razvoju stavimo na romarski in rekreacijski turizem.«
doma in večnamenske stavbe, v kateri sedaj domuje tudi občinska uprava,« je razložil Fras.
Skratka, dogajalo se bo veliko, kot se tudi sedaj v teh dneh ob občinskem prazniku. Le-tega so začeli praznovati 21. maja, zato so do sedaj izvedli že kar nekaj prireditev: »Pri vikend je bil predvsem športno-rekre-acijsko obarvan, med tem tednom potekajo razna odprtja, predstave ...Vrhunec bo v petek, 28. maja, ko bo osrednja proslava ob občinskem prazniku, 29. maja pa bo osrednja turistična prireditev Oj, lepo je res na deželi, ki postaja tradicionalna pri nas.« Ta dan bo še svečanost ob 135-letnici delovanja PGD Sv. Trojica, ki jo bodo obeležili tudi s sprejemom novega gasilskega vozila, sledila pa bo velika vrtna veselica.
»Glavni del prireditev se zaključuje s trojiško nedeljo, 30. maja, ko bodo med drugim budnica Slovensko-goriškega pihalnega orkestra, svečana maša, veliki sejem in tržni dan. Popoldan bomo zaključili z dnevom odprtih vrat podjetja KM Agroremont, ki je prav tako doma pri Sveti Trojici. Naj omenim še koncert Anite Kralj, ki bo sicer eno nedeljo kasneje, 6. junija,« je zaključil sogovornik.
Polona Ambrožič
Ptuj • »Trgovanje«z znanjem
Menjaj znanje, ne sanje!
20. maja je pred Ljudsko univerzo Ptuj potekal Sejem znanja 2010, ki ga je pripravila mreža slovenskih Borz znanja, informacijskih središč, v okviru katerih lahko brezplačno iščete ali ponujate različna znanja. Na sejmu so se predstavili člani borz iz desetih slovenskih mest.
V Borzo znanja se lahko vpiše vsak, ki želi brezplačno pridobiti ali ponuditi
neko znanje. S tem se je tokrat na sejmu prvič trgovalo. »Sejem znanja bo postal
Na sejmu so prikazali tudi bojevanje z različnimi starodavnimi orodji.
tradicionalno srečanje vseh 13 Borz znanja iz Slovenije. Tako lahko javnosti predstavimo, kaj se v Borzah sploh dogaja. Naš slogan je: 'Menjaj znanje, ne sanje!', torej namesto da menjamo te, se raje naučimo nekaj novega. Gre predvsem za neformalna znanja, ki so bila prikazovana tudi tukaj,« je razložila mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj.
Na sejmu si je bilo mogoče ogledati številne izdelke in predstavitve veščin, s katerimi so sodelovali člani borz iz različnih slovenskih mest. Obiskovalci so lahko spoznali kaligrafijo, bojevanje z različnimi orožji iz
srednjega veka, igranje na bršljanov list in trebušni ples, pridobili so si lahko informacije o obdelavi oliv, izdelavi okraskov iz čebule, nakita iz školjk in slamnatih okraskov. Prav tako so lahko prisluhnili zvokom tibetanskih posod in romski glasbi.
»Ptujčani smo se predstavili s posebnimi kartami igre 'spomin'. Gre za novo idejno zasnovo, kjer motive črpamo iz ptujske kulturne dediščine in iščemo pare. Kmečke žene pa so sodelovale z raznimi dobrotami, saj smo res znani po kulturni dediščini in kulinariki,« je sejemsko dejavnost predstavila Markeževa.
Polona Ambrožič
Svet je majhen
Referendum o ukinitvi Državnega zbora?
Šestega junija smo Slovenci ponovno poklicani na referendum. A bi tisti dan namesto vprašanja o arbitraži s Hrvaško v resnici morali odločati o bodočnosti našega Državnega zbora.
Vsi cenjeni bralci, ki redno spremljajo to rubriko, vedo, da imam največje spoštovanje do političnih oziroma državnih institucij, vendar želim danes biti provokativen: prosim za ukinitev Državnega zbora. Predlagam referendum, s katerim se bomo v Sloveniji odločili obdržati samo še predsednika Republike in Vlado.
Glede na dejstvo, da naša politična elita, ki naj bi bila izvoljena zaradi svoje strokovnosti, pripravljenosti in razgledanosti, sklicuje referendume vsakič, ko je v igri pomembno vprašanje za bodočnost države, in preloži vso politično odgovornost na državljane, se mi zdi vloga parlamenta izpraznjena in nepotrebna.
Narod, masa ljudi, ki nima vseh potrebnih informacij, znanja, razgledanosti ali celo zanimanja za vroče politične teme, ne more biti vedno zadnji krivec za vse napake nesposobnih voditeljev, ki prevalijo svojo nesposobnost in odgovornost na nas, tako da bodo na naslednjih volitvah lahko ponovno brezmadežno kandidirali.
Odločati o teritorialnih vodah, izhodnih točkah ter meddržavnih odnosih je stvar stroke. Takšne odločitve, ki imajo mednarodne vplive ter dolgoročne posledice, niso točke, o katerih se lahko odloča narod, ki nima pojma o mednarodnem pravu in ki že dvajset let živi pod vplivom čustvenega pristopa do edinega soseda, s katerim nikoli v zgodovini ni imel enega samega problema.
Mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško seje predolgo časa izrabljalo v boju za oblast. Vendar če že zahtevajo naše mnenje, mislim, da je napočil trenutek, da presekamo gordijski vozel. Če ne moremo pričakovati tako bistre drže naših politikov, potem bomo pač - ponovno - morali mi državljani odločno pokazati več zrelosti in pameti.
Arbitražni sporazum je dogovor o reševanju nekega vprašanja. Arbitražni sporazum ni kapitulacija Republike Slovenije pred »sovražnikom«! Arbitražni sporazum je sredstvo, s katerim bomo politikom končno odvzeli razlog za nadaljnje igranje v peskovniku. Upam, da se bomo šestega junija številni udeležili referenduma in odločno podprli edini pameten predlog, ki nam je bil ponujen po dvajsetih letih napak.
Arbitraža je sredstvo mednarodnega prava, s katerim se dve državi odločita za imenovanje tretjega, ki bo razsodil na podlagi ponujenih dokazov in načela »ex aequo et bono«, torej pravičnosti glede na dejansko stanje, zgodovino in potrebe.
Slovenija bo zagotovo imela, ali bolje rečeno, bo uradno pridobila stik z odprtim morjem ter rešila mejna vprašanja, če bo zaupala mednarodnim sodnikom. Arbitri bodo zagotovo našli pameten kompromis, ker si noben sodnik na svetu ne bi upal trditi, da Slovenija takšne pravice nima. Za kompromis, ki bo zadovoljil vse vpletene strani z lastnimi interesi, pa je veliko možnosti. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da bo proglašen kondominij - skupna suverenost nad določenim morskim območjem. Takšnih rešitev je po svetu na desetine in nas nikakor ne bi prikrajšalo v geostrateških odnosih s sosedi (Italija, Hrvaška) in nikakor ne bi škodilo našim geoekonomskim povezavam.
Slovenija je imela v preteklosti kar nekaj priložnosti, da bi rešila svoj položaj. Tega nismo znali izkoristiti, zamudili smo vlak. Zdaj nam preostane le še zaupanje v zdravo pamet in mednarodno pravo, ki obstaja za to, da lahko države živijo v sožitju in miru.
Nekateri intelektualci v Sloveniji govorijo o sodelovanju s sovražnikom. Mislim, da ni nič bolj nesmiselnega. S sovražnikom, ki obstaja le v naših glavah, bomo sodelovali le, dokler bomo spodbujali nesporazume in neod-ločanje. Pravi sovražnik ni Hrvaška s svojimi problemi, ampak so to vsi tisti, ki ne želijo najti rešitve, da bodo v prihodnosti še imeli politični kapital za volitve.
Arbitražni sporazum ni ne slab ne dober. Je le odločitev o načinu reševanja določenega problema. Najslabša odločitev, ki jo lahko sprejmemo na referendumu, je, da zavržemo sporazum. Svetu bomo sporočili, da smo histeričen narod, da nismo vredni zaupanja, da nismo resen mednarodni subjekt ter da smo pravi predstavniki Balkana in njegove sprte zgodovine.
A vseeno bi bil bolj zadovoljen, če bi do takšnih odločitev prišli naši politiki sami, ne da se vsakič izognejo svoji odgovornosti, za katero so plačani.
Mi vsi delamo. Vsi odgovarjamo svojim delodajalcem, strankam ali poslovnim partnerjem. Ne morem vsakič, ko pride do pomembnih odločitev, prevaliti odgovornosti na druge. Mi imamo pogum za odločitve in posledice. V svojem poslu smo »eksperti« in za to odgovarjamo.
Laris Gaiser
Ormož • Produkcija baletnih plesalk
S plesom okoli sveta
Minuli konec tedna je Glasbeni center Muzika predstavil produkcijo svojih baletnih plesalk, ki vadijo pod mentorstvom Martine Kramer.
Mlade baletke, stare od 4 do 16 let, so prikazale produkcijo z naslovom S plesom okoli sveta, v kateri so plesale na glasbo različnih avtorjev. Najmlajše, še predšolske plesalke so nas popeljale na Japonsko. Nekoliko starejše, do 9 let stare deklice, so naštu-dirale kar tri točke. Dvanajst plesalk je obiskovalce popeljalo od Skandinavije, preko poskočne Rusije pa vse do živahne Afrike. Najštevilčnejša je skupina prvega razreda baleta, kjer pleše 14 plesalk. Tudi one so imele letos težko nalogo, saj je njihova pot vodila iz Italije, naštudirale so kar dve koreografiji na italijansko
Foto: Viki Ivanuša
Divji zahod je bila ena od plesnih postojank na poti okoli sveta.
Foto: Viki Ivanuša
Koreografinja in mentorica Martina Kramer je v šestih letih v Ormožu uspela vzgojiti čez 40 baletnih navdušenk.
temo, pa na Divji zahod, kjer so zaplesale kavbojski ples. V najstarejši skupini plešejo tri plesalke, ki so svojo popotovanje začele v Indiji in preko Avstralije priplesale do argentinskega tanga.
»Starejše skupine so pokazale po tri plesne točke, ki so se stilno zelo razlikovale - od bolj klasično obarvanih do karakternih plesov, tako da so lahko pokazale že širok spekter obvladovanja plesne tehnike,« je povedala mento-
rica Martina Kramer.
Plesalke so letos predstavile tudi veliko mero samostojnosti pri organizaciji in poteku celotne produkcije, saj, kot je povedala Klavdija Zor-jan Škorjanec, so pri prvih produkcijah pred šestimi leti v zaodrju potrebovali veliko pomoči staršev. Tokrat pa so dekleta vse zmogla sama. Poleg plesa se tako pri baletu naučijo tudi skrbi medsebojne pomoči in skrbi za mlajše člane skupine. Dekleta so v
zaodrju dvakrat samostojno zamenjala kostume, baletne copate in frizure ter se pravočasno pojavila na odru, ko je bil spet čas za njihov nastop. Zato ni čudno, da je njihova mentorica Martina Kramer po nastopu dejala: »Zelo sem zadovoljna z nastopom, sploh ob upoštevanju, da imamo balet le enkrat na teden. Otroci zelo radi prihajajo na vaje in vesela sem, da jim je to omogočeno.«
Viki Ivanuša
Maribor • Društvo za pomoč otrokom in njihovim staršem
Za varno prihodnost otrok
Leta 2008 je bilo v Mariboru ustanovljeno društvo za pomoč otrokom in njihovim staršem Varna prihodnost, ki ga vodi Danijel Horvat.
Začetki delovanja skupine prostovoljcev, ki je zbirala oblačila in hrano za otroke ter jih dostavljala Karitasu in Rdečemu križu, segajo v leto 2002. »Gre za nevladno, prostovoljno, človekoljubno in neprofitno organizacijo, ki si prizadeva za dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb, predvsem pa je
poudarek na zaščiti njihovih pravic,« pravi Danijel Horvat. V sodobno organizirani družbi je takšno delovanje vedno bolj nepogrešljivo.
Ciljno so svoje delovanje usmerili v skupino staršev z novorojenčki, za katere pripravljajo s pomočjo trgovcev, uvoznikov in proizvajalcev ter nekaterimi drugimi brezplačne pakete za novorojenčke. V začetku so sestavili 200
Danijel Horvat, predsednik društva Varna prihodnost, zaščitnik in goreč zagovornik otrokovih pravic: »Želimo postati nepogrešljiv sogovornik države pri sprejemanju sistemskih rešitev v korist otrok, mladostnikov in družin.«
paketov za novorojenčke in jih dostavili Karitasu, Rdečemu križu, Centru za socialno delo, varnim hišam ter materinskim domovom. Danes letno odpošljejo že okrog šest tisoč teh paketov.
S projektom Varna prihodnost se želijo čim bolj približati bodočim staršem, trenutno poteka v porodnišnicah Maribor in Ptuj, s svojim delovanjem pa želijo pritegniti tudi območje Slovenske Bistrice. Navezali pa so tudi stike z zdravstvenimi domovi povsod tam, kjer potekajo materinske šole. V juniju se bodo v okviru šol za bodoče starše še podrobneje predstavili, kdo so in kaj ponujajo. Razdelili jim bodo zloženke, iz katerih bodo tudi več izvedeli, na kakšno pomoč društva za Varno prihodnost lahko računajo, jih oskrbeli z nosečniškimi informacijami, o skrbi za zdravje, skratka z vsemi tistimi informacijami, ki jim bodo kot mladim staršem, ki si prizadevajo, da bi bila prihodnost njihovih otrok varna, koristile. Nosečnicam in mamicam
otrok je na voljo tudi SOS-telefon. S tem projektom želijo olajšati mamicam vsakdanje psihične in fizične napore pred porodom in po njem, vse z namenom, da bo mlada družina lahko kvalitetno zaživela. Pomagali jim bodo v primeru njihove bolezni ali bolezni otrok, namesto njih prinesli na dom živila, zdravila, hrano in drugo, kar bodo potrebovale. Lajšati jim želijo tudi osamljenost, prav tako pa tudi nuditi pomoč pri premagovanju osebnih stisk. Tako kot je vse bolj nujno varčevanje za starost, postaja nuja tudi varčevanje za otrokovo šolanje, pri čemer naj bi ob starših sodelovali tudi sorodniki, ki naj bi pomagali polniti šolski sklad, namesto da kupujejo številne igrače in sladkarije.
Društvo Varna prihodnost deluje v javnem interesu, pomagajo pa si tudi s prostovoljnimi prispevki. Ob dveh redno zaposlenih preko javnih del so pri izpolnjevanju društvenega poslanstva v veliko pomoč prostovoljci.
MG
Tednikova knjigarnica
O slikanici z naslovom Zajček v vesolju in še čem
V knjižnice prihajajo knjige (in drugo neknjižno gradivo) na različne načine: največ z nakupom (zakonsko določeno razmerje med leposlovnimi in strokovnimi knjigami, med knjigami za otroke in knjigami za odrasle ...), manj z obveznim izvodom (zakonsko določilo, izvodi knjig, ki jim je izid podprla sedanja Javna agencija za knjigo - JAK ...), še manj z darovi (založnikov, avtorjev, dedičev in zasebnikov, ki iz tega ali onega razloga zmanjšujejo ali ukinjajo osebne knjižne zbirke) in najmanj z zamenjavo (nadomestilo za izgubljeno, poškodovano knjižnično gradivo). Seveda imam pri tem v mislih tip osrednje območne knjižnice, kakršna je tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Tako je minulo leto knjižnica pridobila vse skupaj 17.622 enot gradiva, od tega je bilo nakuplje-nih 10.514 knjig, z obveznim izvodom jih je prišlo 2.024, z darom 855 in z zamenjavo 102 monografski izdaji (podatki so dostopni na domači spletni strani knjižnice: www.knjiznica-ptuj.si).
Minulo leto je bila med darovi tudi slikanica Zajček v vesolju avtorice Sonje Praunseis. Knjigi, ki je bila zaradi domoznanskega značaja uvrščena v Domoznanski oddelek (mladim bralcem so na voljo nakupljeni izvodi v Mladinskem oddelku), je bilo priloženo lično, ročno izpisano posvetilo:
Knjižnici Ivana Potrča Ptuj poklanjam slikanico »Zajček v vesolju«. Pravljico je napisala Sonja Praunseis, soproga znanega kirurga primarija dr. Karla Praunseisa (na Ptuju so živeli od 1948 do 1989), moja svakinja, ilustriral pa njen nečak Vladimir (moj sin), akad. slikar spec., ki živi in ustvarja v Ljutomeru. Ker sta Praunseisova 40 let živela na Ptuju (čeprav »nekoč je bilo«!), mislim, da vsaj en izvod te knjižnice vsekakor sodi na vaše police na oddelku za otroke.
Maribor, 19.nov. 2009	Nada Potočnik
Slikanica manjšega formata je izšla v letu darovanja pri založbi Mariborska literarna družba v številčeni zbirki Palačinka z zaporednim številom 13. Spremno besedo sta napisali Nada Potočnik (Iz življenja Sonje Praunse-is, rojene Potočnik, str. 22) in Alenka Glazer (Pravljica o zajčku v vesolju, str 24). Ilustrator Vladimir Potočnik (1943) je slikanico opremil s štirinajstimi podobami v mešani likovni tehniki.
Zajček v vesolju je ena od sedemindvajsetih pravljic, ki jih je napisala Sonja Praunseis (1906 do 1989), v njeni pisni zapuščini, ki je bila javnosti neznana do minulega leta, je še šest kratkih zgodb in prav toliko scenarijev. V letu 2009 je bila Nočna operacija, kratka pripoved v glasilu Združenja borcev za vrednote NOB (Vrednote, št. 1, str. 7-8).
Kot vabilo k branju navajam začetek pravljice, oziroma fantazijske zgodbice z izrazitim, a umetelno v pripoved skritim sporočilom:
Pogreznjen v zagrenjenost je čepel zajček pred grmom. Čakal je na pismonošo. Med čakanjem je premišljeval, kaj še sploh dela tu, ko preži nevarnost nanj od vsepovsod in sleherni trenutek. Gori nad njim pa je vse tako lepo mirno in prepričanje bil, da vlada tam red, ki bi ga tu na zemlji zaman iskal.
Pa gaje z vso silo zamikalo vesolje. V časopisih je bilo toliko napisanega o tem svetu na nebu, da si ga je on, s svojo zajčjo pametjo, pravzaprav predstavljal že kar natančno.
Vsa poročila o vesolju je vedno pazljivo prečital, prezrl ni nikoli ničesar in stavil bi za najlepšo zeljnato glavo, da v vesolju še ni lovcev in psov, ne sov in ne lisice. Če bi se mogel prepričati, da raste tam tudi zelje in korenje, potem bi vedel, da je tam gori zanj pravi ra j...
Vabljeni k branju in hvala darovalcem za knjige.
Liljana Klemenčič
Foto: MG
Atletika
12-letna Maja že skače 5 metrov
Stran 14 Športno plezanje
Mina tretja na prvi letošnji tekmi v težavnosti Stran 14
Mini rokomet
OŠ Ormož državni prvak drugič zapored
Stran 15
Košarka
V Cirkovcah zaključek lige KLOŠ
Stran 15
Namizni tenis
Izrazit napredek glede na lansko leto
Stran 16 Športni napovednik
Na Ptuju 10. slovenske igre šolarjev
Stran 16
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Čakanje na odločitev NZS
Pri ptujskem prvoligašu je trenutno težko dobiti sogovornika, saj so se po končanem prvenstvu in vloženi pritožbi zavili v molk. »Trenutno je težko povedati nekaj določenega, saj čakamo na odgovor na našo pritožbo. Stvari imajo sedaj v rokah pravniki in glede na prejeti odgovor bomo ukrepali naprej,« je povedal predsednik Franc Gajšek, ki nerad govori tudi o spremembah v igralskem kadru: »Odkar sem predsednik kluba, se nikoli nisem
Licenciranje prvoligaških klubov 2010/11: Koper, Olimpija, Celje in Drava prejeli licenco
Nogometna zveza Slovenije (NZS) je sporočila, da so vsi štirje klubi, ki so podali pritožbo na zavrnitev vloge za licence, izpolnili vse minimalne kriterije in pridobili dovoljenje za nastop v 1. SNL.
Licenčna komisija za pritožbe je 24. maja obravnavala pritožbe nogometnih klubov Luka Koper, Olimpija Ljubljana, CM Celje in Labod Drava na odločitev Komisije za licenciranje 1. stopnje, ki je vloge za pridobitev licence zavrnila. ''Popravni izpit'' so vsa štiri moštva opravila z odliko, saj so izpolnila vse minimalne kriterije, s tem pa je licenčna komisija NZS ugodila vsem štirim pritožbam.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani še ne vedo, v kakšni zasedbi bodo igrali v naslednji sezoni, Olimpija je že napovedala prve spremembe.
mešal v odločitve o igralskem kadru, za to so v klubu pristojni drugi.«
Medtem so iz Združenja pr-voligašev (ZNPL) sporočili, da bodo odgovor na pritožbo podali v zakonskem roku. »Prejeli smo pritožbo Laboda Drave in jo bomo tudi proučili. Takih primerov je skozi leto veliko in tako se bomo lotili tudi te. Zbrali smo že podatke, vse pa bo znano do torka. Takrat bomo tudi javnost obvestili o naši odločitvi,« je sporočil Andrej Zalar.
Prve spremembe
Nekateri klubi v 1. SNL so že naznanili prve spremembe v igralskem kadru: Olimpija se je za sodelovanje zahvalila Puro-viču in Bonifaciu, proste roke za prestop pa sta dobila tudi Šporar in Dugolin. Pri Celjanih ne bodo podaljšali pogodb z Dvorančičem, Schwantesom in Bjelkanovičem, iz Maribora pa sporočajo, da ob Miheliču na Portugalsko odhaja tudi Školnik.
JM
Rokomet • Reprezentanca Slovenije
Rok Zuran na ožjem seznamu
Selektor moške članske reprezentance Zvonimir Serda-rušic je s seznama 28 igralcev izbral osemnajsterico za kvalifikacijski tekmi proti Madžarski za SP 2011 na Švedskem. Slovenski rokometaši se bodo z vzhodnimi sosedi pomerili 13. junija v Ljubljani in 20. junija v Veszpremu.
Priprave za kvalifikacijski tekmi z Madžarsko se bodo začele 28. maja v tradicionalni bazi v Podčetrtku, kjer bodo igralci in strokovno vodstvo reprezentance ostali do 2. junija. Nato sledi tridnevni počitek, drugi del priprav v Podčetrtku pa se bo začel 6. junija in končal teden dni kasneje s prvo tekmo v dvorani na Kodelje-vem v Ljubljani. Naslednji zbor
Seznam reprezentance za tekmi proti Madžarom: Gorazd Škof -Zagreb (Hrvaška), Matevž Skok - Gorenje Velenje, Jure Vran - Slovan, David Miklavčič - Trimo Trebnje, Jure Dobelšek - Cimos Koper, Luka Žvižej - Pick Szeged (Madžarska), Dragan Gajič - Celje Pivovarna Laško, Vid Kavtičnik - Montpellier (Francija), Miha Žvižej - Gorenje Velenje, Peter Pucelj - Bosna Sarajevo (BiH), Rok Žuran - Jeruzalem Ormož, Aleš Pajovič - Celje Pivovarna Laško, Klemen Cehte - Gorenje Velenje, Uroš Zorman - Celje Pivovarna Laško, David Špiler - Cimos Koper, Sebastian Skube - Trimo Trebnje, Renato Vugrinec - Celje Pivovarna Laško, Jure Dolenec - Merkur Škofja Loka.
bo 15. junija (znova v Podčetrtku), tretji del priprav pa se bo končal s povratnim dvobojem proti Madžarom (20. junija v Veszpremu).
Na seznamu 18 igralcev, ki ga je selektor Serdarušic predstavil na novinarski konferenci na sedežu RZS v Ljubljani, ni več naslednjih desetih igralcev: Marka Bezjaka, Dina Bajra-
ma, Jureta Natka (vsi Gorenje Velenje), Črta Abrahamsberga (Ribnica Riko hiše), Nenada Bilbije (Valladolid, Španija), Matjaža Brumna, Dušana Pod-pečana, Uroša Rapotca (vsi Cimos Koper), Boštjana Kavaša (Metalurg Skopje, Makedonija) in Mitja Lesjaka (Sporting, Portugalska).
uk
Foto: Črtomir Goznik
Rok Zuran (Jeruzalem Ormož) je ostal na ožjem seznamu reprezentantov za tekmo z Madžarsko.
Nogomet • Finale Pokala MNZ Ptuj
Aluminiju pokal MNZ Ptuj
Zavrč - Aluminij 0:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Režonja (14.), 0:2 Vračko (21.), 0:3 Režonja (51), 0:4 Vračko 0:4 (54), 0:5 Milec (68)
ZAVRČ: Golob D., Gabrovec, Šter-bal, Lenart, Rumež, Frangež, Mari-nič, Čeh, Šnajder, Murat, Kuserbanj. Igrali so še: Golob M., Fruk, Mlinarič. Trener: Miran Emeršič.
ALUMINIJ: Sagadin, Topolovec, Bingo, Krajcer, Bajlec, Milec, Rot-man, Režonja, Djokič, Vračko, Re-šek. Igrali so še: Toplak, Medved, Krajnc, Pokleka, Lončarič. Trener: Bojan Flis.
Sredino finalno tekmo Pokala MNZ Ptuj si je v Zavrču ogledalu kakšnih 300 gledalcev. Ti so v prikazanem lahko uživali, kljub temu da so se zmage veselili gostje iz Kidričevega. Prvaki 1. lige MNZ Ptuj so pokazali, da se zasluženo selijo ligo višje, njihova igra ima rep in glavo, toda razlika v kvaliteti je bila kljub vsemu več kot očitna. Kidričani so s svojo značilno igro kratkih podaj nekajkrat povsem izigrali domačo obrambo, pri čemer sta prednjačila predvsem Režo-nja in Milec. Svoje je predvsem v drugem polčasu prav gotovo
dodalo še zelo soparno vreme, in ko so »rdeči« unovčili boljšo telesno pripravljenost, je bila tekma odločena. Aluminij je poleg petih doseženih zadetkov zapravil še kopico priložnosti, vendar moramo dodati, da so nekajkrat nevarno zapre-tili tudi domačini, še najbližje zadetku je bil Čeh, ki je zadel vratnico. Priznanja in pokale po koncu srečanja so podelili Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj, in Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj.
tp
»Pokal vzpodbuda za naprej«
Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj: »Videlo se je, da Aluminij nastopa v 2. ligi, kjer je sijajno zaključil sezono. Kidričanom iskreno čestitam za osvojen pokal, prav tako pa za korektno igro čestitam tudi Zavrču, ki bo skupaj z Labodom Dravo in Aluminijem v prihodnji sezoni nastopal v 1/16 pokala Hervis.«
Bojan Flis, trener Aluminija: »S predstavo naše ekipe nisem najbolj zadovoljen. Videlo se je namreč, da nekateri igralci niso več z glavo pri stvari in da bolj razmišljajo o počitnicah. Kljub temu smo povsem zasluženo slavili, osvojen pokal pa bo za naprej lepa spodbuda.«
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
12-letna Maja že skače 5 metrov
Ekipni prvenstvi za člane in mladince: članice četrte
Tako mladinsko ekipno prvenstvo v Velenju kot člansko v Celju sta pokazala, da Atletski klub Cestno podjetje Ptuj sodi po kvaliteti v zgornjo četrtino slovenskih klubov. Pokazalo se je, da so dekleta nekoliko boljša od fantov tako v mladinski kot v članski konkurenci. Ptujski atleti niso imeli zastopstva v vseh disciplinah, kar jih je oddaljilo od boja za najvišja mesta. Še najmanj zaostanka za tretjim mestom so imele mladinke, ki so končale na šestem mestu med petindvajsetimi klubi. Med njimi sta največ točk v skupni seštevek prispevali Urška Škerget v teku na 400 metrov (59,22 sekunde) in Nastja Klanjšek v troskoku (11,64 metra). Mesto nižje med dvaindvajsetimi klubi so se uvrstili fantje, a s precej večjim zaostankom. Tukaj sta največ pokazala pionirja Aljaž Brlek na 100 metrov (11,63 sekunde) in Luka Medic v teku na 800 metrov (2 minuti in 8,59 sekunde).
Z osebnim rekordom 10,91 sekunde na 100 metrov, kar je tudi ptujski rekord, je sezono začel Mitja Horvat. Na 200 metrov je drugi dan tekel 22,11 sekunde. Drugi najboljši rezultat med člani, ki so bili šesti med šestindvajsetimi klubi, pa je dosegel veteran Dejan Dokl v suvanju krogle (14,34 metra). Med članicami, ki so osvojile visoko četrto mesto med dvaindvajsetimi klubi, sta ob odsotnosti Nine Kolarič najboljše rezultate dosegli Laura Pajtler (58,01 sekunde) in Urška Šker-get (58,86 sekunde) v teku na 400 metrov.
Pionirski miting v Kranju
Minuli konec tedna je Kranj gostil najmočnejši pionirski miting v Sloveniji, 16. po vrsti, ki se ga je udeležilo 19 mladih ptujskih atletov. Po besedah trenerja Aleša Bezjaka so se iz Kranja vrnili zelo zadovoljni z izkupičkom. Dobre vremenske razmere in odlično vzdušje so pripomogli k doseganju dobrih rezultatov in po večini osebnih rekordov naših najmlajših. Znova je svoj talent dokazala Maja Bedrač, ki je v skoku v daljino (499 centimetrov) in teku na 200 metrov (28,38 sekunde) dosegla dve prvi mesti z dvema
Mladinke se bile šeste, mladinci pa sedmi na ekipnem državnem prvenstvu.
novima državnima rekordoma med pionirkami v kategoriji U12. Poleg tega pa je bila še druga med oseminštirideseti-mi tekmovalkami v teku na 60 metrov (8,72 s).
Bezjak je predstavil in komentiral tudi ostale vidne rezultate podmladka Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj: »V kategoriji U16 sta izjemno tekmovala tudi Aljaž Brlek, ki je zmagal v teku na 100 m (11,55 sekunde) ter Luka Medic 600m (1 minuta in 30,15 sekunde). Oba sta letos kandidata za medalje na pionirskem državnem prvenstvu, ki bo septembra na Ptuju. Veronika Domjan je suvereno zmagala v suvanju krogle (10,34 metra). Melani Hentak je dosegla tretjo daljavo v metanju vortexa (58,28 metra). Predvsem v kategoriji U16, v kateri nastopajo vsi zgoraj omenje-
ni, je opazen velik napredek in razvoj v rezultatu. Dobro sta nastopili tudi Maruška Korpič Lesjak in Doroteja Domjan v skoku v daljino ter v teku na 600 metrov, v disciplinah, kjer je bila močna konkurenca. Veliko za njimi pa ne zaostajajo tudi tekmovalci v mlajših kategorijah (U14 in U12), katerih čas za dosego odličnih rezultatov šele prihaja. Dobro delo v mlajših kategorijah v zadnjih letih, predvsem v atletski šoli, pa obeta kvaliteto in množičnost tudi v mladinskih vrstah.« V teh kategorijah je v zadnjih letih nastala vrzel po prehodu uspešnih mladinskih atletov v članske vrste. Letos bo ptujski klub organiziral tri državna prvenstva, prvo v mnogobojih za vse kategorije pa je na sporedu že ta konec tedna.
Se ne dvanajst let stara Maja Bedrač je s 499 centimetri postavila novi državni rekord v skoku v daljino za kategorijo U12.
Velika nagrada v Slovenski Bistrici: hitre noge Mitje Horvata
Prvo tekmovanje izmed desetih v peti sezoni mednarodne lige AZS za VN Vzajemne je bilo minulo nedeljo v Slovenski Bistrici. Odličen uvod v novo sezono je uspel najhitrejšemu Ptujčanu Mitju Horvatu. Že v predtekih na 100 metrov se je spustil pod mejo 11 sekund (10,93 sekunde), pri tem pa je bila pomoč vetra od zadaj prevelika (3 metre na sekundo). V konkurenci najmočnejših slovenskih in hrvaških sprinterjev je osvojil sedmo mesto. Kasneje je v B finalu svoj rezultat še izdatno izboljšal na 10,76 sekunde, ob žal minimalni nedovoljeni pomoči vetra (2,1 metra na sekundo; dovoljena pomoč znaša 2 metra na sekundo). »Glede na to, da je to šele druga prava tekma v letošnji sezoni, sem z dosežkom izredno zadovoljen. Uspel mi je odličen tek, videlo se je, da sem nastopil popolnoma sproščen. Dobre občutke s treninga mi je uspelo prenesti na tekmo, ta rezultat je zagotovo izjemna vzpodbuda za še bolj zagnano delo na treningih. Verjamem, da sem sposoben ta rezultat še za kakšno stotinko izboljšati,« je povedal Horvat.
Uroš Esih
Športno plezanje
Mina tretja na prvi letošnji tekmi DP v težavnosti
V Kranju je 23. 5. potekala prva tekma državnega prvenstva v težavnostnem plezanju. Ker je slovenska članska vrsta, predvsem ženska, med najboljšimi tudi v svetovnem merilu, so tudi tekme DP na visokem nivoju. Tokrat so izstopale štiri plezalke, ki so v
kvalifikacijah splezale prav do vrha. V finalnem nastopu je najvišje splezala Natalija Gros, tik za njo se je uvrstila Maja Vidmar, na 3. mesto pa se je uvrstila Ptujčanka Mina Mar-kovič. Skupno je nastopilo 15 tekmovalk.
JM
1. tekma DP v težavnosti, rezultati:			
		kvalifikacije	finale
1. Natalija Gros	AO Kranj	36.00 vrh	39.00 +
2. Maja Vidmar	PK Škofja Loka	36.00 vrh	39.00 -
3. Mina Markovič	PK 6b Ptuj	36.00 vrh	35.00 -
4. Asja Gosar	PK Divača	36.00 vrh	30.00
5. Ajda Rojc	PK Škofja Loka	30.50 -	12.00 -
6. Karin Tomažič	Društva prosti čas	29.00 -	12.00 -
6. Jerca Meglič	ŠPO Tržič	29.00 -	12.00 -
8. Katarina Fon	AO Kranj	31.00 +	11.50 -
9. Tina Šušteršič	AO Kranj	32.00 -	8.00 -
10. Katja Planinc	AK Ravne	25.00 -	
Namizni tenis
Darko Drčič zmagal v Lenartu
V Lenartu je minulo soboto potekal tradicionalni, 14. turnir v namiznem tenisu, ki so se ga udeležili igralci iz podra-vske, prekmurske in posavske regije. Štirideset tekmovalcev je bilo razporejenih v osem predtekmovalnih skupin po pet tekmovalcev, ki so igrali
med sabo. Prvo mesto je na koncu osvojil Darko Drčič iz Ptuja, ki je v polfinalu premagal Silva Slačka, v finalu pa še Borisa Škobrneta.
REZULTATI POLFINALE: Darko Drčič (Ptuj) - Silvo Slaček (Clrkovce) 3:0, Boris Škobrne (Celje) - Kevin Belšak (Mala Nedelja) 3:2; ZA 3. MESTO: Silvo Slaček - Kevin Belšak 3:1; ZA 1. MESTO: Darko Drčič - Boris Škoberne 3:1.
Danilo Klajnšek
Od leve: Kevin Belšak, Boris Škoberne, Darko Drčič, Silvo Slaček
Trije Ljutomerčani in Ptujčan na SP
Na 15. svetovnem prvenstvu veteranov v namiznem tenisu, ki bo od 7. do 12. junija na Kitajskem, bodo nastopili tudi igralci iz Ljutomera in Ptuja. S še štirimi tekmovalci iz preostalih krajev Slovenijo bodo
našo reprezentanco zastopali Evgen Vedlin (Ptuj) ter Renata Zrinski, Ivica Sklizovic in Darko Fijavž (vsi Ljutomer) - na posnetku (z leve).
Vedlin, Sklizovic in Fijavž so bili udeleženci 14. SP pred dvema letoma v brazilskem Riu. Za letošnje prvenstvo je prijavljenih 2084 igralcev iz 51 držav.
NŠ
Šolski šport • Ekipno DP v krosu za OŠ in SŠ
OŠ Sveti Tomaž osvojila drugo mesto
V športnem parku Roven pri Železnikih je prejšnjo soboto potekalo ekipno državno prvenstvo v krosu za osnovno- in srednješolce. S številčno zasedbo so se ga udeležili učenci OŠ Sveti Tomaž, ki so v skupnem seštevku na razmočeni in težki progi osvojili odlično drugo mesto. Za OŠ Grm iz Novega mesta so zaostali zgolj za eno točko, v izenačeni konkurenci pa so OŠ Franceta Bevka iz Tolmina prav tako za eno točko prehiteli. Med 413 tekači so
imele svoje predstavnike tudi ptujske osnovne šole Mladika, Breg in Olge Meglič, ki pa zaradi premajhnega števila sodelujočih niso bile uvrščene v končni vrstni red.
Med posamezniki je edino posamično kolajno v ta konec Slovenije prinesel Luka Medic (Mladika), osvojil je bron. Za las oziroma 1,4 sekunde jo je zgrešila Katja Petek iz Svetega Tomaža, ki je osvojila četrto mesto. Mladi Prleki so bili najboljši prav v tej kategoriji
(letnik rojstva 1998), uspeh generacije sta s šestim in sedmim mestom dopolnila Aleš Kamenšek in Primož Kosi. K šolskemu uspehu so veliko prispevali še leto starejša sedmošolka Monika Meško in osmošolca Teo Rakuša (oba 9. mesto) ter Tjaša Dovečar (10. mesto). OŠ Sveti Tomaž je ob uspehu sporočila, da medalje niso najpomembnejše, da radi tečejo, ker s tem skrbijo za svoje zdravje.
Uroš Gramc
Ptujsko / Krize še ni konec
Najslabsi gospodarski rezultati v zadnjih petih letih
Doseženi rezultati poslovanja gospodarskih družb, podjetnikov in zadrug na Ptujskem v lanskem letu niso najboljši, po ugotovitvah Ajpesa so najslabši v zadnjih petih letih.
Na poslabšanje rezultatov na območju celega Podrav-ja je imelo največji vpliv poslovanje družb s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti. MO Ptuj je druga občina v Podravju po pozitivnem neto rezultatu v višini 9,7 milijona evrov. Dodana vrednost v Podravju v višini 27.989 evrov, kar je za šest odstotkov manj kot v letu 2008, še vedno močno zaostaja za slovenskim povprečjem, ki znaša za leto 2009 34.168 evrov. Po podatkih Ajpesa so skupni čisti dobiček v lanskem letu ugotovile družbe v 11
občinah UE Ptuj, neto čisto izgubo pa družbe v petih občinah. Glede na izkazani neto čisti dobiček so v ospredju družbe iz MO Ptuj, ki so v letu 2009 zaposlovale 6194 delavcev ali za 5,7 odstotka manj kot v letu 2008, medtem ko so največjo čisto neto izgubo izkazale družbe iz občine Kidričevo. Zadruge z območja UE, ki delujejo na področju kmetijstva, lova in gospodarstva, so v letu 2009 ustvarile 17 tisoč evrov neto čistega dobička, kar je na meji pozitivnega. V letu 2009 je na Ptujskem pozitivno poslovalo 1700 podjetnikov, 490 ali 22,3 odstotka pa jih je lansko poslovanje sklenilo z negativnim poslovnim rezultatom. Glede na splošno gospodarsko in družbeno klimo gospodarski subjekti na Ptujskem še ne pričaku-
OBMOČNA
OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA PTUJ
OBRTNIKI IN PODJETNIKI, ČLANI 00Z PTUJ, SE PRIPOROČAJO S SVOJIMI IZDELKI IN STORITVAMI!
PODATKE O IZVAJALCIH POSAMEZNIH STORITEV (NASLOVE IN KONTAKTNE ŠTEVILKE) LAHKO ZAITERESIRANI DOBITE:
-	OSEBNO NA SEDEŽU 00Z PTUJ, VOŠNJAKOVA13, PTUJ;
-	PO TELEFONU (02) 749-3950, FAKSU (02) 749-3955 ALI
-	ELEKTRONSKA POŠTA: ZDENKA.SKERGET@OZS.SI
jejo tako hitrega izboljšanja, kljub temu da se v določenih segmentih gospodarstva že povečujejo naročila.
Evropski teden podjetništva
V torek, 25. maja, se je v Sloveniji začel drugi Evropski teden podjetništva, ki bo trajal do prvega junija. Namenjen je spodbujanju podjetništva in podjetniške miselnosti. V tem času bodo potekale številne aktivnosti v okviru vseevrop-ske kampanje. Nacionalna koordinatorja kampanje sta Javna agencija RS za podjetniške in tuje investicije in Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Slovenija. S podporo Ministrstva za gospodarstvo sta pripravili bogat program najrazličnejših dogodkov po vsej Sloveniji, ki bo potekal vse do konca junija 2010. Lanski prvi teden podjetništva je organizirala Evropska komisija, izkazal se je
za uspešno informativno komunikacijsko dogajanje med državnimi in drugimi podjetniškimi podpornimi inštitucijami ter podjetniki, zato so sklenili, da ga bodo nadaljevali. Vseevropska kampanja za spodbujanje podjetništva in podjetniške miselnosti poteka hkrati v 37 državah Evrope. Slovenija se je že z lanskim dogajanjem izkazala tako po številu dogodkov kot tudi sami vsebini. V letošnjem Evropskem tednu podjetništva je poudarek na ponudbi informacij o ukrepih EU ter državnih, regionalnih in lokalnih oblasti za podporo mikro, malim in srednje velikim podjetjem, spodbujanju podjetništva, zlasti še med mladimi, da bi resno razmislili o podjetništvu kot o svoji možnosti za ustvarjanje kariere. Evropski teden podjetništva pa je tudi priložnost za zahvalo podjetnikom za njihov prispevek pri zagotavljanju delovnih mest, inovacij in konkurenčnosti na trgu. Osrednji slovenski dogodek v okviru 2.
m i j
Foto: Črtomir Goznik
Prvi so krizo občutili obrtniki, ki delajo za prvogradnjo avtomobilske industrije, v letošnjem letu se je stanje pričelo izboljševati, naročila so se povečala za 30 in več odstotkov.
Evropskega tedna podjetništva 2010 je letos potekal pod nazivom Imate idejo? Ujemite najboljše! Pri Evropski komisiji skrbi za spodbujanje podjetništva Oddelek podjetništvo znotraj generalnega direktorata za obrt in podjetništvo. Ob tem pa so njegove naloge tudi izdelava analiz, načrtovanje in spodbujanje političnih ukrepov, ki izboljšujejo
poslovno okolje ter krepijo splošno konkurenčnost malih in srednjih podjetij. Evropska komisija je leta 2008 sprejela tudi Akt za mala podjetja, ki ga je podprla tudi slovenska vlada, a v praksi še ni zaživel, ugotavljajo slovenski obrtniki in podjetniki. Na to so tudi opozorili na letošnjih Dnevih obrti v Portorožu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Trgovina na Ptuju je v zadnjih letih postala pomemben zaposlovalec.
O ustanovitvi podjetja, kreditih, lizingih, deficitarnih poklicih
V obrti še velike možnosti za zaposlitev
S sekretarjem OOZ Ptuj Borisom Repičem smo se pogovarjali o ustanovitvi podjetja, kreditih, lizingih in drugih pasteh podjetništva in obrtništva. Ne glede na krizo je to dejavnost, ki razpolaga z veliko možnostmi za zaposlitev.
Gospod Repič, kako poteka ustanovitev podjetja oziroma kakšne pogoje mora izpolnjevati nekdo, ki se odloči za ustanovitev podjetja? Kako pa je z s. p.-ji (samostojnimi podjetniki)?
Zakon o gospodarskih družbah določa, da se lahko določena podjetniška dejavnost opravlja v različnih statusnih oblikah. Tako poznamo samostojnega podjetnika posameznika (s. p.) in družbe, ki so glede na to, kako družbeniki jamčijo za poslovanje družbe, lahko osebne ali kapitalske. Pri osebnih družbah (komandi-tna družba - k. d., družba z neomejeno odgovornostjo -d. n. o. in tiha družba - t. d.) družbeniki za poslovanje podjetja jamčijo z osebnim premoženjem, enako kot s. p.-ji, pri kapitalskih družbah (družba z omejeno odgovornostjo - d. o. o., delniška družba - d. d., ko-manditna delniška družba -k. d. d. in evropska delniška družba) pa jamčijo za obveznosti podjetja s kapitalom podjetja. Najpogostejši obliki pri nas v Sloveniji sta s. p. in d. o. o.
Zraven že omenjenega je pri ustanavljanju podjetja ali s. p.-ja zelo pomembno poznati tudi obrtni zakon. Ko registriramo dejavnost, je treba za vsako dejavnost najti ustrezno šifro v klasifikaciji dejavnosti. Nato je treba preveriti, ali je ta ista šifra navedena v obrtnem zakonu oziroma njegovih podzakonskih aktih kot obrtna dejavnost ali obrti podobna dejavnost. To je pomembno zato, ker se mo-
rajo tisti, ki opravljajo takšne dejavnosti, vpisati v obrtni register (za nekatere dejavnosti morajo podati sami vlogo za obrtno dovoljenje, za nekatere pa se jim avtomatsko izda sklep o vpisu v obrtni register), za nekatere dejavnosti pa morajo tudi izpolnjevati določene izobrazbene pogoje (npr. ustrezna poklicna šola, ustrezna srednja šola ali opravljen mojstrski izpit - pogoj mora izpolnjevati podjetnik sam ali pa pri njem zaposleni delavec). Takšnim podjetnikom, ki si morajo pridobiti obrtno dovoljenje ali se jim izda sklep o vpisu v obrtni register pravimo 'obrtniki'. Pri tem je najpomembnejše, katere dejavnosti in na kakšen način jih podjetnik izvaja, statusna oblika (s. p. ali družba) pa pri tem ni pomembna.
Postopek registracije je enostaven in hiter
Sam postopek registracije je danes enostaven in hiter. Samostojni podjetnik (s. p.) pridobi pravno sposobnost, ko je vpisan v Poslovni register Slovenije. Vpis lahko samostojni podjetnik opravi prek spletnega portala e-VEM (vse na enem mestu) ali na vstopnih točkah VEM (na območju OOZ Ptuj so vstopne točke zraven naše OOZ tudi še Upravna enota Ptuj, ZRS Bistra in HALO Cir-kulane). Vpisi samostojnih podjetnikov v Poslovni register Slovenije so brezplačni. Podjetnik, ki se oglasi na vstopni točki VEM, mora imeti s seboj samo identifikacijski dokument in svojo davčno številko. Pri družbah se ustanovitev lahko izvede na dva načina. Vse oblike družb lahko ustanovimo pri notarjih, edino ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) lahko brezplačno izvedemo
tudi na točki VEM. Pri točki VEM je mogoče vložiti predlog za vpis ustanovitve d. o. o. samo, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer, da se vložki vplačajo samo v denarju (min. 7.500 EUR ustanovitvenega kapitala) in da družbeniki sprejmejo akt o ustanovitvi na obrazcu VEM, brez spreminjanja.« Kakšne so prednosti podjetja, kakšne pa s. p.-ja oziroma kaj bi vi svetovali tistim, ki se šele odločajo za podjetništvo, za kaj naj se odločijo, za ustanovitev podjetja ali s. p.-ja? »To je vprašanje, ki ga podjetniki najpogosteje zastavljajo. Odgovor je večplasten, različni strokovnjaki zagovarjajo različne prednosti in slabosti določenih statusnih oblik. Vsekakor pa morajo podjetniki pri svoji odločitvi upoštevati predvsem naslednja dejstva. Pri s. p.-ju govorimo o prostem pretoku denarja s poslovnega transakcijskega računa s. p.ja na podjetnikov zasebni transakcijski račun. Pri vseh oblikah podjetja pa morate že v trenutku, ko dvignete gotovino iz podjetja, imeti dokument, ki dokazuje upravičenost dviga (npr. potni nalog, račun dobavitelja ...). V nasprotnem primeru, če takšen dokument, ki dokazuje upravičenost dviga sredstev iz podjetja, ne obstaja, se šteje, da gre za dvig za osebne namene, kot kredit podjetja občanu. Kredit morate seveda podjetju vrniti, in to s predpisanimi obrestmi, ki predstavljajo podjetju prihodek. Veliko lastnikov družb na to pozablja in imajo posledično zaradi tega tudi velike težave. Prav ta prosti pretok sredstev je najpogosteje omenjena prednost s. p.-ja v primerjavi z družbami.
Naslednja zelo pomembna stvar je, da se zavedamo, da s. p.-ji nimajo osebnega dohodka, ampak vsak mesec samo plačajo svojo zavaro-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič, sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Od politike posamezne občine je odvisno, kakšni so pogoji za ureditev poslovnih prostorov v obrtnih in industrijskih conah
valno osnovo (prispevke za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje). Njihova plača, od katere živijo, je torej dobiček s. p.-ja. Višina zavarovalne osnove s. p.-ja se določi vsako leto znova, odvisna je od dobička v preteklem letu, poznamo pa osem razredov za plačilo prispevkov. Torej si s. p. zneska zavarovalne osnove ne določa sam, ampak je odvisen od dobička v preteklem letu. Mesečni prispevki se v tem trenutku gibljejo med 280 in 1.312 EUR. V družbah imajo družbeniki osebni dohodek, določena je samo najnižja bruto osnova, višino plače pa si lahko določate sami. Iz navedenega torej sledi, da s. p. nima plače, kar lahko velikokrat pomeni tudi težave pri pridobivanju kredita pri bankah, družbeniki v družbah pa imajo plačo. Prav tako si s. p. višine zavarovalne osnove ne določa sam, odvisna je od dobička v preteklem letu, v družbah pa si plačo družbeniki določajo sami, določen je samo minimum.
Tretje zelo pomembno dejstvo pa je obdavčitev dobička. Pri s. p.-jih je dobiček iz poslovanja obdavčen skozi dohodnino, dohodninska lestvica je progresivna in že pri relativno nizkih dobičkih zapademo v visoko stopnjo dohodnine: npr. dobiček do 7.528,99 EUR s 16 odstotki, dobiček med 7.528,99 in 15.057,96 EUR z 27 odstotki in dobiček nad 15.057,96 EUR z 41 odstotki. Družbe imajo dobiček obdavčen z zakonom, ki v letu 2010 določa 20-odstotni davek iz dobička. Pri večjih dobički so zato razlike zelo velike in takrat je samo iz tega vidika zagotovo bolj smotrno imeti podjetje kot pa s. p. Če primerjamo dve najpogostejši statusni obliki, s. p. in d. o. o., moramo vedeti tudi, da za ustanovitev s. p. ne potrebujemo osnovnega kapitala, pri d. o. o. pa je
osnovni kapital družbenikov najmanj 7.500 EUR. Glede odgovornosti pa je seveda še enkrat treba poudariti, da s. p. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, družbeniki d. o. o. pa odgovarjajo samo s premoženjem d. o. o.«
Fantastične ideje niso vedno tudi poslovne priložnosti
Ključnega pomena pri ustanovitvi podjetja je poslovni načrt. So bodoči podjetniki dovolj poučeni o vseh pasteh, ki jih prinaša podjetništvo?
»Podjetništvo danes prinaša številne pasti, o katerih se morajo bodoči podjetniki podučiti sami. Bistveno je, da se zavedajo, da danes ni dovolj, da znaš nekaj kvalitetno narediti, ampak da obvladaš vse poslovne funkcije podjetja. Bodoči podjetniki morajo sami aktivno izkoristiti vso podporno okolje za podjetništvo, ki obstaja. To podporno okolje je zelo razvejano, zato podjetnikom nikoli ne sme biti nerodno vprašati in poiskati odgovorov na vprašanja, ki jih mučijo.
Na začetku se seveda bodoči podjetnik znajde pred vprašanjem, ali je njegova ideja tudi lahko poslovna priložnost. Poznamo fantastične ideje, ki pa iz različnih razlogov niso tudi poslovne priložnosti. Zato mora bodoči podjetnik za preverjanje svoje ideje uporabiti orodje, ki mu rečemo poslovni načrt. Skozi poslovni načrt namreč skozi skrbno analizo ugotovimo, ali je določena ideja tudi poslovna priložnost, ki bo prinašala dobiček in preživetje podjetja. Zavedati se moramo, da živimo v času hitrih in stalnih sprememb in da so v podjetništvu edina stalnica prav spremembe.
Z ustanovitvijo podjetja se
planiranje šele prav začne in poslovni načrt je dobra izhodiščna točka. Skozi poslovni načrt dobi podjetnik pomoč pri odločanju, preveri poslovne vidike, dobi podatke o panogi in trgu, ugotovi, kje ga čakajo ovire in zato lahko planira ukrepe, kako se le-tem izogniti, opredeli si cilje in s tem posledično dobi možnost nadzora doseganja ciljev, pogosto pridemo skozi poslovni načrt in razmišljanje o svojem poslu do novih možnosti, poslovni načrt pa nam omogoča tudi prepričljivejši nastop npr. na banki.
Zato je temeljno pravilo podjetništva, da mora podjetnik pripraviti poslovni načrt sam, vnesti vanj svojo osebnost, svoje znanje in zmožnosti, svojo vizijo posla. Podjetnik lahko dobro predstavlja in pojasnjuje poslovni načrt le, če je načrt njegovo delo. Seveda pa to ne pomeni, da naj bi podjetnik zavrnil strokovno pomoč pri pripravi poslovnega načrta, saj je prav ta pomoč bistvena sestavina različnih programov podjetniške podpore. Zato bi vsem novim in obstoječim podjetnikom priporočil, naj izkoristijo podporno okolje, ki obstaja, naj izkoristijo orodja, ki so razvita in enostavna za uporabo.«
Pomoč države le skozi
samozaposlitev
Na kakšno finančno pomoč lahko računajo mladi podjetniki na začetku svoje poti? Kakšno podporo nudi država pri razvoju podjetništva, kaj je z lokalnimi skupnostmi?
»Mladi podjetniki pri preverjanju svoje ideje slej ko prej pridejo do tega, da ugotovijo, da potrebujejo za aktivnosti podjetja vire. Viri so različni (kadri, oprema, prostor), vsi pa so poveza-
ni s financami. Na začetku podjetniške poti zato finančni viri predstavljajo veliko oviro. Banke bodočim podjetnikom le stežka ponujajo pomoč, ker jih ne poznajo. Zato se zgodba začne tako, da finančna sredstva pridobimo iz lastnih prihrankov ali pa nam na pomoč priskočijo družinski člani ter prijatelji. Če pa želimo pridobiti finančna sredstva od formalnih institucij, dobaviteljev, poslovnih partnerjev ali celo od konkurence, moramo imeti izdelan dober poslovni načrt, o katerem smo že govorili. V različnih obdobjih podjetnik potrebuje različno količino finančnih sredstev, razlikujejo se tudi po strukturi in virih. V osnovi je vsako financiranje lahko lastniško (lastna sredstva, družina ...), dolžniško (banke in druge institucije, prijatelji, dobavitelji, kupci . ) ali kombinirano (tvegani kapital in sorodno). Prednosti malih podjetij so v večini predvsem v relativno nizkih stroških, fazni potrebi po kapitalu in večji prilagodljivosti. Velikokrat zato slišimo, da obrtniki in mali podjetniki rečejo, da so začeli v garaži ali v kleti. Pomoč države bodočim podjetnikom je v tem trenutku možna samo skozi sredstva za samozaposlitev. Gre za osebe, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje in se odločijo, da se bodo sa-mozaposlile, torej ustanovile svoj s. p. ali svoje podjetje. Skozi svetovalno-ocenjevalni intervju in tridnevno delavnico o podjetništvu se njihova ideja oceni ali predstavlja tudi poslovno priložnost, in če je tako, so upravičeni do 4.500 EUR subvencije. Samozaposleni mora ostati podjetnik najmanj eno leto, sredstva subvencije pa so namenjena za plačilo zavarovalne osnove s. p.-ja oziroma za plačilo prispevkov njegove plače v podjetju. Podporo podjetnikom začetnikom ponuja tudi Slovenski podjetniški sklad, vendar gre tu predvsem za podporo začetnikom v subjektih ino-vativnega okolja (tehnoloških parkih in inkubatorjih), so pa prav ta podjetja potencial nadaljnje rasti in razvoja. Lokalne skupnosti mladim podjetnikom pomagajo skozi razpise, vendar gre pravilo-
ma za nižje zneske pomoči, ki je seveda vezana na to, če je določen razpis odprt in se podjetnik na njega prijavi.«
Kakšne pa so pasti lizinga?
»Skoraj vsak podjetnik si pri nakupu opreme, osnovnih sredstev zastavi vprašanje, kako opraviti nakup. Tovrstni nakupi so za podjetje lahko velik finančni zalogaj. Za nakup običajno niso dovolj sredstva podjetja, ampak si je treba pridobiti dodatna finančna sredstva s kreditom ali lizingom.
Kakšna je torej razlika med li-zingom in kreditom? Glavna razlika je v zavarovanju terjatev. Pri lizingu načeloma ni treba pridobiti dodatnih poroštev oziroma zavarovanj, ker zavarovanje predstavlja predmet lizinga. Poznamo finančni in operativni lizing. Finančni lizing predstavlja obliko financiranja, kjer se lizingojemalec že v začetku, ob sklepanju pogodbe, odloči za lastništvo nad predmetom lizinga po poteku pogodbe. Finančni lizing pomeni dejansko financiranje nakupa predmeta in je po svoji vsebini zelo podoben nakupu na obroke oziroma kreditu, glavna značilnost pa je ta, da je predmet lizinga do končnega poplačila last lizingodajal-ca. Pri tej obliki financiranja amortizacijo obračunava li-zingojemalec, v nasprotju z operativnim lizingom, kjer jo obračunava lizingodajalec. Lizingojemalec je tudi upravičen do poračuna DDV. Operativni lizing je vrsta financiranja in je namenjen vsem, ki jih zanima predvsem uporaba, ne pa toliko nakup predmeta lizinga po izteku pogodbenega razmerja. Še posebno primeren je za podjetja in podjetnike, saj omogoča le uporabo točno izbranega predmeta za dogovorjeno obdobje. Predmet lizinga knjiži kot osnovno sredstvo najemodajalec, zanj obračunava amortizacijo, najemnik pa plačuje mesečne obroke, ki jih v celoti knjiži kot stroške najema. Ob izteku pogodbenega razmerja najemnik predmet najema praviloma vrne. Glede pasti lizinga pa je tre-
ba povedati, da ko se odločamo za lizing, na tržišču skrbno pregledamo ponudbe, saj obstaja velika konkurenca tudi na tem področju. Lizinge moramo med seboj primerjati in se pogajati. Ne glede na obliko financiranja pa se je vedno treba zavedati, da gre za večje finančne obveznosti, ki jih boste odplačevali še vrsto let, in če ne boste zmožni odplačevati lizinga čez npr. 5 ali 10 let, so posledice lahko zelo hude, v najslabšem primeru tudi odvzem - prodaja predmeta lizinga.«
Krediti slovenskih bank so za podjetnike na splošno predragi, ne samo za mlade podjetnike. Čeprav vlada že zdavnaj obljubila, da bo kreditni krč popustil, tega ni, pa tudi ne cenejšega bančnega denarja za razvoj, čeprav smo državljani v bistvu sanatorji slovenskega bančnega sistema.
»Za glavne krivce svetovne finančne in gospodarske krize mnogi poznavalci označujejo prav banke. Zato bodo banke v prihodnje mnogo bolj regulirane, slovenske banke pa morajo tudi prestrukturirati svoje vire in zagotoviti stabilnej-
še dolgoročne vire. Kreditni krč kljub obljubam vlade še ni popustil. Bankam so se znatno zmanjšali dobički, v svojih portfeljih pa imajo te tudi precej problematičnih terjatev, za katere bodo morale opraviti slabitve. Ugotavljamo tudi, da zadolževanje gospodarstva pri nas še vedno stagnira.
Obrestne mere za posojila podjetjem ostajajo v Sloveniji krepko nad povprečjem bank evro območja. Številna podjetja imajo negativni finančni tok in potrebujejo nova posojila samo za financiranje obresti za posojila. Vendar to ni pravo povpraševanje po kreditih, agresivno povpraševanje tovrstnih podjetij po kreditih pa se odraža v razmeroma visoki obrestni meri.
Tudi napovedi za ceno posojil niso najboljše, šestmesečni euribor naj bi po napovedih do maja prihodnje leto dosegel 1,5 odstotka, zdaj je tik pod odstotkom. Obrestne mere posojil za podjetja pri nas so po podatkih Banke Slovenije za tri odstotne točke nad povprečno ravnijo evro območja.«
Občine preveč pogoltne
Od občine do občine pa se razlikujejo pogoji za ureditev poslovnih prostorov v obrtnih in industrijskih conah. Zakaj?
»Osnovni razlog je v politiki vsake posamezne občine, nekatere občine želijo 'po-kasirati' velike zneske takoj, druge so spet pripravljene podjetnike privabljati z nižjimi cenami. Osnovni problem tiči v tem, da občine niso naravnane tako, da bi podjetnike privabljale z 'normalnimi cenami' in jih s tem vzpodbujale, da bi se odločali za investicije na njihovem področju. Investicije v določeno okolje na daljši rok pomenijo tudi številna delovna mesta in skozi plače oziroma dohodnino delavcev prihodek lokalnim skupnostim. Poučen primer
iz našega okolja so vsekakor Domžale, ki so znale z modro politiko vzpodbujati podjetništvo in obrt, na ta način so uspeli izgraditi eno največjih in najuspešnejših obrtno-podjetniških con.«
Kaj pa lahko poveste o deficitarni poklicih v obrti in podjetništvu?
»Deficitarni poklici so tisti poklici, pri katerih na trgu niso zapolnjena vsa delovna mesta. Na Zavodu RS za zaposlovanje pomanjkanje kadrov ugotavljajo na tri načine: na osnovi povpraševanja delodajalcev, na osnovi podatkov o brezposelnih osebah, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb ter na osnovi izdanih delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev. Deficitarni poklici tako odražajo neravnovesje na trgu delovne sile. Vsak podjetnik se kdaj sreča s problemom delovnega mesta, ki ga ni mogoče hitro zapolniti. Struktura delovne sile je dokaj neuravnovešena s kadrovskimi potrebami. Za takšno stanje lahko krivimo neustrezno izobraževalno politiko države, pomanjkanje specifičnih kadrov v okolici podjetja in tudi premajhno skrb za iskanje in usposabljanje potrebnih sodelavcev v podjetjih samih. Problema deficitarnih poklicev ne moremo rešiti v kratkem času. Aktualni podatki iz Zavoda za zaposlovanje, OS Ptuj, nam pokažejo, da na našem področju primanjkuje kadra za naslednje poklice: inženirji/inženirke gradbeništva; zdravniki/zdravnice; zobozdravniki/zobozdravnice; defektolog v zdravstvu in socialnem varstvu; finanč-niki/finančnice, revizorji/ revizorke, računovodje/ra-čunovodkinje; projektni me-nedžer; pravni svetovalec; delovodja gradbeništva; vozniški inštruktor; tehnični in komercialni zastopniki/tehnične in komercialne zastopnice za prodajo; natakarji/ natakarice; poklici za zdravstveno in socialno oskrbo v zavodih; zidarji/zidarke;
železokrivec; tesarji/tesarke; krovci/krovke; polagalec keramičnih ploščic; monterji/ monterke in vzdrževalci/ vzdrževalke inštalacij in naprav; elektroinštalaterji/ elektroinštalaterke; izvajalec suhomontažne gradnje; pleskarji/pleskarke, ličarji/ ličarke; livar; varilci/varil-ke; kleparji/kleparke; mon-terji/monterke kovinskih konstrukcij; ključavničar; mehaniki/mehaničarke in	monterji/monterke
industrijskih in drugih strojev; elektromonter; monter elektronskih naprav in opreme; monter električnega omrežja; mesarji/mesarke; mizarji/mizarke; industrijski talilci/industrijske talil-ke, livarji/livarke, valjavci/ valjavke; vozniki/voznice avtobusov; vozniki/voznice težkih tovornjakov in vlačilcev; upravljavec strojev gradbene mehanizacije; upravljavec žerjava in delavci/delavke za preprosta dela pri visokih gradnjah. Že sam bežen pogled na te poklice nam pokaže, da je v podjetništvu in obrti še mnogo možnosti za zaposlovanje. Država mora samo omogočiti normalne pogoje podjetnikom za še hitrejši razvoj podjetništva in obrtniki in podjetniki bomo zagotovo tisti, ki bomo Slovenijo popeljali v boljši jutri.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptujskem so točke VEM v OOZ Ptuj, UE Ptuj, ZRS Bistra in Halo Cirkulane, na fotografiji točka VEM na ZRS Bistra Ptuj.
» Bi tudi vi } pokojninsko j varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Gospodarstvo upravne enote Ptuj v letu 2009
Dobiček se je več kot prepolovil
Gospodarska recesija in finančna kriza sta se močno odrazili na poslovnih rezultatih gospodarskih družb na območju upravne enote Ptuj oziroma šestnajstih občin na Ptujskem. Dobiček se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za več kot polovico.
Konec decembra leta 2009 je bilo na tem območju registriranih 962 gospodarskih družb, podatke iz letnih poročil pa jih je Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) predložilo 919, kar je 1,7 odstotka vseh v državi in 58 več kot v letu 2008. Med gospodarskimi družbami na Ptujskem prevladujejo mikro družbe, ki jih je slabih 91 odstotkov, majhnih je nekaj manj kot šest odstotkov, srednjih dobra dva odstotka, velikih pa le dober odstotek (1,1). Gospodarske družbe občin na Ptujskem so v letu 2009 zaposlovale 10.457 delavcev. V tem letu so ustvarile eno milijardo 57 milijonov
610 tisoč evrov prihodkov, v primerjavi z letom 2008 so se zmanjšali skoraj za četrtino (24,3 odstotka), milijardo 23 milijonov 467 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, izkazale milijardo 46 milijonov 408 tisoč evrov odhodkov, izkazani neto čisti dobiček pa je bil dosežen v višini 6 milijonov 418 tisoč evrov. Glede na to, da so srednje in velike družbe zavezanke revizije, bodo lahko po reviziji rezultati poslovanja tudi drugačni. Prihodki gospodarskih družb na območju UE Ptuj predstavljajo 1,5 odstotka vseh prihodkov gospodarskih družb v državi, pri čistem dobičku je njihov delež 0,8 odstotka, pri neto čistem dobičku 1,2 odstotka. V letu 2009 so gospodarske družbe šestnajstih občin na Ptujskem zaposlovale 2,2 odstotka vseh delavcev v državi. V letu 2009 se je število zaposlenih na območju UE Ptuj v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za 5,7 odstotka, na območju države se je v tem času število zaposlenih zmanjšalo za
3 odstotke. Izkazani pozitivni rezultat gospodarskih družb za leto 2009 je najslabši v zadnjih petih letih. Neto čisti dobiček pa se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za več kot polovico ali za 52,8 odstotka. S čistim dobičkom je lani poslovalo 550 družb, ki imajo sedež na območju UE Ptuj, kar je slabih 60 odstotkov vseh. Čisto izgubo so ugotovili v 320 družbah, čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 25,3 odstotka, čista izguba pa za 2,4 odstotka. Zadolženost gospodarskih družb na Ptujskem se v lanskem letu v primerjavi z letom poprej ni bistveno spremenila. Kratkoročne obveznosti so se v tem obdobju zmanjšale za desetino, medtem ko se je dolgoročna obveznost povečala za 23,6 odstotka. Po strukturi prevladujejo v občinah UE Ptuj družbe z registrirano dejavnostjo trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. Skupaj je teh družb 271, zaposlujejo pa slabo desetino vseh delav-
Foto: Črtomir Goznik
Večina družb oziroma dobrih 60 odstotkov ima sedež v MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Največ družb na območju UE Ptuj se ukvarja s trgovino, vzdrževanjem in popravilom motornih vozil.
cev. Po podatkih Ajpesa so skupni neto čisti dobiček v lanskem letu ugotovile družbe v 11 občinah UE Ptuj, neto čisto izgubo pa družbe v petih občinah. Po višini izkazanega neto čistega dobička so v ospredju družbe iz MO Ptuj, največjo čisto neto izgubo pa so izkazale družbe iz občine Kidričevo. Dobrih 60 odstotkov vseh družb ima sedež na območju MO Ptuj, te so v letu 2009 zaposlovale 6194 delavcev, kar je za 5,9 odstotka manj kot v letu 2008, njihov prihodek pa predstavlja 58,4-odstotni delež.
Letna poročila za leto 2009 je Ajpesu predložilo tudi 12 zadrug z območja UE Ptuj. Na območju MO Ptuj deluje sedem zadrug, po standardni klasifikaciji pa prevladujejo zadruge s področja kmetijstva, lova in gospodarstva. Zaposlovale so 136 delavcev, ustvarile 39 milijonov 492 tisoč evrov prihodkov in ustvarile 17 tisoč evrov neto čistega dobička, kar je na meji pozitivnega. Čisti dobiček je ustvarilo
Servis-prodaja GSM in računalniške opreme
MDE Elektronika Milošič Danilo, s. p., ponuja storitve servisiranja GSM aparatov in računalnikov v Gubčevi 23 na Ptuju. Telefon 02 788 55 48. Vedno imamo na zalogi veliko modelov baterij, ohišij, servisnih komponent ter ostalih dodatkov za GSMaparate.
Osebne in prenosne računalnike vam kvalitetno in hitro nadgradimo ali popravimo. Seveda pa lahko pri nas kupite tudi nove računalnike, ki jih lahko tudi skupaj sestavimo po vaših željah. Več na www.mdeptuj.si
NOVOST V NAŠI PONUDBI: - računalniška pomoč na domu, lokalne mreže, WiFi
S^tuí
I ÍSj Cisti rai
tušmobil
Čisti računi.
povezave, internet, odprava strojnih in programskih nepravilnosti, nastavitve TV in ostale elektronike.
Prodajamo in montiramo tudi digitalne zemeljske in satelitske sisteme, smo pa tudi zastopnik za TOTAL tv, kjer dobite brezplačno satelitsko opremo za sprejem vaših najljubših slovenskih in tujih programov, www.totaltv.tv
Smo tudi pooblaščen prodajalec Tušmobila, www.tusmobil.si V naših pet poslovalnicah vam nudimo vse najboljše GSMaparate po najugodnejših cenah.
www.mdeptuj.si
Obiščite poslovalnico Tušmobil PTUJ, Domino center, Trstenja-kova 5 a, telefon 070 210 656, ter franšize:
-	v Ormožu, supermarket TUŠ
-	Krap, Hardek 34, telefon 070 282 123,
-	v Gornji Radgoni, supermarket TUŠ, Ljutomerska cesta 10, telefon 070 259 655.
-	v Vojniku, Celjska cesta 24 a, telefon 070 361 591
šest zadrug, tri zadruge pa so poslovno leto zaključile z negativnim rezultatom v višini 23 tisoč evrov. V letu 2009 je bilo na območju UE registriranih 2224 majhnih samostojnih podjetnikov, podatke iz letnih poročil jih je Ajpesu predložilo 2195, kar je 3,1-odstotka vseh v državi. Med njimi prevladujejo mikro podjetniki, saj je majhnih podjetnikov le 0,2 odstotka, velikih in srednjih podjetnikov pa v občinah UE v letu 2009 ni bilo. Podjetniki so v letu 20009 zaposlovali 2638 delavcev, ustvarili 186 milijonov 361 tisoč evrov prihodkov in 8,27 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka. Prihodki podjetnikov občin na Ptujskem predstavljajo
3.7	odstotka vseh prihodkov podjetnikov na ravni države, pri čemer so zaposlovali
3.8	odstotka vseh delavcev pri podjetnikih v državi. Zaradi gospodarske recesije in finančne krize se je število zaposlenih v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za 1,8 odstotka, na ravni države za en odstotek. Pozitivno je v lanskem letu na območju UE Ptuj poslovalo 1700 podjetnikov, 490 ali 22,3 odstotka pa jih je poslovno leto 2009 zaključilo z negativnim poslovnim izidom. Podjetnikov dohodek se je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 znižal za 21 odstotkov, negativni poslovni izid pa zvišal kar za 61 odstotkov.
MG (Vir: Ajpes)
Uporabno
Vodnik za podjetnike
V naših poslovalnicah smo pripravili ponudbo, v kateri ob sklenitvi naročniškega razmerja lahko prejmete 2 aparata za ceno 1 €.
Tušmobil ponuja vse telefonske aparate za 1 € ter najcenejše klice v vsa omrežja v Sloveniji.
MDE Elektronika že 18 let z vami.	pr
Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo Vodnik za podjetnike in potencialne podjetnike, ki le-te vodi skozi ukrepe ministrstva za podporo rasti in razvoja podjetij v Sloveniji.
Vodnik je na voljo na spletni strani ministrstva.
Z njegovo pomočjo podjetniki in potencialni podjetniki najdejo podatke o načinu izvajanja ukrepov oziroma podeljevanja sredstev, seznam posameznih ukrepov in aktualnih javnih razpisov za pridobitev sredstev ter kontakte, kje lahko dobijo še več konkretnih odgovorov; prav tako pa tudi odgovore na najpogostejša vprašanja.
V vsaki fazi življenjskega cikla mala in srednje velika podjetja zahtevajo specifične ukrepe in skozi celotno obdobje delovanja tudi posebno pozornost. Na Ministrstvu za gospodarstvo si
prizadevajo, da bi sami ali prek svojih izvajalskih institucij, Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter Slovenskega podjetniškega sklada s svojimi ukrepi izboljšali podjetniško kulturo, ustvarili učinkovito in popolno podporno okolje, zagotovili zadostno in popolno infrastrukturo, povečali vlaganja v razvoj in s tem povezane naložbe. Izboljšati pa si želijo tudi povezovanje gospodarstva z znanostjo in zagotoviti prehod visoko usposobljenih kadrov v gospodarstvo, ustvariti učinkovito okolje za razvoj in inovacije ter zagotoviti ugodne in tudi posebne finančne vire. Vizija Ministrstva za gospodarstvo je podpora nadaljnji krepitvi konkurenčnosti slovenskih podjetij prek izvajanja različnih ukrepov, ki imajo podporo v strateškem akcijskem dokumentu Program ukrepov za razvoj podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007/2013.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo
Spodbujanje podjetniške kulture
Obrt in podjetništvo v MO Ptuj
Letno se skozi ptujsko mesto jedro sprehodi več kot pol milijona ljudi, skupaj z ogledi najrazličnejših prireditev pa celo milijon. To je potencial, ki bi ga morali zaznati in v največji možni meri izkoristiti obrtniki in podjetniki, pravi ptujski župan Štefan Čelan, ki staro mestno jedro vidi tudi kot kulturni in kongresni center.
Kakšna je politika lokalne skupnosti na področju spodbujanja rasti obrti in podjetništva? Kakšne so prednosti mesta z okolico, ki naj bi v to okolje pritegnile še več obrtnikov in podjetnikov?
»Žal smo v Sloveniji na področju pospeševanja podjetništva storili veliko napak. Vsakodnevno poročanje o podjetnikih kot kriminalcih
pušča globoke sledi v razmišljanju mlade generacije. Med mojimi predavanji poskušam študente mehatro-nike vedno animirati, da bi se jih čim več odločalo za podjetništvo. Njihov odgovor, da v družbi ne želijo biti zaznamovani kot tajkuni in kriminalci, zagotovo pove vse. Druga napaka pa je povezana s kratkovidnostjo in hlepenjem podjetnikov po
Mestnemu jedru se v okviru projekta Evropske prestolnice kulture pišejo boljši časi.
Foto: Črtomir Goznik
čim večjih dobičkih, ki sta celotno Evropo in s tem tudi Slovenijo potisnila v nezavidljiv položaj glede Kitajske, Indije in ostalih azijskih držav. Vsi tisti, ki se ukvarjamo z razvojem in inovacijsko dejavnostjo, dobro vemo, koliko generacij in desetletij je potrebnih, da postaneš svetovno prepoznana blagovna znamka. Največja prednost našega mesta leži v sami lokaciji. Bližina Hrvaške in severnega dela Bosne in Hercegovine je tista ponudba ob naši delovni sili, ki je zanimiva za razvitejše severne dežele v Evropski skupnosti. V MO Ptuj smo že in še pripravljamo različna povpraševanja v teh državah. Njihov največji problem je namreč v tem, da bi lahko veliko več proizvajali, pa nimajo dovolj številčne in kakovostne delovne sile. Za Slovenijo in sever Hrvaške pa trdim, da je imamo dovolj.« Kako se razvijata industrijska in obrtna cona? Ali v resnici gre samo za odpiranje trgovskih lokalov, ne pa tudi proizvodnih?
»Kljub že omenjenemu pa v naši občini po svojih zmožnostih poskušamo pomagati pri nastajanju podjetniške kulture. S finančno
ČRNA METALURGIJA
•	Pločevina
•	Palična jekla •Trakovi
•	Nosilci, profili In tirnice
•	Betonsko jeklo In armaturne mreže
•	Cevi In cevni loki •Žice
•	Orodna jekla
•	Varilni material
BARVASTA METALURGIJA INDUSTRIJSKE SUROVINE
TEHNIČNI IZDELKI
•	Električno In pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Stroji in naprave
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Vijačni material
•	Verige in bremenske vrvi
•	Varilna tehnika
•	Osebna zaščitna sredstva
•	Barve In laki
TEHCEÍXJTER
Puhova 15,2250 Ptuj T 02 78 79 610 F 02 78 79 615 info@tehcenter.si
www.tehcenter.si
SKUPNA POVRŠINA 14.000 m*
RAZREZ 1.000 m"
SESTAVA in VARJENJE 3.000 m2
STROJNA OBDELAVA 3.000 m2
MONTAŽA 2.000 m2
PESKANJE in BARVANJE 800 m2
SKLADIŠČE 2.000 m2 znotraj 6.000 m2 zunaj
ZMOGLJIVOST MOSTNIH DVIGAL nosilnost do 32 ton
CNC HORIZONTALNO - VERTIKALNI STROJI
CNC HORIZONTALNI CENTRI
CNC VERTIKALNI CENTRI
CNC STRUŽNICE
VERTIKALNE STRUŽNICE
UNIVERZALNE STRUŽNICE
BRUSILNI STROJI
STROJ ZA LASERSKI RAZREZ
STROJ ZA PLAZEMSKI IN AVTOGENI RAZREZ
UPOGIBNI STROJI
PESKALNI STROJ
LAKIRNO - SUŠILNA KOMORA
VARJENJE MIG-MAG, TIG, ELEKTRO, POD PRAŠKOM
OPREMA IN DELI ZA ZELEZARNE 1 OPREMA IN DELI ZA ALUMINIJSKO INDUSTRIJO OPREMA ZA INDUSTRIJSKA VOZILA OPREMA ZA RUDARSTVO VALJI
ZOBNIKI IN REDUKTORJI
BKIM
cerninur iao «wi srao cefmfkflr iso 14001:19m ceri1f1«r din en 72bk1w
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Celan, župan MO Ptuj
podporo posameznim izobraževalnim institucijam omogočamo, da se naši najmlajši že v rani dobi seznanijo s podjetniško kulturo.
V	ZRS Bistra Ptuj se ekipa strokovnjakov ukvarja s številnimi domačimi in mednarodnimi podpornimi orodji za promocijo, pospeševanje podjetništva in predvsem za prenos znanj iz univerz in inštitutov v gospodarsko prakso.
V	zadnjih letih smo pridobili tudi veliko evropskih in državnih sredstev za izgradnjo ustrezne infrastrukture tako v obrtni kot industrijski coni.
V	tem trenutku imamo na voljo dobrih osem hektarjev prostorsko in komunalno opremljenih zemljišč za potrebe podjetništva in obrti. Glede trgovske dejavnosti pa sem prepričan, da prav tako sodi med podjetništvo in jo v našem mestu potrebujemo.«
V	staro mestno jedro kongresno in kulturno dejavnost
V	mestnem jedru je vse manj ponudnikov, trend zapiranja malih trgovin se nadaljuje. Ali ima mesto kakšne rešitve za ta problem?
»Stara oblika trgovske dejavnosti, kjer se je dalo na nekaj kvadratnih metrih površin dostojno živeti, je žal za nami. V teh letih smo pripravili nekaj rešitev za gradnjo večjih trgovskih središč v samem starem mestnem jedru in jih predstavili spomeniški stroki. Za idejo, ki je predvidevala ohranjanje zgolj fasad in ru-šitve notranjosti objektov, smo od spomeniške stroke prejeli stališče, da gre za drugo najhujšo barbarsko rešitev, ki so jo prejeli po drugi svetovni vojni. Sama preobrazba tako občutljivega starega mestnega jedra pač zahteva počasne in premišljene korake. Veliko si obetamo od investicij in vsebinske prenove pri projektu evropske prestolnice kulture v letu 2012. S temi vsebinami in investicijami bi staro mestno napolnili s kongresno in kulturno dejavnostjo. Ta
pa terja tudi spremljajoče storitve in hotelirstvo.« Ali ste kateremu od zainteresiranih že omogočili simbolni najem lokala v mestnem jedru po vzoru Celja in še nekaterih drugih mest?
»Žal nam naša državna in občinska zakonodaja onemogoča oblikovanje cen simbolnega značaja. Največkrat pomagamo s priznavanjem vlaganj in s tem oproščanjem plačevanja najemnim za določeno časovno obdobje. Osebno pa menim, da je ustvarjanje in bivanje v starem mestne jedru privilegij, ki ga je potrebno samo še nadgrajevati in ne več degradirati. A ni bila največja škoda povzročena ravno z miselnostjo, da je staro mestno jedro primerno za reševanje socialnih problemov, premožnejši občani pa naj si gradijo hiše po okoliških hribih? A si znate prestavljati, kaj bi nastalo iz Firenc ali Benetk, če bi tako razmišljali in delovali?« Želite obrtnikom in podjetnikom še kaj sporočiti oziroma jih usmeriti v dejavnost, ki bi v mestnem jedru vendarle preživela?
»Vsem občankam in občanom predvsem priporočam, da resnično pričnemo ceniti ta kulturni biser. Največ lahko k temu prispevamo, če se bomo iz okoliških hribov preselili v staro mestno jedro in ga na ta način vzdrževali kot svoj dom. Podjetnikom in obrtnikom pa svetujem, naj se čim prej povežejo s kulturnimi in izobraževalnimi institucijami in skupaj nastopajo z domiselno ponudbo. Cela Evropa pozna in izvaja tako imenovani projekt 'grozdenja'. Letno se skozi naše mesto sprehodi več kot pol milijona obiskovalcev. Ali jih znamo popeljati skozi trgovine in lokale v starem mestnem jedru? Če pa prištejemo še tiste, ki se udeležijo kuren-tovanja, Dobrot slovenskih kmetij, martinovanja, sejmov in ostalih prireditev, lahko govorimo o številki skoraj milijon ljudi na leto. A ni to dovolj velik obstoječi potencial, ki bi ga bilo vredno bolje izkoristiti?«
Računovodstvo - center informacij za odločanje
Z Mirkom Prelogom o delu računovodje
Moderno računovodstvo je center, v katerem se oblikujejo informacije za poslovno odločanje, pravi Mirko Prelog, s katerim smo se pogovarjali o delu računovodstva. Računovodske informacije so namenjene predvsem obrtnikom in podjetnikom oziroma nosilcem dejavnosti, so osnova za odločanje. Mirko Prelog ima dolgoletne izkušnje iz dela računovodstva. Končal je visokošolski študij na EPF Maribor s področja analize in poslovanja, leta 1994 je končal tudi specialistični študij na smeri revidiranje in podjetniško svetovanje, leta 1995 si je na Slovenskem inštitutu za revizijo pridobil naziv pooblaščeni revizor, leta 2006 pa še naziv državnega revizorja.
Gospod Prelog, kakšna je vloga računovodje v podjetju? Laiki si ga po navadi predstavljamo kot osebo, ki ima opravka s številkami, ki nekaj premetava levo in desno. »Računovodstvo je res kraj številk, kjer je opravka s številkami in kjer se evidentira vse, kar podjetje počne. Evidentiranje poteka po točno določenih pravilih, ki izhajajo oz. so jih domislili že v 16.
stoletju. Ta dvostavna knjigovodska tehnika omogoča računovodji, da obvladuje podjetje po plati njegovega finančnega zdravja. Zamislite si, da je potrebno za malo podjetje letno evidentirati okrog 8.000 raznih podatkov. Za urejenost teh mora obstajati določen način in na srečo tudi obstaja.« Poznavalci za razliko od laikov pravijo, da je računovodja trdnjava neke firme. Kaj pa pravite vi? »Moderno računovodstvo je center, v katerem se oblikujejo informacije za poslovno odločanje. Je ena izmed osnovnih poslovnih funkcij v podjetju, ki jo lahko primerjamo z osnovnimi človeškimi organi. Brez računovodstva oziroma slabo delujočega se slabost kot bolezen prenese na celotno podjetje. V računovodskem servisu SIMAM smo v prvih letih veliko energije porabili, da smo prepričali podjetnike začetnike, da naše storitve niso namenjene le davkariji in državi, ampak je naše poslanstvo namenjeno predvsem njim, da so informacije tiste, ki jih lahko s pridom koristijo pri odločanju.«
Torej je računovodstvo enako pomembno kot pro-
daja ali nabava? »Da, tako je treba razumeti to pomembnost. Podjetnik mora skrbeti, da mu vse poslovne funkcije delujejo uravnoteženo, od kadrov, razvoja, prodaje, nabave ... in tudi računovodstva. Se pa še pojavi kakšen podjetnik, ki trdi, da ima vse v glavi in da ne potrebuje sprotnih informacij oziroma modernega računovodstva. Vendar so ti redki.«
Glede na pomembnost je potrebna torej tudi ustrezna izobrazba? »Vsekakor! Razvoj je prisoten tudi na računovodskem področju in terja več znanja kot v prejšnjih časih. Podjetja se delijo, pridružujejo, združujejo, prodajajo in vse te dogodke je treba pravilno zajemati. Minili so časi, ko so upokojenci občasno vpisovali račune v knjigovodske listine. V našem servisu prevladuje visoko-in višješolska izobrazbena struktura.«
V kolikšni meri je uspeh podjetja odvisen od dela računovodje?
»Vodstvo, ki terja od računovodstva stalne - mesečne informacije, predkalkula-cije, razne simulacije poslovnih izidov, je pravo! Običajno je takšno vod-
Celostno računovodstvo in popolne storitve
Trideset zaposlenih v podjetju Finea nucleus že več kot 15 let s svojimi strankami gradi partnerski odnos, ki presega golo razmerje med naročnikom in izvajalcem
Poleg strokovno opravljenih računovodskih storitev in davčnega svetovanja v Finei Nucleus strankam omogočajo vpogled v njihove podatke. V letu 2010 si prizadevajo uvesti tudi sistem skeniranja dokumentov.
Če iščete kakovosten in zanesljiv računovodski servis, ki vam bo tudi davčno svetoval, je prava izbira družba Finea Nucleus, d. o. o., ki je vodilna v Sloveniji pri opravljanju dejavnosti zunanjega računovodenja in davčnega svetovanja in deluje na območju Ljubljane, Maribora in Murske Sobote. Ob strani vam bo stala uigrana ekipa, katere večina ima visoko izobrazbo in je opravila strokovni izpit na GZS. Zaposleni
se redno udeležujejo zunanjih izobraževanj, pripravljajo interna izobraževanja, prav tako pa imajo dobro razvito lastno bazo znanja. S svojimi zaposlenimi želijo v Finei Nucleus vzpostaviti dolgoročno razmerje, ker se zavedajo, da sta pri njihovem delu zelo pomembna strokovnost in pozitiven odnos do strank.
Usposobljeni
za domače in tuje stranke
Poleg delovanja v okviru slovenskih predpisov in poročanja v zvezi z njimi so usposobljeni tudi za poročanje lastnikom in poslovodstvu v skladu z njihovimi zahtevami. Pri tem gre predvsem za stranke s tujim lastništvom, kjer so poročila posebno zahtevna in pripravljena v tujem jeziku (angleščini ali nemščini). Manjšim strankam, predvsem manjšim družinskim podjetjem, mesečno pripravljajo poročila o njihovem delu in jim s tem olajšajo marsikatero poslovno odločitev.
Dostop do podatkov in skeniranih dokumentov
Strankam omogočajo dostop do podatkov v svojih evidencah, kot so pregled odprtih postavk kupcev in dobaviteljev, izpis opominov, pregled stroškovnih in prihodkovnih evidenc.
V letu 2010 nameravajo uvesti sistem skeniranja dokumentacije. Strankam tako dokumentov ne bi bilo več treba iskati po različnih reg-istratorjih, do njih pa bi lahko dostopale hitro in od vsepovsod. Rešitev je zasnovana tako, da bo iz dokumentnega sistema nekoč mogoče ustvariti tudi elektronski arhiv, s čimer bi se znebili odvečnih papirnatih dokumentov.
»Da svoje delo opravljamo dobro, nam v prvi vrsti potrjujejo naše zveste stranke, s katerimi sodelujemo že več let. V letih 2008 in 2009 pa smo dobili tudi priznanje Zbornice računovodskih servisov, ki nas je uvrstila med pet najboljših,« poudarjajo v Finei Nucleus.
FINE^n ucleus
Vita Kraigherja 10, 2000 Maribor, Slovenija, telefon: 02/ 234 01 31 in 01/ 530 33 80 e-pošta: info@finea-nucleus.si, www.finea-nucleus.si
Mirko Prelog
stvo tudi uspešno na ostali poslovnih funkcijah, kar se odraža na uspešnosti celotnega podjetja. Ko govorimo o težavah nekega podjetja, govorimo v bistvu, da vodstvo ni zaznalo nevarnosti. Osebno mislim, da je najnevarnejše prepričanje, ki se pojavi, ko ima podjetje obdobje 'debelih krav', da ne rabi ne računovodstva, ne kadrovske politike, ne razvojne. Klica razraščenih problemov je bila vržena ravno na področja, ki morajo biti stalno skrbno vodena. Računovodstvo je med prvimi, ki zazna, da se pojavljajo problemi, zato je uspeh podjetja odvisen od računovodje. Posrečena je prispodoba povezave direktorja in računovodje. Direktor je kapetan ladje, računovodja je komandna plošča s številnimi senzorji, ki jih kapetan ladje koristi, da vodi ladjo mimo čeri k cilju.«
Nekateri danes so še danes prepričani, da je mogoče rezultate podjetja (še) vedno prikrojevati. Kateri so standardi, ki jih mora računovodja upoštevati pri svojem delu?
»Računovodje uporabljamo mednarodne računovodske standarde in slovenske, ki so usklajeni. Računovodski izkazi so danes med državami usklajeni, kar pomeni, da računovodja v Avstriji ali v drugi državi EU dela po istih standardih.
Glede prikrojevanja pa takole: če so izkazi sestavljeni skladno s standardi in so pravilno razumljeni, potem nam dajejo resnično in pošteno sliko poslovanja. Specifičnosti družbe in poslovanja imajo lahko za potrebno tudi specifično vrednotenje ekonomskih kategorij. Vse to pa zgleda kot prikrojevanje. Če so raz-
kritja pravilno prikazana v letnih poročilih, potem uporabnik informacij o podjetju ne bo zaveden.«
Katerim pritiskom pa je vendarle podvrženo delo računovodje?
»Velikokrat vodstvo optimistično ocenjuje predvsem bolne terjatve. Enak odnos ima za zaloge oziroma blago, ki ne. Vse to se v bilancah izkazuje kot vrednost, ki ji pravimo skrite izgube. Navzven podjetje kaže torej boljšo sliko, kot je v resnici. Mislim, da je to tisti pritisk vodstva na računovodjo, ki ne dovoli ustreznih popravkov.«
Želite na koncu pogovora še kaj dodati?
»Rad bi poudaril pomembnost sodelovanja med vodstvom in računovodjem. To sodelovanje je pogoj za uspešnost podjetja. Računovodja mora biti opora vodstvu. Če to ni, ne moremo govoriti o pravem računovodju. Vsaj nekajkrat v mesecu se morata pogovarjati o podjetju. To, kar sem dodal, želim, da podjetniki ne bi spregledali! To je pomembno spoznanje dolgoletnih izkušenj sodelovanja z več kot 100 direktorji podjetij različnih velikosti.«
MG
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
(ta ¿filetee www.radio-ptuj.si
Foto: arhiv
» Prostovoljno, } investicijsko, i ter rentno f pokojninsko { zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
TISTO, d.o.o.
Podjetje TISTO, d. o. o.
Podjetje TISTO, d.o.o., ima sedež na Rogozniški cesti 34 na Ptuju. Tisto je kratica, ki pomeni trgovina in servis tovornjakov, je povedal prokurist in lastnik podjetja Vili Cerovič, univ.
dipl. ekonomist.
Gre za trgovsko-servisno podjetje z več desetletno tradicijo, ki je v začetku poslovalo pod okriljem delniške družbe Petovia avto,
zatem TS Petovia avto, d.o.o., sedaj pa je že tri leta samostojno. Podjetje ima pooblaščen servis za tovorna vozila Iveco, v svojih delavnicah pa servisirajo tudi vozila Mercedes, Man,
Foto: Črtomir Goznik
Podjetje Tisto se je pred kratkim preselilo v nove sodobno urejene prostore na Rogozniški 34 na Ptuju.
Tam, ostala tovorna vozila, viličarje in gradbeno mehanizacijo. Za vsa omenjena tovorna vozila prodajajo rezervne dele, dodatno opremo in potrošne materiale, oz. vse kar je vezano na tovorni program. ( gume, akumulatorje, olja maziva, itd.). Za zadovoljstvo in kvalitetne storitve se trenutno trudi 35 zaposlenih. Ob servisni in trgovski dejavnosti se podjetje ukvarjajo tudi z dejavnostjo pregledov in servisiranja tahografov, imajo zastopstvo znane nemške firme Continental Automotive Gmbh (bivši Simens VDO Kienzle). V poslovni enoti Tahografi, ki je sestavni del družbe Tisto, d.o.o., proizvajajo tahografe in tahograf-ske vložke ter drugi pribor za vse vrste motornih vozil. Gre za proizvodnjo s 40-le-tno tradicijo. Prodaja, servi-
Foto: Črtomir Goznik
Vili Cerovič
siranje, vgradnja in kontrola proizvodov poteka preko trgovske mreže in pooblaščenih servisnih delavnic po celi Sloveniji. Poslovna enota ima poslovanje urejeno po standardu SIS EN ISO 9001:2000 in SIS EN ISO/ IEC 17020 za kontrolne or-
gane.
Njihovi pogodbena partnerji so številna uveljavljena slovenska podjetja in podjetja s Ptujskega. Dobri kadri, znanje in izkušnje so njihova referenca, na kateri gradijo sedanjost in prihodnost.
(PR)
LU - SVITLuci Aleš, s. p., računovodski in knjigovodski servis
Servis, ki ponuja nekaj več
V Špindlerjevi 22 na Ptuju in knjigovodski servis z raj dvajsetimi leti. Leta ima sedež Lu - Svit Luci dolgoletno tradicijo. De- 1991 ga je ustanovila Ire-Aleš, s. p., računovodski javnost je pričel pred sko- na Luci, sedaj pa družin-
Lu-SVIT
Luci Aleš s.p.
Špindlerjeva ulica 22, PTUJ info: 02 780 00 80 ali ales@slo-podjetja.com
Podjetje z 19 letno tradicijo na Ptuju.
Davčno svetovanje in Računovodstvo
Izvajamo za:
Gospodarske družbe v Samostojne podjetnike posameznike Društva
E-racui
Možnost dostopa do vašega
poslovanja na daljavo
P
Nahajamo se v neposredni bližini Merkur trgovine. Lahka dostopnost z urejenim parkiriščem.
sko tradicijo nadaljuje sin Aleš Luci.
Storitve računovodstva in knjigovodstva opravljajo za gospodarske družbe, društva in samostojne podjetnike s sedeži na širšem območju Ptuja. V letih obstoja so postavili zaupanja vreden servis, ki ob beleženju poslovnih dogodkov gospodarskim in drugim subjektom pomaga pri sprejemanju poslovnih odločitev ter optimizaciji davčnih obveznosti. Računovodske in knjigovodske storitve niso pomembne samo takrat, ko gre podjetjem dobro, pomembne so tudi v kriznih časih, ko je zaradi zmanjšanja proizvodnje, težav s plačili opravljenega dela in plačilih obveznosti treba stroške spraviti na minimum, da se prebrodijo težki časi. Svojim strankam želijo pomagati po najboljših močeh, tudi z zmanjšanimi plačili za svoje storitve in odlogi plačila. Največje težave imajo obrtniki in podjetniki, ki so delali za avtomobilsko industrijo, ki so čez noč ostali brez dela, prav tako so velike težave v gradbeništvu. Število vknjižb je že prvi pokazatelj težav. V računovodskem in knjigovodskem servisu Lu - Svit se zavedajo, da je treba krizo prebroditi skupaj s strankami, da bo lahko že jutri vsem ponovno dobro šlo, da se bo delo nadaljevalo na eni in drugi strani. Vsem svojim strankam pa ob rednem delu, za katerega se dogovorijo, ponujajo tudi brezplačno svetovanje, ki ga eni koristijo,
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Luci
drugi pa ne.
Za kvalitetne storitve na področju računovodstva in knjigovodstva ter tudi davčnega svetovanja skrbi osem zaposlenih, ki si svoje znanje nenehno izpopolnjujejo. Predpisov je vedno več, potrebno je biti na tekočem, ker brez tega ni kvalitetne storitve in kvalitetne odločitve. Z uvedbo e-računovodstva, ki smo ga v letu 2009 uspešno preizkusili in ga nekatere naše večje stranke že uspešno uporabljajo, smo kakovost naših storitev in ponudbo še izboljšali, pravi Aleš Luci. Elektronsko računovodstvo jim omogoča pregled njihovega poslovanja na daljavo, dostop do
posameznih sklopov poslovnih aplikacij (faktur, izdanih dobavnic, vpogled v odprte postavke), s tem pa se zmanjšujejo tudi stroški komunikacije in logistike, saj odpadejo nakupi dragih poslovnih aplikacij. V letošnjem letu so pričeli tudi poskusno uvajati brezpa-pirno poslovanje, s katerim je možen ogled dokumentov v fizični obliki na daljavo preko interneta. Z vsemi temi naložbami želijo strankam omogočiti resnično sproten vpogled v njihovo poslovanje, kar je še posebej pomembno v kriznih časih, ko je treba v kratkem času sprejeti pomembnejše poslovne odločitve.
(PR)
®
VEM
Storitve vstopnih točk VEM
Vstopna točka VEM, vse na enem mestu, je namenjena mladim in bodočim podjetnikom, delujočim podjetjem ter vsem ostalim, ki jih zanima področje podjetništva. Gre za profesionalno strokovno in administrativno podporo v smislu informiranja, podjetniškega svetovanja in podpornih storitev na področju podjetništva. Delovanje Vstopnih točk VEM sofinancira JAPTI in Ministrstvo za gospodarstvo.
Vse storitve Vstopnih točk VEM so za uporabnike oz. ciljne skupine brezplačne.
V nadaljevanju vam podajamo nekaj trenutno aktualnih razpisov:
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
-	JAPTI razpisuje:
-	Javni razpis »Inovacijski vavčer«
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov svetovalnih storitev zunanjih svetovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega/ ih projekta/ov podjetja, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev zaščite pravic industrijske lastnine v obliki nacionalne ali mednarodne prijave: patenta in/ali modela in/ali znamke. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa, znaša 800.000 EUR.
-	Javni razpis »Usposabljanje zaposlenih v podjetju«
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov podjetja za splošno in/ali posebno usposabljanje oseb, ki so v delovnem razmerju s podjetjem za najmanj 20 ur na teden. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa, znaša 200.000 EUR.
-	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011
Predmet javnega razpisa je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti (v nadaljevanju: tuji investitor) izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Skupna višina razpisanih sredstev za leti 2010 in 2011 je 14.496.470,00 EUR, in sicer v letu 2010 znaša 6.496.470,00 EUR, v letu 2011 pa 8.000.000,00 EUR.
Slovenski podjetniški sklad razpisuje:
-	Javni razpis Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere iPU
Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij za izvedbo ope-
racij, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov.
-	Javni razpis za Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP)
Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij za izvedbo projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Se posebej je razpis namenjen spin off podjetjem, ki intenzivno sodelujejo z institucijami znanja. Skupna višina razpisanih sredstevza izdajanje garancij je 10.000.000 EUR.
-	Javni poziv za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 (P2)
Predmet razpisa so subvencije za podjetja v subjektih inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2010. Subvencije so namenjene inovativnim podjetjem. Omenjeni znesek se zniža na vrednost 100.000 EUR za podjetja, ki delujejo v cestno-prometnem sektorju.
-	Javni razpis za kapitalske naložbe Republike Slovenije v zasebne družbe tveganega kapitala
Predmet javnega razpisa so kapitalske naložbe v zasebne družbe tveganega kapitala (v nadaljnjem besedilu DTK) s strani Republike Slovenije, ki jo za potrebe tega javnega razpisa zastopa SPS. DTK morajo biti ustanovljene in delovati v skladu z v razpisu opredeljenimi določbami ZDTK. Namen javnega razpisa je razvoj obstoječega trga tveganega kapitala v Sloveniji in pospeševanje lastniških naložb v mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu MSP) v obliki naložb tveganega kapitala in mezzanin kapitala. Skupna višina razpisanih sredstev, ki so namenjena za kapitalske naložbe Republike Slovenije v zasebne DTK, je 33.998.495,66 EUR, od tega 85 % namenskih sredstev EU - ESRR in 15 % slovenske udeležbe.
Slovenski okoljski javni sklad -EKO SKLAD
-	Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 430B10
Predmet poziva je ugodno kreditiranje občanov za naložbe, ki se bodo izvajale na območju Republike Slovenije za naslednje namene, ki so podrobneje določeni s spodaj navedenimi ukrepi: A - vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogre-
vanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode
B - raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode C - Sodobne naprave za pridobivanje električne energije
D - zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb
E - gradnja stanovanjskih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, pri katerih bo: F - nabava energijsko učinkovitih naprav, G - nabava okolju prijaznih vozil, H - odvajanje in čiščenje odpadnih voda I - nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, J - učinkovita raba vodnih virov, K - oskrba s pitno vodo
Višina sredstev po tem pozivu znaša 12 milijonov EUR.
-	Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, izvedene v času od dne 9. 10. 2009 do 21.5. 2010. 3SUB-0B10
Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: nepovratne finančne spodbude) za naložbe, izvedene v času od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010. Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli za navedeno naložbo, s katero je bil izveden eden ali več naslednjih ukrepov: A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso
C - toplotna izolacija celotne fasade pri obnovi stanovanjske stavbe
D - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 2,5 milijona €.
-	Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-0B10
Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: nepovratne finančne spodbude) za nove naložbe.
A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe
Aktivnost	Opis izvajanja
1. Spremljanje in pridobivanje ključnih področij poslovanja podjetij in podjetnikov	Pridobivanje ključnih informacij lokalnega in regionalnega značaja: informacije o možnostih pridobivanja finančnih sredstev, informacije o možnostih ustanavljanja podjetij, informacije o ostalih podpornih institucijah za podjetništvo, informacije iz področja zakonodaje in pravnih zadev iz področja podjetništva, druge informacije o podjetništvu.
2. Redno posredovanje informacijskih paketov do uporabnikov	Razvoj poslovne ideje, usmerjanje k državnim spodbudam, razvoj podjetništva, poslovni načrti in elaborati, marketing, vodenje podjetja, gospodarsko statusno pravo, upravljanje s človeškimi viri ...
3. Osnovno svetovanje	Osnovno svetovanje in podajanje nasvetov iz naslednjih področij: razvoj poslovne ideje, zagon, poslovanje in razvoj podjetja, usmerjanje k državnim spodbudam, razvoj podjetništva, poslovni načrti in elaborati, marketing, vodenje podjetja, gospodarsko statusno pravo, upravljanje s človeškimi viri ...
4. Izvajanje informativno-promocijskih in izobraževalnih aktivnostih	V obliki brezplačnih delavnic za ciljne skupine: mladi, potencialni podjetniki, delujoča podjetja iz področja informativno-promocijskih in izobraževalnih aktivnosti.
5. Evidentiranje administrativnih ovir pri poslovanju podjetij	VEM-točke evidentirajo administrativne ovire, s katerimi se srečujejo potencialni podjetniki in delujoča podjetja in o njih redno poročajo pristojnim institucijam (JAPTI).
6. Izvedba postopkov s pomočjo portala e-VEM	Preko e-VEM registracijske točke izvajanje postopkov registracij in sprememb uporabe e-VEM aplikacije (samostojni podjetniki in enostavne d. o. o.).
7. Ostale aktivnosti	Oblikovanje in ažuriranje baze uporabnikov podpornih storitev, letna izvedba ankete in intervjujev med uporabniki podpornih storitevza identifikacijo potreb za nadgradnjo podpornih storitev, ostale naloge po naročilu izvajalca.
D - vgradnja sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije E - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe F - toplotna izolacija fasade pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe
G - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi I - gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe
J - nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu
Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 13,72 milijona €.
-	Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanj-skih stavb
Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstano-vanjskih stavb na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: nepovratne finančne spodbude) za: A - toplotna izolacija fasade pri obnovi večstano-vanjske stavbe
B - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe C - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih
D - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso
E - vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov F - sistem delitve stroškov za toploto Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 1,78 milijona €.
-	Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2010 in 2011 (KNLB 2). v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. razvojne prioritete Trajnostna raba energije. prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstevza sofinanciranje projektov vgradnje kotlo-vskih naprav na lesno biomaso (v nadaljevanju : KNLB).
Višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje po tem javnem razpisu, znaša 4.400.000 EUR. Vrednost operacije mora znašati najmanj 45.000 EUR (brez DDV). Višina in finančne spodbude lahko po tem javnem razpisu znašajo največ 200.000 EUR, 40 % za društva in ustanove.
-	Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010. 2011 in 2012 (DOLB 2). v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. razvojne prioritete trajnostna raba energije. prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB.
Višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje, po tem javnem razpisu znaša 6.000.000 EUR.
bistra@bistra.si, www.bistra.si, telefon:02-748-02-50
Obrtniki - izvozniki
V izvozu je bodočnost
Vulkanizerstvo Tomanič
Vulkanizerstvo Tomanič, ki ima sedež obratovalnice v Lovrencu na Dravskem polju, obstaja že 31 let. V tem času je doživelo tako vzpone in padce, ki so posledica gospodarskih in siceršnjih družbenih razmer. Trenutno zaposlujejo 24 delavcev. Gospodarska recesija in finančna kriza sta vzeli 18 delovnih mest. »V letu 2010 ponovno doživljamo pomlad, proizvodnja se je v prvih mesecih v primerjavi z letom 2009 povečala za 36 odstotkov,« je povedal lastnik in samostojni podjetnik Roman Tomanič, ki skupaj s ko-
Med njimi uživajo zelo velik ugled in zaupanje. Trenutno direktno izvozijo med 20 in 25 odstotkov svoje proizvodnje, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih letih. Glede na to, da pa so tujci lastniki tudi dela slovenskih podjetij, za katera delajo, znaša njihov skupni izvoz okrog 50 odstotkov letne proizvodnje.
Roman Tomanič pravi, da njihova obratovalnica nima večjih problemov s plačilno nedisciplino, saj imajo z vsemi dobavitelji dogovorjene skonte, kar je zelo ugodno glede na trenutno likvidnostno situacijo. »Glede na to, da kreditov dejansko ni, čeprav vlada trdi, da je kreditni krč popustil, je to edina rešitev, da lahko obvladuješ likvi-
Foto: Črtomir Goznik
Roman Tomanič
lektivom upa, da prihajajo boljši časi. Vulkanizerstvo Tomanič se je v glavnem specializiralo za izdelavo vseh vrst tesnil iz gume in drugih gumi podobnih materialov. Delajo za pr-vogradnjo avtomobilske industrije, za prvogradnjo sanitarne industrije, kar pomeni, da izdelki nastajajo z vrhunsko tehnologijo, v zahtevani kvaliteti, v dogovorjenih rokih in količinah za odpoklic. Svoje poslovanje so uredili skladno z zahtevami ISO 9001/2000, v teku pa je pridobivanje novega standarda ISO TS.
V	zadnjem času jim vse bolj zaupa tudi prvogradnja slovenske avtomobilske industrije, za katero delajo na pomembnih projektih. Vulkanizerstvo Tomanič ima že dolgoletne izkušnje na področju izvoza. Izvozniki so že 20 let, od osamosvojitve Slovenije.
V	preteklosti so v glavnem izdelovali nepovratne ventile za prvogradnjo vseh vrst avtomobilov za firmo Ventrex, ki so se v tistem času izdelovali v Evropi. Ko je bila leta 2002 ta proizvodnja ukinjena, so prešli na druge posle iz avtomobilske industrije. Kljub temu pa imajo glavne kupce tako za prvogradnjo avtomobilske industrije kot za prvogradnjo sanitarne industrije v Sloveniji (50 odstotkov jih je v lasti tujcev).
dnostjo stanje,« poudarja Tomanič. Obrtniki in podjetniki v teh kriznih časih izjemno težko pridejo do kreditov, banke se pri vlogah za kredite opirajo na podatke poslovanja iz lanskega leta, za Tomaničevo obratovalnico je bilo tako kot za nekatere druge obrtnike in podjetnike izredno kritično leto, imeli so 40 odstotkov manjšo proizvodnjo in 40 odstotkov manj prihodkov. V letih 2007 in 2008 so izpeljali investicije v posodobitev proizvodnje in povečanje kapacitet, kar je zelo negativno vplivalo na poslovanje v času recesije in v kriznem času, ki še traja. »Ker SID banka pri dajanju garancij ne upošteva posledic kriznih razmer (kot primerjalne rezultate poslovanja jemljejo leto 2009), bo imelo veliko malih podjetnikov tudi v bodoče velike likvidnostne težave in vprašanje je, ali je sploh možna rešitev. Dobesedno gre za absurd, da banka, ki je v državni lasti, razmišlja absolutistično. Kljub drugi pomladi, ki jo doživljamo, to še ne pomeni, da je recesija mimo, razveseljivo pa je, da nova naročila prihajajo, s tem pa ponovno potrebe po novih delavcih in zopet prihajamo do drugega absurda, saj je v republiškem razpisu 'Zaposli me' kot eden izmed ostalih kriterijev tudi ta, da
v zadnjem letu nisi zmanjševal števila zaposlenih -zopet poseganje v čas krize in recesije. Še en dokaz, da državne institucije, ki bi naj bile podjetnikom v zaščito in podporo, ne izvajajo tega, kar vseskozi govorita vlada in državni zbor, da so naredili vse za rešitev likvidnostnih težav in vse za ponovni zagon zaposlovanja - državni birokrati delajo po svoje, saj krize na svojih žepih niso občutili, pa tudi službe zaradi krize ni nihče izgubil.
Lahko bi še kaj dodal, a nima pomena, saj ni v državi sogovornikov, ki bi omenjenim absurdom prisluhnili, jih v trenutku odpravili in začeli živeti tako kot podjetniki in pri njih zaposleni delavci,« je sklenil pogovor Roman Tomanič.
Ključavničarstvo Zemljarič
Podjetje Ključavničarstvo Konrad Zemljarič je bilo ustanovljeno leta 1994. Prvi sedež je imelo v Za-bovcih, sedaj je njegov sedež v obrtni coni v Mar-kovcih. V vseh teh letih jim je uspelo dejavnost razširiti, trenutno imajo zaposlenih 12 delavcev, je povedal nosilec dejavnosti Konrad Zemljarič. Glavni predmet dejavnosti je proizvodnja kovinskih izdelkov, izdelkov iz nerjaveče (inox) pločevine. V začetku so pretežno delali za domače kupce, stanje na slovenskem trgu pa jih je prisililo, da so se preusmerili na tuji
izboljšuje, naročila so se povečala za 20 odstotkov. V tem trenutku bi za izpolnitev vseh naročil potrebovali 30 novih delavcev, ki bi zagotovo imeli delo za dva do tri mesece. Zaradi trenutno še nefleksibilnega trga delovne sile v Sloveniji jim je to onemogočeno. Da zadovoljijo kupce, si trenutno pomagajo z nadurami zaposlenih, ki so zadovoljni, da lahko dodatno zaslužijo, saj so tudi sami komaj čakali, da se stanje izboljša. Zemljarič si želi, da bi se pozitivni trendi nadaljevali in da bi njihova proizvodnja še rasla. Proizvodnjo želijo še razširiti, trenutno poteka na 1000 m2, glede na projekte, ki so jih pripravljali, želijo pridobiti še 1000 m2 dodatnih proizvodnih površin. Razširitev delavnice so načrtovali že v lanskem letu, a jim je kriza to onemogočila. Reševanje nezaposlenih s samozaposlitev na dolgi rok ni prava rešitev, je prepričan Zemljarič. To je samo reševanje sociale in nič drugega. Slovenska so-ciala je največja v svetu. Do obrtnikov se država zelo slabo obnaša. Zemljarič pove, da njemu osebno nihče ni nič pomagal. Tudi občine in župani, ki se radi hvalijo z obrtnimi in industrijskimi conami, s tem, da so uredili to in ono zanje, obrtnikom ne pomagajo, ker jim nihče nič ne podari, vse morajo plačati. Če ne bi začeli izvažati, bi lahko delali le s tremi zaposlenimi, kolikor so jih zaposlovali na začetku, pravi Zemljarič, ki je šel na svoje, ko se je začelo ukinja-
Konrad Zemljarič
trg. Kredite je bilo treba odplačevati, vse večja plačilna nedisciplina v Sloveniji ni obetala nič dobrega, zato se je bilo treba usmeriti na tuji trg. Odkar so izvozniki, je njihovih težav s plačili konec. Njihovi največji kupci so Avstrijci, kamor izvažajo direktno in preko posrednika. Plačila dobijo v 30 dneh. Preusmerili so se v izdelavo procesne opreme, razna sita za železarne in rudnike. V letu 2009 se je zaradi gospodarske recesije njihova proizvodnja zmanjšala za 30 odstotkov. V letošnjem letu se stanje
Kleparstvo in
ključavničarstvo
Kolarič
Janez Kolarič ima obratovalnico Kleparstvo in ključavničarstvo v Spuhlji 104. Začeli so leta 1983 s kleparstvom, zatem so delavnico razširili in kupili novo opremo, ker so se preusmerili v izdelavo opreme za zobozdravstvo oziroma opreme, ki se
s sodelavci sedaj išče izzive v razvoju nekaterih novih izdelkov, pri katerih iščejo tudi povezave z velikimi podjetji. To pa ni enostavno, morda so celo predolgo čakali, pravi, ker so bili dobri časi in se jim to takrat ni zdelo tako nujno. Nekatere njihove projekte je že podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport. Obrtnikom ni problem nekaj novega narediti, čeprav pogosto nimajo služb, ki bi jih na tej poti podprle, nimajo
Foto: Črtomir Goznik
Janez Kolarič
Foto: Črtomir Goznik
ti vzdrževanje v ptujski Perutnini. Uvidel je, da zanj v tem podjetju ni več bodočnosti, zato je moral izbrati, ali bo se zaposlil pri zasebniku ali pa bo sam postal zasebnik. Čas je pokazal, da bila odločitev za podjetništvo pravilna. Po vsem trdem delu in odrekanjih so s svojo proizvodnjo uspeli na domačem in tujem trgu. Zemljarič je zadovoljen, ker ve, da ga bo v poslih, ko se bo upokojil, zamenjal sin. Delo v podjetju sta si razdelila, izvozne posle je predal sinu, sam pa ima na skrbi domače kupce.
uporablja v zobotehničnih laboratorijih. Pretežni del njihove proizvodnje pa danes predstavlja računalniška oprema, tako oprema za info točke kot ohišja, ki jih uporabljajo v bankah. V glavnem za svoje izdelke uporabljajo inox pločevino. V preteklosti so tudi veliko delali za Zlatarno Celje. Ker gre za zahtevno proizvodnjo, morajo slediti razvoju tehnologije in nenehno skrbeti za posodabljanje opreme. Brez tega tudi ni razvoja. Obratovalnici Janeza Kolariča je šlo zelo dobro tudi takrat, ko so v glavnem delali za domači trg. Na tujem trgu, v Nemčiji in Avstriji, so se uveljavili s skupnim izdelkom, ki je produkt dela več podjetnikov in obrtnikov, njegova obratovalnica je pri njem udeležena z ohišji, z elektronskimi deli pa obratovalnice partnerjev. Povečanega povpraševanja v dejavnosti, s katero se ukvarjajo Kolarič in njegovi partnerji, za zdaj še ni, ker gre za opremo, ki ni tako množična, kot so nekatere druge. Kljub recesiji so poskušali obdržati polno zaposlenost, doslej so odpustili le enega delavca. »Težko je odpustiti ljudi, ki so v obratovalnici zaposleni že 15 ali 20 let, ki so si v teh letih nabrali dragocene izkušnje, ki bi se jim ob odpuščanju odrekli,« pravi Ko-larič. Pri novih zaposlitvah pa bi veliko časa porabili za uvajanje, zato skušajo krizo prebroditi tudi z manjšimi deli, ki pa težko zagotavljajo preživetje. To so dela, pri katerih se ne zasluži niti za že-mljo, vsi pa upajo na boljše, čeprav se zavedajo, da krize še ne bo tako hitro konec in da je vprašanje, če se bodo časi pred krizo še kdaj ponovili. Janez Kolarič skupaj
projektivnih birojev, celih inženirskih timov, problem pa je tudi plasma. Obrtniki si želijo tudi večje in konkretnejše povezave s fakultetami, ki bi malim obrtnikom pomagale pri razvoju. Obrtniki znajo veliko narediti, ampak samo narediti je premalo. Če ne slediš razvoju, si obsojen na propad. Kolarič podobno kot drugi obrtniki in podjetniki ne more razumeti brezglavega podajanja v obrt s t. i. samozaposlitvi-jo, s katero sedaj država na hitro rešuje problem nezaposlenosti. »Zakaj tem ljudem nihče ne pove, kaj jih v obrti čaka, da so tudi potrebna velika vlaganja, odrekanja, ker če želiš napredovati, moraš hote ali nehote včasih na stranski tir postaviti tudi družino,« odkrito pove Kolarič. S tem, ko jih je država usmerila v obrt, se je otresla tudi vse odgovornosti do njih. Dogaja pa se, da ti mladi obrtniki z dum-pinškimi cenami na drugi strani uničujejo obrtnike, ki so v svojo dejavnost vložili veliko, in tudi ne morejo preživeti s temi cenami kot novopečeni obrtniki, ki delajo v garažah in podobnih prostorih. »Če želiš, da tvoj delavec za dobro delo dobi pošteno plačilo, moraš tudi imeti prave posle, takšne, ki nekaj pomenijo,« opozarja Kolarič. Velik problem za obrtništvo in podjetništvo sta tudi siva ekonomija in študentsko delo. »Nisem proti študentskemu delu, naj delajo, vendar naj se od tega dela plačajo vse dajatve, da bo delavcu-študentu tekla tudi delovna doba, ne pa da se na njihov račun bogatijo študentski servisi,« še pove Kolarič.
Podjetništvo v službi turizma
Haloze
Haloze že po naravnih danostih niso najbolj primerne za razvoj industrijskih dejavnosti; sicer obstaja nekaj manjših in srednje velikih obratov, vendar pa je v zadnjih letih veliko bolj opazen porast drobne obrti in manjših podjetij, ki se večinoma ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi.
Kakšno je pravzaprav stanje na območju haloških občin, je podrobneje predstavljeno v študiji Lokalna strategija za Haloze, ki so jo izdelali v PRJ Halo.
»Na območju Haloz se prebivalstvo v veliki meri ukvarja s kmetijstvom, turizmom ter podjetništvom. Med kmetijskimi dejavnostmi prednjači vinogradništvo, vse bolj pa izumirata sadjarstvo in živinoreja, ki ju nadomešča reja drobnice. Pogoji za kmetovanje so namreč izredno zahtevni, veliko kmetij (uradno je v sedmih občinah registriranih 2194) pa je polkmetij. Kvaliteta proizvodnje vina je na dokaj visokem nivoju, vendar je v Halozah v ospredju tudi problem zaraščanja vinogradniških površin, ki je dosegel kritično točko. Vinogradniki tudi ne vidijo perspektive, ker niso vzpostavljene tržne poti, ki bi zagotavljale reden odkup letne proizvodnje grozdja in vina,« pojasnjujeta oceno stanja Sonja in Jernej Golc
Predvsem zaradi nedorečene zakonodaje v kmetijstvu v zvezi z dopolnilnimi dejavnostmi se veliko kmetij, ki bi imele možnost ukvarjati se z dopolnilno dejavnostjo, z njo ne ukvarja. Kot registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetijah se kljub temu
pojavljalo peka kruha, polnilnica vina, kmetija odprtih vrat, vinotoč ter oddaja sob. Sadjarstvo pa v Halozah počasi izumira, saj novih sadovnjakov ni, stari pa se opuščajo in zaraščajo z belo omelo. Naravne danosti in čisto okolje omogočajo tudi razvoj čebelarstva. Bolj optimistično, čeprav še zdaleč ne dobro, pa je stanje na področju turistične ponudbe, ki je za Haloze brez dvoma najperspektivnejša podjetniška dejavnost. S turizmom se namreč ukvarja vedno več ponudnikov z različnimi storitvami. »Halo-
ze se tako tržijo predvsem skozi tri večje turistične produkte; to je vinsko-turistična cesta VTC 11, turistična vas Halonga, ki je del omenjene ceste, in turistična cona Haloze-Zagorje. Območje, ki ga pokriva Halonga, je najvitalnejše področje tega dela Haloz z izgrajeno turistično in podjetniško infrastrukturo. Z blagovno znamko Halonga se haloški turistični ponudniki tudi lažje predstavljajo na velikih turističnih trgih, kjer so Haloze še zelo neznane in neopazne. Ponudba pa temelji na odličnih vinih, domačih
kulinaričnih dobrotah, ki jih lahko zaužijejo v neokrnjeni naravi in na pikniku, na voljo pa so tudi različne aktivnosti, ki sodijo v ta prostor: pohodništvo, kolesarjenje, ježa, ribolov, tenis in drugi športi. V ponudbo so vključeni haloški običaji in prireditve, ki se vežejo na vse štiri letne čase.« Cilj konzorcija Halonga je razširitev območja in ponudbe na praktično celotne Haloze ter tako še povečati ponudbo in dodati nove vsebine.
Iz lokalne razvojne vizije za Haloze, ki vključuje tudi
SWOT-analizo razvojnih možnosti, je jasno, da ima največ možnosti za dobro poslovanje in preživetje turistična dejavnost in podjetništvo v službi turizma. Vzporedno z razvojem
turizma se bo razvijala in odpravljala stanovanjska problematika za prebivalce na območju Haloz. Z razvojem novih turističnih vsebin bodo ustvarjena nova delovna mesta, obstoječim podjetnikom in kmetijam bo omogočeno ustvarjanje dodatnega prihodka, pričakuje pa se tudi nastanek novih. Pri tem je potrebno upoštevati, da v strukturi gostov, ki se odločajo za obisk Haloz, prednjačijo družine z otroki, organizirane avtobusne skupine, planinci in poho-dniki ter manjše zaključene družbe, najpogostejši cilji ogleda pa so vinske kleti, grad Borl, številne cerkve, tudi etnološke zbirke, gostišča in kmetije s kulinarično ponudbo.
Kot rečeno, pa so razvojne možnosti na področju kmetijstva omejene zaradi naravnih pogojev za kmetovanje. Možnosti se kažejo morda v razvoju ekološkega kmetovanja in diverzifikaciji proizvodnje z razvojem dopolnilnih dejavnosti, spet v povezavi z razvojem turistične ponudbe, povezovanju ponudbe in razvoju lokalnega trga za domače produkte, razvoju obrti in storitev.
SM
Ml RAL
DIAMANTNO REZANJE, VRTANIE IN BRUŠENIE BETONA
Prednosti naših storitev:
* brez prahu * brez poškodb brez vibracij * lep zunanji videz
Aleš Horvat s.p. Pobrežje 158 2284 Videm pri Ptuju
telefon 02 746 45 71
gsm 041 639 797 e-mail: mit@amis.net
Izvaiamo
-	plinske instalacije
- centralno ogrevanje
-	toplotne črpalke - solarni sistemi
■ vodovodne instalacije servis oljnih gorilnikov
EN KO VINKOVIČ s.p.
ZDENKO VINKOVIC s.p.
OorlínlcD 1	h
Izvajamo:
♦ novogradnje in adaptacije stanovanjskih hiš, kmetijskih in industrijskih objektov
♦ kanalizacije, vodotesne greznice
♦ zunanje ureditve
♦ svetovanje
Telefon in fax: 02 743 01 50, GSM: 031 617 102 www.gradbenistvo-vinkovic.si, e-mail: zdenko.vinkovic@sioi.net
VODOVODNI INSTALATER
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24 a 2272 Gorišnica
Tel:QDjS6 Z 74D8 1 63 Fax:DD3S6 Z 74GS 1 64 G5M:OQ3B6 41 705 49 1 GSM:DD3B6 41 793 46 1 Email:ddnaj@teleing.cdm
http://www.vq Dava d-ddnaj.cqm
I hišne inštalacije - oprema kopalnic I kanalizacije - Pluvio sistem iGeberit I zunanje in notranje hidrantne mreže I popravilo vodovoda
Foto: SM
Miran Krajnc s.p. Dravinjski vrh 63 2284 Videm pri Ptuju
www.miral-sp.si
tel.: 02/761-0552 fax: 02/761-0553 gsm: 041/416 444
E-mail: miral@amis.net
Markovci
Obrtna cona - vzorčni primer drobnega gospodarstva
V občini Markovci so pred 11 leti sanirali veliko gramoznico in na njej zgradili obrtno cono Novi jork, ki so jo zaradi velikega zanimanja obrtnikov in podjetnikov še dvakrat razširili. Danes velja za vzorčni primer dobrega gospodarjenja občine, saj na njej stojijo tovarne in obratovalnice, ki zaposlujejo blizu 300 domačinov.
Kot pojasnjuje župan občine Markovci Franc Kekec,
so pravi čas združili koristno z gospodarnim, saj so že leta 1999 namesto drage sanacije in revitalizacije gramoznice razmišljali naprej in na tem območju pripravili projekte za izgradnjo obrtne cone, ki so jo imenovali po tamkajšnjem zaselku, Novi jork.
Že leto kasneje so zabr-neli delovni stroji, saj so pričeli izgradnjo prve faze omenjene obrtne cone, ki se razprostira na 2,5 hek-
tarja saniranega zemljišča, na prostoru nekdanje gramoznice. V sodelovanju s projektanti so to površino razdelili na primerno velike parcele, ki so jih prilagodili željam bodočih, tedaj že znanih kupcev. Vse parcele so v celoti komunalno in energetsko opremili, zgradili dovozne poti ter jih prodali interesentom, oziroma obrtnikom in podjetnikom po zelo ugodnih pogojih, saj je bil rok plačila pet let,
M
......* ,■'•■:.,- '•■M:
• • 'ñ: .i- *J

z dveletnim moratorijem. V okviru 1. faze obrtne cone je sedaj zgrajenih že osem sodobnih obratovalnic oziroma proizvodnih obratov, med njimi pa je največje podjetje Vitiva, ki se ukvarja s proizvodnjo naravnih ekstraktov eteričnega olja, namenjenih za ameriško tržišče in trenutno zaposluje okoli 60 delavcev, v pretežni meri domačinov iz območja občine Markovci. A tu se zgodba o uspehu šele prav začenja, saj so zaradi ugodnih odzivov in gospodarskih rezultatov ter predvsem zaradi izrednega povpraševanja obrtnikov in podjetnikov leta 2004 obrtno cono razširili z drugo fazo izgradnje, ki je zajela dodatne 4 hektarje okoliških zemljišč, na njej pa so komunalno opremili 10 novih parcel, namenjenih za obrt in podjetništvo. Od tega na štirih parcelah že stojijo nove obratovalnice, za ostale pa pričakujejo, da bodo prav kmalu. Ker pa zanimanje za nove podjetniške parcele še ni usahnilo, so v letu 2008 začeli še tretjo fazo širitve
Foto: M. Ozmec
Župan občine Markovci Franc Kekec: »Obrtna cona Novi jork je najboljša naložba občine v vseh letih njenega obstoja, saj smo z njo dosegli pomemben gospodarski napredek.«
obrtne cone, ki se razprostira na dodatnih 2,8 hektarja površin in je namenjena le enemu kupcu. Kot je razkril župan Franc Kekec, je bila pred kratkim izdana stavbna pravica za izgradnjo tovarne za predelavo krompirja firme Integrales iz Maribora. Investicija je izredno pomembna za širše območje, saj poleg novih delovnih mest pričakujejo tudi nove možnosti za razvoj kmetijstva, oziroma krompirja, saj bo v začetni fazi
Foto: M. Ozmec
Na mestu, kjer je bila še pred dobrim desetletjem gramoznica, danes stojijo sodobne tovarne in obratovalnice, ki pomenijo gospodarski razvoj občine Markovci.
Foto: M. Ozmec
Med 15 novimi obratovalnicami je ena največjih tovarna Vitiva, ki proizvaja ekstrakte naravnega eteričnega olja za Ameriko, v njej pa je zaposlenih 60 delavcev.
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
tesarska dela krovska dela
pokrivanje z opeko, s pločevino ter kleparska dela.
Z vami 17 let!
tovarna potrebovala krompir z okoli 300 hektarov zemljišč, kar bo vsaj delno nadomestilo izpad dohodka od nekdaj tako popularne, a žal že opuščene proizvodnje sladkorne pese. Celotna investicija izgradnje vseh treh faz obrtne cone Novi jork je veljala okoli 2 milijona evrov, pri čemer je pomembno, da je večinski delež prispevala občina Markovci iz lastnega proračuna, od države so prek različnih razpisov uspeli pritegniti le borih 80.000 evrov.
Sicer pa je v občini Markovci, ki jo po podatkih državnega statističnega urada, po višini bruto družbenega proizvoda na prebivalca uvrščajo med najbogatejše občine v državi, trenutno v evidenci 120 različnih obratovalnic. Med temi je 15 največjih in najsodobnejših prav v novi obrtni coni Novi jork, kjer je po zaslugi pametne in gospodarne poteze občine ter občinskih svetnikov dobilo zaposlitev od 250 do 300 delavcev, v pretežni meri domačinov iz območja občine Markovci ali bližnjih krajev. Tudi zaradi tega je obrtna cona Novi jork nesporno najboljša naložba občine Markovci v celotnem 12-letnem obdobju njenega obstoja, saj po besedah župana Franca Ke-kca še naprej krepi njen gospodarski položaj in tako do nedavnega pretežno kmetijsko območje uvršča v sam vrh gospodarsko rastočih občin v Sloveniji.
M. Ozmec
Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Ormož / Cona z veliko imeni in malo gospodarstva
Bo cona končno zaživela?
V različnih dokumentih ormoško gospodarsko cono imenujejo poslovna, industrijska včasih tudi obrtna ali industrijsko-obrtna. Precej manj kot ime, je pomembno, kar se v njej dogaja in tega je bilo v zadnjih letih prisrčno malo. V zadnjem času pa cono precej omenjamo, predvsem zaradi težav pri umeščanju bioplinarne v ta prostor.
Skupna površina cone obsega dobrih 30 hektarjev in je razdeljena na tri dele z možnostjo kasnejšega širjenja na območju glinokopa. Obstoječa cona omogoča obstoječim podjetjem širjenje na isti lokaciji in predstavlja priložnost za nove investitorje.
Predsednika obrtno-podje-tniške zbornice Ivana Babiča smo povprašali, kako so njihovi člani zadovoljni s cono. Priznal je, da jo uporabljajo bolj malo, saj običajno nimajo tolikšnih sredstev, da bi se podali v nakup zemljišč in širitev dejavnosti. Če se že širijo, naredijo to ob že obstoječi dejavnosti. »Or-možanom ni treba iti daleč, da vidimo, kaj pomenijo za razvoj kraja obrtno-podje-tniške in industrijske cone. Ormož ima kar tri območja, kjer je predvidena obrtno-industrijska dejavnost. Na
žalost so vse tri cone dobesedno invalidne, saj nikjer ni vse urejeno tako kot pri konkurenci. Najlažje in najhitreje je mogoče začeti proizvodnjo na področju TSO. Na tem območju bi bilo treba čim prej vzpostaviti resen dialog s sedanjimi lastniki, in če v kratkem ne bo kupca, za celotno območje poiskati možnost, da pobudo prevzame občina. Tam je idealno območje, kjer je v kratkem času mogoče priti do večjega števila prepotrebnih delovnih mest. Celoten kompleks je velik 17 hektarjev in ima vso potrebno infrastrukturo. Če se lastnik odloči za prodajo po delih, bo slej ko prej morala lokalna skupnost razmisliti o odkupu
cest, verjetno tudi železnice in dela površine ob ormoški čistilni napravi zaradi njene širitve,« razmišlja Babič.
Razdrobljenost ■ ■ ■ ■■
parcel in papirji so problem
Sicer pa vidi Babič problem ormoške obrtno-industrijske cone predvsem v razdrobljenosti parcel, ker se vsak večji potencialni investitor lahko prej sooči s tem, da ga kateri od lastnikov zemljišč izsiljuje za ceno. V zbornici so zadovoljni, da je občina pričela odkupovati zemljišča, vendar bi po njihovem mnenju moralo istočasno potekati tudi iskanje investi-
Foto: Viki Ivanuša
Alojz Sok: »Občina je lani začela odkupovati zemljišča in jih ima v lasti okrog štiri hektarje.«
Foto: Viki Ivanuša
Ivan Babič: »Ormožanom ni treba iti daleč, da vidimo, kaj pomenijo za razvoj kraja obrtno-podjetniške in industrijske cone.«
torjev. »Na področju glino-kopa pa smo šele na samem začetku. Že pred leti sem opozarjal, da je treba čim prej začeti postopke za umestitev v občinske prostorske plane ter urediti vse potrebno, da se lahko tam začne dejavnost. Zadnja dogajanja okrog bioplinarne so dokaz, da se na tem področju zamuja, ker če bi se lahko gradilo v glinokopu, bi investitor verjetno v tem trenutku že imel investicijo pri koncu. Dogajanje v občinskem svetu je tipičen dokaz, kako se ne smemo obnašati do investitorjev. V gospodarstvu je čas denar. Verjamem, da bi bil investitor zadovoljen s hitrim odgovorom, tudi če
Pustite domišljiji svojo pot ...
IMATE DOVOLJ NEPRIJETNOSTI PRED VHODNIMI ALI BALKONSKIMI VRATI? VAS MOTI, KO MED DEŽJEM ALI PO NJEM ODPRETE VRATA, PA SE PO VAS POCEDIJO DEŽNE KAPLJE? SI ŽELITE PRED VHODOM DODATEN PROSTOR, KJER BOSTE LAHKO TUDI OB NEPRIJAZNEM VREMENU V MIRU POISKALI KLJUČE, ZAPRLI DEŽNIK PRED VSTOPOM V NOTRANJOST STANOVANJA ALI OČISTILI VASE ČEVLJE, PA ZA GRADNJO LE-TEGA NI DOVOLJ PROSTORA, ČASA ALI DENARJA? PONUJAMO VAM OPTIMALNO REŠITEV ZA VASE TEŽAVE.
LIGHTLINE™ nadstreški so sinonim za moderno kombinacijo odpornega aluminija, nerjavečega jekla in kvalitetnega akrilnega stekla. So optično in funkcionalno dovršeni do zadnjega detajla. V različnih oblikah in velikostih so zaščita in hkrati okras za vaše vhode.
Nadstreški ne predstavljajo velikega posega v izgled vaše hiše ali stanovanja. So le malenkosten detajl, ki pa objekt s svojo eleganco popestrijo, prenovijo in polepšajo. Ce si želite zopet imeti občutek posebnosti, ko vstopate ali izstopate skozi vaša vrata, so nadstreški LIGHTLINE® zagotovo najboljša rešitev. In če z njimi pridobite še zaščito, potem je vaše premišljevanje resnično odveč. Potrebujete ga!
Linija lahkih oblik se odlikuje predvsem po vitkih nosilcih iz nerjavečega jekla, lahkih aluminijevih profilih, ki imajo ob lepem izgledu tudi pomembno funkcijo žlebov, ter 4- ali 6-mm akrilnem steklu. Vse to vam zagotavlja, da bodo vaš nadstrešek občudovali in želeli tudi vaši prijatelji in znanci. Si ne želite, da vam drugi zavidajo?
Pri naročilu nadstreška je na preizkušnji vaša domišljija, kreativnost ter drznost. Seveda vam pri sami izbiri pomaga tudi naša ekipa. Vaša najpomembnejša naloga je, da izmerite odprtino, nad katero želite namestiti nadstrešek. Priporočljivo je, da je nadstrešek na obeh straneh te odprtine nekoliko širši, da je zaščita resnično učinkovita. Potem pa izberete med našimi standardnimi merami širino in globino,
ki vam ustreza.
Globina ali odmik od stene je na voljo v dveh dimenzijah. Ožja 95 cm, če pa želite več »strehe nad glavo«, pa izberete širšo različico, ki meri od stene 142 cm. Širina je popolnoma odvisna od vaših želja in potreb. Pultni nadstrešek (zaobljen po globini) je lahko neomejeno dolg, medtem ko sta okrogli in oglati nadstrešek omejena zaradi nujnosti naklona, saj voda mora odteči.
Moderen izgled lahko dopolnjujete z različnimi barvami stekla, ki je lahko v prozorni, motno beli, modri ali zeleni barvi, kar vam omogoča, da prilagajate nadstrešekvaši fasadi.
V kombinaciji z nadstreški lahko na desni ali levi strani uporabite atraktiven stranski element kot okras ali zaščito pred vetrom.
Najnovejši proizvod družine LIGHTLINE® so balkonske ograje, ki združujejo stabilnost in vzdržljivost s čudovitim dizajnom in so uporabne tako zunaj kot znotraj. Nudijo vam prijetno urejen prostor, saj tudi tukaj lahko izbirate med različnimi barvami stekla.
Okrasite vaše LIGHTLINE izdelke z moderno osvetlitvijo. Sistem ¡e nenevaren in lahek za montažo, varčne LED-diode pa poskrbijo za nežno igro barv pred vašim vhodom ali na balkonu. Senzor skrbi, da se luč ob svetlobi izklopi in ob zatemnitvi zopetvklopi.
Pa še ena pomembna lastnost odlikuje naše elemente. Izjemno ugodna cena. Ne verjamete? Preverite!
Zgornja Hajdina 83a, 2288 Hajdina
tel.: 02 781 05 01,fax: 02 781 05 00, GSM: 041 667 734
e.mail: vauda@volja.net, pts@vauda.si
www.vauda.si
bi bil negativen. Tako pa še nekaj časa ne bo vedel, ali bo gradil ali ne,« je kritičen Babič.
OOPZ je prevzela pobudo za ustanovitev Tehnološko razvojnega centra Ormož, v sklopu katerega bo deloval podjetniški inkubator. Center naj bi deloval kot družba, ki bo skrbela za privabljanje domačih in tujih investitorjev in za promocijsko dejavnost, vključno s sejemsko.
Občina kupuje strnjena zemljišča v coni
Župan je potrdil, da se v prostorskem planu lotevajo širjenja obrtne cone na območje levo od Ljutomerske ceste in na del med Ljutomersko cesto in obvoznico. Seveda pa ne vedo, kdaj bo postopek zaključen. Lani se je občina odločila odkupiti zemljišča v industrijski coni. Sedaj jih ima v lasti že okrog štiri hektarje, kupili pa so jih po ceni 10 evrov za kvadratni meter. Ker je interesa za prodajo zemljišč menda še več, bodo z rebalansom poskušali zagotoviti še dodatna sredstva. Občina je naročila tudi izdelavo študije izvedljivosti projekta gospodarsko središče Oreh v Podravju, ki bi služila kot podlaga za razpis in bi se lahko kakšno podjetje ali občina prijavila za sredstva za komunalno urejanje tega območja. »Upal sem, da bo Tovarna
sladkorja Ormož v zapiranju nosilec tega projekta, pa žal do tega ni prišlo. Tudi JARA se s tem ni ukvarjala, morda bo z novim direktorjem drugače. Primarna naloga občine ni, da vlaga svoja sredstva v nakupe zemljišča, to je naloga gospodarstva. V Ormožu ni veliko investitorjev, žal pa je že prva investicija po dolgem času naletela na odpor. Treba je vedeti, da ni bila načrtovana le biopli-narna, ampak tudi tovarna bioetanola in sončna elektrarna,« je opozoril župan. O tem, s kakšnimi projekti pridejo investitorji na Občino, pa je župan povedal, da imajo trenutno ponudbo podjetja Biosol za sončno elektrarno. Po njegovih trditvah pa tudi zelo intenzivno potekajo razgovori s potencialnim vlagateljem v bivšo TSO, ki na tem mestu načrtuje predelavo škroba. Predstavnik kapitala, ki mu je občina napisala tudi pismo, da so s projektom seznanjeni in ga podpirajo, je županu menda povedal, da na nobeni slovenski banki ne more dobiti kredita. Lastniki pa želijo, da ena od slovenskih bank sodeluje pri nakupu z določenim kreditnim vložkom. To naj bi bil menda vzrok za zastoj pri tej investiciji.
Nedavno je bila v javnost posredovana tudi informacija, da naj bi večina projektov Oreh ostala brez državnega denarja. Župan tega ni potrdil, saj nima o tem nobenih informacij. Meni pa, da gre za podoben zastoj kot pri odlagališču odpadkov: »Po operativnem programu odlaganja odpadkov smo vključeni v eno od 15 regijskih odlagališč. Z Občino Maribor smo podpisali pismo o nameri, šli smo v izbor izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije. Ko pa bi moralo ministrstvo za okolje in prostor izdati sklep za sofinanciranje iz kohezijskih sredstev, se je vse ustavilo. Občina Ormož je v glinokopu v ta namen pridobila 25 hektarjev zemljišč.«
Viki Ivanuša
Hardek44b, 2270 Ormož E-pošta: vell@invest-ormoz.si Tel.: 02 741 65 15 GSM: 031 775 796
-	strešne kritine,
-	opeko,
-	izolacije,
-	plinobeton (siporex),
-	betonske cevi in pokrove,
-	vse vrste fasad in zaključnih ometov,
-	vse vrste tlakovcev,
-	betonske zidake,
-	kopalniško opremo in keramične ploščice,
-	suhomontažne sisteme,
-	vodovodni in elektro material ter
-	ostali gradbeni material.
VABLJENI V NASO PRODAJALNO, KJER SE LAHKO

Planinski kotiček
Planinski tabor na Kosijevem domu na Vogarju
9.-14. julija 2010
Odhod vlaka v nedeljo, 9. julija, ob 6.45 z ŽP Ptuj
Letos bo tabor potekal v osrčju Julijskih Alp na Kosijevem domu na Vogarju nad Bohinjskim jezerom. Naše skupno druženje bo potekalo od 9. julija do 14. julija. V tem času bomo raziskovali okolico koče, kjer si bomo postavili naš bazni tabor kar v koči. Osvojili bomo nekaj vrhov, se kopali v jezeru, ta pogumni bodo lahko plezali po naravni skali, v prostem času pa se igrali, počivali in prevračali »kozolce«. Tabor je namenjen vsem, program pa bo prilagojen osnovnošolski mladini (št. mest: 26).
Cena: 150 € (prevoz, polni penzion na koči, program) - znesek lahko poravnate v dveh obrokih (prvega ob prijavi, preostanek do odhoda na tabor): pri mentorju planinskega krožka, v pisarni PD Ptuj ali s položnico s pripisom TABOR 2010 TRR PD Ptuj: 04202-0000493764.
Oprema: nahrbtnik, planinski čevlji, topla oblačila, rezervna oblačila, krema za sončenje, kopalke, družabne igre, spalna vreča ali posteljnina obvezno ...
Rok prijave: 8. junij! Prijavite se lahko v pisarni Planinskega društva Ptuj (Prešernova 27) v času uradnih ur (torek od 14.-16. ure in petek od 17.-19. ure ) ali pri mentorju planinskega krožka oziroma pri vodji tabora Doroteji Bokavšek na GSM: 064 107 300 ali na mail: doroteja.bokavsek@gmail.com
Informacije na spletni strani društva: http://www.pdptuj.si/
Vodstvo tabora: Bojana, Doroteja, Marija, Daniel
Izlet na Pečovnikovo kočo (625 m)
PZS, Planinsko društvo Grmada, MDO Celje in MO Celje vabijo v soboto, 5. 6., na Dan planincev Slovenije, ki bo pri Pečovnikovi koči pod Grmado. Prireditev se bo pričela ob 11. uri na tabornem prostoru v neposredni bližini koče. Pohod bomo pričeli na železniški postaji v Celju, nadaljevali po Pelikanovi poti na celjski grad ter nato preko Suhega potoka dosegli prireditveni prostor. Na železniško postajo v Celju se bomo vrnili preko Grmade, kjer stoji več kot 10 m visok križ, ter Pečovnika. Vse skupaj bomo hodili cca. 4 ure.
Odhod z železniške postaje Ptuj: 5. 6. ob 6.45 (zbor udeležencev je ob 6.30)
Prihod na Ptuj: ob 20. uri
Zahtevnost poti: lahka
Cena izleta je 10 EUR. Prijave s plačili sprejemajo v pisarni PD Ptuj do torka, 1. junija 2010. Vodja izleta: Jože Dajnko (GSM 040 754 499) z vodniki PD Ptuj.
Šolski šport • Košarka
Zaključek lige KLOŠ
Košarkarski klub košarkarska šola (KK KŠ) Haloze je drugo leto zapored organiziral interno košarkarsko ligo KLOŠ. V njej igrajo učenci osnovnih šol, ki jih pokriva ta klub. Tekmovali so otroci U-10 in mlajši (od 2. do 5. razreda), ki so se na osnovnih šolah priključili krožku košarke. Fantje in punce so trenirali pod strokovnim vodstvom trenerja Hinka Strmška.
V petek, 21. 5., je v športni dvorani OŠ Cirkovce potekal zaključni turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip: Videm, Žetale, Stoperce, Majšperk, Ma-kole in Cirkovce. Novi (stari) prvak lige je ekipa iz Maj-šperka, drugi so bili košarkarji iz Makol, tretji pa košarkarji iz Cirkovc.
Prve tri ekipe so prejele pokale, ostale ekipe pa priznanja za dosežena mesta v ligi KLOŠ. Priznanja in praktična darila so prejeli tudi najboljši igralci - strelci posameznih ekip. Za najboljšega igralca lige KLOŠ je bil izbran Luka Mesarič (2001) iz ekipe Makol.
Ligo in zaključni turnir sta
Najboljši strelec lige: Luka Mesarič (Oš Makole) s trenerjem
izpeljala Leon Jazbec (vodja lige KLOŠ) in Branko Frangež (predsednik KK - KŠ Haloze). Turnir je bil organiziran in izpeljan izključno z lastnimi kadri KK KŠ Haloze, ki v tej ligi tudi izobražuje in razvija lastni trenerski kader. Za prijetno vzdušje so z vzpodbujanjem na tribunah poskrbeli gledalci (starši).
Liga je organizirana izključno za popularizacijo košarke oz. za razvoj športa, saj otroci z njo pridobivajo razne motorične spretnosti.
UR
Prvaki letošnje lige: igralci OŠ Majšperk
Mini rokomet • Zaključni turnir DP v Ormožu
OŠ Ormož državni prvak v mini rokometu
Osnovna šola Ormož je v nedeljo, 23. maja, v Športni dvorani na Hardeku gostila zaključni turnir državnega prvenstva v mini rokometu za dečke. Zaključnega dejanja se je udeležilo 16 ekip iz vse Slovenije; pravico nastopa so imeli osnovnošolci, rojeni leta 1999. Največ uspeha so s sedmimi zmagami poželi gostitelji turnirja, ki so tako ubranili osvojeno lovoriko iz lanskega leta v Kopru, ko so slavili z letniki 1998. Precej zahtevno sodniško delo je z odliko opravila četverica sodnikov: Bojan Lah, David Sok, Igor Ivančič in Tadej Sok.
Rezultati:
Četrtfinale: OŠ Ig - OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici 17:12, OŠ Trebnje - OŠ Trbovlje 18:8, OŠ Ormož - OŠ Majšperk 21:7, OŠ Antona Aškerca Velenje - OŠ Šmartno pri Litiji 15:12.
Polfinale: OŠ Trebnje - OŠ Ig 16:11, OŠ Ormož - OŠ Antona Aškerca Velenje 19:9.
Mali finale: OŠ Ig- OŠ Antona Aškerca Velenje 23:11
Veliki finale: OŠ Ormož - OŠ Trebnje 14:12.
Veliki finale pred okrog 300 gledalci je postregel z odlično tekmo, kjer so imeli več sreče in zbranosti na koncu domači osnovnošolci.
Državni prvaki v mini rokometu: učenci OŠ Ormož s trenerjema Urošem Krstičem in Mladenom Gra-bovcem.
Ormožani so že v predtekmovanju ugnali OŠ Trebnje s 13:9 in so si tudi iz tega razloga bolj zaslužili naslov državnih prvakov. Pri izidu 11:11 so
gostje v protinapadu zadeli prečnik, ki jih je zaustavil pri prvem vodstvu na srečanju.
Končni vrstni red: 1. OŠ Ormož,
Za OŠ Ormož so naslov državnih prvakov osvojili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Matej Niedorfer, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Lan Voršič, Luka Voljč, Renato Kozel, Kristjan Petek, Luka Komloš, Anže No-tersberg, Aljoša Munda, Gašper Hebar, Teo Šulek, Matej Vrankovečki. Trenerja: Uroš Krstič ter Mladen Grabovac.
Športne novičke
Motokros • Peter Tadič: »Želim postati državni prvak«
V bolgarskem Trojanu je potekala tekma za svetovni pokal v motokro-su v kategorijah MX - 3 in EMX - 2. V kategoriji EMX- 2 je Jernej Irt osvojil 1. mesto, zelo dobro pa se je odrezal tudi Peter Tadič iz MTD Racing team iz Majšperka, ki je v zelo močni kon-
kurenci zasedel končno 15. mesto.
Peter je tako letošnjo sezono pričel zelo dobro, čeprav ni nastopil na prvih dirkah za državno in pokalno prvenstvo Slovenije. To je vsaj delno zadovoljstvo po neprijetnem zaključku minule sezone, ko je utrpel neugodno poškodbo, zlom ključnice, ki ga je ovirala tudi na začetku letošnjega leta. »Poškodba je skoraj pozabljena. Bilo pa je zelo neprijetno, predvsem zaradi tega, ker nisem mogel tekmovati. Kljub vsemu smo zelo
Bowling • Podjetniška liga
Dominacija db Transporta
Rezultati 12. kroga: VGP Drava - Ilkos Candles 7:1, PSS - db Transport 0:8, Tames - DaMoSS 7:1, Bowling center Ptuj - Saška bar 5:3, Talum - Elektro Maribor 4:4, MP Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 1:7, Da-Ma-Fin - Čisto mesto Ptuj 0:8. Srečanje MO Ptuj - Garant zavarovanje je bilo odigrano po sklepu redakcije.
Najboljšo predstavo kroga so prikazali igralci db Transport, saj so se vsi štirje igralci znašli med najboljšimi desetimi posamezniki kroga. Nobeden sicer ni posegel po vrhu, ki ga je tokrat prvič osvojil Sebi Kolednik, za njim se je uvrstil Janez Rakuš. Obe ekipi, iz katerih prihajata omenjena, pa sta se slabo odrezali, saj sta skupaj osvojili le točko ... Zato pa proti končni zmagi odločno koraka Tames (ima še tekmo manj), ki je tokrat v derbiju kroga presenetljivo visoko ugnal DaMoSS. Bržkone odločilen bo že ponedeljkov dvoboj z db Transportom.
Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 764, 2. Janez Rakuš (PSS) 732, 3. Robert Šegula (Tames) 729, 4. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 721, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 707, 6. Aleš Korošec (db Transport) 707, 7. Sebastijan Kotnik (db Transport) 689, 8. Tadej Starčič (BC Ptuj) 684, 9. Milan Berghaus (db Transport) 679, 10. Tomi Držaj (db Transport) 675.
1. DB TRANSPORT	12	2750	70	169,2
2. VGP DRAVA	12	2625	69	168,5
3. TAMES	11	2597	68	168,0
4. DAMOSS	12	2352	61	165,5
5. TALUM	12	2262	59	158,4
6. SAŠKA BAR	12	2347	53	158,6
7. RADIO - TEDNIK	12	2518	52	155,4
8. MESTNA OBČ. PTUJ 11			52	154,2
9. BOWLING C. PTUJ	12	2322	51	156,5
10. ILKOS CANDLES	12	2464	46	151,7
11. PSS	11	2409	41	153,9
12. GARANT ZAVAR.	11		36	146,5
13. ČISTO MESTO	12	2329	32	140,1
14.	MP PTUJ 12 2033 30 142,5
15.	ELEKTRO MB 12 2259 21 136,3
16.	DA-MA-FIN 12 1986 11 125,1
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) povprečje 185,7,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 182,8,
3.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 181,2, 4. Robert Šegula (Tames) 177,5, 5. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 177, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 174, 7. Igor Vidovič (Tames) 173,7, 8. Aleš Korošec (db Transport) 173,3, 9. Marko Drobnič (Ta-lum) 173,3, 10. Milan Berghaus (db Transport) 172,4.
Pari 13. kroga: ponedeljek, 31. 5., ob 19.00: db Transport - Tames, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj, PSS - Mestna občina Ptuj, Talum - MP Ptuj; torek, 1. 6., ob 19.00: Garant zavarovanje - Ilkos Candles, VGP Drava - Saška bar, Da-Ma-Fin - Bowling center Ptuj, Čisto mesto Ptuj -Elektro Maribor.
JM
dobro trenirali in rezultati so tisti, ki napovedujejo uspešno nadaljevanje sezone,« je po prihodu iz Bolgarije dejal odličen mladi motokrosist Peter Tadič.
O ciljih v tej sezoni pa je dejal: »Želim si dobrih nastopov v tekmovanju za evropsko prvenstvo - senior, kjer bi rad prišel do uvrstitve do 10. ali 15. mesta, ter postati državni prvak, kljub močni in številčni konkurenci.«
Danilo Klajnšek
Odbojka • Dobre igre v Ljubljani
Kadetinje ŽOK Zava Ptuj so sodelovale na odbojkarskem turnirju v Ljubljani, kjer so zasedle zelo dobro 2. mesto, skupno v državnem prvenstvu pa 22. mesto med 66 ekipami. Varovanke trenerke Jasne Zajšek so v Ljubljani igrale zelo dobro, tako v fazi napada kakor obrambe. Prvo mesto so osvojile mlade odbojkari-ce Calcita iz Kamnika, druge so bile Ptujčanke, ki so v tekmi za drugo mesto ugnale ljubljanski Vital. Slednje so bile boljše v prvem delu turnirja 2:1. Dobre igre ptujskih odbojkaric niso bile neopazne, saj je bila za najboljšo igralko turnirja proglašena Saša Vindiš.
REZULTATI: Vital Ljubljana - Calcit Kamnik 0:2, ŽOK Zava Ptuj - Mežica 2:1, Mežica - Calcit Kamnik 2:0, Vital Ljubljana - ŽOK Zava Ptuj 2:1.
VRSTNI RED: 1. Calcit Kamnik, 2. ŽOK Zava Ptuj, 3. Vital Ljubljana, 4. Mežica.
2. Oš Trebnje, 3. Oš Ig, 4. Oš Antona Aškerca Velenje.
Ormoška rokometna šola je tako sezono zaključila z dvema naslovoma državnih prvakov in ponovila uspeh iz minule sezone. To je dokaz, da se v Ormožu odlično dela z mladimi roko-metaši, ki jih je vedno več tudi izven meja občine Ormož.
KU
ZOK ZAVA PTUJ: Intihar, Kram-berger, Perger, Vindiš, Kokol, Lesko-var, Kosi. Trenerka: Jasna Zajšek.
Danilo Klajnšek
Tenis • Ptujska rekreativna liga 2010
V letošnji ptujski rekreativni ligi sodeluje skupno 11 moštev, ki so razdeljena v dve kakovostni skupini; zmagovalec skupine B se bo uvrstil v skupino A, kjer bo zamenjal zadnjeu-vrščeno ekipo. Vse ekipe bodo igrale po dvokrožnem sistemu (pomlad-jesen). Naslov prvaka brani ekipa Kellersport.
A-LIGA
Rezultati 1. kroga: Kidričevo 1 -Kellersports 2:4, TC Luka - Kidričevo 2 5:1, Gorišnica - TD Duplek 4:2.
1.	TC LUKA	1 5:1 3
2.	KELLERSPORTS 1 4:2 3
3.	GORIŠNICA	1 4:2 3
4.	TD DUPLEK	1 2:4 0
5.	KIDRIČEVO	1 2:4 0
6.	KIDRIČEVO	1 1:5 0
B-LIGA
Rezultati 1. kroga: VSB Mravljice -Štraf 3:3, Kapo dol - TK Skorba 4:2.
1 4:2 3 1 3:3 1 1 3:3 1 1 2:4 0 0 0:0 0 UR
1.	KAPO DOL
2.	ŠTRAF
3.	VSB MRAVLJICE
4.	TK SKORBA
5.	OPEL HVALEC
Kadetinje ŽOK Zava Ptuj
Namizni tenis m 5Y. Zagiping v Zagrebu
Športni napovednik
Izrazit napredek glede na lansko leto
V treh dvoranah Doma športov je od 21. do 23. maja potekalo že 57. odprto prvenstvo Zagreba, popularni Zagiping. Gre za največji turnir kadetov in mladincev v tem delu Evrope, na katerem je letos nastopilo skoraj 1000 igralcev in igralk, ki so prišli iz 18 držav (Rusije, Švedske, Nemčije, Avstrije, Romunije, BiH, Makedonije, Hrvaške, Francije, Italije, Srbije, Slovenije . ..). Da ima turnir res dolgo in bogato tradicijo, najbolje ponazarja podatek, da ga je odprl hrvaški predsednik dr. Ivo Josipovič, predsednik organizacijskega odbora pa je legendarni Dra-gutin Šurbek.
Igralci in igralke so bili razdeljeni v štiri starostne kategorije: mini kadeti, mlajši kadeti, kadeti in mladinci, igrali pa so na kar 54 mizah v treh dvoranah Doma športov. Ob robu tekmovanj se s svojimi produkti predstavljajo vsi največji
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Malovič
svetovni proizvajalci namizno-teniške opreme, ki ponujajo najnovejše produkte. Turnir je bil tudi sicer odlično organiziran, izveden natančno po zastavljenem časovnem planu, ki so ga vse ekipe prejele ob prijavi. Slovenija je imela na turnirju močno zastopstvo, saj so se ga udeležili številni klubi iz vse države, med njimi tudi NTK Ptuj. Ptujčani se Zagipin-ga udeležujejo že dolga leta, predvsem po zaslugi neumornega Toma Džankiča, ki se je udeležil prav vseh do sedaj!
»Tam srečujem številne znance in prijatelje iz sveta namiznega tenisa, obenem pa je turnir dober pokazatelj našega dela. Konkurenca je v Zagrebu izjemna, saj prihajajo tja številne evropske reprezentance s svojimi najboljšimi mladimi igralci. Že za preboj med najboljših 16 je treba pokazati veliko znanja, kaj šele za stopničke,« je povedal Tomo Džankič, ki je bil zelo zadovoljen tudi z rezultati svojih varovancev: »Nekateri so se turnirja udeležili prvič, drugi so na njem že stalnica, prav vsi pa so pokazali določen napredek v igri glede na lansko leto. Temu primerni so bili tudi rezultati, saj so se skoraj vsi iz začetnega skupinskega dela prebili v nadaljnje boje. Tudi v izločilnih dvobojih so nudili svojim tekmecem odličen odpor, kar je zame zagotovo pokazatelj pravilne usmeritve na treningih. Upam, da je turnir vsem dal zagona za še večjo zagnanost na treningih.«
Jože Mohorič
Mali nogomet
RLMN Haloze 2010
REZULTATI 7. KROGA: ŠD As
Evroavto - Planjsko 4:1, Picerija Špajza - ŠD Medvedce 3:5, Picerija Gurman - ŠD Žetale 0:2, ŠKD Sestr-že - Stoperce 7:2, ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska Gora 4:4, ŠD Rim - ŠD Sto-pno 6:2.
I.	ŠD MEDVEDCE 6 4 2 0 26:15 14 2 ŠD AS EVOAVTO 6 4 1 1 32:13 13
3.	PLAJNSKO 6 4 1 1 22:6 13
4.	ŠD RIM 6 4 1 1 20:8 13
5.	ŠD ŽETALE 6 3 1 2 22:8 10
6.	PIC. GURMAN 6 3 1 2 24:13 10
7.	PTUJSKA GORA 6 3 1 2 23:17 10
8.	ŠKD SESTERŽE 6 2 1 3 18:18 7
9.	ŠD CIRKOVCE 6 2 1 3 18:23 7
10.	ŠD STOPNO 6 1 2 3 12:18 5
II.	PIC. ŠPAJZA 6 0 0 6 9:34 0 12 STOPERCE 6 0 0 6 6:59 0
PARI ZAOSTALEGA 5. KROGA (28. 5., Sesterže): 20:00 ŠKD Sestr-že - ŠD Stopno, 20:40 ŠD As Evroavto - ŠD Žetale, 21:20 Picerija Gurman - ŠD Ptujska Gora, 22:00 ŠD Medvedce - Planjsko, 22:40 Picerija Špajza - Stoperce, 23:20 ŠD Cirkovce - ŠD Rim
PARI 8. KROG (29. 5., Cirkovce): 20:00 ŠD Medvedce - Picerija Gurman, 20:40 ŠD As Evroavto - Pi-cerija Špajza 21:20, Stoperce - ŠD Cirkovce 22:00 ŠD Žetale - ŠKD Se-strže, 22:40 Planjsko - ŠD Stopno, 23:20 ŠD Ptujska Gora - ŠD Rim.
Danilo Klajnšek
DMN Lenart
A-liga
Rezultati 19. kroga (22. 5., organizator: KMN Sv. ANA ml.): KMN
Sv. Ana ml. - KMN Sv. Trojica-Legija 10:0 (5:0), Orfej - ŠND Old Boys ml. 4:9 (1:4), ŠD Trnovska vas - ŠD Vito-marci 6:8 (3:3), M-trgovina Lormanje - ŠD Zavrh 2:5 (1:3), ZGD Slikople-
skarstvo B. Goričan	- ŠD Cerkvenjak			
Lotos ml. 3:0 (b. b.).				
1. ŠD ZAVRH 19 16	1	2	97:35	49
2. SLIK. GORIČAN 19 15	1	3	116:59	46
3. M-T. LORMANJE 19 12	2	5	99:69	38
4. SV. ANA ml. 19 10	1	8	80:55	31
5. TRNOVSKA VAS 19 8	2	9	71:69	26
6. OLD BOYS ml. 19 8	0	11	88:104	24
7. SV. TROJICA-L. 19 7	2	10	67:72	23
8. VITOMARCI (-1) 19 7	2	10	70:80	22
9. ORFEJ 19 3	2	14	59:115	11
10. CERKV. LOTOS 0 0	0	0	0:0	0
B-liga
Rezultati 21. kroga (22. 5., organizator: KMN Cerkvenjak Gostišče Pri Antonu ml. III): KMN Cerkvenjak G. Pri Antonu ml. III - DMNR Sandberg Faž-vartom 5:10 (3:5), KMN Sv. Trojica II - KMN Vitomarci 1:20 (0:3), ŠD Pernica - ŠD Kenguru-Ilkos 3:5 (2:2), Bavaria-It-Pernica - ŠD Selce 8:5 (4:3), ŠD Žerjavci - KMN Zavrh veterani 3:7 (3:3), NK Gočova -KMN Slovenske gorice 2:7 (1:3).
Rezultat^ 22. kroga (23. 5., organizator: ŠD Kenguru - Ilkos): ŠD Kenguru-Ilkos - KMN Cerkvenjak G. Pri Antonu ml. III 5:0 (3:0), ŠD Selce - ŠD Žerjavci 1:1 (1:0), KMN Zavrh veterani - KMN Sv. Trojica II 9:4 (5:3), KMN Slovenske gorice - KMN Sv. Trojica 6:3 (4:0), DMNR Sandb. Faž-vartom - NK Gočova 10:3 (4:3), KMN Vitomarci - ŠD Pernica 8:7 (5:3).
1.	SV. TROJICA	20	17	0	3 223:62	51
2.	SANDB. FAŽ-V.	21	16	2	3 127:77	50
3.	B.-IT-PERNICA	20	16	1	3 149:64	49
4.	VITOMARCI	20	12	1	7 105:70	37
5.	ZAVRH - VET.	20	11	2	7 94:81	35
6.	ŠD PERNICA	20	10	2	8 93:92	32
7.	KENGURU-ILKOS 20	9	1	10 83:74	28
8.	ŠD ŽERJAVCI	21	6	4	11 53:84	22
9.	SLOV. GORICE	21	6	4	11 64:93	22
10.	CERKV.ml.III	20	6	1 13	65:109	18
11.	ŠD SELCE	20	4	3 13	62:133	15
12.	SV. TROJICA II	21	2	2 17	64:187	8
13.	NK GOČOVA	8	0	1 7	32:75	1
UR
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič je po osmih letih prvi član NTK Ptuj, ki mu je na Zagi-pingu uspela uvrstitev med najboljših osem.
Zastopstvo NTK Ptuj na 57. Zagipingu
Mini kadeti: Jernej Masten Toplak, Marcel Šegula, Sašo Malovič, Aljaž Mohorič, Daniela Tomanič;
mlajši kadeti: Jan Harb, Uroš Krušič, Aljaž Bojnec, Amanda Muršec, Anja Bezjak (v ekipi je bil gost tudi Tomaž Strelec iz Cirkovc); kadeti: Darko Hergan, Žan Napast, mladinci: Luka Krušič, Alen Ber
Najboljši rezultat je med vsemi Ptujčani dosegel Luka Krušič, ki se je v svoji kategoriji uvrstil med najboljših osem, kar je po osmih letih prvi takšen uspeh kateregakoli Ptujčana (takrat je to uspelo Danilo Piljaku). Krušič in Ber sta se ekipno prav tako uvrstila od 5. do 8. mesta.
Trener Tomo Džankič je bil zelo zadovoljen tudi z nastopi najmlajših, mini kadetov: vsi dečki so se namreč uspeli prebiti iz kvalifikacijskih skupin, v katerih so dosegli 1. ali 2. mesto. Med najmlajšimi udeleženkami turnirja je bila Daniela Tomanič.
Nogomet m SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 28. KROGA: NŠ Poli Drava - Slovan 5:1, Aluminij - Bilje Renče 6:4, Olimpija - HIT Gorica 4:0, Lika Koper - Simer šampion 1:3, Rudar Velenje - Nissan Ferk Jarenina 3:0, CM Celje - Triglav 1:2,
Maribor Branik -		Interblock			4:3,
Domžale - Mura 05 2:0.					
1. MARIBOR BR.	28 19	4	5	84:27	61
2. HIT GORICA	27 16	5	6	75:38	53
3. SIMER ŠAMP.	28 15	6	7	64:30	51
4. DOMŽALE	27 16	2	9	49:36	50
5. LUKA KOPER	29 13	8	8	47:40	47
6. INTERBLOCK	28 14	4	10	80:54	46
7. TRIGLAV	2 CO 3	1	12	60:36	46
8. ALUMINIJ	28 14	4	10	50:44	46
9. NŠ POLI DRAVA	27 13	5	9	46:39	44
10. RUDAR (V)	27 13	3	11	54:52	42
11. CM CELJE	28 10	6	12	47:50	36
12. OLIMPIJA	28 9	3	16	41:65	30
13. MURA 05	28 9	3	16	33:67	30
14.SLOVAN	28 6	5	17	31:76	23
15. F. JARENINA	28 5	5	18	29:70	20
16. BILJE -RENČE	29 3	2	24	31:97	11
8. SIMER ŠAMP.	28 11		6 11	41:45
9. MURA 05	28 10		7 11	42:40
10. F. JARENINA	28 10		7 11	50:50
11. POLI DRAVA	27	9	4 14	38:48
12. ALUMINIJ	28	9	3 16	32:48
13. CM CELJE	28	7	7 14	35:56
14.SLOVAN	28	7	6 15	34:51
15. RUDAR (V)	27	6	8 13	18:44
16. BILJE - RENČE 29		2	3 24	26:88
39 37 37 31 30 28 27 26 9
NŠ POLI DRAVA - SLOVAN 4:0
(2:0)
STRELCI: 1:0 Boškovič (5), 2:0 Pukšič (27), 3:0 Boškovič (56), 4:0 Sitar (59)
ALUMINIJ - BILJE RENČE 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Jerkovič (17), 2:0 Jerkovič (25), 3:0 Kočar (26), 4:0 Jer-kovič (47), 5:0 Kočar (53)
LIGA U 14
POLI DRAVA - SLOVAN 5:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Wagner (45), 1:1 Slavuljica (51), 2:1 Kurež (61), 3:1 Matjašil (72), 4:1 Matjašič (77), 5:1 Kajtazi (83)
ALUMINIJ - BILJE RENČE 6:4 (2:1)
STRELCI: 1:0 Vindiš (15), 2:0 Puč-ko (22), 2:1 Berra (41. z 11 m), 2:2 Devetak (63), 3:2 Vindiš (67), 4:2 Petek (70), 4:3 Devetak (72), 5:3 Perger (83), 5:4 Čavlovič (87), 6:4 Pučko (94)
1. SKL
REZULTATI 28. KROGA: NŠ
Poli Drava - Slovan 4:0, Aluminij
-	Bilje Renče 5:0, Olimpija - HIT Gorica 3:5, Luka Koper - Simer šampion 1:4, Rudar Velenje - Nissan Ferk Jarenina 3:1, CM Celje
-	Triglav 2:2, Maribor Branik - Interblock 2:0, Domžale - Mura 05 4:0.
1.	INTERBLOCK 28 21 5 2 72:20 68
2.	MARIBOR BR. 28 18 6 4 55:10 60
3.	HIT GORICA 27 17 4 6 61:32 55
4.	DOMŽALE 27 17 2 8 57:30 53
5.	OLIMPIJA 28 13 4 11 40:37 43
6.	TRIGLAV 28 12 6 10 38:38 42
7.	LIKA KOPER 29 9 12 8 41:43 39
REZULTATI 28. KROGA: Aluminij
-	Železničar 3:1, AHA EMMI Bistrica
-	NŠ Poli Drava 1:4, Tehnostroj Ver-žej - Nafta 1:1, Dravograd - Pobrež-je Gradis 1:1, Mura 05 - Brežice 3:2, Maribor Branik - Simer šampion 4:1, Rudar Velenje - Nissan Ferk Jarenina 0:0, Dravinja - CM Celje 0:3.
1.	MARIBOR BR.	28 26	1 1	109:10	79
2.	SIMER ŠAMP.	28 19	3	6	59:32	60
3.	BREŽICE	28 18	3	7	60:29	57
4.	CM CELJE	28 15	3	10	64:34	48
5.	TEHNO. VERŽEJ	28 14	4	10	62:52	46
6.	MURA 05	28 15	1 12	48:48	46
7.	NŠ POLI DRAVA	28 15	1 12	42:42	46
8.	DRAVINJA	28 12	6 10	60:41	42
9.	ŽELEZNIČAR	28 11	2	15	46:72	35
10.	DRAVOGRAD	28	10 2	16	44:52	32
11.	RUDAR (V)	28	9	5	14	31:48	32
12.	POBREŽJE G.	28	10 2	16	37:65	32
13.	ALUMINIJ	28	10 1	17	42:67	31
14.	NAFTA	28	9	2	17	47:61	29
15.	F. JARENINA	28	8 4	16	32:57	28
16.	A. E. BISTRICA	28	1 4	23	10:79	7
ALUMINIJ - ŽELEZNIČAR 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Debeljak (28), 1:1 Križan (38), 2:1 Novak (64), 3:1 Špe-honja (69)
AHA EMMI BISTRICA - NŠ POLI DRAVA 1:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 A. Krajnc (3), 0:2 Zupanič (14), 1:2 Korošec (34), 1:3 Zupanič (51), 1:4 A. Krajnc (60)
Danilo Klajnšek
Nogomet
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Čarda - Stojnci, Paloma - Teh-nostoj Veržej, Koroška Dravograd - Kovinar Štore, Malečnik - Tromejnik G Kalamar, Zreče - Mons Claudius, Tehnotim Pesnica - Odranci, Simer šampion - Šmartno.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Carrera Optyl Ormož - KIV Vransko, Boč Poljčane - Peca, Bukovci - Šoštanj, GIC Gradnje - Trgovine Jager, AHA EMMI Bistrica - Podvinci, Koroške gradnje - Pohorje, LKW Jack Gerečja vas - Partizan Fram.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Dornava - Rogoznica; SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Oplotnica; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Videm, Središče - Skorba, Pragersko - Markovci, Hajdina - Apače.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Hajdoše, Spodnja Polskava - Slovenja vas; NEDELJA ob 17.00; Lovrenc - Makole, Lesko-vec - Zgornja Polskava, Grajena - Podlehnik.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Dornava - Bukovci, Ormož - Grajena, Stojnci - Gorišnica, Podvinci - Markovci.
SKUPINA CENTER: PARI 14. KROGA: PETEK ob 18.00: Leskovec -Skorba, Videm - Tržec, Apače - Drava Ptuj.
VZHODNA SKUPINA: PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Pohorje Oplotnica - Hajdina, Prepolje - Polskava, Pragersko - Lovrenc, Zgornja Polskava - Boč.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
29. KROG: Triglav - NŠ Poli Drava (sobota ob 16.30), Aluminij - Rudar Velenje (nedelja ob 16.30).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
29. KROG: Triglav - NŠ Poli Drava (sobota ob 14.30), Aluminij - Rudar Velenje (nedelja ob 14.30).
LIGA - U14 VZHOD
29. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota ob 16.30)
V	DORNAVI PRIREDITEV »NOGOMET NAS ZDRUŽUJE«
Ob tretjem letu delovanja ženskega nogometnega kluba (ŽNK) Dornava pripravljajo v Dornavi tradicionalno prireditev Nogomet nas združuje. Potekala bo v soboto, 29. 5., od 10. ure dalje. Prireditelji obljubljajo veliko dobrega nogometa in zabavo z ansamblom Osvajalci. 10.00 - pričetek tekmovanja v kategoriji U-10 13.00 - družabne igre
16.30 - prvenstvena tekma, 1. razred MNZ Ptuj (člani): Dornava -Rogoznica
19.00 - prijateljska tekma, članice: Dornava - Pomurje 20.30 - prijateljska tekma: trenerji (legende Dornave) - veterani Dornava
ZAKLJUČNE PRIREDITVE ZA CICIBANE U-10 IN U-8
V	soboto in nedeljo, 29. in 30. maja, bo v Dornavi, na Hajdini in na Kidričevem potekalo zaključno tekmovanje cicibanov. V Dornavi in na Hajdini se bo v soboto tekmovanje pričelo ob 10. uri, v nedeljo pa na Kidričevem ob 9.30. Sodelujejo:
Dornava (U-10): Bukovci, Cirkulane, Dornava, Gerečja vas, Gorišnica, Makole in Markovci.
Kidričevo (U-10): Aluminij A, Aha Emmi Bistrica A, Aha Emmi Bistrica B, Aluminij B, Boč PMV, NŠ Poli Drava A, Ormož, Stojnci, Videm, Podvinci, Polskava-Pragersko, Oplotnica.
Hajdina (U-8): Aluminij, Aha Emmi Bistrica A, Aha Emmi Bistrica B, Apače, Hajdoše Golgeter, Markovci, NŠ Poli Drava A, NŠ Poli Drava B, Ormož NŠ Drava, Podvinci, Skorba Golgeter in Stojnci.
Tenis • 2. moška liga, skupina B
Igralci TK Nes Ptuj bodo v petek, 28. 5., igrali na domačih igriščih v Termah Ptuj zaostalo srečanje 2. kroga proti ekipi Krškega.
V	nedeljo, 30. 5., se bodo v zadnjem krogu pomerili z ekipo TK Hoče.
V	primeru vsaj ene zmage se bodo Ptujčani za vstop v 1. ligo pomerili z ekipo Slovana, ki je bila najboljša v skupini A.
10. slovenske igre šolarjev
V	petek, 28. maja, bodo na Ptuju potekale 10. slovenske igre šolarjev, na katerih bo letos sodelovalo skoraj 400 športnikov in 100 trenerjev ter gostov. Slovesna otvoritev bo na Mestnem stadionu ob 10. uri, tekmovanja pa bodo potekala na naslednjih lokacijah: na Mestnem stadionu (atletika), v dvorani Mladika (namizni tenis), na igrišču z umetno travo in na pomožnem igrišču (nogomet - fantje in deklice) ter na teniških igriščih v Termah Ptuj (tenis).
DK, JM
14. Nesov tek
V torek, 25. 5., je Univerzitetna športna zveza Maribor, ki deluje pod geslom Zdrava zabava, v Mariboru uspešno izpeljala 14. ZZ Nesov tek. Po vročem mariborskem asfaltu se je zapodilo dobrih 1200 tekačev vseh starosti, ki so lahko izbrali 3 ali 6,5 kilometrsko progo s startom in ciljem na Trgu svobode.
Med najboljšimi sta bila tudi Gorišničan Bojan Purgaj in Ptujčanka Natalija Sbull. Prvi je zmagal v teku na 3 km, druga pa je bila v teku na 6,5 km druga; zmagala je Daneja Grandovec.
UR
Nagradno turistično vprašanje .
Konec tedna afriška vas
V Termah Ptuj je vse pripravljeno za odprtje afriške vasi, ki bo osrednji spremljevalni dogodek na Ptuju v času svetovnega nogometnega prvenstva. Terme Ptuj so že nekaj časa pripravljalna baza nogometne reprezentance, v njeno čast so letos odprli stalno razstavo dresov, ki jih nosijo v svojih nogometnih klubih najboljši slovenski nogometaši.
Afriško vas bodo odprli konec tedna, če bo vreme slabo, pa 6. junija, v njej pa se bodo od 10. junija do 11.
julija, ko se bo svetovno prvenstvo končalo, zvrstile številne prireditve. Razstava Dobrote slovenskih kmetij
Foto: Črtomir Goznik
V okviru 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij je na Ptuju potekal tudi drugi praznik sira, a skromnejši od prvega.
ni samo vzor po organizacijski, temveč tudi po informativni strani, saj so organizatorji prvo poročilo o izvedbi in poteku programa letošnje prireditve mestnim svetnikom predstavili še v času razstave na 39. seji mestnega sveta 24. maja. V bogatem kulturnem programu je letos nastopilo čez 500 nastopajočih. Pritegnili so tudi dnevi odprtih vrat Biotehniške šole Ptuj in Semenarna Ljubljana. Že pred razstavo je potekala promocijska tržnica na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, ki je bila zelo dobro obiskana. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, bodo v kratkem pripravili finančno poročilo, sicer pa je projekt potekal skladno s poslovnim načrtom.
Čeprav so delavci Komunalnega podjetja Ptuj že končali rekonstrukcijo edinega javnega stranišča na Ptuju, to še ni odprto. Prevzem je opravljen,
ugotovljene pa so bile manjše pomanjkljivosti. Težko je v tem trenutku napovedati, kdaj bo opravljen tehnični prevzem oziroma pridobljeno uporabno dovoljenje. V Mestni hiši na Ptuju pričakujejo, da ga bodo odprli v prvi polovici junija. Uporaba bo brezplačna, odprt pa bo v se dni v tednu.
Letošnje turistično leto bo zahtevno, ugotavljajo slovenski turistični delavci, vendar lahko skupni in jasni cilji prispevajo k doseganju želenih rezultatov, so povedali na nedavnem srečanju turističnega gospodarstva, Slovenske turistične organizacije in Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Trendi prvih štirih mesecev letos so pozitivni, izkupiček pa bi bil zagotovo še večji, če ne bi prišlo do
zaustavitve letalskega prometa zaradi vulkanskega prahu. Vsi skupaj si bodo prizadevali, da bo turistično leto 2010 najmanj takšno, kot je bilo 2009.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Monja Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 55, ki je pravilno zapisala, da je bil letošnji praznik sira na Ptuju drugi po vrsti: začeli so ga lani, da bi se tudi Ptujčani seznanili z okusi kmečkih mlečnih izdelkov, ki so v večini pasterizirani in z naravnimi dodatki. Danes vprašujemo, kako se imenuje poletni koledar prireditev na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 5. junija.
Cerovec • Zeleni turizem v dolini miru
Pri teti Marti je kot doma
Marto Gregorc iz Cerovca Stanka Vraza 38, nedaleč od Ivanjkovcev, poznajo vsi bolje kot teto Marto. Tako je poimenovala tudi svojo dejavnost, ki je široka in zanimiva. Največja odlika njenega kotička v dolini miru, kot rada imenuje dolinico, v kateri živita z možem Jožetom, pa je gotovo domačnost, v kateri se vsak gost počuti zares dobrodošel.
Teta Marta se ukvarja s turistično dejavnostjo na kmetiji. Daleč naokoli je znana po svojih pogačah, krapcih, postružjačah, kvasenicah, ajdovem kruhu z orehi, poticah in navadnem kruhu. Vse to si radi naročijo poho-dniki ali pa tudi drugi naročniki, če
Foto: Viki Ivanuša
Marta Gregorc si je od nekdaj želela statve, sedaj svoje veselje deli s tečajnicami, ki jih takšna dejavnost zanima.
potrebujejo takšne posladke za praznovanje. Turisti jo najdejo kar na domu, se ustavijo za eno popoldne, si na ribniku pripravijo piknik ali lepo popoldne. Nekateri pa pri njej ostanejo dalj časa, saj oddaja hišo, v kateri je dovolj prostora za najmanj osem ljudi.
Enkrat mesečno je teta Marta v Mer-catorjevem centru v Murski Soboti in tam prodaja svoje izdelke. »Palenke in ajdove krapce imajo ljudje najraje. Na ajdovo testo dam plast sira, včasih poleg zmešam tudi jabolka in sir, jih potepem z orehi in polijem s smetano, da je bolj sočno,« je povedala teta Marta. Ker je zelo družabna in polna znanja, pozimi vodi tečaje za peko potic in drugih sladkarij. Tega se je naučila od babice in mame, ki je nekoč kuhala na porokah.
Ko je Marta izgubila službo, se je morala odločiti za nekakšno dejavnost, saj je za penzijo še premlada. Pridobila si je certifikat za peko kruha, pogač in peciva na tradicionalen način. Že tretje leto je prisotna na Dobrotah slovenskih kmetij in njene stene so že kar polne zlatih priznanj.
Foto: Viki Ivanuša
Na ribniku se odpočijeta duša in telo, saj je menda ob njem kar sedem močnih energetskih točk.
Teta Marta se ukvarja tudi z zeli-ščarstvom in pripravlja znameniti Pehtin čaj. Večino ga porabijo kar doma, rada pa to dejavnost prikaže tudi otrokom po šolah. Doma ima zasajenih veliko zelišč, nekatere prosto-rastoče pa nabira tudi v sadovnjakih starih visokostebelnih jabolk.
V bližini hiše je ribnik, na katerem je znanka izmerila in določila energetske točke. »Izmerila jih je sedem in na ta mesta smo postavili klopi. Vsaka je iz drugačnega lesa, kot je ona določila: iz macesna, vinske trte in bukve, iz lipe in podobno. Vsaka energetska točka naj bi bila dobra za določene dele telesa ali razpoloženja. Jaz v to sicer ne verjamem, ampak res pa je, da kadar kosim okoli ribnika, sem neverjetno spočita in prerojena. Morda pa je res kaj na tem,« pravi teta Marta. Mož Jože je čez ribnik naredil lep mostiček iz upognjenega kostanja in pravo kapelico.
Pred štirimi leti je prvič organizirala delavnice predenja. Takrat so se štiri ženske naučile presti. Prve kolovrate so pobrale po podstrešjih širše in bližnje okolice. Mož Jože je zelo spreten in je naredil še nov kolovrat, tako da so se dobro opremile. Iz domače volne, ki prirase na ovcah (te se pridno pasejo za hišo), so spletle rokavice in nogavice. Nato so začele delati tudi s statvami. Najprej na malih ročnih, potem pa je Jože izdelal še velike, na štiri liste, ki omogočajo več vzorcev. Večinoma tkejo iz bombaža, lansko zimo pa so izdelovale tudi pr-tičke iz lana z različnimi vzorci. V ta namen je teta Marta letos zasejala lan, ki ga v teh krajih že dolgo nismo videli na poljih. Poskušala ga bo predelati v prtičke.
Udeleženke zimskih delavnic so se dogovorile, da se bodo s svojimi izdelki potegovale za certifikat, da bodo lahko izdelke tudi prodajale. Najnovejša dejavnost pa je filcanje. Sicer
je verižice in podobne manjše reči delala že prej, letos pa je svoje znanje izpopolnila še na tečaju v Ljubljani. Sedaj pod njenimi prsti nastajajo copati, klobuki, različne slike.
Dom tete Marte je stičišče za ustvarjalne in delovne gospodinje, ki se v dolgih zimskih večerih namesto s televizijo družijo druga z drugo, zabavajo in naučijo marsikaj koristnega. Za prihodnje šolsko leto so teto Marto naprosili, da bi vodila krožek tkanja v OŠ Ivanjkovci. Učenci radi pridejo k njej in so si že prišli ogledat, kako se
strižejo ovce, kako se opere, počeše in sprede volna ter kako nastajajo posamezni izdelki.
Turisti se radi ustavijo pri njej. Cenijo predvsem to, da lahko sodelujejo pri vseh opravilih in v neokrnjeni naravi za nekaj časa pozabijo na vrvež svojega življenja. Zelo radi pokusijo njene dobrote. V hiši, ki jo oddaja, so tri dvoposteljne sobe, kuhinja in dnevna soba. Te dni pa dokončujejo kamp, da bo mogoče prenočiti tudi v šotoru ali pa kar na senu.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Najnovejša ljubezen je filcanje in nastali so že tudi prvi uporabni izdelki.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
»Čarobni dan v Termah Ptuju,
30.5.2010, ob 10. uri v Termalnem Parku (www.carobnidan.si) Doživetje za vso družino! 1 vstopnica -1 družina - samo 13 € Nastopajo«: Čudežna polja, Nuša Derenda, Alenka Gatar, Žana, Trkaj, Sebastian, Samir Kobler kot Elvis Presley...
iiftMSka vas v Termah Ptul«
Ogledi vseh tekem SP, ustvarjalne delavnice za vse generacije, glasbeno plesni
dogodki, potopisi, nogometne animacije...
Od 10.6. - 11.7. v Termalnem Parku in Grand Hotelu Primus
Celodnevna vstopnica za odraslo za kopanle, savna fltnes In malico
Od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 € Za upokojence do 30.5.2010,50 % popust!
Sezonska vstopnica za kopanje v Termalnem Partu
Otroške in dijaške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več inf. na www.terme-ptuj.
Niste zadovoljni s svojo postavo?
f ¡ v
Termalni Pari»
S ! V
Termalni Park
I
Termalni Parts I
„ , Q
/ • \ ^ si Termalni trk j
Vnefttç S"
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
A
Grand Hotel Primus ~
****	r
Kuharski nasveti
Rabarbara
Rabarbara je velika zelena trajnica, ki jo gojimo zaradi užitnih rožnatih stebel. Ko jo enkrat posadimo na vrt, je imamo tudi za sosede, najbrž tudi zato, ker prenese nižje temperature. Nekoč je bila rabarbara plevel, ki je divje uspeval. Prepoznamo jo po velikih listih, ki imajo mesnato dolge rožnate peclje. Peclji imajo prijeten kiselkast okus, ker vsebuje precej jabolčne in citronske kisline, ki v jedeh delujeta osvežujoče. Zaradi tega okusa jo danes vse pogosteje uporabljamo pri mesnih jedeh, hkrati pa kislina meso mehča.
Z botaničnega stališča je rabarbara zelenjava, vendar jo v kuhinji skoraj vedno uporabljamo kot sadje, oziroma pri pripravi sladkih jedi, kot so pite, torte, nadev za piškote in zavitke, okusen je tudi rabarbarin kompot, marmelada in džem. Rabarbara lepo uspeva tudi brez posebne nege. Dežniku podobni veliki listi vsebujejo snovi, ki dražijo tkiva, zato jih v kulinariki ne uporabljamo. Prosto rastoča rabarbara ima debelejše mesnate rdečkasto rožnate peclje, ki jih pred uporabo olupimo. Rabarbara iz rastlinjakov pa se ponaša s tankimi, skoraj prozornimi roza peclji, ki so po strukturi bolj krhki in zahtevajo krajši čas toplotne obdelave.
Rabarbara je prekisla, da bi jo uživali surovo, zato od toplotnih postopkov izbiramo dušenje ali pečenje in pri tem uporabljamo večjo količino sladkorja, ki ga lahko nadomestimo z marmeladami. Po okusu se rabarbara še posebej ujema z malinovo in jagodno marmelado, zato pri teh dveh marmeladah tudi dopolnjujemo okus z dodatkom rabarbare. Med dušenjem in pečenjem rabarbara izloča veliko vode, zato jo pogosto kombiniramo s tistimi vrstami testa, ki so bolj čvrste in
Ovratnice proti bolham imajo svoje prednosti in slabosti. Ovratnica je prepojena s kemikalijami, ki delujejo re-pelentno oziroma odbijajoče na bolhe in klope. Učinek je lahko kar dolgotrajen, celo 2 do 3 mesece pri boljših ovratnicah. Uporaba je tudi zelo enostavna, saj ovratnico enostavno namestimo na vrat živali in ovratnica začne opravljati svojo funkcijo. Vsekakor pa je izredno pomembno, da našo žival ali muco, ki smo ji namestili novo repe-lentno ovratnico zoper bolhe in klope, nekaj dni pogosto opazujemo. Zanima nas pred-
Rabarbara
jih s sokom zmehčamo. Tako je veliko slaščic iz rabarbare pripravljenih iz navadnega krhkega testa.
Rabarbarine peclje pred uporabo najprej tanko olupimo, nato jih narežemo na manjše koščke, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo, skoraj vedno jih naprej v vodi na kratko prekuhamo. Za boljši okus lahko vodi dodamo kr-helj limone, cimet, cele klinč-ke in vodo po okusu sladkamo. Če jo v tako pripravljeni vodni mešanici kuhamo do mehkega, jo lahko ponudimo kot kompot. V nasprotnem primeru jo, takoj ko zavre, odstavimo, odcedimo in ohladimo. V jedeh, kjer želimo, da ostanejo manjši koščki rabarbare skupaj z nitkami, jo tako prekuhano pripravimo kot zahteva recept, če pa želimo v jedeh nitke odstraniti, jo skozi sito pretlačimo.
Pretlačeno rabarbaro lahko uporabimo kot sadno kašo, lahko ji dodamo še drugo pre-pasirano sadje, kot so breskve ali sladke pomaranče in tako pripravljeno sadno mešanico ponudimo kot sadni pire, zraven navadnega biskvita ali z njo premažemo biskvitno rulado. Pretlačena rabarbara pa je primerna tudi za kremaste sladice in pene. Tako si lahko pripravimo rabarbarino
strnjenko skupaj z navadnim jogurtom, skuto ali smetano, okusna pa je tudi rabarbarina zmrzlina in sladoled, z rabarbaro danes pogosto polnimo palačinke in tako najmlajše hitro navadimo na nekaterim še neznane okuse.
V svetu so znane številne jedi iz rabarbare, posebej priljubljena je dušena rabarbara s pomarančo in ingverjem, ob koncu maja pripravljamo pito z rabarbaro in jagodami, pogosto pripravljamo tudi kolač z rabarbaro in breskvami, poznamo pa tudi nekaj slanih jedi. K ribam lahko ponudimo slano omako iz rabarbare, na Danskem pa jo pogosto ponudijo kot prilogo zraven svinjine.
Rabarbarino pito pripravimo tako, da si najprej pripravimo testo iz 30 dekagramov ostre moke in 30 dekagramov gladke moke, moki dodamo malo soli in polovico pecilnega praška. Dodamo še 35 dekagramov margarine, eno jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka, vanilin sladkor in pol decilitra belega vina. Iz vseh sestavin zgnetemo testo in ga damo pol ure počivat na hladno. Polovico testa razvaljamo v velikosti pekača. Pekač dobro namažemo z margarino in po-tresemo z ostro moko, damo v pekač testo in ob robu pekača naredimo testni rob. Testo z vilicami večkrat prepikamo.
Tako pripravljeno v pečici pri 180 stopinja C do polovice spečemo.
Posebej pripravimo nadev iz rabarbare. En kilogram rabarbare olupimo, narežemo na 2 cm dolge koščke in jih v sladki vreli vodi 1 minuto kuhamo. Nato rabarbaro od-cedimo, jo damo v večjo kozi-co, dodamo sladkor po okusu in dušimo, da se sladkor stopi in rabarbara spusti vodo. Ko voda izpari, nastane marmeladi podobna gosta zmes. Za boljši okus lahko dodamo še mleti cimet, vaniljev sladkor in nekaj kapljic ruma, del rabarbare lahko zamenjate z jagodami, suhimi slivami, malinami in marelicami.
Do polovice spečeno testo premažemo s tanko plastjo jagodne marmelade, po marmeladi potresemo piškotne drobtine in na drobtine damo dušen rabarbarin nadev, po nadevu potresemo po želji še mlete orehe, mlete lešnike ali malo naribane čokolade. Čez nadev iz druge polovice testa oblikujemo mrežico, ki jo po vrhu premažemo z mešanico jajc in kisle smetane in v pečici pri 180 stopinjah C pečemo tako dolgo, da postane zlato rjava. Skupni čas pečenja je okrog 30 do 40 minut. Pečeno rabarbarino pito rahlo ohladimo in jo potresemo s sladkorjem v prahu, preden jo ponudimo.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Muca in ovratnica proti bolham
Lastnica muce iz okolice Ptuja piše, da je kupila za svojo muco ovratnico proti bolham in klopom in jo po navodilu namestila na vrat njene muce. Čez teden dni je z grozo opazila, da je bila koža na vratu muce polna krastic, dlaka je izpadla, muca pa se je po vratu venomer praskala. Sprašuje, kako je to mogoče in ali je ovratnica, ki jo je namestila svoji muci na vrat, premočna za njeno muco in zakaj je ni nihče opozoril na težave, ki lahko nastanejo.
vsem, ali muca v redu prenaša ovratnico, kar pomeni, da se obnaša popolnoma normalno, kakor da nima ničesar okoli vratu. Res je, da je prvi dan po namestitvi ovratnica lahko nekoliko moteča za
Foto: Emil Senear
žival, ker ji povzroča neprijeten občutek okoli vratu in je potreben dan ali dva, da se privadi, da ima nekaj okoli vratu. Podobno, kot se včasih dogaja, če namestimo klasično ovratnico, kot lepotni dekorativni dodatek. Pozorni pa moramo biti, če se muca začne intenzivno praskati po vratu. V tem primeru si moramo pobližje ogledati kožo na vratu muce, in če opazimo, da je rdeče barve, to pomeni, da je koža živali odreagirala z alergijo na sestavine ovratnice. Prične se lokalna alergična reakcija, s skelečo, srbečo bolečino in rdečino po koži. Žival pa si na žalost pomaga s praskanjem z zadnjimi tačkami po vratu in ostri krempelj-ci poškodujejo kožo, ki je že tako rdeča in boleča. Pojavijo se kraste, in če ne ukrepamo pravočasno, lahko pride do močnih bakterijskih infekcij kože, ki lahko nevarno obremenijo žival in zahtevajo dol-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
gotrajno zdravljenje. Vsekakor moramo ob pojavu rdečine po koži vratu, tam, kjer je bila v stiku z ovratnico, to takoj sneti. Če je že prišlo do izpadanja dlake in krast in če se žival kljub temu, da smo ovratnico sneli, še nadalje praska, moramo obiskati veterinarja, ki bo z zdravili ustavil napredujoč vnetni proces.
Lastnici muce, ki ima težave s kožo zaradi ovratnice proti bolham, svetujem, da pelje muco pokazat v ambulanto, sploh, če se še vedno praska po vratu. Dragič naj raje uporabi zaščito proti bolham in klopom v obliki ampul, ki jih nanašamo na kožo živali. Vendar tudi pri uporabi ampul velja, da moramo žival opazovati še nekaj dni, da se ne začne praskati po mestu nanosa vsebine ampule, saj se tudi tu lahko razvije alergija.
Kar se pa tiče nasveta pri nakupu ovratnice, se popol-
Kmetijska svetovalna služba
Človek v gozdu gost
Letošnji Teden gozdov poteka od 24. do 30. maja. Osrednja prireditev Tedna gozdov bo 26. maja v Josipdolu na Pohorju, kjer bodo domačini in gozdarji območne enote Maribor vse goste popeljali na kratek sprehod skozi gozd.
Na prireditvi bodo na svojstven način predstavili svoj odnos do gozda Tone Partljič - pisatelj, Jana Valenčič - novinarka, Vlado Novak - igralec, Alan Bukovnik - poslanec v DZ in Tone Ofentavšek - lastnik gozda. Prireditve se bo s slavnostnim nagovorom udeležil tudi minister mag. Dejan Židan.
Teden gozdov je tradicionalna gozdarska prireditev, s katero vsako leto javnosti predstavimo različne aktualne teme s področja gozdarstva. Tema letošnjega Tedna gozdov je Prost vstop v gozdove, slogan pa Človek v gozdu gost.
Teden gozdov 2010
Foto: Ivan Svajgl
Slogan Človek v gozdu gost pomeni odgovorno obnašanje. Gostoljubnost gozda je velika, a ne neomejena. V gozdu smo zgolj gostje. Gozd je naravni ekosistem v katerega moramo vstopati kot gostje tako lastniki kot nelastniki gozdov. Odgovorno ravnanje z gozdovi zahteva predpise in spoštovanje predpisov.
Gospodarjenje z gozdovi za lastnike gozdov in rabo gozdov za nelastnike določajo zakon in drugi predpisi ter načela gozdarske stroke, ki jih je treba poznati in spoštovati. Na te teme bomo v letošnjem Tednu gozdov še posebej opozarjali.
Prost vstop v gozdove je kulturna in civilizacijska pridobitev. Hoja po gozdovih, rekreacija, nabiranje gob, plodov in zelišč, ki rastejo v gozdu, ter čebelarjenje so aktivnosti, ki bogatijo življenje prebivalcev Slovenije. Na žalost pa se v gozdu pojavljajo tudi moteče dejavnosti, kot so vožnja s kolesi po brezpotjih, neprilagojena vožnja z motornimi sanmi, štirikolesniki in motorji po območjih gozdov, ki za to niso primerna, divji lov, pretirano nabiranje gob, pretirano trganje zelišč in plodov, odlaganje smeti itd.
Borut Debevec
Premium
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju nudi
za vas in vaše hišne ljubljenčke:
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZOR! Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vaše ribnike ter ribice v njih!
• IX/M I A, s tem kuponom vam nudimo 10% popust #%lvW I	pri nakupu v naši prodajalni!
noma strinjam, da bi morali dobiti strokovni nasvet, da se to lahko zgodi in kako naj ukrepa. Večkrat sem že napisal, da svetujem lastnikom malih živali, naj kupujejo v trgovinah za živali, kjer bodo
deležni tudi ustreznega strokovnega nasveta, kako kupljeno stvar pravilno uporabiti. Pri nepravilni uporabi lahko naredimo svoji živalci več škode kakor koristi. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: OM
Duševno zdravje
Astrolog Tadej svetuje
Bolečina ob izgubi
Ana je pred kratkim izgubila mamo. Spomin na izgubo je še zelo boleč. Zdi se ji, da bolečine še dolgo ne bo premagala. Ne more razumeti svoje prijateljice, ki je izgubo očeta zelo hitro premagala in se je zelo hitro lotila tudi pospravljanja njegove zapuščine, od oblek naprej, ki jih je podarila Rdečemu križu in Karitasu. Jo lahko obsoja, se sprašuje.
Izgube staršev, na katere smo bolj ali manj navezani, so vedno krut poseg v našo čustvovanje in nekateri ljudje dejansko ne zmorejo preseči vsega lepega, kar nam je nekdo nudil, kar nam je pomenil in potem ga nenadoma več ni ob nas in nastane velikanska praznina. To eni napolnijo z lepimi spomini, ki jih stalno obnavljajo v svojih mislih, drugi se pogovarjajo s fotografijami umrlih, tretji hranijo vse predmete in oblačila, celo sobe, v katerih so bivali umrli, častijo kot svetišča in brišejo le prah, vse pa v teh prostorih pustijo nedotaknjeno. Ljudje pa smo različni in nekateri takoj odstranijo vse, kar bi jih lahko spominjajo na pokojne, odstranijo pohištvo iz sob, v katerih so bivali, sežgejo vse papirje, odstranijo oblačila in druge predmete ... Toda nič ni narobe, ne z enimi, ne z drugimi.
Človekovo doživljanje samega sebe, sveta okoli sebe, je različno od človeka do človeka. Tudi čustva različno izražamo, eni močno navzven, drugi spet močno navznoter, trpimo pa lahko oboji enako močno in tudi spomini so lahko enako močni, in tudi pozabe za nekom ni v obeh skupinah ljudi.
Zato sem mnenja, da Ana ne more obsojati prijateljice, ki je očitno drugačna od nje, lahko celo boljša, saj je obleko podarila za uboge, nemočne in siromašne, drugače bi lahko celo strohnela, sedaj pa bodo oblečeni v njih tisti, ki so danes pri nas brez vsega, in teh je mnogo, vedno več.
Anina prijateljica zelo verjetno še vedno trpi zaradi izgube očeta, a je njegovo dobroto izrazila tudi s to gesto - z daritvijo za uboge.
mag. Bojan Šinko
Kako daleč nas lahko pripelje grška brezbrižnost?
Razpad evropskega monetarnega sistema je v preteklosti napovedalo veliko svetovnih ekonomistov in znanih investitorjev. Med njimi že pokojni Milton Friedman, ki je leta 1967 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo, in vsem domač borzni guru Warren Buffett. Scenarij, ki se je v zadnjih tednih zgodil v Grčiji in se bo morda v prihodnosti še kje na Stari celini, sem leta 2008 do neke mere predvidel tudi sam v svoji knjigi Prihodnost borze in gospodarstva. Pomeni to katastrofo za borzne trge? Kratkoročno ne. Celo nasprotno, sedaj ko je EU odobrila 750 milijardni sklad za reševanje zadolženosti članic evra, so kratkoročni borzni padci na finančnih trgih precej manj verjetni. Bistvo tega sklada je obvarovati banke. Te imajo v svojih portfeljih precej evr-skih državnih obveznic, ki jih bo ECB poslej neposredno odkupovala. Likvidnost bank bo boljša in borzni tečaji se bodo v bližnji prihodnosti, po vsej verjetnosti, odzvali z rastjo. Amerika se je podobne operacije lotila jeseni 2008, ko je po zlomu nepremičninskega trga vlada izdala obsežna posojila in jamstva za domače banke in zavarovalnice: Citigroup, Bank of America, AIG itd. Do tu je vse v najlepšem redu. Problem pa nastopi drugje: naraščajo proračunski deficiti, ki so v nekaterih državah na jugu Evrope že precejšnji oziroma hitro rastejo. Države se sicer, na kratki rok, lahko poljubno zadolžujejo, vendar dolgoročno to ne bo rešitev sedanjega problema. Zelo verjetno se bodo v stabilnih evropskih državah krepili pritiski javnosti za uravnoteženost državnih proračunov v vseh državah evra. Čemur pa se bo javnost v nestabilnejših državah (PIGS) upirala. Ljudje se ne bodo hoteli sprijazniti z nižjimi dohodki in višjimi davki. Zaenkrat pomeni ustanovitev evropskega sklada v bistvu tiskanje novega denarja, ki bo poslej pripeljal še do nečesa: višanja obrestnih mer. V nasprotju z večino, ki meni da novi ukrepi EU vodijo k nižjim obrestnim meram, pa osebno menim, da bo realnost drugačna. Sicer nekega večjega premika k višjim obrestim za državne dolgove kratkoročno ni pričakovati, vendar bo čez leta, ko bo na trgu poplava novega denarja, do tega verjetno prišlo. Višje obresti pomenijo večje dolgove, večji dolgovi novo tiskanje denarja in tako gre spirala naprej. Srečna okoliščina sedanjih dogajanj okoli evra je njegov padec proti dolarju. Evropski izvozniki zaradi tega postajajo konkurenčnej-ši. Bistveno pri sedanjih težavah z evrom je to, da je negativen za evr-ske obveznice in dober za »nekatere« evrske delnice. Nasploh lahko zaradi valutnih nihanj pričakujemo precej boljše rezultate nemških podjetij, ki so že tako tradicionalno usmerjena v izvoz. Vlagatelji bi se v sedanjih turbulentnih časih morali spomniti na staro resnico, da je dober denar možen le ob zdravem gospodarstvu in uravnovešenem državnem proračunu. Prav tako je tudi dobra delnica tista, ki bazira na zdravi rasti dobičkov podjetja in rasti njegove notranje vrednosti. V obeh primerih so ključne človekove vrline, kot so pridnost, znanje in volja. Že Kostolany je nekoč dejal: »Za Nemce je vseeno, kako se bo imenoval njihov denar, njihove delovne navade bodo vedno enake, zato tudi verjamem v papirje njihove države.« Verjetno bi temu pritrdil tudi najbolj znani zagovornik fundamenta pri borznem vlaganju Benjamin Graham. Še nekaj velja omeniti. Glede kritik na račun Angele Merkel, ki se je domnevno pred tedni preveč upirala neselektivni pomoči Grčiji. Komentarjev, ali je bilo to dobro ali slabo, je precej in o njih ne bi razpravljal. Toda posledice »njene napake« so zdaj sledeče: dvig dolarja in padec cen surove nafte. Pravzaprav za lastnike delnic to niti ni tako slabo. Ne glede na to, ali je bila napaka storjena slučajno ali namenoma.
Mitja Petrič
Šifra: Senca
Vprašanje: Na najino zvezo je padla težka senca. Ali bo še kdaj' zasijalo sonce v popolnem sijaju? Naj potrpežljivo čakam na žarke svetlobe, ali naj se odločno borim proti tretji osebi?
Odgovor: Modri ljudje so bili prepričani, da je potrpljenje božja mast. Včasih je preprosto treba nekoliko počakati in se odprejo nove poti, priložnosti ali možnosti. Toda vaš problem ni v tem, da ne znate čakati, ampak v tem, da ste v osnovi zelo neodločni. Po eni strani svojega ljubega moža zagovarjate in v isti sapi obsojate. Vsaka zadeva, ki se vam zgodi, ima nek namen in sporočilo. V vašem primeru je to dejstvo, da se morate postaviti zase. Narediti morete analizo, kaj si želite in si tako posledično postaviti meje in pravila igre. Svojih osnovnih in moralnih načel ne smete nikoli teptati in naj se zgodi, kar se hoče. Vaš mož je oseba, ki je svobodnih načel in si je pridobil popestritev. Največja težava je v tem, da ste jezni nanj in je tako nebo vaše usode že dalj časa zakrito v oblake. To niso navadni oblaki, ampak tisti temni, ki vas motijo in vam vzbujajo dvome. Žalostno je, da ste se svojih težav lotili napačno in da s srčnim izvoljencem na svoj način obračunavate. Želite spoznati tudi tretjo osebo, kajti tako ste prepričani, da se bodo težave rešile. Preostane vam samo ena logična rešitev, in to je iskren pogovor. Izpovejte svoja čustva in prisluhnite njegovemu mnenju. Morda vam ne bo podal zelo jasnih
Kaj je tisto, kar nas bo še bolj spodbudilo, kaj še lahko naredimo, da se bomo boljše počutili, da bomo zares občutili tudi notranjo srečo? Na to temo je bilo že mnogo razmišljanj in napisanih ogromno knjig in priročnikov. Vsi smo tisti, ki bi želeli boljše, srečnejše življenje.
V resnično zadovoljstvo, srečo nas vodi veliko poti. Tako kot je vsak človek zase poseben, in-dividium - enkraten in čudovit, prav tako mora vsak zase iskati tisto, kar ga dela zadovoljnega, srečnega.
Velika večina ljudi se veliko časa posveča razgovorom o tem, kaj so delali v službi, kako so se imeli s prijatelji, na zabavi. Ponavadi pa ne upajo govoriti o sebi, o svojih skritih željah, o tem, kar jih bremeni, ali pa o tem, kar jih radosti. Mnogo lažje je govoriti o sosedih in drugih kot pa o sebi. Ko nekoga vprašaš, kako je on, nam bo na hitro odgovoril, da je v redu in to je tudi vse. Super, v redu je. Potem pa lahko čez nekaj dni slišiš, da je hudo bolan, da so ga odpeljali v Ormož, da ga je morda kap ali kaj podobnega.
Kaj vse se je nabiralo v takem človeku čez vsa njegova leta? To, kar se mu je tedaj zgodilo, je po-
odgovorov in jih boste razbrali med vrsticami. Pomembno je, da mu prisluhnete s srcem in gotovo boste kmalu ugotovili, pri čem ste. Druga zadeva, ki je ravno tako pomembna, je, da mu dopustite možnost, da se odloči, kaj bo naredil. To je neka zadeva, ki je zelo težka in boleča - samo tako boste lahko rešili vajin odnos. Po astrološki karti imata mnogo možnosti, da ostaneta skupaj. Vendarle se boste pri tem morali paziti prevelikega nadzora in mu boste morali dopustiti nekaj osebne svobode. Kajti preprosto že nekaj časa živite njegovo življenje in se ukvarjate s tistim, kar vas bodisi boli ali obremenjuje. Od nekdaj je tako, da se sreča skriva na strani pogumnih ljudi. In tudi v vaše življenje bo kmalu posijalo sonce in sreča se bo lesketala. Zavedajte se, da se zorite skozi preizkušnje. Srečno!
Šifra: Težka odločitev
Vprašanje: Z možem sva prišla do točke, ko ne vidiva več skupne prihodnosti. Pričakujem »težko« ločitev, saj sva oba trmasta in ne odstopava od svojih načel (tudi vzrok za razhajanje). Žal mi je samo za otroka, kajti navezana sta na oba.
sledica tega, kar je počel vsa leta nazaj. Vse stvari, ki se nabirajo v notranjosti, v naši duševnosti, bodo nekega dne izbruhnile na dan. Če bomo jezo, skrbi, nerazumevanje potiskali vase, bomo nekega dne kot poln balon, ki več ne vzdrži pritiska in nekje mora izbruhniti, počiti. Ponavadi je posledica tega bolezen. Fizična ali psihična, če pa je že tako daleč, da naše telo tega več ne more akumulirati, pride do zastoja - pojav kapi.
Vsak dan doživljamo različne stresne situacije na delovnem mestu, doma, v svoji okolici.
Vse slabe novice, ki jih slišimo o prijateljih, po TV ali kako drugače, tudi v nas pustijo sled negotovosti - kaj pa, če se bo naslednjič nam zgodilo kaj podobnega, če tudi mi zbolimo. Vsi imajo gripo - gotovo jo bomo dobili tudi mi..
Mislite, da je res potrebno takšno razmišljanje, da moramo res tudi mi zboleti, če so bolni drugi? Če tako razmišljate, potem boste res zboleli - saj ste že avtomatsko programirali svoje misli in telo v bolezen.
Kaj lahko naredimo za izboljšanje našega počutja danes - da ne bomo jutri zboleli? Boljša kot
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Kaj se mi torej »pripravlja«?
Odgovor: Spoštovana bralka, iz astrološke karte je razbrati, da je v vajinem primeru kocka odločitve že padla in da ni povratka nazaj. Najbolj logičen scenarij je ločitev in to veste tudi sami. Seveda se bo zadeva nekoliko zaostrila, kajti drug drugemu bosta »nagajala«. Toda naj vas opozorim, da lahko pravi blagoslov najdete v odpuščanju. Pozabite na tisto, kar je bilo slabo in gradite na prijetnih stvareh. Prav gotovo so tudi stvari, na katere ste lahko ponosni in zelo nelogično je, da razmišljate negativno. Možna sta samo dva scenarija in prvi je nakazan v smislu tega, da se bosta leta in leta pregovarjala, kdo ima prav in si to dokazovala preko sodišča (tožba). Kajti tudi sami ste do neke mere prepričani, da je maščevanje sladko. Toda po zvezdni karti je nakazano, da se zelo motite. In kaj je druga možnost? Da prisluhnete njegovim zahtevam in najdete določeno srednjo možnost. Naj vas opomnim, da brez popuščanja ne bo šlo. Otroci bodo ločitev dobro prenesli. Tudi sreča vas v bodoče ne bo zapustila, ampak vas bo še obiskala.
kurativa, je preventiva. Tedaj, ko smo še zdravi, se dobro počutimo, moramo zavestno narediti nekaj tudi za to, da se bomo kasneje boljše počutili, da bomo zdravi tudi tedaj, ko bo večina ljudi okrog nas bolnih.
Da se bomo boljše počutili tudi na psihičnem področju, vsak dan, vsak trenutek, moramo poskrbeti sedaj, danes! Če so naše mišice dolgo napete, potrebujejo sprostitev. Naši možgani delujejo noč in dan, saj neprestano nekaj razmišljamo, kujemo načrte, kako bi, kaj bi.
Tako kot moramo po naporu sprostiti naše mišice, ravno tako potrebujejo naši možgani malo počitka, da so lahko spet pripravljeni sprejeti nove naloge. Če si ne dovolimo počitka, sprostitve, tedaj nam telo samo odpove -napadejo nas virusi, dobimo vročino in tedaj si ponavadi vzamemo čas, da preležimo kakšen dan. Ko imamo vročino, ponavadi ne moremo niti misliti, telo je v takem stanju, da mu najbolj odgovarja spanje. To je odgovor, da naše telo samo pove, kdaj ne zmore več obremenitev, ki smo mu jih mi zadali z nenehnimi skrbmi in mislimi.
Da vse to preprečimo, pa se
Naj vas v tej težki preizkušnji vodijo modre odločitve in tako bo vse prijetnejše!
lahko tudi zavestno sproščamo. Vsak dan si vzemimo vsaj 20 minut časa, ki ga bomo namenili samo sebi, naši sprostitvi. Tedaj izberimo miren kotiček, kjer nas ne bo nihče motil in bo zares samo naš. Najbolje je, da je ta kotiček vedno isti. Poleg vseh dejavnosti, ki jih imamo vsak dan, si zavestno utrgajmo tudi tiste minute zase. Planirajmo jih tako, kot planiramo vse drugo in nas nihče pri tem ne odvrne. Če moramo zjutraj v službo, si morda naredimo budilko 20 minut prej kot običajno in namenimo ta čas, ko je še v hiši vse mirno in tiho, naši sprostitvi. Prve dneve se nam bo morda težko vstajati, naslednje pa bo že šlo, saj bo kaj kmalu postalo to naša navada in ko bomo začutili, da se bolje počutimo, da smo bolj sveži in pripravljeni za obveznosti, ki nas čakajo, nam bo to odgovarjalo. Nekaj minut zjutraj za boljše bujenje, za prebujenje sebe in vseh čutov, za naravnanje na vse naloge, ki nas čakajo v tistem dnevu in ugotovili boste, kako lažje nam vse gre od rok. Naše boljše počutje se bo kazalo na tem, da bomo sveži že, ko bomo prišli v službo, da bomo radostno prepevali, se veselili tega dne. Kaj
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
kmalu se nam bodo te minutke pokazale tudi na izboljšanju našega zdravja. To bodo opazili tudi naši sodelavci in drugi prijatelji, saj bomo kar žareli od zdravja in dobre volje. Seveda pa je potrebno začeti in kasneje vztrajati. Marsikdo morda to naredi, pa ne občuti izboljšanja in si reče - eh, bolje je spati, se bolje spočijem. Da, takrat, trenutno mu je res bolje, v topli postelji. Ko pa pride v službo, pa tako vsi govorijo, kako so se težko vstali, kako je danes slab dan, da se jim nič ne da početi in komaj čakajo, da končajo službo. Zakaj pa bi mi naredili drugače? Saj vsi tako delajo ... , pa tudi nekako živijo, saj vsi moramo umreti - zakaj bi se trudili izboljšati naše zdravje? Na koncu bomo tako umrli - tisti, ki kaj naredijo in tisti, ki nič. Kaj pa danes - kako se jaz počutim danes? Kaj bi lahko jaz danes izboljšal za svoje življenje? Ne sosed, sodelavec, partner, otrok - kaj lahko jaz storim, da bom imel lepše, kvalitetnejše življenje? Mi smo vzorniki našim sodelavcem, znancem, otrokom. Najprej mi nekaj spremenimo, kasneje, če bo to dobro, bodo opazili tudi drugi in nam bodo sledili. Če ste v dvomih, kako se sproščati, kaj lahko več naredite zase in za izboljšanje kvalitete svojega življenja, nas pokličite in skupaj bomo našli ustrezno metodo, ki bo odgovarjala vam. Sproščanje z meditacijo izvajamo na društvu vsak torek ob 19. uri, v Slovenski Bistrici. Vabljeni, da se nam pridružite!
Milena De Viktory, društvo Feniks - kvaiteta življenja, 051413 354
Svetovanje za vas ... za vse nas
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Kako do boljšega počutja - sproščanje
Govori se precej o tem, kaj narediti, da se bomo telesno boljše počutili. Razni obiski telovadnic in skupin, kjer so skupne vadbe, nas še dodatno stimulirajo, da naredimo nekaj več zase, za svoje telo. Malo se preznojimo, naberemo si fizično kondicijo. Pa kljub temu občutimo, da nam je to včasih premalo, da nas nekje znotraj ne zadovolji, da nismo srečni, da smo premalo naredili zase.
Slo POP novice
Mi2, ki so pretekli mesec izdali album Rokenrol, napovedujejo videospot za skladbo Štajersko nebo. Ker se singl že nahaja na najvišjih mestih glasbenih lestvic, so se ga odločili oplemenititi še z vizualno podobo. K temu je gotovo prispevala ponudba za sodelovanje njihovega prijatelja in znanca Davida Vezjaka. Ta jim je dal ponudbo, ki se je ne da zavrniti - da bo svoje delo opravil prostovoljno. »Kljub temu, da na največjih slovenskih televizijah ni niti ene oddaje, na kateri bi človek lahko videospot zadovoljivo promoviral, smo se Mi2 odločili, da ga posnamemo. Srčno upamo, da se bodo sčasoma razmere le spremenile, in da bodo odgovorni nekaj prostora v televizijskem programu namenili tudi tovrstni produkciji,«pravi kitarist in vokalist Jernej Dirnbek. Pesem Štajersko nebo ne opeva lepot neba nad pokrajino, temveč govori o občutkih glasbenikov, ko se po neprespani noči, ki so jo preživeli na koncertnem odru, vračajo proti domu. Nastala je po nekem njihovem koncertu na Koroškem, ko jih je v kombiju pozdravila zora ravno v trenutku, ko so zapuščali Mislinjsko dolino in jih vse skupaj potisnila v tisto prijetno, razmišljujočo utrujenost. :k-k-k
Skupina Anavrin se je vrnila s turneje po Balkanu. Nastopali so v Srbiji, kjer so doživeli izjemen sprejem. Po končanem koncertu se je publika nagnetla v zaodrju, kjer so fantje podpisovali CD-je in se pogovarjali z oboževalci. Nekaj se jih je na koncert v Novi Sad pripeljalo celo iz Madžarske. »Podali smo se na nam še zelo nepoznano področje nekdanje Jugoslavije in nismo vedeli, kaj pričakovati. Od koncertov v tujini smo doslej namreč največ gostovali v sosednji Avstriji. Na koncu pa se je izkazalo, da je bil koncert v Novem Sadu eden boljših v naši zgodovini, saj je bila publika res edinstvena. Poznali in peli so tako angleške kot slovenske single, kar nas je zelo presenetilo, ampak splet očitno dela svoje. Najbolj so jih navdušili Better U, Cheduli, Like a prayer in Pri filozofiji. Takšnega odziva res nismo pričakovali niti v sanjah, zato se definitivno jeseni vračamo v Srbijo in odigramo še več koncertov,« je povedal bobnar Matej Selan.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NINA OSENAR . -VEDNO LAHKO POKLIŠEČ ME 9. MARJAN NOVINA - ANGEL IN HUDIČ 8. ZORAN 'MN'-' NAŠA BARBIKA 7. ROCK SHOCK - ' VRAČAM SPOMINE 6. MI2 - ŠTAJERSKO NEBO 5. SAŠKA SMODEJ - KLJUČ SRCA 4. ELA - KAKOR MAGNET
3. VICTORY - UPAJ SI 2. KATJA FAŠINK - LUTKA 1. GAL GURIN, NINA PUŠLAR, ELDA VILER - NARIŠI NOV DAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Kingston v Križankah
Le še nekaj dni nas loči od velikega koncerta skupine Kingston, ki ga ena od naših največjih in koncertno najbolj dejavnih zasedb pripravlja 2. junija v ljubljanskih Križankah ob 15-letnici svojega obstoja.
Koncert Kingston - 15 let z vami ne bo tipičen Kingston koncert. Na spektaklu bo skupno sodelovalo preko 40 nastopajočih! Na odru ljubljanskih Križank tako ne bodo stali samo Reno, Dare, Zvone, Klemen in Dejan, temveč se jim bo tokrat pridružila razširjena zasedba z dodatnimi šestimi izkušenimi glasbenimi mački. Na odru bodo stalno prisotni tudi back vokalistki, dodatna pihalna sekcija, akustični flamenko kitarist ter tolkalist.
Skupno pot bodo na odru s Kingstoni delili tudi posebni glasbeni gostje: Danijela, Alya, Grega Skočir, 6 Pack Čukur, 4 Given in Vesele Štajerke, ki se bodo skupini pridružili pri izvedbi njihovih največjih hitov. Poleg glasbenih gostov bodo odrsko dogajanje popestrili plesalke, artisti in mnogi drugi sodelujoči, ki bodo skrbeli za profesionalno zvočno in video atmosfero in skupaj z zvezdami
in slavljenci večera ustvarjali pravi žur.
posebno, nepozabno vzdušje - Koncertni spektakel Kin-
Foto: Urban Modic
Zasedba Kingston
gston - 15 let z vami bo zaznamovalo še nekaj dodatnih daril, ki jih Kingstoni vsem obiskovalcem koncerta podarjajo ob obletnici: v sodelovanju z največjo potovalno agencijo za mlade pripravljajo posebno nagradno igro S Kingstoni na Zakintos, ki bo dva obiskovalca brezplačno popeljala na letošnji absolventski izlet, prvih 300 obiskovalcev se bo lahko brezplačno odžejalo z dvema koktejloma - 'Fresh' in 'Q', narejenima iz najbolj znanega zeliščnega likerja, Kingstoni pa pripravljajo tudi mnoga druga presenečenja, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.
Kingston - 15 let z vami pa ne bo le enkraten dogodek, saj bodo vse skupaj posnele kamere. Kingstoni bodo v jesenskih mesecih izdali svojo prvo ''Live'' ploščo (CD in DVD), na kateri bodo vse njihove največje uspešnice, ki jih bodo izvedli v Križankah. Koncert 2. junija bo nedvomno neponovljiv dogodek. Skupina je namreč ena najbolj priljubljenih, vsekakor pa tista, ki da poseben pečat vsaki pravi zabavi. Pozitivna energija, izjemna karizma na odru, kakovost izvedbe glasbe in uspešnica za uspešnico so glavne karakteristike, ki Kingstone v samem vrhu držijo že polnih 15 let delovanja.
MZ
Filmski kotiček
Perzijski princ: Sipine časa
Vsebina: Kralj Perzije z ulice posvoji revnega, a neverjetno iznajdljivega dečka Dastana in ga vzgaja kot svojega sina. Tako odraste med kraljevima sinovoma in postane spoštovan, čeprav malce preveč razborit vojščak. V kraljestvu vlada obdobje miru in obilja, a zdi se, da se zbirajo temni oblaki. Kraljev brat, vizir Nizam, namreč prestreže pošiljko orožja, ki naj bi ga izdelovali zavezniki in prodajali sovražnikom. Kraljevi sinovi napadejo in zavzamejo sosednjo državo, toda kovnice orožja ne najdejo. Vse skupaj že preraste v velik politični škan-
Prince of Persia: The Sands of Time
Igrajo: Jake Gyllenhaal, Gemma Arterton, Alfred Molina, Ben Kingsley Scenarij: Boaz Yakin, Doug Miro in Carlo Bernard po računalniški igri Jordana Mechnerja Režija: Mike Newell Žanr: pustolovski film Dolžina: 114 minut Leto: 2010 Država: ZDA
dal, ki bi lahko zamajal Perzijo, ko se vsa kolobocija osredotoči na skrivnostno Bodalo časa, ki ima moč, da lastnika popelje nazaj skozi čas in tako spremeni sedanjost. Nanj planejo vsi, od Dastana, princese, zlobnih asasinov, vizirja itd., pri tem pa se ne ve, kdo je tisti zločinec, ki hoče z njim uničiti svet ...
Čeprav bo Disney nadaljeval svojo neverjetno uspešno fran-šizo Pirati s Karibov (četrti del bomo najbrž ugledali še poleti 2011), pa se že ozira naokoli za morebitno naslednico, a tokrat vse kocke niso ravno padle na svoje mesto. Jake Gyllenhaal na žalost ni Johnny Depp, da bi v film vnesel tisto obvezno dozo zabavnosti, ki bi bila zanimivejša od posebnih učinkov. Gospod Gyllenhaal je sicer zelo dober igralec, ki pa je tokrat precej zatajil. Dolgočasna povprečnost njegovega lika pa je tudi krivda scenaristov, saj mu nasproti niso dali kakšnega kontrastnega lika, ob katerem bi se lahko razcvetel. Deppova simpatična ekscentričnost je v Piratih namreč zasijala predvsem zato, ker je bila živo nasprotje Bloomovega generičnega lika.
niši straši?
Spremeni svoj mobilnik v
DETEKTOR ZA DUHOVE!
V Princu takšnega nasprotja ni, zato mora ubogi Jake sam pričarati obe plati svojega lika, a to naredi neverjetno leseno.
Tudi ostali igralci bolj ali manj le strmijo v kamero, zlasti prekaljeni Ben Kingsley. Edina svetla točka je Alfred Molina v vlogi prevarantske-ga Arabca, ki krasno napolni film s prepotrebno svežino, a njegov lik žal ostane premalo izkoriščen. Tudi ljubezenska napetost med protagonistoma kljub vročini puščave in palm nekako ne vžge, film pa ima kljub velikanskemu proračunu nekaj sumljivo slabo narejenih posebnih učinkov. Prav tako bi mu pomagala kanček počasnej-
ša montaža in manj bližnjih posnetkov. Glede na to, da film temelji na računalniški igri, so se snovalci pametno odločili, da zgodbo priredijo po svoje, zato predznanje o igri ni potrebno, kljub temu pa bodo poznavalci z navdušenjem videli nekaj zanimivih stičnih točk.
Morda se zdi, da je zaradi naštetih točk film slab, a bi mu s tem naredili krivico. Vzporednica z nedavno invazijo na Irak je sijajna zamisel, predvsem iskanje neobstoječega orožja za množično uničevanje, pa tudi sicer je film relativno okej poletna zabava za dve uri, je pa res, da boste nanj pozabili pet minut po odhodu iz filma. Producentom se najbrž ni bati za zaslužek, ni pa nujno, da bo franšiza kdajkoli dobila nadaljevanje.
Matej Frece
Prestraši svoje prijatelje, ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Prenesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik še danes!
Pred tabo je neverjetna aplikacija Detektor laži, ki ni nič manj kot tvoj privatni detektor laži! Nikoli več ti ne bo nihče lagal! Oseba za katero meniš, l^da ti laže, naj govori v tvoj mobilnik in aplikacija bo analizirala njen glas, ter M ^^ko sporočila, če oselra laže.
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Fingerprint Matchmaker, Ghost Sensor in Detektor laži so zabavne aplikacije in ne podajajo resničnih rezultatov.
Ugankarski slovarček: BENIČ = slovenski košarkarski trner (Slobodan); BOAS = ameriški etnolog in antropolog nemškega rodu (Franz, 1858-1942); FI LIT = glinasti skrilavec; GORETEKS = tekstilni laminat za vetrovke; LAILA = ime ameriške boksarke Ali; RADOM = mesto na Poljskem; RZAV = desni pritok Drine; VOKAČ = slovenska rusistka (Zlata, 1926-1995).
■>l!ue}s 'eA9S|o 'eise} 'epejoy '|eu!pje>j '\a\S 'JU
'|eejz| 'e|N '|bao 'meo '}uejj_ 'uepuoy 'zsjjsejd 'ase^uj. 'yo 'HO 'ueje 'ewej. '19 'euo '°IP9S oaojo^ 'eseiqou 'seog '§e| 'ofoy p3 '^jeiuejg 'ge>jOA 'J9|PV 'eiiei 'zejjd :ouAejopoA la^uezu)) a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 29. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
NEDELJA, 30. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
PONEDELJEK, 31. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 01. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Za ljubitelje malih živali. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice).
SREDA, 02. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
ČETRTEK, 03. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
PETEK, 04. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
Horoskop
OVEN
Sreča se bo skrivala v majhnih rečeh. Največjo pozornost v tem tednu boste doživeli v ljubezni
-	toda plesali boste po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu bo paleta novosti in ugodnih priložnosti. Finančno bo čas namenjen določeni prenovi. In ne pozabite se sprostiti.
Sn BIK
Paziti se boste morali napačnih odločitev. Zadeve bo treba pogledati iz drugega zornega kota. Delo na vrtu bo vaša strast in priložnost za uspeh. Uspehi ne delovnem mestu bodo nekoliko bolj počasni - toda počasi se daleč pride. S svojim znanjem boste radi pomagali ljudem v stiski.
DVOJČKA
Odkrili boste, kaj vas veseli in vam je blizu. Prihaja obdobje, ko se bodo določene stvari zaključile in se odpirajo novosti. Vsak konec je nov začetek. Pestro in nekoliko nemirno bo v službi
-	težko bo, če ne boste dosegli svojih pričakovanj. Pogovori prinašajo čarobnost in prijetnosti.
RAK
Ljubezen prinaša določeno čarobnost in čut za romantiko. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Postavite si meje in pravila igra. Na delovnem mestu boste morali kovati še vroče železo. Moč uspeha se bo skrivala v pogovoru in pomoč vam bodo ponudili sodelavci.
LEV
■Tj Ognjena energija vam bo v pomoč pri opravljanju zastavljenih nalog in obveznosti. Hrepeneli boste po svoji sreči in ustvarjali določeno magne-tičnost. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z energijo. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim.
DEVICA
Vaše učiteljica bo narava in uživali boste na svežem zraku. Popaziti boste morali, da si ne boste zadali preveč nalog. Na delovnem mestu vas bodo privlačile skrivnosti. Končno bo čas primeren za prerez in odločili se boste, kaj boste potrebovali in česa ne. Bodite umetniško ustvarjalni.
TEHTNICA
Čas bo namenjen določeni bilanci. Notranji nemir bo posledica stresa. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Ljubezen prinaša določene novosti in ugodnosti. Iz ozadja vas bo spremljalo optimistično razpoloženje in dobro se vedno z dobrim povrne.
ŠKORPIJON
Upanje vam bo dalo moč. Obeta se zelo raziskovalen teden. Ljudje bodo prihajali in odhajali. Močno bo izstopala trma in pomembno bo, da najdete svojo srečo in ugodne priložnosti. S svojo energijo boste usmerjali potek dogajanja na delovnem mestu. Odzovite se klicu narave!
STRELEC
Na delovnem mestu se vam bodo odprle nove poti. Imeli boste celo paleto idej in zamisli. Hrepeneli boste po pohvali in priznanju. Ljubezenska sreča bo namenjena vezanim in samskim. Teden boste preživeli na pustolovski način in osvajali nova obzorja.
KOZOROG
Ugotovili boste, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Narediti boste morali osebno bilanco. Svoje notranje občutke bo veljalo zapisovati. Spremljala vas bo nevidna nitka sreče in tako boste zadanim obveznostim kos. Varujte se pretirane trme in prisluhnite sebi.
VODNAR
Pričakovati je, da se bo kolo usode zasukalo v vašo korist. Tako boste pravzaprav dosegli več. Prejeli boste določeno priznanje in se rešili tistega, kar vas bo bremenilo. Privlačile vas bodo novosti in osvajali boste na veliko. Kljub vsem obveznostim si boste morali privoščiti nekaj več užitka.
RIBI
Morje bo valovilo in prinašalo romantična doživetja. V tišini boste prejeli določene odgovore. Na platno usode boste znali vnesti svetle in harmonične barve. Več časa boste namenili sebi in verjeli boste v pravilnost lastnih odločitev. Bližnjic tudi tokrat ne bo. V samopomoč vam bo intuicija.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Za ljubitelje malih živali. Vsak prvi torek v mesecu z veterinarjem Emilom Senčariem.
Ormož • Požarna vaja v domu starejših občanov
Preverili pripravljenost na požar
V Centru starejših občanov v Ormožu so letos prvič izvedli požarno vajo, čeprav je dom praznoval že osem let delovanja. Vsi sodelujoči so namreč čutili precej rešpekta pred zahtevno nalogo. Po izvedeni vaji pa so bili zadovoljni, saj so pridobili dodatne izkušnje in spoznanja o tem, kaj je treba odpraviti, da bi v primeru resničnega požara evakuacija stanovalcev potekala čim hitreje.
Prokurist Marko Rozman je povedal, da so se za vajo odločili, ker jim to nalaga zakon: »Želeli pa smo tudi preizkusiti, kako bi vse službe ravnale v
Prostovoljci so začeli delati v nedeljo zjutraj in do opoldneva privlekli na dan prav neverjetne količine odpadnega materiala iz dveh soban; črne kuhinje v levem krilu gradu in prostora zraven. Na dovozu pred gradom so se nakopičile prave majhne gore odpadnega gradbenega materiala, lesa, starih, napol preperelih preprog,
takšnem primeru. Evakuirali smo stanovalce enega od oddelkov, kjer so nastanjeni stanovalci, ki so pokretni, pa tudi takšni, ki potrebujejo pomoč,
celo toaletnega papirja, smeti, plastike, pločevink, stekla ... Čiščenje se je nato nadaljevalo v desnem traktu prvega dvorišča, kjer je bilo največ odpadnega lesa. Med to kategorijo odpadkov bi sicer spadala tudi stara okna v gradu, a so jih prostovoljci pustili: »Takšna so bila stroga navodila lastnika, kulturnega ministrstva, ter zavoda
saj so na vozičkih. Akcija je zajemala predpostavko požara in potem oskrbo ponesrečencev. Pri tem so ponesrečence igrali gasilci, ker tega z našimi sta-
za varstvo kulturne dediščine,« je še povedala Golčeva.
Ali so pri letošnjem čiščenju našli kakšne posebne zaklade, kot je k akciji čiščenja vabila karikatura Aljane Primožič, pa zbrani niso hoteli izdati in so se lepo izvlekli z odgovorom, da so zakladi za vsakega človeka drugačni ...
V čiščenju so sodelovali člani Društva rejcev drobnice Haloze, Društva vinogradnikov
vrat, ki se je začel s i tališču v Moškanjcih.
Mladi obiskovalci dneva od kusili policijsko opremo, še kopterju (na posnetku).
novalci ne moremo simulirati. Največja težava pri požaru bi bila evakuacija stanovalcev, saj je veliko nepokretnih in je bilo
vprašanje, kako bi jih z vozički
in sadjarjev Haloze, Društva KU-KU za kreativno udeležbo, Konjeniškega kluba Borl, Radi-okluba Cirkulane, Turističnega društva Cirkulane, Krone Cirkulane, Vaškega odbora Cirku-lane in seveda člani DgB.
Vse odpadke so zaradi raznovrstnosti morali sortirati; večino jih je brezplačno odpeljalo Čisto mesto, za odvoz gradbenih odpadkov pa je poskrbel samostojni podjetnik Darko
ica je v petek dopold Istavitvijo opreme in
rat policije so z veseljem preiz-tisto, ki jo imajo policisti v heli-
ali nosili spravili skozi požarne izhode v stavbi. Stanovalci so bili o dogodku obveščeni, da se ne bi prestrašili, veliko pa jih je z zanimanjem opazovalo dogajanje, ki je pomenilo popestritev običajne sobote.«
Akcijo je vodil poveljnik Gasilske zveze Ormož Tonček Lisjak v sodelovanju z glavno sestro doma Marijo Kokol in operativnim štabom. Sodelovalo je 14 gasilskih društev s preko 100 gasilci. Izkazali so se tudi zaposleni v domu, pomembna je bila vloga ekipe Zdravstvenega doma Ormož za nudenje nujne medicinske pomoči in štaba civilne zaščite. Predsednik gasilske zveze Ormož Jože Šterman je povedal, da gre za zahtevnejši objekt, da pa je akcija potekala zelo
Rakuš.
Sicer pa ima okolica gradu Borl od letos nekoliko lepšo, predvsem pa bolj urejeno podobo tudi po zaslugi kulturnega ministrstva; delavci Volčjega potoka so namreč po naročilu ministrstva spomladi že pokosili in očistili večji del jugozahodnega grajske vzpetine ob cesti ter zasadili alejo mladih orehov in kostanjev.
»Ob končani akciji smo bili
irganizirala dan odprtih ivnosti policistov na le-
Med obiskovalci je bilo v času močnega deževja daleč največ otrok, osnovnošolcev, ki so z velikim zanimanjem opazovali razstavljeno opremo, marsikaj pa preizkusili tudi sami. Delo policije so predstavili policisti Letalske policijske enote, Postaje prometne policije Maribor, Postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor. Na prireditvi so vse omenjene enote predstavile opremo, tehnična sredstva in vozila, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Še najmanj pogledov je bila vredna nova provida (vozilo na nadzor cestnega
dobro. »Na objektu so se pojavile pomanjkljivosti. Funkcionalno je stavba zelo primerna, med akcijo pa so se pokazala nekatera ozka grla na objektu, ki bi jih bilo treba odpraviti. Odpraviti bo treba enostranske prehode, kjer ni mogoče istočasno vstopati in izstopati iz objekta. Pomembno je, da so vsi sodelujoči delovali ino-vativno in iznajdljivo. Treba bo še izboljšati čas evakuacije, ki je zelo pomemben. Akcija je zelo pomembna za razmislek in zaključke, kako še izboljšati učinkovitost.«
Akcijo si je ogledal tudi župan Alojz Sok, ki je mnenja, da je gasilska tehnika v dobri kon-diciji, gasilci dobro opremljeni in dostopi urejeni, tako da smo lahko mirni. Poleg doma je za evakuacijo podobno zahtevna zgradba v mestu tudi Psihiatrična bolnišnica Ormož.
V akciji je sodelovala tudi civilna zaščita. »Naloga civilne zaščite je, ko pride do naravne ali druge nesreče, da deluje na lokalnem ali regijskem nivoju in v okviru potreb pomaga. Tokrat je šlo za vajo požara, v resničnem primeru bi aktivnosti prilagodili potrebam,« je povedal poveljnik Ludvik Hri-beršek.
Viki Ivanuša
zelo veseli nad ureditvijo prostorov, saj so se potrdila naša razmišljanja, da se da z malo dobre volje veliko postoriti za grad Borl. Ko boste sedaj vstopili v grad Borl, ne boste najprej opazili ropotije, ampak očiščene prostore, iz katerih je jasno razvidno, da nam ni vseeno, kaj se z gradom dogaja in v kakšnem stanju je. Z 'golimi rokami' smo pospravili tri prostore in s tem ob druženju polepšali dan sebi in gradu. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri tem, in vas hkrati vabimo k obisku različnih dogodkov skozi leto na gradu, kot so poroke, ocenjevanje vin, ovčje-kozji bal, tamburanje ob večerih ...," so ob koncu akcije povedali organizatorji in hkrati povabili na junijsko problemsko konferenco o prihodnosti gradu.
SM
prometa in kontrolo hitrosti), zato pa so več pozornosti pritegnili policisti z dvema psoma vodnikoma, ki jih uporabljajo za sledenje, iskanje pogrešanih oseb in tudi za nadzor evropske meje. Predstavila se tudi enota konjenikov, učenci pa so si lahko pobliže ogledali še t. i. šengenski bus - gre za kombi vozilo z izjemno bogato opremo, v kateri je med drugim globinomer, kamera za pregled terena, detektor kovin, čitalec in posebna naprava za pregled dokumentov, računalnik itd. Na ogled je bila postavljena tudi statična in ročna termovizija za opazovanje državne meje ponoči, ki zaznava gibanje in žive organizme v temi, obiskovalci pa so se lahko seznanili tudi z različnimi vzorci drog in preizkusili alkotest.
Dogajanje je popestril tudi pristanek policijskega helikopterja, učenci pa so si imeli možnost nadeti polno policijsko opravo za delo v helikopterju.
Dan odprtih vrat se je popoldne zaključil z ogledom prostorov nove policijske postaje v Gorišnici.
SM
Gorišnica • Dan odprtih vrat policije
Zanimivo za mladež
Pred začetkom čiščenja nekaterih notranjih prostorov gradu ...
Letošnji prostovoljci so nabrali za nekaj zabojnikov odpadnega materiala in smeti v zgolj nekaj prostorih gradu ...
Foto: SM
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Simulacija požara v domu je zahtevala angažiranje stanovalcev in zaposlenih, ki so po svojih močeh sodelovali.
Borl • Četrta čistilna akcija
Prvo pomoč je nudila ekipa iz Zdravstvenega doma Ormož, ponesrečence pa so igrali gasilci.
Z »golimi rokami« nad gore ropotije
Dobra dva ducata prostovoljcev sta se tudi letos pod taktirko Društva za oživitev gradu Borl (DgB) in v soorganizaciji Občine Cirkulane udeležila že tradicionalnega čiščenja grajskih površin. »Letos smo sicer večji poudarek dali čiščenju nekaterih notranjih prostorov, saj je bil del grajskih zunanjih površin že pokošen in očiščen,« je povedala tajnica DgB Sonja Golc.
Koper • Udeleženci Vlaka zvestobe spoznavali Luko
Foto: M. Ozmec
Pretovori v Luki potekajo neprekinjeno 24 ur na dan, saj je hitrost pretovarjanja povezana z denarjem.
Okno v Evropo in širni svet
Udeleženci 6. vlaka zvestobe smo si v soboto, 22. maja, med potepanjem po slovenski obali z zanimanjem ogledali Luko Koper, ki sodi s svojo mednarodno gospodarsko dejavnostjo in okoli 1.100 zaposlenimi med najpomembnejše gospodarske subjekte v obalno-kraški regiji in širšem slovenskem prostoru.
Ob vodenem ogledu Luke Koper, ki je zaradi njene velikosti in obsežnosti številnih objektov in terminalov potekal kar z avtobusi, smo bili mnogi presenečeni nad vsem, kar smo v slabi uri uspeli videti in slišati. Zgodovina Luke Koper sega 53 let nazaj, v leto 1957, ko je bilo ustanovljeno tedanje pristanišče Koper. Največji razvoj pa so dosegli po letu 1967, ko so do luke zgradili železniško povezavo. Danes je Luka Koper sodobna delniška družba, katere 70-odsto-tni lastnik je država, s svojim pristaniškimi in logističnimi storitvami pa je močno vpeta v mednarodno blagovno izmenjavo in poslovanje, njihov delež pa se še veča. Leta 2008 se je njihov ladijski pre-tovor povzpel že na 16 milijonov ton in se še naprej povečuje, saj so njeni terminali namenjeni za najrazličnejše tovore, lahko bi rekli od igle do lokomotive in se razprostirajo na okoli 460 hektarih zemljišč, od katerih so 265 hektarov dobesedno vzeli morju, saj so kopenski del z luškimi pomoli povečevali z zasipavanjem morja.
Sicer pa smo slišali tudi to, da je Luka Koper edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja delniška družba. Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Ključna primerjalna prednost pristanišča je tako njegova geografska lega, ki mu poleg večje dostopnosti do trgov Srednje in Vzhodne Evrope omogoča tudi vključitev v blagovne tokove na preseku 5. in 10. panevrop-skega transportnega koridorja. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta.
Pristanišče je nastalo leta 1957, tri leta po tem, ko je po-
stalo jasno, da je Jugoslavija izgubila cono A in z njo Trst, razcvet pa je doživelo po letu 1967, ko je postalo železniško povezano z zaledjem. Danes je pristanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Zaledje pristanišča se razteza čez celotno srednjo in vzhodno Evropo, od Slovenije, Avstrije, do Madžarske, Italije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske in južne Nemčije, predvsem Bavarske, Baden - Wurttemberga ter okolice Frankfurta. Pre-tovor v Luki poteka neprekinjeno, 24 ur na dan, saj je hitrost pretovarjanja povezana z denarjem.
Celotno pristanišče ima status prostotrgovinskega območja. Luka Koper predstavlja intermodalno trgovsko vez med različnimi oblikami transporta in pre-tovornih sistemov: RO-RO, opremo za pretovor in skladiščenje generalnega tovora, projektnega tovora, kontejnerjev, avtomobilov, sipkega, razsutega in tekočega tovora kot tudi živih živali.
Morje v pristanišču je globoko od 7 do 18 metrov. Sprejme lahko ladje z nosilnostjo 180.000 ton. Ladijski pretovor pristanišča je leta 2006 presegel 14 milijonov ton, leta 2008 pa 16 milijo-
nov ton. Leta 2002 je družba Luka Koper prejela priznanje RS za poslovno odličnost, leta 2006 pa evropsko priznanje za poslovno odličnost fundacije EFQM.
Načrti za izgradnjo tretjega pomola so naleteli na nasprotovanje okoljevarstve-nikov, ki želijo zavarovati ankaransko školjčno sipino, tako imenovano pokopališče školjk, kjer živijo redke vrste hroščev in prezimuje 30 vrst ptic. Načrti, da bi hrošče preselili v bližnji Škocjanski zatok, so prav tako kontro-verzni.
Sicer pa si v Luki Koper prizadevajo, da bi uresničili svoje strateške cilje, zato načrtujejo, da bodo v kratkem zgradili nov vhod za tovorni promet, ob katerem bo nastal nov kamionski terminal ter objekt, ki bo namenjen carinskim in drugim državnim službam ter službam varovanja. Za skladiščenje avtomobilov gradijo večeta-žno skladišče za avtomobile, tako bodo prostor racionalno izrabili in pridobili pokrita skladišča za 100.000 avtomobilov. Eden od kompleksov skladišč je že povezan z viaduktom. Prvi pomol bo namenjen kontejnerjem, s podaljšanjem prvega pomola in postavitvijo štirih post-panamax obalnih dvigal so letne kapacitete povečali s 400.000 na 600.000 TEU-jev.
Kasneje bodo za pretovor kontejnerjev zgradili nov, tretji pomol, ki bo omogočil pretovor milijon kontejner-skih enot letno. Na drugem pomolu bodo zgradili privez in novo skladišče, ki bosta namenjena pretovoru metalurških izdelkov. Na Sveti Katarini bodo zgrajeni komunalni privezi za občane in športno-rekreacijski center. V okviru Luke načrtujejo tudi izgradnjo potniškega terminala, preko katerega naj bi ladje prepeljale letno koli 40.000 potnikov in turistov. Izrabiti pa nameravajo tudi konkurenčno prednost suhozemnega terminala v Sežani, ki se nahaja na petem panevropskem prometnem koridorju in tam zgraditi sodoben logistični center na površini 900.000 kvadratnih metrov.
Ob vsem tem v Luki Koper ambiciozno in z veliko mero optimizma zrejo v prihodnost, saj je njihova vizija postati vodilni pristaniški in logistični sistem za države srednje Evrope, zato so med strateške usmeritve na prvo mesto postavili cilj: biti prepoznaven izvajalec logističnih storitev, biti učinkovit pristaniški sistem in distribucijsko središče, dolgoročno pa uspešen poslovni sistem, ki ob vsem tem še pridno skrbi za trajnostni razvoj.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za sedaj avtomobile skladiščijo še na prostem, načrtujejo pa izgradnjo večetažnega skladišča, v katerem bo prostora za 100.000 osebnih avtomobilov.
Vse večji postaja tudi pretovor tekočin, poleg ogromnih cistern za nafto in naftne derivate pa imajo tudi velike sodobne cisterne za alkoholne tekočine.
Od tod in tam
Ljutomer • Brezposelni razstavljajo
Foto: NS
V prostorih urada za delo ljutomerske območne enote Zavoda za zaposlovanja svoje izdelke razstavljajo brezposelne osebe (na posnetku). Iz prikazane predstavitve gre soditi, da se v nekaterih posameznikih, ki so prijavljeni na uradu za delo, skriva velik potencial na različnih delovnih področjih, saj so prikazani izdelki iz tekstila, lesa, stekla, porcelana .., to pa je odlično izhodišče za nadaljevanje poklica v zasebni obrtno-podjetniški dejavnosti. Kot pravijo v strokovni službi Zavoda, se na tem področju obetajo premiki v smeri odpiranja zasebnih obratovalnic, dopolnilnega dela na domu ter opravljanja domače in umetnostne obrti.
NŠ
Ptuj • Teden multiple skleroze
Foto: Črtomir Goznik
V tem tednu poteka v Sloveniji že šesti Teden multiple skleroze, ki je namenjen osveščanju javnosti o tej neozdravljivi bolezni. Ptujska podružnica Društva multiple skleroze Slovenije bo že po tradiciji svojo stojnico s propagandnim materialom in zloženko o tej bolezni postavila v trgovskem centru Qlandia. Odprta bo 29. maja, pripravili pa so tudi bogat kulturni program. Nastopili bodo tamburaši iz Cirkovc, člani skupine Zlate strune iz Rogaške Slatine, ki se jim bo pridružila tudi Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice, s havajsko kitaro. Čeprav se o multipli sklerozi v zadnjem času veliko govori, se mnogi bolniki še ne želijo razkriti in se z boleznijo javno soočiti, razen če gre za napredujočo obliko bolezni. Ne želijo, da okolica ve, da so bolni, ker se bojijo za svoje službe in svojo prihodnost. Pri soočanju z boleznijo je bolnikom lahko v veliko pomoč knjiga Jolande Šoštarič Življenje z multiplo sklerozo. V letošnjem tednu multiple skleroze bodo skušali pridobiti čim več podpornih članov oziroma ljudi, ki jim lahko pomagajo pri izvajanju njihovih aktivnosti.
MG
Ptuj • Nastop legendarne skupine Laibach
Foto: music-wallpapers.net
V okviru festivala Ptuj - odprto mesto bodo 28. avgusta na ptujski tržnici nastopili člani legendarne skupine Laibach, ki v letošnjem letu praznujejo 30-letnico bogatega in izjemnega ustvarjanja.
Robert Križanič, predsednik društva Povod, je povedal, da bo to koncert letošnjega poletja na Ptuju, ki bo tudi skupini veliko pomenil, saj naj bi z njim obeležili svoj letošnji praznik. Skupina sicer bolj kot doma nastopa v tujini. Kulisa, ki bo spremljala njihov nastop, bo nekaj enkratnega, nekaj, česar Ptuj še ni doživel, skupina in organizatorji napovedujejo nastop na ravni Los Angelesa. Pričakujejo, da si bo koncert ogledalo deset tisoč ljudi.
Maribor • Po stavki šoferjev v podjetju Veolia transport Štajerska
Vodstvo upa na miren razplet dogodkov
Poročali smo, da po 24-urni opozorilni stavki šoferjev v podjetju Veolia transport Štajerska, ki jo je 18. maja podprlo 100 zaposlenih, delodajalci niso prisluhnili njihovim zahtevam. Žal je prišlo tudi do razkola med člani dveh sindikatov - Konfederacijo sindikatov Neodvisnost - KNSS in Sindikatom delavcev prometa in zvez - SDPZ, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kot nam je pojasnila predstavnica stavkovnega odbora Betka Škerlak iz sindikata KNSS, razočaranje, ki jim ga je le nekaj dni pred napovedano stavko pripravil Sindikat delavcev prometa in zvez, dobiva nove razsežnosti. »Vse kaže, da ta sindikat iz stavkovnega odbora ni izstopil samo zato, ker 'se zavzema za konstruktivni dialog z upravo', ampak preprosto zato, ker je z upravo zelo, kar preveč kompatibilen! Odločno preveč je že naključij, ki kažejo, da smo pri organiziranju aktivnosti greli tudi kukavičje jajce. Z grenkim priokusom smo 13. maja v Delavski enotnosti prebrali subjektivno tolmačenje Zakona o stavki o nujnih delih. Stavkovni odbor (takrat še sestavljen iz obeh podjetniških sindikatov) je ista določila (tudi javno!) interpretiral tako, da Veolia Transport ni 'organizacija posebnega družbenega pomena', ampak tuja kapitalska družba, ki v RS opravlja gospodarsko dejavnost, med katero je tudi izvajanje javnega potniškega prometa.«
Foto: M. Ozmec
Šoferji podjetja Veolia transport Štajerska so nezadovoljni, saj kljub stavki vodstvo podjetja ni prisluhnilo njihovim zahtevam.
Predsednik stavkovnega odbora Dušan Vidovič, tudi predsednik sindikata KNSS, je nadaljeval: »Enako prizanesljivo oziroma bolj kot nedosleden zapis smo v istem prispevku prebrali stavek, da 'je uprava soglašala s sindikalnim predlogom, da bosta par-
tnerja odprta vprašanja /.../ reševala s pomočjo tretje osebe'. Člani stavkovnega odbora smo vendar tovrstne predloge tako o arbitraži kot o mediaciji slišali le od uprave in jih temu primerno zavračali, saj smo jih v danem trenutku razumeli kot zavla-
čevanje in izmikanje jasno postavljenim stavkovnim zahtevam. Ali je kdo izmed nas vendar vedel več in nam ostalim to zamolčal? Kako drugače kot očitno kolabora-cijo naj razumemo napoved sestankov za člane SDPZ! Predstavnika uprave bosta
Ptuj • Mladi ustvarjali na temo novih priložnosti
Evropa v šoli
V četrtek, 20. maja, je v Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj potekala zaključna regijska slovesnost natečaja Evropa v šoli. Prireditve s podelitvijo priznanj in kulturnim programom so se udeležili predstavniki 14 osnovnih in srednjih šol, ki so sodelovale na letošnjem natečaju z naslovom Ustvarimo nove priložnosti.
Natečaj poteka v Evropi že od leta 1953. V Sloveniji ga organizira 30-članski nacionalni odbor natečaja, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V njem sodelujejo učenci osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom ter slovenskih šol v zamejstvu. Vsako leto se tako odzove med 18.000 in 25.000 mladih.
»Natečaj poteka pod pokro-
viteljstvom Sveta Evrope in s pomočjo Evropske komisije v mnogih državah presega meje Evropske unije. Gre za širši evropski natečaj, ki vzpodbuja otroke in mlade k ustvarjanju na tako imenovane velike evropske teme, o katerih sicer običajno z njimi ne razpravljamo. Tako je bila lani, recimo, tema ustvarjalnost, letos sta revščina in socialna izključenost, v naslednjem letu pa bo to prostovoljstvo. Skratka,
gre za prioritetne teme, ki jih Evropska unija in Svet Evrope izbereta kot ključne za vse Evropejce,« je povedala Ne-venka Gerl iz ptujskega CID.
Letos so tako tudi mladi Spodnjega Podravja (seveda po starostnih stopnjah na različne načine) razmišljali o problematiki revščine in socialne izključenosti ter svoje poglede izrazili skozi likovna, literarna, fotografska dela in projektne naloge. Le-te je iz ptujskega,
Sodelujoči mladi so se skupaj z mentorji in drugimi gosti udeležili zaključne slovesnosti.
ormoškega in lenarškega območja na natečaj poslalo skupaj 136 otrok, ki jim je pomagalo 37 mentorjev.
Četrtkova slovesnost je bila namenjena podelitvi priznanj sodelujočim, med katerimi so bili tako regijski kot državni nagrajenci. »Na regijskem nivoju se je izbralo najboljša dela na posameznih področjih, izbrani izdelki pa so bili poslani na nacionalni nivo, kjer so bili določeni še nacionalni nagrajenci. Danes imamo tako tukaj tudi štiri dobitnike nacionalnih nagrad, saj je bila ta slovesnost že 17. maja v Mariboru,« je pojasnila Gerlova.
Na regijski ravni je bilo kar 37 nagrajencev, priznanja kot štirje najboljši na državni ravni iz tega območja pa so prejeli Janko Gjorek in Valerija Kopšič, oba iz Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, Jan Rotar iz Osnovne šole Miklavž pri Ormožu in Sara Islamovič iz Gimnazije Ptuj. Prva dva sta se izkazala z likovnimi deli, druga dva pa na fotografskem področju.
Polona Ambrožič
predstavila in prepričevala prisotne o svojih tezah. To, da jim zaposlenih pod lastno streho ni uspelo prepričati v pol leta, da jim to ni uspelo niti na zadnjem prirejenem sestanku z mestnimi vozniki v nedeljo pred stavko, zdaj ni toliko pomembno. Pomembno je, da jim bo očitno uspelo ob izdatni podpori SDPZ! Na ta sestanek sta z ustnim vabilom g. Stopniška vabljena tudi predstavnika stavkovnega odbora Vidovič in Dugi. Zagotavljam, da bosta izpostavila čas razpoložljivosti v vseh 'prikazih izračunov plače po novem': tako bo vsaj pokazano, da je na enem vzorčnem izračunu tega časa za dober teden (predvidevamo, da na primeru mestnega voznika) in pri drugem kar tri delovne tedne mesečno časa, ki ne šteje v potrebni mesečni fond ur (176 v teh primerih!).Obljubljeno zvišanje plač je tako še zmeraj: najprej prenizko in nato še preveč odvisno od subjektivne razporeditve voznikov na delovne naloge.
Koliko članov SDPZ se bo udeležilo teh sestankov? Koliko ljudi bo v imenu vseh zaposlenih odločilo, kaj je za avtobusne šoferje dovolj dobro in s čim morajo biti zadovoljni zato, da bo zadoščeno interesom kapitala? Ponovno obžalujemo, da smo sploh sodelovali s sindikatom, ki si domišlja, da ima pravico odločati o vseh nas. Stavkovni odbor vztraja pri postavljenih zahtevah in bo zato svoje aktivnosti še stopnjeval.«
V torek, 25. maja, je bil v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Podravje - Koroška v Mariboru sestanek vodstev obeh sindikatov, KNSS in SDPZ, za katerega je od Antona Stopniška, predsednika SDPZ v Veolia transportih, prejel vabilo tudi naš medij. Žal smo, ko smo prišli na sestanek, doživeli grenko razočaranje, saj nas je Boris Frajnkovič, predsednik območne organizacije ZSS Ptuj, odslovil že pri vratih, češ da mediji niso vabljeni saj gre za sejo, ki je za javnost zaprta. Zato o vsebini seje, ki je očitno pomenila nekakšen dogovor za skupen nastop obeh sprtih sindikatov proti vodstvu podjetja, žal ne moremo poročati.
Da pa bi izvedeli tudi, kakšno je stališče vodstva Ve-olia transportov, smo nekaj vprašanj namenili tudi njim. Želeli smo izvedeti predvsem, kakšno je njihovo stališče do zahtev, ki so jih postavili zaposleni delavci pred opozorilno stavko in po njej, ali je za vodstvo Veolia transportov sprejemljiva zahteva stavkovnega odbora KNSS,
ki zahteva plačan in priznan 40-urni delovni teden po pogodbi o zaposlitvi, ter pe nekaj podrobnosti. Sekretarka podjetja Monika Bukovec je po elektronski pošti posredovala odgovor vodstva Veolia transport, v katerem takole odgovarjajo:
»Glede na finančno situacijo, v kateri se nahaja ne samo podjetje Veolia transport Štajerska, temveč celotno gospodarstvo, smo na sestankih, ki smo jih imeli pred stavko in tudi v času stavke, sindikatom ponudili korenite izboljšave nove kolektivne pogodbe. Tako smo sindikatom ponudili tri predloge: sklenitev kolektivne pogodbe, ki med drugim vključuje urno postavko 4,46 evra (postavka v letu 2009 je znašala 4,34 evra na uro), izplačilo regresa za letni dopust 830 evrov v enkratnem znesku (v letu 2009 smo ga izplačali v dveh obrokih), 30-odstotni dodatek za sobotno delo, izboljšave glede obravnavanja delovnega časa in dnevnic ter vključitev 8-urne garancije. V primeru, da predlog za sindikate ne bi bil sprejemljiv, smo jim ponudili podpis kolektivne pogodbe iz leta 2009 s povečanjem urne postavke za povprečno inflacijo v lanskem letu. Kot tretji predlog pa smo sindikatom ponudili iskanje soglasja s pomočjo tretje osebe oziroma arbitraže.
Na zadnjem sestanku pred stavko, v ponedeljek, 17. maja 2010, je uprava družbe stavkovnemu odboru ponudila dodatno povišanje urne postavke. Stavkovni odbor je tudi to ponudbo zavrnil, tako da se je v torek, 18. maja 2010, na glavni avtobusni postaji v Mariboru izvajala stavka, v kateri je sodelovalo do 100 zaposlenih v podjetju Veolia transport Štajerska.
Tudi v času stavke je uprava podjetja Veolia transport Štajerska sodelovala s sindikatom tudi na sestankih in pogajanjih. Tako je stavkovni odbor v torek, 18. maja 2010, na pogajanjih v času stavke upravi družbe predložil pisni predlog zahtev, ki pa niso predstavljaje bistvenih sprememb stavkovnih zahtev. Uprava Veolia transportov Štajerska se je bila pripravljena pogovarjati, a je stavkovni odbor brez tehtnega razloga pogajanja zapustil.
Kljub vsem zapletom, ki so nastali in posledica katerih je bila stavka v torek, 18. maja 2010, v upravi družbe Veolia transport Štajerska še vedno upamo, da bomo nastalo situacijo rešili na miren način, z dialogom in obojestranskim razumevanjem.«
M. Ozmec
Strnišče • Odprli galerijo FO.VI
V imenu družine Forbici je zbrane pozdravil mlad umetnik Jernej Forbici in ob zahvali staršema in prijateljem za pomoč pri ureditvi prostorov in odprtju Galerije FO.VI povedal, da je njihova želja, da bi v njej vsako leto pripravili okoli 6 razstav in tradicionalno likovno kolonijo.
Oče Vlado Forbici je ob izrazu izrednega veselja nad dogodkom pojasnil, da se je v prostorih, v katerih je sedaj prva zasebna galerija v občini Kidričevo, včasih dogajalo povsem nekaj drugega, saj je bila tam nekoč mizarska delavnica. Čestital je sinu Jerneju, ki je, kljub temu da je sedaj več v Italiji kot doma, vztrajal in končno dočakal svoj trenutek.
O pomenu galerije za širši prostor ter o mladih umetnikih je govorila dr. Marjeta Ciglenečki. Povedala je, da je iskanje ustvarjalnega kreda lahko sočasno tudi iskanje identitete, ter ugotovila, da so v neposredni bližini Ptuja, ki ga slavimo zaradi njegove veličastne zgodovine in navdihujoče skladnega videza, tudi kraji manj bleščečega, bolj zapleteno sestavljenega spomina. Strnišče in Kidričevo, ki ju nekateri istovetijo in zamenjuje-
jo, imata namreč mnogo manj slavno in tudi ne preveč dolgo preteklost. Tovarna aluminija, ki je omogočila zaslužek dotlej kmečkemu prebivalstvu, je v podeželsko okolje vnesla enakomernejši ritem tovarniškega vsakdana. Očitno pa sta tovarna in bližnja okolica navdihnila tudi slikarja Dušana Fišerja in Jerneja Forbicija, saj sta razstavila ciklus z naslovom Halda.
Halda je tudi poglaviten motiv v slikarstvu Jerneja Forbici-ja, saj se že od otroških let zazi-ra v ravnice domačega kraja in v neskončno pustoto slabo rodovitne zemlje. Njegove slike, ki so pogosto izjemno velikih dimenzij, so po besedah Cigle-nečkijeve grajene na osnovi starih znanj o ustvarjanju prostorske iluzije. Dušan Fišer pa je haldo, nekdanje odlagališče rdečega blata tovarne aluminija, prvič vključil v razstavni projekt leta 2000, ko sta s pesnikom Alešem Štegerjem v prostorih ptujskega muzeja zasnovala razstavo „V tvari", s katero sta se sprehodila po krajih svojega otroštva.
Razstava Halda je v galeriji FO.Vi v Strnišču pri Kidričevem na ogled do poletnih mesecev.
-OM
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
UGODNO PRODAM ali dam v najem cepilnik drv. Telefon 031 513 503.
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja Sip 3 tone in pol. Telefon 031 324 255.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič s priključki, starejši letnik. Telefon
031 56 88 81.
PRODAM koze z mladiči ter svinjo, težko 150 kg. Telefon 02 781 04 81.
PRODAM dva odojka, cena 2 evra za kg. Možna tudi dostava na dom. Telefon 031 420 891.
PRODAM obračalnik pajek, delovna širina 6,60 metra - znamke Niemeyer, rotacijsko kosilnico, delovna širina 1,85, metra znamke Univap, gruber - podrahljlnik znamke Lem-ken - rabe - delovna širina 3 m, plug peresasti, 4-brazdni obračalni znamke Rabe, brane z dvojnimi valji, delovna širina 4,20 m - Lanc-berk. Telefon 031 251 967.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM kosilnico BCS. Tel. 041 378 435.
PRODAM rotacijsko kosilnico 165 SIP nakladalno prikolico 25 m3 in črpalko za molzni stroj Alfa laval. Tel. 041 576 788.
PRODAM odojke težke cca. 25 kg. Tel. 031 598 992.
PRODAM traktor Torpedo in vikend v Gruškovcu. Tel. 766 24 71.
PRODAM okopalnik koruze - dvovrstni (rajsar), kiper prikolico, 5 ton, Tehnostroj, registrirano, in puhal-nik Ela z elektromotorjem. Tel. 041 521 863.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM odojke, Pobrežje 69, tel. 02 764 28 61.
DOM-STANOVANJE
DOPUST v centru Kopra - apartma za do 4 osebe, 245 evrov, in nov apartma za 6 oseb, 315 evrov, oba blizu kopališča. Kontakt 041 337 744.
APARTMANI VUŠKOVIC, Supertar, otrok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr. tel. + + 385 91 760 94 78.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, v centru mesta (Prešernova), s centralno kurjavo, KTV. Telefon 041 428 673.
GARSONJERO, opremljeno, na Ptuju, oddam v najem. Tel. 051 356 346.
5 km iz Ptuja - Pacinje - oddam trisobno neopremljeno novo reno-virano hišo, 75 m2, ogrevanje na centralno kurjavo, možnost trdo gorivo. Tel. 041 279 034.
VIR - ZADAR oddam 2-sobni apartma za 4 osebe, prosto v juniju in od 15. avgusta dalje. Oddaljenost od morja cca. 150 m. Tel. 031 742 714.
NEPREMIČNINE
PRODAM mansardno stanovanje na Ptuju, 67 m2, 1200 €/m2. Tel. 051 412 042.
PRODAM trisobno stanovanje v I. nadstropju na Ptuju. Cena 86.000 €. Telefon 051 337 677.
PRODAMO hišo z lokalom ob avstrijski meji, na dobri lokaciji. Inf. na tel. 041 941 868.
GRADITELJI, v Lancovi vasi je naprodaj 26 a stavbnega zemljišča z vodo in elektriko, cena 22 €/m2. Tel. 041 270 438.
PRODAM dve gradbeni parceli ob Ptujskem jezeru v Zabovcih. Informacije na telefon 051 354 707.
KUPIM hišo v Ptuju ali okolici (največ 10 km), staro do 30 let, do 15 a parcele, dobro ohranjeno z urejeno dokumentacijo, do 80.000 evrov. E-mail: robi.kokot@gmail. com, telefon 031 597 416.
PRODAM starejšo hišo, 23 arov zemlje, z vsemi priključki, zelo lep razgled, Ptuj, Vičava 4.
PRODAM parcelo v izmeri 8 arov v Drstelji. Tel. 040 847 511.
DELO
IŠČEMO prijazno osebo za varstvo otroka na domu v Cirkulanah. Telefon 031 421 427.
IŠČEM delo, poklicna voznica C-kategorije, možna subvencija. Tel. 070 876 561.
BELA TEHNIKA
PRODAM kombiniran hladilnik-za-mrzovalnik in pomivalni stroj. Tel. 031 575 627.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
DEKLIŠKO KOLO, 24 col, 15 prestav, bordo rdeče barve, lepo ohranjeno, in pohorski kamen granit, cca. 4 m3, prodam. Tel. 051 642 372.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
89,8 «98,2 »ICH3 *uz ¿felettc
www.radio-ptuj.si
Št/ge/ufaz bfidwai
Razstavljata Fišer in Forbici
Ob prisotnosti številnih predstavnikov kulturnega življenja in ljubiteljev likovne umetnosti iz širše ptujske regije so v torek, 25. maja, v Strni-šču pri Kidričevem svečano odprli vrata galerije FO.VI, v kateri kot prva razstavljata Dušan Fišer in Jernej Forbici ciklus z naslovom Halda.
Foto. M. Ozmec
Ob odprtju prve zasebne galerije FO.VI v Strnišču je govorila dr. Marjeta Ciglenečki (levo), ob njej Jernej Forbici, Dušan Fišer in Vlado Forbici.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul.
3, Ptuj, 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.
^LAST^
IZVAJAMO KROVSKO-KLEPAR-SKA in TESARSKA DELA z vsemi kvalitetnimi kritinami in materiali. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c. Za informacije lahko pokličete na GSM 041 375 838 oz. pošljete povpraševanje na mail: Last.krovstvo@ volja.net.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
UGODNA IZPOSOJA IN PRO DAJA ženskih oblek za poroko birmo, obhajilo, svečane pri ložnosti in krst. SALON BARBI Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel 031 812 580, po 15. uri, www porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo
:: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od
D Audi Allroad quattro 3.0 V6TDIDPF Tiptronic 2007 D Audi Q7 quattro 3.0V6TDI DPF Tiptronic
D BMW 730d Avtomatik D BMW 525d touring O BMW 320i D BMW 320d D Daewoo Nexia GL D Fiat Stiio 1.9 JTD Actual D Ford Fiesta Budget 1.3i O Ford Mondeo CLX1.6 D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K D Mercedes-Benz A-Razred A 180 CDi Classic O Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.416V D Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTi D Peugeot 206 SWX-Line1.4 D Renault Clio Comfort 1.4 D Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi O Renault Laguna Break RT 1.8 D Renault Scenic 1.6 D Rover serija 800: 825si D VW Touran 2.0 TDI Highline DSG
2007
2003
2004 1991 1999 1995
2003
1998
1995
2004
2005
2006 2006
2005 1997
2006 1997
1999
1996 2006
A do Z
49.990 € 39.990 € 14.990 € 14.990 € 590 € 5.290 € 490 € 4.490 € 590 € 390 € 9.990 € 9.700 € 8.490 € 9.790 € 5.290 € 490 € 7.490 € 990 € 1.990 € 1.990 € 10.990 €

Y »1\1V	ZA
^OB REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON BREZPLAČNO KOSILO
a V
adaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i} družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tedniiui
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 28.5.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 ŠKL 9.55 Oddaja Lepa 17.00 ORMOŽ - Utrip iz Ormoža 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani SOBOTA 29.5. 8.00 Markovci - Koncert MoPZ 10.00 Kronika Občine Lenart 11.00 Imamo se fajn 12.00 ORMOŽ - Med nami povedano 13.00 ŠKL 13.55 Oddaja Lepa 18.00 Polka In majolka 19.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 20.00 Diplomski koncert Monlke Kelenc 21.10 Polka In majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 30.5.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Hajdina - Revija ljudskih pevcev 10.00 ORMOŽ - Utrip iz Ormoža 11.00 Koncert CPZ na Vidmu 13.00 Dornava - Florjanova maša 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Praznik Občine Destrnik 18.30 Kronika Občine Lenart 19.45 ORMOŽ - Med nami povedano
PONEDELJEK 31.5.
8.00 Videm - Veselo na Sellh 9.00 ŠKL 9.55 Oddaja Lepa 18.00 Koncert CPZ na Vidmu 20.00 Diplomski koncert Monlke Kelenc 21.10 Polka In majolka 23.00 Video strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
Smer Grajena ;
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PVC OKNA, VRATA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tr. 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
www.radio-tednik.si
Znamka Letnik		cenf>	Oprema	Barva
nissan primera 2,0 avt. limuz.	2002	6.250,00	serv. knjiga	kov. m. siva
seat cordoba vari01,6	2000	2.450,00	servo volan	kov.vijola
Skoda octavia i,9tdi glx	1998	2.990,00	klima	k0v.b0rd0
renault espace 2,2 dciauthen.	2003	6.280,00	serv. knjiga	kov. srebrna
daewootacuma 1,8 sx	2002	2.950,00	prvi last.	kov. zelena
ssangyong executive rexton ii 2,7xdiavt.	2006	15.900,00	serv. knjiga	kov. črna
seat cordoba 1,4 mpi stella	2001	3.590,00	prva reg. 2002	kov. srebrna
ford focus 1,6 wagon	1999	2.760,00	klima	kov. b. rdeča
seat cordoba 1,61 stella	1999	2.250,00	prva reg. 2000	kov. višnja
ford mondeo 2,otdcikarav.	2000	3.390,00	klima	modra
bmw316i limuz.	2000	4.780,00	avt. klima	modra
renault cli01,5 dci expression	2002	3.800,00	klima	kov. olivna
renault scenic 1,616v rt	2000	3.550,00	klima	kov. srebrna
kia picant01,0 lx	2006	4.190,00	prvi last.	kov. srebrna
toyota yaris1,3 wt-i stella	2007	8.700,00	prvi last.	kov. modra
citroen sax01,11	2001	2.300,00	servo volan	kov. srebrna
renault scenic1.6ern	1998	1.790,00	klima	modra
peugeot 2071,4itrendy	2008	7.870,00	prvi last.	kov. srebrna
renault scenic 1,616v rxe	1999	2.950,00	klima	kov. srebrna
ford focus 1,416v cool	2001	2.850,00	klima	rdeča
peugeot 307	2000	4.400,00	avt. klima	kov. srebrna
citroen picasso	2000	3.700,00	avt. klima	kov. sv. modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Prireditvenik
Petek, 28. maj
9.30
Ptuj, Mestni stadion, Tek svetovne harmonije, 10. slovenskih letnih iger šolarjev
Ptuj, Mestni kino, 4. mednarodni filmski festival Ptuj, Mestni park, pesmi in glasba za otroke med igrali, prireditev ob Dnevu poezije in vina Stoperce, 18. kmečki praznik v Stopercah Ptuj, Dom kulture, projekcija dokumentarnega filma, Govoreče glave, ob dnevu poezije in vina
Ptuj, Dom kulture, projekcija izbora kratkih slovenskih filmov po izboru festivala Filmska fabula »Filmska fabula« Ptuj, Vrazov trg, bralna urica za otroke
Borl, viteška dvorana gradu, odprtje razstave Vinska arhitektura v Halozah
Maribor, Miklošičeva 4, poleg gledališča Literarna delavnica, kitarski recital, ki ga bo odigral Marko Zorec Zamušani, gasilski dom, podelitev priznaj ob 6. putarksem prazniku vina
Hajdina, na trgu, javna tribuna Kaj prinaša arbitražni sporazum? Ptuj, Vrazov trg, mednarodno pesniško branje Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni
Podlehnik, dvorana, predstavitev tretje zgoščenke pevk ljudskih pesmi Trstenk
Maribor, SNG, balet, Grk Zorba, VelDvo, za izven 19.00 do 20.00 Kog, vadba pilatesa
20.00 Ptuj, amfiteater Gimnazije, povabilo na 7. koncert Carmine Slovenica Na juriš in the mood!
Ptuj, CID, predstavila se bo mlada glasbena skupina iz Ruš Gellende s koncertom Tribute to Metallica Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven
Videm, zbiranje pred prostori športnega društva, pohod ob polni luni
10.00 10.00
10.00 15.00
16.00
17.00 17.00
17.00
19.00
19.00 19.00 19.00
19.00
19.30
20.00
20.00
20.00
Sobota, 29. maj
7.00 Podlehnik, pred motelom, 19. pohod po haloški planinski poti,
od Podlehnika do Ptujske Gore, organizira Planinsko društvo Ptuj 7.55 Slovenska Bistrica, parkirišče Špar, pohod Stoperce, Kupčinji Vrh,
Rudijev dom na Donački gori 9.00 Ptuj, prostori kinološkega društva, specialna razstava za nemške ovčarje
9.00 Borl, na gradu, 8. turnir vina, organizira DVS Haloze 10.00 Dornava, nogometno igrišče, 3. obletnica ženskega nogometnega kluba, vabljeni na prireditev Nogomet nas združuje 14.00 Hajdoše, 18. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš 2010
18.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 37. srečanje slovenskih
pevskih zborov in rogistov 15.00 Trnovska vas, športni park, gasilsko tekmovanje za pokal občine Trnovska vas
19.00 Videm, občinska dvorana, Letni koncert 2010 Tamburaškega orkestra z gosti
19.00 Ptuj, kavarna KPŠ, izobraževalni večer, posvečen videospotu,
sodobna humanistična ofenziva, »Podoba-Glasba« 19.30 Maribor, SNG, balet, Grk Zorba, VelDvo, za izven 20.00 Ptuj, CID, predstavitev glasbene zasedbe Essaouira Project 20.00 Vurberk, na gradu, predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi
Dramske sekcije KD Grajena 20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama
sobota in izven 21.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Godalika
Nedelja, 30. maj
11.00 Ptuj, krožišče pri Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, odprtje
prenovljene Potrčeve ceste 14.00 Trnovska vas, športni park, Kmečki praznik, Oča so koso sklepali, izbor naj kosca Trnovske vasi 18.00 Ormož, dvorišče gradu, koncert pevk in pevcev Pevskega društva
Kapljica Dan najlepših sanj 20.00 Vurberk, na gradu, predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi
Dramske sekcije KD Grajena -	Ptuj, Terme, Čarobni dan - doživetje za vso družino
Ponedeljek, 31. maj
20.00 Vurberk, na gradu, predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi Dramske sekcije KD Grajena
Torek, 1. junij
18.00 Ptuj, dvorana Mestnega kina, javna tribuna Zakaj moramo
glasovati PROTI arbitražnemu sporazumu?, vabi Mestni odbor Slovenske demokratske stranke Ptuj
Kino Ptuj
28., 29. in 30. maj, ob 17.30 Želvino osupljivo potovanje - dokumentarec. Ob 19.10 Spopad titanov - akcijski spektakel. Ob 21.10 Art program: Coco Chanel in Igor Stravinski - romantična drama.
Program TV Ptuj
Javna tribuna v Narodnem domu na Ptuju. Predsednik Vlade RS Borut Pahor predstavil tehtne razloge, zakaj je dobro podpreti arbitražni sporazum. Dežela šerp - avtorski film alpinista Aleša Kunaverja. Zaplešimo ob zvokih ansambla Gašperji. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgube naše drage mame, babice, prababice in sestre
Elizabete Ferčec
IZ DRAŽENCEV 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, ponudili roko in besede tolažbe ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, izražena ustna in pisna sožalja ter sv. maše.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, govorniku g. Šeguli za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
eta ¿filetee www.radio-ptuj.si
RADIOPTUJ
89,8*98.2H04,3 www.radio-ptuj.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevljan|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
CMUTu^MSi OMMJiMi m Me) I0JM m KMŽKio
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
t-1
TlJiK
in r
;geeln02/22 80 110
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Andreja Toplak, dr.dent. med. v Raišpovi ulici na Ptuju
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AIPAROME01591.9JTD	2007	12.350,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW 318 TD COMPACT	2003	6.490,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 320 D LIMUZINA	2005	13.980,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HOI ELEGANCE	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
FIATCROMA 1.9 MJTD DYNAMIC	2007	9.780,00	AVT. DIG. KUMA	KOV.SREBRN
HONDA CMC 1.4 i	2003	5.750,00	KUMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 2.0 BT1	2004	5.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.41	2003	3.680,00	KUMA	KOV. ZLATA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI ESTATE KARAVAN	2007	8.270,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MODUS 1.5 OČI	2007	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
TOYOTA RAV4D4D	2008	21.980,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SIVA
VW BORA 1.9 TOI	2001	5.390,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI UMUZINA	1999	3.980,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TOI LIMUZINA COMFO.	2007	13.250,00	AVT. KLIMA	BELA
Čas beži,
spomini ostajajo...
SPOMIN
Minilo je devet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
Jožef Kostanjevec
S CESTE 8. AVGUSTA 24
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi njegovi
Prazen dom je, dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in svaka
Martina Bratuška
IZ CIRKULAN 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi rani zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali globoko sožalje. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno mašo, hvala govorniku g. Lesjaku za ganljive besede slovesa, nosilcema križev ter zastavonoši. Hvala tudi MPZ Cirkulane in vokalni skupini Mladi veseljaki ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Delo, bolezen in trpljenje vajino bilo je življenje. Zdaj v grobu mirno spita, v spominu našem - večno živita.
SPOMIN
30. maja mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
Barbara Hemetek
in 24. maja je minilo 13 let, odkar nas je zapustil dragi oče
Ivan Hemetek
IZ CIRKULAN 1
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v spominu.
Vajini najdražji
Na zalogi preko 40 vozil.
Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta, strica in svaka
Vladimirja - Mirka Alta
IZ VIDMA 12 B
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala bivšim sodelavcem OŠ Videm, DU Videm, Petovia avtu Ptuj, KTD Klopotec Soviče - Dravci, Aikido klubu Ptuj ter družinama Vidovič in Marinič. Hvala patru Cristianu ter patru Slavku za opravljen pogrebni obred.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir, govorniku gospodu Šegulu, pevcem, godbeniku in zastavonošema. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Majšperk • Ob zaključku natečaja Živali in nesreče
Nagrade za najboljša literarna in likovna dela
Ob zaključku natečaja je bila v torek, 25. maja, v prostorih Osnovne šole Majšperk slovesnost, na kateri so razglasili in nagradili mlade avtorje likovnih in literarnih del na temo naravne in druge nesreče. Natečaj je tokrat nosil delovni naslov Živali in nesreče.
V imenu gostiteljev je okoli 200 malčkom, učencem in njihovim mentorjem iz vrtcev in osnovnih šol na širšem območju upravnih enot Ptuj in Ormož zaželel dobrodošlico ravnatelj Branko Lah. Kot je pojasnil Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, potekajo natečaji na temo naravne in druge nesreče po slovenskih vrtcih in osnovnih šolah že 14 let, njihov glavni namen pa je na prijeten in koristen način približati malčkom in šolarjem področje zaščite in reševanja ter jih v tej smeri tudi osveščati, da bodo v primeru nesreč znali tudi sami pravilno ukrepati. Na natečaju v šolskem letu 2009/20010, ki so ga tokrat posvetili živalim in naravnim ter drugim nesrečam, so sodelovali štirje vrtci, deset osnovnih šol, oziroma skupaj kar 332 učencev in 55 mentorjev. V državnem merilu je bila razglasitev in podelitev nagrad
Foto: M. Ozmec
Mladi dobitniki regijskih priznanj v družbi z Jožetom Korbanom (levo) in ravnateljem Brankom Lahom so za najboljša literarna in likovna dela na temo živali in nesreče prejeli praktične nagrade.
že 13. maja; z območja UE Ptuj in Ormož sta državni nagradi prejela: za najboljše literarno delo Matic Rašl iz 6. c-razreda OŠ Ljudski vrt, za najboljšo likovno delo pa Žan Korošec, učenec 3. ra-
zreda OŠ Majšperk.
Regijske nagrade za najboljša literarna dela na temo Živali in nesreče pa so na omenjeni slovesnosti v Maj-šperku prejeli: v 2. kategoriji Matevž Vaupotič in Minea
Vrabl iz OŠ Hajdina, Miha Korez iz OŠ Ptujska Gora, Pa-trik Korže iz OŠ Stoperce in Renato Horvat iz OŠ Videm. V tretji kategoriji so nagrade prejeli Žan Plajnšek in Luka Dominc iz OŠ Videm,
Lea Šmigoc iz OŠ Leskovec in Ana Kukovec iz OŠ Mladika. V 4. kategoriji pa so najboljše spise napisali Sabina Škvorc, Julija Hvalec, Patri-cija Korpar, Nina Korpar in Tomi Merc, vsi iz OŠ Videm pri Ptuju.
Regijske nagrade za najboljša likovna dela pa so prejeli: v prvi kategoriji: Anika Žličar iz Vrtca Ivanjkovci, Luka Habjanič iz Vrtca Ptuj, Špela Gajšt iz Vrtca Maj-šperk, Jaka Horvat iz vrtca Sonček in Luka Urbančič iz Vrtca Ptuj; v drugi kategoriji Lea Podgorelec iz OŠ Juršin-ci, Barbara Medved iz OŠ Videm, Tjaša Podgoršek in Karmen Kodrič iz OŠ Majšperk; v 3. kategoriji Gorazd Rado-lič iz OŠ Hajdina, Luka Lo-venjak iz OŠ Leskovec, Ajda Jakomini iz OŠ Mladika, Deja Milošič iz OŠ Ljudski vrt in Nives Vindiš iz OŠ Leskovec; v 4. kategoriji: Domen Roter iz OŠ Središče ob Dravi.
V omenjenem regijskem tekmovanju je bil najaktivnejši Vrtec Majšperk in zato prejel posebno nagrado, med vsemi sodelujočimi osnovnimi šolami pa so za najaktivnejšo razglasili Osnovno šolo Majšperk s podružnicama v Stopercah in na Ptujski Gori.
Za prijetno prireditev so s prisrčnim kulturno-izobra-ževalnim in pevskim programom poskrbeli malčki iz Vrtca Majšperk ter učenke in učenci OŠ Majšperk, ob koncu pa so za vse dobitnike priznanj in njihove mentorje v majšperški šoli pripravili še pogostitev.
M. Ozmec
Koper • Vinakoper imajo najboljši refošk na svetu
Pri največjem vinogradniku v državi
Ogled vinske kleti podjetja Vinakoper je bil za 350 udeležencev 6. vlaka zvestobe doživetje zase, saj smo v prijetnem hladu izvedeli in videli marsikaj zanimivega, nekaj tekočih dobrot pa smo lahko tudi okusili.
Tako smo med ogledom prijetno hladnih podzemnih vinskih kleti, ki so tudi do 12 m pod zemljo in imajo zaradi tega pozimi in poleti temperaturo od 12 do največ 15 stopinj, med drugim izvedeli, da je podjetje Vinakoper s 590 ha lastnih vinogradov največji vinogradnik v Sloveniji oziroma podjetje z največ lastnimi vinogradi v državi, in kot so zatrdili, tudi z najsodobnejšo tehnologijo. Sicer pa so v lanskem letu pridelali okoli 4,5 milijona litrov odličnih belih in še slajših
rdečih primorskih vin, med katerimi kraljuje znameniti koprski refošk. Sicer pa je kar 70 odstotkov njihove proizvodnje pripada rdečim vinom.
In medtem ko so se mnogi veliki kletarji preusmerili v kletarjenje, negovanje in zorenje vin v ogromnih jeklenih cisternah, so v kleteh Vinakoper dosegli največje uspehe po tem, ko so kletar-jenje vrnili na klasično metodo zorenja vin po metodi barrique v majhnih, okoli 220-li-trskih lesenih sodih, kar daje
vinu značilen in kvaliteten okus. Pokazali so nam tudi največji leseni sod v Evropi, v katerem je prostora kar za 41.427 litrov vina. Koprski vinorodni okoliš, ki meri prek 2400 ha, sodi v podnebno najtoplejše slovensko vinorodno območje in v 7055 ha veliko slovensko vinorodno deželi Primorsko, ta pa poteka ob obali Tržaškega zaliva, od meje z Italijo pri Debelem rtiču, prek Izole, Pirana in Sečovelj do slovensko-hrvaške meje. V največji meri vzgajajo
vinski trti refošk in malvazija, sicer pa lepo uspevajo še kabernet sovinjon, merlot, šar-done, sivi pinot in nekatere stare krajevne sorte, kot sta cipro in maločrn. Klet Vina-koper se lahko pohvali tudi z absolutnim zmagovalcem ocenjevanja vin Mondial du Merlot, ki je novembra lani potekalo v švicarskem Luga-nu, to je vino capris merlot, ki je med vzorci iz 24 držav sveta pometel z vso konkurenco in tako postal najboljši merlot na svetu.
Koprski vinarji se lahko pohvalijo tudi z razmeroma dobro ceno vina, saj je treba za liter dobrega refoška odšteti od 3,5 do 6 evrov. Ponosni pa so tudi, da je v izbor filmov, ki bodo prikazani na 17. mednarodnem festivalu filmov o vinogradništvu in vinarstvu Oenovideo festival v francoskem mestu Agues Mortes v pokrajini Camaruge, uvrščen tudi film V objemu sonca kleti Vinakoper in v produkciji studia Kernel.
-OM
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
V kleteh Vinakoper smo poskušali čudovit refošk.
Veliki traven moker, rožnik pa malčen - 2 4/13 kmet bo to leto žejen in lačen.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in popoldne posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo v soboto pogostejše. V nedeljo bo pihal jugozahodni veter.
Črna kronika
Voznica z golfom v fiesto
23.	maja okoli 11.15 je 58-le-tna ženska iz Hrvaške vozila osebni avtomobil Volkswagen golf iz smeri Lenarta proti Tratam. Ko je izven naselja Ledinek pripeljala v blagi levi ovinek, ni vozila po desnem smernem vozišču, temveč je zapeljala v levo. Takrat se je z osebnim avtomobilom Ford fiesta iz nasprotne smeri pripeljal 22-letni moški iz bližine Šentilja. Voznica je s sprednjim levim delom svojega vozila trčila v sprednji levi del nasproti vozečega vozila. V prometni nesreči je bila hudo telesno poškodovana, voznik pa lahko.
Ropar že v zaporu
17. maja so policisti PP Ptuj prijeli 29-letnega moškega iz Ptuja. Moški je osumljen, da je 12. maja oropal poslovalnico Loterije Slovenije na Ptuju. Policisti so z zbiranjem obvestil tudi ugotovili, da je moški 9. aprila vlomil v prodajalno na Ptuju. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj ropa in velike tatvine so ga 19. maja s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Po zaslišanju je bil odpeljan Maribor na prestajanje zaporne kazni.
Vlomi, tatvine
24.	maja okoli 12.30 je neznana ženska, stara okoli 40 let, pozvonila na vratih stanovanja na Ptuju. 88-letno žensko, ki je odprla vrata, je prosila za vodo. Starejša ženska je mlajšo povabila v kuhinjo, kjer ji je dala vodo. Vrata stanovanja so ostala odprta. Neznanka je spila vodo, se zahvalila in zapustila stanovanje. Po tem je starejša opazila, da je v času, ko sta bili v kuhinji, v stanovanje stopil neznan storilec, ga preiskal in iz ene izmed sob odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša 250 evrov.
Policisti opozarjajo, da storilci svoje žrtve vnaprej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Policisti svetujejo, da večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma. Ne odpirajte vrat neznancem. Zapirajte in zaklepajte vhodna vrata, opremite jih s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom.
Med 22. na 24. majem je neznan storilec vlomil v avtome-hanično delavnico v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil računalnik za diagnosticiranje napak na avtomobilih, napravo za polnjenje klimatskih naprav in večjo količino drobnega orodja. Premoženjska škoda znaša okoli 50.000 evrov.
22. maja je neznan storilec v Kidričevem odtujil osebni avtomobil Peugeot 607. Lastnik je vozilo našel naslednji dan v Slovenji vasi. Policisti so pri vozilu prijeli 26-letnega moškega iz bližine Ptuja in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Alkohol v prometu
22. maja ob 22.05 so policisti Postaje prometne policije Maribor v Gorišnici ustavili 24-letne-ga voznika kolesa s pomožnim motorjem iz bližine Zavrča. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,30 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
21. maja ob 3.15 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,16 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.