Kadar je zima huda . •« r Ho hufeS stol ZBaCafi Neumni čolnarji Reci no danes kakemu povprečnemu fantu ali dekliču, naj to ali ono razvado opusti, naj se premaga in naj bo bolj odločen, kaj ti bo odgovoril? »Ne morem pomagati!« Slabič nas prepričuje, da si ne more pomagati. Zakaj ne? Takole si misli odgovor: Dva mlada krepka fanta sta se v čolnu prepeljala na drugi breg reke,-Tam sta prebila vse božje popoldne, pila in jedla ter se zabavala. Pod večer sta se okajena vrnila; Krepko sta pograbila vesla in zaveslala proti sredini reke. Vesla so se kar šibila pod mišičastimi rokami, tako sta veslala. Toda čoln se ne premakne z mesta, kjer sta ga dopoldne privezala. Tako sta veslala in se mučila, da jima je pot curkoma lil s čela in je pijanost začela pojemati.' Kaj vraga, da ne moreta s čolnom z mesta? Še le ko se malce strezneta in ko je skoro že noč, opazita, da čolna nista odvezala. Kajpada z verigo privezan čoln noče ubogati in plavati, kakor bi bila hotela. človek bi se takima dvema čolnarjema moral smejati. Kaj bi se ne smejal, ko sta pa bila tako nerodna! Ampak, rajši se jima ne smejmo, ker takih čolnarjev med nami kar mrgoli. Še slabši so kakor ta dva prismodeta. Ta dva sta pozabila verigo odpeti, drugi pa se nočejo odpeti od svojih strasti in slabih navad. Le poglej ne-čistnika, kako se valja v blatu! Ali je tak človek' sploh še svoboden mož? Kaj če, suženj je svojih strasti in šibke volje. Včasih mu pride na um, di bi bilo prav, ko bi zac^el drugače živeti, tedaj pa' ga veriga zle navade potegne nazaj v blato. Tam imaš častilakomneža, tu jeznoritega, ki bi se za vsako stvar rad krvavo maščeval, tukaj stoji rdečenosi pijanec, ondi spet strupeni grabež. Vsi ti bi morebiti na tihem kdaj radi bili boljši,-toda grda nagnjenja v njih so hujša kakor njihova volja. Ali so ti in taki svobodni ljudje? Kakor, prikovani so na svoje grde navade. Leta 1906 se je v Sredozemskem morju pon topila italijanska ladja, ki je 800 italijanskih izseljencev vozila v Ameriko. Eden izmed popotnikov si je malo prej, preden je valovje zagrnilo ladjo, naglo opasal pas, poln težkih zlatnikov. Nato je pogumno planiv v volove, da bi se plavaje rešil v reševalni čoln. Toda pas s težkimi zlatniki je bil tako težak, da ga je začel vleči na dno. 2e se j« potapljal, reševalni čoln pa se je tudi bližal. Mož je z zadnjim naporom svojih sil skušal pas s težkim zlatom odpeti. Pa ga ni mogel. Preden je čoln priplul do njega, je siromak zakričal: »Ne morem ga odpeti!« Naslednji hip je že izginil pod vodo. Nespametnež je bil prehudo navezan na zlato. To ga je potem pogubilo. Tako je nekako s bližnjo priložnostjo v greh. Slišim, da si veren fant. Prav! Zakaj pa potem prebiraš brezverske spis* in knjige? Čist hočeš ostati? Ti pa tako rad posedaš v dvomljivih druščinah! Kajpada si misliš* če kdo kaj mastnega pove: »Eh, kaj za to? Saj js zdaj vojska!« Ali mar misliš, da med vojsko čednosti nič več ne veljajo? Kdo neki jih je bil med vojsko razveljavil? Ljudje, ki jih na debelo presto« pajo. Ampak zato je greh vseeno ostal greh. Saj i«l tudi letalska bomba smrtno nevarna, najsi jih malo; "Sli veliko pade na tla. In čim več tega spalta pada! na tla, tem bolj previdno se jih človek izogiblje< Ko pa se dušne nevarnosti začno množiti, takrat' pa naj tvoja previdnost in iuječnost kar zaspi? Prijatelj, če tako misliš, si bolj nespameten kakoC sla bila tista dva privezana čolnaria. Prezident gen. Rspsk slovenskim kmetom sporsša Hitlerjev odgovor Dne 3 t m se je v frančiškanski dvorani v Ljubljani zbralo nad tisoč slovenskih kmečkih moz, t »navdušeno pozdravili v svoji sredi predsednika generala Rupnika. Bivši poslanec g. &kul| je. v svojem pozdravnem govoru omenil, da je dne 19 grudna lanskega leta g. prezident sprejel odposlanstvo slovenskih kmečkih beguncev z Dolenjskega in Notranjskega. Pri tej priliki je begunski odbor g. predsednika prosil, naj na višje mesto sporoči zahvalo teh beguncev za nemško pomot proti komunizmu Na četrtkovem zboru pa je P™; ziden! g. general Rupnik zborovakem imet daljši nagovor, v katerem je prinesel odgovor na svoje-časno izraženo izjavo. Iz govora g. prezideata V svojem govoru je g. prezident najprej pozdravil slovenske kmete, ki so od nekdaj bili glavni steber slovenskega naroda. Tudi v teh hudih trenutkih. ko je našemu narodu grozil mednarodni komunizem, je slovenski kmet prvi vstal v obrambo slovenskih narodnih svetinj. Nato pa je g. prezident nadaljeval: Hrabremu kmetu in njegovim borecim se sinovom je prišla pomoč, pomoč najboljših vojakov na svetu in niihovega velikega Fuhrerja. S tem pa je prišla tudi pomoč in podpora vsemu slovenskemu narodu. Tako smo biti priznani za člana družine evropskih narodov, naše domobransko pa je naši narodni skupnosti pokazalo pot do rešitve. In zopet so najzvestejši sinovi našega naroda, kmetje, ki so od leta 1941. dalje prestajali najtežje in žrtvovali največ, najprej — in preden je gospoda to storila — spoznali naš položaj, piišli k meni ter me prosili, da se v njihovem imenu zahvalim nemški vojski za pomoč in da velikemu Fuhrerju Evrope javim, da so pripravljeni vzdržati v boju in delu proti komunizmu Tako so — brez politikov in diplomatov — naši pošteni in verni kmetje obrnili na naš mali slovenski narod pozornost za vso Evropo borečega se Fiihrerja nemškega naroda in krmarja evropske usode. Bil sem zato v nedeljo pri slovesni proslavi enajslletnice narodnosocialističnega prevzema oblasti ponosen, ko sem pred zbrano nemško oklepno divizijo slišal skupinskega vodjo g. generala Rose-nerja reči med drugim naslednje besede: "V posebno veselje mi je, da se morem zahvalili delavoljnemu slovenskemu narodu. Vi, gospod general Rupnik, ste sporočili v svojem pismu z dne '22. decembra jx> pokrajinskem vodji izjavo lojalnosti več tisoč kranjskih kmetov vodji nemške države. Pooblaščen sem, da vam, gospod general, sporočim, da se je Fiihrer nemške države vašega sporočila zelo razveselil in vam po pokrajinskem vodji sporoča svojo posebno zahvalo. Obenem vas prosi, da sporočite zastopstvu slovenskih kmetov njegovo zahvalo in priznanje.« To so bile besede gosp. generala RSsenerja. Srečen sem, da vam morem, moji marljivi rojaki, prečitali tudi pismo, ki mi ga je o tem pisal Vrhovni komisar Jadranskega Primorja, pokrajinski vodja in državni namestnik g. dr. Ramer: >V svojem pismu z dne 22. decembra ste mi sporočili, da je zastopstvo dveh tisočev kranjskih kmetov izjavilo svojo lojalnost vodji nemške države in «e zaobljubilo k brezkompromisni borbi proti boljševizmu. Prosili ste me, da tp spontano izjavo dolenjskega prebivalstva sporočim Fuhrerju. Vaše pismo sem predložil Fuhrerju. Fiihrer je bil pisma vesel in mi je naročil, da Vam sporočim njegovo zahvalo. Prosi Vas, da sporočile zastopstvu slovenskih kmetov njegovo zahvalo in njegovo priznanje. Veseli me, da Vam morem, spoštovani gospod prezident, sporočiti to za Kranjsko pomembno izjavo vodje. Pričakujem, da se bo prebivalstvo ljubljanskega mesta in pokrajine, vzpodbujeno po osebni zahvali in priznanju Fiihrerja, v podvojeni meri postavilo v borbo proti boljševizmu in s tem doprineslo svoj prispevek k novi ureditvi Evrope.« Tako se glasi pismo g. Vrhovnega komisarja. Poročati vam pa imam o še enem dokazu naklonjenosti, ki jo izkazuje Fiihrer Nemčije in Evrope, vam kmetovalcem, kot največjemu in najvažnejšemu delu slovenskega naroda. Pravkar je namreč Vrhovni komisar kot prvo in najvažnejšo organizacijo za našim domobranstvom odobril organizacijo kmetijstva. Tej stanovski organizaciji bo kot zastopnik kmetovalcev pokrajine načeloval eden izined vas. On kot pripadnik kmečkega stanu najbolje pozna vaše težave in potrebe in on bo kot najmerodajnejši skrbel za obnovo in napredek našega, od komunističnih tolovajev uničenega poljedelstva. On bo najlaže vodil vsa dela na tem področju vam v prid. Tudi njegovi najbližji sodelavci v vodstvu — po številu trije — bodo kmetje. Temu vodstvu bodo dodeljeni še zastopnica kmečkih žena, zastopnik kmečke mladine in zastopnik poljedelskih delavcev. Zastopstvo vašega stanu bo na ta način povsem v rokah kmetov samih. Sami že veste, da so storjeni mnogi ukrepi, da se naše uničeno poljedelstvo jiopravi in obnovi ,vidimo pa tudi, kako je naša pokrajina vsak dan bolj varna, da se boste mogli v najkrajšem času vrniti na svoje domove in pričeti z rednim delom. Prepričan sem, da boste, moji ljubi kmetovalci, tudi sedaj, ko sta obnova in varnost že na poti, kot vedno storili vse, kar je v vaši moči, za lastno korist, za korist vsega slovenskega naroda, kakor tudi za novo, socialno in narodnostno urejeno Evropo. Po teh besedah je spet spregovoril g. Skulj, ki se je zahvali! za tako lep odgovoeter nato izrekel željo, da bi zdaj Vodja velike Nemčije uresničil tudi naše slovenske narodne želje, kar je zborovanje navdušeno pozdravilo. Vojni dogodki preteklega ledna Srditi boji v Italiji V Italiji so se zadnji teden razvili hudi boji, kakor poroča nemško uradno poročilo 31. 1. Pri Nettunu je sovražnik z velikimi pehotnimi in oklepnimi silami napadel proti severu in severovzhodu. Istočasno je sovražnik silno napadel na odseku pri Minturnu-Cassinu. Bil je povsod odbit ter so Nemci zajeli 900 sovražnih ujetnikov. Kakor veli nemško uradno poročilo 1. II.. so boji v Italiji postali še bolj srditi. Pri Nettunu je sovražnik zaman nadaljeval svoje na-nade. — Pri Miuturnu in Castellforte so napadi lili le krajevni. Medtem ko so tukaj Nemci v hudem boju vnovič izgubili Monte Jugo, so pri Cassinu bili odbiti vsi napadi ter so Nemci pri San Eliju vnovič zavzeli več višin. Po uradnem poročilu 3. svečana je sovražnik pri Nettunu brezuspešno napadal. Nemški protinapadi pa so sovražniku vzeli še tiste uspehe, ki si jih je bil poprej pridobil. — Srditi boji so za gorske vrhove Monte Cassina, kjer so glavne višine ostale v nemških rokah. Izgube pa so na obeh straneh velike. 2' £ KRATKE Kakor se glasi nemško uradno poročilo od 4. svečana, so Nemci v strnjenem protinapadu obkolili večje sovražne sile pri Nettunu. — Hudo zagrizeni boji pa so pri Cassiuu, kjer sovražnik zaman poskuša, da bi predrl. Hude sovjetske izgube Nemško uradno poročilo 31. prosinca naznanja, da so sovjeti pri Dnjepropetrovsku z velikimi silami prešli v napad. Bili pa so odbiti. Pri Kirovem gradu so bili odbiti hudi sovražni napadi, medtem ko pri Čerkasih in Beli cerkvi boji še trajajo. Boljševiki so imeli hude izgube po nemških protinapadih. — Pri Pogrebišču so nemške čete samo na enem odseku od 24. do 30. prosinca razbile deset sovjetskih divizij in več oklepnih zboiov. V tem času je sovražnik tukaj izgubil 6500 ujetnikov in 8000 mrtvih, zraven tega pa še 7 "'■*'• 1 Po nemškem uradnem poročilu dne 1. svečana so pri Nikopoliju in Dnjepropetrovsku propadli vsi sovražni napadi. Tukaj je bilo sestreljenih 81 oklepnikov, llude izgube so imeli sovjeti pri Kirovem gradu. — južno od Pogrebišču so Nemci zavzeli več novih krajev ta zajeli več ujetnikov. — Silni boji so na črti Novgorod-Volinska, kjer so močne sovražne sile vdrle in se nemške čete zdaj z njimi bore. Nemški sunki so južno od Pripeta vdrli globoko v sovražno ozemlje. — Pri Vitebsku in Nevlju je sovražnik brez uspeha napadal. — Med Ilmcnskim jezerom in rinskim zalivom so sovražne čete še naprej vdrle, nemške čete pa jih srdito ustavljajo ter prizadevajo hude izgube. Dne 3. 6večana govori nemško uradno poročilo o hudih bojih pri Kirovem gradu, kjer sovjeti skušajo s protinapadi ustaviti nemške napade. Med 1'ripetom in Bere/.ino so sovjeti znova napadli. Kraja Rovno in Luck sta v hudih bojih bila izpraznjena. Silni boji divjajo med Ilmcnskim jezerom in Finskim zalivom. Pri Novgorodu je bilo zbitih 22 sovražnikovih oklepnikov. Nemško uradno poročilo dne 4. svečana navaja. da so sovjeti doživeli pri Nikopoliju hude izgube, ki so jim jih prizadeli nemški protinapadi. Na bojišče med Kirov.m gradom in Belo cerkvijo so sovjeti privedli nove sile, s katerimi neprestano napadajo. Tukaj je bilo v dveh dneh zbitih 44 oklepnikov. Pri Vitebsku se je razvila druga obrambna bitka, ki se sicer še nadaljuje, v kateri pa je sovražnik že doslej izgubil 40 oklepnikov. Pri Novporodu in Nevlju so nemške čete dosegle velike obrambne uspehe. Enakost, bratstvo in tovarištvo Komunistična enakost je prišla že v pregovor, kadar se je iz nje treba norce briti. Pred nekaj tedni je pisec teh vrstic govoril z možem iz Hrvatskega Gorskega kotarja, kjer so hrvaški komunisti tudi sejali svojo enakost in rdeče tovarištvo. Mož je povedal, da so spočetka tamkajšnji hrvaški kmetje bili še kar navdušeni za »enakost, bratstvo in tovarištvo«. Ni pa dolgo trajalo tisto navdušenje. Ljudje so od blizu naglo spregledali, da je vse skupaj le slepilo in sleparija. Kajpada hrvaški kmet komunizma ni gledal z očmi kakega svojega svetovnega nazora ali prepričanja. Spregledal pa ga je po »dveh kotlih«, ki so med komunisti v navadi. En kotel je za komandante in njihove pri-ležnice, drugi pa je za moštvo in ubogo rajo, ki mora za komandante in noropečene gospode kri prelivati. Zato so tamkajšnji hrvaški kmetje taki enakosti hitro obrnili hrbet in šli domov. Ponekod so se kmetje žo sami organizirali in oborožili. Tako hrvaški kmet, ki je po svoji naravni hislrosti prišel do tega, da je komunizem treba pobijati, ker je nekaj slabega in zlaganega. V zadnji številki »Slovenskega domač pa beremo na podlagi skušenj ubogih žrtev, kakšna je ta enakost med slovenskimi komunisti. Tovarištva komandant-je, ki so kajpada sami komunisti, ne poznajo. Sami se skrivajo, ul>ogi prisiljeni mobiliziranoi in morajo v boj in smrt. Pri vsem tem pa moraje li siromaki še grdo stradati. Kdor malce pogodrnja, ga umore — brez usmiljenja. Poveljnik z zlatimi palicami V kolikor se je rdeča vojska bolj razvijala, toliko bolj je šlo »tovarištvo« v skrajnost. Spomladi leta 1943. so se nekako urejale plače funkcionarjev, ki so seveda v vojski šle samo do štabov bataljona. V kolikor si bil »višji«, v toliko si dobil višjo plačo. Člani glavnega poveljstva so seveda lahko razsipa-vali, kakor so hoteli, njim je bilo vse na razpolago. Če je kdaj kdo od njih šel le malo pregledat »po terenu', je v kratkem času toliko porabil, kar bi zadostovalo za en rdeč bataljon za mnogo daljšo dobo. Tovariš »Matija« — Maček se je sam hvalil po Beli Krajini v metliški okolici, ko je bil na takem potovanju, da nosi s seboj zlate palice v vrednosti nekaj milijonov, da bi se lahko odkupil, če bi ga kje prijeli cesarski vojšeaki. Poleg tega je njegovo spremstvo nosilo z njim pet nahrbtnikov z najboljšimi konzervniini jedili. Pobahal se je, da ima s seboj tudi kavijar. Tako se je vsak od njih preskrbel za potovanje. Navzdol je seveda šlo po stopnjah, tako sta koman-dent in komisar brigade še vedno imela 'sega več. kot sta rabila, dočirti so bataljonski funkcionarji že morali vsaj nekoliko paziti, (ia jim ni prekmalu zmanjkalo. Redno pa je bilo tako, da mošivo ni dobilo prav ničesar, ampak je moralo mirno gledali raztrgano in lačno, kot je bilo, kako »višji tovariši« uživajo. Namesto tovarišem — svoji žlahti Posebno poglavje pri tem »tovarištvu« so bili razni intendanti, ki bi morali vsaj tisto, kar je moštvo pri rasnih rekvizicijah nabralo in kar je njim ostalo od hran«, uporabiti zanje. Toda ravno to so bili največji gospodje in so mnogo od teh dobrot naravnost »pokradli« in »vskladiščili«,'da bodo imeli, ko bo vojne konec, ali pa so pošiljali svojim sorodnikom. Intendant Gubčeve brigade Ferdo, ki je doma blizu Mokronoga, tako oskrbuje ženo in vse svoje sorodnike, da jim ničesar ne manjka in brez dela živijo bolje, kot so kdaj koli prej. Cigarete — (to je med njimi ena najbolj občutljivih točk) ki jih dobivajo, pokadijo sami ali pa jih razdelijo med najboljše prijatelje, y°iaške ali civilne. Denar, ki ga ti ljudje dobijo in je namenjen za moštvo, ga porabijo za svoje lastne potrebe. Ni jih večjih buržujev Vse to »tovarištvo« in »enakopravnost« ljudje na podeželju že dolgo poznajo. Le Ljubljančani tega še ne morejo verjeti. Popolnoma se je to pokazalo — in prav nič se niso sramovali — za časa tretje republike po 8. septembru 1943. Spet so se prikazali avtomobili, krasne uniforme, oholi obrazi raznih komandantov, komisarjev in sekretarjev ter vsi mogoči politični oblastniki. Mobili- zirali so in pošiljali ljudi neusmiljeno v smrt. Razmerje med moštvom in med komando se je tako stopnjevalo, da višji »oficirji« s »tovariši« skoraj govorili niso hoteli. Po njihovih kuhinjah so se pripravljale največje in najboljše specialitete. Narod so gledali z viška in delali z njim, kakor se jim je zljubilo. Ljudje so govorili, da še niso videli večjih buržujev. »Ti smrkavec, bsš meni rekel tovarišica!« Kakšno pa je »tovarištvo« med komunisti in ljudstvom po deželi, precej zgovorno priča na primer naslednji dogodek, ki se je pripetil v neki gostilni v Kompoljah, katere lastnica je starejša ženska. V to gostilno je prišel nekoč znani komunistični poveljnik Nikič Boris (pravo ime Niko Šilih) in staro gostilničarko nagovoril s »tovari-šico*. Ona sc je pri tej besedi razhudila in dejala: »Kaj, ti smrkavec, ti boš meni rekel tovarišica!« Tudi ta ženska je torej že tedaj kaj dobro čutila vso zlaganost komunističnega »tovarištva«. Tudi ona, kakor danes velika veČina prebivalstva po našf* deželi, ve, da ljudje, ki ropajo, požigajo in more, ne morejo biti resnični tovariši tistih, nad katerimi počenjajo takšna grozodejstva. »Tovariš« je pri ljudstvu že psovka Na splošno lahko mimo trdimo, da ljudje po Dolenjskem in povsod drugod, kjer se je razpasla komunistična druhal, niso imeli še nikoli prilike videti na lastne oči takšne razlike med vodstvom komunističnih tolp in moštvom samim kakor v »osvobodilni« vojski. Med člani vodstva vlada prava buržuazija, med moštvom za nedopovedljiva revščina v vsakem oziru. Kako daleč sega med komunisti tovarištvo, najlepše dokazuje dejstvo, da velja danes med. ljudstvom po deželi beseda »tovariš« naravnost za psovko. Ljudje se sprašujejo, kako more vendar človek, ki mu je sploh še kaj do sočloveka in ki govori o enakopravnosti, počenjati takšne stvari, kakor jih uganjajo komunisti? Kako more tako brez usmiljenja in brez vsakega najmanjšega človeškega čuta vsevprek po-žigati in moriti?! Ko so ljudje na primer videli fante, kako se vsi razcapani in bosi potikajo iz kraja v kraj, na drugi strani pa komunistične veljake, ki so siti in jim ne manjka ničesar, so se začeli zgražati: Če bo šlo pa tako naprej, bomo dobili res lep red! To naj bo tisto »tovarištvo« in tista »enakopravnost«, ki jo toliko oznanjajo rdeči evangelisti. Za ljudstvo so bili takšni žalostni prizori veliko pohujšanje. Štab se je vozil v zaplenjenih avtomobilih ali pa na lepih vozičkih, moštvo pa se mora potikati brez konca in kraja peš in vse prestradano sem in tja. Komisarji in drugi komunistični veljaki so »tovarištvo« do drugih dokazovali kaj dobro tudi s tem, da z navadnimi ljndmi sploh niso hoteli niti govoriti. Imeli so se vedno za nekaj več, kakor pa ie raja. Tako si zdai pač vsak lahko misli, kam bi privedlo toliko opevano »tovarištvo" in »enakopravnost«, če bi se zgodilo, da bi zmagali komunisti. Vso besedo bi imeli samo voditelji, samo roboti pa bi bili res enakopravni... Iz bofev loper komuniste Komunisti so prepovedali duhovščini v Suhi krajini in na Dolenjskem poučevati verouk tako v šoli, kakor v cerkvi. Na praznik Treh kraljev sta prišla dva komunista v civilni obleki v Škocijan na Dolenjskem in ustrelila Jožefa Jermana. Komunisti stalno ropajo v Selili in okolici v Suhi krajini. Ukradeno blago, živino in živež vozijo v vas Reber, kjer je glavno • komunistično skladišče. Komunisti so odvedli neznanokam župana Grebenca s Trebelnega. Kaplan Klančar ne sme nikamor razen v cerkev. , Pri bojih na Trški gori v Novem mestu je bil ubit komandant 3. bataljonu komunistične neke brigade Tone Kumin. Kuj je d Vrhove mačice so prve znanilke novo po< rajajočega se življenja spomladi. Ob letošnjenl izredno ugodnem in toplem vremenu so začel«! brsteti že v januarju in kazati svoj sivi kožušček. Ljudje se jih vesele, režejo vršičke in' jih nosijo domov. Nekateri pa jih narežejo celell butape, nosijo na trg in tam prodajajo. Ne za« vedajo se, da delajo s tem veliko škodo čebe« lam, ki naberejo na teh mačicah spomladi naj« več obnožine ali cvetnega prahu. Obnožina ji važen del hrane, ki jo pripravljajo čeLjle za' zalego (žerke). Brez nje bi se čebelje družinai sploh ne mogle razvijati. Obnožina je za mlade čebele (črvičke) to, kar za naše! otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrbovej inačice v vseh kulturnih državah pod zaščito« Tudi pri nas je Visoki komisariat opozoril okrajna glavarstva na § 156 gozdnega zakona, po katerem je prepovedano trganje vršičkov iaC mačic vrbovja. Kdor želi na svojem vrtu zasaditi vrbov grmiček, kjer si bo lahko vsako pomlad narezal vejic in jih postavil v vazo na mizi kot prve znanilke pomladi, ta dobi brezplačno potaknjenca ali sadiko pri Čebelarskem društvu na Bleivveisovi (Tvrševi) cesti 21« d Policijska ura v Gorici je bila uvedenai s prefektovo odredijo. V okviru obstoječih mestnih mej, torej z izjemo Rožne doline in Stara gore, velja odslej policijska ura od 22 do 6. Za druge kraje goriške občine velja od 20 do 6.. Za; občine Kopriva, Kormin, Fara ob Soči, Gradiška! ob Soči, Marijano, Romans ob Soči in Zagraj pa' je odrejena policijska ura od 21 do 6. Za ostale občine pokrajine veljajo stare policijske ure. V veljavi ostanejo tudi dosedanji predpisi za vstop; in izhod v goriško mesto. Novi policijski uri odgovarjajo tudi predpisi o zapiranju gostiln, kf odslej zapirajo ob pol sedmih. . d Da hi sc poglobili stiki med štajersko in Spodnjo Štajersko. Po dolgih pripravah bodo sedaj prirejeni medsebojni tovariški večeri. Tako lio prosvetna skupnost iz Slovenske Bistrice gostovala v Deutschlandsbergu, kjer bodo domačini priredili še posebno jutranjo prireditev. Dne 4. marca bo skupina iz Marenberga v gosteh v Eibisvvaldu, dne 5. marca pa bodo gostom na čast nastopili Marenberžani sami. Tudi druge krajevne skupine bodo gojile izmenjavo nastopov z namenom, da se poglobijo medsebojne prosvetna zveze. d Nemški časopis »Volkischer Bcobachter« piše, da se je mnogo celovških družin preselilo na deželo in kmečko ljudstvo bo prispevalo svoje, da se premosti trda doba in da se bodo zadano rane kmalu zabrazdale. Kmetijstvo lahko innogo pripomore z zagotovitvijo prehrane. d V februarju bodo prejeli v Trstu med drugim na osebo po 1 kg rraa in I kg testenin, 50 gramov sladkorja, 1 kg fižola, 200 gramov paran dižnika in 500 gramov mezge. V Črnomlju in okoliških vaseh divja tifus} komunisti so mesto popolnoma zaprli. Takoj po odhodu domobranske in nemške posadke iz Črnomlja so komunisti ubili črno-meljskega župana Klemenca njegovega 32 letnega sina in dva duhovnika iz sosednjih župnij. Komunisti po Beli krajini so slabo oblečeni in obuti; večina nima čevljev in nosi noge zavite v cunje. . 23.636 mrtvih in približno toliko ujetih so imeli boljševiki v boju z Ncmci na Balkanu v, decembru in januarju. Nad 11 milijonov lir znaša škoda, ki so jo prizadejali komunisti znani, 13 vasi obsegajoči občini Videm-Dobrepolje. Nad en milijon ljudi jc že padlo na Balkanu zaradi komunizma. Tolpa komunistov je 23. januarja pridrla na; Polico in uničila šolo, prosvetni dom in župnišče. Komunisti so v zadnjem času neznanokam odpeljali obč. tajnika v Romansu ob Soča dr. Ma-seliija, ustrelili postajnega načelnika v Plaveh pri Gorici Petra Punzija in 33 letnega mehanika Atilija Planinška v Standrežu, obslrelili pa 22 letnega Ja< neza Kogoja v Grgarju. d Smrtna kazen za plenilce. Iz »Karntner Zeitmift povzemamo, da so jk> bombnem letalu na Celovec zasačili nekega italijanskega in nekega hrvatskega državljana, ki sla biLa zaposlena pri" očiščevalnih delih v mestu, kako sla skušala izkoristiti položaj ter pleniti po hišah. Zaradi tega so ju takoj pozvali na odgovor in ustrelili. d Zopet poslujejo za pisemsko pošto pošle Novo mesto, Šniihel pri Novem mestu in Kočevje. d 4500 glav goveje živine so lansko lelo zaklali v mestni klavnici v Ljubljani. — Konj in kobil so v isti dobi zaklali 801. d Nesreča ne počiva. V Ljubljani stanujoča zasebnica Jana Fuginova je padla in si zlomila levo nogo. — V kurilnici drž. železnic na gorenjskem kolodvoru zaposleni ključavničar. 37Ie!ni Janez Bučar, se je med delom ponesrečil. Bobi! je poškodbe |>o glavi. — Na ljubljanskem Privozu Etanuiofo profesorico Marijo Finžgarjevo je zadela kap — Marjan L.impelj, 17 letni dijak, si je pri padcu zlomil levo roko. — V Logatcu je pade! po stopnicah in si zlomil desno ključnico |>osest-nikov sin. 10 letni Janez Tomazin. d 80 letnico je praznoval te dni Mrnvljetovoče Franc Novak v Mostah. Je že 50 let naročnik »Domoljuba«. Bog ohrani jubilanta zdravega i«i srečnega do skrajnih mej človeškega življenja! d Poštna hranilnica v Ljubljani je začela g 1. februarjem izplačevati vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše Poštne hranilnice v Belgradu, ki so svoje vloge prijavili, februarski obrok po 2500 Din oziroma 950 lir. Vlagatelji, ki v januarju niso dvignili odobrene kvote 500 Din oziroma 190 lir, bodo lahko dvignili poleg januarske tudi februarsko odobreno kvoto. Prijave vlagateljev za izplačilo se sprejemajo vsak poslovni dan od 8 do 12 na blagajni zavoda. cl Trst šteje sedaj okrog 261.000 prebivalcev, d Še nekaj nezgod. Velik transmisijski jermen je zagrabil 42 letnega delavca Jožeta Grač-narja, stanujočega Ob Ljubljanici. Jermen ga je zagrabil po sredi telesa, mu strgal vrhnjo in spodnjo obleko ter mu povzročil hude telesne poškodbe po životu. — V Logatcu je na travniku eksplodirala bomba, ki je hudo poškodovala posestniko-vega sina Jožeta Petkov.ška — Hudo opečen je bil prepeljan v šlajmerjev dom Majcen Fran, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske. — Neznan avto je v Ljubljani podrl na tla 40 letnega postreščka Pavla Roprela, ki je dobil hude poškodbe na desni nogi. — V Dragomlju pri Vrhniki je na travniku eksplodirala mina, ki je hudo poškodovala na nogah 15 letnega posestnikovega sina Andreja Remžgarja. <1 Človekoljubno delo koroškega kmeta. Neki koroški kmetovalec je izročil Gauleiterju dr. Rai-nerju 10.000 mark « prošnjo, da se ta denar porabi za zidavo šestih lii« po dr. Leyevem načrtu za manj premožni?, po bombnih napadih prizadele delavce. d Ženske v Gorici od 6. februarja dalje ne dobivajo več cigaret. Prej so lahko kupile deset cigaret vsak teden. d Mnogo sorodnih civilnih internirancev v Nemčiji se obračajo Da razne urade s prošnjami za pojasnila in pomoč. Vedeti pa je treba, da se ne more za nikogar nič storiti, ako ni znan njegov naslov v Nemčiji. Zato je vedno treba počakati, da se prizadeti sam oglasi in sporoči svoj naelov. To traja nekaj časa, a ne dolgo. Isto velja tudi za morebitne pošiljke denarja. t d Obrok krompirja za običajne potrošnike je aedaj v Nemčiji določen na 2.5 kg tedensko. Količina je torej za okoli 1 kg nižja kot je bila lani. Vendar pa dobe potrošniki sedaj lahko še dodatno namesto izpadlega krompirja tedensko 300 gramov kruha ali 225 gramov moke. Poleg tega je izšla odredba, po kateri se krompir za prehrano ne sme uporabljati kot krmilo za živino. Ta ureditev je zelo dobra in prosimo merodajne kroge, da bi bila podobne dobrote deležna tudi naša pokrajina, ki je < krompirjem za jelo, pa tudi za seme zelo slabo založena. d Sestdesetletnico rojstva je praznovala v januarju Borštnarjev« mama v Gorenji vasi. Na mnoga letal d Nov vlak med Gorico in Vidmom. Ker je bil uveden med Vidmom in Gorico nov vlak, ki prihaja v mesto pod Sveto goro ob 8.27, torej v pravšnih jutranjih urah, je bilo zelo ustreženo Mčencem, ki se vozijo z vlakom v šolo iz Kor-tmna, Koprive, Moše in Ločnika. Prav zato je bil tudi ukinjen avtobus, ki je doslej vozil ob 710 U Gorice v Kormin in je ob 8.15 prihajal iz Rormrna nazaj v Gorico. Se naprej pa vozi avto-6us ki odhaja ob 14 v Kormin, Čedad in Kobarid. MflVi GROBOVI V Novem mestu je umr'.a Barbara Legvart roj. Laubič. — V Veliki I.igojni pri Vrhniki je odšla v večnost Frančiška Gutnik roj. Rogelj. - V Le-skovcu pri Krškem je umrl trgovec Franc Zurl.— Na Dobravi pri Ljubljani so pokopali Luko tsu-hadolnika, posestnika na Sujici. — V Ljubljam so umrli: Peter Jenko iz Kočevja, višji polic, stražnik v pok., Jožef Kocijančič, uslužbenec tovarne za k!ej Alojzij Pavšič, Ana Vidmar roj. Seme, go-stilničarka Marija Kromar roj. Peršin, učiteljica v p., Ana Mlekuš. trgovski poslovodja. Schaffer Jurij, sodni nadoficijal v p., Ivan Vidmar, krojaški mojster, Al. Simnovec, Julija Fattur in Emilija Czerny. Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog! d Dne 3. Itbraarja so zopet odprli potniški promet na železniški progi Ljubljana—Grosuplje— Čušpcrk. d Nezgoda za nezgodo. V Ljubljani: Ivan Gruden, 19 letni delavec progovne sekcije drž. železnic si je med delom poškodoval levo roko v zapestju. — Ključavničarju drž. železnic 38 letnemu Ivanu Bučarju je puhnila v obraz para in ga hudo ožgala. — Marija Lampičeva, 50 letna žena mizarskega pomočnika, se je pri padcu močno "poškodovala po glavi. — Huda nesreča se je primerila v Dolenii vasi pri Ribnici. Dečki so se igrali s fračami in metali kamenje. Neki deček je s fračo ustrelil v desno oko 8 letnega Alojzija Levstika tako, da mu je oko skoraj popolnoma izbil. — V Brusnicah pri Novem mestu je eksplodirala bomba, ki je hudo poškodovala po obeh nogah 13 letnega posestnikovega sina Antona Lukšeta. d Štajerski proračnn za leto 1944. Te dni so bila v Gradcu pod vodstvom Gauleiterja 1'berrettherja zasedan ja, ki so obravnavala proračun za Štajersko. Redni proračun za novo proračunsko leto znaša 4J,S25.8>0. izredni pa 1.629.>40 mark. Od tega je namenjenih 4.2 milijona za šolstvo, za pospeševanje pmsvete in prosvetne skupnosti 2.5 milijona, za javno skrbstvo 6.6, za mladinsko in zdravstveno skrl>-stvo kar 15.9, za ceste 5, za javne naprave in pospeševanje gosjuidarstva pa 1.8 mili j. mark. il S svežim ali konzerviranim ovčjim, prašičjim. govejim ali konjskim mesom v Tr*tu gostilne no smejo ve postreči ob nedeljah, pač pa z drugimi jedili, tudi z ribami in perutnino. Samo jedi enolončnice morajo dati gostom ob torkih, četrtkih in sobotah. Ohrog sosedov s Razstavo »Rokodelstvo in tehnika« bo odprli te dni v Zagrebu [vod pokroviteljstvom zagrebškega nemškega poslanika in hrvatskega trgovinskega ministra. s Čeprav preteklo leto za čebelarstvo ni bila ugodno, je dal vsak panj povprečno pet kilogramov medu. s Spremenili« v hrvatski vojski. Poglavnik je imenoval prometnega ministra in ustaškega polkovnika A rite Vokiča za vojnega ministra, generala Malka čaniča pa za vrhovnega poveljnika hrvatske vojske. s »Za Pogl avnika in domovino«, nosi napis nova hrvatska kolajna za ranjence. s Ravnateljstvo za pogozdovanje goličav v Dubrovniku je razdelilo v zadnjem času med prebivalce 400.000 dreves, s katerimi bodo zasadili kraški svet v dalmatinskih predelih, s Črnogorci proti komunistom. V Podgorici so se sestali zastopniki črnogorske narodne uprave inveliko število častnikov. Častniki ki so poveljniki domačih protikomunističnih oddelkov, so ob tej priliki izjavili svojo brezpogojno odločnost zatreti Titove tolovaje Ka-petan Javovič je izjavil: »Skupno z junaško barjem* V0J se bomo ,Jorili Proti našim gro- P,s °!» 15 lel»ici nstaškegn pokreta je imel I oglavmk na zborovanju v Zagrebu velik go-vor, v Ifaterem je tudi povedal, da Hrvati v zgodovini niso še nikdar zahtevali niti peli, tuje zemlje, zahtevajo ,,a od prijatelja in sovražnika, da spoštujeta to, kar je h vaškega PRAVNI NASVETI Očetov dolg. L. J. Za očeta že več let odplačujete dolg, ki ga ne more sam plačati. Vprašate, ali boste lahko ob njegovi smrti zahtevali povračilo, oziroma izročitev posestva. — Samo zaradi tega, ker odplačujete očetov dolg, še ne pridobite pravice do njegovega posestva. Pač pa se zavarujete lahko tako, da od hranilnice izposlujete, da vam odstopi svojo terjatev napram očetu. Tedaj boste lahko v primeru očetove smrti zahtevali od zapuščine najprej plačilo svoje terjatve, ostala zapuščina se bo pa razdelila med vse otroke po enakih delih, ako ne bo morda oče z oporoko drugače ukreni! Tudi z očeton: se lahko pomenite, tako da vam oče pismeno prizna, da ste za njega -plačali dolg, in se zaveže, da varo bo ta dolg poravnal. Tudi taka očetova obveza bo dober pri-jjomoček, za izterjavo plačanega njegovega dolga. Koliko časa velja oporoka? F. N. Cc je oporoka oblikovno pravilno napravljena, velja tako dolgo, dokler zapustnik ne napravi druge, s katero se vsebina prve spremeni. V zmoti ste, ko mislite, da je treba oporoko po preteku določenega časa obnoviti. Ce niste glede oblike na jasnem, vprašajte kakšnega pravnika, ki vam bo po vpogledu oporoke lahko povedal, ali je pravilno napravljena ali ne. Prevzem zadolženega posestva. H. F. S. Kot prevzemnik očetovega posestva jamčite tudi za dolgove tega posestva. Ker se je oče pravdal in se s pravdo zadolžil, ste mogli vedeti, da bo moral ta dolg plačati. Zato se ne boste mogli izogniti, plačilu odvetnikov« terjatve. Če vas pa odvetnik skozi tri leta ni terjal, boste lahko ugovarjali, da je terjatev zastarana. Plačanje dolga potom sodišča. C. E. Umrl je vdovec brez otrok. Neki dolžnik, ki mu je bil pokojni posodil vsoto denarja, bi rad poravnal svoj dolg. Ni še znano, kdo bo dedič. Zato ne ve, komu naj bi poslal denar. — Denar naj pošlje zapuščinskemu sodišču, pa bo stvar v redu. Sprememba rodbinskega imena. M. P. če mislite, da vas rodbinsko ime brez lastne krivde ovira v poštenem prizadevanju za vsakdanji obstanek in da vam sicer povzroča škodo, lahko zaprosite pri pokrajinski upravi za spremembo ime- . na. Prošnjo vložite pri vašem okrajnem glavarstva. ' V prošnji morate navesti, zakaj bi radi spremembo imena in povedati tudi, kakšno ime bi radi dobili. Cerknica—Rakek, N a r o č a i k i »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Slovenčeve knjižnice« lahko plačajo naročnino pri zastopniku Turšiču Ivanu v občinskih prostorih na Rakeku. « Sprejema tudi nova naročila. Vrhnika. Naročnike »Domoljuba«, kateri še niso poravnali naročnine za L 1944, opozarjamo, da naj to čimprej store na Podlipski cesti 9. Tu je tudi zaloga knjig »Slovenčeve knjižnice«, zbirke »Svet«, in plačate naročnino za vse naše liste. Ali ste se že pridružili vrsti »SVETOVIH« naročnikov? Če še ne, tedaj pohitite in postanite »Svetov« naročnik. *} Za majhen denar dobivale na inesec po eno lepo knjigo, poljudno znanstvene vsebine. * Knjigo pišejo sami domači strokovnjaki. * Sleherna knjiga je bogato ilustrirana, kar omogoča lažje razumevanje besedila. # Svetove knjige so obenem tudi znanost v slikah. * Dozdaj so izšle telo knjige: »Denar , ; Ladje", .Slovenske starosvet-nosti«. »Kako si pridobiš prijateljev«, »S premogom in kovinami po svetu in zgodovini 3 Egipt in dežela Egipčanov«, »Sprehodi po nebu«. Posebno priporočamo »Svetove« knjige učeči se mladini, saj so jim izvrstni pripomočki za razširitev kulturnega obzorja.- Svet v vsako hišo! # Svet na sleherno knjižno policol 1 Danes pričenjamo z domačo slovensko povestjo, ki jo je bil spisal že rajni slovenski pisatelj župnik Peter Bohinjec. Ta povest je že i/.šla v knjigi, ki jo je založil pridni ljubljanski zalagatelj knjigarnar Anton Turk. Knjiga, ki nosi naslov »Pod krivo jelko« — Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem« ie zdaj skoro že pošla. Založništvo, ki nam je drage volje dovolilo, da smemo to povest ponatisniti, jo ima le še malo v zalogi. Oh. tej priliki se založništvu, naslednikom rajnega knjigarnarja Aniona Turka, lepo zahvaljujemo za prijazno dovoljenje, s katerim je močno ustreglo ne le nam, marveč vsem našim bralcem. Rokovnjaška doba v naših krajih ni bila omejena zgolj na Gorenjsko, kjer se dogaja ta povest, marveč je ta nadloga močno preskusa-l.i vse slovenske dežele. Itokovnja-štvo je v marsičem bilo podobno današnjim časom, le da je bilo vse linij v malem, kar je zdaj tako v-velikem. Je pa zrasllo iz istih korenin. iz katerih zdaj po več ko sto letih raste komunistično tolo-vajstvo. Francoske vojske so marsikje po Evropi zrahljale nravne ve/i, uničevale vse, kar je bilo dobro ter so iz okužene Francije v naše kraje prenašale blodne zamisli, katere so zdaj po 100 letih rodile sedanje strahotne sadove. Takrat je naš kmet rokovnjače spočetka nekako skušal še opravičevati, zlasti vojaške begune, lci niso hoteli po 14 let služiti cesarja. Ko pa je uvidel, da se za tem ro-kovnjaštvoin skriva tuja misel, ki :ne pozna niti ljubezni do družine, niti spoštovanja do zemlje, niti nima nobene vere v tisto, kar je našemu človeku bilo vsekdar sveto, takrat, ko je spoznal, da je novi rokovnjaški komunistični nauk v resnici le goli rop, ki ga leni postopači .izvršujejo nad pridnimi, takrat jc završalo in začela se je ljudska sodba. Cesarske oblasti se za te križe in težave našega slovenskega kmeta pred 100 leti spočetka niso kar nič menile, šele, ko si je ljudstvo začelo samo f »omagati, ko je na vseh koncih in krajih tekla kri. takrat so začele cesarske oblasti kmetu pomagati. Toda trajalo je še dolgo, preden so bili iztrebljenj zadnji ostanki rokovnjaštva pri nas. šele uvedba orožništva je docela zatrla rokovnjaško nadlogo. Kdor Ito to povest bral, se ne bo mogel izogniti misli na današnje ramere ter !>o prav gotovo več ko eden med vami dejal: »Nič norega ni pod sončevi!« PRVI DEL. Kapitan Vranjek. L Ojesa so škripala, kolesa so cvi-lila pri lesenem vozu, v kateri je bil vprežen zastaven vol s krivimi rogovi in belo liso na čelu. Luže so stale v kolovozih, kar ie kazalo, da Je nedavno deževalo. Poleg vola je korakal možak pri štiridesetih letih. Samozavestno je zr! predse iu včasih z bistrim očesom pogleda-val po gozdu, kakor bi koga zasledoval. Prtene hlače do kolen so se tesno oprijemale stegen, široke spodnjice so opletale po mečih, široke, zelene naramnice so pokrivale hodnično srajco z višnjevo obrobljenim ovratnikom in zapest-niki. Možak je bil srednje postave, krepkih prsi, okrogloličnega obraza s ploščatim nosom in dolgimi lasmi. Koščeni obraz je kazal, da je voznik vajen, dela in trpljenja, stradanja in razkošja. Na ovinku ob šavsovem znamenju — sredi Udnega boršta* — se ustavi in posluša ... »Boltarjev Ožbolt jc.< »Vzemimo mu vola!« »Nikar! On je to, kar smo mi. Razločujemo se le v tem, da njemu drugi kruh režejo, mi si ga pa sami. Tudi nič zložnega bi ne bilo, ruvati se z Ožboltom. Njegove pesti so medvedje.« V bližnji Beraški dolini so glasovi potihnili. Voznik je človeka po glasu spoznal človeka, ki je zadnji govoril. Kakor bi nič ne bil čul, odide dalje z vozom, naloženim z drvmi. Sicer Boltarjev hlapec ni poznal strahu in ne bi se zbal dveh ali treh, ko bi se bilo treba meriti z njimi na odprtem polju. Vendar je bil zadovoljen z razsodbo /nanega mu človeka za gostimi jelkami, ker je slutil, da so zasedniki oboroženi. Ož/bolt |5a je imel samo svoj koprivcc. Poleg vola je korakal možak... Ko je prevozil ravnici Trate in Klade, za po k a z bičem, da je odmevalo v dolini, zažvižga in zapoje pa zavriska, da se je razlegalo vprek in vdol. Med zadnja kolesa pomakne debel okleščnik, ko se spusti voz z drvmi po klancu navzdol. Lep jesenski dan je bil in Stor-žec se je lesketal v sončnih žarkih kakor najčistejši kristal. Snežne plasti so iežale po njegovih udrti-nah in se lesketale, kakor bi bile iiosute s samimi biseri. Gorko je bilo in voznik je svoj rokavnik s trto pritrdil na konec sore. . Nad Voglom začuje perico, ki je prala v Luknji, koder izpod skal- 1 »Udln borSt« «o obSirni gozdovi, ki s« raztezajo od Tržlčn, Kriške gnr« in Storžea pa do Kranja. nate strehe izvira podzemeljska voda. Ožbolt na ves glas zavriska, da je zatrepetalo po ušesih. Izpod skalnate voltine, kamor so Dup-ljanke hodile prat, stopi dekle pri tridesetih letih. Po glasu je spoznala domačega hlapca. Ožbolt se nasloni na debel gaber... Vol se ustavi, Ožbolt se nasloni na debeli gaber, ki je rastel ob robu strmega klanca. »Jerica, pa tako zgodnja?« Dekle si obriše pot z belim predpasnikom in odgovarja: »Bala sem se za-te, Ožbolt, ker si preveč srčen. Sosede so pravile, da je nevarno hoditi samemu po Udnem borštu; plašarji_ so menda kar nasejani po hosti. Nocoj ponoči so pokradli pri Zaletelu v Ži-gaaji vasi.« »Zahvalim te, Jerica, da si tako dobra in skrbna. Kakor vidiš, sem prišel zdrav in cel iz gozda. Ne rečem pa, da bi bil kmalu samote/, privlekel von do doma. Ali moje pesti so že potisnile marsikomu krivec v žep. Kolikokrat so me že vabili, naj tudi jaz primem štek-ljačarico v roke in vržem malho čez rame, toda Vernikov Ožbolt od Jezera neče biti rokomavh in ne bo, dasi je vojaški begun; zanaša se na moško besedo tvojega očeta.« Dekle si je utrnilo solzo iz desnega očesa, iz levega pa je solza sama zletela po rdečem licu in se ustavila na zlato obrobljene^ ži-votku. »Dolga so že ta leta, ljubi moj!« »Dolga, dolga, dekle moje! Sedem let sem služil tvojega očeta kakor očak Jakob Labana, odkar sem dal slovo jezerskim hribom. Sedem let, pravim, a nikdar nisem omenil tvojemu očetu, da te imam rad, Jerica! In čez sedem let stopim pred očeta, jim razodenem svojo skrivnost, a kaj mi pravijo? — Se sedem let, Ožbolt, in Jerica je tvoja! — Nisem ugovarjal, delal sem. kakor bi bilo vse moje. v srcu pa sem nosil tvoje ime. In zdaj se bliža listi čas. bliža se konec mojih samskih let?« Jerica se razveseli ^konca in kakor bi se ji vse smejalo, kar se bliska pod nebom in doui pod zemljo, začne: »Kako že pravi tista jjesem, Ožbolt? — Mar počaki, mal potrpiij da se vrcmce spremeni.« »Ti tolažii Jerica, ali jaz ne morem več čakati,« pravi Ožbolt in se nemirno prestopa. »Postarala se bova in ne bova več poznala mlade ljubezni... Še danes 6topim pred očeta in jim porečem: ali Jerico ali vojaško suknjo.« »Bog te usliši, Ožbolt!« reče Jodarska poslopja so sa razprostirala ob cesti, hi vodi ix Kranja v Tržič, slamnata streha se je videla od daleč nad drugimi hišami iu leseni oboji na pročeljih so se podali nad leseno steno. Vi steni so bila vzidana mnogoštevilna okna z železnimi mrežami in _ka-menitimi oboji, med njimi pa živo. barvane slike domačih patronov. Skozi kamnite, izklesane obojd vrat «e je prišlo v vežo in iz veže skozi nizke duri v prostrano izbo z. lesenim stropom, orjaško pečj« in več mizami. Za mizo pri durih je sedel človek širokih pleč, ko/.avih lic, potlačenega nosu in živih oči. Zavit jo bil v kratek plašč in se je nemim« ozrl, kadar koli je kdo stopil r izbo. Poleg njega ie ležal v mreža zavit sveženj tobaka, zagrnjen i koncem plašča. »Kaj »i san>, Bla/e?« popraša n« novo došii gost, velike postave, ši« rokih pleč, slep na eno oko. Stan rost ga je razodevala nad trideset let. Samozavestno se je oziral po izbi in glas inu je donel kakot veliki zvon. . , (Dalje prihodnji/.. Braillov skok t Planici. Nas Smolej in Kernslcin na mednarodnih tekmah v Zakopanih. »DOMOLJUB«, dne 9. februarja 1944. Stran b. _____———_—--____—— -t—--— .--—---—— — S smuških tekem doma in v tujini Smuška skakalnica v Lahtiju na Finskem. Nemški smučarji Bradi in drugi na tekmah v Planici. Slovensko smučarska odposlanstvo v Bad Hofgasteinu. Smučarski skok raz skakalnice t Pokljuki. r Začel sem torej znova pohajkovati po tej strani otoka in v svoje veliko začudi-nje sem na nekem drugem mestu zopet odkril človeške stopinje! Iz lega sem pač moral sklepati, da je tukaj pristal kak čoln, da so ljudje izstopili z namenom, da si poiščejo hrane ali vode ter so nato zopet zapustili otok. Ko pa sem dospel do skrajne južne točke, sem ves presenečen obstal pred strašnim prizorom! Na tleh sem nam reč zagledal raztresene človeške loba rje, roke, noge in druge človeške kosti, zlomljene in ožgane! Strah in groza!... Našel sem tudi sledove ognja, iz česar sem spoznal, da je tukaj bila ljudožrska pojedina! Nemogoče mi je popisati, kakšen vtis je naredilo name to odkritje. Bil «em ves prepade« .. • Vendar pa se nisem bal za lastno življenje, saj se nisem zganil z mesta. Čudno je, a vendar resnično, da človek ob po-jgledu na dejstvo, ki žali čut človečan-stva. pozabi sam nase in misli le na to, da bi maičevai itorjeno krivico. Če bi v tem trenutku zagledal sto ali celo tisoč divjakov, bi ie ne ustrašil in zbežal, ampak bi 9e jim postavil po robu. Padel bi z veselo zavestjo, da sem po svojih močeh maščeval zločin, storjen nad človeštvom. Ko pa človek začne mirneje razmišljati, tedaj tako navdušenje polagoma splakne in sebičnost dobi spet nadoblest. Pol ure pozneje sem, gnan od strahu, bežal v svojo trdnjavo. Priznam, da sem bil bojazljivec in se-bičnež, ko sem pozabil, da je žrtvovanje samega sebe zaradi vzvišenih namenov Bogu nadvse prijeten dar. Saj se je Bog sam žrtvovat na sramotnem križu iz ljubezni do nas ljudi. Zakaj nisem izrabi! prilike, da bi sveto končal ivoje življenje, ki je zdaj postalo brez koristi in brez pomena? Nikdar nisem v življenju storil nič dobrega, pač pa ie zreveč zlega! Zdaj se mi je nudila prilika, da bi zadostil z žrtvovanjem samega 6cbe- Žal sem to priliko zavrgel. Ko sem se vrnil v svojo trdnjavo, sem nekaj časa bil ves prevzet od strahu in skrbi Polagoma pa sem se zopet pomiril ob misli, da divjaki niso nikdar ostali dolgo časa na otoku in da se jim nikdar ni vzbudila želja, da ti «i ogledali tisti del otoka, kjer setn živel že toliko let. Saj sem prebival na otoku že osemnajst let in nisem še nikdar odkril najmanjšega sledu, da bi tod hodili ljudje. Mar se nisem mogel čutiti varnega tudi v bodoče? — Kljub temu pa si celi dve leti nisem upal več oddaljiti od svojih treh po-Posestev. Nič več me ni mikalo, da bi iel sledat svoj čoki in kraje v njegovi bližini Saj nits misliti nisem mogel "anje, ne da bi se mi naježili ksje. Zopet je vstal pred menoj načrt, da da bi si zgradil tretji čoln. A nisem ga uresničil tako kmalu, ker sem ^e bal, da bi me divjaki lahko zagledali, tudi če bi plul le ob obali. Puške sploh nisem več uporabljal; ne samo zato, da bi prihranil smodnik, ampak predvsem zato, da bi divjaki ne slišali strelov, če bi se izkrcali na otoku. Bil sem tedaj zelo vesel, da sera se oprijel pastirstva, kajti plen, ki sem ga ujel s pomočjo pasti, je bi! zelo boren. Vendar pa ne misbte, da sem hodil okrog brez puške- Prav nasprotno: bil sem do lob oborožen, kajti poleg puške sem nosil s seboj še tri samokresi in veliko sabljo brez nožnice. Razmišljanje. Polagoma sem se zopet umiril in moje življenje je teklo enolično naprej. Če sem vse dobro premislil, hvala Bogu, res nisem imet razloga, da bi se pritoževal nad svojo usodo. Prepričan sem, da če bi ljudje, ki menijo, da so nesrečni, pogledali okrog sebe, bi ugotovili, da ie mnogo ljudi' še ne-srečnejših od njih. Ko sem neko noč silno trpel, sem odprl sveto pismo in bral naslednje Jezusove besede: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, me ni vreden.« Pravi kristjan mora torej nc-siti svoj križ, to se pravi prenašati trpljenje, ki mu ga pošilja Bog. popolnoma vdano, kakor božji Učenik, ki je š«l pred nami in nam dal zgled. Sklonil sem glavo in prosil Gospoda, naj tni pomaga, da bom vdano n^sil križ. Mislil sem tedaj na morje trpljenja, ki je preplavljalo svet, posebno na duševno trpljenje, na nehvaležnost in na izdajstvo... Mislil sem na Jezusa, ki je tako zelo ljubil izdajalskega učenca, ki ga je prodal, da je jedel z njim pri isti mizi in celo dopustil, da ga je v trenntku izdajstva poljubili Ob tem razmišljanju sem spoznal, da je moja usoda samotarja vse prej kot obupna in da sem lahko Bogu hvaležen zanjo. Poleg takega razmišljanja pa sem si tudi predstavljal vse mogoče 6tvari, Ko je minil prvi strah pred ljudo-žrci, se mi je zbudil v srcu nenavaden pogum. Predstavlja! sem si, da se je čoln divjakov približal obali, jaz pa sem bil v zasedi s svojimi (zvestimi prijateljicami, puškami... Ko so bili dovolj blizu, sem začel streljati. — S sedmimi streli sem podrl štirinajst divjakov. Ostali so v strahu hoteli zbe-žati, a bili so tako nerodni, da se jim je čoln prevrnil in vsi so padli v vodo. Stekel sem k bregu, držeč v vsaki roki samokres in ustrelil vsakega divjaka, ki se je hotel plavaje približati. Voda je bila rdeča od krvi .. Zdelo se mi je, da jo vidim in občutil sem neko nenavadno opojnost — opojnost krvi! Prevzela me je groza ob pogledu na kri in mislil sem si: »Kaj pa, če bi v čolnu bili nedolžni divjaki? Koliko umorov bi zakrivil? Noben zločin ni hujši, kot obsodba brez dokazov in brez pravega presojanja.« Ko sem s takimi mislimi pomiril svojo bojevitost, sera začet razmišljati: Dejstvo je, da so ljudožrci, katerih sledove sem našel na obali, zaslužili obsodbo in kazen.•, Ves presenečen sem obstal pred strahotnim prizorom Tedaj mi je prišlo ca misel, da bi izkopal nekaj jam na mestu, kjer so divjaki kurili ogenj in jih napolni! t smodnikom. Ko bi ljudožrci zopet prišli tja in se pripravljali na novo pojedino, bi se smodnik vžgal in vsi bi zleteli v zrak ... Misel se mi je zdela sijajna. Nisem je pa udejstvil, ker se mi je zdelo škoda smodnika, ki mi je že precej pošel. Kmalu pa se mi je ta načrt zazdel zločinski, kajti pomislil sem, da bi morda lahko pristali na bregu drugi divjaki, ki bi morda ušli pred viharjem in ki bi si morda zakurili ogenj prav na istem mestu. Ob misli, da bi mogel postati morilec toliko ljudi, ki so prav tako otroci božji, me je napo nila z grezo in opustil sem vse take misli- Ždelo se mi je, da je mnogo bolj' človeško, bolj plemenito in bolj pametno, da se postavim na stražo. Če se divjaki zopet vrnejo in če jih bom zasačil pri njihovem ogabnem početju, tedaj se bom upravičeno lahko maščeval nad njimi. Ko sem dobro premisli! ta načrt, ki se mi ie zdel vreden plemenitega in pogumnega človeka, sem vsako jutro in vsak večer odšel na bližnji grič, od koder sem razločno lahko videl obalo in kraj, kjer so ljudožrci imeli svojo ogabno gostijo. A tri mesece nisem opazil ničesar novega. Zaradi brezuspešnega čakanja se je moje navdušenje ohladilo. Sklenil sem, da se bom od zdaj naprej omejil samo še na obrambo Na vsak način si nikakor nisem že-1 lel, da bi jih kdaj zagledal. Da bi bil še bolj varen pred njimi, sem se opogumil in odšel po čoln onstran skalovja, ker sem se bal, da bi ga divjaki našli in po njem odkrili mojo prisotnost. Skril sem čoln v nekako votlino, kjer se mi ni bilo treba bati, da bi se divjaki pribilžali, zaradi močnega morskega loka. Nova votlina Kakor sem pravkar izjavil, si nikakor nisem želel, da bi me divjaki obiskali. Prav zato sem si prizadeval na vse načine, da bi zakril svojo prisotnost na otoku. Ne samo, da si nisem upal streljati, pač pa sem se izogibal vsakega ropota. Bil sem celo hud na PoIIpolla in bi mu včasih najraje iztrgal jezik, ker je neprestano kričal, da sem ga bil "e kar sit. Nekaj časa si niti kuriti nisem upal v trdnjavi in v poletni hišici, ker sem se bal, da bi me dim izdal. K sreči pa sem nekega dne odkril sredi gozda veliko votlino, ki je bila mnogo večja in bolj pripravna od prve. Zdela se mi je tudi bolj varna in prepričan sem bil, da bi se ji nihče ne upal približati. Vhod je bil pod veliko skalo, kjer sem slučajno obstal, ker sem zagledal les, ki se mi je zdel zelo primeren ea izdelavo oglja. Kakor vidite »em postal celo oglar. Kakor sem nekoč videl delati oglarje, sem zložil drva na kup, ki je bit v sredini votel in ga pokril z zemljo. Ob vznožju kupa sem naredil več lukenj. Na vrhu sem pustil odprtino, skozi katero »em vtaknil nekaj slame in dračja ter tako kup zažgal. Ko je oglje bilo kuhano, sem ga odnesel domov. Tako sem lahko kuhal, ne da bi se mi bilo treba bati, da bi me dim izdal Ko sem torej nekega dne sekal drva, da si pripravim zalogo oglja, sem za grmom zagledal veliko luknjo. Radovedno sem pogledal v notranjost, nato p« sem «e skušal splaziti skozi njo, kar pa ni bilo tako lahko, ker jt bita precej ozka in poleg tega še prerastla s travo in tirnem. (Dalje oribodnUM ggng Jčtn&čki de>Jn< Inž. Franjo Zupec Izdelava betonskih zidakov, votlakov in strešnikov (Dalje.) Dobre in slabe strani načinov vlivanja in stiskanja betonskih klad. Način izdelave, pri katerem beton vlivamo v kalup, oziroma ga med polnitvijo v kalup treseino, je najenostavnejši, ker ni potrebno stiskanje oziroma zbijanje betona. Neugodno, kot sem že omenil, je le to, da rabimo pri tem načinu veliko kalupov, ker morajo izgotovljeni oblikovauci postati v njih najmanj 10 ur. Pri načinu stiskanja s stiskalnicami, ki se le redkokdaj uporablja, pa je beton v notranjosti oblikovanca bolj stisnjen kot ob robovih, zato ima obrobni beton manjšo trdnost. Povrh tega izkazuje ta način izdelave še ta nedostatek, da zrak med stiskanjem betona težko uhaja iz njega. Zaradi velike prostornine betonskih klad pa se lahko celo zgodi, da zapremo zrak v belouu, kjer se zbere v majhne mehurčke. Po prestanem pritisku se ti mehurčki sproste in udarijo z veliko silo na pro-slo, pri čemer povzročijo v betonu razpoke. Ta način izdelave zahteva tudi drage stiskalne naprave. Betonski strešniki. Belouški strešnik je bil upeljan pred 60 leti prejšnjega slolelja. Pri stvarni izvršitvi izkazuje popolnoma ravne ploskve, zato tesno pokriva in medsebojni vkladi se dobro prilegajo drug v drugega. Te dobre lastnosti pri strešni opeki* česlo-krat pogrešamo, ker se ta med žganjem kaj rada zveži. Betonski strešnik je varen od ognja ter trpežen in nepropusten za vodo; samo nekoliko težji je od opečnih strešnikov. Oprema za izdelavo, ka- • kor tudi izdelava sama pa zahtevala razmeroma zmerne stroške. Le v umetniškem pogledu ne odgovarja okusu arhitektov zaradi rezke in presvetle barve ter pregladke površine. Potrebne surovine za izdelavo strešnikov so: 1. cement, 2. pesek, 3 barva. Cement. Uporabljati moramo le fino zmlet in počasi vezoč portland cement, ki ga po možnosti [»prej še preizkusimo, ker ni vsak cement poraben. Pred uporabo naj leži nekaj dni ali do dva tedna popolnoma na suhem. Med tem ga moramo z lopatami večkrat premetati, da se temeljito prezrači. Na ta način se cement lepo razmeli, da ni gručast, ter izgubi lastnost gonjenja oziroma velikega krčenja. Ta postopek velja predvsem za cement, ki ga nameravamo mešati z barvo. Dobro pa je, če zračimo do dva dni tudi barvno mešanico. Na la način preprečimo na izdelkih lise, ki se rade pokažejo na betonu zlasti ob mrzlem vremenu in pri uporabi svežega cementa Tak cement namreč zelo počasi veže posebno pozimi in zaradi tega izloča na površini prosto apno Zato moramo ob mrzlem vre-, menu v delavnicah in skladiščih za betonske klade kuriti in jim ohranjati enakomerno toploto, ki se nikakor ne sme znatno znižati. Ce pričakujemo pojav lis iz kakršnih koli drugih razlogov in jih z navedenimi ukrepi ne moremo preprečiti, dodamo betonu majhno količino era-fita, ki te lise pokrje. Pesek. Pesek mora biti popolnoma čist in mešane zr-natosti. Zrnca pa naj bodo debela od % do VA mm. .. P?sek najprej presejenio skozi mrežo s 64 luknjicami na 1 cm! in na,u gkozj mrežo g 0()() luknjj_ cami na 1 cm». Predebel pesek da negoste - porozne strešnike. 1 Najboljši uspehi pri izdelavi strešnikov so bili doseženi s presejanim rečnim peskom. Medtem ko se je izkazalo, da izpran jezerski ali sipinski pesek ni priporočljiv za tovrstne izdelke. Pesek iz gramoznih jam moramo najprej presejati, poleni ga pa še izprati, če ni čist. Njegovo nečistočo pa do-ženenio s poskusnim izpiranjem v kozarcu vode. Ostrorobi mleti pesek, ki ima pravilno sestavino zrnc glede na njih debelino, nudi lo prednost, da so izdelki bolj trdni. Toda 7. uporabo takega peska težje dosežemo gladke ploskve kot z naravnim. — Vsekakor pa ima kremenov pesek prednost pred apnenčevim. Važna je pri uporabi poska tudi stopnja njegove gostote ali njegova poroznost (luknjičavost), ki je vsota prostornine votlin v prostorninski enoti peska. To določimo tako, da vsujemo pesek v stekleno posodico z merilom, v katero smo nalili čisto vodo. Pesek za strešnike naj po možnosti ne izkazuje nikake poroznosti, to se pravi, da se mora torej voda v posodi dvigniti nad pesek v prvotni vsebinski količini. Če se ne dvigne, je to znak, da seje razlika porazgubila med porami peska. Čim večja je ta razlika, tem poroznejši, to se pravi, tem slabši je pesek. Takemu pesku moramo dodali večjo količino cementa ali pa zelo drobnega peska. Pesek ne sme vsebovati organskih snovi in mora biti popolnoma suh, da se dA l>olje mešali. Le dobro premešana betonska mešanica nam jamči, da so zrnca medsebojno tesno zapolnjena in so res popolnoma obdana s cementom. Za sušenje peska na zraku si postavimo sušilne lope, v katerih napravimo odre s policami iz. pločevine, ki so nameščene druga nad drugo. Da se hitreje suši, ga često premečemo ali premešamo. Barva. Vrhnja plast strešnikov vsebuje poleg cementa in peska kot barvni dodatek še čisto oksidirano rdečo barvo v razmerju 1:5:5 (barva : cement : pesek), ali manganovo črno v razmerju 1:3:3 (barva : cement : pesek), ali pa sivo. Po možnosti se izogi-bajmo rezkim in pisanim barvam ter uporabljajino le rdečo. Da povečamo homogenost betona, mu lahko dodamo talkuin v iznosu 20% ali 'U cementne količine. Betonska mešanica. Beton pripravljamo iz mešanice cemenla in peska v prostorninskem razmerju 1:3 ali včasih tudi 1:2 'A. če izražamo množino cemenla po teži, pride za razmerje (1:3) 460 kg cementa, za razmerje 1:2, 'A pa 520 kg cementa na 1 m® peska. Te navedbe glede količinskega razmerja cemenla in peska za betonsko mešanico pa nikakor niso že obvezne in pravilne za vsak primer. Če hočemo dobiti zares gost beton, moramo to razmerje od primera do primera šele določili glede na pesek, ki ga uporabljamo. To sem pa utemeljil že pri obravnavanju peska. Gost beton je glavni pogoj za dobre betonske strešnike. Dodatek vode. Vode je treba dodati betonski mešanici toliko, da ima obilno vlago zemlje._ Vendar ne sme biti premokra, da ne zmiyijšaino zbog tega trdnosti strešnikov. Ker morajo ti imeti gladke robove in ploskve ter točen prerez, zato mora biti betonska snov lahko gnetljiva. To se pravi, da mora biti vlazuejša kot za druge betonske izdelke, da se laže razdeli po kalupu v tanko plast in jo je mogoče oblikovati. Zato pa pravimo, da mora imeti obilno vlago zemlje in ne kot v prejšnjih primerih, v katerih je moral imeti belpn običajno vlago zemlje. Betonska mešanica mora biti temeljito premešana z vodo. Dodatek vode v betonu preizkusimo tako, da stisnemo v roki nekaj gotove mešanice v kepo, ki se ne sme razlesti (razpasti), ko dlan odpremo. I a kepa pa se ne sme razlesti (razpasti) niti tedaj, če pade na tla. Če razpade, je lo znak, da je mešanica presuha. Pri tem poskusu pa ne sme biti roka prav nič umazana, ker sicer znači, da je mešanica premokra. (Dalje prihodnjič.) Iz življenja jj£ za življenje Zajtrk Imate li pojem, koliko ljudi mora delati, da dobite v jutru na mizo svoj zajtrk? In v koliko delov sveta bi morali iti, da bi se jim zahvalili? Prvič je kava tukaj. Odkod prihaja? Najčešče iz Brazilije, včasi tudi z Jave ali iz Arabije. Predstavite si, skoz koliko rok gre: Najprej jo oberejo z grma, potem spravijo prek morja, nato opražijo in zmeljejo in postavijo vam na mizo. To so samo glavni ori6i njenih sprememb. Žito za vaš kruh j* menda rastlo v Rusiji ali Argentini, kjer so ga po* želi in izmlatili tuji ljudje. Izmlačeno je dobil mli* nar, za njim pa moko pek, ki dela pol noči, da imamo svežega kruha. Ko ste še v topli postelji, pozvoni nekdo ob vratih in — že stoji košarica kruha polna na stopnicah. Potem pomislite, koliko ljudi je treba, da pridemo do sladkorja iz pese ali trsa. Tudi za mleko in surovo mesio je treba mnogo rok, da pride k vam na mizo. Ako gremo ie dalje, moramo vprašati, kdo je napravit skodelice, krožnike in žlice, kdo nam je nadrobil in nanosil premoga, kdo stesal in zbil mizo in stol. Resnično, ako bi 6e na vse ozirali, kar je količkaj v zvezi z našim zajtrkom, bi se srečali v mislih z množico ljudi, ki jih nismo nikdar videli. In ako bi se nam prikazali vsi, ki so izdelali stroje in orodje, da si danes vse za zajtrk potrebne reči tako lahko nabavljamo, bi bila to vrsta, ki je ne bi mogli pregledati. A to samo za zajtrk. Kaj šele obed, večerja« obleka, stanovanje in tako naprej brez končal Povejte iskreno, ste že kedaj pri zajtrku razmišljali o tem? Niste li samo leno srkali sladki napitek in zadovoljno ugotavljali, da je res dober? Verujte, da je tako uživanje brez misli za človeka še bolj škodljivo kakor požrešno goltanje jedil Kako lahko se navajamo pozabljati, da seno ljudje navezani in povezani med seboj, in kako je naša sreča in osebna varnost dar tisočev rok vzajemnih ljudi. Kdor tega ne ve ali neče vedeti, se bo v življenju tako obnašal in bo z ljudmi tako ravnal, da ne bodo imeli veselja ta njega delati. Z okornimi rokami bo trgal drobno prejo darov in dajatev svojega bližnjega. Na vse strani bo nehvaležen, kajti kdor izgubi eno oko, je potem rad še ob drugo. Dal si bo od staršev in prijateljev vse nuditi, sam pa ne bo ničesar dejal in ne bo niti mislil na dobrotnike. Hvaležnost je namreč zahval-nost in pomeni, da ne smemo vsega tako goltati in požirati kakor kit vodo, ampak se zavedati, da smo člani velike verige, ki bi sami zase ničesar no zmogli. Človečka družba je zgrajena na skupnosti in vzajemnosti, a malta, ki jo drži, je hvaležnost, brez katere bi se stavba zrušila. In kadar koli v človeški družbi kaj zaškriplje ali se prepotegne, je gotovo krivo to, ker na tistem mestu ni bilo dovolj povezanosti s hvaležnostjo. Blagoslovite si zato že zajtrk s hvaležnostjo; pomislite na mladega peka, ki ponoči bdi, v zgodnjem jutru pa v temi in mrazu raznaša kruh. Ta navada se vam v življenju dobro obnese, ker bo-dete vedno imeli v mislih precejšen krog iz resničnega življenja, ne pa samo kak malenkosten dogodek pred očmi. Ponekod imajo za k jedi molitev: »Pridi, Gospod Jezus, bodi nam danes gost, — hvalimo Te za hrano, posvečamo Ti post.« To je lepa šega, a pozabiti ne smemo, da hodi Gospod v gosti samo k dobrim in z« dobrote hvaležnim ljudem. Hvaležni pa so samo oni, ki se lepo spominjajo soljudi in njihovega dela. Kdor se dela tako spominja, se z delavcem n® bo domišljavo in naduto obnašal. Cenil in častil bo vsakega podajača, ker je njegova storitev tako potrebna kakor preračunavanje in vodstvo pri delu. Misleč, razumen in hvaležen človek se izogne delavcu z bremenom, da pride laže mimo, in ako ga vidi, da po trudapolnem delu v tramvaju -ni na*el sedeža, se mu lepo umakne. In ako te delavec pozdravi, vsaj tako lepo mu odzdravi ti. Pokaži, da si iz družbe ljudi, ki svet razumejo, ne pa član tiste črede, ki tako brez misli žre in se tako brez občutka lepo oblači, kakor meljejo svoj oves konji, ki jih vpregajo v razkošno opravo. Življenje veščih in razumnih ljudi je lepoj kajti hvaležnost je res lepa krepost. O. Mlonl — V. Lovšin Zgodovinski roman is {asov sv. Pavla 21 ■ . 16. poglavje. Tribun Klavdij Lizija. Jakob je bil sklical za sam večer starešine, da se poruzgovore o stališču, ki naj ga Cerkev zavzame načelno z oziroui na Pavlov zaj>or- Vsi so bili potrti. Zdaj se je pokazalo, kako se kristjani medsebojno ljubijo. Pavel ni imel nobenega nasprotnika; celo njegovi stari protivniki so čustvovali z njim; zdaj niso bili ni več judovski kristjan in spreobrnjenci iz poganstva, marveč sanic bratje v istem Jezusu, ki čutijo skupno in trpe zurudi tega zapora, ikot bi bila skupna nesreča. Vendar ni bilo mogoče nič napraviti, da bi osvobodili jetnika. Jakob je priporočal, naj mnogo molijo in zaupajo znani poštenosti Klav-dija Lizija, ki je imel sicer vse napake poganskega častnika, vendar je bil pošten in pravičen. Poleg tega tribun ni bil prijatelj velikega 7.1>ora. niti velikega duhovnika, ki sta tribuna sovražila zaradi njegove nepodkupljivosti in ga že večkrat ovajala Antouiju leliksu; pa vedno znmau. Jakob je priporočil« starešinam, naj ga sproti obveščajo. Pavlovi spremljevalci so bili zelo potrti; niso pričakovali tako različne ljudske jeze, niti Pavlovega zapora, la dan so se zaprli v Mnazo-novo hišo, kainor so pozvali Pavlina in Nata-naela, da z njimi proticc, kako bi rešili jetnika. Pavlin je obljubil, da sc bo takoj zavzel; Natanael je poslušal, todu njegove misli so blodile drugod. Ou je mislil na jutrišnji beg. Samo Luka je bil miren. »Ne bojte se. Ni to prvikrat, da je zaprt. Zaprli »o ga bili s Silo v Filipih, kjer so ga po divjaškem bičanju vrgli v strašno ječo, toda ponoči jc potres odprl vrata ječe.« »Gospodov angel je zrušil hišo prav do temeljev,« pripomni Timotej, ki jc iiil poln anladeuiškega navdušenja. »Ali sta stric in Sila zbežala?« vpraša Pavlin, ki jo prvič to slišul. »Ne.« »Zakaj ne?« »Ua sta rešila ječa rja, ki bi se bil sam umoril, da se reši sramote. Bog je poplačal «i|K>stolovo usmiljenje, ker ječar, ki je bil gi-n je Ji ob pogledu obeh jetnikov, ki Sta mirno čakala v celici, čeprav so jima odpadle verige, se je spreobrnil z vso družino in se dal se isto noč kratiti.« »In Pavel?« »Je odkril predstojniku mesta, da stn rimska državljana. Opravičiti so se jima morali in odšla sta z z vsemi častmi iz ječe.« »O, ko bi ga hotel Gospod rešiti tudi teh ■»erig.« »Gotovo ga bo rešil. Njegovo poslanstvo še ni končano. Mora oznanjevati Jezusovo ime tudi oblastnikom zemlje in Rim ga pričakuje,« pravi antijolrijski zdravnik. Pavlin z bratom odide. »Saj jutri ne boš odpotoval z Rahelo?« vpraša brata. »Moram odriniti. Vse je pripravljeno,« odgovori Natanael- »Odloži odhod na poznejši čas,« ga sili 'Pavlin. »Ni mogoče. V nedeljo jo hoče zaročiti z Izmaelom.« »Odpeljal jo boš lahko pred poroko.« »Ne bo mogoče.« »Pomisli na nevarnost, ki grozi stricu. Ananija b0 še bolj divjal proti njemu, ako bo odkril, da mu je njegov nečak ugrabil hčerko.« »Ne govori o ugrabljenju. Rahela gre z menoj prostovoljno, da ne bo prisiljena živeti neprestano v grehu z Izmaelom, ker ni veljaven ločitveni list ubogi Tamari. Meni pa bo zvesta žena pred Bogom in ljudmi.« »In Pavel?« »Tipim in hado mi je, da je stric zaprt, toda moj zakon z Rahelo...« »Njen pobeg .. •« »Moja poroka ne bo nič vplivala na njegovo usodo. Saj je v rokah Lizija, ki ga bo pravično sodil.« »Ampak Ananija...« »V začetku ne bo nič vedel, s kom je Rahela pobegnila; ko bo pozneje odkril, bo pa moral hčeri odpustiti.« »Ne bo ...« »Nič se ne boj. Ljubim Rahelo, hočem jo osrečiti in zato bova jutri zbežalo. Ona se ne sme zaročiti z Izmaelom. On bi stavil zahteve za njo; postava ga ščiti in bil bi mi zmožen iztrgati nevesto s 6ilo.< »Izmael ne bo vzel za ženo take, ki je bila že tvoja 4 »Ne poznaš Fabijevega sina. Ali misliš, da hoče Rahelo zato, ker jo ljubi, Kako se motiš! lloče jo zaradi njenega bogastva, da se polasti njene dote in da bo Ananijev dedič. Odločil sem se. Jutri zbeživa. Samo beg bo rešil Rahelo nesrečne usode, katero ji je določil njen oče in bo ustvarila mojo srečo,« razlaga Natanael: ni ga bilo mogoče omajati. Kar je bolelo Pavlina, je bilo spoznanje, da je njegova žena Abigajla, sicer tako pametna žena, na svakovi strani. »Tudi ti ne misliš na posledice takega ravnanja?« jo zmerja mož. »Vse sem premislila. Rahela je bila krščena že pred dvema letoma; zadosti zgodaj, da je spoznala Natanaela in ali naj ji ne izpolnimo njene želje in uko je kristjanka, ne more, ne da bi zavgrla krst, postati Izmaelova žena, ker ima že zakonito tovarišico. Tudi ako bi Natanaela ne ljubila, ga je prosila, naj jo jutri spravi na varno. Jutri zjutraj torej, svak.« Natanael je obvestil Rahelo še ta večer, da jo jutri zjutraj pričakuje v Pavlinovi hiši. N;en oče je ne bo oviral, ker bo mislil, da ft v sinagogo, ona bo šla pa k Abigajli. • Ozej je bil ta večer zelo zaposlen. Zarotniki so se zbrali v njegovi hiši, da razmotrivajo Pavlov primer. Noben ni bil zadovoljen z zadevo, ki se je tako obrnila- »Bili smo premalo odločni. Morali bi ga bili ubiti, preden je prihitel tribun,« pripomni Kvart iz hfeza. »Ne govori tako splošno. Jaz sem vam svetoval. da pa ubijete. Vi ste odlašali,« jih zmerja Ozej. »Zakaj ga niste ubili v templju?« »Zakaj ga nisi ubil ti?« mu očita Zorobabel. »Juz sem bil predaleč; nisem se mogel pre-riti do njega. Pa sem tako kričal: Proč z njim, proč z njim! Moj glas je gotovo prišel do vas, ki ste bili blizu.« »Umor na svetem kraju?« ugovarja Kvart s studom. »Kaj zato?« »Postava ga prepoveduje.« Ozej je s smehom skomizgnil z rameni. »Postava ...« ponovi s prezirom. »Tempelj bi bil oskrunjen« »Bi pa darovali potrebne žrtve za spravo,« odgovori Ozej, ki se ni držal strogega izvrševanja Postave, kadar je šlo za njegovo korist. »Vendar?« »Bi ga bili morali umoriti vsaj pri izhodu iz templja.« »Hoteli smo ga kamenjati.« »En dober zabodljaj.« »Postava zahteva, da tistega, ki preklinja božje ime, kamenjamo.« »Kadar ga ni mogoče kamenjati, ga zabodi. Kaj ste dosegli s svojimi oziri? Da je padel v roke Lizija.« »Adonaj kaznuj tega pogana!« vzklikne farizej Ofnes. ... »Lizija ga bo obsodila na smrt,« pristavi Kvari. , . , , »On? Jutri ga bo pustil ze na prosto,« odgovori Ozej s starim gnusom. »Ne verjamem.« »Ti ne poznaš teh prokouzulov, namestnikov in tribunov. Nikoli ti ne dajo prav, razen tega je pa Pavel rimski državljan in se bo Okoristil s tem « 28. ■ Evo ti I Se darilo, Benjamin, ki ti bo v pomoč. In sedaj moraš hitro od tod, ker te lahko drugače pogubi Skalna Babura, ki živi v tem gozdu.« Nato je vila Gozdna izginila, pred Benjaminom pa jc zarezgetal prekrasen sivec in rekel 9 človeškim glasom: 29. Jaz, Benjamin, ti lahko pomagam v kakršni koli stiski samo še dvakrat. Drugače pa boš moral nit iz te zamotane štrene sam izbrati. In sedaj: Kani naj te ponesem?« Benjamin jc malo pomislil in velel: V glavno mesto!« 30. Nato je mladec gibčno skočil lepi živali n« hrbet in že sta kot misel drvela proti glavnem* mestu. Križem sveta Surovo maslo za prevoz v vročih krajih Avstralskim kemikom se je po dolgih poskusili posrečilo predelati surovo maslo tako, da se tudi v tropski vročini (v najbolj vročem podnebju) ne stopi. To surovo maslo nima škodljivih kemičnih dodatkov. Iz surovega masla najprej popolnoma iztisnejo vodo, nakar 11111 dodajo mlečni prah. Tako prerojeno surovo maslo ima okus kakor naravno, lopi se pa sete pri 65» C. Kmetski dolgovi na Hrvatskem Povračilo zneskov, ki so jih hrvatski kmetje prejeli od vlade, je z novo uredbo ugodno rešeno. Hrvatska država je dovolila velik popust pri plačilih celokupnega dolga do jO. junija — popust znaša 60 odstotkov celokupnega posojila: pri plačilu do konca leta 1944 znaša popust 55 odst. Zaradi visokih prejemkov hrvatskih kmetov je ta način odplačevanja dolgov omogočen in s temi popusti bodo hrvatski kmetje kaj kmalu rešeni svojih dolgov. Pozno se je oglasil Terezija Reinhold iz Tropave je nedavno prejela vest od svojega moža, ki je decembra 1914 kot ranjenec prišel v rusko ujetništvo. Ker niso imeli več let nobene vesti o njem, so ga proglasili za mrtvega. Iz njegovih pisem je razvidno, da je ostal neporočen. Reinholdova je stara 62 let in se takisto ni ponovno ojnožila. Danes je stara mama in njeni vnuki so že tako stari, kakor so bili njeni trije otroci, ko je mož 1914 zagrabil za orožje. Stolp sv. Frančiške Noben rimski stolp ni bil tolikokrat fotografiran, kakor stolp cerkve sv. Frančiške. To stolp namreč stoji na rimskem Foru ter ga vidiš obenem s Titovim slavolokom in drugimi spomeniki klasičnega Rima. Čeprav je ta stolp nekaj stoletij mlajši, kakor njegova starorimska okolica, je vendarle mnogo starejši, kakor pa patrona vseh Fran-čišk, katera ie pokopana pod njim. Sv. Frančiška Rimska je bila plemenita Rimljanka 15. stoletja. Ustanovila ie društvo plemenitih gospa, katere so z deli usmiljenja in pobožnosti daleč naokrog dajale zgled. Umrla je leta 1440 ter bila pokopana v cerkvi, katera je bila zgrajena že v 7. stoletju. Blizu njene lepe grobnice stoji spomenik papeža Gregorja XI., ki se je bil z Avignona vrnil v Rim. Papež Pavel V. je Frančiško spoznal za sveto. Od tega časa ima cerkvica njeno ime. Naravno zaklonišče pred bombami Občina Valkenberg v nizozemskem Limburgu ima največje zaklonišče na svetu, ki je hkrati tudi več sto let staro To ie naravna podzemska lama, ki so vhod vanj, razširili in popravili. 1 ro-stor obsega kar 46 hektariev. To zaklonišče nudi stoodstotno varnost, ne samo od plina in granat, marveč tudi od bomb največjega kalibra Podzemski prostor je razdeljen na 90 oddelkov, v vsakem oddelku pa je prostora za 5 do 98 oseb, kar je skupaj za 5000 oseb. To število pa se da v skrajni sili še petkrat povečati. Že prejšnji rodovi so tu iskali in našli zavetje. Takrat, ko se je dežela borila zoper Francoze. Iz teh časov izvirajo tudi podzemski hlevi, ki so njih ostanki se vidni, in pa popolnoma ohranjena zasilna cerkev. Namizna koruza Le malo vemo, da ie koruza odlična zelenjava in da zadovolji razvajenega sladokusca. Pri Madžarih ne manjka koruze v najbolj imenitnih hišah. Mlečne stroke tam olupijo, kuhajo v slani vodi ter jih jedo skupno s surovim maslom. Včasih mlečne stroke ludi pražijo nad oghjem in ponudijo s sladkorjem. Na Moravskem pripravljajo koruzo tako kot kumare v kisu. Pri nas pa jedo kuhano ali praženo koruzo kvečjemu pastirji in morda še kaki izletniki. Bitka pri Sedanu Bitka pri Sedanu 1. septembra leta 1870 je prinesla Nemcem odločilno zmago nad cesarsko Francijo. V tej bitki je Moltke popolnoma obkrožil francoskega vrhovnega poveljnika Mac Maho-na in po enodnevni bitki prisilil Francoze k predaji, Nemci so zajeli 104000 mož, 558 topov ter cesarja Napoleona, ki je bil pri četah. Francozi so v bitki izgubili 17.000 mož, Nemci pa 9000. Tudi v tej vojni so se odigrali pri Sedanu odločilni dogodki, kjer je nemška vojska najprej predrla Daladierovo bojno črto, to je podaljšano Magi-notovo črto. Zapuščena ruska mladina Še vedno je v Rusiji v veljavi postava, da mora mati po šestem letu svojega otroka oddati v takozvani »djetodom«, kjer ga vzgajajo v »vrlega državljana«. Vlada namreč stoji na stališču, da je otrok last države in mu ni treba ničesar vedeti o roditeljih. Taki brezdomovinski otroci rastejo brez prave vzgoje in postanejo dostikrat reveži in zločinci. Danes so prava nadloga v državi, ker se družijo v skupine in napadajo vasi in ljudi. Križanka št. 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. glas, povzročen po strelu, 4. del voza, 6. neumen, 9. rimski lx>g ljubezni, tO. del hiše, 11. abesinski poglavar, 12. nadležna žuželka ((množ.). 13. prva človeka sta bila iz njega izgnana, 14. Odrešenik je visel na njem, 16. vodni hlapi, 18. pokrov se ...... 21. jetnik, 23. podere, 25. izumrli slovanski narod, 27. prvi človek, 30. vprašalnica, 31. družinski poglavar, 32. žensko ime, 33. okorela, 34. ograja, 35. žensko ime, 36. družiimski član, 37. del kolesa (množ.). Navpično: 1. nasad, 2. del sobne opreme, 3. obeduje, 5. 6lovenski pisatelj, 6. Ibsenova drama 7. jed, 8. pleše, 15. rod, način (množ.), 16. stiskalnica, 17. ruska reka, 18. trije enaki soglasnimi, 19. nekateri, 20. telica, 22. tam, 24. otok v Egejslcem morju, 25. uradni spisi, 26. vrhnje oblačilo Rimljanov, 28. brez njega ni jela, 29. ro-diteljica. Rešitev križanke št. 3 Vodoravno; 1. skrb, 5. smem, 9. Ero, 10. pol, 12. iti, 15. pogorelec, 14. smrt, 16. v brk, 18. kolo voz, 22. rame, 23. rjav, 25. medičar, 28. opoj, 31. urok. 33. redovnica, 36. ena, 37. kes, 38. cel, 39. Na-na, 40. lata. Navpično: 1. sepsa, 2. krom, 3. rog, 4. iiorno, 6. mil, 7. eter, 8. Micka, 10. pot, 11. lev, 15. Romeo, 17. bojar, 18. kam, 19. led, 20. vrč, 21. zar, 24. koren, 26. izven, 27. skala, 29. pena, 30 jok, 31, uns, 32. ocet, 34. dan, 35. ica. Največ goveje živine v Nemčiji ima Bavarska, sledijo Vzhodna marka, Hanoveranska, Slezija in Vzhodna Prusija. Svinje« reja je najbolj razširjena na Hanoveranskem, r Vzhodni mark'. Bavarski in Pcmorjanskem. Ovčje-reja cvete v Saški in na Pomorjanskem, kozjereja; pa v gorskih predelih Vzhodne marke in Sudetih. Perutnine imajo največ Bavarska, Vzhodna marka, Hanovranska. Sramotni stebri Neizmerne krivice, ki so jih zakrivile dolgoletne meščanske vojske kitajskim mestom in vasem, so dovedle višje šangajske kroge na misel, da bi obnovili starokitajski običaj železnih sramotnih stebrov. V preteklih stoletjih je bil namreč na Kitajskem običaj, da so vse krivične uradnike privezali na javnih mestih k sramotnim stebrom, na katerih so bila zapisana krivična dejanja: kaznjenca. Stebri so bili iz železa, da bi mogli kljubovati viharjem. Še danes stoje po nekaterih mestih taki stebri, ki so ostali iz davnih časov. Eden naivečiih takih sramotnih stebrov stoji r templju Jo Fei v mestu Hangčon, na katerega ja bil privezan zli uradnik malo pred nastopom: Mandžu-dinastije v letu 1640, ker je izsesal svojo pokrajino do zadnje kapljice krvi. Liga proti meščanskim vojnam v Šangaju je sklenila, slehernega ščuvalca (če pa 6e že meščanska vojna začne), slehernega vojaka, ki bo kakor koli škodil civilnim ljudem, privezati k temu sramotnemu stebru. Pa tudi oni, ki iz dobičkaželinih namenov hujskajo za vojno s sosedom, 'bodo prišli pred »železni spomenik«, zakaj podobni so onim krivičnim uradnikom, ki sesajo ljudstvo. Koliko je zvezd Najnovešja zvezdoznanska raziskavanja presojajo, da je v vsemirju vsega skupaj kakih 80 milijonov ozvezdij, izmed katerih ima vsako ozvezdje najmanj 1600 milijonov zvezd, oziroma zvezdnih teles. Človeška znanost pa je tako pomanjkljiva, da doslej z najboljšimi daljnogledi ni zaznala več kakor zgolj eno 40 tisočinko vseh zvezd v vsemirju. P^ičifli oglasnik Pristojbina za male oglase se plaluje naprej. Poizvedbe Podpisana prosim vsa kogar, ki kaj ve o mojem sinu Klopčič Jo-že*u, iz Dobrove št 23, kateri je bil konlini-ran v Bonifico di Pi sticci prov. Vlatera. ter nato bil ekiog 8 sept. 1943 izpuščen. Vsake podatke nanašajoč na gornjega proti povračilu sporočiti na naslov Kiopčič Teiezija, Do brova štev. 23. pošta Dobrova pri Ljubljani Iščem fanta 14 — 15 letnega za po-moS pri živini in na polju. A loži j a Kos, Črna vas 187. Pridno delile za pomoč v gosoodini-stvu in mali kmetiji sprejmem — Andlovie Ana Škofljica. Dva 3 tonstio in dva 1 tonska voza prodam. Vprašati tr. „Kurivo" dr. z o. z. — Dunajska 35. Telico 2 leti staro Simendol-ko zamenjam za kravo miekarico. Dravlje št 263. Prodam brejo svinjo. — Ivan Pezder, Brezovica 27. Sadno dr&vje marelice, kostanj maram, jabolka, hruške in driiua plemena, visoka, srednja, pritlična in špalirji naprodaj. Kupim vsako množino jaboljčn b in hruškovih ter ku ine divjakov. — Podobnikar Alojzij, drevesničar, Dobrova pri Ljubljani. Fanta, hlapca, delilo iščem. ■ Poizve ne na upravi občine Dev. M. v Polju. OGLAŠUJ « Domoljubovem malem oglasnika) Herausgeber - ^{^dr. Greg^j Pečjak, Prof. L R., profesor v pok. - Sohriftleiter - Urednik: France Kremžar, Journalist, časnikar. DomcH bFaVLi'T,a t&k*rr, ~ Za 'Li»dsi° Jože Kram a r i č,' lektor ravnaj.'- ^lle ffi« teS i*™ •Domoliub^ »Domoljuba«, nMočnlno^ tnmate in "ekla ' a in oprava Stev. 40-04- reklamacij«