51. številka
V Ljubljani, dne" 22. decembra 1917
IV. leto
Delavec izhaja v-iak petek i datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'2u, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1 ‘30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za •elo leto 5maik, za Ameriko 2 dolarja. !*ošiljalve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, oelenhurgova allca št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost lpnimi do-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po IS vin., no dva kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam. so poštni ne proste. Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
Četrtič v vojni!
„ . . .. Irt mir liudem na zemlji. . . Ali je že človeštvo kdaj s tako iskienostjo prosilo za izpolnitev le tako preproste — kakor vidimo — vendar tako težko izpol-njive želje kot letos? Četrtič posluša pobožne molitve trda resnica voine. četrtič je v pravem nasprotju z njimi. Nič več ni krasmh b< žičnih dreves«c, ni veselja, ni družinskega življenja. Le v spominu živi Se vsa poezija božičnih praznikov in veselja Resnica je: četriič se more ljudje o božiču, četrtič je vojna oropala človeštvo veselja božičnih praznikov. Že to dejstvo samo bi utegnilo prepričati vse ljudi o ogromnem številu, in o veliki sili nasprot-stev v našem družabnem redu. S le, ki vojno nadaljujejo ali hočejo prisiliti nje nsdaljevanje, se kažejo dovolj jasno kot vobče nevarne. In te sile so, predvsem, sile angleškega kapitalizma.
Četi ti božič v vojni! To je trenutek razmišljevanja o minulosti, o sedanjosti in bodočnosti. Namesto veselja nekoliko pre mišijevan a .... In iz Rusije, iz včerajšnje moskovitske države, mogočne pioletarsko revo'ucioname republike danes se oglaša čudovito prijazen prijateljski gas: Duvelj ZiOcinskc vojnei Dovelj moritve! Pos>3ristTio zopet ljudje! Z ruskega in rumuns'<ega bojišča javljajo vojna poročla premirje m pričetek mirovnih pogajanj. Ali bodo vendar bož.čni zvonovi motda že naznanjali mir? ....
Vnjuioče države so še vedno plačnice, vojna nudi torej še vedno dobro konjunkturo. W lson je napovedal Avstro - Ogrski vojno, zakaj koniunktura je pričela po e mati. Kapitalizem h če še vono; ljudstvo pa hrepeni po miru LJ-ta v iti hoče kri, ozdraviti svoje rane, živeti hoče zase, svojemu deiu. Svoji zgodovirgki nslog'.
V čast junaš emu delu ruskrgi ljudstva, se obrača potek vojne povsem drugam kakor so hoteli nje poda jševalci. Namesto nedvoumm ga tiumfa kapitalizma, namesto oslab tve gibanja razitduo zaved nega delavskega razreda se pojavlja krepkeje proletarsko klubovanie in razm šije-vanje. In že to bi sine o biti m gočmž m v sparilo. Liud tvo, proletarski iazredi, stopajo pred čoveštvo kot nje^a reš tel ji
Četrti božič je vojna v kritičnem stanju. Razgaljmi so diplomatski predpogoj zrahliana v-a umetna vo na stavba, beda in siromaštvo povsod: nadaljevanju vojne ned staja vsega, le kapitalizem, le nečio-veča sivo gojita svojo strast, tembolj, ker vidita, kako se pričenja ljudski čut upirati voini Ali smemo upati, da je četrti bož<č ne le prevrat zime n< go tudi prevrat vojne? Ni je na svetu srčnejše želje.
Strokovne organizacije.
O bož ču se bo vrš I občni zb r zveze strokovnih organizacij v,Ljubljani. Zveza je
voinp.US,an°V*)ena le ma,° Pred izbruhom inHntJ" se.za'aditcga in pa zaradi krize v
žefeli VPnH 010818 lak° r3ZV,ti k8kor smo zelen. Vendar smo imeli uspehe. Vojna ie
vplivala jako neugi dno na vse organizacije,
zlasti je prizadjala delavcem hude udarce]
ker so bili ■'delavci vpoklicani m je nastala
tudi brezposelnost in bila odp avljena svo-
boda gibanja, ki se sicer ni nanašala povsem na strokovne organizacije, marveč le na politično gibanje, a je kljub temu mnogo vplivala na strokovne organ zacije, zlasti, ker so bila mezdna gibanja shoro popolnoma onemogočena in ludi zborovalna svoboda za društva ni bila več niti tista kakor pred vojno.
Razmere so se nekoliko spremenile. Že v prvem trenutku se je pr čelo pojavljati zanimanje za strokovne organizacje, č m je nastalo nekaj več svob< de in so postale razmere vsak dan slabejše. D nes so po-samtzne organizacije znatno napredovale, kar nam je porok, da bomo imeli po vo ni močne organizacje, ki bodo nujno potrebne spričo socialnim razmeram.
Vsekakor pa moramo imeti pr?d očmi važnost strokovnih organizacij. Politična organizacij je pravzaprav podlaga delavski razredni politiki, toda tudi sin kovne orga nizacije imajo svoje naloge, zlasti so šola za razredno bojevanje in praktična pot, na kateri lahko vsak delavec spozna da so na svetu izkoriščevalci in izkoriščana. To spoznanje mora dobiti ,deiavec če hoče umeti razredni boj in mednarodno združevanje dela cev To je interesna združitev, združitev v obrambo stanovskih razrtdnih intetesov.
Prav lep zgled, kako zmaguje internacionalna misel, nam daje dogodek, ki sicer ni pomemben, v Trstu. Tam so imeli časnikarji pii v»eh istih (socialističnem, Edinosti nemških in italijanskih meščan^k h listih) sestanek, na katerem so se posvetovali o nudnarodni združitvi v obiambo stanovsk h interesov Torej v Trstu se zdiu-žujejo uredniki najhuših nasprotn.h si stiank, tam kjer se bije najstrasinejši nacionalni boj, tam spoznmajo, da je mednarodna ornan'Z,.cja potrebna. Res je, tudi za te l|uc!i je mednarodna organizacija prav potrebna. In če ie potrebna za te ljudi, kolibo bolj je potrebna za de avce, ki imajo pred seboj organiziran nudnarodni kapital. Zato pa je. velika budali st, če kdo renlači ( roti delavski mednarodni organ zaciji, ki jo snujti delavstvo v e brambo svoiih interesov in more to trditi le v svoji neodkntosrčnosti.
Vsaj vemo, da Se vsi stanovi mednarodno o gamzuajo zlasti pa uradniki, krm ti odvetmki, zdravniki, duhovn ki, hišni posestniki, podjetniki, tovarnarji iid V oč gled d našrijemu razvoju morejo torej le plitki ljudje delavcem priporočati, da naj se otre sejo mednarodne organizacije, ali pa taki, ki hočejo komati samo politični kapital.
Popolnoma naravno pa je, da se z mednarodno organizacijo nihče ne odreka pravicam narodov, Ga n hče noče tlačanstva, zakai, če bi ne imel zavesii enakopravnosti, potem bi to ne bila nit dnarodna organizacija ; ^ organizacij gospoduj, č h bi bila to, kateri so podiejeni drugi brezpravni ele-mtnti. Tako razmerje pa ni pravo; to vemo vsi; toda to prej priporoča mednarodno organ zacijo nego jo od>veiuje, ker je treba v obrambo skupn h gospi darskh interesov mednarodnega sporazumljenja med tistimi, ki so zatirani.
Nove naloge bo imela strokovna or-ganizac ja po vojni. V koliko bodo reforme v državi vplivale na st okovne o>ganizacije, to je danes še ttžko povedati. Gotovo je, da bomo imeli spremembe in po te h spremembah bomo u<edili tudi delovanje oiga-n.zacij. Med glavne naloge bo spadala iz-
'.V: jfiMI
popolnitev strokovnih tajništev; kako in v koliki meri, to bo pokazala bližnja bodočnost V ta namen je treba močn h organizacij, ki se osredotočijo v zvezi, da tem lažje pospešujejo interese mednarodnega proletariata, da imajo organizac je zaslombo in središče, kjer se združujejo niti dela in se vrši sistematično organizacijsko delo.
Brez zmagovalcev in premagancev.
»Arbeiterzeitung« piše: Nobena vojna ni prinesla tako velikih zmag kakor zadnja. Obe vojni skupini sta dosegli velike zmage, obe sta si jih sebi pripisovali. Kolikokrat sta razobesila Dunaj in Berlin zastave, ko so vzbudila poročila iz bojišč novo navdušenje v srcih domoljubov. Toda nič manj niso proslavljali Petrograd, London, Pariz in celo Rim slavne zmage. Nemčija in Avstrija sta zasedli Belgijo, severno Francijo Kursko, Litvo, Poljsko, Rumunijo, Srbijo, Črno goro in Albanijo naposled Benečijo Toda njihovi nasprotniki so pa zavzeli Armenko, Mezopotamijo, Arabijo in naposled Palestino in vse nemške kolonije v Afriki in v južnem mor u so padle v njihove roke. Na kopnem zm.-gujejo osredje velesile toda na morju pa vlada Velika Britanija in jim je odrezala dovoz živil in surovin. V-akemu uspehu ene stranke siedi uspth druge Včeraj je padla severna Italija v roke centralnih držav, danes pa Palestina v loke Angležev. Ruska armada se noče več bojevati. To pomnožuje moč osrednjih držav. Tudi zato zbirajo Združene države milijonsko armado ir. se. pripravljajo, da jo prepeljejo v Evropo. To pa pomnožuje moč sporazumu. Na tak način ne mo-ie priti nikdar odločitev. Narodi krvavijo že štirideset mesecev. Toda ni ga, ki bi si priboril tako zmago, da bi lahko diktiral svojim nasprotnikom mir. Om ki govore še vedno o »zmagovitem miru*, kateri ga bodo diktirali razo roženemu sovražniku so ali norci, ki so nezmožni presojati iasmh dejstev, ali pa podle duše. ki bi hotele podal šati vojno samo za to ker je vojna zame ali pa za njihove zapovediike dobičkonosna (bit. Kdor presoja dogodke kritično in bre? predsodkov, m ra priznati, da se ne more končati vojna drugaCe kakor na podlagi sporazumnega miru, pri kalen m ni n bernh premagane v in nobenih zmagovalcev.
Vse prihaja do tega prepričanja. Posebno na Ang eškem se je pričel tozadevno vel k preobrat. Istotako tudi na Francoskem in v Italiji. Želja po miru narašča povsod. Iz vst h delov Avstrije nam prihaja nasproti samo en klic: mir.
Spl. šen mir je mogoč ed no le, če ne bodo hoteli vladajoči krogi noben h o>vo-j tev, nobenega prirastka moči. Mogoč tedaj, če se pokažejo pripravljene poravnati med seboj sporazumno vsa vojna sporna vprašanja To je, kar hočejo narodi In edino to je mogoče n.* podlagi dosedanjega poteka vojne. Osvojitve, k. t re nočemo mi, niso izven naših meja. Purastek moči, ne sme biti prirastek naše moči nad drugimi narodi. Sedat treba, da d< bi ljudstvo v svoji lastni državi svojo pravico. Svetovno vojno hočemo končati z mirom, pri katerem ni premagancev ne zmagovalcev.«
Predloga
za občni zbor Zve^e delavskih društev v Ljubljani.
Konferenca idrijskih organizacij predlaga :
1.	Zvezni občni zbor izraža svoje ne cmajno in nepreklicno nače'0 o narodni avtonomiji, na strokovnem in zadružnem polju, da ima vsak narod svoje avtonomno središče, a 'si skupaj mednan dio centralo, v katci so zastopane vse narodnosti v razmerju s številom svojih organiziranih članov.
2 Organizacija kovinarjev na Jesenicah predlaga in priporoča:
G ede na razvoj kovinarske organizacije, ki se je jako lepo razvila, predlaga konferenca zaupnikov, organizacue na Jesenicah da naj se osnuje za to organizacijo posebno taini-štvo s pomočio pr zadeuh korporacij. Konferenca apelira na Zvezni ob^ni zbor. da ukrene vse potrebno, da uresniči ta predlog in se s tem da organizac ji neodvisno moč na razpolago.
Mažari in Avstrija.
Mažarski list „Az E-.t“, katerega raz pečava 10 na u icah na stotisoče izstisov, je priobčil v svoji številki dne 5. decembra sledeče:
„Naš na hujši sovražnik, stara Avstrija, je pričela proti nam odprti, sistematični boj, ko meno rovarenie proti nam ni imelo nobenega uspeha Po zraku Dunaja, ki je napolnjen s smrfld m v razsulu se nahaja oče Avstrije letajo okoli namesto ptičev psovke in obrekovanja Vsak češki lump in vsak avstrijski osel sramoti Ogrsko. Sedaj je neka avs.rjska sova za svoje sodmge iznašla da je ogrskih vojakov padlo malo zato j'h je pa prišlo zelo mnogo v ujetništvo. Ako bi bilo 'emu tako bi srečni ploskih, kajti za svet je zdrava, plemeniti odrska kri mnogo bolj potrebna ka«or pa avstrijska. Toda žal, O.-rska je na mrtvih in ujetih izgubila nerazmerno velino in s cer ne samo vsled izdajstva Č h .v ampak tuli vsled avstrijskega ' odstva. Vse te izgube nam nalagajo dolž >ost, da ude stvimo samostojno og^ko armad'*, kattro bodo vodili ogrski višji častniki, ne pa avstriiski častniki. Vhu tega se morajo organiznati v vseh strokah madžarski interesi. Od otroka do starčka se mora našemu narodu pojasniti, d< ne morem > mi nadalie z Avstrijo skupno živeti, ker hoče ta povzročiti naš gotov propad in pogin. Nasproti Avst 'ji nimamo p* nobene obveznosti več. Šnoda za vsak krajcar, ki ga plačujemo za njene prav slabe industrijske izdelke. Ne obisku m > ne čeških kopališč, ne avstrijskih zdravilišč, kajti iz vsakega vinarja, ki ga tjekaj nosimo, postanejo kr glie, katere nam streljajo v naši trupla, z vsakim grižljajem, katerega jim mi dajamo, pitamo sovražnika, kateri svojo od nas vzdržano moč uporablja proti nam Če se tudi ob vsem nahajajo med nami nasprotja bodimo v tem močni kakor skale, in avstrijska glava se bo razbila ob tej skali D urfače bodo dosegli svoj cilj avstri ski zahrbtni napadi Bti premagani od Avstrijcev, bi bila večja sramota, kot kak poraz in hujše kakor smrt, kajti bilo bi nečastno.«
Na tik nesramen način se hujska na Ogrskem proti Avstriji. Pri tem pa ne gre za posamezne slučaje, marveč hujskanje Madžarov proti Avstriji je postalo sistematično. Moderno M«džarstvo s svojo neskončno ošabnostjo je tako, kakor ga je vzgojil dualizem. Prej torej ne bo reda v tem oziru, dokler ne bo konec dualizma.
Prot avstrijski gonji služi tudi list »Az-Ujsag-, ki označuje v boju proti Avstiiji Štiri točke 1. Ogri morajo z ozirom na splošnonevarno zadržanje Čehov dobiti pravico, prepovedati reformo avstrijske ustave. 2. Avstrijski cesar mora na avstrijsko u4avo, kakršna je danes, položiti prisego, kajti v
tej ustavi je jamstvo za nagodbo iz leta
1867.,	dočira je v avstrijskem prestolnem govoru napovedana avtonomistična ustava povzročila že oi> svojem naznanilu poraz in vodi k federalizmu. 3. Nj zahteva se samo upeljava madžarske armade z lastnim značajem, tem/eč tu li osvoboditev madžarskih vojakov od osovraženih avstro češko slovanskih častnikov in podčastnikov. 4. Odrska bo sicer preskrbovala armado z živili, a prebivalstvo A'strije je nič ne brigi. Prebivalstvu A^stnje se bo dalo sam > toliko živil. kolik>r jih je treba kot kompenzacija za drugo blag>, in s cer brez vsake simpatije in na strogi trgivski podlagi.
Domači pregledi.
Vsem članom strokovn h organizacija pozarjamo da poravnajo svoje prispevke nred koncem meseca decembra za leto 1917 O ginizacije m>rajo skleniti račune, sploh pa je red tudi prva d>lžriost vsakega ve?tnega člana.
Občni zbor Zveze delavskih društev se bo vršil v sredo dne 26 t. m. (to je na Štefanov dan) ob 2 popoldie v mestni pes etovalnici v Lub'jani. Vsi udeleženci naj se zgla<e pravočasno pri sodrugu Zo etu. U leleže naj se občnega zbora vse podruž n ce po zastopnikih svoje organizacije. Z >o-rovanje je važno zaraditega, ker je nujno potrebno, da se zopet ož vi skupno in sp iredno delovanie podruž ne po naših krajih Odbor zveze tvori strokovno komisijo in da je taka k irporacija ob skupnh akc jih in tudi za ag taci jo ter orgamzatorično delo nuino potrebna, nam p >trjuie vsakdanja izkušnja Naloga Zveze bo tudi, da se osnuie primerno tajništvo, ki bo posredovalo med posameznimi skupinami, dajalo potrebne nujne informacue in vodilo pregled o razvoju organizacij, kar je prav posebno po trebno. Skupnost je potrebna tudi pri raznih volitvah v nepolitične korporacije. Vse to delo je bilo že doslej potrebno. Po vojni pa nastanejo vsekakor drugačne razmere, naibrže tudi politične, zato je naša dolžnost, da se v interesu naše delavske stvari pri pravimo prav resn > na bližnjo bodočnost, da nas ne najde nepripravljene.
Odprava pisemske cenzure C. kr. poštno ravnatel|>tvo razglaša: Radi izločitve ceUga tukajšnjega uradnega okrožja iz poštnega prepovedanega obm >čja, prenehaio za naprej v tukajšnjem okrožiu -se za tako ozemlje obstoječe posebne poštne omejitve. Potemtakem se sme|0 pisma v tuzemstvo, v c m kr. zasedeno ozemlje in v Nemčijo od sedaj naprej predajati zaprta. Ravno-tako so zopet dovol ena v prej omenjene smeri pismena naznanila v vrednostnih pismih in zavitkih ter na odrezkih poštnih sprem >ic in poštnih nakaznic.
Dr. Šušteršič bo Izdajal .Resnico*. Šisteršičeva kmetiška stranka prične izdajati svoj list »Resnico*. Krasno imel
Za očete s številno družino. K šestim nepreskrbljen m oktrok »m ie v smidu voinomimstrske naredbe z dne 6. decembra prištevati tudi one pastorke in adoptirane otroke, za katere je skrbel družinski oče pred svojim odholon v vojašno služb-) m za katere skrbi tudi sedaj V družinski oskrbi živeče, izven zakona rojene otroke moža ali žene |e vpoštevati enako kakor zakonske otr ke.
Mesečni shod podružnice kovinarjev na Jesenicah V nedelio dne 16 decembra smo imeli pri nas lepo obiskan društven shod, kateremu je predsedoval sodr. G briel, poročal sodr Z "6 iz Ljubljane. Govorn k se je pečal obširno z vprašanjem dobre strokovne organizac je za jesen ško in ja-vorn ško delavstvo. D itakml se je posameznih slučajev, k> so se primerili pri izplačevanju mezd od strani toarne. Dasi ie razsodba pritožbene komisije že v oktobru tasno razsodila, kako naj se delavstvo z ilačuje tovarna še danes noče vpoštevati teg«, zaradi česar je delavstvo občutno oškodovano Sto-
rilo se bo primerne korake, da se temu ne-
dostatku odpomore. Omenjal je nadalje povišanje pnspevkov ter dokazal, da je v očigled prihodnje brezposelnosti, to povišanje popolnoma upravičeno, in tudi potrebno, če hočemo, da organizacija lahko vrši svojo nalogo. K besedi se je oglasil tud' sodr. Legat, ki je navzočim sporočil zadnjo odredbo vojnega mimsira, glasom katere ima tovarna nalog da popiše vse brezposelne delavce v posebne pole. Brezposelni imajo pravico do- odškodnine, vezani so pa na gotove pogoje, katere bo tovarna pravočasno razglasila. Sodr. Burnik pa je kritiziral mezdne razmere delavcev v Marinovi peči. Sodr. Zugw tz je podal ntk^tera pojasnila o vojni zvezi ter pohval navzoče, da z ozirom na to, ker so se vpisi delavcev pri Vojni zvezi od strani tovarne d »godile nekatere netočnostni, da naj to takoj popravijo. Sporočil je tudi, da so nekatera živila že na potu, katera se bodo takoj porazdelila med člane Sodrug Gabriel je nato na posame na vprašanja obširno odgovarjal ter istotako poudarjal potrebo povišanja pnspevkov, nakar so navzoči soglasno sklenili, da stopi povišanje s 1. januarjem 1918 v veljavo. — Popoldne se je vršila seja zaupnikov, na kateri se je razpravljalo o aprovizaoji ter sklenilo pod-vzeti vse korake, da se ista izboljša Sklenilo se je nadalje poskibeti, da dobi jeseniško delavstvo potrebno množ no mleka. P družn'ca priredi tudi Silvestrovo zabavo pri Jelenu na Sivi. S.jja se je tudi obširno pečala z uvedbo novega zavarovanja pri bratovski skladnici.
Občni zbor Bratovske sktadnice na Jesenicah se bo vršil v nedeljo d ie 23. decembra ob 9. dop >ldne. Ker je potrebno, da smo si v posameznih točkah na jušnem vabimo vse delegate, da se zanesiiivo udeleže sestanka, ki bo v nedeljo ob 8. dopoldne p i »Jelenu* na Savi.
Silvestrovo zabavo priredi jeseniško delavstvo pri »Jelenu* na Savi. Začetek bo ob 8. zvečer, proti primerni vstopnini. Na vzporedu bo: Petje, godba, govor in prosta zabava. K^r je čisti dohodek namemen v podporo potrebnim delavcem, je pričakovati obilne udeležbe.
Mirovni shod na Rakeku se je vršil ob veliki udeležbi domačih delavcev in delavk zlasti železničarjev. Shodu je predsedoval sodrug Ambrož, poročal je sodrug Pete ja n iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru orisal vzroke in grozote te vojne Govoril je o pomenu ruske revolucije ter napadal vse tiste kroge, ki hočejo rusko revoluejo diskreditir iti in vojno podaljšati. Nato je poročal, zakaj da delavci hočejo mir, brez ozira na vse drugo. Govorniku so poslušalci ves ča^1 burno pritrjevali. Nato je bila soglasno sprejeta znana resolucija nakar je predsedn k zaključil shod z živjo klici na rmko revolucijo in mir. Po shodu se je razvila prijateljska debata o naših strankinih zadevah in o listu »Naprej". Ob tej priliki se je oglasilo lepo število novih naročnikov in «e je nabralo 27 62 K za tiskovni sklad »Napreja*.
Zagorski g. Taufer je poslal zadnjič v »Slov. Nrrod* dop s iz Zagorja ob Savi, v katerem je očital sodrugu Č >balu in drugim sodrugom v občinskem odboru, da so nastopili proti deklaraciji. Ker to ni res, je sod>ug Čobal poslal popravek, v katerem zanika Tauferjev očitek. Zagorski sodrugi sicer niso glasovali na seji, ker se v celoti ne njemajozdeklarac jo, dasi so izrečno na-glašali, da ima deklaracija nekaj vsebine, ki so zanjo. Sodrug Č 'bal je potem priobčil v »Napreju* poslano. Tam pove med drugim, da pri aprovizaciji v Zagorju, kjer ima g-Taufer svoje roke, ni vse v redu, na kar je g Taufer izjavil v „SI Narodu*, da bo so-druga Čobala tožil. Med tem je pa bila sklicana zagorska seja aprovizačnega sveta, na kateri se je razpravljalo o aprovizacijj za Zagorje in okolico. Poročilo o dotičn* seji prinaša »Naprej* od petka dne 21. *• 31. Poročilo o seji pove marsikaj, zlasti pa
dokazuje, da se čuti delavstvo kolikortoliko »postavljeno pri aprovizaciji, in če bi nič drugega ne blo, je že to dovelj, da delavstvo zahteva odpravo nedo^tatkov. P avih računov in obračunov pa menda sploh ne vodijo ali jh pa skrivajo. Gela afera še ni končana in prav radovedni smo o zaključku. Podrobneje bo o vsem tem poročal „Naprej“.
Kranisk«, Koroška in staierska ir. Vojnega ozemlja izločene. »Wiener Ztg.“ objavlja razglas notraniega ministrstva z dne 13. decembra o spremembi mej jugo-zapadnega vojnega ozemlja. Armadno vrhovno poveljstvo je odredilo, da se iz vojnega ozemlja s 15 decembrom 1917 izločijo sodna ckraja Landeck in Ried ter polit čni Okraji Reute, Imst Inomost, Schwaz, Kuf 'Stein, Kitzblihel, Br xen, B unneck in L'enc na Tirolskem, nadalje v jugozap^dnem vojnem ozemlju ležeči deli S >lnograške in štajerske ter Koroška in Kranjska. Vojno ozemlje tvorijo tor>j v bodoče: 1. Širše vojno ozemlje obsega Predarlsko deželo;
2.	ožje vojno ozemlje obsega T rolskn, iz-vzemši zgoraj navedene okraje, Istro Goriško-Gradiščansko in mesto Trst z okolico,
Hrastnik. Člane Unije rudarjev opominjamo. da zantsliivo plačajo svo)e društvene prispevke do 30 decembra za leto 1917, ker moramo 30. decembra napraviti obračun.
Drža- nl nastavljene! dobe draginj<ke doklade. Odndoa finančnega ministrstva določa nove dragitijske doklade za prvo polovico It ta 1918
Obnovitev zasebne brzojavne In teflonske službe. Krunovini K"ri'šKo in Kranj sko kakor tudi mesto Trst brez okni ce so izločeni iz brzoiavnega in telefonskega prepovedanega ozemlja. S tem je zasebni brzojavni in telefonski promet v mestu Ti st, na Kranjskem in na Koroškem zopet dovoljen. Ti dve službeni pr.n gi pa ne moreta z ozirom na vsled vojne nastale razmere tak i v tehničnem kakor tudi v drugih službenih prometnih napravah za sedaj poslovati v istem obsegu, kakor v mirnem Času, temveč samo v omejenem obse u. Dovoljena je pod obstoječimi predpisi predaja zasebnih brzojavk v vse kraje, ki «iso izkliučeni od prometa. Natančnega pojasnila giede predaje se morejo poizvedeti pri predajntm uradu. Pripominja pa se, da se ne more jamčiti, dokler ni zadostnega števila napeljav na razpolago, da se odpravijo in dostavijo zasebne brzojavke v normalnem roku. ker se bode odpravljala večina zasebnih brzojavk, dokler trajajo sedanje razmere, najbrže Simo potom pošte. Zasebne brzojavke se sprejemajo tedaj do preklica samo na odgovornost odpošilja-telja, kateri pa nima za slučaj, da se brzojavka izgubi ali pa prepozno odpravi, nobene pravice do povračila plačanih pristojbin. Lokalni telefonski promet v mestu Trst izvzemši okolico in na Kranjskem bo odprt najbrže 1. januarja 1918. Prekodežel-ni telefonski promet se pa za sedaj ne obnovi Poleg javnih govorilnic se bodo za sedaj odprie samo že obstoječe govorilnice sukcesivno v sledečem redu: službena mesta dižavnih oblasti in uradov, službena mesta civilnih oblasti in uradov, govorilnice javnih in zasebnih bolnišnic, govorilnice zdravnikov, lekarnarjev, večjih industrijskih in trgovskih, kakor tudi plovbemh podjetij in končno manjših trgovin in zasebnih stanovanj.
Vojna čevljarna v Ljubljani razglaša vsled raznih vprašanj z dižele, da popravil po pošti ne sprejema, ker se nabere s tem preveč manipulacijskega dela, kateremu s sedanjim osobjem ne more biti kos. V popravilo se sprejemajo zato samo take Obutve, ki jih stranke osebno prinesejo in odvzamejo. Zavod za pospeševanje obrti pa priporoča obrtnikom in čevljarjem, da ustanove vsaj po večjih krajih vojne po-pravljalnice, kakor je to storil Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani z vojno čevljarno.
Nakup erarlčne obleke. Zaznalo se je, da starinarji in drugi kupujejo ponošeno vojaško obleko, bodisi od moštva ali od častnikov. Tako obleko bodo sedaj morali vsi proti primerni odškodnini oddijati vojaškemu erarju in se tozadevni obrtniki pred nekupom najresnejše svare. Z* slučaj prestopka neposlušnosti imajo prizadeti pričakovati stroge sodnijske ali politične kazni. Gre os tukaj za ob eko, ki je njihova la-<t. erarično je že itak prep>vedano kupovat'.
Moke In kruha silno primanjkuje na Štajerskem.
Okrajne sodnije v G rici, Kanalu, Kobaridu in Krminu začno, kakor čujemo, v kratkem zopet poslovati G >nška okrožna sodnija se utegne preseliti na svoie poslo-valno^ m**'to km -lu po novem le'u.
Čudne nazore imaio v vladnih krogih o delavskih rmzdah. Pri praš em namestniku je bila prtd nekaj časom deputac'|a tiskarskih pomočnikov ki se ie pritoževala
o	slab h mezd uh razmerah. Namestnik je ob ti-j p iliki vzklikml: M stil sem, da imajo tiskarii sedaj v teh razmerah povprečno vsaj 100 K tedenske pla^e!
Brezmesna dneva 25. decembra in 1. januarja odpreta
Izkaznice za čevlje. Z naredbo trgov- i skega mimsterstva se ureja se-.la; tudi promet s čevlji. Čevlji se bi d > oddajal v bodoče ^amo prot izkaznici poiebe To velja tudi za ponošeno obutev. Obutev po mi ri, ki |e že v delu se sme brez izkazn ce izvršit' še do 15. februarja 1918.	>
Karte za tobak in podr žitev tobačnih izdelkov. Kakor smo že oročali, usedejo z novim letom karte za tobak in obe n* m pozdraže tobačne izdelke za 50 do 60 odstotkov Na teden bodo vdajali pribl žno 15 do 20 smotk ali pa 40 ciga et Z uvedbo karte upa odpraviti tobačna nžua prekupčevanje s	tobačnrni izdelki, ki	se	je
sedaj bujno razvilo V nekaterih hotelih se d bi n. p-. 100 viržink za 70 d 80 K in sicer v mn žinah do 5000 kosov; dal je prodajajo 10Q trabuk za 80 do 90 k on.
VII. voj ega posojila je podpisanega približno 5.801 600000 kron. A * str ja n Og ska sta podin al' dozdai v celoti okroglo 37 000 000.000 kron. Avstrija nad 25, Og'Ska pribožuo 12 tisoč milijonov kron. P' dolsalo se	je	pri	1. vojnem	poS' j u
2.200 000 000,	pri	2.	2 600 000 0D0.	pri	3.
4.200,000.000,	pri	4.	4 400,000 000,	pri	5.
4 400,000.000, pri 6 vojnem posojilu
5 100 000 000 kron
Promet za pisma In zavitke, ki so namenjena internirancem in vojnim ujetni kom v Italiji, je zopet otvorjen
Vol ina reforma na Hrvaškem je bila v dež Inem sab ru sprejeta.
Volilna preosnova na Ogrskem. V seji poslanske zbornice, 21 t. ni., je predložil minister Viljem Vassory zakonski načrt o volil• 'i pravici na Ogrskem.
Zlata Ima avstro-ogrska banka, kakor je p ročaI na izrednem oočm-m zboru b*nke glavni tajn k, še za 264 2 milijonov kron. Pred izbruhom vojne ga je imeli banka za 1094 9 milijonov kron 'n 175 milijonov inozemskih vn dnosti. Med vojno se je 'orej zmanjšalo stanje zlaia pri banki za 830 7 milijonov kron. Razentega ima še zahtevk v, ki so plačljivi v zlatu za 78 2 milijonov kron. Stanje kovinskega zaklada na račun inozem>kih on n c je dosegel prvotno višino 60 milijonov kron. Rizentega ima banka v devizah kot dobro v inoz mstvu 6777 milijonov kron Izkazuje s*- tore| v primeri s stanjem red vojno 1269 9 mil -jonov kron ziata in inozemskih plačevalnih sredstev sedaj 1080-1 milijonov kron paritetno s kovanim denarjem. Števlo bankovcev je znašalo pred vojno okolo 3 milijo e, sedaj jih kroži po stanju s 7. decembra 1917 17 7 milijard.
tfflET ,NAPREJ“!
Svetovni pregled.
Vojna In mir. Vojna p jroč la so postala bolj prazna, ker ie v ospredju vprašanje miru in vo|ne. B>ji se vrše v glavnem le na italijanskem in francosko angleškem bojišču, kjer beleži jo osrednje države manjše us >ehe. Zima je četrta zima zato poje-nja>ajo vojne operacje. Nekaj bojevje tudi v Micedon'|i. Jako razveselili so se tudi v paprški prestol'Ci, da so Angleži zavzeli Jeruzalem. Na celi ruski in rumunsk bojni črti so pa sklenili dne 15 t m. premirje, ki bo trajalo do 14. januarja 1918, eventualno tudi da je če ga ne bodo odpovedali, in pričeli z mirovnimi pogajanji. Danes še ni mogoče po edati, kako iztečejo mirovna pogajanja. Določili so, da moraio ostati čete v bojni črti. Vsekakor pa ruska vlada bolj-ševikov želi mir, in če.osrednje države ne bod » stavile zahtev, ki bi bile v nasprotju z načeli ruske demokratične vlade in z načeli nevtralnosti ter od tošaji Rusije do sporazuma je gotovo, da se sklene mir. Tudi v drugih dtželah se je pričela velika pro aganda za mir in ni izključeno, da pride d > splošni mirovnih pogajanj, čeprav je b lo te dni več novih vojnih napovedi osrednjim državam zlasti v Ameriki. Miru še nimamo, to je dejstvo. G >tovo je tudi, da bod* prijatelji voine, ki jih je posebno v Nemčiji jaKO mnogo in tuli pri nas, skušali premirje izrabiti v agitacijo za nadaljevanje vo ne zakaj v jna nese. Nasprotno pa morajo prijatelji miru zastaviti vse sile, da p »spešijo mir. V prvi vrsti je v to poklican mednarodni proletariat zakaj skušnja nas uči, vsak dan čitamo le na vduševanje za vojn'• skoro po vsem meščanskem in vsem kap taoističnem časopisju. Z mirovno akcijo v Rusiji se je vživilo tudi de ovanje štokhoim->kega odbora interna-cionae.
K mlovnim pogajanjem z Rusijo je za Nemčno odpotoval v Biest - Litovsk dr. Kuhlmann
Preteči nemiri v It liji. Kakor poročajo preko Curiha vlada v Italiji silna napetost. M r vzdržujejo le teško s pomočjo voiašiva in pol Cije. Snujejo pač nekoliko v obiambo naci na mh interesov, pretnje sporazuma so izgub le vsakršen vpliv tako da utegne nastati v Italiji prav kmalu preobrat in zrušitev sed-miega terorističnega sistema. Če st preobrat uresniči bo nastiia v Itah.i spriči razmer popolna anarhija.
Kako žive v Ilalljl. Iz manjšega ita-lijansk ga mesta ob T gl amentu piše vojak svojcem v Liubliano: Za pitanega urana, gos in štiri kok ši smo dali 21 K Nekaj dni pozne e smo plačali za 40 kg bele moke tri kokoni, tr ie golobov in gos vsega skupaj 35 K. Govedi in perutnine ima tukajšnje piebivalsivo jako mnogo. Vojaki ne pijejo vode, ker je vina dosti in pa p( cem.
Eksplozija v Halifaksu. Reuter poroča iz L ndona:	TrciU sta parnika, katerih
eden — ameriški parnik naložen z munici-jo - je eksplod ral m s tem raztrosil požar na mesto Hal faks Z mestom so prekinjene vse teli f »nične in tlegnfčne zveze. Povprečno sodi|o na 800 do 1000 mrtvih. Eksplozija v Hihfaksu se je zgodna z utraj ob 8. uri Ogenj se je razširil prt k izki če-vališča in Sosednjih poslopij. Polovico rich-mondskega okraia, kjer se je dogodila nesreča, je bilo uničenega. Požar še traja. Ceste so polne t u »el, bolnišnice polne ranjenih Nobena h ša ni nepokvarjena. Stvarno škodo cemio na več milj »nov dolarjev. Najbrže bo šele čez par dni možna zopet brzoiavna zveza. Amerikanski rdeči križ pi šlie takoj pomoč. Posebni vlaki z bolniškim osobjem in obvezano so na potu iz Ntw Yorka, Bostona in Purtlanda Tre-tina mesta Hdhfaks je v razvalinah. — »Daily Mail* poroča iz New Yorka, da so čutili učinke eksplozije daleč v okolici Ha-
1	faksa. V Darmouthu in vzdo ž obale zaliva je napravljene mnogo škode. V odda-
ljenosti 4 milj je bil neki telegrafist ubit pri svojem aparatu V Halifaksu so najlepša poslopja cela. Naj' eč l-udi je bilo ubitih v okraju R chmond, ki sestoje po največ iz majhnih lesenih hiš, in ozk h ulic Razvaline hiš so strle ljudi. Vsled .strašne vročine plinov, ki so nastali pri eksploziji, se je unel les. Šštevilo mrtv h se je moglo le približno določiti, ker so od celih družin preostale le izogljenele kosti. Trpljtnje vseh, ki so brez strehe, veča še ostri mraz. Kraj. kjer je divjal požar, je zdaj pokrit z ledom. Po nekem »Daiy Maiiovem« poročilu ceni višii policiiski komisar v Hal faksu število mrtvih nad 2000. In ,še vedno najdejo nova trupla. V Hal faksu ni bilo nobenih čet ki bi bile čakale na vkrcanje.
Nezadovoljnost z Llt>ydom George-Jem. Panško časopisje je spre elo govor L!oyda Georgeja zelo hladno. P sebno mesto o izoliranju Francije se Francoze neprijetno presenetilo. — „Daily Telfgraph" je pisal: Izključeno ni, da se izpremeni vodstvo angleške vlade. Mogo če je celo, da se izrrememba izvede prej, kakor se pričakuje. Londoi ski politiki so izjavili, da pismo lorda L-nsdownea ni novo. Lord Lansdowne je pred enim let m, ko je videl, da vojne ni mogoče več dobiti, poslal svoje pismo kot ulumat Asqui hovi vladi. Nastala je kr za. Lansdi wne je obljubil, da pisma ne objavi, če Llryd George v enem letu ne zviša nad na zmago. Ker je ostalo vse pri starem, je lord Lari'downe natančno čez eno leto pismo objavil. — S r Artur Henderson je 12. t. m. v Londonu iz javil, da ni znaka o bližnjim koncu vojne.
Večina naroda sodi, raj se vojna ne končaj pred zmago Anglije. — Državni kancler grof Hirtling je ravnatelju Wolffovega urada dr. Mantlerju rekel: Lloyd Ceorge je rekel, da smo zločinci in banditi Izključeno je, da bi se pogajali z možmi, ki tako misljijo.
Članom Unije rudarjevi
Vse cenjene tovariše nujno vabimo, da poravnajo svoje prispevke do dne 28. decembra 1917, ker morajo blagajniki podružnic in vplačevalnic zaključiti račune in poslati obračun Uniji. Točnost in vestnost je dolžnost članov naših organizacij posebno sedaj, ker so pred nami resni časi, v katerih bodo organizacije imele težke in resne naloge.
Delavci, napovedujejo uani hude politične boje; ko nastopijo normalni časi, bomo morali biti že pripravljeni!
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Kupimo
stara stojala šivalnih strojev,- ozir. kompletne stroje. - Ponudbe prosimo poslati na naslov
I. Jax & sin, Ljubljana.
Bil IIIŠII Ilifflli! V1
Pisarna: V poslopju Občnega konsunmega društva I. nadstropje.— Uradne ure so od 8. oo 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje
Zdravnik blagaine.	Ordirnra dopoldne.	Z a i 1 a n e :
Dr. Tomo Zarnik v Zat .uju.	od 9. do 11. ure	V občinah. Zagorje, Kotedrež, Aržiše Sl Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec ori Litij	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemšl člane iz predilnice
		 --- | Dr. Karol Wisinger, >’ nrcč ilnld v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Božidar Kisel, Tr-V rje	'd 8, do 11. dop.	Sodni okraj Višnja gora
mo-
«..........
raglstrovana iadruga z omejeno tavsu^
Tiskovine za šole, župan* stva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. sur, muzikalij itd.
StereotSpija. Litografija.
Okrajna bolniška blagajna
— ■ v Ljubljani =- -=
Pisarn«: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih Je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	1 Ordinira dopol. | popol.	Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	■/ali—'/a.	Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag
Dr. Ivan Zajet splošno zdravljenje	l/2l0-‘/,ll	TtitjaSki Irg 11.4.
	2-3	riecliilmltil.2.
Dr. Franc Mlnžr kirurg in spl- zdr.	*/al—V*3	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Alojz Kraigher •plošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
		
Člani Iz občin Zagorje, Kotedt..., /sržiše, au uanoemn rvu.ov.ai, s.	r-.--.--
raio zglasiti v pisarni bolniške blag jne. da se jim izstavi nakaznico za zdravnik«. Člani iz predilnice se iz kažeii en zoiavMku s svojo izkaznico. Vsi ostali flam iz sodnih okrajev L,lija in Visnjagora se morajo pri zoinvhiku Izkazati -	-i'-	i.*ki™ii™	n,.h	innidi.mCL	Stioskov.	ki	nastanejo	kadar	zboleli	člar
sam pizovt aiugt
kažeioon zoiavrnku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz soomn okrajev uuijo ...	~
zouvmku izkazati z nakaznico, izgotovljeno oo njih auoda.aica. bt.oskov k, "as‘"n!!"' ^ gam pizovt o,uet zoiavrnke, da ga letijo, ne povrne bolniška blagajna Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški ust, st mora ukoj oooau v blagajniški pisarni. Za vsiop v oolmco je treba nakaznice S pri-
toZuamt se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči jo, ne povrne bolniška blagajna Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški lisi so inora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v hotnico je troha nakaznice. Zdravila 8e dobe v vseh ljubljanskih lekarnah bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je la dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj do 1. jx>poldne. S pritožbami se Je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jan in sin.
Ljubija na Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Sinili strojev
Id stroje la pletenje (Stritadiim) za rodbino ia obrt.
Pisalni sli ia. v Vozna kolesa*
Ceniki se dobe za-i stonj in franko-