Listjein cvetje
Resnice in bodice.
Trosi Maksimov,
7.
Če pravi pri prošnji ti kdo, da nima drobiža, ti reče najbrže zato, da se te odkriža.
Povsodi sreča je doma — le najti vsakdo je ne zna.
Modrost v pregovorih domaCih in tujih.
Dobrota.
Dobrota nas stori Bogu podobne.
Drugih dobrote hitro pozabimo, božje pa najprcj.
Velikim dobrotam se spodobi velika za-hvala.
Boljc, dobrote ne sprejcti kot z nehva-ležnostjo jo povračevati.
Za male dobrote hvaležen biti, je velika Čednost.
Hvaležnost za prcjctc dobrotc odpira vrata novitn dobrotam.
Dobrota je krasna rastlina, na katcri pa redkokrat cvcte hvaležnost.
Dobrota zahteva dobroto. (Spodobi se, da dobroto povrnemo z cnako uslago.)
Dobrota privabl dobroto. [Bodi dober drugim, ako hočeš, da bodo drugt dobri tebi.)
Dobrota sc kmaln postara. — Dobrote se postarajo, krivice ostanejo mlade. — Do-brotc se zapisujejo v pesek, krivice pa v kamen. {Dobrote radi pozabimo, krivk ne.)
Dobrota ni nikoll izgubljena. — Dobrota se obrestuje. — Dobrotc 2ive še po smrti,
Oponašana dobrota ni dobrota.
Dobrote naj usta mase dobrotniku, od-pirajo pa naj jih obdarovancu. [Dobrotnik naj rie govori o tent, kar je dobrega stortt, marveč naj se ravna po Jezusovem natiku, da naj levica ne ve, kaj je dala desnica. Tem gtasneje naj govore hvaležni obdarovanci.)
Kdor se baha radi podeljene dobrote, sam použije zahvalo.
Dolg,                            |
Dolinik sužnik. — Dolg je zli drug. — Dolg jc hudl volk. — Kdor je dolžan, ta \n na zdravem bolan. — Je do vrata v dolgeii, da ušes v nevolji. - Kdor si dolgove oprti, težko potu|e. — Kdor se zadoiži, si življeiiie ogrcni. — Kdor na dolgovih ležt, mu je trdo postlano.
Dolgovi so kmetiji, kar Crv drevesu.
SJadko spi, kdor ;e brcz dolgov.
Kdor nima dolga, ta je bogat. — Kd.i grc brez dolga spat, vstane zjutraj bogat.
Kjcr dolžnik scdi, tam je drag prostor.
Kdor dolgove izplaCa, pomnoži svoj imetck.
Zadolžiti se ni sramotno, a dolgovc pla-Oati (e časttio.
Dolg nepoplačan, greh neodpuSčcn.
PlaCani dolg, najboljii doig.
Kdor tc prosi na posodo, grc po blam polcg tebc; Cc ti je dolžan, se te ogiblje na lepem. — Kdor ria posodo prosi, zlata usia nosi; kdor pa vrače, hrbet obrafa. — Dol-govi imajo svinec na nogah, ko jim je treba iti domov.
Od slabega dolžnika tudi kozo brc/ mleka. — Od slabega dolžnika sprcjmi tudi plcvc (slamo).
Stari dolg ne zarjavi. — Dolg se Cim-daljc bolj miadi.
Kdor nirna dojgov, ta naj bo porok. [Dvojen pomen: a) je zanesljiv, da se "m sme zaupati; b) je v skrajni nevarnosti, da zabreJe v dolgove.)
Kdor dela doigove, }e goljufal, ali pa hoče goljufati.
Imenitni dolžniki so slabi plačniki.
Bekl: VeC ima dolga nego las na glavi. — Več jc doižan, nego t>\ se prodal. — Dru-gega ni dolžan kot to, kar irna. — TiCi do zob v dolgeh.
Starih dolgov ne poplača, mladi sc mu pa starajo. (O slabem plačniku.)
Dela dolgovc, kakor bi bil najet za to.
Dolg zapisati v dimnik. [Prepričati se. da je izgubljen.)
Listnica uredništva.
Ker so nam ob zaključku iista še vedno prihajale reSitve nalogc in Saljivcga vpra-Sanja, smo odložili rešitev obojega za pri-hodnjo številko, da sc ne bo mogel niliee pritožiti, ki hočc biti tudi Se mcd reSevalci.
rtVrtcc* izhaja 1. dnč vsakega meseca jn stane s prilogo vrcd za vse leto 5'20K, za pol leta 2'60 K. — UredniStvo in upravništvo Pred škofijo St. 6 vLjubljani.
Izdaja drostvo »Prlpravniikl dom". — Urcjajc fljtt. KrilC. — Tiska Katolitka Ttskanta v LlttbllanL
Ha planinali jasnili           2?a3ei»oljstt?a sreča
sreca jc Hcma,                   raHa biva Eam,
^j« k3o glasno pcva,         nima je palača,
čc ne vt)\ gora?                 ampal? gorsUi hram.                 Mokriški
Ali beg se ni ustrašil; njegova vest je bila čista, Toda premišljal je, kako nevarno bi bilo, če pusti svojim sovražnikom štirinajst dni časa, predcn dokaže svojo nedolžnost. »Gospod,« rece kralju, »mojc življenje je v tvojih rokah. Pripravljcn sem, da položim ključe kraljevega zaklada in čast, ki si mi jo dal, danes ali jutri pred tvoj prestol, kadar hočeš svojega hlapca s svojo navzočnostjo počasliti.«
Ta prošnja je bila kraljti zelo dobrodošla. Dovoli mu, da sc kraljevi zaklad pregleda takoj drugi dan. Našlo se jc vse v najlepšem redu. Ali beg je dokazal, da je Abba sam vun vzel pogrešeno sabljo in pustil okrasiti z diamanti neko drugo dragocenost, nc da bi jo bil zapisal v svoj sezna-mek. Temu ni mogel kralj ugovarjati; toda nezaupanje je užaljeno, če vidi, da je v svojem napacnem dozdevanju ogoljufano. Zato si izmisli kralj pretvczo in spremlja variha zakladov v njegovo hišo, da bi videl tam velike dragocenosti, o katerih so mu pripovedovali njegovi dvorniki. V njegovo "veliko začudenje pa je bilo tudi tam vse drugače. Navadne pre-proge so krile stcne; v sobi je bila le najpotrebnejša oprava, in Sefi je moral sam priznati, da stanuje navaden mešcan v lepših prostorih kakor Ali beg. Sramoval se je te druge prevare in je hotel oditi, ko mu pokaže neki dvornik vrata na koncu galerije, ki so bila zaklenjena z dvema močnima ključavnicama. Kralj pride bliže in vpraša Ali bega, kaj ima tam notri tako varno zaklenjenega. Ali beg se nekoliko prestraši, zardi in reče: »Gospod, v tej sobi imam shranjeno najljubše na svetu: svojo pravo last. Vse, kar si videl v tej hiši, je kraljevo, last mojega gospoda. Kar je pa v tej sobi, je pa moje; to je pa skrivnost, prosim te, ne hoti je videti!«
To bojazljivo vedenjc se je zdelo kralju izraz krivde. Z osornostjo torej zahteva, da se odpro vrata. Odpro sobo in glej! štiri bele stene, na katerih je visela pastirska palica, piščal, slaba obleka in pastirska torba — to je bil zaklad, ki so ga zaklepali ti železni zapahi in ključavnice.
Vsi navzoči so ostrmeli. Šah Sefi pa sc je v tretje sramoval, ko ga je Ali bcg z veliko ponižnostjo tako ogovoril: »Mogočni kralj! Ko me jc nasel veliki Abbas na neki gori, kjer sem pasel svojo črcdo, so bile te malenkosti moje celo bogaslvo, Shranjeval sem to od takrat kot svojo Jast — spomin svojih srečnih otroških dni — in velikodušni knez je bil toliko milostljiv, da mi je to puslil. Upam, gospod, da mi tudi ti tega ne boš vz^el in da rac boš pustil, da se vrnem v one mirne doline, kjer sem bil srečncjši v svoji revščini kakor v obilici na tem dvoru.«
Ali je umolknilf in vsi okoli stoječi so bili ganjeni do solz. Kralj je slekel svoje obtačilo in oblekel ž njim Alija v znak najvišje milosti. Zavist in obrckovanje sta bila pa sramotno preraagana in se nista smela vec vzdigniti zoper tega plemenitega moža,                        PoslovcoU Samo.
74