PR tatan* M ■Mi GLASILO SLOVENSKE ■Mtar January U. Ml«. M uT HMAN Act «< Omw »f Mr* «■ nt«. ^»lllmf »t tp+cUl rmU of SVETA DNE PODPORNE JEDNOTE * ' icago, 111., sobota, 5. junija (June 5), 1926. ttuUcrtptlo» UM _ZrnU_ ŠTEV,—NUMBER 131 G0M2AH V KANKAKEEJ« PRIPRAVLJAJO NA MEZDNI BOi Šestnajst podjetnikov je podpisale pogodbo s unijo. — Drugi podjetniki se obotavljajo. — To obotavljanje mogoče povzroči stavko. Kankakee, III — Šestnajst trgovcev, ki tržijo z avtomobili in lastujejo velike^ goraže, je podpisalo pogodbo z lokalno unijo štev. 787 I. A. M., v kateri je organiziranih 96 odstotkov avtomobilskih delavcev v mestu. Vsi ti podjetniki imajo sedaj razobešen v svojih delavnicah in goražah unijski listek. Ta lokalna organizacija avtomobilskih delavcev ae je takoj ustanovila, ko so podjetniki te-prli avtomobilske delavce, ker so se organizirali, ne da bi svoje gospodarje vprašali za dovoljenje. • Prišlo je do konference med zastopniki aytomobilskih delavcev in podjetnikov in sporna vprašanja ao se izravnala. Ko so bila sporna vprašanja izravnana, je lokalna organizacija štev. 727 vprašala za pridružitev k lokalni in državni delavski centrali. Nekaj podjetnikov je pa o- stalo še trmoglavih in nočejo ničesar imeti opraviti z organiziranimi avtomobilskimi dela v. ci. Ti prodajalci avtov žele, da se mezde v drugih industrijah povišajo, da prodajo lahko več avtov. Ampak svojim delavcem pa ne privoščijo boljše mezde, temveč gospodje pravijo, da se naj delavci organizirajo v podjetniški uniji. To pa toliko pomeni, da bi morali? delavci tako plesati, kot jim žvižgajo podjetniki. Podjetniki so bili celo tako predrzni, da ao v tukajšnjih dnevnikih priobčili svojp izjavo, v kateri pravijo, da nočejo ničesar imeti skupnega z lokalno ali državno delavsko centralo. Najbolj pa delavcem nasprotuje neki Jeffers, ki je obenem predsednik republikanske stranke v okraju Kankakee. On in še par podjetnikov je obvestilo svoje delavce, da ne morejo delati pri njih, dokler so člsni unije. Razmere so se zasukale tako, da pred avtomobilskimi delavci zopet stoji vprašanje stavke. Medtem pe pa vrši agitacija za pojačanje unije svtemobilskih delavcev. Itapsalaks pnitksm »taks Senat*- Rwd vadi p «i*»»» «k- it kaBMfl Wdk tmit*. • i s Ti M T a%l n I ■ laMMšNTtiii f i u«\T * * * Waahington, D. C. — Pri s* natoraklh kampanjah so stare kapitalistične stranke kar razmetavale, oziroma pri vaakih volitvah na debelo razmetavajo denar; Posebno starogardnikl, ki so točasno v sedlu v Washingto-nu, imajo prav globoke in seveda polne lepe. V kampanjske sklade republikanske ali pS demokratske .stranke prispevajo kajpada denarni mogotci, ki hočejo spraviti v Wsshington ljudi, katere bodo imeli na vrvki. Kadar imajo take ljudi v kongresu in v kabinetu, potem kajpada dobijo nazaj ves v kampanje zabiti denar z obrestmi vred in z raznimi mastnimi namečkl. Pri primarnih volitvah v Penn-sylvanljl Je na primer milijonar Mellon segel globoko v žep, da bi pomagal k zmagi svojemu in Coolidgevemu kandidatu. No, ves denar je lel v tem slučaju po vodi, kajti k sreči Je kUverno propadel kandidat administrsci-je, kar je bila lepa klofuta za Coolidga in njegove priveske, o-ziroma sile aa njim. Senator Jamea A. Reed iz Mis-aourijs je v senatu zahteval, da ne natančno preilčc, odkod denar za kampanje in kako ae U denar uporabi. Senat je njegovo reeolucijo odobril In bil Je I-menovan poseben odbor, v katerem sta tudi dvatiaprednjaka, namreč Reed sam in pa senator U FoUette. Ta odbor Je v četrtek začel s svojim delom. Najpr-vo si Je izvolH predsednika, ''"-dsednik preiskovalnega senatnega odbora je senator Reed. V odboru so razen senatorja Reeda in U Folletta le senatorji King (Utah),1 McNary (Ore-gon) in Goff fitaratvu ščiti delavce pretf kkoriščaitfem po trustlh. Drtavno zavarovanje proti nesrečam, boleznim in brezposelnosti je veliko ceneje kot v katere» drugem kraju Avstralije. Kjada> delavec ne dela, prejema, pfdporo Iz sklsda za brezposelne« ■Američan /i v svoji isjavi cu Federalist "Država pravila name R. Mott pravi am poročeval a tiska: sland* Je na , da je never- ski duhovni morajo imeti posebno dovoljenje od vlade, če hočejo opravljati avoje delo v Gvatemali. Jezuitom je zabranjen vstop v deželo. Prizadetih je največ španskih duhpvnov. (Gvatemala leži Južno od Me-hike.) AVSTRALSKO RELAVSTVO SE BOJIJE ZA 44IIR BELA V TERMI TfiMMi je več M PS eodlščni odloki. — Tako sodijo avstralski delavci In po evoji sodbi urav-navajo tudi svoja dejanja., m ■ ■ /j Sydney, Avstralija. — Izučeni delavci v avstralskih Industrie Jah so se odločili, da izvojujejo 44 ur dek v tednu. Ts boj vodijo na ta način, da ko pride sobota in je poteklo 44 ur dels v tednu, nehajo delati. V prvih patih dneh tedna delajo toliko ur več, da znese 44 ur v tednu i n da imajo v soboto tudi prsznik, Ko je delsvska vlada v New South Walesu sprejela kot zakon 44 ur dela v tednu, Je še veliko delavcev delalo po sodiščnih odlokih, ki ao določali 48 ur dela v tednu. Delavci ao rekli, da je akt vlade precedent za vsak aodnljeki odlok, ps «> " upril .delati več ko 44 ur. Višja ao-dllča eo zopet odločila, da ao odloki federalnih aodlšč precedent, ki atojl nad zakonodajo. Večina liberalcev je a Lkjrd ixmdon, 4. Jun. — Liberalni poslanci eo Imeli včeraj konferenco, na kateri eo Izrekli zaupnico Lloyd Georgu. Prisotnih Je bdo $4 poslancev Sklenili ao tudi, da ae ima notranji »por v liberalni etranki porav- IM Sodišče Je odločilo, ds morajo delavci delati 48 ur v tednu. Dva sodnika višjega eodišča ste ps izrekla, da Je prisilno sodišče izreklo. da delavci ne smejo več delsti ke 48 ur v tednu. Onadva sta dalje rekla, da Ima parlament moč določiti delavne ure. Isrekls ste dslje, ds Imajo državne legielature pravko določiti delavne ure. Trije drugi jodnlki ao pa odločili proti tema dvema aodnlkoma. Podjetnikom Je po tej razsodbi zraatel greben. Proglasili so, ds bo vsak delavec odpuščen, ki noče delati 48 ur v tednu. Delavci se pa niso zmenili, kaj rečejo podjetniki, ampak so v soboto ostali doma. Podjetniki so Jim poslali obvestila, v srni-slu ksterih so izprti. Federalna vlada, ki Je protldslavska, ni hotela intervenirati. Končno mora priti v Induftrijo velika zmešnjava, iz katere pa Izidejo delavci kot zmagovalci. Janš**" tekfeaktka. Cfricago.—V četrtek popoldne jr nastal požar v trinadstropnem poslopju Harria Brothers General Merchandiae kompan je. Ogenj Je naa tal najbrfe vsled kratkega stika v električni napeljavi v Uskamiškem oddelku na drugem nadstropju. DvaJ-setletna telefonlatkinja Margaret McGuire Je najprej akrml-rak gasilski gkvnl sten. nato pa je telefonično obvestik o požaru vae oddelke, tako da Je približno 600 ualužbencev v najlepšem redu la brez vaake nezgode zapu- ■»«. t»j» »g t» T Mam teren ¡» ^SjZL",, ,voj«n m.- vsi uslužbenci, a Je radi dima padla v nezavest In ao jo morali gasilci odnesti na prosto, ftkodo cenijo na $40,000. Cbtcago. — M rs. Mary Fln-ky, stara 88 let. se Je v četrta* junaško zavzela za enak oprav noet ženekega spola s. moškim. Sodniku je povedala, da kadar koli njen mož nI lepo postopal z njo. Ja odšla z doma ter si gs (namreč alkohok) temeljito naložila Sodnik bi rad zvadel, kje Je dobila pijačo, ampak ona rl hotela povedati, rekoč, da je to skrivooet. m rs Flnley je bik Iz-nui/. riM ae nrobeciin pu* • n« ii« t"' jo trio napredovala, odkar sem jo ohiakal prvikrat. To je dežela, ki ima pogup Uvesti, o čemur je prepričana. ataofcnosti, da pod-vzame ialcljatfvo in izvede eksperimente, ki globoko Interesi-rajo ves sveV »N*<-in, po kate-svojo mladino r z šenstvom ir .la kako skrbi inost ljudskih mss, je napravil name vtis. Pametni in učinkoviti gospodarski zakoni dekvske vlade so napravili na me velik učinek." . Ztglii omilil krizo v M bo promljor Napetost pa i« ponehala. An glija bo najbrž aahtevak. da volitve. DELAVSKI NASPROTNIKI SEGAJO PO ROSEBANJEM PRIMARNEM VOLILNEM REN landon. 4. jun. — Iz Kaira po-ročajo, da ae j« Zaglul paša pro mislil In ne prevzame predsedni-štva vlade v Kgiptu. Zaglul se zsdovoljuje, če Adll pašs, vodjs ustavnih liberalcev, postane pre mljer. - , Ta vest Je n<>koliko omilile s kutnost eglpčsnske krke. A gležem tudi Adli psšs nič kaj ne prijs, tods rajši ga vidijo kakor Zagtula, ki Je odločen nasprotnik angleške politike v Egiptu in vodja naclonslističnih elementov, ki so odgovorni za celo vrste i političnih umorov. Anglija bo zdaj dovolila, da Adli paša orga-j nlzlra novo vlaHo. Ako se pa po-kOe, da Je Adli k orožje Zaglu-I a, tedSJ bo A"«lijs zahtevala, da egiptovski krslj razpusti parlament In razpiše nove volitve. Abdd KHm s onmiml ženami na poil aa svoj novi dom. Parit, 4. Jun — Abdel Krim, bivši fodja relnlnih Rlfijancev, je zdaj na poti v Tazo, kjer oata-ne toliko časa. lokkr se ne reši maroško vprašanje. Četa fran-coakih vojakov premija poraženega mpillmat kega glavarja, ki Je pet let kljuboval Spancem,! toda porazili ao gilele Francozi. Dveatopetdeiu t raut nosi K rimo-vo premoženje in oaobje. Njegova družina ob*' »JI Iz osmih žen in trlndjatlh etiji ter 18 moških In lt Senikih aorodnikov a štirlnajatlmi otroci. Poleg tega ima Krim .tri *utnje In devet aužnjic |er 10 svobodnih služabnikov. Krim nosi seboj precej bogastva v listu in drugih dragocenostih. T« ga bogaatva ae Francozi aiao 'i 'teknili, vteil pa ao mu vse li*t>fie In plams. ki jih Je Krim pr > portugalskih t si iti d^idlo ko« BARBARSKO RAVNANJI Z RREZPOl SELNIMI DELAVCI V NEM ORLEANSO fldrapoNelnl dekvel obsojeni ns denarno globo. — Ker n* mo rejo plačati denarne gkbe, morajo gkbe odslužiti s popravljanjem mestnih allr. New Orkane, La. — V minulem tednu Je tukajlnja policija aretirala več ko Itlri eto brezposelnih delavcev, ki niso Imeli kam položiti avoje trudne glave, da se odpočljejo, ker so izvršili edino "hudodelstvo", da so bfli brez dela. Polkljski sodnik Jr vsakega delavca obeodll na pet in dvajset dolarjev denarm* gk- be, Brezposelni siromaki niso mogli plačati denarne globe, ker niso Inuill ficka v žepu in za to morajo zdaj ts densrne globe odslužiti c delom ns meatnih ulicah. Ta policijski akt je povzročil, da sed^J drugi svobodni delavci ne dobe dela, med tem ko prej« šnji bresposleci morsjo delat i h za alabo hrano ln stsnovanja, pri tem so pa oropani še svobode. To je moderne sužnost, kaker-šno si morejo izmisliti tem na jugu k potomci nekdanjih sul-njedržeov. r opcije, stabilizirati gospodarstvo k budist ter odpravki vk- do političnih strsnk in plrla-menta. Vojaška raveHa je bik predvsem naperjena proti parlamentu. ki bo a4aJ pokopan brez oeremonlj. Kolikor so voditelji do zdaj izustil, nimajo namena ufbstavitl monartiljo, govore pa o "narodni časti". Armada Je s njimi. Ljudstvo je večinoma brezbrižno. Radtkdni element, ki obstoji večjldri k komuni-a to v, Ja prealsb, ds bi ss uprt. Komunisti ao aaprstill s generalno atavko, tods kfflsdov ni, da bi se dakvci odzvali. Odksr je pred petnajstimi kt! padla monarhija, js bik damo-krstsks stranka neprestano na krmilu, izvzemši v par kratkih presledkih, ko so ss pojsvik rs-vtfts. Demokrstjs so teko temeljito kontrolirali dešek, da Jih nI bilo mogoče premsgstl prt volitvah. VI sds Js ps bita k po 1-menu demokratična | v resnici Js vladala oligarhija, notoričnu korumpirana, ki js uporsbljsU parlament 1e sa svoj psčstnlk. KAKO DELAVSKA M^AVA HKKBI ZA NOVOROIKNCKK IN MATERI, ? delavski državi m saj detet. naj- llriabane, Avstralija. — De- lsvska država Queenaknd Jf zgradila bolnišnice za porodni ce in klinike za deteta. Zdaj I le ustanovila še šok za bolnišk« strežnice, ki strslejo norodm ram in akrbe za zdravje d"tet.) Odprtih Je Pet in sedem^ ^t bolnllnk za porodnica, deset jih pa grade novih. Klinik zs sdrav-nlško oskrbo detet Je sgrajenlh dvanajst. V Queenslandu u-mrje najmanj detet. Najmanj drtet umrje v Avstraliji. II CAHTNIK! KLATIJO VOJAftKE HDKNJK. Wa»hlngten. I). C—Armadni častniški zbor kaže vnlno večje vrzeli in niegove zgube ae atalno večajo. Vedno večje število častnikov obesi namreč vojaško auknjo na klin ter ae poda v zasebne služIte ali i »a a* posveti na i avojo roko kakemu (»oklicu. Tekom prvih petih meaecev t« ga leta je Iratiipilo Iz armade petindevetdeset častnikov, po Aarteh od poročnika pa do polkovnika. V lati dobi knafco leto je bilo aamo 42 resignaclj, M «d Iza toplimi Je največ In-fanteriJSkih častnikov, veliko po je tudi teUlaklh častnikov, ki ao obrnili vojaštvu hriiet. Največ Izgub Je armada trpela maja me-aeea, ko ae Je 21 čaatnlkov po-alovlk. Nov vzrak a Ban Kranclaeo, Cal.—Ckuda H. I i u rman ima avtomobil, S katerim ae je skoro dnevno vosil s avojo žena On U **del pri vodilnem kolesu, ons ps ss nJim. On zns seveda dobro voziti, toda njegova žena Je vkljub temu vedno od zadaj mu sapovedak kako in kaj. Človek se vsake stvsri enkrat naveliča In ae Js tudi naš riaude. Njegovo mna-nje Je, ds se avtomobil vodi prt kolenu, ne pa na zadnjem sedela. In avoje spoaobiioetl kot dober avtomobil lat tudi ne puatl, da M kdo v nič «laval, niti lastna lena. Torej je šel na aod|lle, vae to na dolgo in široko razložil ter zahteval takojšnjo razpsroko. Sodnik Je z zanimanjem poslušal, In ko je Claude končal a svojo Jeremfc Jedo, mu Ji sotlnik s par besedami pojannll, da aa teko makn-koat on ne daj«« raapurok. Ckuda pa a tem 'k!lokom nI bil zadovoljen. temveč ae Je obrnil na državno vrhovno sodišče. V četrtek Je to sodišče ovrglo krak prvega aodišča, rekoč, da je tisti rsslog Claude torej ne bo Imel ga šoferja ta svojim bi rasen če se zopot as (■ PROSVEtA PUHLO mwrpm WAaobys ropromi /ponora l \HTN1NA HIXH'ENHKE NARODNE PODPORNI ¿EÜ2Ü C— oglasov po dogovora. Rokopial M M tnéljo. Naroéçina: Zed inj«« držav« (is v«n Chicago) $6.00 aa Uto, fSJO pol 1st* in $1.25 u tri meucs: Chicago ia Clearo |6J0 na feto. $3Ii aa pol WU, $1.66 f tri mtuec, in aa inosomstvo $8.00. ■MHMMHMHWMI JAVNA GOVORNICA NmWt sa via kar lau stik « "P R 0 8 V E T A" 2657*99 So. Uwsásle Avansa. Chicase. mmmmrnmmm "THE ENLIGHTENMENT"" Orgaaafths Blsvaoe NstW1 Base** Sodoty. * Owwé fcy tfcs Mot mm NaKsaal Adv, M ratas on swrsamsnt. Subscription : United S tat as (.scopt Chicago) and Canada UM) pa» Chicíiifo $6JO. snd foreign countrias 98.00 par rear. 'MEMBER oí THE FEDERATED PKESS* ■■amMMMnaoaMl «É. 4 1M Dalum v oklepaja n. pr. CMay ti, IMS) polog vaiaga poMi. Sa vasi la a Um daovom »otekla aaroéalaa. Posovftte U Ss sa vaai as aatavf KAJ JE POVZROČILO UMIK BRIT8KEGA DELAV8TVA. članov 8. K. P. J. Ia F» «tatoljev "Prooveto". lira odgovor. Waaktgan, Illinojs. — Poleg li ao protesti/društvenih tajni kov proti A. S. in njega kampanji. V reklamnem pismu tud mani pravijo, d^ bi jih veselilo, ako jih počastim z odgovorom. WeU, tukaj je. 2e ko so začetkom tega leta ix>aiali na ogled dva A. 8., je bilo 85 let, odkar ta list irfiaja. Z velikimi črkami so zapisali, da je ta najstarejši list. Ne samo list, tudi pisanje je ¿lajstarejie, kajti ostalo je v tistem povoju, kot je bilo pred petintridesetimi leti» V tistih čaaih so umerjali ljudi in grozili vsem, ki so si drgnili mislili drugače kot Jim je ukasovala duhovščina. Dane*« pa to opravlja A."8., najstarejši list ki je po pisanju sličen D. S. Nobeno zmerjanje in laganje Čes poltene ljudi, pa Če ao uradniki 8. N. P. J. ali ne, jim ni preti mazano. Ko pride Človek s poltenim srcem in čisto zgodovino aa seboj in se ne ustraši vprsisti teh gospodov po dokazih, ga pa nahrulijo z Živalskimi imeni. Eden teh je bil brat Godi na, ki je želel dokazati resnico rev, Cernetu. Pfišel je na shod novi tajnik, potom pa brata 0o-dina v Amerlkanskem Slovencu nahrulil s "šivcem". Res mora biti ie mlad tajnik, pravi otrok? Tudi Godlna ima aive lase, toda rev. Cernetu se ni bal stopiti pred oči in mu dokazati neresnico, jedi katere ima Cerne še danes pečat pred javnostjo. S. N. P. J, ima med svojimi odborniki moie s sivimi lsami in upognjenimi hrbti in vem, da je 9* odstotkov članstva ponosnih na te može. No, ako bi tako pisanje bolelo te može^bi bolelo tudi članstvo S. N. P. J.; ker pa vemo, da jemljejo to v zabavo, pa le pilite in amerjajte pri A. S. Pisanje rev. Cerne ta bo samo koristilo S. N. P. J. Vem, da se še dobi član, ki * V splošni stavki britakega delavstva se je sopet izkazalo, da so sodišča najboljše orožje kapitalistov proti stavkam. To nam pove odlok, ki ga Je podal sodnik Ast-bury v zadevi, ki je imela opraviti z zadnjo splošno stavko britskega delavstva. "Wail Street Journal/' glasilo ameriški* kapitalistov, pravi, da je ta odlok, ki ni bil drugega kob sodnijsk* prepoved, omajal zaupanje v Generalni strokovni unijski Glasilo ameriških bankirjev vprašuje v uredniškem članku, kaj je zlomilo stavko v Veliki Britaniji Nato pa odgovarja, da je hipen odlok sodnika Astburyja igpre-menil položaj. Unija pomorščakov in kurjaiev, katere predsednik je Havelock Wilson, Je zaprosila za sodnljsko prepoved proti razglasitvi stavke jxrgotovih ui)ijskih od-bornikih. Odlok, ki je dovolil sodnljsko prepoved, je bil po poročilu dnevnika London Times v bistvu tale: Takozvana splošna stavka (tako je odločil sodnik) je bila nepostavna in v nasprotju z zakonom. Osebe, ki so podžigalo* stavki, niso bile zaščitene po zakonu za industrijske spore izza leta 1906, Industrijskega spora ni bilo, izvzemši v rudarski industriji, industrijski spor ni postal med Strokovnim unijskim kongresom in vlado. Od. roahuV' in ne ve, je nje-redbe sveta so bil« zaradi tega nepostavne in obtoženci so ravnali nepostavno in njih ravnanje je bilo tfeba za-' radj tega ustaviti. Članom unije, ki niso hoteli stavkati, se ni moglo odvzeti njih pridobitev. Clan te unije ali katere druge unije ni mogel izgubiti svojih pridobitev, ako se noče ravnati po nepostavni odredbi Člani, ki so na stavki, niso mogli več prejemati stavkovne podpore. Penar v unijskih skladih je poverjen v zaupno upravo in se ni mogel vporabiti postavno za izplačevanje stavkovne podpore stavkarjem, ki so se ravnali po nepostavni odredbi. Obtoženci so vrh tega, da so izzivali zal* (Uko je odločil sodnik), le prelomili pr* vila svoje unije. Tako modruje londonski dnevhik o sodnikovi prepo- vedi proti stavkarjem. Zakon glede industrijskih spofov je bil sprejet leta 1906 v obrambo unij. Sprejet je bil zaradi tega, da podjetniki ne morejo tožiti unij zaradi škode, ki jo> povsro-cila stavka. Te postave so se pa zdaj poslužili kapitalisti in njiji podporniki napram delavcem, da zlomijo splošno stavko. Kako se je to zgodilo? ii . Sodnik Astbury je samo odločil, da unije, ki ao aa-stavkale iz simpatije, ne da bi same imele spor s podlet- nt' klJub 100111 dA koriitito ntAI niki, niso deležne obrambe, ki jo daje zakon izza leUlMM ^¿^JT^l in njih delodajalci jih lahko tožijo za odškodnino in Zambijo njih denar. Po tej razlagi postave nimajo delavci kot razred sporov v indtfetriji, ampak vsaka unija jih ima lahko le s svo-jimi podjetnici, nikakor pa ne s podjetniki kot razred. , Tako nekam se razlaga U solomonska razsodba sodnika Astburyja, ki Je rešila premogovniške podjetnike, da se jim ni bilo treba podati in da je bila generalna atav-ka odpoklicana. Za delavce je to nauk, da si dobro ogledajo vsako postavo, o kateri se trdi, da je bil* sprejeta v njih interesu. Delavci bodo morali paziti, da se poetave ne bodo dale razlagati na sto načinov, ako so bile poetave sprejete v njih interesu. Odlok, ki ga je izrekel sbdnik Astbury, je bil privlečen za lase, ko so britaki kapitalisti in njih podporniki opazili, da so tepeni. Kadar pride zopet do splošne stavke, ako se Jo bodo upali britaki kapitalisti še kdaj izzvati, bodo delavci po-akrbelf, da se zakon ne bo dal poljubno razlagati ln po tej poljubni razlagi podajati odloke. Kapitalisti ai ttogodt» od veselja manejo roke, da se je s takim rodnljsklm odlokom dalo ra*iti splotao atavko in tako pomagat! premogovniškim podjftnlkom do zmage. Ali to veselja J« fa navidezno, kajti Mavct so pokazali, da znajo skupno in aolidsmo nastopiti, kadar gre ga delavske interese. In to pa Je triurni britaki h delavcev. Oli&jt gova stran, toda ravno tako p! sanje mu bo rasavatlilo um ln ga utrdilo, da bo postal dober «eaS.N.P.J. Velik del lepega napredka pri S, N. P. J. je pri-piaovati ravno škodoželjnemu napadanju nasprotnikov. Rev. Cerne piše med drugim, da skoro sleherni Član 8. N. P. J. želi zadnjo popotnico in uredniki Prosvete pa jo zaničujejo. Da, rev. Cerne, le nad dvanajst let sem članica 8. N. P. J., vedno enega društva ln v eni naselbini ln znani so ml vsi člani teh društev, pa še niti eden ni želel njih zadnja popotnice od vaeh, ki ao umrli. To pa ni zaeluga glavnih odbornikov 8. N. P. J., ampak duhovščine same. Eanimivo je tudi, ker je rev. Cernetu toliko za blagor članstva S. N. P. J., da «a opominja, naj varuje avojo organizacijo. V istih njegovih besedah pa sija stremljenje, kako zanetiti prepir med Članstvom. Rev. Cer- to drugega dela, ki bo bogu depadljivo. Taka dela niso bogu ljuba, ko pomagate graditi brez versko fa socialpatrijotično jednoto. Rev. Trunk je vsekakor zapisal resnico v Pisanem polju. Torej je bil A. 8. Prosvetl uajM»! Res je bll ln je le, ne le pri na-relnikih Prosvete, ampak tudi pri dobivanju novih članov. Odkar je vaša kampanja proti jed-noti. sem pridobila osem članov v oba oddelka, ki pristopijo dne 17. junija, ln enega naročnika na Prosveto. Torej vidite, da res koristita. Zato sem pa poslala pet naslovov na upravnlštvo A 8 in val dotičnl so le prejeli kar po tri Izdaj* ln reklampo pismo povrhu. Ali ti rojaki so M zvesti ČltateVJI Prosveto in rroletanca. Torej vidite, da vač «Jodi čita vaše liate. Ako jih •elito tastonj pošiljati na ogled, rada sprejmem saatonj. Ak* pa pričakujeta od mene kako •Sročnlno, se pa selo motite. , Ns članetvo 8. N. P. J. apaii. ram. da ne protestira proti pitanju A 8. CtnfcoU bodo piaall. prej se bedo uničili. — 'MMîr. J FKP8V jgTJf' Cene kr*ta in dmgo. Mihraakee, Wisconeln. - Tu. kaj je še precej dela, toda zaslužek je majhen. Kakor povsod mora tudi tukaj delavec pobrati, kar bogatin zavrže. Prišel sem sem Iz Keatuckjrja pred enim letom. Tam *mo stavkali deset mesecev. Izmed dtirih sinov podjetnika me je vaaki dan kateri vprašal, kdaj bom šel delat, pa aem jim odgovarjal, da stav kokadl še nisem nikdar ln tudi ne bon, pa če imam bos oditi od tam. Poeleli ao mi dva lista, da se moram preseliti iz kompaaij ske hiše in takrat fem se preselil v Milweukee. , . J. in nje ilane ter psuje radi napredka. Slovenski jsvposti moram pojasniti, da je Karol Skebe nepismen in da on ne pile dopisov za Ame-rikanskega Slovenca. Karol Skebe je orodje prefriganih ma-zlljencev in pjlh pristašev, kar je umevno že radi tega, ker je mož sploh nesposoben razumeti, kar je pisanj v dopisih podpisanih s njegovim imenom. Po-legtega aem prišel do prepričanja, da*Skebe celo Čitati ne zna. In za njegovim podpisom se skri-vsjo "ta čisti in katoliški", kateri nimajo toliko poguma, da bi prišli s svojim imenom na dan. Pri Amerlkanskem Slovencu pa je poglavitno to, da v dopisu mrgoli peovk in neresničnega zavijanja. To jim dela čast! Ia zadnjogg dopisa v Amerlkanskem Slovencu je jasno razvidno, da ga je pisal nekdo s Holmess, ki pile prav tako kakor je svoječasno t Ameriški Domovini. Drugi' listi *> mu odpovedali prostor za zagrizeno napadanje, zatd se je satekel k neunijskemu ln frSnčiškanake-mu listu. ¥ j Prefrigano sestavljen začetek ima namen, skriti resničnega dopisovalca, ker začenja: "Pred mano leži PrpaveU št, 103 . . Ponovno zapet odgovorim, da dotični dopie nI Skebetov, čeprav je SkebUov podpis. Drago pa je. da dostojen človek ne odgovarja s poovanjem temveč s uUudnoatj% katera pa je tuja pri domišljavih prispevstelJih frančiškanakšga lista. Ako smo naprednjaki učeni ali ne. ignorant ne more ugotoviti. Mi pač lahko dokašemo, da Skebe ni zmeden, da bi postal javni dopiaOialsr U naaelbine. Naj ae dopi«*elec' 1« akllcuje na Trunka! Povedal sem še in tako je povedal veliko priprostih toda razsodnih dopisovalcev pri Preevoti. kaj mislijo o Trunku ki njegovem piaanju, ki se skoraj nikoli no ojema. Trunk se trudi, to je golov a mi. toda s *ojo «aolboatjo" ne more dohitevati tistih, V katere le doaledno hoče zUetevati. Cisto umevno je potem, da pri dolgem zakasnevanju rev. trunka dovek že pozabi, kdaj je pi sal dopis, na katerega "modrijan" iz Colorada odgovarja po par mdsecih. > Skebe v svojem dopisu pravi, da napadam katoličanstvo. Katoličana t vo napadajo taki zagrizene! sami, ko pišejo dopise, kakor je s Skebetovim podpisom v št, 97 A. S. Kako so dosledni ti ljudje pri svojem katoličan-stvu, pokazuje tudi to, ker skrb no zasledujejo in čitajo Prosveto. Ali se ne boje, da bodo pogubljeni ? To je tudi znamenje, da sami ne verujejo v svojo vero, čeprav jo rad! svoje trmoglavosti vztrajno zagovarjajo. Na svojo vero, katero Širijo, se torej ne zanesejo. Jaz pa sem prav trdno prepričan v svoji veri, da bo prišlo odrešenjejta delavstvo. In to prepričanje ni rezultat kake sl^pe zagrizenosti, ker moji možgani so trezni, kajti po njih ne rpgovili. strupeni» duh alkohola, kakor je to pri klerikalnih dopisovalcih. Sled nje je tudi vzrok, da nekateri ljudje dovole vsa, da pišejo njih podpisi drtfgl in da tudi drugI mislijo zanje. Jasiia reč je, da bi dihiovšči-na rada spravila odpadle Slovence v njih tabor. Zakaj to? Zato, da bi Jih izkoriščala, kakor še izkorišča tiste, ki še niso spregledali. Radi bi večje in izdatnejše podpore za svoje Je-narjenje. Dopisovalec z izposojenim si Skebetovim imenom pravi, da se duhovščina tega ne uči v lemenatu. Ali je Skebe že kdaj videl notranjščipo lemena-ta? Mislim da ne. Jaz pa sem imel tako priliko kot delsvec in pišem, kar sem videl sam. Mi ne zahtevamo, da bi slovenski patri učili nevero, temveč da bi učili to, za kar pravijo, da so, ne pa da hujskajo in netijo sovraštvo in prepir med delavstvom. Tak poduk je nevera. I . ."Učeni" dopisovalec je potlačil vse v en koš, bogoslovstvo in zdravilstvo. Zdravilstvo je veda in po medicinakih univerzah se uče zdravljenja, kar je človeški družbi najkoristnejša sna nost. O bogoslovstvu pa ne moremo trditi, da je znanost. Bo-goslovstvo je čisto nekaj drugega in v lemenatih se ne uče ničesar, kar bi bflo koristno za srečen. obstoj človeške družbe. Mrzle obkladke naj torej da le tak dopisnik, ki primerja zdravilstvo in bogosldvstvo, posebno pa Skebe, kateremu so možgsni ranjeni od jakcav Ko pišem v Prosveti, pišem po svojih misHh in nikomur ne ds-jam imena kakor modrijan, katerega ime je v A. S. Kdor pozna Skebeta, prizna, da je Žrtev prskanjencev, ki se ne upajo s svojim imenom na dan. Nisem pisal o zabitosti Trun-( ka, toda če dopisnik v A. S. kaj takega priftaša naprej in sam misli tako, potem mora že biti. Gotova reč pa je, ds takih buda-losti pameten človek ne bo pisal, kak6r Jih ifaa Trunk v svojem Pisanem polju. Vsem slovenskim listom v Ameriki hoče odgovarjati, za pojasnila je nedostopen in povrhu še brezmejno zagrizen. Kako dopisnik v A. 8. sodi. mi je postransks stvar, sam vem, kako sem vedno bil in bom za 8. N. P. J. Naj le obeoja mH več rojakih, ki imajo svoje farme. Videl sem, da je zemlja njih posestev prve vrste, Rojaki se ukvarjajo največ s sadjarstvom, katero jim tudi naiveč nosi. Jjepo se zahvaljujem mr. in mrs. Koàak za njih gostoljubnost in avto, ki sta ga dala na razpolago, aa smo se vozili okoli rojakov. Zahvalim se tudi mr. in mrs. Maroltovim, pri katerih smo se lepo zabavali v veliki druščini naših kmetovalcev. V teh krajih so pravi kras slovenska dekleta, da sem se upravičeno razsrdil nad tistim, ki je napravil v koledarju tako kratko leto, da sem se prehitro postaral. Zdaj ae moram pa kislo držati pri takih Ritkah, kakor-šna je bila pri Maroltu. Tam ni fantov, da bi mogli potrgati vse cvetke, zato fantje, ki ste godni in imate kaj pod palcem ter ne toliko krlžev na hrtrtu kakor jaz, kar v Grand Junction aM v Palisades se podajte in izbirajte po svojem okusu. Dopa-dala vam bo itak vsaka. Prvi pogoj je pa mladost in za ženi-tev potreben denar. Ce tega ni, moraš še naprej ostati samski In v starosti premišljevati, zakaj si toliko časa odlašal, kakor sem odlašal jaz. David,Su-Itcršltf ' Metropolitan Life Insurance Company pripravlja serijo Itu- dij o "vrednosti ftovekii" na podlagi približnega stroška za otroka tekom neproduktivne dobe ao etarosti 18 let. : , 4 Stroški za prehrano od roj-stya do 18. leta se cenijo na približno 12600. K temu treba še dodati |260, kajti povprečno človek stane toliko, da se le rodi. Povprečni stroški ca oblačila rastočega dečjej^do 18. leta sa cenijo na deklice pa na |1002. Ako se delež vsakega na družinskih stroških ceni na eno šestino skupnih stroškov, stroški otroka na najemnini sta nejo približno $1620, na kuriyu in evetiobi $300, na pohiltvu hi gospodinjstvi |861, na strotku pri začetni ustanovitvi družinskega sožitja $144. Skupaj ti strolki otroka od rojstva do 18. leta ae cenijo torej povprečno na 96610. / Kmalu bodo izdane cenitve glede stroškov za zdravje, zabavo in vzgojo. Kasneje bo drtiž-ba začela Studijo o produktivni dobi človeškega življenja, t. j. začenši od onega trenotka, ko človek začne zaslužiti. — F. L. I. 8. SOBOTA, 5%JUNUa. - višjo vzgaja atrak | Mnogo zavarovalnih družb je začelo zavarovati starše oziroma varehe v jamstvo visokošol ske iaobraabe otrok. Zavarovalne premije so jako nizke In v slučaju, da družino doleti nesreča ali da zavarovani roditelj u-mre, ne bo otrok prisiljen prenehati študij in mu bo omogočeno dovršiti vseučilišče. Ds so plačane najnižje premije in da dijak vžhra najboljšo mogočo zaščito, je treba otroka zavatovati. ko je še jako mlad. Po 16. letu so ffremije tako visoke, da se to zavarovanje komaj izplača. Ako zavarovan! roditelj umre ali postane onesposobljen, ae polioa smatra sa izplačano, ali denar se vktfi, dokler otrok ne vstopi v visoko šolo. Potom ee pa ilsvarovalni-na Izplačuje v teku štirih let v msasčnih obrokih po 880. 97* ali 9100 na mesec, kakor pač znala aavarovalalna. — F. L. f. 8. Kako ao le govorili ia peli' Cikaška "Tribuna", vaeh priznanih raakcijonarjn ter ainov in hčera rodu "Boobus Americanus", piše dne 3. junija in leta Gospodovega 1926 "Italija, Španija in Grčija Imajo diktatorje. Poljaka in Por-tugalska sta tudi že tam. Pran. ci Ja je na pota. Nemčijo vladaj« do gotove meje ameriški dikta. torji na podlagi Daweaove« načrta. Avstrija Ima tudi fj. nančno diktaturo." Ameriški diktatorji vladajo Nemčijo! ' Ali ni bilo rečeno in zapisano da Amerika je edina, ki ni šh! v svetovno vojon radi teritorijev in drugih materijalnih ko. risti? Sure, Pete! Ali si že po. zabil, ko si nosil veliko zastavo in velik ponos v očeh in stisnjenih zobeh? - . , A to še ni vse. 'Tribune" piše ravno tam še to: "Diktature v Evropi dokazujejo, kako kapačna in sleparska je bila propaganda med vojno in po vojni o aOnteodločevanju, samovladi in demokraciji. Polovica Evrope ja docela neapoeobna za samovlado." Hej, Charlie, kako je že bilo? Tisti stihi, tista melodija, tisto navdušenje, tisto gosjakanje -in, tista jeza, ko smo nekateri lumpi odločno odklonili vero, upanje in ljubezen? . . . • « • Koliko Imaš na uro? Mister Ford, kralj vseh lizic, ima |30 plače na uro. To se pra-vi, da mu pride toliko dobička od lizic vsako uro. Kaj pa Ford dela, da je tako dobro plačan? Well — dobiček spravlja, in to je težko delo, mar ni? Njemu še denarja šteti ni treba, računati mu ni treba, kajti za vsa taka umazana dela ima najete ljudi. Edino delo, ki ga mora sam opraviti, 'je, da se podpiše na ček ali kamor je treba. Kdor pravi, da to ni prav — da so ljudje, ki ne delajo, tako plačali, ljudje pa, ki delajo, ne dotye niti tridesetine tega — je socialist. In socialisti, ki to pravijo, so grdi ljudje. Yes, sir! • • M Kako prodajajo Boga. Cenjeni Zarkomet! V irski katoliški cerkvi v Ciceru se pripravljajo na otroško prvo obhajilo ali polje rečeno bogojedstvo. Otrokom je strogo zspovedano, da kdor ne prinese najmanj dveh dolarjev, ne sme blizu. Baje Bog noče, da bi ga zastonj goltali. Judež iškarjot je baje Boga prodal sa 930, tukajšnji irski župnik ga pa prodaja po dva dolarja, če nihče več ne ponudi. Bogopro-dajalci in bogojedci, ne bi rad bil v vaši koži, Če bi Bog res eksi-stiral. — Delavec, Cicero, 111. a • * Gledališka veat. Louis Callorn in lika Chase, igralec in igralka v Rochestru, N. Y., sto se poročila. Novoporo-čenca sta naznanila, da bosta nadaljevala gledališko karijero in zdaj nastopita skupaj v "Sedmih nebesih". asa "Tacol". Ena, dve, tri — flip, Aep, fl»P! —hrskne gospod Trunk in kgmetar" leži na tleh moleč vse štiri od sebe! Drugi dan p* "žarkomet" zopet izide čil m zdrav kakor vselej. Kako to? Za Trunkovo dolgo kolono — pardon, dve koloni — z naslovom "In zopet Je klobasa ns imzi zadostuje par vrstic — In še to je preveč i Kdaj in kje so vsi ljudje začeli vojno, da bi bili za rojno odgovorni? Vsak lopov, ki je res lopov, bi bfl lopov, če bi ne pohodil mste-rialistične morale, prsvi f Trunk. Da, vsak lopov! Trusk s tem posili priznava, da cert*' in država, ki imata hudiče * žandarje sa moralični bič. morata imeti lopove in aplob nt " č una ta na drugačno kot na lop«*-ako družbo. Dokler je hudič, mora biti tudi k>po?. Lopov * potreben zaradi hudiča — ¿emu bi bil hudič? Zato si P* Trunk ne moje misliti flove«« družbe brez lopovov. I. T. a B y Z V ES! S »MflAJNtftKIMI POB U ivo I. If. P, |„ HIT »» So. UwadaleAJfo«' MM 9ÉP»tfMjo » fl. livrAsvslsoft Mihom PSSaaSSlIni Sadeereofo mitmu Mgar assloi HBftn.rmrn SüBOTA, S. JUNIJA. iobN M« M zapora l'oie* tega mora plačati $200(/ . globe, ker je lagal pred velepe rete glada vinske kopeli. Njegov odvetnik je takoj vložil priziv. New York. — Earl Carroll, lastnik Carroll's gledališča na Broadwayu, if bil v četrtek obsojen na leto in en dan zapora v tvezni jetnišnici v Atlanti, Ga. in na plačanje $2000 globe radi krivega pričanja pred zvezno ve-leporoto tekom preiskave o ba-kanalski zabavi, katero je Carroll priredil v svojem gledališču v noči dne 22. februarja 11. Na tej zabsvi je bilo 500 gostov obojega spola, opojna pijača je tekla kakor voda in višek zabave je bila scena šampanjske kopeli oa odru, katero je uprizorila Joyce Hawley, 17 letnà igralka, ki je naga stopila v banjo vina. naksr so moški gostje korakali mimo banje, zajemali in pili.. . Carroll je bil nekaj dni poznanje pozvan pred zvežno velepo-roto, da pove, kaj je resnice na bakanalski zabavi, katero so časopisi takoj drugi dan razvpill po vsej Ameriki in vsem svetu. Carroll je pod prisego izjavil, da ni bilo na zabavi niti kapljice ilkoholične pijače in da ni nobena oseba naga sedela v banji na odru. Druge priče so pa izpovedale resnico in Carroll je bil obtožen krive prisege, pred nekaj dnevi je pa bil spoznan krivim. Njegov advokat Herbert C. Smith je takoj po izreku obsbdbe I vložil priziv na višje sodišče. Prizivna razprava se ne more vršiti do prihodnjega oktobra in Carroll ostane do tega časa na prostem pod jamČevino $6000. Ko je Joyce Hawley, Šampanjska kopalka — ki je v privatnem življenju hči lltvinskega mesarja Daugelaaa iz Chicaga — izvedela o Carrollovi obsodbi, je vzkliknlia : "O moj Bog, to je strašno 1" Nato pa je tairno dodala: "Well, jaz ne morem ničesar storiti." NASPROTNIKI delavstva V detroitu be 2e-združujejo. . Preprečiti žele učinke delavske konvencije. , Washington,. D. C. — Predstavniki in podporniki kapitalizma ne drže nikdar križem svojih rok, ksdsr jih po njih mnenju ogrožs nevsrnost. Zadnja konvencija Ameriške delavske federacije je sklenila, da se prihodnja konvencija vrši v mesecu oktobru v Detroltu. Podjetnike v Detroitu je pretresel «ilen .strah, kajti v konvenciji vidijo prvi naval organiziranega delavstva na Detroit, da pridobe neorganizirane delavce za organizacijo. Podjetniki, ki so za odprto delavnico, so sklicsli konferenco nasprotnikov organiziranega delavstva, da se na nji posvetujejo, kaj jim je storiti, da preprečijo u&inke, ki jih povzroči obdržavanje konvencije Ameriške delavske federacije v iMroitu. * . v 1'KlSELNIftKI naselbini S H K ON j eflolci cltajo NAJVEČ knjig. Izmed vseh leposlovnih knjig odrasle (adult fiction), ki jih Jp Sposodila glavna knjižnica v Neuarku, so si jih 25 odsto izposodili dijaki arednjih šol Mlih-school) v svrho zabavne-K* čitanja. V v f>nih podružnicah knjižnice r* kjer prevladujejo tujerodci ,fl njihovi otroci, so srednješolci. ®tr'*> tujerodcev, tvorili večino «Uteljev; izposodili so si od 50 ^ 60 odste izmed vseh knjig. l iker v sobi dijakinje. Olumbus, O.—Profesorji in ur«dniki tukajšnje državne uni-Vfrz*' «m> precej r*burjeni In ao *l"*eli < bšimo preiskavo. V "*ke dijakinje so namreč f4*1' Par steklenic pristnega II-¿"js. Prizadetih je več dija-^terlh imena uprava noče I1*" T»«ta. v katere sobi je '»ker najden, je prostovoljno univerzo ter odšU do- Sahači položili ia polico mokFiške predloge Senator . Reed bo vlažil priziv manjšine. Washington, D. C.—Senatni pododsek, ki je nedavno voda javno zasliševanje o prohibidji, je v četrtek predložil svoje poročilo. To poročilo je seveda tako, k&koršnega je bilo pričakovati—namreč popolnoma suho. V tistem odseku so bili namreč štirje vneti suhači in en sam nepristranski član. Odsek v svojem poročilu priporoča, da se položi na polico vse predloge za omiljenje Volsteadovega «zakona. Poročilo je kratko in suho, oziroma suhoparno. Prohibicij-ski odsek je predložil to poročilo senatnemu pravnemu odboru, katerega „pododsek Je. Pravni odbor bo brez dvoma poročilo odobril ter ga predložil senatu. Senator Reed iz Missouri)) je naznanil, da bo kot član pro-hibicijskega odseka vložil priziv manjšine. Poročilo so odobrili sledeči štiri izmed petih Članov odseka: Mesna iz Colorada, Harreld iz Oklahome, Goff iz Weat Virgin i je in Walah iz-Mon-tane. Ti štirje ao, kakor rečeno, hudi suhačl. Pledloge, ki jih poročilo priporoča, da se položijo na polico, to je, da se jih pokoplje ,so: Edgeva predloga, da se dovoli zdravnikom prosto roko pri predpisa vanju alkoholnih pijač v zdravilne svrhe. Edgeva predloga, po kateri bi bilo dovoljeno doma izdelovati lahke alkoholne pijače zš domačo porabo. * .Edgeva dvojna predloga, ki določuje, da se.v Volsteadovem zakonu besedi 'pol odstotka* zamenjajo z besedami 'dejansko opojna pijača', ter da se prepusti posameznim državam, da določijo, kaj jo dejansko opojni pijača. • Edwardsova predloga, da se dovoli štiri odstotno pivo. ' Predloga senatorja Bruca, do se 18. ustavni dodatek V toliko popravi, ids ima vlada pravico izdelovati in razpečevati alkoholne pijače v krajih, ki to zahtevajo. Edgeva predfoga za splošno glasovanje o prohibidji. Mokrači seveda niso niti naj-manj presenečeni, dš je problbi-cijski odsek podal tako priporočilo, kajti drugega itak pričakoval f niso. Senator Edge z New Yorka, ki je predložil več/no mokrašklh predlog, povdarja, d a so mokrači vendar veliko dosegli v tej stvarlr namreč da so ameriški javnosti nad vsakim dvomom dokazali popolno izjalovi jen j e^probibici je ter da so javnost prepričali 9 potrebi, da se mora tak krivičen zakon odpraviti ali pa vyj revidirati. PREDSEDNIK DRUŠTVA ftT. 7 SMRTNO PONESREČI^. Claridge, Pa. — Brat John Turk, predsednik društva št. 7 fl. N. P. J., je bil ubit dne 2. junija ob devetih dopoldne, ko ae je na njega v rudniku vaule velika plaat kamenja. Pokojni brat predaednik je bil dober član 8. N. P. J., borec in delavec za napredek članetva. Vaa njegova leta je bil vedno v kakem odboru. Clan društva št. 7 je bil približno štirinajst let. Ponesrečeni brst Turk js bil dobro poznan po tem okraju. V Ameriki Je bival okoli 25 let. Doma je bil od Novega meata i* župnije Stopiče, In je doaegel starost 42 let. — John Srrbmak. taiifc» _______________ * Sole za državljanstvo v a laski. » Teritorija!aa vlada v Alaaki vzdržuje večerne tečaje z*državljanstvo. Ti tečaji se ustanavljajo povsod, kjer najmanj 12 ljudi Izraža željo, da bi ae vpisali v tak» teiate.* Poleg čttanjn. pisanja. "spelling", alovnlee In ra-čunetva ae podučuje tudi apsdo-vina Združenih držav ia osnovni nauki e državljanstvu. Učenci, ki ao as letos vpisali v te tečaje, vključujejo t» df fca* Ijanov, .•....... VstV iz Jigsdsvils v * * ' ' Milijonakc goljufije v lepo-giavakl kaznilnici. Milijonske goljufije v kaznilnici v Lepo-glavi, Vzbujajo vedno večjo senzacijo. Skoda, ki jo je povzročil dr. Saban s svojimi malverza-cijami državi, presega 2 in pol milijona dinarjev, knjigovodja kaznilnice Hinko Marko-vič pa je priznal, da je poneveril preko 100 tisoč dinarjev v gotovini. Markovič "je o svojih tatvipah dobesedno izjavil: "A-ko je mogel moj šef krasti in avanzirati, zakaj ne bi kradel tudi jaz, ki imam otroke!" Zanimiv je način, kako je bila ta velika afera odkrita. Po številnih komisijah, ki ao prišle in našle vae v "najlepšem" redu, je poslanec Antulič končno odkril velike nepravilnosti in zfchteval, da pošlje glavna kontrola svojega odposlanca. V drugi polovici meseca aprila je prišel v Lepoglavo inšpektor glavne kontrole g. Kujič, ki je takoj pričel z delom. Najprej je zahteval skladiščne knjige. Markovič mu je odgovoril, da se tamkaj ne tod i nobeno knjigovodstvo. To je bil Že zadosten razlog, vendar pa se ni moglo še ničesar ugotoviti. Sledilo je na-to zasliševanje uradnikov. Qd nekega uradnika so bila zahtevana potrdila za plačano blago, katero je on vzel pod režijsko ceno iz skladišča. Ko ao bila U potrdila kontrolirana v blagajniških knjigah, je bilo ugotovljeno, da svote prejemkov niso bile zaplaane v Knjigi. Na ta način se je ugotovilo, da je Markovič kot knjigovodja oškodoval državo za preko lOO.OOO Din in izdajal na kosih papirja potrdila za dozdevno prodana živila, denar pa je obdržal zase. 6e hujše je postopal upravitelj Saban, ki je kradel kar na debelo. Prodajal je kaznllnlška drva, aeno in razne ostale druge potrebščine kot svojo laat, jemal denar zaae Itd.— Kaznilniško "knjigovodstvo je v takem kaoau, da" bo treba več mesecev, da "ae spravi vie v red. Dr. Saban se nahaja sedaj v zaporih v Vardždinu, kamor prepeljejo iz Upoglave te dni tudi Hinka Markovlča. Smrtna Itoae. Dne 16. maja je umrl v Kamniku znani tamkajšnji tiskarnar, Anton Slat-nar. — Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani Ivana Pihlerjeva, bivfia trafikantinja. Pred odpuetom večjega števila delava!ve v" Trbovljah. Na plačilni dan 15. maja je bilo' odpovedano delo večinoma mladim rudarjem na raznih okrožjih. Tako n. pr. na Tereziji, dvajae-tim. . Raznesle ao ae že govorice, ds ae bo redukcija še huje nadaljevala. Rudatji v starosti do 30 let ao ae že doaedaj selili v Francijo, sedaj po ugodnih poročilih o tamošnjih razmerah pa ao na vidiku Izaelitve v znatno večjem obsegu. ^Dva razbojnika obsojena aa smrt. Slavonija je ona pokrajina voJugoelavlji, v kateri Je največ razbojpiških zločinov. Po smrti Caruge je povzročila med prebivalstvom največ atrahu tolpa Ivana in Jože Gulina, ki je v zadnjih dveh letih izvršila 2*. razbojnlštev, 1 roparski umor in 15 vlontev. To dni ae je vršila pred oeješkim aodnim atolom eb-ravnava proti članom ta tolpe. Ivan In Joža Gulin sts bils obsojene ns smrt, Szsbo na 10 lat ječš, dva druga obtoženca pa na B,«oziroma 7. let ječe. Oba Ou-Una sta povsem hladnokrvno vzela na znanje smrtno obsodbo. . Grssee čin matere. V Ped-gorici v Črni gori so našli ns bregu potoka Ribnica truplo novorojenca, kateremu Je bilo prerezano grlo. Zverinski materi pa še pi bilo desti, marveč je truplo polila * petrolejem in potem sežgsls. V bližini so našli tudi steklenice, v kateri ss je pred zločinom nahajal petrolej. Zločinske meter» doslej še niso IsslsdUi. Podporni fend radarjev v Trbovljah Islrpaa. Beda rudarskega deisvstvs je po rednfc-eijah ia znižanju plač vedno bij-ša. Sedaj je izčrpan tudi še ped-pomi fond aa brezposelne rudarje In njihove družine. Iz katera- * .. ■, • .* ** PR08VET* AMERIŠKA ZGODOVINA V JIMJII 1 m 2. junija 1817.—Rojhtnl dan ameriškega ianajditelja George Honry (orlissa.—8 svojimi ia-najdbami je zboljšal atojeČI par-ni stroj na tak način, da jo nastala pravcata revolucija v razvoju iatega. En aam stroj, Ugotovljen od njega. jel|anil vse ms-šinerije na razstavi v Philadel-phiji pred 50 leti. Umrl je L 1888. 3. junija 180&Hfc>j»tni dan Jefferaon Daviaa, poglavarja konfedprlrane vlade tekom civilne vojne.—V starosti 20 let je Jefferaon Daviš vstepil v ameriško vojsko kot podporočnik is udeležil se je mnogih pohodov proti Indijancem. L. 1835 se je odpovedal svojemu Činu in se umaknil na bombažno plantkžo v državi Misaiaaippi. Deset let kasneje je bil izvoljen v kongres, nastopno leto pa se je odpovedal in se udeležil mehikanske vojne; bil je težko ranjen v bitki pri Buena V is ta. L. 1847 je postal Član zveznega senata, 1. 1863 pa ga je predaednik Plerce izbral aa vojnega tajnika. Kasneje jo bil zopet Izvoljen v aenat, kjer po je odlikoval izmed prvakov juga. Ko je isbruhnila civilna vojna in so južna driave odstopile iz U*i-je ter atvorile svojo "konfederacijo," ga je konfedarirani kongres iabrsl aa predeednika kan federacije. . O nJem lahko rečemo, da je on ustvaril vojsko Juga, njega mornarico, arzenale in vso organizacijo, ki je bila potrebna za štiniletne vojskovanje Jefferaon Daviš pnekusil priti do koofederirane vojake na sapa-du, ali je bU 10. maja 1045 ujet pri InvinsvUle, Ga. t)dpremili so ge V Fort Monroe in velika porota distrikta, Columbia ga je obtožila veleisdsjs. Ali nikoli ni prišlo do obravnavs. On tudi nikoli ni prosil** pomUoščenje, narobe, zehtevel je, 4a ga aodijo. Po dveh letih zapeve so ga na prigovor vlade prot| poroštvu Izpustili is iftBffr»; #vni žurna-llet Ho race Greeleg ¡je bil eden izmed porokov. jo vključen v splošno amnestijo, ki jo je kongres sklenil koncem 1. 1869. Umrl je 6. septembra 1889 v New Orleansu. kajti prodal je vso onsreto za par «to dolarjev; nakladatelji pa so obogateli. Umrl je v sapuŠČeno-Iti dne 9. aprila 1852 v Tunizu, kjer so ga pokopali. Trideset let kasneje je neki bogat .ameriški občudovalec Pay nove pesmi prl-steljeve ostanke v nas se njegov grofe nahaja v Oak Cemetery v mestu Waahingtonu; širše občinstvo je prispevalo darove za njegov nagrobni spomenik. lš. junij» 1777.«—Rojatni dan ameriške aeatave—Dan 14. junija je "Flag Day." Kontinent talni kongrea, t j. prvi. kongree peljal akladet J om ovino. L)a trinajstorice am ki so 1. 1776 pit) odvisnost, je 14* sprejel resolucijo, avezde in proge S tri pea) poatale h kolonij, le avojo ne-junija 1777 a katero ao (Stars and ve Unije. zaatavi naj bo 6. junija 1755.—Roiatnl Nathana Hele.—NathA Hale Je bil mladi častnik v revducijonar-ni vojski, katerega so Angleži Obesili kot vthuns. Ob isbruhu revolucije je 1. 1775 vstopil v vojske s Činom poročnike In «posUJ stotnik. Koae,1« 'H^rt^® ^uimk n 11 js iL^ofijf I h* landa In je bilo največje važno-Hti, da isfe kak načrt ima ao-vražnik, je Washington iskal za-nealjivega in izkušenega čaatni-kg, ki bi ae vtihotapil čez Unijo aovražnlka In poizvedoval o njegovih načrtih. Nathan Hale se je prlglaeil prostovoljno, preoblečen kot bolandskl učitelj Je prestopil v angleški tabor in napravil načrt o tem, kar je bilo potrebno poizvedetii Ob njegovem povratku pa so ga Angleži ujeli in privedli prod generala Howe, ki je ukazal njegovo u-smrti te v naaiednjags dne. Odklonil je aveto pismo ln duhov-nika. Bil je oiešen. Njegove zadnje benede ao bile S "Edino, kak* ml Je žal, je, da imam le eno življenje, da ga Žrtvujem za svojo domovino/ Kip Junaka je poatavljen t New Yorku. t. Junija«—-Rojstni dna John Howard Paynen. avtorja pesni "Home, Sweet Home." Rodil ae jo v Now Yorku in Je poetaJ gledališki igralec in drafaatakJ pi-aatelj ter prn#etoval mnogo sVe-ta.. V Parizu je I. 1*28 vgissbil svojo opereto MClari or the Maid of Milen," ki>1 je prodal ravna teljs Covent Garden gledališča v Londonu. V tej ^ oigri neka čednostns vaščanka uide s doma s nekim topovskim vojvodom, ali povrne se d<*mov k revščini In čednosti, ko sečnje pijajoČi komedijante piM pes«' Iz domač« vasi. Igra je bila kmalu pozabljena, ali ona paaen "Dom, mej sladki dom" (Home, Sweet Home) je kmalu pooiaše najbolj popularna pesen na Angleškem, odkoder je prodrla v v »se kraj» eeeta. ta peecn poje f vseh nOi jezikih In g» ni či earovega patents—Ta dan js pomemben v zgodovini im iz-msd največjih modernih ilidu-atrij. Tega dna je Charlee Good y u^r dobil li^^nt nalci pfoo^ ^ izdelovanja kavčukovln in vulka niziranaga kavčuka (rubber) Goodyear ae Ja rodil v New Ha venu, Conn., dne 29. decembra 1800, In umrl v New yorku dne 1. julija 1860. Kot mladenič in delal v očetovi trgovini Želsanln. Tvrdka je 1.1880 bankrotirala In Goodysar se Je posvetil zboljša n ju obdelovanja Indijskega kavčuka. L. 1886 js napravil svojo prvo veliko Iznajdbo procea ob dslovsnjs kavčuka potom se|i-trove klaline (nitric scld). Dsl js patentirati vaega akupaj 60 raznih procesov za («delovanje kavčukovega blaga. Deal je Goodyear a avojiml iznajdbami ombgočil aedanjo razaešno rabo kavčuka, brez katerega al dane» ne moremo predatnvitl rasvoja mnogih važnih Induatrij, na pr. avtomobilatva, Ja on vendarle1 ostal revež do smrti, dodim ao drugi, ki ao zlomblli njegove patent», silno obognUH, II. junija 1846.—Pogodbe o oregonakl m»JL—Prod sto loti Je bil severozapadnl kot Zdruftenlh držav, vsebujoč ker so denes dr-žsve Washington, Oregon, Ida ho in deli Montane In Wyomlnga. "samlja nlkJkar." Združene države kakor tudi Anglija »U si Jo prisvsjala. Obe volarlneti eU trdili, da ta ogromni kot spe ds nji ns podlogi raziskav bi na selitve. Združene države ao vts-melje val« svojo pravico na sledeča de Jstvs: L 1788 jo kapetnn Robert Gray is R^itnns priplul s avojo lad j» Columbia v rašm, ki ao jo Indijanci naslvatf OH i^i ici J^ i® ^^ rtanvj^J ^v^jlijft^ bia pa imanu svoj» ladje. L 1804 je amerilka vlada odposlala raziakovatelje Mariwother Uwi as In William Clarke aa z*pa tedaj one pokrajina niso smatrali ia mnogo vredno, ni apor nikdar poatal oater. L. 1844 pa Js dtanofrrataka stranka poatavila nssalltev ln sprejela u-ravnavo oregonske meje kot točko svojega političnega programa, ln za nek^j čsaa se je sdelo kot da pride s Angleško do vojne radi te pokrajine. Končno pa Js bU aprt prijateljsko porav nan s tem, da je bile podplaana pogodba, ki Js uatanovlla aeda-nja meje ob aeverosspBdu. Hsssffsslls .laeaalaasaaa (Nadaljevanj«.) Anton Psvllč Is Podoerkva pri SUram Trgu, SlovsnIJa. Neoše-njen. Prišel ie 8. Januarje v Tampico, Mehiko, in odšel v Monterey, pozpeje pe v Hoalto, kjer js aed^gi meaecev delal v rudnikih; Krnnk TrUden, rojenj, septembra v Podcerkvl« Slovenija, poljsdslac, n^openjen. Potoval Je v družbi a Pevličem. Iz RoaiU sta z nekim Hana Rukmanom odšla v JimeDesi Tsm ja neki mehi-kanski tihotapec zshteval od vsakegs poj2$ dolarjev, da Jih prepelje v Združene države. Pogodili ao as/n. marca okrog 10 svsčsr js enega zs drugim ns konju prepeljsl čez reko. Ns smerlškl atrs«l so korsksll dalje v rsvni amarl po kompaau. Truden Je obelel In ae ločil od tovarišev. 28. marca Je bil v Rock Springy, Tax,, prijet. Ze prej Je bil v Istem mestu aretiran Pavlič. 16. aprila Js bils ukszs-ss deportarMa. — ^kvllč in Truden Sts prišla Iz domovina z navadnim potnim listom sa Italijo, v Tratu m ta si pe pri mehiken-skem konzulu prlbavila mehikanske vise in sta potovala dalje, dokler nista zabrsdls v sitnost. Msrttn Plut, rojen 10. novem-bfs 1881 v Brezdvlcl pri Crnom lju, Slovenije; neoženjen. Izkrcal se je 13, aprila 1926 v St. John, N. B.; Josip Stariha, rojen 61. mar-ca 1884 v Kašči pri Črnomlju; ošenjen. Izkrcal M ja 8. maje 1921 v Quebeeu; j Matije Stariha, rojen 1. marca 1900 v Osojnlkii pri Semiču; ošenjen. Izkrcal se Je 18. sprfls 192A v ftt. Johnu, N. rt. Vsi trije so neksj čsss delali v Kanadi, 1, novembra so ps sku« paj odšli Is.J^mbertona, 9. C* CrsnbroolkBotem ps nJim! Je biffosip Hul ■r, ki j« tudi deportiran. K»r v Yakhu niso našli drle. so korakali da-Ije, kar se beJe slišali, da je v okolici dela za goadna delavce. Korakali ao dklje P<» M-znišk. m ČTVi gi. V Bonnera ali v železniški 1 ne vedočl, da so v državah, To je bilo 18. bra 1916. tam ao bili rani, v januarju, 1 Srcu Je pa bils ukasana ijs. — Jea. Stariha je pri alilanju dejal, dsjs pdstil ssd delo v Kanadi zato, ker je I nevarno, fespodsr Os da je bil •uroV, Matije Stariha se je pri delu poškodoval, a če bi bil bo ton, bi ga bile ubilo, I Zd vsi IRANSKI DAROVI AMRftl-ftKIM UNIVBMZAM ZNA* A A JO SKORAJ 88 MU JONOV. , Tekom šolskega lt so univerae in "I nlh držav dobili ne 661,700,000. V ti vseU se RBpo-padeol darovi in zapuščine s pri-vatne strani, nikakor ps n» prispevki s strsnl občin, držav sli federslne vlsde, Nsjveč dsrov je dobile IUr. vsrd univerzs, namreč čez §?,• 780JKH). Northweatern Unlver-alty v Chlcagu in Yala Unlver-alty ste dobili vaaka čez pet Bilijonov. Un!veraity of Chieegt Js doblls čez dva mlljotui ln toliko tudi Weatcrn Reeerve Uld- vsrsity, John Hopkins Unlver-alty (v lialtlmoru), University of CeMfornls, Ulsnd SUnfOrd Junior Université (v Berkeley-Ju, Cel.), Columbia Unlveralty (v New Yorku), Cornell University (v Ithacs, N. Y.) In Carnegie Institute of Technology (v Pittsburihu) so dobll" vsaka čez en mlljon. lamed izključne ienakih uni. verz je največ darov dobil Vea-ser Coll Jtv. Ileg«, skoraj mllien doler- , 4. Jun. — bor, ki je ne krmlhi po zadnji nekrvavi volti, sestoji isfl nerele Cermone. TI a svojimi «dej vledsjo portugalsko repob. iK ZgnMI Ottervllie, Is ni Bdwerd J. Kingel* je skoro vss svoj dsnar v benčno podJetje, ki po no Unkrotirslo Te brž» omračile t » na dom NAROČITI Mihail Aleksandrovih Bakunin (KONEC.) t Odslej je živel v ft\ lei, ubog in zapuičen. Njegova *.ena in otroci, ki jih je bil znova poklical iz Rusije k sebi, so ga našli v največjih gmotnih stiskah. Brstje njegovi eo gs zapustili že poprej, na račun svoje dedi-ičine pa je prejemal le male zneske. Tudi mu je bolezen povzročila velike bolečine. Junija I. 1876. se je podal od svoje družine iz Lugsns v Bern k svojemu prijatelju, zdravniku Adolfu Voetu, da ga poskuša ozdraviti. Toda njegova bolezen ni bila več ozdravljiva. To je kmalu aam spoznala, rekoč: "Jaz ne pptre bujem ničesar več, jaz sem svojo pesmico izpel." Umrl js 1. juiijs 1876. Bakuninova socijalna načela so morejo ugotoviti takole: 1. Po svoji obliki so antlpo-litična. Tudi najbolj demokratična republika je naailstvo zaradi politične centralizacije,. ki jo uvaja. Centralizacija in vsemogočnost držsve zanikujeta o-sebno svobodo. Zato mora država aploh izginiti s svojo politično uprsvo in svojimi mejami. Ns mesto centralizirane politične javne uprave, kakršno pri-nsšs seboj vsak državni ustroj, naj stopi gospodsrska uprava, toda sloneča na "rešilnem prin» cipu federalizma". Kdor priznava "politično državo", pe naj bo že absolutistična ali konstituci-jonalna monarhija sli celo demokratična republika, priznava s tem tudi "vlsdarstvo in eksploe- (1814—1871) tacijo." Nobena ustava, naj bo ia tako zelo liberalna, ne more žar. odpraviti razredne razlike med — " ljudmi. Nobeden parlament, tudi najbolj republikanski, ne more dati ljudstvu prave svobode. Zato za proletarijat legalno parlamentarno udejstvovanje nima pomena, froletaraka politična stranka znači že kompromis s politično državo. Politična enakost je prav takšne laž, kakor je bila laž pravna enakost. Parlamenti so se preži veli, zaksj tudi eplošns volilne pravica je laž in fikeija. 2. Socijalna revolucija mora uresničiti anarhijo. Ona mora uničiti vsako vladaratveno načelo. Vlsdarstvo se mora spremeniti v navadno upravo nujno potrafenih skupnih zadev. S politično državo bo izginila tudi politična eentralisacija in nova organizacija družbe se bo razvila od spodaj navzgor, svobodno in po potrebi. To je edino družabno načelo, ki bo zagotovilo posamezniku in possmez-nim sodjslnim skupinam popolno in pravo svobodo. 8. Propaganda dejanja je potrebnejša kot Vse oetalo. Delavcev je veliko, je dejal, toda masa ne pomenja nič, ako ni organizirana. Organizacija pa je potrebna, da z revolucionarnimi čini uničuje uredbe obstoječe družbe. Vsaka revolucija mora strastno uničevati, kajti ssmo uničevanje je plodno, ker rodi in poetavlja nove svetove. Zato je vsak upor kerietem ČOprav brezuspešen. Prvič navaja ljudstvo na vero v lastno moč te ga ojunačuje, drugič pe je možno, da ee lokalni upor razširi v velik revolucijski po-Zato je najboljša bojna metoda — pučizem. V svojem "Revolucijakem katekizmu" pravi: Revolucijonar je posvečen človek. Oeebnih koristi, zadev čutil ali nagnenj ne sme poznati On nime ne lastnine ne imena Samo ena misel, strast, predmet mora poznati: — revolucijo! V svojem srcu se mora odreči meščanskemu redu, zakonom, običajem, omikanemu svetu ln tisti morali, ki jo priznava in povzdiguje sedanja družba. On mora vse to nepomirljivo pobijati in živeti samo cilju, da tO končno uniči. — Pravi revolucijonar ne priznava "vede" meščanske družbe. Resnično vedo bo ustvarila šele bodoča, nova družba. Edin cilj je rušenje. Zaradi tega, samo zaradi tega ae uči mehanika» fizike, kemije in morda še medicine. — Vse, kar revolucijo pospešuje, je nrevno. Vse je namreč nenrav- PSVZTS*^ no, kar razvoj revoflidje kakorkoli ovira. Pravi revolucijonar napravi akušnjo le s svojimi dejanji. Več vrst je teh ljudi, ki ae medsebojno vežejo. Tiati pr ve vrste morajo z onimi druge in tretje vrste delati kot s sebi saupanim revolucijskfpi kapita- 4. Glede narodnostnega vprašanja js stal Bakunin na ftališču pravice samoodločbe za vsak, še tako mal narod. Vsak narod ima pravico, vezati se s katerimkoli, narodom se hoče ali pa se Ofi njega ločiti. To je najva£ Pavel i molčali. *T (Delje.) \ m 'Ta Je pa dobra!" je dejal don Sasnim smehom. DrugI so ledeno pat je nadaljeval: "Tudi ne verujem, da bi s to zvezo mogli ustvsriti kaj dobrega. Društva morebiti po-spešujejo plače, morebiti obrti, morebiti trgovine, vede in resntoe pe ne. Obnove SI bodo nekega dne izvršile, ker misli so močnejše od ljudi in gredo naprej; toda vi, ki jih oborožate sa bpj in jih silite korskstt v četah, jih Ivpo. stavite strašnemu ognju. kf jih ustav! za pre-cej časa. Posameaniki, Mesije so tisti, ki pospešujejo vedo in vero. Ali imate kakega svet-nika med seboj T Ali pS veste, kje bi ga dobili ? Dobite ga in pošljite ga naprej ! Ognjevite beseda, velika Ijubeaen, dvoje aH troje majhnih čudežev, dopovejte mu, kako naj govori, in vaš Mealja doseže več nego vi vsi vkup." Opet je obmolknil In Ivan je začel govoriti. "Morebiti si gospod opst," je rekel, "nl mogel še ustvariti pravilnega pojma o zvezi, ki si jo želimo. Pravkar smo ss bili zdrtfill v nemi in živi molitvi, lAŠoč ujedinjenja v božji pri-čujočnostl. To kaša značaj naše zveze. .Motreč zla, ki razdevajo cerkev in ao v bistvu neskladnosti med njenim spremenljivim človeškim živ-Ijem in njenim neepsemenljivim življem božje resnice, se ml hočemo zedinifi v Bogu-Resnicl z željo, naj On odpravi te neskladnosti ; in hočemo se tudi čutiti oodlnjcne. Takemu zedinje. nju nI treba sporasumljenj glede posebnih idej, dssi imsmo nekateri Izmed nss precej skupnih misli. Mi ne nameravsmo započeti ne javnega ne zasebnega združenega pokreta, da bi udoj-stvlU to ali ono obnovo. Jaz sem zadost i star, da ie pomnim čase avstrijske vlade. Ce so se takrat lombardaki in benečanskl rodoljubi zbirali k političnim pogovorom, niao pri tem snovali vedno le činov |arote in Vstaje; pravili so Hi novosti, spoznavali se, oživljali plamen ideje. Isto hočemo delati mi na verskem polju. Gospod opat Marinier naj verjame, da ono zani-kujoče soglaaje, o katerem je govoril, lahko popolnoma zadoetuje. 8kušajmo ga razširiti, da bo Obsegalo večino naebraženih vernikov, da prodere v hierarhijo: videli boste, da bodo trdil, na soglasja začele ekrivoma zoreti v njem, kakor t ivo tvor no eeme v trohljivi plodovi luičini. Da. zanikujoOe aogtaaje sadostuje. Dovolj je, ako Čutimo, de Krlstova cerkev trpi. da nas to združi v ljubezni de na* matere in da vaaj molimo zanjo, mi In naši bratje, ki kakor mi ču-tijo. da trpi! KaJ#»nit<' gospod opat?" Opat je mrmral s komaj vidnim nasme-hom: "Ceet beeu rneis ce n'est pas la logique." (Upo je to, a logike nunnU » # Don Pavel je vzrojil: "Kaj logika P "Ah P jO odvml! Marinier z zlobno skesanim Obrasoei* * "Ce ae odpovedujete logiki,. P Don PavOl ees v ..gnju hotel protesti-ratl, s profoeor Dane mu Je pomignU, naj miruje. "Mi ae m odppsdujemo logiki," je rekel. "Le da ni tako lahko meriti logično ceno sklepa v sadovi MMPb ljubezni, vers kakor I..- gično ceno sklepe v zadlvi geometrije. V naši zadevi je logične postopanje ekrito. Gotovo ni hotel moj drafi prijatelj Marinier, ki šteje k najrazboritejšim glavam, kar jih poznam, v odgovor mojemu dragemo prijatelju Selva povedati tega, da moramo, če zboli peeba, ki jo zelo ljubimo, sdgiašati glade načiha, kako jo ozdravimo, še preden pohitlmo vkup k njeni postelji." "To so krasne podobe," j* rekel opat Marinier preoej živahno. "A sami dobro -veete, da primere niso dokazi!" Dpn Klemante, ki je stal pokonci v kotu med oknom ln izhodom na hodnik, in profesor Minucci, sedeč zraven njega, sta dala znamenje, da bi rada govorila. Mahoma sta odnehala, hoteč drug drugAiu prepustiti beeedo. Selva je predlagal, naj prvi govori menih. Vsi so se' zazrli v ono plemenito pbličje višjega angela, ki je ssrdevalo, a se moško dvigalo. Don*Kle-mente se j* nekoliko obotavljal, nato^je spregovoril s svojim mehkim, od skromnosti zastrtim glasom: "Gospod opat Marinier je povedal nekaj, kar se ml zdi salo resnično. Rekel je: svetnika nam je treba. Jaz tudi mlsHm. Kdo ne? Jaz se ne odpovedujem nadi, da že kje živi." "On," jeeemrmrel don Pavel. .¡. "Zdaj," jf nadaljeval don Klemente, rad povedali gospodu opatu Marinieru: mi bodimo nekakšni preroki tega svetnika, tega Me-sije, pripravljamo mu pot, kar končno pomeni le to, da vsbujajmo vsepovsod čut za potrebo obnovitve vsega, kar je v naši veri odelo, n4 telo reenlce, tudi če bo ta obnovitev za nekatere » vesti zelo bolestna. Ingemiscit et parturit! (Vzdihuje in rodi.) In da vzbujajmo čut za vse to. stoječ na popolnoma katoliških tleh, pričakujoč novih postav od atarih oblasti, obenem pa dokasujoč, ds se nam, če ne izmenjamo tako dolgo In v tolikih neurjih nošenih odel, noben ollksn človek več ne približa, In Bog ne daj, da J>i mnogi Izmed nas slekli brez dovoljenja, radi neznosne zoprnosti. Rad bi tudi rekel goapodu opatu Marinieru, čq mi dovoli: ne imejmo preveč Človeškega strahu!" Toplo pritrjeval no mrmranje mu je odgovorilo ln Mlnucu je vee tresoč se odobraval. Dočim je govoril opat Marinier, eta di Leynl in 8elva na njegovi nagrbančenoetl videla, kako kipi v njem; in Ivan, ki Je pbznal ponosni značaj tega mističnega aaketa. je eklenil, da poeti govoriti prej don Klemenu in mu da ča-sa. da ae pomiri Zdaj je kar skočil. Beaeda mu ni bila tekoča, trgala ae mu je od prevelike nasilnosti ln m» raztrgana valoma vrvrala s ustnic, vendar je bila jasna in mogočna v svojem krepkem rimskem naglasu. "Evo! Ne imejmo človeškegs strahu! Mi hočemo prevelike reči Hi preveč močno Jih ho-čemo, da bi Imeli strah pred ljudmi! Ml hoče-mo občevati v živem Krietu, vsi oni, ki čutimo, ds se pojem poti. resnice ln življenja, da ee.,. ■ ae .. . ae .. . — da se širi, evo, širi ae v našem srcu. v našem razumu! ln trga toliko — kako naj rečem? — starih povojoev formul, ki nas stiskajo, ki naa duši jo. ki bi zadušile cerkev. Te bi cerkev bila umrljiva! Občevati hočemo v živečem Krietu. vsi oni, ki naa žeja — šejk, go-«pod opet Marinier! Jteja! Žeja! — naj naša vera. če lzgi*i v razaežnoetl. raste v trdnosti — »tokrat naj ae podvoji, raste naj. šivi naj Bog! — ln Itšereva naj izven nas in čisti naj. pra-vim, kakor ogenj, najprej misel, nsto katoliške dejaaje — evo!" (Delje prihodnjič.), politične pravica narodov ■je k državni enotnoeti cene in v evrho ustvarjanje velikega naroda, je ndj bolj nevarno svobodi. Tendence časa gre za tem, da uniči vse velike in male politične centralizacije, na mesto katerih bo stopila svobodna ekonomska or-gaaizadjs, ki bo slonela ns kolektivnem delu in splošni solidarnosti \ 6. Slovenstvo 'je proglasil se idejnega nosilca bodoče socijalna revolucije, ker so Slovani v obče svobodoljubni, preprosti In sovražijo vsako državno organi zacljo v obče. Carski despoti-zem, ki tlači Rmrijo, je nemškega izvora, zakaj' ruska država nima elč ruskega duha, pač pa tatarsko-nemštega. Vsi njeni trije dfebri — ortodoksija, av-tokratlja in nadjonallzem — eo stvor adružitve tatarskega bar-^aretva in nemška politične znanosti. Nemcev Oe zaradi njihove korektnosti in disciplinarnosti ni ljubil. BlUUe so mu bili romanski narodi, čeprav je sam bil učenec nemške filozofije. »4 / Na evoje rojake je imel Bakunin velik vpliv, zlasti tudi na Aleksandra Hercena, ki je dolga leta vodil ljuto borbo z neenar kimi „sredstvi proti .cariatični gnjilobi v Rusiji, in pe na kneka Petra Krapotkina, znamenitega roškega revdlucijonarja in pub-licista svetovnega slovesa. Kra-potkin je bil rojen 1.1842. v Moskvi} Njegovo zunanje življenje je nekoliko nallkoVplo onemu francoskega sodjalnega utopi-eta grofa St. Simona, ki je bil potomec Karla Velikega. O knezu Krapotklnu pa se trdi, da je bil potomec ruske vladarske družine R0 rikov. V mladosti j e bil »a dvoru paf, potem kavale-rijski oficir in končno celo cesa-ričin komornik. Na potovanjih po Švici in v Belgiji ae je seznanil s delavsko "interaacionalo", zlasti pa'z Bakuninovtmi idejami. Leta 1878. ge bil osumljen nihjlistfcne projttfcande in zaprt v trdnjavsko ječo. Po treh letih se mu je poaeačllo uiti v Švico, kjer je zadeMzdajat! revolucijski lift "Le Revolte". Na Francoskem se ji udeležeVal u-porov in Širil anarho-aocljaMatič-no idejo, zaradi česar je bil obsojen na 'petletno ječo. Po štirih letih |b ga izpustili pod pogojem, dfc se izseli. Sel je v Londoft. Kakor pkoraj vsi Rusi, tako je tudi Krapotkin bil prepričan, da je med ljudmi tem več siWe, Hm večji je dršavljanska svo-* bode. Zato je bil tudi on, kakor Francoz ¿roudhon In njegova rojaka Bekunln in Hercen izrazit federalist. Romanski in slovanski socijaliatl ter komunisti so se ločevali od nemških slasti v vpt-aianju centralizacije in de-central izefcijs. Prvi ao bUi za čim svobodnejša zvezo med ljudmi in narbdl; zato so bili za federalistično ekonomsko ureditev ČloveAke družbe v vseh pogledih. Ostali so bili centralist! in zato je n. pr. feakunin očital Marxu, da dela U za velenemški imperializem. Krapotkina je v tem pogledu potrjevaftaUati primer švicarake "Juro"; precej časa je namreč živel ln občeval a tamošnjimi u-rarji. Dopadla mu je posebno organizaelja "Jura-zveza". Ta zveza je'fella delaveka organizacija, ki pd je v naaprotju z Mar-xovimi idejami alonela na zelo «vobodoljabni ustavi, čiato v smislu bakuninovstva. Vsak kraj, celo vsaka sekcija ae je smela retvijati po svojih lastnih načelih in potrebah. Sam piše: "Tu sera našel primer, kjer delsfrci niso bili le masa. k! jo vodij* maloštevilni ljudje, uslužujod jo yuno svojim političnim s vrha m. Njihovi vodniki niso bili nič drugegs kot le posebno delavni eodrugi, bolj vzpodbudi tel j i kot pa resnični vodniki. Jasen vpogled, zdrav razum, zmožnost reševanja zapletenih eocijateih vprašanj, kar vse aam našel med temi delavci. zlgati pa onimi srednje življensko dobe. je napravilo na mene globok vtis. Trdno sem prepričan, da tavor odličnega vpliva, ki ga bo imela "Jura sveta" na rOevoj socijallzma v ob-če. nl *aa»o v njenih autivladiaih ln federalističnih Idejah, temveč tudi v tem, da urarji "Jure*' Izražajo I» Ideje po evojem sdra- umu v tako zelo pametni obliki. Brez njihove pomttfbt ta načela iporda še dolgo ostala abstraktig>st sama." Kakor Bakunin, tako je bil tudi Krapotkin za revolucijonar no taktiko. Tudi trdi, da bo prvo delo eocijalne revolucije rušenje. Nagon uničevanja, ki je naraven in upravičen, ker je obenem nagon obnavljanja, bo popolnoma uzadovoljen. ; Koliko Šare bo treba pomesti!, Ali ni vse potrebno prenovitve: hiše, mesta, obrtna in poljedelska o-bratovališča, skratka vse družabne uredbe. Brez odlašanja je treba vse porušiti, kar se itak mora odpraviti, zapore in ječe, utrdbe, namerjene na mesta in na tlete nezdrave mestne dele, katerih okuženi zrak so ljudje tako dolgo vdihavali." Aleksander Hercen p Bakuni-novimi načeli ni povsem soglašal, ker je bil samoruski revolucijonar. Soglašal pa je ž njim glede federalistične ureditve bodoče druflbe. Njegovo pučlstov-sko taktiko je zavrnil. V svojih "Pismih staremu eodrugu" (Ba-kuninu) pravi, da ga Joči od so-cijalietičnih radikalcev zgolj metoda. Oni poaegajo kar za ciljem, on pa mleli, da je treba ta cilj šele polagoma pripravljati. Proletarijat še ni dovoljno vzgojen, poučen in omikan, da bi mogel zavledati. Na nerazumevanju in nevednosti sloni vsa moč*sedanjega reda! Prenagljene revolucije še ne dado pro-letarijatu potrebnega znahja, zakaj proletarec je že velikokrat revoltiral, a vselej se je šele na barikadah zavedel, da ni ma prapora s seboj. Komuni zem je eicer na pohodu, a prodno bo mogoče enakooblastje, mora zavladati enalcomožganje. Tega pa nl mogoče masam enostavno vcepiti, kakor jočejo to storiti neresni ljudje, ki grobo silo bolj cenijo nego razvoj." Ta razlika med Hercenom in Bakunigom je v toliko zanimiva, ker razkriva jedro prepira tedaj in dandanes. Jedro je v vprašanju, doklej gre evolucija in kje začenja reyolucija? To dernem so Anton pokal, 727 E. 157th Street, Clevsland, Ohio. ■ John KriAnančIč, 13111 Beningten Ave* Weet Park, Okie. Andrew Vldrich, R. F. R 7, Box 103, Johnetown, Ps. ■ John Rimac, 5555 Rueeell SU Detroit, Mich. Prank Stular, 13705 St. Aubla, Detroit, Mich. John Golob, Bex 144, Bock Springe, Wye. Proletarec, 3639 W. 26th Street, Chicago, III. Ali pa p|šite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. ' 2657 So. Lawndale Ave^ Chicago, III Obzirom aa posted pravilnik čikaikih Imačaih druHev ia sa lašje aravaavaaje napram temn pravila, oerejilo je npraritelJstTO la ravnateljstvo te banke délavai čas. katsri ss PRIČENJA PRVEGA JUNIJA 1926 ▼ pondeljek in soboto od 9. vre dopoldne do 8. ore «veéer, drage dneve od t ure dopoldne in do 4. ure popoldne. Vala naklonjenost ia sodelevaaje v prolsrajaaja te aaredbe MU če vrlo KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLÜE ISLAND AVI. CHICAGO, ILL. • —- " g 49 Mr 't t/L i NAJVEČJA BANKA NA ZAPADNI STRANI