FR. ROJEC Sela pri Šumberku lovenija ima mnogo lepih in znamenitih krajev, ki so širši javnosti le malo znani. Tudi Dolenjska zasluži pozornost zaradi svojih mirnih nepreglecU nih gozdnatih brd in obširnih dolin s prijaznimi selišči in rodovitnim poljem. Med vojno je ravno Dolenjska v obilni meri zalagala z živili ljubljansko in daljno istrsko prebivalstvo, ki je dan za dnem pošiljalo številne družinske člane v bližnje in daljne vasi vse Dolenj* ske, da so nabirali tam življenjskih potrebščin za stradajoče družine. V gozdnatih dolenjskih pokrajinah pa je skritih tudi mnogo tako prijetnih in zanimivih krajev, da napravijo na tujce že pri prvih obiskih neizbrisen vtisk. Izredno' lep in zanimiv kraj je prijazna vas Sela pri Šumberku, ki stoji precej visoko med gozdnatimi griči in hribi nekako v sredini med dolenjskim Št. Vidom in Žužemberkom. V ta kraj dospeš iz Ljubljane od najbližje železniške postaje Št. Vid pri Stični v pičli poldrugi uri. Krajevna podoba je posneta po moji akvarelni sliki v jesenskih barvah iz 1. 1925. in kaže vas Sela od severozahodbe strani. V ozadju na desni je kopičast hrib z razvalinami gradu Šumberk, ki so ga prvotno imenovali z nemskim imenom Schonberg (Lepi hrib), a na levi je na nižjem podolgovatem porobku nizek grič z grobljo gradu Kozjak. Še bolj zadaj se med Šumberkom in Kozjakom razteza vinska gora Lisec, nad Kozjakom bolj proti desni vidimo v daljavi "¦¦¦.• 37 grad Hmelnik in Trško goro pri Novem mestu, a zadinji hribi so Gorjanci. Pomembno in značilno je, da si je prvi najboljši slovenski pisatelj Josip Jurčič, ki je bil tudi dolenjski rojak, izbral prav ta kraj< za glavno prizorišče svoji prvi znameniti daljši povesti »Jurij Kozjak«. To je dokaz, da je tudi njemti moral kraj izredno ugajati. Jurčič je za gradova Šumberk in Kozijak najbrž zvedel že kot dijak nižje gim« nazije \z Valvasorjeve zgodovinske knjige ter si oba gradova v raz* valinah ogledal med velikimi počitnicami. Prišedši po cesti od Za« gradca skozi Orlako, je najprej obiskal Šumberk. a od tukaj se je potem napotil še na tri četrt ure oddaljeni grad Kozjak. Ker se mu je zdela okolica tega gradu prikladnej&a za. povest, nego ona okrog 1 - *S 3 H Šumberka in ker mu je bilo bolj všeč tudi slovensko ime Kozjak, je ta kraj določil za bivališče glavnim junakom povesti, ki se je z njo proslavil že kot sedmošolec. Zdaj pa si oglejmo s pomočjo- v skupino združenih sličic vas Sela od jugovzhodne strani pod štev. 3, a pod drugimi številkami druge krajevne zanimivosti! Nad vasjo na levi vidimo zadnje najvišje njive, ki meje proti sredini slike na gozdič samih mladih kostanjevih dreves. Gozdič ime* nujemo Kostanovje. Od roba tega gozdiča vidimo vas in nje okolico, kakor to kaže prva slika v tem spisu. Od Kostanovja na desni za vasjo se dviga hrib Vrh, ki je zdaj ves porastel z mladim gozdnim drevjem, a na vrhu je velika kmetija z Hčnim domom. Med njivami na Vrhu je tudi vinogradič. Dobrot tega vinogradioa sem bil letos 19. sep* :* * v . .'S* ¦¦¦¦-,=' ¦ .-. . . • tembra tudi jaz deležen, ker sem ta dan zopet obiskal Vrh in jie bil ravno takrat prijazni vrhovški gospodar z&poslen s trgatvijo. Vljudno me je povabil na pokušnjo k dvema polnima posodama lepo zrelega črnega grozdja. Levo pobočje Vrha ter obsežne rebri in doline dalje za Kostanovjem so bile nekdaj vaški pašniki z zelenimi tratami in z nizkim grmovjem, kjer so vaški pastirji skupaj> in vsevprek pasli vaško živino. Tiam sem nekaj let svoje deške dobe pasel tudi jaz očetovo čredico. Pozneje so večji posestniki zabranili skupno pašo in zagradili svoje boljše pašnike. Paša je nato popolnoma prenehala. Vsi pašniki so zdaj prekriti z mladimi gozdovi, ki v njih raste mnogo lepih košatih kostanjevih dreves. Ti gozdovi nudijo prijetna izpre« hajališča posebno v poletju, ko kostanj cvete, in jeseni ob dozore«. vanju bogatega sadu. (Dalje.)