SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 30
ESLOVBNIA LIBRE!
BUENOS AIRES
27. julija 1967
Vatikanski koncil — končna zmaga nauka svetih bratov
Obisk papeža Pavla VI. carigrajskemu patriarhu Atenagorju kaže v novi luči veličino sv. Cirila in Metoda, dveh svetnikov, katerih spomin smo nedavno praznovali.
Vzhodna Cerkev ju imenuje , ravno-apcistolnije“, t. j- enaka apostolom. To v polni meri zaslužita. Brez pretiravanja lahko rečemo, da nimata primere med duhovnimi velikani vesoljne Cerkve, ki ima med svoiimi svetniki take genije kot so sv. Benedikt, Bernard, Frančišek in Ignacij. Vzgled in duh teh svetnikov živi v njihovih redovnih družinah do današnjega' dne, in vsa Cerkev. posebno še zahodni svet, jim mnogo dolguje. Vendar sta 'bila sveta brata v nekem oziru še bolj univerzalna, in pogledi tistih, 'ki se posebno med slovanskimi naredi trudijo za cerkveno zbližanje in zedinjenje, se neprestano vračajo k zgledu in nauku svetih bratov. In !ko je lansko leto grška pravoslavna Cerkev praznovala njun jubilej, j ni mogla mimo dejstva, da sta bila v' zedinjenju s svetim Sedežem.
V teh kratkih vrsticah je nemogoče prikazati vse delo svetih bratov. Bila ista misijonarja in ekumenista v današnjem pomenu te besede. Spomnimo se samo njunih misij k bagdadskemu mohamedanskemu kalifu in k pojudenim Hozarom na Krimu, kjer sta v ,.ekumenskem“ duhu pojasnjevala in branila krščansko vero. Ko sta se vračala od Hozarov, sta stopila v stik z nekaterimi knezi južnoruskih slovanskih plemen.
Sv. Ciril in Metod sta neposredno ali posredno po svojih učencih duhovna očeta vseh slovanskih narodov, t. j. ve,č j kot petine vsega krščanskega sveta. Čeprav Slovenci nismo prejeli luči sv. vere naravnost od njiju, ju vendar smemo, če že ne moramo prištevati med svoje duhovne očete. Precejšen de] vzhodnih Slovencev je bil -namreč v nadškofiji sv. Metoda; kulturno delo sv. bratov je segalo tudi med nje in pustilo svoje sledove (Brižinski spomeniki). In prvi slovanski duhovniki, o katerih zatrdno vemo, da so bili posvečeni v Rimu, so bili ravno Slovenci. Bili so to mladi fantje, ki sta jih sv. brata našla pri slovenskem knezu Koclju ter sta jih v času svojega bivanja pri knezu Koclju poučevala o sv. veri ter jih nato vzela s seboj v Rim.
Veliko versko-kulturno delo svetih bratov med zahodnimi Slovani in njuni načrti so zaradi takratnih političnih razmer začasno propadli, čeprav ne popolnoma. O tem pričajo ostanki Slovanskega bogoslužja, ki je v okrnjeni obliki živelo med Čehi in Slovenci skozi stoletja, med Hrvati pa se je ohranilo vse do danes. Toda nauk Sv. Cirila in Metoda, da je edinost Cerkve mogoča samo s tistim, ki ga je sam Kristus postavil za vidnega Namestnika, 'katerega sta spoštljivo imenovala „Apostolik“, in da ima vsak narod pravico do svojega bogoslužnega jezika, je bil med zahodnimi in južnozahodnimi Slovani zmeraj živ.
Prvemu so ostali v ogromni večini zmeraj zvesti, za drugo ipa so se, kolikor so razmere dopuščale, borili. Tako so bili Čehi, Slovaki, Slovenci in Hrvatje prvi od vseh katoliških narodov, ki so pod Leonom XIII. dobili rimski obrednih in del bogoslužja v svojem jeziku. Končno zmago pa je učenje svetih bratov dobilo na II. vatikanskem koncilu, ki je to pravico priznal vsem narodom.
Sveta brata sta most med pravoslavnimi Slovani in svetim Sedežem. Njun nauk in zgled neprestano oznanjata, kdo in kje je tista skala, na kateri je Kristus postavil svojo Cerkev. Mirno lahko rečemo, da bi bilo delo in napori za zedinjenje vzhodne pravoslavne Cerkve s katoliško brez sv. Cirila in Metoda še veliko težje, kot so. Nepristransko raziskovanje dela in življenja svetih bratov pa pomaga premagovati težave na poti k Petrovi skali. „Ali sv. Ciril in Metod nista vedela za spore med Fotijem in papežem Nikolajem?“ se vprašuje M. Poznov (1953), znani ruski (profesor cerkvene zgodovine na Rijev-
PAPEŽ PAVEL VI. V TURČIJI
Papež Pavel VI. je v torek priletel v Carigrad na sestanek z 81 letnim carigrajskim patriarhom Athenagora-som z namenom, da bi napravil nov korak k združitvi pravoslavne Cerkve s katoliško.
Papež Pavel VI. pa je poleg prej omenjenega namena priletel v muslimansko Turčijo tudi kot romar, ko je obiskal starodavne krščanske svetinje v Efezu ter se razgovarjal o bodočnosti krščanskih svetišč v Jeruzalemu.
Na letališču so pozdravili papeža Pavla VI. turški predsednik Cevdet Sunay, vladni predsednik Sulejman De-mirej ter patriarh Athenagoras, s katerim se je papež pri pozdravu objel.
’V' sredo je papež Pavel VI. odletel v Izmir in od tam odpotoval v Efez, kjer je po tradicionalnih poročilih apostol Janez leta 95 po Kr. napisal svoj evangelij. Pavel VI. se je podal v baziliko :sv. Janeza ter tam sprejel v av-
dienci 1500 vernikov, med njimi 600 ameriških vojakov, ki so nastanjeni na bližnjem ameriškem letalskem oporišču Gigli.
To papeževo potovanje, ki je že peto potovanje Pavla VI. v tujino v njegovem štiriletnem vladanju, je eno izmed najbolj diplomatsko kočljivih papeževih potovanj. V Turčiji je samo ok. 200.000 kristjanov in vsi krščanski cerkveni dostojanstveniki niso navdušeni za združenje z Rimom. Patriarh Athenagoras je pa ves predan tej ideji.
Kakor je znano, se je Pavel VI. prvič sestal z Athenagorasom leta 1964 v Sveti deželi. Odnosi med obema so od takrat postajali vedno tesnejši in ■toplejši. Papež Pavel VI. je pred potovanjem v Turčijo izjavil, da bo na I tem novem srečanju s patriarhom Athe-jnagorasom poskušal „zgladiti pot k ■pomirjenju in združitvi obeh cerkva“, ki sta ločeni že od leta 1054.
Moskva hujska Arabce
Revolucija črncev v ZDA
Kakor lansko poletje, tako so se tudi letošnje poletje v ZDA začeli in se razširili po vsej državi izgredi črncev proti belcem. Od New Yorka na atlantski obali preko Detroita do pacifiške obale je med severnoameriškimi črnci iznenada vzvalovila sla po maščevanju nad belimi Amerikami. Množice črncev so se podale na požiganje hiš, ropanje in krajo.
Ameriška vlada je nekaj časa mirno gledala to početje, toda končno so iz posameznih držav začeli prihajati pozivi guvernerjev za zaščito s federalnimi vojaškimi oddelki, ker krajevne policijske enote niso več mogle vzdržati pritiska. Najhujši izgredi so bili ta teden v dvamilijonskem Detroitu, kjer je zgorelo do tal več blokov dvo in tronadstropnih hiš. Tako črnci kakor belci so v izgredih utrpeli tudi smrtne žrtve, ranjenih pa je na stotine ljudi.
Ameriške oblasti z budnim očesom zasledujejo razvoj črnskega vprašanja ter je vlada pripravila in že izročila kongresu v proučevanje in odobritev nove zakonske osnutke za rešitev tega težkega problema. Zaradi izgredov v Detroitu je kongres začasno proučevanje teh zakonskih osnutkov odložil, ker hoče na ta način izvajati pritisk na črnske voditelje, da bi prenehali s, svojim uničevalnim nastopanjem.
V Newaku v državi New Jersey so črnski voditelji sklicali minuli teden štiridnevno zborovanje, na katero so pripustili samo črnske delegate. Tudi belemu tisku je bil vstop na zborovanja prepovedan. 'Po končanih zasedanjih so objavili resolucijo, v kateri pozivajo na delitev države na dva naroda: belega in črnega.
Zborovanja se je udeleževalo ok. 1000 delegatov iz vse države- V drugih resolucijah delegati zahtevajo vojaško vežbanje črnske mladine, proglasitev posebnih črnskih narodnih praznikov ter ustanovitev posebne samo črnske univerze z odgovarajočimi nižjimi zavodi v vsakem ameriškem mestu.
Na zborovanju so nekateri delegati nastopali tudi proti krščanstvu kot takemu ter ga označili za „religijo belih“. Ti delegati so pozvali na „bojkot
tudi črnskih krščanskih cerkva, če se ne bodo priključile črnski revoluciji“. Dalje so delegati izglasovali resolucijo, v kateri zavračajo kontrolo rojstev kot „zaroto belcev, s katero hočejo iztrebiti črno raso“.
V eni od številnih resolucij tudi zatrjujejo, da se ,,črnci nočemo združiti z bele'; naši interesi niso interesi belcev. Naš fizični, kulturni in moralni svet ni svet bele rase, pač pa popolnoma različen od njenega.“
Ameriško časopisje pri opisovanju črnskih izgredov pripisuje le-te rasnemu sovraštvu med črno. in belo raso in le tu in tam se čuje glas o komunistih, ki stojijo za to črnsko revolucijo, ki vedno bolj zajema ZDA. Nekateri opazovalci pripisujejo izbruhe nemirov tudi, smešno-, poletni vročini in vlagi, kakor da bi bili črnci živali, ki reagirajo izključno na vremenske spremembe,-
Še med izgredi po ZDA je eden od črnskih revolucionarnih vodij, 25 letni Stokely Carmichael iz , ZDA odletel v London, od tam pa v Prago in naprej proti vzhodu. Ameriška poročila niso vedela povedati, ali je odletel v Moskvo ali v Peking po navodila za nadaljnjo vodenje črnske revolucije v ZDA. Londonska poročila se nagibajo k mnenju, da je Carimichael odpotoval v severno-vietnamsko prestolnico Hanoi, od tam pa se bo ustavil v Pekingu.
Kakor sm0 pisali v enem naših uvodnikov že ob lanskih črnskih izgredih v ZDA, ostajamo tudi sedaj pri trditvi, da za temi izgredi stojita bodisi Moskva bodisi Peking s svojimi komunističnimi agenti ter bodo ZDA trpele ogromno škodo na svojem mednarodnem ugledu, svobodni svet pa na svoji varnosti, če washingtonska vlada ne bo z vso resnostjo pogledala komunistični nevarnosti v oči na svojih tleh. Moskvi in Pekingu gre za oslabitev ZDA, ker je povsem jasno, da s padcem ZDA pade ves ostali svobodni svet.
Urugvajska vlada je za ureditev gospodarskega položaja v državi in za zaustavitev vedno večje inflacije za 18,0 dni zelo omejila uvoz. V tem času bo izvajala najstrožje nadzorstvo nad trgovino ž devizami.
Položaj na Bližnjem vzhodu je zaradi arabske trmoglavosti, ki jo podpihuje Moskva, ¡ostal tudi minuli teden nerešen. Arabci se ne morejo sprijazniti s porazom in tudi nočejo uvideti dejstva, da jih Moiskva ščuva proti Izraelu samo zaradi svojih koristi. V -Moskvi dobro vedo., da bodo (potekla dolga leta in morda cela generacija, predrlo bodo Arabci sposobni skovati resnično trdno in enotno fronto proti Izraelu ter predno bodo ti zaostali narodi postali sposobni izkoriščati moderno vojaško tehniko proti sovražniku.
Nasser je grozil, da bo znova sprožil vojno, čeprav ve, da tega sedaj ne more storiti, ker še ni nadomestil izgub v materialu, najmanj pa v moštvu, ki ju je utrpel v nekajdnevni vojni z Izraelom. Vodstvo arabskega sveta je Nasserju s pristankom Moskve prevzel
alžirski predsednik Boumedienne, ki si je pridobil v Afriki ugled še s čom-bejevo ugrabitvijo in -sklepom alžirskega sodišča o vrnitvi Čombeja v Kongo, kjer je bil ta v odsotnosti obsojen na smrt.
S težavo so Arabci spravili skupaj konferenco svojih zunanjih ministrov, ki naj se začne 1. avgusta v Khartou-mu, ob južnem Nilu v Sudanu. Na tej konferenci nameravajo arabski zunanji ministri pripraviti arabsko vrhunsko konferenco, na kateri naj bi skovali novo zaroto proti Izraelu.
Na Nasserjevo grožnjo o novi. vojni proti Izraelu, je izraelski zunanji minister Eban izjavil, da Izrael ne bo zamudil oboroževalne tekme z Arabci ter zatrdil, da bodo Arabci v prihodnje še težje poraženi, 'kakor so bili v zadnjih dveh vojnah z Izraelom.
I Z
TEDNA
V Rio de Janeiru so 20- julija z velikimi častmi- pokopali 'biv. predsednika republike maršala Castela Blanca, ki je, kot smo že poročali, postal žrtev letalske nesreče. Ob njegovi tragični smrti je direktor-lista „Tribuna da Im-prensa“ Helio Fernandes (kateremu je rajni maršal Castelo Branco tudi odvzel politične pravice za deset let), objavil oster napad na biv- predsednika. Vlada je smatrala, da je žaljiv za rajnega predsednika. In ker je Fernandes z -objavo članka prekršil tudi zakonsko določilo, da osebe, katerim so bile odvzete politične pravice -— med temi je bil tudi ta časnikar — ne smejo javno delovati, ga je brazilska vlada poslala za nedoločen čas v konfinacijo na otok Fernando de Noronha.
Kardinal Jožef Leon Cardijn, ustanovitelj kat. delavskega žosističnega gibanja je umrl 25. t. m. v Bruslju-
Alžirska vrhovno sodišče je odobrilo izročitev Čombeja, biv. predsednika v Kongu sed- tam .oblastniku gralu. Mo-butuju. čornbe je pred sodiščem izjavil, j so njegovo ugrabitev povzročile tri stva-
V TEDEN
ri: Njegove dobre zveze z generalom De Gaullom, ameriška obveščevalna služba ter njegova priljubljenost v Kongu.
General de 'Gaulle je 23. julija prišel na večdnevni prijateljski obisk v Kanado. V Quebecu je govoril na zborovanju francoskih separatistov ter je šel tako daleč, da je z njimi vzklikal „svobodnemu Quebecu“. S tem je izzval preds. kanad- vlade Pearsona, da mu je javno odgovoril, da so v Kanadi vse province svobodne in da jih ni treba seje osvobajati. V Montrealu bi bil de Gaulle v sredo 26. t. m. skoro postal žrtev atentata, ki je bil izvršen nanj, pa se ni posrečil.
V Turčiji so imeli 22. julija hud potres. Povzročil je veliko škodo in zahteval tudi človeške žrtve v zahodnem delu Turčije, t- j. na področju od črnega do Sredozemskega morja. Najhuje je bilo prizadeto mesto Adapazari, kjer je bilo 63 potresnih sunkov, število človeških žrtev bi bilo še večje, če bi bil potres zalotil ljudi med spanjem, tako pa so bili ob 19, ko je prvi potresni sunek zamajal zemljo, še na prostem.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
ski in Sofijski univerzi. „Seveda sta,“ j nadaljuje, „saj je bil sv. Ciril najljubši j učenec patriarha Fotija. Vendar v spo-i ru med Fotijem in papežem Nikolajem I sta se v zavesti vloge Rima v Cerkvi ! odločno in nedvoumno odločila za pa-1 peža- In bodočnost slovanskih narodov . ni pot Fotija, temveč pot, ki sta jim j jo pokazala sv. brata Ciril in Metod“ j (Mihail E. Poznov, Istorija Cerkvi, Bruxelles 1965).
.Sv- brata sta veliko pretrpela zaradi zvestobe sv. -Sedežu in zaradi o-branrbe pravic mladih krščanskih slovanskih narodov. Toda njun spomin in delo, ki je bilo vse usmerjeno samo za Boga, Cerkev in zveličanje duš, so pogosto izrabljali za svoje cilje sovražniki Cerkve proti sami Cerkvi. Tako je 'bilo npr. takoj ip-o vojni mogoče brati po češki in Slovaški na lepakih z me-
trskimi črkami napisano „oporoko“ sv. Metoda „Slovani, proč od Rima!“. Ker so to delali komunisti, se temu ni čuditi. Saj je o njih znano, da potvarjajo in onečaščajo najbolj svete stvari. Bolj čudno in nenavadno pa je, če beremo ali čujemo podobne izjave izpod peresa katoliškega duhovnika, ki po svoji dolžnosti -kot župnik ohranja za katoliške Slovence eno najbolj svetih mest: Gospo Sveto. In to že potem, ko so nasledniki nemških škofov, ki so povzročili toliko trpljenja sv. Metodu, javno obžalovali postopke svojih prednikov.
Veličina sv- Cirila in Metoda ter njun pomen za vesoljno Cerkev, za zedinjenje pravoslavne Cerkve s katoliško neprestano rasteta. Vatikanski koncil, ekumensko gibanje, obisk papeža Pavla VI. carigrajskemu patriarhu to zgovorno potrjujejo.
Tajinstvena pošiljka na sovjetski ladji Mičurinsk
Znano je, da komunistične države izkoriščajo določila o zaščiti in nekon-troli diplomatske pošte za uvažanje komunistične propagande v demokraf-ske države. Najnovejši tak primer imamo Sedaj v Buenos Airesu s sovjetsko ladjo Mičurinsk. Ladja se je zasidral v buenosaireškem pristanišču dne 14. t. m. Pripeljala je sem strojne naprave za eno od tuk. petrolejskih družb. Poleg drugega tovora pa še 12 velikih zabojev in tri ogromne kovčke z oznako, da je i to diplomatska pošta za sovjetsko ve-i lepcslaništvo.
i Ker tako ogromna diplomatska pošiljka presega določila zakonskih pred-^ pisov dunajskega sporazuma o zavaro-I vanju diplomatske pošte, je pristaniška | uprava v Bs. Airesu zahtevala pregled omenjenih zabojev in kovčkov. Če bi se pri pregledu ugotovilo, da ie v njih res diplomatska pošta, bo dostavljena naslovljencu. v ostalem primeru bi pa bilo treba plačati pristanišiko pristojbino, ki je določena za razne vrste bla-ga.
V soboto 22. t. m. je hotela posebna komisija pristaniške uprave s potrebnim varnostnim spremstvom urediti to zadevo s kapitanom sovjetske ladje. Ko so navedeni prišli do ladje Mičurinsk. je njena posadka na palubi dvignila most. Kljub odporu posadke sovjetske ladje je bil nato most znova postavljen. Pri tem je prišlo do prerivanja med sovjetskimi mornarji in ar-gent. pristaniškim osebjem, med katerim je dobil en član sovjetske posadke, ki se je najbolj upiral postavitvi mostu, udarec po glavi. Ko so prišle argen-t. pristaniSke kontrolne oblasti na ladjo, so se pred njo pojavili na palubi sovjetski mornarji s plinskimi maskami na obrazu ter z granatami s solzivnim plinom v rokah. Nekateri so imeli v rokah tudi orožje.
I Značilno je, da je bil v tem trenutku
na ladji sovjetski veleposlanik. In on je bil tudi tisti, ki je dal kapitanu navodilo, da ne sme dovoliti pregleda materiala. Pristaniške oblasti so o dogodku obvestile takoj zunanje ministrstvo, same pa so odredile zaporo nad sovjetsko ladjo. Po tej določbi sovjetska ladja ne sme zapustiti mesta, na 'katerem je zasidrana, ter ne sme, izto-varjati ali natovarjati nobenega blaga. Od vseh strani je tudi zastražena z ladjami pristaniške policije, prav tako Ip postavljena straža na krovu sovjetske ladje in na mestu, kjer so zaboji in kovčki s tajinstveno vsebino.
Zaradi gornjega dogodka je nastal diplomatski spor med Argentino in Sovjetsko zvezo, ki je v Moskvi izročila argent. veleposlaništvu protestno ! noto. V njej seveda potvarja dejstva. Tako med drugim navaja, da je sovjetsko ladj0 Mičurinsk obkolilo 200 pristaniških polic- stražnikov s policijskimi ir si do so na krov prišli „tudi vojaki.“
Argent. zun. min. je časnikarjem v izjavi naglasil, da bo argent. vlada zavrnila sovjetsko noto z zatrdilom, da vztraja pri svojem stališču po pregledu tovora v 12 zabojih in treh kovčkih na ladji, ker tako velika (količina „diplomatske pošte“ presega vsa določila dunajskega zadevnega sporazuma.
Razen tega je na zahtevo pristaniških -oblasti že v teku tudi kazenski postopek proti kapitanu in posadki sovjetske ladje zaradi preziranja argent. oblasti, ker so »se njenim zakonitim organom uprli za pregled ladje, do katerega imajo pravico po veljavnih zak. predpisih.
Splošno mnenje je, da je v velikih zabojih na sovjetski ladji ali orožje, ali pa naprave za sprejemne in oddajne radijske postaje za komunistične gverilce- Značilno je tudi, da je prav ta ladja ta tajinstveni tovor hotela izkrcati tudi že v Blažilu, toda se ji to ni posrečilo.
ZENA I
Dednosti
Naravno 'je, da starši želijo svoje otroke dobro vzgojiti. Za tako nalogo morata pa oče in mati najprej sama sebe spoznati, posebno svoje slabosti krotiti in obvladati. Čimbolj bosta sebe držala v duševnem ravnotežju in bogatila svojo osebnost, več bosta mogla otrokom dati.
Dve stvari sta pri vzgoji otroka važni in na te se morajo vzgojitelji ozirati: dedne lastnosti in vpliv okolja.
Dedne lastnosti, ki jim pravimo sposobnosti, prinesemo že s seboj na svet. Moti se, kdor misli, da samo te odločajo pri razvoju človekove osebnosti.
Tako je zmotno mislil oče, ki je imel težave s trmastim sinom: „Kaj vzgoja! Nič ne pomaga vzgajati človeka. Tak pride na svet, pa konec! Kaj pomaga Frančku govoriti in ga učiti,“ 'se je jezil, „saj je prav taka trma kakor moj brat, ki bi raje umrl, kot se vdal.“
Njegovo ženo je pa trmasti Franček močno skrbel in s srcem je tipala, kaj bi lahko zanj storili: „Nekaj bi se' pa le dalo narediti,“ reče plaho, „kaj bo sicer z njim v poznejših letih, on sam in vsi okoli njega bodo trpeli!“
Tudi pri Miličevih so imeli skrbi. Čeprav je bilo pri njih zelo prijetno, mož in 'žena sta se lepo razumela in veselo' je bilo v udobnem domu. Vendar je na mladega očeta polagoma padala j skrb za starejšega sina: „Nikoli ne veš, kaj misli, ne kaj bo storil. Nič mu preveč ne zaupam,“ je tožil, „zdi se mi zahrbten.“
„Veš kaj,“ pravi ona, „dajva ga v zavod za nekaj časa, tam ga bodo že „naglihali“. (Spomnila se je svojega skrivnostnega strica, ki ni govoril rad, temno je gledal. Ona kot otrok se ga je bala.
V obeh slučajih so slabe lastnosti fantov v naravi močno vidne, podedovane.
Take lastnosti starši najprej odkrijejo, ker jih primerjajo s svojimi, ali napakami svojih ¡staršev, dedov, bratov ali sester.
Res so dedne lastnosti, naj bodo dobre ali slabe, trdno ukoreninjene v človeku. Za dobre —■ hvala Bogu zanje! Za slabe? — borba proti njim! Z velikim potrpljenjem in ljubeznijo dan za dnem, leto za letom, če ne popolne zmage, dosežemo vsaj to, da se bo otrok, pozneje zrel človek, zavedal, kje je njegova šibka točka v značaju.
Vse to se lahko godi seveda najbolje v družini, ki je za otroka prvo in najvažnejše okolje: med starši, z brati in sestrami.
Od rojstva do šole je otrok izključno v rokah ¡staršev, največ seveda matere. In prav ta leta — od rojstva do Sole —
JEN SVET
Anica Kraljeva
n oholj e
odločilno vplivajo na razvoj otrokove osebnosti. Tako trdijo psihologi.
Otroška leta pustijo v človeku neizbrisne sledi, katere do smrti vplivajo na življenje vsakega človeka.
Zanimivo, da spomin na ta leta lahko nekaj časa izgine, a se zbudi iz podzavesti prav takrat, ko človek dozori in sam postane vzgojitelj svojih otrok. Tako lahko pravilno vzgojen človek kar prenese na svoje otroke veliko pozitivnega, kar so mu starši vcepili še v nežno srce.
Žalostno' ‘je pa, kako napačna vzgoja, ki sta jo oče ali mati kot otroka dobila od svojih staršev, lahko njiju zavede v nasprotne napake, ko sama vzgajata.
Mlada zakonca, ki sta se prisrčno ljubila, sta se v pogovoru, kako bosta otroke vzgojila, kar naenkrat znašla v hudem nasprotju. On je ‘bil zagovornik mehke vzgoje. „Ne maram,“ je rekel, „da bi moji otroci trpeli, kakor sem jaz pri svojem očetu. Nikoli nas ni vprašal, kdo ima prav, odločal je vedno, ne da bi poslušal, kako je bilo in zakaj je bilo. Tako smo jih največkrat „fasali“ po krivici.“ In na to je grenko dodal: „Tresli smo se, ko je prišel domov, in izginili, kamor smo mogli. Moje otroke bom imel rad in jim pustil naj življenje uživajo!“
'Ona, gospa Nelka, je ¡prinesla iz svojega doma prav nasprotne spomine. Pa ugovarja: „Dragi moj, tako boš otroke skvaril! Otroci potrebujejo vodstva in nasvetov, včasih tudi trdo roko. Naši starši se za nas niso brigali, tudi ko ismo potrebovali pomoči. Manj bi nas takrat bolela klofuta kakor pomanjkanje vsake opore-“
To so pretresljivi primeri, kako se naše mišljenje in naša ¡dejanja po naših otrocih prelivajo v nove, bodoče rodove, nesoč v sebi blagoslov ali pa tudi pro-kletstvo-
Prepišem v premišljevanje staršem nekaj stavkov iz knjige „Pot iz mrtvila,“, ki jo je napisal dr. Milan Komar:
„Ljudska modrost je izrazila idejo zgodovinske kontinuitete s prepričanjem, da so grehi staršev kaznovani še v ¡pozne rodove. Sveto pismo ¡stare zaveze da tej ¡splošni veri zagotovilo božje besede. Istemu naziranju so dali pesniško obliko grški tragiki. Krivda staršev se ne izgubi, ampak odmeva med potomci. Ta misel nas napolni z resnobo, kakor nas vzradosti gotovost, ¡da naša dobra dela ne bodo usahnila brez sledu. Oboje nam narekuje hvaležnost in odpustljivost do prednikov in nam budi čut odgovornosti do potomcev ter tako daje zavest včlenjenosti v tok zgodovine in v kontekst dogajanja.“
„Gre za čredo našega obstoja64
Komunisti doma so še 'kar naprej na delu. Ves partijski aparat je v teku-Propagandisti imajo dela na pretek-Vse se trudi, vse razširja med ljudstvo govore in izjave ter pisanje komunističnih listov o pravilnosti odločitve komunistične partije, s katero je povsem povezala usodo narodov države z usodo komunističnih režimov na Vzhodu z Moskvo na čelu in Arabci na Srednjem vzhodu.
V	širjenje komunistične propagande o ¡pravilnosti ¡partijske zunanje politike z aktivnim podpiranjem Arabcev v njihovem sporu z Izraelom je vključen tudi revialni tisk. Tako je v „Naših razgledih“, štirinajstdnevniku za politična, gospodarska in kulturna vprašanja štev- 11 z dne 10. junija t. 1-dr. Egon Tomc objavil uvodni članek pod 'naslovom „Demonstracija politike sile“.
V	njem pravilnost arabskega zadržanja v sporu z Izraelci na bojišču in pred združenimi narodu ter pravilnost Titove odločitve o aktivni angažiranosti. Jugoslavije na komunistični in arabski! strani utemeljuje med drugim z nasled- i njimi ugotovitvami:
Prav tako ni nič manj res, da je Bog sam delo hotel in blagoslovil, čeprav se včasih preveč poudarja mistika dela. človek je ustvarjen po božji P-dobi in mora sodelovati (s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovali zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel. Bog, ki je obdaril človeka z razumom, domišljijo in vživljalno močjo, mu je tako dal sredstvo, da njegovo delo nekako dopolnjuje; naj bo umetnik ali obrtnik, pod jetnik ali delavec ali kmet, vsak delavec je ustvarjalec. Delavec je sklonjen nad1 snovjo, ki se mu upira, in ji vtiskuje svojo podobo, sam pa si pridobiva vztrajnost, bistrost in duha iznajdljivosti. še več, v upanju, trpljenju, prizadevnosti in veselju skupaj doživeta delo druži voljo, zbljžuje duhove in spaja srca. v opravljanju dela ljudje odkrijejo, da so si bratje.
Okrožnica ¡papeža Pavla VI- „O delu za razvoj narodov (Populorum progressio), odstavek 27 z naslovom „Delo“
„Stališča naših arabskih prijateljev podpiramo Jugoslovani z največjimi simpatijami. Razumljivo. Vsa naša mednarodna ¡politika je' utemeljena na ideji, ki jo zdaj z orožjem branijo arabski narodi. Tu gre dobesedno za credo našega obstanka. Zato je bila samo neizogibna, ¡poštena doslednost, da je naš predsednik brez ovinkov, hitro in najostreje obsodil to novo demon-, stracijo politike ¡sile in pritiska. Samo za to gre zidaj. Vse drugo je izraelski napad nesrečno potisnil v ozadje, in, mimogrede povedano, napravil neznanko še bolj zapleteno in težje rešljivo.
Po tem, kar se 'je zgodilo ta teden, bo treba morda čakati leta in leta, da bi bil Bližnji vzhod spet sposoben mirno in pravično razpravljati o palestinskem vprašanju.“
Po takem pisanju komunističnega tiska in tolmačenju sedanjega zunanjepolitičnega položaja z ozirom na izra-elsko-arabsko napetost, je ljudstvo doma še bolj prepričano, da so komunisti s svojo odločitvijo za Moskvo in arabsko stran zasledovali samo koristi komunistične partije v državi in koristi svetovnega komonizma, ne pa koristi narodov in države.
f Dr. Aloj« Grudnih
Dne 14- julija t. 1- je umrl v Ljubljani v 85 letu starosti znani slovenski pesnik in redni član ¡Slov. akademije znanosti in umetnosti dr. Alojzij Gradnik. Pogreb je bil v soboto 15. julija ¡popoldne ob 15.30 na Žalah, odkoder so ga prepeljali v njegov rojstni kraj Medane blizu Gorici in ga tam pokopali.
V	Medani je ¡pesnik Gradnik ležal na mrtvaškem odru ¡do nedelje do pete ure pop., ko je bil pogreb. Do cerkve je bil civilen, od cerkve na pokopališče pa cerkven. Na Gradnikovem domu so govorili pesniku v slovo 'Danilo Sirk, učitelj na Dobrovem v imenu briških kult. društev in Franc Gorkič v imenu zveze nekdanjih goriških maturantov. Briški
i oktet je zapel žalostinko „Vigred se povrne“. V civilnem pogrebnem sprevodu do cerkve iso bili kot zastopniki oblasti Joža Vilfan, Milo Vižintin in dr. Joško štrukelj.
V	cerkvi je opravil pogrebne molitve domači dekan Srečko Šuligoj ob asistenci g. p. Romana Tominca, zlato-mašnika Alojzija Kodermaca in g. Efre-ma Mozetiča. Več duhovnikov je bilo tudi v ¡prezbiteriju. Cerkveni zbor je zapel pesem „Jaz sem vstajenje.“
Iz cerkve se je nato razvil pogreb na pokopališče s križem in slovensko zastavo, ovito z žalnim trakom na čelu.
BRALI SMO
J»
Dachau sredi Moravč66
■Prijatelj lista nam je izročil za objavo izrezek iz komunističnega lista v Sloveniji, v katerem je F. ž. „obljubljeno (arondirano) deželo“ v Moravčah pod gornjim naslovom popisal takole:
„Moravčane boli tuji zob. Zrasel je proti njihovi volji prav sredi vasi in zdaj ne raste več. Tak je, kot je bil: zagrajen z bodečo žico, ki se ji Moravčam nekam s strahom približajo.
Komaj štiri leta so minila od takrat, 'ko se je na teh poljih ustavil 'kmetijski strokovnjak (tako se je vsaj predstavil) iz Ljubljane, pokazal po dolini ter preroško vzkliknil:
—	Tukaj ¡bo rasla sama pšenica! Po vsej dolini in celo po pobočju hribov.
Arondacija so rekli takrat, da ne bi '• kmetje tako hitro razumeli tujke, ki pomeni zaokroževanje zemlje. Zares so zdaj tam ograjeni pašniki, nihče ,pa ne ve, kje se je zgubil obsežni plan o hektarskem donosu.
—	Vse za intenzivnejše kmetijstvo!, — so rekli takrat, in KZ Lukovica je v tem znamenju začela arondirati zemljo. Kmetje so ¡pričakovali nekaj lepega, j poučnega, ko pa so leta in leta gledali neobdelano zemljo, so pogledali v slo- j varček tu;ik, ¡kaj neki pomeni beseda I INTENZIVEN, in videli so, da je v razlagi menda pomota.
KZ Lukovica je padla, tako kot veliko zadrug na naši poti, arOndirana zemlja pa je ostala in prevzel jo je Agrokombinat Emona. Poslanke, ki je tako navdušeno propagirala zaokroževa-. nje zemlje, ni več v Moravče, in tako ljudje niti ne morejo nikogar vprašati, zakaj ta zemlja ne sme biti obdelana (tisto o uvozu pšenice pa je čisto res, saj smo zato dvignili tudi cene cigaret!).
'' Gnije zemlja sredi Moravč!
Kako je ¡bilo že takrat, v času aron-
dacije? Politična ofenziva je bila uspešna. Kmetje so morali ¡prodati zemljo za 19 dinarjev kvadratni meter, ali pa so dobili za svojo njivo '.kakšno drugo. V drugem odstavku 57. člena temeljnega zakona 0 izkoriščanju .kmetijskih zemljišč smo namreč zapisali:
„Če lastniku ni mogoče dati v odškodnino za pripojeno zemljišče drugega zemljišča enake vrednosti in bonitete, ga lahko dobi po sporazumu med njim in arondacijskim upravičencem v zemljišču druge ¡kulture in bonitete; če se ne doseže tak sporazum, dobi odškodnino v denarju-“
Možnosti je 'bilo torej več kot preveč: njivo za kup (kamenja ali 19 starih dinarjev za kv. meter. Veliko moravskih kmetov do danes ni hotelo vzeti tistih krajcarjev za arondirano zemljo, zato še vedno ležijo tam, kjer so jim jih ponujali. Če pa so komu dali v zameno drugo zemljo, se je zgodilo da sta isto zefnljišče dobila dva. To sta ugotovila šele takrat, ko sta prišla istega dne kosit.
Kakšno je zdaj obluihljeno intenzivno (kmetijstvo na arond'ranih zemljiščih? Nekaj hektarov so sniantrali, in zdaj zemlja že pet let počiva. Obljubljena pšenica še ni pognala, pač pa daje Agrokombinat zemljo v najem bivšim lastnikom. In glej, kmet'e še kletvice ne izustijo zaradi tega. Najemnine ¡plačajo namreč za polovico manj, kot bi bil davek za isto zemljišče. Zadovoljen je tudi Agrokombinat, ki sipravlja najemnino v svojo nogavico in se niti ne Spomni na občino ali krajevno skupnost,
Pred grobom so se od umrlega pesnika Gradnika poslovili: g. p- Roman Tominec, ki je pesnika Gradnika pripravil! tudi na smrt in mu podelil vsa tola-1 žila sv. Cerkve, se ga je ¡spominjal kot star prijatelj, za njim so govorili dr. Anton Slodnjak, pisatelj France Bevk, sodnik Joško Humar, prof. Andrej Budal ter nazadnje še v imenu Bricov pesnik Ludvik Zorzut, za njim je ¡pa go-riški oktet zapel Gallusovo Ecce quo-modo moritur iustps.
Gradnik spada med vrhove slovenskega pesništva. Izdal je naslednje zbirke ¡pesmi: 1916 — Padajoče zvezde; 1922 — Pod bolesti; 1926 — De pro-fundis; 1932 — Svetle samote (antologija); 1938 — Ve,eni studenci; 1940 — Zlate lestve; 1944 -—• Pojoča kri (izbor); 1944 — Pesmi 0 Mariji; 1953 — Primorske pesmi (izbor); 1954 — Harfa v vetru (izbor); 1962 — Eros Tanatos (izbor); 1964 — Izbrane pesmi in Se-lected Poems. Poleg teh zbirk svojih pesmi je prevedel v slovenščino veliko pesmi Njegoša, Mažuraniča, Kranjčeviča, Radičeviča, Michelangela, Petrar-ca, Foscola, Leopardija, E. Barret-Brorvninga, Tagoreja, Lorca, Omar Ha-jama in drugih. Prevajal je tudi Prešernove ¡pesmi v nemščino. Prav tako pa tudi Dantejevo Božansko komedijo.
Uojze Ude o Majniški deklaraciji
Svobodni Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu so se maja meseca spominjali 50 letnice Majniške deklaracije na številnih javnih prireditvah in v svojem tisku, ter poudarjali njen zgodovinski pomen.
Komunistični dnevni tisk v domovini je šel molče mimo tega zgodovinskega dogodka. Tako, kakor gre mimo vsega drugega, ¡pri katerem komunistov ni bilo zraven. Če pa je bil kje kak glas
ki bi morda potrebovali vsaj del tega denarja.
Zemljo tistemu (v najem), ki jo obdeluje!
Kar je agrarna reforma (ponekod) dala, to je arondacija (ponekod) vzela!
Nekateri kmetje na svoje zemlje zdaj niti ne bi hoteli spet vzeti za svojo. To namreč ni več zemlja prvega, temveč tretjega razreda.
In zakaj je ograjena zemlja tuji zob, ki boli 'Moravčane, zakaj pravijo kmetje, da ie sredi Moravč Dachau? Ob arondaciji so mislili, da to podružab-Ijanje zemlje prinaša nekaj lepega. Govorili so o kmetijskih seminarjih, ki jih bodo prirejali novi lastniki zemlje, sanjali o vrtnarskih in sadjarskih tečajih, nekaj so govorili celo o možnosti zaposlovanja na teh ¡površinah — potem pa nenadomi' bodeča žica okrog zemljišč-
Zdaj včasih vprašajo ljudi iz Agrokombinata:
—■ Tovariši, kaj ¡pridelate na aron-divanih zemljiščih v Moravčah? v
— Tovariši, to se vas ne tiče, to je ¡poslovna skrivnost.
i Poslovna skrivnost za bodečo žico pa 1 gnije, prav sredi Moravč, sredi dežele, (ki uvaža pšenico!
Najbolj uspešno raste na moravskih arondiranih površinah politična škoda; po vojni je 'bilo tukaj 250 komunistov, zdaj jih je 17 (sedemnajst)-“
— do nas vsaj ni prišel in zanj nismo culi •—• je pa gotovo omalovaževal pomen Majniške deklaracije ter jo prikazoval kot nastop slovenskega “malomeščanstva“ za svoje koristi in proti koristim „delovnega ljudstva“.
Zato tem bolj preseneča odlično pisana in objektivna ter dokumentarna razprava, ki jo je v „Naših razgledih“ št. 10 z dne 27. maja t- 1- objavil že pred vojno v Sloveniji dobro znani publicist g. Lojze Ude pod naslovom „Majniška deklaracija“. Mimo nje ne bo mogel nihče, ki raziskuje tedanjo dobo, in ki jo želi pravilno spoznati. Razumel bo odločitev za tedanjo slovensko politiko odgovornih političnih osebnosti, razumel bo odločitev slovenskih političnih strank, zadržanje slovenske duhovščine z nadškofom dr. Jegličem na čelu in slovenskega naroda. Razumel bo tudi takoimenovani „habsburški okvir“. Pisec razprave pravilno ugotavlja, da je bila majniška deklaracija tudi s tem okvirom , odločen napad na avstro-ogrsko dualistično u-stavo iz 1- 1867.“
Poudarja zlasti, da so jo Nemci smatrali za veleizdajo, saj je „Mar-burger Zeitung“ 30. maja 1917 že priprave Majniške deklaracije takole napadla: „Jugoslovanski politiki segajo v svojem tisku in posvetovanjih zopet po ¡sadovih nekdanje nasilne politike in kdor more ta tisk brati, vidi na delu ljudi, ki so po izbruhu vojne komaj srečno ušli kriminalu, kjer gospodari rabelj...“
Za razvojem ted. dogodkov je po Udetu ¡Majniška deklaracija dobila množično podporo naroda in se sprevrgla v revolucionarno gibanje, ki je odvrglo tudi habsburški okvir ter n. pr. rojstnega dne cesarjevega, dne 17. avgusta 1918 nihče več v Sloveniji ni praznoval.
Trije Slovenci — ameriški generali
V Severni Ameriki se je več Slovencev uveljavilo tudi v vrstah ameriških oboroženih sil- .Nekateri so se v vojaških činih povzpeli zelo visoko. Tako ¡npr. John S. Leksan, najstarejši sin pok. g. Lekšana, doma iz Bukovja pri Postojni, in ge. Katarine roj. Bizjak iz Postojne, ki je maja meseca dosegel čin brigadnega generala.
Novi ameriški ¡general Leksan, sin slovenskih staršev, je sedaj 50 let star. V Clevelandu je 'bil pred drugo svetovno vojno učitelj. L. 1940 je vstopil v ameriško vojsko kot navaden vojak, nato pa je stalno napredoval ter je sedaj dobil generalski čin- Služboval je na raznih mestih, nekaj časa je bil tudi profesor na vojaški akademiji Wejst Point, sedaj je pa namestnik poveljnika 9. ameriškega pehotnega polka v Vietnamu.
Pred Leksanom sta postala generala v ameriški vojski še Chesarek in Volčanšek. Tako imamo Slovenci v ameriški vojski tri generale slovenske krvi.
Izigravanje rotacije
Po rotaciji, ki so jo komunisti doma že dalj časa napovedovali, so po zadnjih volitvah prišli na vodilna mesta v drž. upravi novi ljudje. Zamenjava stare ¡partijske garde je bila ta‘ko v zvezni skupščini ter zveznem izvršnem svetu, kakor tudi po republiških skupščinah in izvršnih svetih.
Toda stari partijci še iz komunistične revolucije, ki so se morali odpovedati svojim vplivnim položajem v državni upravi — recimo Kardelj ¡kot predsednik zvezne ¡skupščine — ter napraviti mesto novim ljudem, so le obdržali svoj vpliv, še naprej bodo odločali o vodstvu državnih poslov ter določali tudi smer partijske politike. To potrjuje sestava federalnega sveta.
Ta svet, ki mu predseduje Tito kot predsednik republike, se je sestal v Beogradu dne 1. julija. Na seji so sprejeli poslovnik, nato pa določili člane organizacijske komisije federalnega sveta. V to komisijo so bili izvoljeni: Edvard Kardelj, general Ivan Gošnjak, Veljko Vlahovič, Koča Popovič, Svetozar Vukmanovič in Vladimir Popovič. Sami stari partijci in organizatorji komunistične revolucije med drugo svetovno vojno.
Organizacijska komisija je najvažnejši organ federalnega sveta, kajti ona pripravlja gradivo za seje federalnega sveta in ona tudi odloča vprašanja, ki pridejo na razpravo v njem ter sporoča ¡predsedniku republike svoja mnenja o njih. Z eno besedo: Ti ljudje bodo še naprej vodili državno in partijsko politiko, ker jih rotacija ni potisnila ob stran, ampak jih samo ¡postavila na druge položaje, ki so bili prav zanje ustvarjeni.
Policija v Mehiku je odkrila komunistično zaroto. Zaprli so 13 komunistov,-ki so s pomočjo kitajskim komunistov pripravljali komunistično gverilo. Pri preiskavi je ¡policija dobila v roke tudi načrte mestnih ulic in bank, katere so komunisti nameravali izropati, da bi prišli do denarnih sredstev.
rai evtce S«
Za rektorja ljubljanske univerze je | Tbil izvoljen dr. Homan Modic. Je Ljubljančan po rodu ter je star 56 let. L. 1935 je diplomiral na kemijskem oddelku ljubljanske univerze. L- 1965 je postal doktor kemije, 1. 1963 je pa 'bil- izvoljen za prorektorja. Je tudi poslanec prosvetno-kulturnega zbora skupščine. Za prorektorja je pa 'bil izvoljen ing'. Marjan Gruden. Tudi prorektor je Ljubljančan. Star je 57 let. Leta 1937 je diplomiral na elektrotehniškem oddej-ku ljubljanske univerze. L. 1956 je po-vodil konstrukcije in laboratorije pri gradnji tovarne Iskra v Kranju.
V Ljubljani so slušatelji IV. letnika Akademije za gledališče, radio, film in1 televizijo postavili na oder Cankarjevo dramsko delo hrepenenja Lepa Vida. Prva izvedba tega dela je bila 1. 1912. Od ¡tedaj so ga na raznih slovenskih odrih igrali še 58 krat.
Umrli so- V Ljubljani. Franja Jošt roj. Seliškar, Mirjam Kovačič roj. Volčič, sodnica okrožnega sodišča, Boris Šlag, elekrotehnik, Jakob Mojškerc, Frančiška Škerjanc roj. Zibelnik, Ivana Krašovec, Franc Volčjak, Frančiška Drolc
roj. Medved, ing. Drago Benčič, general podpolkovnik, Ivo Prethar, Alojz Čuden, upok., Feliks Pinter, železničar, Marija Jančič roj. Bergant, Drago Ferbežar, kontrolor, Franc Škerjanec, žel. upok., Marija Sušnik, vdova po livarskem mojstru, Kristina Masnec roj. Kovač, Marija Zalokar roj. Prezelj, Karel Jereb, strojevodja v. p., Avgust Zajc, Alojz Goričar, Ana ščškar roj. Starman, Terezija Toplikar in Alenka Svetina v Šmartnem pod šmarno goro, Irma Titan, vdova po šolskem upravitelju v Kupšincih, Jože Potokar v Kostanjevici na Kliki, Marija Čadec v Dobrovi, Herman Špiček v Celju, Gizela Vuksen roj. Slokan v Trbovljah, Miha Perne, zidarski mojster v Trzinu, Angela Strupnik roj. Mavrin v Kočevju, Helena Založnik v Notranjih goricah, Metka Krume v Mariboru, Frane Cunder v Stožicah, Florjan Slovnik, upok. papirnice v Vevčah, Drago Gregorc v Kranju, Urška Božič, upok. v Kranju, Tilka jug. šefinja bakteriološkega zavoda v Novi Gorici, Peregrina Zabavnik, upok. v Kamniku in dr. Franc Klar zdravnik in biv. poslanec v Travnišču v Prekmurju.
SLOVENCI
BUFNOS AIRES
Maša po vzhodnem obredu
V Slovenski kapeli na R. Falconu je bila v nedeljo 23. julija nedeljska maša po vzhodnem obredu. Imel jo je g. Tone Ilc, ki deluje med ruskimi izseljenci v Bruslju. Bila je pa delno v slovenskem jeziku- Med isv- daritvijo je imel g. Ilc tudi lep cerkveni nagovor o pomenu in smislu trpljenja in žrtev narodov pod komunističnimi režimi.
G- Ilc je imel mašo za rajno Marijo Škrabčevo, ki se je 9. julija, kot poročamo na drugem mestu, ponesrečila v Kamniških planinah.
Po maši so rojaki obkrožili gosta iz Belgije ter ostali z njim dalj časa v razgovoru. Zlasti številno so bili zbrani njegovi ožji rojaki Ribničani.
G. Tone Ilc bo ostal pri svojih sorodnikih in med nami še .do petka 2'8-t- m., ko se bo vrnil na svoje stalno službeno mesto v Bruselj.
Osebne novice
f Marija škrabec. Iz domovine je prišlo -sporočilo, da se je v Kamniških planinah ponesrečila tridesetletna Marija škrabec, hčerka Stanka Škrabca, ki živi med nami v Argentini. Rajna Marija škrabec je dne 9. julija hodila v družbi dveh planincev in ene planinke iz Češike ko.če na Grintovec. Med Dolskimi škrbinami in Grintovcem ji je na snežnem plazu spodrsnilo tako, da je padla okoli 300 m pod plaz, kjer je obležala s hudimi poškodbami na glavi, hrbtenici ter ostalih delih telesa. Re-
ARGENTINI
Silna pomoč je mogla priti do nje šele v ponedeljek, 10. julija, zgodaj zjutraj Med prenosom v dolino Kokre je pa po-nesrečenka umrla. Njeno truplo so prepeljali na škrabčev dom v Ribnico na Dol., kjer je bil pogreb dne 11. julija popoldne na pokopališče na Hrovači. Naj počiva v miru, hudo prizadetemu očetu in vsem njegovim pa ob izgubi dragega otroika izrekamo iskreno sožalje.
Logarjevemu atu v spomin!
V začetku julija je prišlo iz domovine v Argentino sporočilo, da je na svojem domu v vasi Bela peč št. 4, župnija Sela pri Kamniku, po kratki bolezni umrl g. Jernej Poljanšek, ki so mu vsi iz spoštovanja rekli „Logarjev ata“. Bil je zelo skrben oče, moder vzgojitelj svojih otrok, ugleden in napreden gospodar, pa tudi iskren in odločen katoličan. Vedno je rad imel duhovnike, zvesto Ip.oslušal njihove nasvete in jih rad tudi podpiral. Vse življenje je tudi spoštoval, naročal in bral verski tisk.
Četudi je bila vas Bela peč oddaljena eno uro od župnijske cerkve, je tudi v največjem 'dežju in snegu prišel ob nedeljah in zapovedanih praznikih k sveti maši. Cerkvi je bil zvest tudi tedaj, ko je bilo to težko in nevarno. Ker je bil dober do revežev in do vseh, ki ,so bili pomoči potrebni, ker je zvesto dajal Bogu, kar je božjega in ljudem, kar je njihovega, je Bog blagoslavljal njegov dom, njegovo družino in delo. Devet otrok še 'danes živi: trije sinovi in šest 'hčera- Vsi drugi so se poročili, le hči Ivana si je izbrala redovni poklic. Že mnogo let je usmiljenka v Avstriji-V svojem poklicu je prava duhovna mati bolnikov in starih, onemoglih ljudi. Vsi sinovi in hčere rajnega očeta Jerneja
Poljanška so zavedni Slovenci in dobri, vzorni katoličani.
Pred smrtjo je rajni oče zelo želel še videti svojo hčej* Marijo, poročeno Mali, ki živi v Argentini. Toda ta želja ■se mu ni izpolnila. Pred smrtjo je še poslušal njene pozdrave in pozdrave njenih sorodnikov v Argentini po traku, ki mu jih je poslala njena hči Marija-
Dočakal je leipo starost — nekaj manj ko 88 let- V življenju je veliko trpel, veliko 'delal in molil- Vedno je rad. pomagal drugim. Vse življenje je bil zdrav, pravi ¡gorenjski korenjak.
Zdaj čaka njegovo truplo vstajenja na pokopališču župnije svete Neže na Selih pri Kamniku in vse, posebno mlade ljudi uči, kako naj ljubijo slovensko zemljo, svoj dom in svojo družino, uči tudi zvestobe do Boga in Cerkve, ki je najzvestejša duhovna mati vseh, ki potujejo po zemlji v večno domovino.
RAMOS ME JI A
V Slomškovem domu, v zadnjem času nismo imeli samo družabne prireditve', ki so seveda tudi potrebne, ampak tudi nekaj uspelih kulturnih predavanj. Omenjamo zlasti zanimivi predavanji, ki jih je imel v Slomškovem domu dober poznavalec mladinskih 'problemov g. Franc Sodja CM V prvem predavanju je govoril zlasti o pravilni spolni vzgoji mladine, na očetovskem dnevu meseca junija je pa razvijal misli o prav tako važnem problemu: o odnosu mladine do staršev in staršev do mladine.
Predavatelj je oba problema zajel tako globoko, da so ga obakrat rojaki poslušali z velikim zanimanjem.
Preteklo nedeljo (23. julija) je bila v Slomškovem domu znova 'družinska nedelja. Mašo je imel g. prelat Franc Novak, župnik iz Ituzainga, nato pa je imel g. Zorko Simčič predavanje o temi Kaj danes pomeni biti 'Slovenec. V predavanju je nakazal večne vrednote, ki jih vsebuje pripadnost nekemu narodu in (ki dajejo vsebino zgrajeni človeški osebnosti. Ob slovenskem narodnem in jezikovnem vprašanju je nanizal dobršno mero problemov, ozirajoč se v glavnem na slovensko mladino.
MENDOZA
Predavanje g. dr. Žaklja
Pod okriljem Društva Slovencev sta bili v društvenem domu zanimivi predavanj dne 10- in 17- julija t. 1. Imel ju je spiritual ¡g. dr. Filip Žakelj. V iprvem predavanju dne 10. t. m je opisal Baragove poti po Severni Ameriki ter njegovo delovanje ter jih pojasnil tudi z lepimi slikami. Drugo predavanje, dne 17- t. m. se je pa nanašalo na predavateljevo romanje v (Sveto deželo. Tu-idi s svetih krajev je' pokazal celo vrsto slik, ki so napravile obe predavanji, čeprav sta trajali vsako nad tri ure, tako zanimivi, da so jim sledili rojaki do konca z napeto pozornostjo.
'Obe nedelji je imel g. dr. Filip Žakelj tudi maši za Slovence s primernima nagovoroma. V prvi pridigi je govoril o življenju sv. Modesta ter sv. Cirila in Metoda, v drugi pa o Karmelski Mariji.
Pred hrstno predstavo Vombergarjevega Martina Krptma v soboto, 29. julija, v Slov. hiši
Kaj pa režiser Slovenskega gledali- [ vore, človeško modrost- Preti njima pa šča g- Maks Borštnik?	igra zbor ministrov, birokratov izumet-
l ničenih ljudi, ki mu gradivo za intrige „Ne boni vas zadrževal, samo tole daje cesarica s svoj0 užaljenostjo in
bi vas vprašal: Kako si zamišljate re"i špansko-aristokratskim ponašanjem ter žijo Krpana kot odrsko, delo?“
„V igri se mešata grotesknost in pravljičnost, realizem in karikatura.
Kar se dogaja na cesarskem dvoru, je zamišljeno v načinu ljudske predstave
mejači s svojo obtožbo- To sta igra in protiigra, kakor sem jo poudaril v režiji.“
„Še to me zanima: kako ste režij-
in pripovedovanja, zato je vse prireje- sk«	pripre ki oo nam ob Levsti-
kovem Martinu Krpanu ostali najbolj v spominu: prvo srečanje cesarja s Kr-
panom in njegovo prenašanje kobilice, pretep z mejači in dvoboj z Brdavsom?
no bolj pravljično, ministri pa so zamišljeni groteskno. Le tako je bilo mogoče zadeti tudi satirično ost, ki je v
delu- Kar pa se dogaja na kmetih, v	„
slovenskem okolju, je realistično. Lju- Kot vam 5e znalM>’ Gavekar pr, f°3* d je so naši romantično-realistični tipi dramatizaciji ^ na oder jubljanskegd iz levstikovo-jurčičevih časov, dočim so narodnega gledališča pripeljat, z,yo ko-dvorni ministri karikature. Kako se mi ki'°> ki je potem pustila ot je nia je posrečilo povzeti ta dva svetova, Pisal Cankar “ >’na d*skah Slmb<>1’ kl
boste sodili gledalci.“
„Ste kaj preurejali tekst?“
#e danes smrdi1.“?
„No, do italkega naturalizma se nisva spustila ne pisatelj ne jaz- O sre-
„Razumljivo je, da sem ga črtal, £anju Krpana s cesarjem na Tržaški ker je gotovo predolg. Pa vse črtanje 06sti zvemo iz direktnega pogovora češem delal v sporazumu s pisateljem sarja s ¡kočijažem. Pretep mejačev sem (ki, mimogrede povedano, igra sam postavil za kulise, pa tako, da je v tudi cesarja!), in menim, da je bilo direktni zvezi z dogajanjem na odru. črtanje le delu v prid.“	Enako tudi dvoboj, ki ga opazujejo z
„Kdo je glavna, oseba v igri in kako dvora ter se tako ~ kot V ogl<\dalu “
ste j h spravili v dramatsko napetost?“ odlbija na od'ru' Poudarml Pa> da sem
vse te prizore „zunaj“ skrčil na mi-„Glavna oseba je seveda Krpan, pa n-mum „
tudi cesar: skupaj vzeta predstavljata
glavni žlahtni del dejanja: oba sta sij	„še kakšna posebnost dela?“
po značaju precej podobna, v duši so-:	„Seveda še glavna: jezik! Vomber-
rodna, zato sem jima celo dal podob- garjev jezik je ena največjih vrednosti nost v kretnjah in jeziku. Oba rada te dramatizacije. Je levstikovsko arhai-modrujeta, izpovedujeta resnice, prego- čen, s starimi akcenti, in slovensko
čist kakor pri malokaterem pisatelju. Ni govorjen v dialektu, pač pa je precej dialektično pobarvan, kar daje predstavi poseben kolorit domačnosti, ljudskosti. To sem tudi hotel.“
„Kaj vas najbolj skrbi pri predstavi Krpana?
„Jasno, da imam največjo skrb kako uspeti s predstavo .kot odrskim delom. To je moj prvi namen in cilj in upam, da v tem ne bom prevaran. Ne jaz, ne občinstvo. Rekel pa bi skoraj, da me bolj skrbi druga briga, ki ni umetnostnega, ampak materialnega značaja. Morda ne boste verjeli, če izdam, da bodo stroški za predstavo šli preko
120.000	pesov?! In večino tega bo šlo za 'nabavo kostumov in kulis, čeprav sem se omejil na najnujnejše, da predstavim iluzijo dvora in dobe, brez katere Krpan na odru živeti ne more. Zato Sem tudi omejil množico dunajskega občinstva in tudi kmetov, ki bi dale množičnemu „okostju“ še več „mesa“ in večji odrski uspeh. Predstavo smo dali petkrat na program, računajoč pri tem na ljudski značaj igre, na popularnost glavne 'osebe ter na potrebo šolskih otrok, (kateri se morajo nujno seznaniti z eno najbolj plastičnih postav slovenske književnosti. Sicer to j nima več opravka z režijo, ima pa zve-| zo z — obstojem ‘teatra’: kajti, če bi j morali igralci poleg svojih osebnih j žrtev nositi še materialno škodo, bo konec Slovenskega gledališča in našega teatra, se vam ne zdi?“
Poslovila sva se. Upam, da bo ta Vombengarjeva igra uspela, želel bi, da tako kot njegova Voda. Nikakor pa ne, da bi šla — po vodi...	td
Jubilejno nagradno žrebanje
Letošnji Zbornik Svobodne Slovenije za le!0 1967 je jubilejni, ker je posvečen 25-letnici, odkar je začel v domovini v času okupacije in revolucije izhajati podtalni list Svobodna Slovenija,.
Iz dopisov, ki jih je prejelo uredništvo, in iz ocen, polnih priznanja, objavljenih v izseljenskem tisku, je razvidno, ¡da se je 'Zbornik Svobodne Slovenije vsebinsko zelo približal tistemu, kar naj bi Zbornik bil; to je, reprezentativna knjiga slovenskih demokratičnih izseljencev, in njihove dejavnosti, dokumentaren vir za razumevanje naše neposred ne preteklosti. Je to knjiga, v kateri Slovenci svetovnih nazorov razpravljajo na visoki ravni o problematiki slovenske bodočnosti.
Jubilejni Zbornik je' po priznanju, s katerim je bil sprejet, izpolnil svoje poslanstvo.
Zaradi obsega knjige — 440 strani velikega formata •— nad 100 ilustracij, umetniška in planinska priloga na ilustracijskem papirju, pa je nastalo pereče finančno vprašanje. V sorazmerju z obsegom knjige bi morala biti prodajna cena vsaj še enkrat višja, kar so ¡pravilno ugotovili naši prijatelji po svetu. Tako bi v Kanadi in ZDA vsaka angleška knjiga s takim obsegom in tolikimi ilustracijami stala tam najmanj 12 dolarjev, medtem ko je prodajna cena za Zbornik 5 dolarjev. Podobno je v Argentini. Kdor pozna cene knjig, bo moral priznati, da je' bila prednaro-čilna cena 1.200 pesov skoraj darilo.
Prodajna cena 1500 pesov pa je tudi tako nizka, zlasti, ko je v izrednih primerih možno plačevanje v obrokih, da cena ni ovira, da bi vsakdo lahko imel to edinstveno knjigo.
'Da bi mogli nadaljevati z izdajanjem j Zbornikov, bi bilo treba zato iskati za I kritje primanjkljaja letošnjega Zbornika izrednih dohodkov za tiskovni sklad.
Prijatelji Svobodne Slovenije in njenih publikacij so prevzeli to skrb in organizirali nagradno žrebanje, ki naj prinese toliko v tiskovni sklad, da bo plačan primanjkljaj za letošnji Zbornik, in da bo mogla Svobodna 'Slovenija kriti tudi izredne izdatke, ki jih ima pri izdajanju Informativnega biltena ter izvesti načrt, da bi ustregla bralcem ter včasih izdala Svobodno Slovenijo v povečanem obsegu.
Glavni dobitek bo najnovejši televizijski aparat. 'Nagradnega žrebanja se bo mogel udeležiti vsaik, ki bo prispeval v tiskovni sklad 300 pesov.
Udeležite se nagradnega žrebanja in prispevajte za tiskovni sklad Svobodne Slovenije!
PO ŠPORTNEM SVETU
V Luzernu so bile 9. julija tradicionalne veslače regate, na kateri so sodelovali veslači iz 18 držav. Največji uspeh so dosegli veslači Vzh. ¡Nemčije, ki so osvojili 4 zlate medalje, veslači SZ 1 zlato ter po dve srebrni in bronasti medalji- Iz Jugoslavije so nastopili Veljko Kosanovič v skiffu ter Ga-mulin in Mardešic v dvojcu brez krmarja. Uvrstili so se na peto mesto v svojih disciplinah- Po mnenju strokovnjakov je Kosanovič dosegel lep uspeh.
Vestnih SFZ
Mladina pripravlja svojo II. tombole
Kaj je namen mladinskih tombol?
'Cilj naše organizacije je največje povezava slovenske mladine in njene ohranitev v slovenskem katoliškem mišljenju. 'Poleg športa, taborjenja, se- I Stankov in skupnih izletov je nujno po-tebno, da se tudi kulturno vzgajamo. Razen predavanj, katera se vršijo vsak mesec, obstoja že leto dni naša mladinska knjižnica. Knjige, zbrane v njej, so krožile med mladino v taki meri, da njihovo število nikakor ni zadoščalo našim potrebam.
Sedanji odbor se je zavedal potrebe ! povečati število knjig; zato je namenil čisti dobiček letošnje tombole za nakup športnih potrebščin in čim večjega števila knjig.
Geslo za mladinsko tombolo naj bo: KNJIGE IN ŠPORT
Preteklo nedeljo (23. julija) se' je nadaljeval turnir v nogometu, ki ga organizirajo mladinske organizacije za športne dneve. V prvi igri sta -se pomerila odseka iz Slovenske vasi in San Justa, ki sta po (končanih devetdesetih minutah izenačila z 2:2. Gole za Slovensko vas sta zabila Sušnik F. in Grohar P., za San Justo pa Poberžnik J. in Kovač T. V drugi igri sta se pa pomerila odseka iz San Martina in Ramos Mejie. Zmagali so fantje iz Ramos Me-jie z rezultatom 5:3. Gole za Ramos Mejio so dali Kogovšek Franci 2, Janežič C. 2 in Babnik (S. Za San Martin Marinček J., Ziherl P. in Boltežar M.
Prihodnjo nedeljo', 30. julija, se bo odigralo tretje kolo tega turnirja s sledečimi igrami: San Justo : San Martin ob 8-30, ob 10-30 pa bosta igrala Moron in Ramos Mejia.
Vsah teden ena
V DIMU SAMOTE
France Balantič
Še čutim vaeh poljubim žgioee
kolobarje,
še bomol je ležišče z rožami postlano, ki s k\ 'ulimi dlanmi sejala si jih rano, v srce si vrgla ¡jih kot pesem med
sejmarje,'
Še me1 skeli razburkane nbči pepel, nasul bi kot spokornik ga na mlada
glavo
in romal za, teboj v1 Razžarjeno daljavo,, ne veš, kako bom v sinjem dnevu
osamel!
Narečje moje ibo kot zapuščeni
panj —
satje bežečih dni pažbb naj gladni
črvi,
in molk pobarva naj: pozabljene obrvi, zdaj butam želja bom treščil v ogenj
sanj.
OBVESTILA
Petek, 28. julija:
Družabna pravda vabi na predavanje in razgovor o socialni okrožnici „Pcpulorum progressio“. Začetek ob 19. v Slovenski hiši.
Sobota, 29. julija:
V	Slovenski hiši ob 20. krstna predstava Martina Krpana (Fr. Levstik — Joža Vombergar).
Nedelja, 30. julija:
Sestanek zaupnikov Slovenske krščanske demokracije — SLS ob 10.30 v Slovenski hiši.
V	Slovenski hiši ob ‘17 predstava Martina Krpana
V	Našem domu v San Justu folklorno družabni večer, ¡čehoslovaški gostje bodo izvajali svoje najlepše narodne plese. Lepo vabljeni!
V	Slovenski hiši po maši vaja za •nastop mladenk in naraščajmo na mladinskem dnevu.
Sobota, 5. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 15.30 prva predstava Martina Krpana za otroke, druga ob 20 pa za odrasle.
Nedelja, 6. avgusta:
V	Slomškovem diomu ob 14.30 mladinska tombola.
V	Slovenski hiši ob 17 predstava Martina Krpana.
V	Slovenskem domu v San Martinu
popoldne koline.
Nedelja., 13. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 8 socialni dan. Predavata gg. dr. V. Brumen in dr. Fr.
Gnidovec.
NAJVAŽNEJŠA DOLOČILA O IZREDNEM DAVKU NA NEPREMIČNINE
Vlada je izdala zakon št. 17196 z ljavnostjo za vso državo, ki predvideva izreden davek na nepremičnine, plačljiv v dveh obrokih. 'Prvi zapade 14. avgusta, drugi pa 14. novembra t- 1. V primeru prodaje nepremičnine pred tem datumom, je treba plačati celo vsoto.
Davku so podvržene vse nepremičnine v državi in se njega višina določa po letošnji cenilni vrednosti za provin-cijski nepremičninski davek, če te ni, po občinski cenilni vrednosti, če tudi te še ni, pa po znesku, ki je bil investiran za nakup ali gradnjo, od katerega se vzame 70 odstotni del. Od tako dobljene davčne ¡osnove je treba plačati en odstotek, in sicer polovico do 14. avgusta, drugo" polovico pa do 14. novembra t. 1.
Za izračunanje cenilne vrednosti v buenc.saireški provinci se vrednost, ki je označena v obrazcu št. 101, pomnoži s koeficientom za leto 1967, ki pa ni enak v vseh občinah. V občinah San Martín, Merlo, San Isidro, Morón in Tres de Febrero je koeficient 12,0 v 'bčinah Lanús, Ouilmes, Vicente López in Berazategui 12,5; v občinah Lomas lie Zamora m San Fernando 13,3; v občini Matanza 13 8 in v Moreno 11,5. Kdor ima plačan nepremičninski davek za 1. 1966, izračuna lahko letošnjo cenilno vrednost tako, da lansko vrednost pomnoži z 1,6. Vendar opozarjamo', da v mnogih primerih podatki na potrdilih ali obračunih niso točni.
Zaikon predvideva tudi primer, da je nepremičnina oddana v najem (seveda le, če je bil pogodbeni rok podaljšan v smislu 2. čl. zakona št. 16.739). Tedaj sme lastnik zahtevati od najemnika, da ! mu povrne plačano vsoto v šestih mesečnih zaporednih obrokih.
| Davka so oproščene verske ustanove, dobrodelna društva (čl. 19, inc. e, f, g zakona št. 11.682 ter čl. 3, prva točka dl zak. št 16.656). Prav tako nezazidana zemljišča, katerih cenilna vrednost ne presega 100.000 pesov.
Davek mora rdačati vsak lastnik nepremičnine, katera vrednost presega 300.000 pesov in sicer z banen'm formularjem št. 101/1 Cta. No. 1078 (Boleta de depósito bancaria). Dobi se v vseh uradih davčne direkcije (Agencia o Delegación de la Dirección General Impositiva. Obrazec je treba izpolniti ter prvi obrok plačati v banki v območju lastnikovega bivališča.
Za neplačilo davka v določenem roku so predvidene visoke kazni in sicer do enega meseca po določenem roku znaša kazen 50%, do dveh mesecev 100%, do treh mesecev 200% in več kot i tri mesece 500%.
Pevski zbor „Gallus“ obvešča, da bo spet pričel z vajami Mladinskega zbora, če se bo prijavilo zadostno število mladih pevk in pevcev. Sprejemajo -s-e 1 °d 13. ure naprej, ali pa telefonično na prijave otrok od 6. id:o 12. leta (dečki) ' številko 629-1945.
oz. 14. leta (deklice). 'Prijavite se v ■Slomškovem domu v soboto, 29. t. m.
MLADINSKA TOMBOLA SDO - SFZ
Glavni dobitek
LIVING
ter 50 tombol in 100 činkvinov
V NEDELJO, 6 AVGUSTA, TOČNO OB 14.30 URI
Po končani tomboli prosta zabava
Starši in mladina prav lepo vabljena na to prireditev, da tako podprete izpopolnitev mladinske knjižnice
Pridite, ne bo vam žal!
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13
DOBRA, VESTNA IN POŠTENA
KUHARICA
z najboljšimi priporočili do 45 let starosti, ki bi malo pomagala tudi v 'domačinstvu, dobi takoj zaposlitev. Na razpolago ima svojo sobo, plača je pa $ 16.000,—.
Mesto je v Olivosu. Tel. 797-8394
Slovenski dom v San Martinu DRUGE DOMAČE KOLINE
v nedeljo, 6- avgusta, popoldne
Sodeluje orkester PLANIKA-EDELWEISS
že v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne si bo vsakdo lahko 'nabavil (klobase za svoj dom.
V soboto, 5. avgusta, na razpolago večerja: krvavice ali pečenice s
kislim zeljem,
■Ob vsakem vremenu!
SLOVENSKO
GLEDALIŠČE
•	Krstna predstava: sobota, 29. julija 1967, ob 20 v dvorani Slovenske hiše Ramón L. Falcdn 4158
•	Predstave še: v nedeljo-, 30. julija ob 17; v soboto, 5. avgusta izredna predstava za vse slovenske otroke, točno ob 15.30 (vsi otroci se zberejo po domovih, kjer imajo šolo, od -koder bodo prišli v spremstvu učiteljstva na predstavo);
ob 20 šle ena predstava; F. LEVSTIK — JOŽA VOMBERGAR	v nedeljo-, 6. avg. ob 17.
Vstopnice v predprodajo en teden pred predstavo v Dušno-pastirski pisarni (lahko se rezervirajo tudi po telefonu: 69-9503).
Satirična komedija v petih dejanjih Vstopnice po 300 in 200 pesov,
(devet slik)	za otroke Pri Podstavi v so-
boto, 5. avgusta, ob 15-30 po REŽIJA: MAKS BORŠTNIK	50 pesov.
MARTIN KRPAN

DRUŠTVENI OGLASNIK
Ne kupujte na obroke: avtomobila, hladilnika, televizijskega aparata itd., vzemite raje posojilo pri SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z. in kupite proti takojšnjemu plačilu, boste dobili znaten popust, dosti večji kot bodo znašale obresti za posojilo-. Za podrobnejša pojasnila se oglasite v naši pfearni Bartolome Mitre 97, Ramos Mejia, v uradnih urah ob torkih od 18 d-oi 20 in ob sobotah od 16 do 20 ali po T. E. 658-6574.
• Sodeluje orkester “Planika-Edelweiss”
■»•■■■aim*<«kiiiiihJ’*MBaaiiii»MiiaaiiiiBiaai«iiaiaHiBiaiiiiaiiiaaiail|l|IIIIIIIIMaa||lialai|Biaia|
Cangallo 1642 T- E-
Buenos Air«
35-8827
NAŠ DOM V SAN JUSTU
vabi na
FOLKLORNI DRUŽABNI VEČER
V nedeljo, 30-7-67 ob 16. uri
• Slovanski sprejem čeških gostov — Naš dom
• Češki narodni plesi — češka folklorna skupina • Izvrstna lovska jedila
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900----Pri poši-
ljanju po pošti doplačilo S 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošilja-■ nje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
j Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados I Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público Pta- baja, ofic. 2
JUBILEJNO ŽREBANJE SVOBODNE SLOVENIJE
Darujte 300 pesov ¡za tiskovni sklad Svobodne Slovenije.. S tem se boste udeležili jubilejnega žrebanja Svobodne Slovenije, ki bo zadnji teden v oktobru po argentinski državni
loteriji.
Glavni dobitek
Najnovejši televizijski
aparat
Opozorite tudi svoje prijatelje in znance na to izredno priliko. Kolikorkrat 300 pesov boste plačali za tiskovni sklad, tolikokrat večja je možnost, da boste tudi dobili najnovejši televizijski aparat.
o oz« mr — KS b o ÎS * o O « ÜI£0 <	FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Bnegtatr» NmmmI «a U PraaMM Intelectual No. 910.387	
Zedinjena Slovenija daje članom pojasnila glede plačila izrednega davka na nepremičnine vsak ponedeljek in četr-. tek od 19—20.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aiw»
T. E. 69-9503 Argentina
Janez Jalen
57
Trop brez zvoncev
Povest
Hribarjev Peter je pričel hitreje -hoditi. Od Rota na Beli, kjer se je bil zadnjič ustavil in se podprl s pečeno prteno klobaso in poličem vina, se mu skozi Obrne in Sotesko ni prav nič mudilo. Bolj se je obotavljal kakor podvizal. Ni maral priti za dne v Bohinj. (Niti do Nomenja ne. Kar gotovo se je že vsenaokrog razvedelo, da ga dolže 'Bitenčevega umora, če drug ne, je Kranberger raznesel to novico- In pa Tkalec je bil dvakrat klican na pričevanje. Tja in nazaj grede so ga ljudje ustavljali in poizvedovali, če je hotel -sebe -prati, je moral njega grditi. Ljudje so pa- taki, da se za slabo govorico spopadejo kakor prestradani psi za usmrajeno kost. Potem jo pa o-'birajo in glodajo in obračajo na vse strani. -Beseda pa, Iki je ¡kaj prida, jim smrdi -kakor v toplem -gnoju kvašen maček, kakršnemu tudi na najbolj nerodno nastavljenem sklopcu ne more prizanesti noiben lisjak. Kaj bi -se jim kazal in se jim -odgovarjal. Učakoval je noči.
Peter je zavil okrog zadnjega skalnatega ovinka- Ugledal je razsvetljena okna na Nomenju in -brž sklenil, da se vasi -ogne. 'Zdelo se mu je še prezgodaj. -Ljudje so še vrdevali živino. Tudi če se -mu bo sneg udiral, ne bo nič zamudil, ko je pot čez polje krajša. Staro puško, ki jo je nosil prek ra-
I men, je predejal v roke in stopil s ce-1 iste. Sren je res sla'bo držal. Kljub temu, da se je previdno hodil, se -mu je tu pa tam noga vdrla, včasih celo obe hkrati. Kar oddahnil si je, ko je dospel spet na trdo zvoženo cesto.
Mimo Lepene in skozi Bitnje si je potegnil polhovko nizko na oči. Na razpotju je postal. Truden je bil že in zamikalo ga je, da bi zavil po najbližji poti proti domu v Zgornjo dolino. Pa kakor je premišljal mu ni kazalo drugega, kakor -da najprej govori z Venceljno-m.
Na savskem mostu mu je spet obstala. Bližnjica čez Senožeti ‘ga je vabila. Nič bi ne pomišljal, če bi za trdno vedel, da dobi lirubečka doma. Če ga ni, bo -moral pač počakati, da se vrne. Odločil se je, da se v gradu še nocoj in čimprej oglasi- Prestopil se pa ni koj. Popadla ga je togota, da je kar za-škripal z zobmi. Pod njim je v strugi enakomerno šumela Sava. Zaželel si je, -da bi od kod -prišel žandar Kranberger. Potuhnil bi se in čakal, -da bi prikorakal tik do njega. Potem bi ga pa naglo, še preden bi utegnil seči po puško ali sabljo, zagrabil čez pas, dvignil čez ograjcTln vrgel v Savo. Saj tak pes strela ni vreden, šele ko je hitel -spet po celem — sren je že ib-olj trdno držal — mimo cerkve in za vasjo proti gozdni upravi v gradu, se
je spomnil, kako nespametno bi ravnal, če bi se res hotel nad -Kran-bergerje-m znositi- Koj bi ga obdolžili in zaprli Ne izvil bi se jim. Prav bi imeli. Vrne pa isatanu, vrne. Saj še ni vseh dni -konec.
Grad je bil še vedno od-prt. V veži je bila trda teima. Uprasnil je žveplen-k-o ob hlače, si posvetil in -obstal pred Venceljnovimi vrati. Zaslišal je v sobi nadgozdarjev korak in se razveselil. Potrkal je.
„Naprej!“
¡Preden je Peter otipal kljuko, je Hrubečka že' -odprl. Prišleca je koj spoznal. Za hip je o-bstnpel. Pa že je razprostrl ro-ke, jih -dvignil in presrčno razveseljen pozdravil: „Bog te sprimi, Peter!“ Najrajši bi -ga bil objel. Pa se v Bohinju -še ženskam kaj takega ne spodobi.
i Stopila . sta y zakajeno sobo. S srnjakove kože, razgrnjene po tleh, je i poskočil nizkonogi -Črt. Vselo je zacvilil in se vzpel na 'Petra. Za,čel mu je lizati roko v zapestju, kakor bi vedel, da se mu je bila Kranbergarjeva veriga prav tam zajedla v kožo. Petru se je dobro zdelo. Poigral se je s psom in mu dopovedoval, da ne pojdejo na lov, čeprav vidi puško na njegovi rami.
„Beži no, beži!“ je oporekel Vencelj: „Zajci in lisjaki mu še na mar ne hodijo. Naju vidi in prav tako čuti kakor midva. Morebiti celo sluti, da je hudih dni zate konec in da se tvojim na-sprotovalcem bliža dan plačila.“
„Bog daj!“ Peter je odložil lovsko ■ puško in sam od sebe sedel. Vencelj je
hitel znašati na mizo, kar je bil pripravil. Troje vrst žganja, dve steklenici različnega vina, velik kos sira, pečeno meso, klobase in pol hleba kruha: „Duša lovska! Jej' in pij! Pogovoriva se kasneje. Nazadnje pa zavrem še čaja.“ Preden se je Peter pritaknil jedi in ■pijače, se je zahvalil Ve-nceljnu, ki se je z vsem svojim ugledom -na vse strani potegoval zanj. Hrubečka pa ni maral o zahvali kar nič slišati. Samo silil je Petra, naj pije in je, da čimprej -prežene ričet iz črevesja. Peter se -ni dal ravno preveč ¡prositi. Je bil res potreben.
V peci je prasketal ogenj. Črt je sem ter tja dvignil glavo in prisluhnil redkobesednemu pogovoru.
„No, daj še, daj!“ Vencelj je spet porinil pečenko pred Petra.
„Lepo zahvalim. Kakor se mi je prileglo, ne morem več.“
Peter si je popravil brke, Vencelj pa je natočil vina in dvignil kozarec: „Peter! Naj ti da Bog še dolgo zdravemu in zadovoljnemu pasti po goščavah in skalovju trop -brez zvoncev.“
Petru se je milo storilo. Molče je trčil in oidipil. Ko je pa postavil kozarec nazaj na mizo, je za vinom debelo požrl sline in priznal: JN-e bom tajil. Hudo je bilo kako še ¡nikoli ne. Moglo bi pa biti še huje. Da me je Kranberger -gonil skozi Sotesko v Radovljico, četudi vklenjenega, bi bil menda raztrgal verigo in ga vrgel v Savo. S stražmojstrom sva pa bodila, kako gresta dobra znanca vsak po svojem opravku- Dvakrat sva se grede okrep-
čala. Na Beli in v Lescah pri Krištofu. Vso pot mi je pravil, naj me nikar nič ne skrbi. In da bi mi rad še' več povedal, pa -ne sme. Da bo-m že še zvedel, ko pride čas, je rekel.“
„Je -že prišel tisti ,čas“, je posegel v besedo Vencelj. In je zaupal 'Petru, kako bi se stražmojster rad znebil Kranber-gerja, pa se ga ne more. Višji kar vselej z njim potegnejo. Prav zavoljo tega ■si Kranbergerjeve hudobije ni upal potlačiti. Bi utegnil še sam imeti sitnosti. Tako jih je pa imel le Peter. Da ni ■bel Korene uvideven, bi se utegnilo za Petra vse drugače izteči. Popisal da je Petra talko dobro, kakor bi ga lastna mati ne mogla lepše. Tkalcu je pa vzel vso verodostojnost. Boštjana je znal tako zmesti, da je priznal, kar je bilo tudi res, da ga je Kranberger upijanil in mu prav za prav sam položil na jezik obdolžitev zoper Petra. Nazadnje je pa stražmojster še samega sebe vrgel na tehtnico- Skliceval se je na zapisnik, iki ga je bil -sestavil ob komisijskem ogledu ponesrečenega Bitenca in katerega -sta podpisala tudi Vencelj in župan, potem ko -na kraju nesreče I niso ugotovili nič drugega kakor res samo nesrečo. Da pusti službo, je izjavil, če njegov in zraven še dva tako veljavna ¡podpisa ne drže.
Peter, ki je med Venceljnovim pripovedovanjem ves ,čas nemirno vlekel cedro, se je kakor opravičil: „Nisent mislil, da morejo biti med žandarji tudi tako možaki. Mu že kako povrnem.“