8 b 5 4 601002UO GSRtONJA KNJIŽNICA rtSKI DNEVNIK Akkn'na Pečana v gotovini poslale I grupui. Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 32 (9640) TRST, petek, H. februarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni« Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja/1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Lviopi. USODA ANDREOTT1JEVE VLADE V OSPREDJU POLITIČNIH POLEMIK KRŠČANSKA DEMOKRACIJA PRIPRAVLJENA NA POGAJANJA ZA SPREMEMBO VLADNIH UKREPOV V PARLAMENTU Beriinguer opozoril, da se danes v Italiji lahko vlada samo pod pogojem, da se upošteva politična stvarnost v parlamentu - Pobuda socialistov za dvostranske pogovore med strankami n fM’ 10- Usoda Andrcoltijovc vlade je odvisna od glasovanja, daj i V Planski zbornici in senatu o ukrepih o fiskalizaciji socialnih 'tik V' *ii jih ic ' Aida nedavno sprejela in s katerimi je povzročila karkV neraz-P«l«ženje pri sindikatili in levih strankah. Ne da bi se dogovorila s sindikalnimi organizacijami in s strankami, ki jo ujcdn<> ali neposredno podpirajo v parlamentu, je vlada sprejela H,,- ki spreminjajo draginjsko doklado, hkrati pa omejujejo, avto-p "H Pogajanja med sindikati in delodajalci v podjetjih. f(,l° odločnem nastopu sindikalne komunistov in soeiali-’ J® krščanska demokracija v talin 1 dne*1 napravila že nekaj ko-Vt,!v. “azaj. Najprej je Andreotti 'ton de'al' da F vlada pripravke'’ |,rista,i na spremembe svojih nskih odlokov v parlamentu, ki žadc* S^lc*° z"“'Višati vladirh «pri-k, ^#nJ» za znižanje cene dela, da- »u/a je imel načelnik gospodar-a "rada pri vodstvu KD Fer-'Sradi vrsto dvostranskih sre-»fetj “ Predstavniki strank, ki po- J « jfjVu.ali neposredno podpirajo An-t "t,*levu vlado. Z njimi je govoril Se^Pudarskih vprašanjih, še poli* apa zakonskem odloku o fiska-v ' jc toliko polemik vzbudil ^jUUjih dneh. Ferrari Aggradi je ..Pogovore o teh vprašanjih s ^to *°m Signorilejem, socialdemo-gjjj.1'’1 Longom, liberalcem Mala-iri J*®. republikancem La Malfo U^Mbunistom Napoli lanom. Obe-ejjg te vodstvo krščanske demokra-t n-JJročilo skupini, ki se ukvarja tlij^odarskimi in socialnimi vprašanj18) podrobno prouči zakoriske Nrri®.’ ^ Jih je vlada poslala v uttev i Ta' tij . KPI Beriinguer je danes Vi( evizijski politični tribuni vno-tioltrg °P1)7-oril krščansko de-naj ne pričakuje, da bo I ^ o- Sa.ma odločala o politiki vla-ViC(}K| _živi s posredno podporo le- parlamentu. i »d časnikarji so hoteli vedeti Beril 'ct>a nguerja, kako bo komuni-Parlija nastopila v parla-i t^'ji slede vladnih ukrepov. Taj-! sti(ha 1 j° izjavil, da so komuni-: čikat’ ostala levica in sin J> Vj .*® povedali, da nasprotuje-I lfeba ■n,'rn ukrepom. Pri tem pa je ko vi ISaati odgovor, kako je lah-tih Jada sprejela ukrepe, o kate-Sont n' ,c*ovo'.i posvetovala s parski a.rr,'rni skupinami in stran-| V tej zvezi je Beriinguer 1 «ka 5 ll: »Menim, da se krščan-i |hobla,l??kracija in Ijudj®. ki jih je Je Dn ,a’ ha sestavljajo vlado, •>«8 vPa'noma zavedajo, da so da tbj haJiii lahko vlada samo pod h da se upošteva politič <0 5 Parlamentarna stvarnost.* Za-Ihi, ij.®°ra vlada ppgajati s sila-Podpirajo. V nasprotnem SaU,.'e razumljivo. «da bo se-^ala v acla zelo težko še naprej ^ na svojem mestu*. h'av,_ Vprašanja časnikarjev, kaj Nil, Prav pravi KPI o teh ukrc-#, dg Beriinguer dejal: «Gotovo mi ne moramo glasovati za kila vfrske ukrepe, kakršne je spre-Jbenju .d«- Predlagali bomo spredi h"-1 do konca vodili parlamen Vj« da bodo te spremembe hikarj e"‘ Na pripombo nekega eas-5* w’ da je Andreotti pripravljen ^flih!eniernbo svojih sklepov, je IHščp -r izjavil, da je to stvarno v sedanjem položaju An-Jeye vlade. Pri tem je Berlin. ! kola,- .• da bo treba sedaj videti. ■ mei'i bo vlada upoštevala Ntuo ' k* jih bodo dali komunisti NtUeJff franke. Čeprav so bili Bcr-t Pika^ °dgovori zelo jasni, so lNsnr1 vztrajali na vprašanju: s rlihiri v*ad;l ho padla ali ne?» i'0v na.i bi sprejemalo podkupnine za Guia in njegovo stranko, medtem ko velja Črociani za «pbsrednika» v vseh teli operacijah. % ,lf, strankami in aa ien operacijam k seulo, te bo prišlo to sre- Parlamentarni postopek predvide- ' lOrialiei; Z-71M „ »Alnnaim 1 iro /J o mmio iviulomonl rta altunnem zasedanju obeh domov potrditi z glasovanjem sklepe komisije To naj bi se zgodilo pred koncem meseca. Dotlej je še mogoče, da bi stranke zbrale zadostno število podpisov in tako vključile med obtožence tudi Rumorja, vendar ne kaže, da se stranke opredeljujejo v tem smislu, čeprav je Rumorja rešil lc odločilni (in dvojni) glas predsednika komisije. Če bo parlament potrdi', obtožnico se bo. prvič v italijanski zgodovini, pričel sodni postopek pred razširjenim ustavnim sodiščem. Po za konu mora bivšim ministrom soditi zbor petnajstih ustavnih sodnikov in petnajst parlamentarcev. V predvidevanju te možnosti je parlament izglasoval 45 imen poslancev in senatorjev, izmed katerih lio najmlajši ustavni sodnik izžrebal imena petnajstih »pridruženih sodnikov*. Po predhodnem sporazumu sestavlja izbor 45 imen 11 demokristjanov, sedem komunistov, dva socialista, dva socialdemokra ta in en neodvisni levičar, (st.s.) Vladna seja odložena RIM, 10. - V palači Chigi so sporočili, da je bila jutrišnja seja vlade odložena na prihodnji teden. Poudarili so, da trenutno vlada nima na dnevnem redu nujnih vprašanj in je zato sklenila, da se sestane šele čez teden dni. Zato bo ukrep o ratifikaciji spoi ažurna med vlado in sindikati o delovni pogodbi javnih u-službencev odobren se je primanjkljaj v zunanji trgo vini v lanskem letu pojavljal skozi' vseh 12 mesecev. Zato je bil letni obračun porazen. Med letom je bilo uvoženega iz tujine za 36.308 milijard lir blaga, izvoženega pa za 30.885 milijard lir. Vrednost uvoza se je lani povečala za 44,1 odst., izvoza pa za 35,1 odst., v primerjavi s prejšnjim letom. Statistični zavod ugotavlja, da s.o največji primanjkljaj v lanski trgovinski zamenjavi s tujino dosegi' pri naftnih proizvodih, in sicer 6.678 milijard lir: za ostalo blago je bila trgovinska bilanca aktivna za 1.255 milijard lir. Pri tem pa je treba poudariti, da je bilo leto 1975, čeprav je bila kriza na višku, mnogo bolj ugodno za zunanjo trgovino kot lansko leto. Ugotavljajo pa, da je lanski večji uvoz tudi posledica znatnega povečanja industrijske proizvodnje, ki je skozi celo leto postopoma naraščala in' je znašala nad 16 odst. več kot leta 1975. Poleg naftnih proizvodov, bremeni zunanjo trgovino tudi velik uvoz živil. Lani je Italija porabila v tujini za.nakup živil, skupno z mesom in živino, 5,800 milijard lir, za izvoz (vključno vino) pa je dobila komaj 2.300 milijard lir. Primanjkljaj pri uvozu, oziroma izvozu živil je torej znašal 3.500 milijard lir in je bil za 99 odst. višji kot leta J975. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da je imela industrija sorazmerno visok prebitek. Razgn nekaterih industrijskih vej, ki so bile pasivne (metalurška, kemijska, lesna itd), je bila tekstilna industrija visoko aktivna za skupno 3.350 milijard lir, mehanska industrija za 3.330 milijard lir in industrija prevoznih sredstev za 1.520 milijard ljr. (sD Sestanek (raxi-Brandt RIM, 10. —, Tukaj so sporočili, da se je tajnik PSI Craxi sestal s predsednikom zahodnonemške socialdemokratske stranke Brandtom. Srečanje je bilo v Bonnu, v okviru posvetovanj, ki .jih ima Brandt s podpredsedniki socialistične internacionale za določitev delovnega programa po nedavnem kongresu v Ženevi. prvič, da prihaja na uradne razgovori* s KPI po demokratičnem pre obratu na Portugalskem. Znano je, da so v stališčih italijanske in portugalske partije določene razlike, vendar kaže, da so časi ostrejših polemik končani in da sta KPI in KPP navezali dialog, ki traja že nekaj mesecev. Pred kratkim se je kopgresa KPP v Lizboni udeleži) Gian Carlo Pajetta. Cunhat pa se je z Berlinguerjem pogovarjal med berlinsko evropsko konferenco komunističnih partij in v Moskvi, med kongresom KP SZ. Zaradi sta kovnega gibanja tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje mednarodne in krajevni’ vesti morda pomanjkljive. čitatelje prosimo za razumevanje. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Miro Kalezič je na današnji redni tiskovni konferenci med drugim orisal pomen bližnjega obiska Miloša Minica v nekaterih afriških državah, komentiral je nedavno izjavo koroškega deželnega poglavarja VVagnerja, spregovoril o pogovorih, | ki jih je imel v Beogradu šef političnega oddelka PLO Faruk Kadu-mi, in odgovoril še na več drugih vprašanj. V zvezi z izjavo koroškega deželnega glavarja VVagnerja, da avstrijska državna pogodba praktično dovoljuje, da se manjšinsko vprašanje reši brez soglasja manjšine, je glasnik jugoslovanskega zunanjega ministra Kalezič dejal: «Državna pogodba v nobeni svoji določbi ne dopušča možnosti revizije tega mednarodnega akta. Ko gre za obveznosti iz sedmega člena državne pogodbe, ki precizno govorijo o dolžnostih Avstrije pri ■ reševanju položaja in pravic slovenske in hrvatske manjšine, je takšna možnost izključena. Torej izjava glavarja Wagnerja samo vnovič ilustrira sicer znano razpoloženje določenih vladajočih krogov v Avstriji, ki bi dolžnosti te države radi revidirali in rešili na enostranski način.* Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic bo v ponedeljek odpotoval na krajšo dober teden trajajočo afriško turnejo, med katero bo obiskal Tanzanijo, Madagaskar in Zambijo. Po Kalezičevih besedah bo to priložnost za odkrito in vsestransko izmenjavo mnenj o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o nadaljnji dejavnosti in akcijski enotnosti neuvrščenih držav pri izvajanju sklepov iz Colomba ter o pripravah na ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih v Nevv Delhiju. Kot je dejal Kalezič, bodo imela vidno mesto v pogovorih tudi vprašanja iz dvostranskih odnosov in sodelovanje, ki se s temi državami «uspešno razvija na raznih področjih in temelji na načelih neuvrščene politike, vzajemnega spoštovanja, zaupanja in medsebojne pomoči*. Giasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je na tiskovni konferenci podčrtal zadovoljstvo jugoslovanskih uradnih krogov nad obiskom in pogovori, ki jili jc imel te dni v Beogradu šef političnega oddelka PLG Faruk Kadumi. Ti pogovori so zajeli mnoga vprašanja, zlasti pa razmere na Bližnjem vzhodu v luči najnovejših pobud za sklicanje ženevske konference. »Kaj nam lahko poveste o vesteh tujega tiska o domnevni «peticiji» jugoslovanskih državljanov ustavnemu sodišču SFRJ?* so časnikarji vprašali nadalje na današnji tiskovni konferenci. V daljšem odgovoru je Kalezič izjavil tole: «Znano mi je, da je ustavno sodišče SFRJ prejelo pritožbo skupine jugoslovanskih državljanov in da v tej pritožbi zahtevajo od sodišča, naj začne postopek za oceno ustanovno-sti določil 43. člena zveznega zakona o potnih dokumentih jugoslovan-1 skih državljanov. To se nanaša na pravico potovanja državljanov v tujino. Nisem pristojen, da bi sc spuščal v pravno veljavnost pritožbe, ki jo omenjate in ki jo v nekaterih tujih listih in agencijah označujejo kot politično peticijo. Po jugoslovanskem ustavnem zakonu je edino ustavno sodišče SFRJ pristojno za ocenjevanje ustavnosti kateregakoli zveznega zakona. S tem to sodišče hkrati zagotavlja tudi zaščito ustave in ustavnih pravic, ki se nanašajo na vsa področja ustavne zaščite in razumljivo tudi na zaščito svoboščin in pravic državljanov. Zato ustavno sodišče po redni pravni proceduri, predvideni s poslovnikom sodišča, obravnava pritož- be organizacij ali državljanov in sprejema sklepe. Dejstvo, da v zvezi s tem vprašanjem skušajo v tujini začeti določeno kampanjo, ki se ji zdaj pridružujejo še nekatere nove obtožbe, kaže na njene prave motive. To je samo eden od poskusov, da bi Jugoslavijo potegnili v blokovsko konfrontacijo, ki poteka zdaj v posameznih državah v zvezi s problemi človekovih pravic in izvajanja določil helsinških dokumentov. Znano je. da se je Jugoslavija kot neuvrščena država vedno postavljala po robu takšnim blokovskim tekmovanjem, še naprej bo odločno zavračala sleherni poskus, da bi jo potegnili v takšno kampanjo in da bi postala objekt takšnih tekmovanj. Toda ne moremo zapreti oči pred dejstvom, da to kampanjo proti Jugoslaviji skušajo razširiti taiste sile, ki so tudi poprej Izvajale pritisk na Jugoslavijo in so si prizadevale diskreditirati njen politični sistem in njene trajne zunanjepolitične opredelitve.* VLADO BARABAŠ SEJA ZUNANJEPOLITIČNE KOMISIJE IS SLOVENIJE Ocenili so odnose z Italijo in Avstrijo Pozitivna ocena v zvozi z ratifikacijo osimskega sporazuma in zaskrbljenost zaradi položaja slov. manjšine na Koroškem (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 10. — Na včerajšnji seji komisije izvršnega sveta Slovenije za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti — vodil jo je njen predsednik Rudi Čačinovič, poleg članov pa sta se je udeležila tudi prof. dr. Franzi Zvvitter in dr. Bogo Grafenauer — so obravnavali več aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj, ki zadevajo Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Pri tem so člani komisije posebej ocenili odnose s sosednima državama Italijo in Avstri jo ter dejavnost čimteljev v n:pub lo tendenc po reviziji državne pogodbe. , Zatem je komisija odobrila, poročila o dvajsetem zasedanju stalne mešane jugoslovansko - italijanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma in soglašala s predlaganimi pobudami za izboljšanje obmejnega sodelovanja še zlasti po ratifikaciji osmiskih sporazumov. Komisija je bila seznanjena tudi s poročilom slovenskih ekspertov pri pogajanjih z Avstrijo za izvršitev arhivskega sporazuma iz leta 1923 ter pri tem izrekla polno podporo liki pred beograjskim zasedanjem njihovemu dosedanjem u delu. konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo pnčela v mesecu juniju. Ko je pozitivno ocenila dejavnost v zvezi z ratifikacijo o-simskih sporazumov je komisija hkrati izrazila zaskrbljenost glede položaja slovenske narodne manjšine na Koroškem in zaradi vedno bolj očitnega neizpolnjevanja in ce- Alvaro Cimbal gost KP Italije PO VLADNEM DEKRETU O POSTOPKU 2A LEGALIZACIJO Delavska socialistična stranka zahtevala uzakonitev v Španiji Juanu Carlosu, ki je obiskal papeža, je pesnik Rafael Alberti izročil pismo z zahtevo, naj proglasi splošno amnestijo *°čialisti. Glede položaja I va, da mora parlament na skupnem seji. RIM, 10. — Tajnik portugalske KP Alvaro Cunhal je, pb pred hodnem enodnevnem obisku v Moskvi. dopotoval v Italijo, kjer se bo pogovarjal s predstavniki KPI. Sprejela ga bosta predsednik italijanske partije Luigi1 Longo in tajnik Enrico Beriinguer. Jutri opo! dne bo Alvaro Cunhal odgovarjal na vprašanja časnikarjev med tiskovno konferenco, ki jo prireja združenje tujega tiska, v To ni prvič, da prihaja Cunhal na prihodnji | v Italijo, kjer je v letih Salazhrje-ve diktature bil že večkrat. Je pa. MADRID, 10. — Skladno s postopkom, ki ga je določila pred nekaj .dnevi Suarezova vlada se je prva stranka priglasila in zahtevala uzakonitev. Gre za «delavsko < socialistično* stranko PSOE Felipa Gonzalesa. Pismo z zahtev^ po legalizaciji je Gonzales izročil notranjemu ministrstvu. To ima sedaj deset dni časa, da zahtevo sprejme ali pa, v nasprotnem primeru, da jo |xi sreduje vrhovnemu sodišču, Slednje mora v takem primeru odločati o tem, ali je PSOE «povezana s kako velesilo* ali «mednarodno organizacijo*. Res jc. sicer, dn je PSOE povezana v socialistični internacionali, kateri predseduje Wil-lv Brandt, kakor so tudi španski demokristjani člani mednarodne zveze KD, vendar je skoraj gotovo, da vrhovno sodišče tega ne bo u-poštevalo. Dejansko je namreč edini problem legalizacija KP Španije, ki pa ni včlanjena v nobeno mednarodno organizacijo, saj no razpustu «kominterne» pred 35 leti ne obstaja organizirana oblika povezovanja v mednarodnem komunističnem gibanju. KP Španije Da je že večkrat izrecno poudarila, da se ne čuti vezana na nobeno mednarodno disciplino, kakor tudi ne priznava «vodilne vloge* nobeni izmed socialističnih dežel. To stališče španskih komunistov še potrjuje napoved »evrokomuni-stičnega vrha* v Madridu. V pole mični( zagnanosti j$ frankistični dnevnik cABC*' storil Santiagu Car- rillu celo uslugo. List je namreč ostro komentiral napovedano srečanje Berlinguerja, Carrilla in Mar-chaisa v. Madridu in to odsvetoval Suarezovi vladi s pozivom, naj srečanje prepreči. List to zahlevo motivira z mnenjem, da bi bil to «slab začetek špansko - sovjetskih odno-sov», če bi po 40 letih «sovpadala ponovna navezava diplomatskih sti kov in protisovjetski vrh*. Ostali španski listi obširno po ročajo o obisku kraljevske dvojice Burbonov Juana Carlosa in Sofie pri Papežu Pavlu VI. Sk.iraj vsi dnevniki objavljajo na prvih stra neb sliko znanega pesnika in antifašističnega borca Rafaeia Albertija. ki Juanu Carlosu izroča pe tičijo, naj proglasi splošno arene stijo. Rafael Alberti je namreč za pustil Šppnijo ob porazu ropublike v državljanski vojni in je š* danes nepomirljiv sovražnik fašizma Iz javil je, da bi se rad vrnil v domovino, vendar samo po amnestiji. Glede kraljevega srečanja s pa pežem pa dnevniki (predvsem «EI Pnis») poudarjajo misel, da Va tikan ne kaže prevelikega navdušenja za razvoj demokrščanske stranke z ljudsko osnovo v Španiji, pač pa računa predvsem na »elito* organizacije «Opus Dei*. ki je da ues globoko vrinjena v bančne in gospodarske kroge in se usmerja na zmerni center. Drugi argument, o katerem sta se Pavel VI. in Juan Carlos poso varjala pa je novi konkordat. Cer kev &e očitno prilagaja novemu položaju in bi še rada ohranila določene privilegije, vendar take, kakor jih ima v Italiji. Po srečanju s papežem se je španski vladar odpravil na obed z italijanskim predsednikom Leo nejem. (st.s.) Poljski zunanji minister v ČSSR PRAGA, 10. — Poljski zunanji minister VVojtaszek je bil te dni v Pragi in' imel pogovore s svojim češkoslovaškim kolegom. Po končanem obisku so objavili skupno sporočilo, v katerem pravijo, da se bosta Češkoslovaška in Poljska uprli «katercmu koli vmešavanju v notra nje zadeve suverenih držav*. Sporočilo poudarja, da se bosta češkoslovaška in Poljska uprli tudi vsem poskusom rahljanja procesa popušča, n ja napetosti. Poleg tega sporočilo pojasnjuje, da sta se zunanja mini stra pogovarjala o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in dejala, da bosta »državi nadaljevali s pobudami in napori v okviru popuščanja napetosti. varnosti in sodelovanja med državami z različnim socialnim si stemom*. Ob zaključku je v sporočilu rečeno, »da sta nezlomljivo prijateljstvo, zavezništvo in sodelovanje s Sovjetsko zvezo ter utrditev enot nosti socialističnih držav, temeljna kamna mednarodne politike Češko slovaške in Poljske.* DRAGO KOŠMRLJ ,Sprijeni ob gostovanju Teatra Stabilc iz Trsta v Ljubljani LJUBLJANA, 10. — Generalni konzul Italije v Zagrebu Pietro Rinaldi je danes opoldne priredil v klubu delegatov v Ljubljani sprejem ob gostovanju tržaškega gledališča Teatro Stabile v Ljubljani. Sprejema so se udeležili tudi predsednik Slovenske a-kademije’ znanosti in umetnosti prof. dr Janez Milčinski, predsednik republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič in številni predstavniki slovenskega gledališkega in kulturnega živ-ljenja. Stavke uslužbencev mestnih prevozov RIM, 10. — Uslužbenci mestnih prevozov so sklenili, da bodo 24. februarja stavkali sedem ur, in sicer od 9. do 16. ure. Stavka je v okviru sindikalnih pobud uslužbencev mestnih prevozov zaradi zavlačevanja izvajanja delovne pogodbe, ki je bila obnovljena lanskega junija. Sin-diaati sporočajo, da bodo uslužbenci med 28. februarjem in 24. marcem opravil) nadaljnjih 10 ur razčlenjenih stavk po deželah in pokrajinah. Preiskava o bombi na brzeu «701» RIM, 10. — Sodnik dr. Destro le v zajKiru Rebibbia soočil zaprto Rito \ Moxedano in neznano žensko. Po so-1 očenju je Moxedano dalj časa zaslišal. Okoliščine, v katerih je prišlo do soočenja, niso znane, vendar je mogoče sklepati.’, da preiskovalci iščejo osebo, ki je prišepetavala Moxedani, ko je ta telefonirala policiji, da je na brzeu »701» bomba. Seja tajništva CGIL RIM. 10. - Tajništvo CGIL je sklicalo za 17. februarja sejo izvršnega odbora sindikalne zveze. Na dnevnem redu bo proučitev obstoječega pol tičnega položaja. Glavni poročili bosta podala zvezna tajnika Rinaldo Scheda in Aldo Giunti. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 11. februarja 1977 PO IZVOLITVI SOCIALISTA CHERSUA ZA PREDSEDNIKA ESSSSSSZ aasss; Danes sestanek vseh strank, ki so kakorkoli omogočile Chersijevo izvolitev - Dokončna odločitev verjetno šele v ponedeljek • Prihodnjo sredo se sestane tudi občinski svet Z današnjim srečanjem mod predstavništvi vseh strank, ki so kakorkoli (z dikertno podporo ali z vzdr-žanjem) omogočile izvolitev socialista Lucia Ghersija Za novega predsednika pokrajine namesto demokristjana Micheleja Zanettija, se bo zaključil prvi krog posvetovanj, katerih končni cilj je izoblikovati novo večino in novi odbor, ki naj vodi pokrajinsko upravo. Ghersi je včeraj sprejel še predstavnike republikanske in liberalne Stranke, s čimer je zaključil vrsto dvostranskih pogovorov, nato pa je o njihovem poteku poročal vodstvu svoje stranke. Poleg bolj ali manj uradnih razgovorov, ki jih je vodil Ghersi na sedežu pokrajine, pa so Istočasno potekali številni drugi sestanki z istim ciljem: najti izhod iz sedanjega kriznega stanja, ip to ne samo na pokrajini, ampak tudi na občini. V tej zvezi naj omenimo, da so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu, ki so se dogovorili o sklicanju občinskega sveta v sredo, 16. t.m., in nato še v ponedeljek, 21. t.m. Na dnevnem redu bo formalna potrditev odstopa Spaccinijevega odbora (česar ni občinski svet storil, na zadnji seji, ki so jo na. predlog demokristjanov na samem začetku prekinili), nato pa izvolitev novega župana. Po. dobno kot na pokrajini, bo tudi na občini pri prvih glasovanjih potrebna absolutna večina, nato pa, na naslednji seji (prav zaradi tega sta bili sklicani dve zaporedni seji) bo zadostovala navadna večina. Kot kaže, nameravajo demokristjani spet kandidirati za župana Spaccinija, medtem ko še ni mogoče predvidevati, kakšna naj bi bila nova večina in sestava novega občinskega odbora. Vprašanje je namreč tesno povezano z rešitvijo krize na pokrajini. Pokrajinski svet se bo vsekakor sestal v ponedeljek, 14. februarja, da bi izvolili novi odbor. Zelo verjetno je, da se bodo pogajanja med strankami nadaljevala do zadnjega trenutka in da bo šele ob zaključku glasovanj končno znano, kakšna bo sestava novega pokrajinskega odbora in večine, ki ga bo podpirala. Za povratnike Iz Avstralije Prizadevanja ministra za delo Tine Anselmi • Minister za delo Tina Anselmi je včeraj odgovorila na noto, s katero jo je predsednik deželna skupščine Pittoni pred dnevi opozoril na neurejen položaj povratnikov' iz Avstralije, za katere niso pristojne avstralske oblasti dovolile transfer socialnih prispevkov za po- kojnine, ki so jih prizadeti vplačali med svojim bivanjem v Avstraliji. Samo v Trstu je takih povratnikov okrog 4000. Minister Anselmi v odgovoru na-glaša, da se je te dni sestala z avstralskim ministrom Mac: Kellerjem, kateremu je predočila željo italijanskih oblasti, da bi med Ita lijo in Avstralijo prišlo do sporazu ma glede vprašanja socialne varnosti. Naša dežela je v tej zvezi sklenila, da bo prevzela nase u-strezna bremena, kolikor bi avstralske oblasti ne pristale na transfer v Italijo socialnih dajatev, ki so jih vplačali italijanski delavci za čas svojega dela na najnovejši celini. Poziv VZPI-ANPI Pokrajinski odbor VZPI-ANPI gleda z zaskrbljenostjo na vedno večjo teroristično in prevratniško dejavnost kateri pa vladni organi sledijo s pre- r ajhrn strogostjo. Obenem pripominja, da dejavnost podpirajo tiste politične sile. ki skušajo razvrednotiti ideale odporniškega gibanja in demokracije. Zato poziva vso demokratično javnost, da zatre vsak poskus fašističnega prevratništva. • Danes, 11. februarja, bodo občinski uradi delovali s pclprazničnim urnikom, in sicer od 9. do. 11.30. IZLETNIKE ki so se prijavili za izlet s PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO JUGOSLAVIJI, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer: danes. 11. in jutri. 12. t.m. od 9. do 12.30 ter od 15. do 18. ure, v Ul. Montecchi 6, 2. nadstropje, soba št. 22. PO NALOGU DEŽELNE UPRAVE Strokovno osebje EZIT bo izdelalo predlog o mejah italijanskega dela proste cone, ki jo predvideva osimski sporazum Pred skorajšnjo ratifikacijo o simskega sporazuma je deželna u-prava sklenila pripraviti posebno študijo o možnosti uresničitve italijanskega dela industrijske cone vzdolž meje z Jugoslavijo na tržaškem Krasu. Pobudo za pripravo študije sta dala odbornik za načrtovanje. in proračun Mo uro in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. Zamišljena je študija, ki se bo opirala izključno na znanstvena dognanja. Predvidena je'sestava več elaboratov in ustreznih kart, izdelanih tudi s pomočjo fotografskih posnetkov iz letala in topografske preučitve terena. Elaborate bo spremljalo strokovno poročilo. Deželna uprava je poverila nalogo za sestavo študije Zavodu za industrijsko cono v Trstu. Zbiranje in obdelovanje podatkov bo tra jalo predvidoma osem mesecev. Strokovnjaki bodo sestavili tudi predlog o točnih mejah italijanskega dela industrijske cone v okviru splošne meje, ki je bila začrtana že v osimskih dokumentih. Kakor znano, je splošna meja začrta- RAZVOJ PROMETA S SUHIMI TOVORI Ladje dovažajo v Trst več blaga kakor ga iz njega odvažajo Premog prihaja le še za železarno Italsider . Kontejnerski promet v stalnem porastu, promet z ladjami roli on - roli off pa je lani nekoliko upadel dosegel 36,350.933 ton. Navedli smo tudi, da je bil za 12,3% večji od predlanskega in da je na povečanje prometa vplival zlasti večji dovoz surovega petroleja za čezalpski naftovod, da pa so tudi druge blagovne postavke zabeležile manjši ali večji razvoj, pri čemer je naj večji vzpon zabeležila postavka «les». Danes bi v krajšem sestavku pregledali osnovno strukturo prometa, oziroma njegov razvoj po sektorjih. V tej zvezi velja takoj zabeležiti, da velika večina blagovnega prometa v naši luki odpade na dovoz blaga po morju: ta promet je namreč v lanskem letu dosegel 33,424.671 ton, medtem ko je odvoz znašal le 2,926.262 ton. V dovozu predstavlja glavno postavko seveda surovi petrolej: tega so ladje lani izkrcale 30,836.937 ton (27,895.995 ton za Čezalpski naftovod, 590.034 ton za potrebe petrolejskega BRZOJAVKA SPACCUjUA BISACLU Županov poziv ministru za rešitev tovarne C Ml Slovenski podjetji nista še dokončno odgovorili glede prevzema tržaškega obrata Caiza Bheh Kakor smo že zabeležili na tem , pristanišča in 2,350.908 ton za indu-mestu, je obojesmerni blagovni pro-| strijsko cono ter v tem okviru za met v tržaški luki v lanskem letu Tržaški župan Spaccinj je opozoril ministra za državne udeležbe Bisaglio na, nevzdržno stanje tovarne CMI v našem mestu ter zahteval sklicanje sestanka v Rimu, na katerem naj bi razpravljali o načrtih za preureditev tovarne, kateri naj bi — to je vsaj naklep genovskega vodstva CMI — vrnili upravno avtonomijo, odvzeli pa tehnološko najbolj kvalificirano proizvodnjo. V svoji brzojavki ugotavlja župan, da bi izvajanje tega sklepa bilo v nasprotju z dogovorom, ki je bil pred časom dosežen na vladni ravni za zaščito tržaškega gospodarstva: zato poziva ministra, naj poseže pri genovskem vodstvu CMI, ki naj suspendira vsakršen sklep operativnega značaja v tem Času pa naj pride do srečanja v Rimu s predstavniki dežele, pokrajine in občine ter sindikalnih organizacij za proučitev problema. Brzojavki podobne vsebine je župan poslal tudi predsedniku IRI Petrilliju in predsedstvu CMI. ki ga je Spaccini pozval, naj ne sprejema ukrepov, dokler ne bo dokon-. čnega sklepa na vladni ravni. Pri reševanju žgočega problema tržaškega obrata Caiza Bloch je vsakršen nadaljnji korak za sedaj pogojen od dokončnega odgovora slovenskih podjetij Polzele iz Celja in Tekstila Iz Ljubljane. Podjetji, ki naj bi vstopili v mešano italijansko - jugoslovansko družbo za upravljanje tržaškega obrata Bloch, sta namreč ponovno zaprosili stečajnega sodnika Ceccona iz Milana, naj še za nekaj časa počaka na dokončen odgovor, ker morata proučiti še nekatere tehnične aspekte VABILA ZA 17. NOVINARSKI PLES ki bo v soboto, 19. t.m., v Kulturnem domu. so na razpolago v našem uredništvu. Ul. Montecchi 6/n, soba 12, vsak dan od 16. do 19. ure Ob prevzemu vabil bo tudi re-■rvacija miz. čistilnico Aquilo). Če od celokupnega dovoza 33,424.671 ton odštejemo surovo bafto, ostane 2,587.734 ton surovega tovora. Med suhim tovorom je bilo največ rude (923.158 ton). Na drugem mestu so bile kosovne pošiljke (855.876), ki so jih izkrcali večinoma v novi luki, pa tudi v starem pristanišču, pri železarni Italsider in v industrijski coni. Sledil je premog (44L694 ton), ki so ga izkrcali izključno pri Italsidru, žita in oljčna semena (172.301 tona) V glavnem v novi luki, 8.079 ton oljčnih semen pa je prevzela oljarna Gaslini. Dovoz lesa je znašal 106.425 ton, od tega so ladje izkrcale 94.660 ton v lesnem pristanišču, 11.257 ton v novi in 508 ton v stari luki. Kar zadeva odvoz, je bila zopet glavna postavka «mineralna olja* in derivati (1.476.340 ton). Olja so ladje prevzele v glavnem v industrijskem pristanišču (pri čistilnici Aquila), v ta okvir pa spada tudi gorivo (529 tisoč 894 ton), ki so ga ladje natan-kale v luki. Suhega tovora v odvozu je bilo 1.449,922 ton. (V dovozu in odvozu skupaj je odpadlo na suhi tovor 4.037.656 ton). Rud in žitaric so ladje- odpeljale le manjše količine, odvoz lesa je znašal 95.033 ton: blago so prevzeli v glavnem (74.362 ton) v novi luki, 4.280 ton v stari luki, 15.845 ton pa so vkrcali v lesnem pristanišču. Tudi pri odvozu so predstavljale pomembno postavko kosovne pošiljke, ki so jih ladje prevzele bodisi v obeh lukah, bodisi v industrijski coni, pri železarni Italsider in v lesnem pristanišču. Končno naj omenimo razvoj kontejnerskega prometa in prometa z ladjami roli on - roli off: v kontejnerskem prometu smo v zadnjih letih priča občutnemu razponu: število manipuliranih .kontejnerjev, ki je znašalo 29.120 v letu 1974, je v letu 1975 narastlo na 33.645, lani pa na 52.041 (od tega 23.689 kosov v dovozu in 28.352 kosov v odvozu). Blagovni promet z ladjami roli on - roli off pa se je najprej povzpel s 139.822 ton v letu 1974 na 169.445 ,ton v letu 1975, nato pa je zopet nekoliko upadel, in sicer na 137.713 ton v lanskem letu. vprašanja. Od tega odgovora je seveda odvisen nadaljnji potek razgovorov med sindikati in vladnimi predstavniki in od tega so odvisni tudi nadaljnje odločitve tovarniškega sveta. To vprašanje, kot sicer splošno vprašanje naraščanja brezposelnosti v naši pokrajini, je v teh dneh proyčila tudi sindikalna zveza kovinarjev. V svojem tiskovnem poročilu sporoča, da bodo stavko, ki je bila napovedana za danes v znak protesta proti hudim gospodarskim ukrepom vlade, iz organizacijskih razlogov priredili šele prihodnji teden, obenem pa predlaga enotni pokrajinski sindikalni zvezi, naj o-kliče splošno stavko, ki naj bo odraz nezadovoljstva .tržaškega delavstva nad vladnimi ukrepi in nad naraščanjem brezposelnosti v naši pokrajini. iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiHHiiiiiHiiHiHHiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiKiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiifiMiiiiiiiiiiiiMinuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Barkovljani zasedli urade Acegata • Odsek za urbanistiko In promet tržaške občine sporoča, da bodo danes 11. februarja občinski smetarji čistili Ul. Vasari, Foscolo, Manzoni in Parini. Zato bodo danes od 14. do 18. ure zaprti za vozila nekateri odseki prej omenjenih ulic in sicer: v Ul. Vasari, od Ul. D'Azeglio do Ul. Oriani; v Ul. Foscolo. od Ul. D'Aze-glio do Trga Garibaldi: v Ul. Manzoni, od Ul. Pascoli do Ul. Foscolo: v Ul. Parini od Ul. Vasari do Ul. Pascoli. • Občinski odsek za urbanistiko in promet sporoča, da bodo prepovedali ustavljanje in parkiranje avtomobilov na strani lihih hišnih številk Ul. Sara Davis na odseku med Trgom tra i Rivi in Ul. del Predello. Na začetku Ul. Sara Davis je namreč zelo velik promet in preozka ulica ne dopušča parkiranja avtomobilov na o-beh straneh. „ , , ... ha tako, da od italijansko - jugoslovanske meje pri Sežani najprej sledi železniški progi Sežana - Opčine do cestnega nadvoza nad progo, nato sledi državni cesti štev. 58 do Opčin, nakar se nadaljuje mimo Trebč in Padrič do Bazovice, kjer zavije vzdolž ceste Bazovica - Lokve do meje. V okviru te širše cone bodo morali strokovnjaki pregledati meje prave industrijske cone. Mahagonny v gledališču Rossetti Gledališka zadruga «La coopera-tiva teatrale delVatto» je sinoči predstavila v gledališču rRossetth delo Bertolta Brechta in Kurta W e tila Mahagonng*. Delo je v bistvu opera, oziroma opera, ki sama sebe izniči. Brecht je torej z opero pokazal ničevost določene u-metniške smeri. (Ničevo in lažno je na primer, da glavna junaka u-mreta s petjem lepe arije). Brecht je opero razstrelil s tem. da je ustvaril zgodbo o mestu Mahagon-ny. Zgodba pokaže laž opere, poleg tega pa skuša bralca osveščati glede določenih družbenopolitičnih vprašanj. Skupina, ki je predstavo Mahagonng izvedla, je z uničevanjem šla dlje in razbilai o-pero in Brechtovo idejo o njej. Po d&mače povedano: predstava je dovolj dolgočasna, igralci pojejo slabo, se slabo kretnjo in ne znajo iz raziti tega, kar bi morali in hoteli. Reši se le neicaj prizorov, kar seveda ni dovolj. V predstavi je torej težko najti Brechta. Delo je režiral Virginio Puecher. Igrali so Daisy Lunini, Renato Campese, Costantino Carrnzza. E-rina Gambarini, Maria Grazia Bon, Roberto Antonelli, Edoardo Nevola, Sandro ■ De Paoli, Antonino Taglia-reni in Saverio Mariones. Igral je orkester Umu - Sintesi. GLASBENA MATICA TRST s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane MARJAN KOZINA EKVINOKCIJ opera v 4 dejanjih Seja mladinske komisije SKGZ • Sekcije KPI iz Naselja sv. Sergija, industrijske eone ter Skednja prirejajo danes, ob 17.30, v ljudskem domu na Stari istrski cesti javno zborovanje o problemih onesnaženja okolja. ' . , DROBIŽ IZ ČRNE KRONIKE V Trstu je bila včeraj seja mladinske komisije pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Tržaški in goriški člani so razpravljali o pripravah na bližni občni zbor SKGZ ter o letošnjem programu seminarjev. Glede tega gre omeniti, da je komisija sklenila prirediti dvodnevni seminar za mlade dijake in delav. ce, ki bo po vsej-verjetnosti v 2a-četku aprila v Gorici. • V Krožku za družbeno politična pro. učevanja «Che Guevara* v Ul. Ma-donnina 19 bo drevi, ob 20. uri, predaval o španskem vprašanju časnikar Kino Marzullo. V stanovanju v Ul. Cavana 13 je prišlo do pretepa med tamkajšnjim stanovalcem Roccom Ritorto ter 32-letnim Gianfrancom Bernardisom. Možema je kri zavrela zaradi mlade mucke, ki jo je Bernardis prinesel, da bi postala družica Ritortovega mačka. Prepir se bo najbrž nadaljeval, vendar tokrat pred večjim občinstvom. • • • V družihskem prepiru je vsaj enkrat zmagala žena. Moža je namreč porinila tako, da je padel ter z glavo udaril v hladilnik. On, Blasco Sca-ramacca iz Ul. Baiamonti 35, se bo moral zdraviti 10 do 20 dni. Izjavil je, da se je ob svoji vrnitvi domov žena začela pritoževati in da se je zato takoj obrnil, da bi ponovno odšel zdoma. Vendar ga je žena porinila na tla. Ona, Anna De Belli por. Scaramacca, je izjavila, da jo je mož udaril z vrčem in da mu je le vrnila. • « • Med prehitevanjem v Ul. S. Marco se je včeraj ponesrečila 32-letna Daniela Setze (Ul. Gianelli 8). Peljala se je S svojim fiatom 500 in je trčila v avto fiat 125, ki ga je upravljal 30-letni Giorgio Prešel (Ul. S. Zenone 6). Zadobila je močan udarec v levo koleno: možno je tudi da si je zlomila rotulo. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti od 10 do 25 dni. • « « Včeraj ponoči so na nevrokirurški oddelek sprejeli 42-letnega pri-staniščnika Adriana Maniaga iz Ul. Kugy 4. Ugotovili so mu hud udarec v glavo, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni. Mož ga je imel očitno preveč pod kapo in je nerodno padel. • « « V tovarni Modiano si je včeraj 41-letni strojni tehnik Albino Cocian-cich (Ul. D’Alviano 88) poškodoval obe roki. Prsti obeh rok so mu o-stali v stiskalnici. Opomogel si bo v treh tednih. • • • V slabo razsvetljeni in zaradi popravljalnih del neurejeni Ulici vojaške bolnišnice je sinoči ner<)dno padla 76-letna upokojenka Eleonora Simini por. Moro, doma iz že omenjene u-lice 11. Priletna ženska si je zlomila levo stegnenico in se bo zato morala zdraviti vsaj tri mesece. Neznanci so včeraj ponoči vdrli v pekarno v Ul. Zorzutti in so od tam odnesli približno 90 tisoč lir ter 10 steklenic škotskega viskija. Ko je 46-letni pek Giovanni Čemecca (Ul. S. Pasquale 54) prišel v pekarno, je videl, kako so jo neznanci popihali. Škoda znaša približno dvesto tisoč lir. V dvorani upravnega sveta Acegata med zasedbo Nad poldrugo leto trajajoči boj Enotnega koordinacijskega odbora potnikov iz Barkovelj in Grete (območje okrog svetilnika) Še ni privedel do zadovoljive rešitve vrašanja avtobusne proge št. 26, ki jo je občinsko podjetje ACEGAT ukinilo in je kljub vztrajnim zahtevam prebivalstva ni več vzpostavilo, številnim protestnim akcijam v tem poldrugem letu je včeraj sledila za- sedba uradov podjetja ACEGAT v Ul. Genova. Približno sto ljudi se je že okrog 8. ure zjutraj zbralo pred palačo ter glasno protestiralo proti trmastemu zadržanju podjetja v zvezi z omenjeno avtobusno progo. Večja skupina je nato zasedla dvorano upravnega sveta ter nekatere urade in zahtevala srečanje z odgovornimi organi podjetja. Do tega srečanja je tudi prišlo, vendar je bil odgovor glede usode proge št. 26 isti kot doslej Prebivalstvo Barkovelj in Grete ter odbor se očitno s takšnim stališčem ne strinjata in dokaz temu je tudi včerajšnja protestna akcija. Okrog 14. ure so demonstranti zapustili Acegatovo palačo vendar napovedujejo nadaljnje akcije, če se zadeva ne reši zadovoljivo. isaiBS , BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. TIL.ZI 10 - 35? 61-AA6 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 10. 2. 1977 ~ Ameriški dolar: debeli 883.— drobni 845.— Funt šterling 1513.— Švicarski frank 350,50 Francoski frank 176,25 Belgijski frank 23.60 Nemška marka 365,50 Avstrijski šiling 51,40 Kanadski dolar 845.— Holandski florint 349.— Danska krona 146.— Švedska krona 203.— Norveška krona 164.— Drahma: debeli 20,— drobni 20,— Dinar: debeli 43.— drobni 43,— MENJALNICA vseh tujih valut Tenorist Simeon Gugulovski Dirigent Ciril Cvetko, režiser France 'Jamnik scenograf Niko Matul, koreograf Alenka Bartl, vodja zbora Jože Hanc. Solisti, orkester in zbor ljubljanske Opere Kulturni dom v Trstu: Jutri, 12. 2. 1977, ob 20.30 - predstava v abonmajski sezoni Glasbene matice V nedeljo, 13. 2. 1977, ob 16. uri — vstopnice s popustom za abonente SSG - \ Rezervacije in prodaja vstopnic danes in jutri pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734269) od 11. do 13. ure in eno uro pred pričetkom predstav. -Krožek za družbene in politične vede «PlNKO TOMAŽIČ* v Trstu V ponedeljek, 14. februarja 1977, ob 20. uri bo y friali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul.' Petronio 4 JAVNA RAZPRAVA z naslovom: Reforma v italijanskem šolstvu in njen odraz na slovensko šolo Uvodno besedo bo imel poslanec MARINO RAICICH vodja komunistične skupine v parlamentarni komisiji za vzgojo in umetnost Vljudno vabimo k udeležbi Odbor Včeraj-danes Danes, PETEK, 11. februarja RADO Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.25. — Dolžina dneva 10.13. — Luna vzide ob 1.01 in zatone ob 11.03. Jutri, SOBOTA, 12. februarja DAMIJAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 6,9, ob 19. uri 9 stopinj, zračni pritisk 999,7 mb rahlo pada, brezvetrje, nabo pooblačeno s slabo vidljivostjo, vlaga 97-odstotna, morje mimo, temperatura morja 9 stopinj, padavine v zadnjih 24 urah 24,2 mm dežja. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. februarja se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 87-letna Carlo Ammaz-zalorsa, 86-letni Angela Brencich vd. Micol, 64-letna Maria Giacomini vd. Bisacchi, 54-letni Romano Strassner, 78-letni Giuseppe Civita, 72-letni Giuseppe Čaparmi, 68-letna Maria Hada nitz, 70-letni Mirco Popovich, 79-letna Beatrice Rastrocher. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12^ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. Mali oglasi NA KRASU najamem hišico ali krneč ko pošlopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel. 755926. Gledališča ROSSETTI Danes, ob 20.30, bo na sporedu delo «Mahagonny» Bertolta Brechta in Kurta Weilla. Režija Virginio Puecher. Popusti za abonente: danes 30 odst., jutri in v nedeljo 20 odst. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. študentje parter 2.000 lir, galerija 1.200 lir za vse predstave. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom - ANONIMO VENEZIANO \ BEN EČANKA (La Venexiana) Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij Cej Glasba Ivan Mignozzi Kostumi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ V občinskem gledališču v Boljuncu Jutri, 12. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri Prosvetno društvo IVAN GRBEC vabi k PROSLAVI SLOVENSKE KULTURE (PREŠERNOV DAN) ki bo danes, 11. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Na sporedu je govor Maria Čuka. nastop otroškega pevskega zbora PD Lonjer—Katinara ' in tria Kjuder—Kalc ter predavanje filmske priredbe Prešernovega »Povodnega moža*. PD' SLAVEC RICMANJE - LOG priredi jutri, 12. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani PREŠERNOVO PROSLAVO VLJUDNO VABLJENI! SPD TABOR — OPČINE priredi v nedeljo, 13. t.m. PREŠERNOV DAN Gostovanje beneškega gledališča z dramo I. Predana »EMIGRANT* Sodeluje domači pevski zbor TABOR Izkupiček bo namenjen žrtvam po potresu v Beneški Sloveniji V Soboto, 12/ februarja, prirejata ob 20. uri v FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH ansambla »TAIMS* in «GALEBI» VESEL SLOVENSKI VEČER za skupnost handikapiranih VSI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI SO NAMENJENI ZA POMOČ PRI DOGRADITVI DOMA ZA HANDIKAPIRANE NA OPČINAH Vabljeni k gotovi udeležbi! Danes, 11. t.m., ob 20.30 se začne v SLOMŠKOVEM DOMU V BAZOVICI TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON Prvo srečanje ob predvajanju ruskega filma Zagrenjeni otroci (izv. naslov: Muzhskoj raazgovor) Tečaj se bo nadaljigal vsak torek in petek ob 20.30 do 20. marca. Šolske vesti Dijaki srednje šole Fran Erjavc* vabijo starše in prijatelje na Preš®' novo proslavo, ki bo v nedeljo, ' t.m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Prosveta PD Slovenec iz Boršta priredij11' tri, 12. t.m., ob 20.30 v prosvetni «'*’ rani Prešernovo proslavo. Kino La Cappella Undcrground 19.00-21- «La grande abbuffata*. Ugo Togu*? zi, Marcello Mastroianni, M. Pie®*”! Barvni film. Prepovedan mlad*1 pod 18. letom. Ariston 16.30—21.30 «11 flauto m*P co». Ingmarja Bergmana. Bari film. Mignon 15.30 »La scarpetta e 1* sa». Barvni- film. j, Nazionalc 16.00 «La gang della der rossa*. DaVid Niven, Da® McGavin, Barbara Feldon. Grattaciclo 16.00-22.15 «SturmtruPP^ R. Pozzetto, L. Toffolo. Barvni Fenice 16.00—22.15 »Suspiria*. St®, nia Casini, Jessica Harper. Bari® film D. Argenta. Prepovedan U“* dini pod 14. letom. . Excelsior 15.30 »Gli ultiml tjio®* Robert De Niro, Jeanne More* Jack Nicholson, Tony Curtis. * ” povedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 »Gli scippatori (lm^J volta)*. Massimo Ranieri, Ele°u° Giorgi. Barvni film. Prepove**? mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 »Nerone*. Enrico Mont* no. Grazia Buccella, Pippo Fra* Aurora 16.30 «Cheyenne». M. B** ih V. Strode. Barvni film. Preffl>er. Capital 17.00 «L'innocenle». G. Gi*** ni in L. Antonelli. Barvni film. ‘ povedan mladini pod 14. letom-Cristailo 15.30 «Leredita Fen-am*1^ Fabio Testi. Barvni film. Prep°v dan mladini pod 14. letom. . Moderno 16.30 »Le deportate deli* ^ zione speciale ŠS». Prepovedan 1,1 dini pod 18. letom. Barvni tilu1' .(i Filodrnmiiiatico 16.00 «Voglia di *^ Prepovedan mladini pori 18. Ideale 16.00 »Paolo il fredrio*. *r co Franchi. Barvni Film. -.j lmpcro 16.30 «L'ultima follia di Brooks*. JVJel- Brooks, Marty * man. Barvni film. • • f, Viltorio Venelo 16.30 »La mcglie Zagrne*. Edwige Fenech, Renzo tagnhni*. Barvni film. Prepove** mladini pod 18. letom. . Radio 16.00 «11 fantasma del P*^ scenico*. Znanstvenofantastični v barvah. „ Astra 16.30 «Bello onesto emig j, Australia sposerebbe compaesan* libata*. Alberto Sordi, Claudia dihale. Barvni film. o[. Ahhazia 16.00 «Due prostitute * r. galle*. Catherine Denevue in ^ nadette Lafont. Barvni film. vedan mladini pod 18. letom. Volta 16.00 »Tarzan il magni"*. Gordon Scott. Barvni film. Razna obvestil«! Drevi ob 17. uri bo Neino!J kulturnem inštitutu predavanje 4 , v melhausen in nemška književno5 ^ 17. stoletju*. Govoril bo un. Pr ,jjl» milio Bonfatti. Predavanju bo predvajanje filma «Wolfenbuttler bliothek*. Jutri, 12. t.m., ob 16. uri ja glavnega odbora TPPZ v ^ viškem domu v Bazovici. Prosim0^, bomike, da se gotovo udeležijo ^ Sekcija VZPI-ANPI za nabrežji „ občino priredi v nedeljo ob 16- jgo dvorani prosvetnega društva (j. Gruden* v Nabrežini umetnih* a]i reditev, na kateri bodo sod* ^ ansambel kitar in mandolin ^ di* iz Tržiča, solisti harmonik*^ družnice Glasbene matice ih Pgpi-zbor prosvetnega društva «18° J“- -M I 'Ji f Namesto cvetja na grob Mari»ftrij pančiča darujejo kolegi hčerkeJ* j 50.000 lir za žrtve potresa v B Sloveniji. Nenadoma nas je zapustil naš dobri MARIO ZUPANČIČ Pogreb bo danes, 11. februarja, ob 10. uri iz mrtvašni** glavne bolnišnice v cerkev sv. Trojice na Katinari. Žalostno vest sporočajo: žena - hči Marija z možem in vnukoma G*1'. šo In Borisom, sestre Alojzija, Au'c* •n Marija, bratje Franc. Angelo Danilo z družinami ter drugo sorodstv* Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst. 11. februarja 1977 Žalovanju se pridružujejo družine Guido Vremec. Ivan Hrov*' tin in Franko Pečar. Dne 10. februarja nas je zapustil naš dragi VIKTOR SOSIČ Pogreb bo jutri, v soboto, 12. tm., ob 12. uri iz mrtvašni** sanatorija »Santorio* naravnost v cerkev na Opčinah. Potrti naznanjajo žalostno vest i®0* Tereza, sinovi in hčerke Silvia, S*’®*' ko (odsoten), Bruno, Viktor, Josip*** in Marija z družinami, bratje, *** stre in nečaki ter drugo sorodstvo- Trst,-11. februarja 1977 Občinsko pogrebno podjetje PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK '11. februarja 1977 RAZGOVOR Z DIDAKTIČNIM RAVNATELJEM PRI SV. JAKOBU V mestnem okolju je naša mladina najbolj podvržena raznarodovanju Uspešno sodelovanje staršev . Stare šolske zgradbe in birokracija Osnovno šolo pri Sv. Jakobu naj bi poimenovali po Zori Perello j Y Šentjakobski šolski okoliš spa-, to naše osnovne šole pri Sv. Ja-obii, v ui. sv. Frančiška, v Ul. •/na doni, pri Sv. Ani in v šked-JU. yse oddelke imata šoli pri Sv. ajtobu in v Ul. Donadoni, štiri od-eike v Ul. sv. Frančiška in pri • Ani in tri oddelke pa v Šked-J'1,. število oddelkov je odvisno od .vila vpisanih učencev. V letoS-šolskem letu je na omenjenih 8,1 vpisanih skupno 185 učencev. Poučuje 21 učiteljev, eden pa je na «zpolago za suplence. Slovenski foški vrtci so pri Sv. Jakobu uPravo ONAIRC), pri Sv. Ani 'MNAIRG), v Skednju (ONAIRC) jT" ,v Ul. Conti (prej v Ul. Dona-d^l> >n v Dijaškem domu ki spa-?f:a Pad občinsko upravo. V otro- Unajo svoje prostore srednja j/a’ osnovna šola in otroški vrtec ^ didaktično ravnateljstvo. Telo-,adniCo, ki jo upravlja srednja šo-(A dna osnovna šola na razpolago krafat na teden ves dopoldan, en-•JJt Pa dve uri. To je vsekakor /halo, tembolj, ker sploh nimata .šolskega dvorišča. Podobno je •>aš’ * v Donadoni, kjer imajo Sl učenci telovadnico iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiaitmiiatiniiiiiiiiimiimiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii ŠTIRI OSEBE ŽE V ZAPORU V TRSTU RAZKRINKANA KRIMINALNA TOLPA Policisti so našli tudi desettisočak iz odkupnine za ugrabljenega industrijca iz Prata Pod obtožbo združevanja v kriminalno tolpo ter poskusa tatvine v obteževalnih okoliščinah so agenti letečega oddelka tržaške kvesture a-retirali vrsto policijskim uradom znanih oseb. Gre za tolpo, ki je »poslovala* tudi v Trstu, kjer je imela svojo bazo: predvsem pa je bila aktivna v Lombardiji. Po mnenju policije naj bi bila baza tolpe v stanovanju v Ul. S. Maurizio 11, ki je last 44-letne Ide Camdussi. Izredno zammivo je, da so policisti našli pri Candussijevi desettisočak, ki je bil del odkupnine (700 milijonov), ki so jo sorodniki industrijca Piera Baldassinija iz Prata plačali za osvoboditev. Mladega industrijca so ugrabili novembra 1975, kljub odkupnini pa se d 'njem’ m več nič zvedelo. Ženska je povedala, da ji je izročil omenjeni bankovec 35-letni Salvatore Jrilli iz Pavie, ki je njen ljubimec ter prav tako član tolpe. Tržaški preiskovalci so podoben na razpo **’*........................■■■■■■■■■■.. včeraj na županstvu v dolini Srečanje z delegacijo pobratene občine Kočevje Izdelan obširen program prireditev in gostovanj Ig ^eraj v dopoldansldl. urah sta L županstvu v Dolini srečali de-k/c‘ji pobratenih občin Doline in ig. evia, da bi se dogovorili o med-le/jn h stikih v letošnjem letu. De-l/ Cli° iz matične domovine so po-vLfeds«lmka občinske skupščine liti/,^^avljah še predstavniki po-ntPa ■ ’ šolskih, športnih in kulturnih li^acij. Goste je pozdravil do-/ /upam Edvin Švab, nakar so s'tuiv °tni razdelili v t-i delovne dtUtf6' upravitelji, šolniki, zadnja ve 9*na pa je obravnavala izmenja-dins,a kulturnem, športnem in ml?.-v!el; m Področju. Ob koncu so po-j ^ključke ,iz k? torih izhaja, vanii ail ta dšn. namenjen izpolnje-j'ak kočevske občinske skupščine tew’ ze'° uspešen in je obrodil za-tjia‘,e sadove. Začrtanega progra-Soče VeHko in ga morda ne bo mo-P0vsem uresničiti v teku letoš-br/a /ta, prisotni pa so izrazil: do-it) in obvezo, da se ta pestri ;ti v.Slrr|i program dokončno uresni-« al v prihodnjem letu. l)Ur»c V aPT*lu bo v gledališču v Bo-ri j . ex tempore na temo »človek t>4 .. 0 v dolinski občini*, kočevski Isto t nPbovo občino ex tempore na °e®nii °‘ Komisija iz Kočevja bo ska a dela dolinskih učencev, dolinke dela učencev pobratene ob-' ^jboljša dela bodo nagrajena na vsakoletnem skupnefn srečanju šol, ki bo 10. maja pri nas. Šolniki so se tudi domenui o dopisovanju med učenci, na italijanski srednji šoli pri Domju pa bodo uvedli tečaj slovenščine. 23. aprila bo srečanje obeh občin v Bol juncu; ob tej priliki bo občina Dolina poklonila pobrateni občini Odličje prijateljstva, nakar bo sledil kulturni spoved z nastopom kočevskega žensk iga noneta :n literarnih ustvarjalcev. Za praznik OF, združen s praznovanjem 1. maja in 40-letnice -ustanovitve Komunistične partije Slovenije, je predviden nastop v Kočevju pevskega zbora «F. Prešeren* iz Boljunca. Na dan mladosti — 21. maja — bo letos v Kočevju srečanje mladincev in športnikov s tekmami v nogometu, odbojki in košarki. Prve dni oktobra, v okviru praznovanj kočevskega občinskega praznika, bo imel 1. oktobra zbor »V. Vod-, nik* iz Doline celovečerni koncert, pobrateno občino pa bo tiste dni o-biskala tudi delegacija up-aviteljev dolinske občine s predstavniki vseh političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. V jeseni bodo športniki iz Kočevja vrnili obisk v Dolino. Nadaljnji stiki bodo tudi med lovci, kmeti in bivšimi borci. Predvideni so nastopi godb, slikarjev amaterjev, glasbenikov, literarnih ustvarjalcev, otroških skupin, ansamblov lahke in narodne glasbe ter drugih skupin. V. L. S sestanka, ki ga je o nekaterih sedaj aktualnih zadevah sklicala SKGZ v Gorici. V PROSVETNI DVORANI OB 20.30 NAGRADE ZASLUŽNIM PROSVETARJEM NA DREVIŠNJI PREŠERNOVI PROSLAVI Nastopil bo moški pevski zbor cValentin Vodnik* iz Doline V goriški prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 bo drevi ob 20.30 Prešernova proslava, ki jo priredi Slovenska prosvetna zveza. Podobne proslave so napovedane za prihodnje dni v slovenskih prosvetnih društvih na podeželju. Prva med temi bo jutri zvečer v šte-verjanu, v priredbi tamkajšnjega društva «Briški grič*. Na drevišnji proslavi bodo predstavniki Slovenske prosvetne zveze fodelili priznanja nekaterim prosvetnim delavcem, ki se že dolga leta udejstvujejo na tem področju. Priznnaja SPZ bodo dobili Karlo Boneta iz Dola, Janko Cotič iz Sovodenj in Jožica Tomšičeva iz Gorice. Karlo Boneta iz Dola je bil dolgo let predsednik prosvetnega društva »Kras*, član tamkajšnjega pevskega zbora, udejstvoval pa se je tudi drugače in bil več časa občinski svetovalec v doberdobski občini. Janko Cotič je bil več let predsednik prosvetnega društva »Sovodnje*, še sedaj se aktivno u-dejstvuje v domači folklorni skupini, udejstvoval se je in se še u-dejstvuje kot podžupan in odbornik v sovodenjski občinski upravi, prav tako je aktiven tudi na gospodarskem in na drugih področjih. Jožica Tomšičeva je dolgo vrsto let desettisočak iz odkupnine za Baldassinija našli že februarja lani, in sicer v stanovanju 38-letnega Roberta Bertolija, ki je zaprt v koronejskem zaporu iin ki je obtožen poskusa u-grabitve tržaškega industrijca Roberta' Hausbrandta. Vendar takratne preiskave (v Trst je prišel tudi odvetnik družine Baldassini, ki pa ni prepoznal Bertolija za osebo, kateri je izročil 700 milijonov) niso dale nobenega rezultata, število ugrabitev in odkupnin je že tako visoko, da je neizogibno, da je v prometu veliko «vročih» bankovcev. Prvi član tolpe, ki je padel v mrežo policije, je bil 21-letni Cosimo Leg-gio, doma iz Brindisija. Skupno s 26-letnim SanLnom Grammaticojem iz Voghere je 24. januarja poskušal o S^GZ j„ ki jo bodo v prihodnjih dneh razposlali članicam SKGZ. V ea ie ustavil ter izučil Dolicni I lavnostl’ medsebojnem informiranju -ga*«-« di on kasneje padel v roke agentov. V četrtek zvečer so se v Gorici sestali goriški člani izvršnega in glavnega odbora SKGZ, predstavniki članic in člani odbora za gradnjo kulturno . športnega središča v Gorici. Eod predsedstvom člana IO SKGZ Dina Ronerja so govorili o nekaterih aktualnih vprašanjih SKGZ. ' Predsednik odbora za gradnjo kulturno - športnega središča Gorazd Vesel je najprej seznanil prisotne z zadnjo fazo postopka za izstavitev variante gradbenega dovoljenja za kulturni dom ter predlagal, naj bi odbor sklical sestanek z bodočimi u-porabniki tega objekta ter z vsemi tistimi, ki lahko z nasveti in s predlogi/pomagajo, da bo čimbolj funkcionalen in da bo ustrezal čim večjemu številu dejavnosti. Navzoči so sklenili, da bi se ne omejevali samo na Gorico, ampak da bi zbrali koristne strokovne napotke tudi v Nogi Gorici. V razpravi je tekla beseda o slovesni položitvi temeljnega kamna za zgradbo kulturnega doma ter o ogledu doslej že opravljenih del v športni hali, ki ja zgrajena do tretje faze. Edmund Košuta je nato razložil sklepne misli in predloge s posveta SKGZ v Sovodnjah, zbrane v resoluciji, ki jo.jp. že sprejel izvršni odbor Leggio je policistom povedal marsikaj in tako so 26. januarja aretirali Ido Candussi ter zatem Salva-toreja Jrillija. Član tolpe naj bi bil še 31-letni Carlo Filippo Artelli, katerega pa agenti še iščejo. SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Danes ob 18.30 sc bo na županstvu v Dolini sestal občinski svet na izredni seji. Razpravljali bodo o opombah na prvo varianto splošnega regulacijskega načrta, o zamenjavi nekaterih občinskih parcel s parcelami, ki so last SIOT in o prispevku krajevnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu, ki je v fazi obnovitve. Na seji bo še poleg morebitnih priporočil in vprašanj svetovalcev, župan poročal o raznih občinskih zadevah. V. L. Denarna pomoč dežele za pogozdovalna dela Na osnovi zakona štev. 65 iz lanskega leta bo deželna uprava uvedla posebno finančno pomoč za kmetovalce iz Furlanije - Julijske krajine, ki se bodo odločili za pogozdovanje opuščenih zemljišč, in sicer s sadikariii tistih drevesnih sort, za katere je značilna hitra rašča. V nižinskih predelih bo dežela krila 50 odst., v goratih predelih pa 60 odst. stroškov za nabavo sadik in za nego nasadov v pryem letu. Minimalna pogozdovalna površina mora obsegati 2 ha v dolini, pol ha pa v hribovitih krajih. Kmetovalci se bodo morali poleg tega obvezati, da ne bodo na pogozdovanih področjih spremenili kultur za 10 let, če se bodo odločili za topol, in za 15 let pri drugih vrstah dreves. Vsa pojasnila v zvezi z deželnimi prispevki dajejo inšpektorati, za gozdarstvo ali deželno ravnateljstvo za gozdove s sedežem v Vidmu. GZ v narodno - obrambnem delu na Goriškem, ki naj temelji na policen- VABILA ZA 17. NOVINARSKI ......PLES ki bo v soboto, 19. t.m., v Kulturnem domu v Trstu, so na razpolago v našem uredništvu, Ul. XXIV Maggio, I. nadstropje. vsak dan od 16. do 19. ure Ob prevzemu vabil bo tudi rezervacija miz. Srečanje delegacij v dvorani dolinskega občinskega sveta trističnem razvoju zamejske skupnosti. Iz te resolucije izvirajo tudi načelne obveze glede nekaterih dejavnosti, med katere sodijo razširitev slovenske strokovne organizacije trgovcev, poživitev nacionalne prisotnosti v mestu Gorici in druge. član komisije za reorganizacijo SKGZ Ace Mermolja je govoril o novi drganizacijski strukturi, kakršno bodo predlagali na občnem zboru za našo krovno organizacijo in ki bi jo morali opredeliti tudi v statutu zveze. Novosti so v ustanovitvi sektorskih odborov deželnega značaja, ki bodo odločali o posameznih dejavnostih (gospodarstvo, kultura, tisk itd.), ter v ustanovitvi treh teritorialnih odborov za Trst, Gorico in videmsko pokrajino. Beseda je tekla tudi o možnostih sestave teh odborov ter je bila še zlasti poudarjena potreba po zagotavljanju nadalj. nje rasti našega gibanja z večjim angažiranjem pripadnikov naše skup. nosti, zlasti mlade generacije, pri u-resničevanju naših zahtev po globalni zakonski zaščiti v fazi izvajanja osimskega sporazuma. V okviru priprav na občni zbor SKGZ, ki bo 6. marca: v Trstu (naslednji bo v Gorici, po možnosti že v novem kulturnem domu), se je pogovor nanašal na delovanje komisije za sestavo kandidatne liste, na stike, ki jih bo pri izbiri kandidatov komisija imela s članicami, ter o pripravah na sam občni zbor, na katerem naj goriški delegati s problemske plati osvetlijo naš nacionalni utrip. Udeleženci sestanka so nato dali priznanje izvoljenim občinskim svetovalcem PSI, KPI in SSk v Gorici za njihovo tehtno In vztrajno dokazovanje zgrešenosti sališča občinske, ga odbora glede izbire lokacije tovornega postajališča, izhajajoč pri tem iz poglobljenih in dokumentarno podprtih spoznanj SLORI. Na sestanku so se zavzeli za to, da iščejo nove možnosti, ki naj zagotovijo nadomestilo za slovenske kmete in za vso našo narodnostno skupnost, ki bodo izgubili nomemben vir Zaslužka in s tem tudi gospodarsko neodvisnost. S tem v zvezi je bila že zlasti naglašena nujnost organiziranosti na gospodarskem področju. ■lllltlllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllHIIIIIIIIIIIIMIMIimillHIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMiinillllllllUllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIU DVAKRAT V DVEH TEDNIH V PROSVETNI DVORANI V PEVMI Sestanki članov naše krajevne skupščine z županom in drugimi občinskimi odborniki Domačini zahtevajo manjše popravke v regulacijskem načrtu • Letos v načrtu nekatera javpa dela na briškem področju goriške občine - Odprto vprašanje športnega igrišča Goriški župan De Simone in odbornik za finance Ciuffarin sta obiskala v torek zvečer Pevmo, kjer sta se, v dvorani prosvetnega društva «Naš prapor*, sestala s člani krajevne skupščine za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Na seji skupščine, ki jo je vodil predsednik David Sošol, so govorili o letošnjem proračunu goriške občinske uprave in še posebej o vprašanjih, ki zanimajo ta predel občine. Župan in odbornik sta povedala, da je v letošnjem proračunu vnešena postavka za ureditev kanalizacije ob cesti Pevma -štmaver. O tem vprašanju je bilo že precej govora tudi v občinskem svetu, kajti potem ko so preuredili zemljišča na bivšem Fogarjevem po- so sestvu in zgradili kmečke hiše, zaprli stare o&tocne kanale^pirotfSo-či in voda se je zato zaustavljala na cesti ter jo preplavljala. Zdi se, da bodo letos dobili sredstva za a-sfaltiranje ceste od Grojne na Oslavje, kar bo koristilo predvsem kmetom na Oslavju. Za popravilo šolskega poslopja v Pevmi pa so že lani, pred koncem leta, zaprosili deželno upravo za prispevek in ko bo ta odobren, bodo pričeli s popravljalnimi deli. Predstavnika občine sta dejala, da je moč v proračunu vnesti tudi popravke in tako so predsednik skupščine David Sošol kot drugi člani dali tudi nekaj predlogov. Potrebno bi bilo urediti kanalizacijo pri Ša-jetki, očistili bi bilo treba vsaj enkrat na leto bližnjico iz Pevme na Oslavje, postaviti pločnik na glavni cesti od mosta do Pevme (v zadnjem času se je pokazalo, kako je ta nujno potreben), urediti kanalizacijo v Vinčih v štmavru, ojačiti javno razsvetljavo v Pevmi, urediti športno igrišče za domačo mladino. Predstavnika občine nista ničesar obljubila, vendarle pa sta dejala, da bosta skušala kako delo finansirati s sredstvi iz že obstoječih proračunskih postavk. V zvezi z vprašanjem športnega igrišča pa lahko že sedaj povemo, da stvar presega pristojnosti krajevne skupščine in zato bodo v najkrajšem času sklicali sestanek vseh vaščanov, na katerem bodo stvar podrobno preučili. Obsojata namreč dve možnosti. Prva je ta, da bi športno igrišče manjšega formata u-redili na zemljišču med osnovno šolo in župniščem, ki je trenutno v najemu župnišča, je pa občinska last. Tu bi lahko uredili, le igrišča za odbojko in košarko, služila pa bi tudi osnovnošolski mladini v predpopoldanskih urah, saj bi bilo igrišče le nekaj metrov od šole. Druga varianta pa je ta, da bi u-redili večje igrišče, tudi za potrebe nogometašev, na zemljišču ustanove »Ente Tre Venezie* za sedanjo prosvetno dvorano. Sicer obstajajo tu vprašanja izravnave zemljišča. V tem primeru pa bi bila potrebna tudi varianta regulacijskega načrta. O tem so razpravljali tudi na sestanku z načrtovalcem arhitektom Costo in odbornikom za javna dela Zucallijem, ki je bil prejšnji teden v pevmski prosvetni dvorani. Tu so bili prisotni, poleg članov domače krajevne skupščine, tudi člani skupščin iz Podgoire in Ločnika. Vsakdo je dal nekaj predlogov v zvezi z revizijo splošnega regulacijskega načrta. Za področje Pevme, Oslavja in Štmavra je bil dan predlog, da bi dali olajšave domačinom, ki i-majo na tem področju zemljo, ne morejo pa zgraditi novih hiš ali razširiti že obstoječih, ker pravila zahtevajo veliko površino kmečke zemlje za gradnjo nove stanovanjske hiše. Olajšave naj bi veljale vsaj za domačine, so zahtevali pvedstavrVki domače krajevne skupščine. Prav tako je bil govor tudi o nujnosti gradnje ljudskih hiš, ali gradnje v zadružni obliki, vendarle ni tu no k<34.'e junake, .garancije, da bi se I v te mae vselui domačini. Zemljo bi bilo treba razlastiti na podlagi zakona štev. 167, pri razlastitvi bi bili prizadeti edinole naši kmetje, lastriki zemlje, zatem bi se v nova stanovanja vselili tisti prebivalci goriške občine, ki bi imeli več točk. To pomeni, da bi v vas prišli tudi tujci, domačini, ki bi želeli imeti taka stanovanja, pa bi ostali z dolgim nosom. Zato smo mnenja, da ni p-av, da se v naših krajevnih skupščinah postavljajo take zahteve. — Delegacija zamejske mladine v Sloveniji Delegacija zamejske ml? din«, ki jo sestavljajo predstavpiki goriške-ga Mladinskega centra, mladinskega odseka PD O. Župančič in ŠD Juventina ter Komisije za mladino in šport pri SKGZ (samo tržaški del), je danes odpotovala na tridnevni obisk v Slovenijo, kjer bo gost občinske konference ZSMS Loški potok. V treh dneh se bo delegacija srečala z raznimi mladinskimi aktivi v Ribnici in Travniku. v Laškem potoku pa bo okrogla miza o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. IZLETNIKE ki so se prijavili za izlet s PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO JUGOSLAVIJI, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer: danes, 11. in jutri, 12. t.m. od 9. do 12.30 ter od 15. do 18. ure, v Ul. XXIV maggio, 1. nadstropje. vzgajala našo mladino v Dijaškem domu in je svoje vzgojno poslanstvo združila s prosvetnim delom, saj so prav bivši gojenci goriškega Dijaškega dana danes, tudi po njeni zaslugi, nosilci prosvetnega delovanja v naših društvih. V kulturnem delu bo nastopil moški pevski zbor »Valentin Vodnik* iz Doline pri Trstu. Vodi ga Ignacij Ota, ki je pravkar praznoval dvajsetletnico dirigiranja tega zbora. Prosvetno društvo »Valentin Vodnik* pa je eno najstarejših na našem področju, saj bo prihodnje leto praznovalo stoletnico obstoja. Slovenska prosvetna zveza vabi Goričane in okoličane na nocojšnjo proslavo, ki hoče biti dokaz globoke navezanosti slovenskega prebivalstva na svojo kulturno dediščino. Kino i,urica VERDI 17.15—22.00 «11 maratoneta*. D. Hoffman in L. Olivier. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.45—22.00 »Sturmtruppen*. R. Pozzetto in L. Toffolo. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »H fra-tello piu furbo di S. Holmes*. G. Wilder in M. Fredman. Barvni film. CENTRALE 16.30-^21.30 <11 libro del-la giungla*. risanka in «11 ragazzo e l'aquila», dokumentarni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La pretora*. E. Fenech in R. Kuca. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič ' EXCELSIOR 16.30-22.00 «Quelle stra-ne occasioni*. Barvni film. PRINCIPE »Mister Klen*. JVovd Gorica in okolica SOČA «Pomagajte šerifu*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »črni ščit Falwortha», a-meriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vlak v snegu* jugoslovanski film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekem* San Nicold, Ul. I Maggio. tel. 73328. Včeraj-danes U goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Valter Medvešček, Stefano Šale, Fabiano Falanga, Ilaria Olivier, Lara Imparato Zufolo, Katia Inglese, Tiziana Kracina, Daniele Fontanel. UMRLI SO: 75-letni kmetovalec Mirko Marvin. 66-Ietni upokojenec Alvise Pirro, 74-letna upokojenka Rosa Fontanel. lll■lll■l■■l■lllllll■ll■nm■lll■ll■ll■l■ll■llll■■■lll■l■■llllulu■ll■M■lllllll■l■■lll||ll||l■■1l|■l■||^,.,I■||■l■||l■■■■u||■|■|||■■■|||■■■I■■||||||■■|||||||||||■||||||||„lmlll,IIIIIIIIIIIIIUIt,a POGOVOR Z JAVNIM DELAVCEM ALDOM RUPLOM Čudim se, da študirajoča mladina ni sposobna izdajati svojega lista . Miselnost se v športnih krogih ni še dovolj spremenila: rezultat je še vedno važnejši od vzgojnega momenta Aldo Rupel je bil pred približno štirimi leti načelnik kamdsdje za mladino in šport pri Slovenski kulturno -gospodarski zvezi. Prav ko je Rupel zavzemal to funkcijo v sklopu naše krovne organizacije, smo na Goriškem konkretno spoznali to komisijo. Vzporedno z razširitvijo komisije se je v Gorici rodil mladinski krožek in mladinsko delovanje je polagoma oživelo na več področjih (šport, kultura, taborništvo, politika itd.) čeprav ni več načelnik in član komisije za mladino in šport pri SK GZ, je Aldo Rupel ostal v stiku s »svojim* mladinskim svetom, saj še vedno opravlja funkcijo gospodarja pri tabornikih Rodu modrega vala ter vodi otroško telovadbo pri športnem združenju Dom (Gorica). Vse to pomeni, da je Rupel ostal neposredno povezan z našo mladinsko problematiko, in brez vsakega pretiravanja moramo priznati, da take ljudi kot je on, naše organizacije zares potrebujejo. Aldo Rupel je tudi član konzulte za vprašanja slovenske manjšine pri občini Gorica, kjer predstavlja, skupno z drugimi štirimi člani, SKGZ. Pred približno štirimi leti si zaključil svojo mandatno dobo načelnika komisije za mladino in šport SKGZ. Povej nam v glavnih obrisih, kakšno je bilo stanje na mladinskem področju ko si pravzaprav sprejel tole funkcijo. Značilnosti obdobja, ko sem prevzel mesto načelnika pri mladinski komisiji, zlasti kar zadeva delovanja komisije lahko strnem v sledečih točkah: a) komisija je zajela in delovala na celotnem področju, kjer bivamo Slovenci v zamejstvu: b) sistematično smo obdelovali teren z obiski po društvih ih krožkih; c) intenzivni stiki z občinskimi obmejnimi konferencami od Izole do Tolmina z obiski in razgovori. Sedaj se povezujem s tvojim vprašanjem. Na Goriškem smo pravzaprav bili, kar zadeva komisijo, šele pri abecedi, saj je mladina še ni poznala. Pričeli smo organizirati mladinske seminarje, katerih v Gorici po letih mladinske iniciative, ni bilo več. Pričelo se je tudi obdobje mlad .iških -dnevov v sklopu praznovanj 1. maja v Števerjanu itd. Pa Aldo Rupel ralelno z našo dejavnostjo se je takrat na Goriškem osnoval mladinski krožek in se je izvršila še vrsta drugih mladinskih iniciativ. Po tem pregledu pretekle dejavnosti me zanima, kako ocenjuješ sedanjo mladinsko dejavnost. Ne bi rad ocenil sedanjega mladinskega delovanja in stanja na sploš-i no. Raje bi želel dodati, kar po i mojem mnenju, še primanjkuje. Mia-' dina je še vedno odsotna in se premalo vključuje v delo. Čudno se mi zdi tudi to, da današnja študirajoča mladina v Gorici ni zmožna izdajati lastnega glasila, saj smo pred leti na naših šolah imeli kar dve. Tudi študentovsko gibanje je zamrlo, čeprav smatram, da imajo dandanes študentje,, zlasti po novih umikih, več prostega časa, kot pa so ga i-meli njihovi vrstniki pred petimi leti. še to bi hotel dodati pri tem vprašanju: ideja o ustanovitvi mladinskega centra je zanimiva, vendar bo treba paziti na ravnovesje, ker obstaja možnost, da mladinski center prevzame naloge svojih članic in jim s tem onemogoči delovanje. Šport je bil vedno z mladino v neposrednem stiku. Kako jidiš razvoj našega športi, in pravzaprav celotno športno problematiko? Miselnost v športnih krogih se še ni dosti premaknila, kljub lepim besedam, ki jih slišimo na občnih zborih, seminarjih itd. Še vedno je rezultat važnejši od vzgojnega momenta. Ker pa je, kot si že omenil, šport tesno povezan z mladino, ugotavljam, da se šibka moč mladinskega gibanja opaža tudi v tem, da na desnem bregu Soče ni še organiziranega Jportnega društva. Razlo. gov za to je več, zlasti pa materialna podlaga. Nekje imajo namreč na razpolago le sobo z gnilim podom, drugje pa ... Pri športu je nujno,po. trebno omeniti pomanjkanje telovadnic. Jedrnato gledano drži eno dejstvo: na Goriškem za telesno kulturo ni na razpolago niti enega pokritega prostora. Še tisto, kar smo pridobili z novim šolskim poslopjem, ni dano našim športnim društvom na razpolago, zaradi različnih tehničnih ovir, ki jih občinska uprava ni zmož-r.a še odpraviti. Za zaključek ... ? Kaj bi rekel za zaključek? Ah, tole. Kot naloga mladine v mestu, ko si je uspela zadati določeno organizacijsko strukturo, je sedaj mo-da trenutek, ko naj pomisli za občasne (enkrat, dvakrat letno) množičnejše akcije, ki bi zainteresirale mladino s celotnega področja. Igor Komel SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi danes, v petek. 11. februarja. ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu so priložnostni govor, podelitev priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem in nastop moškega zbora »Valentin Vodnik* iz Doline pod vodstvom" Ignacija Ote. PRIMORSKI DNEVNIK 4 11. februarja 1977 KLJUB VSEMU PETROLEJSKEMU BOGASTVU Močna inflacija v Saudovi Arabiji Zagotavljanje nizkih cen najnujnejšemu potrošnemu blagu dzži le deloma - Odpoveduje pa oskrba notranjih predelov v notranjosti, na področju pristanišč in na področjih, ki imajo pomorske zveze. Tako,je ponekod na obalnem področju prehrambenega blaga v izobilju, in tudi po razmeroma nizkih cenah, v notranjosti pa tega blaga ne dobiš niti po visoki ceni, rekli bi, po ceni črne borze. Riadske oblasti iščejo seveda za to ustrezno razlago. Pa tudi rešitev. In resnici na ljubo je treba priznat', da so temu pogosto krive slabe prometne zveze. V kratkem času je zares nemogoče povezati vse centre s cestami. In ,v, nekaterih primerih so si pomagali celo helikopterji, da so na primer iz pristanišča Gedde prevažali v notranjost večje tovore blaga. Še en primer, ki je glede tega zgovoren. V arabskem svetu nasploh in seveda tudi v Saudovi Arabiji se veliko gradi in zato je ob pomanjkanju domačih tovarn nujno potrebno, da se gradbeni material in tudi cement uvaža. Zaradi velikega popraševanja je vreča cementa dosegla že ceno 11 tisoč lir. Poseg oblasti je z ustreznim finančnim ukrepom privedel do tega, da stane sedaj vreča cementa «le» 16 rialov, oziroma štiri tisoč lir. To je sicer še vedno visoka cena, posebno za arabski svet, vendar pa je to tudi prispevalo k znižanju gradbenih stroškov za stanovanja delavcev, ki prihajajo iz sosednjih siromašnih arabskih dežel. V zvezi s tem je zanimivo tudi to, da se domače prebivalstvo nikakor noče ukvarjati z določenimi dejavnostmi, na primer s trgovino in najdemo zato med novodošlimi prebivalci Saudove Arabije veliko trgovcev in kramarjev. Oblasti so v zvezi s tem zašle v težave, in so sklenile, da tujci ne bodo mogli več opravljati trgovskih poslov. Drugi element, ki ga v ministrstvu za trgovino omenjajo, je uvoz «!uksuznega» blaga, če dokaj upravičeno trdijo, da skušajo ceno prehrambenemu blagu ohranjati na dostopni višini, drži tudi njihova trditev, da so prepustili cene zahtevnejšemu potrošnemu blagu «svo-bcdne». In zato razni razkošnejši predmeti stanejo v Saudovi Arabiji veliko več kot kjerkoli drugje. To izkoriščajo tuji obiskovalci dežele. posebno turisti, ki prinašajo sem bolj dragocene elektronske aparate, fotografske kamere iti po-dobpo blago, ki ga tu prodajajo po več st«., procentov višjih cenah, Iz gornjega bi lahko izvlekli zelo preprost zaključek: v Saudovi A-rabiji poudarjajo, da ,ostajajo zvesti »kapitalistični družbi*, ki nam najbolj ustreza*, kot je rekel sam minister za trgovino že omenjeni Sulejman Al - Šalim. S tem je pojasnjen tudi njihov odnos do zakonov tržnega gospodarstva. Res je, da skušajo z obilico sredstev, ki jih imajo na razpolago, nekoliko uravnavati cene najnujnejšega po-trošnega predvsem prehrambenega blaga, toda cene kljub vsemu skačejo. In 46-odstotni skok v treh mesecih ni majhna stvar. Vse bogastvo v takem primeru ne zaleže. Iz umetnostnih galerij Fabiani v občinski Med učence pokojnega pokraji-narja Babudra štejemo tudi mladega Fabianija, katerega dela srečujemo na številnih slikarskih prireditvah. Do kakšne ravni se je do danes Fabiani povzpel, dokazuje njegova razstava v občinski galeriji. Če je Fabiani sprva sledil postimpre sionističnim vzorom učitelja, se je kaj kmalu preusmeril na bolj svojsko občuteno pokrajinarstvo. Zato na njegovi razstavi v občinski galeriji še komaj komaj zasledimo kak znak početnih zasnov, morda edinole v sliki zelene pokra line. ki jo je posnel nekje onkraj Dutovelj. Za sedanjo Fabianijevo upodabljanje pokrajin je zagotovo najbolj značilno olje, ki prikazuje košček Samatorce. V tem olju je zelo jasno razvidno, kako se je slikar prebil do izrazitejše zaokroženosti ir. celovitosti pri ustvarjanju svojih krajinskih razgledov. Pozoren obiskovalec pa bo opazil, kako v svojih pestrih podobah Fabiani ne daje prednosti čisti pokrajini, kakor na primer Gru- RIAD, 10. — Za tiste dežele a-rabskega sveta, ki razpolagajo z naftnimi vrelci, se zadnja leta govori, da doživljajo velik prerod. V mnogih primerih lahko ugotovimo tudi, da gredo velikanska sredstva, ki jih deželam prinašu nafta, v koristne namene, saj so to dežele. ki so bile v velikem zaostanku, pa se sedaj naglo razvijajo v moderne skupnosti. S tem sicer še nočemo trditi, da se vse bogastvo primerno in pravilno troši, kajti marsikateri arabski »novi bogataš* troši velika sredstva tudi po nepotrebnem, bogastvo nadalje zajema često le določene sloje ljudi. Kljub vsemu se v del arabskega sveta stekajo velika bogastva in z njimi vsaj / deloma tudi napredek. Kaže pa, da ponekod vse to bogastvo ne zaleže in v Saudovi Arabiji. ki je drugi producent nafte na svetu, s 423 milijoni ton nafte v preteklem letu, doživljajo sedaj čudne, rekli bi prečudne gospodarske pojave. V nekaterih primerih .ostajajo cene blagu še na ravni izpred leta celo dveh. drugod pa cene tako naglo skačejo, tako da jih poprečni državljan ne more dohitevati. Ce vzamemo za merilo kupno moč bolj revne družine, so se v prvem tromesečju lanskega leta cene potrošnemu blagu dvignile za celih 46 odst. Pozneje je inflacija’ nekoliko popustila in po izjavah uradnih riadskih krogov padia na samih 18 odst. Toda rekli smo že, da to velja kot splošno merilo. Riadski minister za trgovino Sulejman Al-Salim, 38-letni doktor e-konemije, jč v zvezi s tem rekel naslednje: «V boju proti inflaciji vlada ne posega vedno, pač dh le tedaj, kadar je k temu prisiljena.* To je pač v smislu zakonov tržnega gospodarstva, ki je osnovno merilo «liberalnega» sistema, ki je v veljavi v Saucbvi Arabiji. In vendar riadska vlada ne prepušča vsega zakonom tržnega gospodarstva, kajti za kritje določenih tržnih stroškov za prehrambeno blago daje letno eno milijardo rialov, kar je okoli 250 milijard lir. s čimer skuša doseči, da se cene potrošnemu blagu, prvenstveno o-snovnim prehrambnim artiklom, ne dvigne. S tem hoče doseči pred vsem to. c!a ostanejo v deželi tisti tuji delavci, ki jih je sem pripeljala nuja, siromaštvo v njiho-vh arabskih deželah brez petroleja. pati' pa tudi želja, da 4>; si nekaj privarčevali in nato odpotovali s prihrankom domov. Saudova A-rabija namreč potrebuje veliko de-, lovne silfe. * V določenih riadskih krogih se v zvezi s tem zatrjuje, da se določeni prehrambeni artikli v Sau-dpvi Arabiji prodajajo celo izpod njihove vrednosti. Toda drugi hkrati menijo, da temu ni tako, kajti res je, da državne oblasti nadzirajo določene cene. vendar, pa le v toliko, v kolikor je zagotovljena minimalna oskrba. Ta pa pogosto šepa, posebno kadar spremljamo dogajanja na obalnem področju in ..........m ■■»11111111111111111111.Illlllllllllll..........................................II1IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII.Illllllllllllllllllll bissa. Fabiani mora v svoje pokrajine vnesti tudi človekovo prisotnost. To pa ne tako, da upodobi človeka, pač pa tisto, kar človeku omogoča vsakdanje življenje. na primer hišo, voz, čoln itd. Zato so motivi, ki jih upodablja, zelo raznoliki. Teh motivov pa Fabiani ne išče daleč od Trsta, nasprotno tudi v samem središču. Predvsem izstopa na razstavi vrsta večjih in manjših olj, v katera je zajel ulice in hiše starega mesta, ki jih je upodobil tudi v nekaterih monotipijah in sitotiskih. Potem je tu še vrsta obalnih razgledov, ki segajo vse tja do gradeških lagun. In v te razglede je vključil čolne in jadrnice, pa tudi še ladjo v starem pristanišču in. se-. veda. priljubljeni motiv: razglede na kraške borjače z odsluženimi vozovi, kolesi, brusi in podobnim orodjem. Vse opisano pa Fabiani slika s širokimi potezami v pod-barvanju, končuje pa odločno z lopatico, da se nam razgledi kažejo v vsej svoji prirodni neposrednosti. M. B. Novost na knjižni polici ANTH0NY SAMPSON: DRŽAVA V DRŽAVI Raj je ITT, kako je nastala in se razvila, kaj vse počne Knjiga angleškega publicista «ITT - d"žava v državi* predstavlja, kot pove že podnaslov, prikaz politične in ekonomske vloge multinacio-nalnega koncerna v .sodobnem, svetu. Gre za prikaz zgodovinskega razvoja in njenega sedanjega stanja. razvejanosti in gospodarske moči, delovanja in vplivanja Mednarodne telegrafsko - telefonske družbe (ITT), ki se je v petdesetih letih svojega obstoja razvila v e-no največjih in najvplivnejših mul-tinacionalnih družb. Ta družba že dolgo ne omejuje svojega delovanja samo na telegraf in telefon, temveč se peča z najrazličnejšimi gospodarskimi panogami, od hotelhstva do letalskega prometa. V 93 deželah ima 331 lastnih, pridruženih ali integriranih podjetij, 400.000 delavcev in u-službencev ter več kot deset milijard dolarjev letnega prometa. OGIBANJA V ZVEZI S SOVJETSKIM VESOLJSKIM POSKUSOM Posadko Gorbatko-Glazkov čaka zelo zahtevno delo? Nadaljevala bosta to, kar jc počela prejšnja posadka lani julija in avgusta - Bosta zares skušala potolči sovjetski rekord v trajanju letenja? MOSKVA, 10. — Čeprav se vesoljski poskusi zadnje čase ne vrstijo več drug za drugim, kot je bilo pred leti, tudi večji in zahtevnejši podvigi, kakršen je sedanji sovjetski poskus, no vzbujajo večje pozornosti in jih dnevna kronika le sproti beleži kot normalne dogodke in nič več. Sicer je res, da je zadevne sovjetske poskuse težko obravnavati, ker Sovjeti ne kričijo v svet, kaj bodo oziroma kaj ne bodo storili, zato se vse le beleži, o ostalem pa bolj ugiba. Zato velja tudi za to, kar nameravamo zapisati, da gre bolj za ugibanje, kot pa napovedovanje. Kot je znano, sta se sovjetska kozmonavta s svoje vesoljske ladje «sojuz 24» preselila na vesoljsko ladjo «saljut 5», da bi na njej nadaljevala -poskuse, ki jih je vršila druga posadka v lan skem juliju in avgustu. Polkovnik Viktor Gorbatko, ki je poveljnik odprave in njegov »sopotnik* Jurij Glazkov sta se preselila na ladjo, ki ju je »čakala*, seveda drveč po vesolju. V ladji ju je čakalo delo kot ga je zapustila prejšnja posadka. Potovanje sedanje posadke na «saljutu 5» bo zelo verjetno dolgo. Nekateri menijo, da bo trajalo nekaj tednov, drugi omenjajo celo mesece. Sovjetska tiskovna agencija TASS se omejuje le na navajanje, da bo sedanja odprava proučevala zemeljsko ozračje in površino zemlje, hkrati da lepa Prešernova proslava v Šempolaju V nizu proslav Prešernovega prazniku ne moremo mimo lepe prireditve ob prazniku slovenske kulture, ki so jo pripravili v šempolaju in sicer otroci šole s celodnevnim poukom ob sodelovanju nabrežinskega moškega pevskega zbora «lgo Gruden» in člana SSG Staneta Raztresena. Slavje je bilo v torek zvečer v veliki veži šolskega poslopja in se ga je udeležilo veliko ljudi iz Šempolaja in okoliških vasi. Otroci so nastopili s pesmijo in zborovsko recitacijo, izkazali pa so se tudi z nizom melodij, ki so jih izvajali na Orjfovih instrumentih. Da bi proslava bila na čim višji ravni, so povabili'tudi člana SSG Staneta Raztresena, ki je podal vrsto recitacij, nabre-iinski moški zbor pa je pod vodstvom Sergija Radoviča zapel pet pesmi, med katerimi tudi skoraj obvezno Vrabčevo «Zdravljico». Občinstvo je bilo z večerom zelo zadovoljno in je občuteno proslavilo slovenski kulturni praznik, kar je bilo razvidno iz zaključnega a-plavža. M. M. 1)0 izpeljala nekaj tehnoloških eksperimentov in zdravniških raziskav, nadalje, da bo «kolavdira-la», to se pravi preizkusila določeno »opremo* »vodene vesoljske orbitalne postaje*, iz česar nekateri sklepajo, da imajo sedanji poskusi mnogo globlje cilje v zvezi z gradnjo veliko večjih vesoljskih postaj. Kot je znano, sta Gorbatko in Glazkov odpotovala v vesolje z oporišča Bajkonur v ponedeljek ob 17.12 po srednjeevropskem času in sta se po 25 urah in 26 minutah preselila na že omenjeni «saljut 5». Kot je bilo sporočeno, sta z lahkoto priključila svoj «so-juz 24» z letečim laboratorijem »soljut 5» in po ukazu z zemlje takoj legla k počitku. Ko sta se preselila iz svoje tesne kabine v »leteči laboratorij*. je polkovnik Gorbatko navdušeno sporočjl na zemlja ,'Iik. je, čudovito. Zdi se, kot bi človek stopil v zelo veliko hišo. kjer je zr^ zglo čist*,, bj zfFps. ga lah-, ko razumemo. Njegovo navdušenje ni bilo nekaj prisiljenega, nekaj igranega, kajti znano je, da je kabina na »sojuzih* razmeroma majhna in tesna vtem ko imata na «letečem laboratoriju* nič manj kot 20 kv.m razpoložljivega prostora. Seveda je tu tudi veliko naprav in pripomočkov, vendar se kozmonavta tu lahko premikata, česar ne moreta v kabini, ki ju je iz Bajkonura pripeljala v vesolje. Gorbatko in Glazkov bosta nadaljevala delo. ki sta ga začela Boris Volinov in Vitalij Žolobov, ki sta v lanskem juliju in avgustu preživela na »saljutu* 49 dni. Kozmonavta iz prejšnje odprave sta, kot je bilo sporočeno pozneje, ko sta se vrnila na Zemljo, proučevala Zemljo, zemeljsko o-zračje, hkrati pa sta napravila vrsto »opazovanj* Sonca, Lune in nekaterih zvezd. Nadalje sta izpeljala vrsto poskusov glede gojenja rastlin, glede rasti rib v prostoru brez težnosti, nadalje sta preizkusila nekatere tehnične procese. Tretjega dne sedanjega poleta vesoljske ladje «sojuz» oziroma »saljut* je član kontrolne komisije v Bajkonuru Igor Šumiiov rekel, da bosta Gorbatko in Glazkov poskusila tudi praktično popravljanje «okvar» na vesoljski ladji, seveda bosta le teoretično popravljala okvare, do katerih naj bi prišlo na vesoljski ladji »saljut*. Vendar pa se Igor Šumiiov ni spuščal v podrobna razpravljanja o tem. Rekli smo, da gre v glavnem za ugibanja, ne pa za napovedi, toda prav glede teh napovedi velja vzeti v poštev, kar je zapisalo glasilo sovjetske armade »Rdeča zvezda*, ki je v svoji včerajšnji številki dalo poudarka vesoljskim poskusom in pri tem razpravljalo o »človekovih sposobnostih, da za dolg čas dela in ustvarja v breztežnostnem stanju in pri tem lahko nemoteno in s polno sposobnostjo nadzira vesoljsko ladjo, njene sisteme in znanstvene naprave*. Iz tega se da sklepati, da je bilo uredništvu časopisa povedano, da bosta Gorbatko in Glazkov ostala dolgo v vesolju. Sicer pa so tudi v drugih sovjetskih časopisih te dni govorili o podobnih temah, hkrati pa jg znano, da je tudi sovjetski strokovni tisk pred časom obravnaval možnost gradnje velikanskih vesoljskih postaj, ki bi letele okoli Zemlje desetletja in na katerih bi se posadke menjavale od časa do časa, vendar pa za daljša obdobja in bi jih ne sestavljala le dva človeka, pač pa bi posadka vesoljske ladje štela tudi trideset mož. V Moskvi so kvalificirani «ooa-zovalci*. ki menijo, da bosta Gorbatko in Glazkov skušala tokrat doseči nov sovjetski rekord v dolgem letenju. Doslej je znašal sovjetski rekord 63 dni, vtem ko imajo Američani rekord 84 dni, ki so ga postavili z vesoljsko la- djo «skylab». Ne glede na to, da je med sovjetskim in ameriškim rekordom razlika polnih 21 dni, drži dejstvo, da je vsak podaljšan polet zelo zahteven, kajti tu di dobro izvežbani kozmonavti pri vsem rednem delovanju naprav in primernem fizičnem in drugem počutju začno v določenem trenutku postajati nervozni, kajti dolgo letenje v razmeroma tesnem prostoru vzbuja tudi tolikšno psihično napetost, ki postaja iz dneva v dan vedno bolj nevzdržna. S tem v zvezi so bile značilne nekatere izjave sovjetskih kozmonavtov, ko so se vrnili na Zemljo. Glede tega je značilno, da so za sedanjo posadko izbrali Gorbatka in Glazkova, ki sta ne le dobra kozmonavta,; pač pa dolgoletna osebna prijatelja. V sovjetskem dnevniku »Izve-stja* pa so predvčerajšnjim pisali, da je polkpvtniJj ,Q(>Cb’oV ,j-solistov: 12.30 Kmetijski 12.40 Pihalne godbe; 13.00 ob 13. uri; 13.30 Pripf»»?ffl; vam...; 14.05 Glasbena pravU" 15.45 Naš gost; 16.00 «Vi'tlU*Sf. 17.00 Studio ob 17. uri; 18 05 sta prijatelji*; 19.35 Lahko, "j '* 19.45 Ansambel lJ. )5 20.00 Stop pops 20 • rt - j 1 Oddaja o morju; 22.20 zL°|{' „i logov domačih; 23.05 Uvet! > nokturno; 23.15 Jazz pred P° Vj® jo; 0.05 Ples do’ enih; !•"■> ;1n zart, Beethoven; 1 ,ft 1 - ci; 2.03 Mojstri vija popevk. otroci!; znanci; 1.30 Nočni z‘Re. 2.30 14 jazza, prepletajti svojih poslov s čustvenimi zadevami. Slabo počutje spričo nekega srečanja. BIK (od 21, 4. 'do 20. 5.) V rokah boste Imeli dobre karte, ki pa jih ne boste dobro izkoristili. Slab smisel za praktičnost' DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Skušajte dati svojim pobudam večjo trdnost. Slabe novice vas bodo spravile iz tira. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z u-streznimi ukrepi boste popravili svoje finančno stanje. Ne bodite pretrano ponosni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V toku Horoskop jutra bo prišlo do spora s predstojniki.. Še bolj boste utrdili neko novo prijateljstvo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Trmoglavost ne sodi med vrline. Bodite bolj popustljivi. V ljubezni nobenih novosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Svoje sodelavce izbirajte previdno, da ne nasedete le lepim besedam. Prijetno presenečenje, ŠKORPIJON (od 24., 10. do 22. 11.) Natančno preučite nastali položaj in nato ukrepajte. Bodite res- ni v čustvenih odnosih. . \j.) STRELEC (od 23. 11. do 2«- (1® Nikar ne* rešujte vprašanj bratj . kar tri naslove državne pr-letos pa le enega. Z izku-ti^J^.tega prvenstva torej res'ne biti preveč zadovoljna. 1 ^s^'ca veleslaloma: 3 t't?' Guario jiSSS. t S' Campiglia 7 Mačehi ■ f Valt i ' ;■ Alber in 10. n ^otta *v Nosenzo 1'30”42 1'30”49 1’31”15 1’31”58 1’31”69 1’32"04 1’32”22 1’32”44 1’32”49 P^emembe pri moških Vrj^^KlO, 10. — Zaradi slabega so morali organizatorji ^i vrstni rod državnega mo-ski)f'smučarskega prvenstva alp-sjtorpT^iplin. Jutri bi moral biti na ilau~u smuk, a bo slalom. Vele-v ted r tako v s°b°to. smuk pa 1°ŠARKA POKAL POKALOV ftoaga Cinzana Radničkega ti^’ 10- — V 2. povratnem četrtem kolu tekmovanja za pokal pokalnih prvakov so dosegli te rezultate: Skupina A Cinzano (Italija) — Slavija Praga (ČSSR) 105:63 Radnički (Jugoslavija) — Spartak Leningrad (SZ) 85:80 Skupina B Forst (It.) — Steaua (Rom.) 99:77 Juventud Badalona (Španija) — Vil-leurbanne (Francija) 96:95 Atletska sekcija ŠZ Bor se v zadnjih časih močno prizadeva, da bi z organizacijo raznih tekmovanj privabila v svoje vrste čimveč mladih talentov. Na sliki: skupina deklet, ki se je udeležila Borovega tekmovanja na stadionu «Prvi maj» """"""""""""",""‘mii'i",',1,"'i,ii,i,II1,IIII'iIIIIIIIIIII,III'll Hum n, iidmihiihihkimi miimmm, .....................mm............................................................... NOGOMET TEDENSKI PREGLED 2. IN 3. AL NA GORIŠKIM JUVENTINA BO V NEDELJO ZOPET SKUŠALA PRITI NA VRH LESTVICE Ekipi Sovodenj in Mladosti zašli v delno krizo Kljub nedeljskemu porazu ima štandreška Juventina še vedno možnost, da že v nedeljo zasede prvo mesto lestvice. Borghesovi varovanci bodo namreč igrali z Isonzom, ki je s Štandrežci in Torriano na drugem mestu lestvice. Brez dvoma bo srečanje v Štandrežu najvažnejše v prihodnjem kolu, zaradi česar predvidevajo, da se bo ob robu igrišča zbralo veliko gledalcev. IZIDI PREJŠNJEGA KOLA Mar/Ter - Mariano 0:1 Aiello - Lucinico 2:1 Sagrado - Moremo 1:0 Audax - Itala 3:3 Torriana - Zuglianese 4:0 Isonzo - Dolegnano 1:2 Villesse - Natisone 1:0 Villanova - Juventina 2:0 bor ŠD Sokol: predsednik Savo Ušaj čita svoje poročilo llllUlll|l,ll,„„limi„„ni„l,lll,tllltltIlllllnn|ll,ln|lmll||ltl,„|||||||,m||1|||||||||||nln||||||||||||| POBUDO FRANCIJE MLADINSKE IGRE Ha EVROPSKI RA VNI LESTVICA Sagrado 21, Juventina, Torriana, Isonzo 20, Aiello 19, Itala, Villesse 18, Mariano 17, Mar/Ter, Lucinico, Audax, Villanova 16, Natisone, Mo-raro, Dolegnano 15, Zuglianese 10. PARI PRIHODNJEGA KOLA Itala - Mariano Natisone - Sagrado Juventina - Isonzo Moraro - Torriana Dolegnano - Villesse Audax - Aiello Lucinico - Mar/Ter Zuglianese - Villanova # # * V 3. amaterski ligi na Goriškem sta naši enajsterici, Mladost in So-vodnje zašli v delno krizo. To še posebno velja za Doberdobce, ki so zabeležili dva zaporedna poraza in s tem zdrsnili nižje na lestvici. IZIDI PREJŠNJEGA KOLA Medeuzza - Capriva 1:1 Brazzanese - Vermegliano 0:2 Sovodnje - Poggio 1:1 Piedimonte - Staranzano 1:3 San Lorenzo - Borgo Fasulli 4:0 Edera - Romana 1:2 Mladost - Fogliano 1:2 LESTVICA Staranzano 29, Vermegliano 24, S. i Lorer.zo, RorASfth'20, Poggio 19, Az-j zurra, Mladost 18, Medeuzza 17, Fo-; gliano 15, Capriva 13, Brazzanese 11, Sovodnje, Edera 10, Borgo Fasulli 7, Piedimonte 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA Romana - Medeuzza Borgo Fasulli - Mladost Capriva - Piedimonte Poggio - Brazzanese Staranzano - Edera Fogliano - Azzurra Vermegliano - San Lorenze Počiva: Sovodnje P. R. FVe ii!TR4SE naj bi bile čez dve leti v Franciji ^ 10. — Na zaseda- ?l|'šsblmStr0v evr°Psk*h držav v Srt |'Urgu. ki so' odgovorni za t ar>co u. ^esno kulturo, je sinoči Por j* minister za mladino in ^VitTv6an ^*erre Soisson predložil ^ na načrt za dijaško tgkmova-j, evfopski ravni. »o01]®, namerava namreč priredi “jake pod 17.. letom staro-biVropske mladinske igre 1979», ^ tani vzbudila med mladi-^^^anje za evropsko stvar- nost. Na sporedu teh iger naj bi bila atletika in plavanje. Da bi dali tej pobudi stvamejše oblike se bodo evropski športni predstavniki v prihodnjih mesecih sestali z lordom Killaninom, predsednikom Mednarodnega olimpijskega odbora. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO V SREDO V OVČJI VASI Smučanje v okviru mladinskih iger V sredo se je v Ovčji vasi zaključil pokrajinski del mladinskih iger v smučanju. Tekmovanja se je udeležilo veliko mladih smučarjev iz Goriške, med katerimi tudi mladinci, ki obiskujejo slovenske šole. . | REZULTATI Ženski veleslalom 1. Ana Lutman 2. Francesca Prirnas 3. Cristina Peresson 4. Federika Maraž Moški veleslalom 1. Massimiliano Vittori 2. Massimo Falato 3. Simon Špacapan 12. Ivan Klavčič / 15. Benedikt Košič 21. David Sfiligoj 27. Herman Košič Hoja (mladinke) 1. Antonella Gareri 2. Manuela Conzutti 3. Barbara Fior Hoja (mladinci) 1. Andrea Massi 2. Mauro Ciani 3. Corrado Pirras Najboljši tekmovalci se bodo 24. februarja na Piancavallu udeležili deželnega prvenstva. NOGOMET ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Naše ekipe v tem tednu niso bile preveč uspešne V šestih tekmah so zmagale te dvakrat SMUČARSKI TEK NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Tek na 30 km za R. Primusa MONTE LIVATA, 10. - Na italijanskem državnem smučarskem prvenstvu nordijskih disciplin, ki se je začelo danes, so dosegli v teku 30 km te rezultate: Primus Capitanio Bonesi Rheman De Zolt U. Kostner Doriguzzi 8. Guadagnini 9. Favre 10. Pedranzini 11. M. Kostner 1.31'2B”9 1.32’26”0 1.32’49”8 1.33'01”4 1.33'46"6 1.34’02”4 1.34’03”5 1.34’05”6 1.34’46”7 1.34’48”5 1.34’54”7 Glavni favorit tega teka je bil Ul-rich Kostner, ki pa je razočaral. Tekmovanje je precej ovirala gosta megla. Na jugoslovanskem državnem prvenstvu v smučarskih tekih je na 30 km dolgi progi v Gorjah zmagal Tajnikar; 2. je bil Djuričič, 3. pa Jelenc. Favorit Kalan je odstopil. 3:0 1:3 1:3 ' V prijateljski nogometni tekmi na Reki je poljska državna reprezentanca premagala Rijeko z 2:0 (1:0). Poljska bo v dneh 12. in 13. februarja sodelovala na turnirju v Mostarju, kjer bodo igrale še enajsterice Veleža, Sarajeva in Ujpesta. Odbojkarski konec tedna ni prinesel slovenskim šesterkam posebnih zadoščenj: v šestih odigranih tekmah sta bili osvojeni le dve zmagi in še ti v slovenskih der bijih. ŽENSKA B LIGA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Borovke so zamudile v tem kolu sijajno priložnost, da bi ostale na vrhu lestvice. Vodeči Libertas iz Pordenona ne bi smel predstavljati prehude oVire za naše igralke. Bor je pa odigral eno svojih slabših tekem in poraz je bil neizbežen. Presenečenje je pripravil Bolzano, ki je v Moglianu Venetu premagal istoimensko ekipo. IZIDI 3. KOLA Volleyball - Zanafredi Bor - Libertas Mogliano V. - Bolzano PRIHODNJE KOLO Libertas - Mogliano Veneto, Zanafredi Cremona - Bor, Bolzano -Volleyball. LESTVICA Libertas PN 3 3 0 Volley Bali 3 2 1 Bolzano 3 12 Mogliano V. 3 12 Bor 3 12 Zanafredi 3 1 2 SKUPINA ZA OBSTANEK V LIGI V slovenskem derbiju je Sokol brez večjih težav premagal Breg. Položaj Brežank postaja iz kola v kolo kritičnejši in dolinska ekipa se ho le z veliko težavo rešila izpada. IZIDI 3. KOLA AGI - Bonate Sotto Sala Trento - Primavera Breg - Sokol LESTVICA Sala Trento 3 3 0 Sokol 3 2 1 AGI 3 2 1 Bonate S. 3 12 Primavera 3 12 Breg 3 0 3 9:5 8:5 7:7 6:7 5:8 5:8 3:1 3:0 0:3 9:1 7:4 7:4 5:7 4:7 0:9 PRIHODNJE KOLO Primavera - Breg, Bonate Sotto -Sala Trento, Sokol - AGI. MOŠKA B LIGA V tem kolu je Bor nepričakovano gladko izgubil proti vodeči ekipi CUS iz Trsta. Nasprotniki oorovcev so nesporni favoriti za prestop v višjo ligo, vendar smo od naših fantov pričakovali vsaj večji odpor. Rezultati tega kola žal niso popolni. REZULTATI Bor - CUS 0:3 CUS Benetke - SAI Belluno 2:3 PRIHODNJE KOLO Ferroni - Bor. SAI Belluno - CUS Trst, Legnago - CUS Benetke. LESTVICA CUS Trst SAI Belluno Bor CUS Benetke Ferroni Verona Legnago 9:0 9:4 5:8 5:8 1:6 1:6 MOŠKA C LIGA Kras je v tem prvenstvu utrpel svoj četrti zaporedni poraz. Mlada zgoniška ekipa je nastopila brez svojega trenerja in gostje so do zmage imeli sorazmerno lahko pot. Po štirih kolih jo neporažen samo še S. Giorgio iz Mestor. IZIDI 4. KOLA S. Giorgio - Kennedy 3:0 ACLI Sv. Jakob - Inter 3:2 Kras - Mira 0:3 Torriana - II Pozzo 3:1 LESTVICA S. Giorgio Torriana Mira Kennedy ACLI Sv. Jakob D Pozzo Inter Kras 12:2 10:5 9:6 8:8 7:9 7:11 7:11 4:12 PRIHODNJE KOLO II Pozzo - Mira. ACLI Sv. Jakob KOŠARKA TEDENSKI PREGLED ZAMEJSKIH PETERK Po sobotni lahki zmagi nad tržaško ekipo CUS Jadran v nedeljo v Skednju pred težko nalogo i1 ' • *’ ■: ; : . Jutri se bo pričel povratni del prvenstva kadetov - V dveh slovenskih derbijih slavje borovcev MLADINCI Medtem ko Bor tokrat ni igral, ker je bila dolinska telovadnica zasedena ob odbojkarskem srečanju 2. moške divizije, pa je Polet doma izgubil proti Juventusu. Poletovci so bili v prvem polčasu gostom enakovreden tekmec. V drugem delu pa so močno popustili. IZIDI 14. KOLA Polet - Juventus 58:74 Bor - Don Bosco n.o. Barcolana - Servolana 43:72 Saba - Pagnossin 53:88 Italsider - Sidertecnica 78:72 Inter 1904 - Mobilcasa 94:52 LESTVICA Pagnossin Gorica in Inter 1904 24, Italsider in Sidertecnica Tržič 22, Servolana 14, Polet in Juventus 12, Mobilcasa 10, Don Bosco 6, Bor in Saba 4, Barcolana 0. PRIHODNJE KOLO (13. 2.) Bor - Juventus (11.00 v Dolini), Saba - Inter 1904, Servolana - Sidertecnica, Don Bosco - Barcolana, Mobilcasa - Italsider, Pagnossin -Polet (12. 2. ob 18.30 v Gorici). PROMOCIJSKO PRVENSTVO V zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva bo v nedeljo v Skednju verjetno najvažnejša tekma vsega prvega dela lige. Vodeča Servolana bo namreč dppia igrala z našo združeno ekipo Jadrana, ki je trenutno na tretjem mestu z dvema porazoma in s tekmo manj. V soboto so naši košarkarji brez večjih težav odpravili tržaške vse-učiliščnike. Trener naših, Peter Brumen je bil z obrambo svojih varovancev zadovoljen. Brumen pravi: «Fantje so končno le osvojili nekatere obrambne osnove in, kar je važno, uživajo tudi ob dobri obrambi.* Tudi Servolana se v Gorici ni preveč namučila, da je' strla odpor skromne peterke Arte. Od ostalih ekip bi zopet omenili Inter 1904, ki niza zmago za zmago in je že pri zgornjem delu lestvice. IZIDI 10. KOLA Jadran - CUS Trst Arte - Servolana Edera - Inter 1904 POM - Scoglietto Barcolana - Villesse Itala - CGI Milje LESTVICA 87:76 64:82 87:91 n.o. n.o. 83:79 Servolana Itala Jadran CGI Milje Inter 1904 CUS Trst POM Tržič Barcolana Edera Gorica Scoglietto Villesse Arte Gorica 9 10 9 10 9 1Q 9 8 10 8 8 8 682:536 876:780 768:656 724:664 679:628 689:687 634:621 545:589 696:770 524:551 464:586 535:717 PRIHODNJE KOLO (13. 2,) Servolana - Jadran (11.00 v Skednju), Inter 1904 - POM, Barcolana -Ntala, CGI Milje - CUS Trst, Villes-se - Arte, Scoglietto - Edera. NARAŠČAJNIKI Slovenski derbi v Dolini med domačim Bregom in Borom je potekal v velikem izenačeriju. Ko je že vse kazalo, da bodo Brežani poskrbeli za veliko presenečenje, pa so popustili in Bor je tako zmagal z dvema točkama razlike. Brežani so tako ostali na zadnjem mestu z dvema točkama. V nedeljo pa bodo igrali derbi s Poletom, tokrat na Opčinah. IZIDI 12. KOLA Breg - Bor 61:63 Ferroviario - Polet n.o. Inter 1904 - Don Bosco 66:52 Servolana - Ricreatori 70:94 LESTVICA Inter 1904 22, Don Bosco 20, Ricreatori 18, Ferroviario 12, Servolana 6, Bor in Polet 4, Breg 2. PRIHODNJE KOLO (13. 2.) Polet - Breg (11.00 na Opčinah), Ricreatori - Inter 1904, Don Bosco -Ferroviario, Bor - Servolana (12. 2. ob 18. uri v Trstu, Ul. Caravaggio). DEČKI SKUPINA A Tako Breg kot Bcr tokrat nista igrala. IZIDI 9. KOLA Chiadino - Bor A n.o. Ferroviario - Don Bosco 127:25 Ricreatori - SGT 62:94 Počitek: Breg LESTVICA Ginnastica Triestina in Ferroviario 12, Ricreatori 8, Chiadino 6, Breg in Don Bosco 4, Bor A 0. . PRIHODNJE KOLO (12. 2.) Bor A - Ferroviario (16.30 v Trstu, Ul. Caravaggio), SGT Breg (18.30 v Trstu, Ul. Ginnastica), Don Bosco - Chiadino. Počitek: Ricreatori. • • • SKUPINA B V sobotnem derbiju je Bor B le pospravil prvi pvenstveni par točk na račun Poleta. Derbi je bil dokaj izenačen, a na koncu so le slavili borovci. Kontovelci so brez težav premagali Italsider in so tako obdržali drugo mesto. IZIDI 7. KOLA Italsider - Kontovel 40:72 čaba - Inter 1904 n.o. Bor B - Polet 76:72 LESTVICA Inter 1904 12, Kontovel 10, Saba 8, Italsider 4, Bor B in Polet 2. PRIHODNJE KOLO (13. 2.) Kontovel - Polet (11.00 na Opčinah), Inter 1904 - Italsider, Bor B -Saba (12. 2. ob 20.15 v Trstu, Ul.; Caravaggio). KADETI Jutri in v nedeljo se bo pričel po-: vratni del tega prvenstva. V prvem kolu bo Bor počival, Kontovel pa bo že jutri igral z Don Boscom. 1. POVRATNO KOLO (12. 2.) Don Bosco - Kontovel (18.30 v Trstu, Istrska ulic«), Flaminio - Pall. Trieste, Servolana - Ferroviario, I-talsider - Inter 1904. Počitek: Bor. edko Torriana. Kennedy - Inter, S. Giorgio - Kras. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V četrtem kolu je bil na sporedu derbi med Slogo in Kontoveloin. Zmagale so domačinke in to z večjo lahkoto kot v prvem delu prvenstva. Pravo presenečenje pa je čista zmaga ACLI nad vodečo Julio. IZIDI Sloga - Kontovel 3:1 Julia - ACLI 0:3' PRIHODNJE KOLO Kontovel - Julia. ACLI - Sloga. LESTVICA Julia Sloga Kontovel ACLI 9:4 6 9:7 6 7:10 * 5:9 S 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš edini zastopnik v tej ligi, Ol.vmpia iz Gorice, je nekoliko nepričakovano izgubil v Čedadu. Bitka za drugo mesto na lestvici bo po vsej verjetnosti izredno izenačena. IZIDI Lambertin - Redarji Videm 3:1 ASFJR Čedad - 01ympia 3:1 PRIHODNJE KOLO 01ympia - Lambertin, Redarji Videm - ASFJR. LESTVICA Lambertin 01ympia ASFJR Redarji Videm NOGOMET 0 9:2 6 1 8:8 4 1 8:8 4 3 2-6 0 INKA ZA TELEVIZIJSKE PRENOSE Dogovor RAI-FIGC RIM, 10. — RAI je včeraj sklenil dogovor z Italijansko nogometno zvezo za televizijske prenose nogometnih .tekem italijanskega prvoligaškega in drugoligaškega prvenstva 1976-77 ter mednarodnih srečanj italijanskih državnih nogometnih reprezentanc. Za pravico teh prenosov bo italijanska radiotelevizija plačala F1GC vsoto 1.340.000.000 lir, kar je 260 milijonov lir več od prejšnje vsote. ZARADI TEKME ČILE - ŠKOTSKA Protesti v Vel. Britaniji LONDON. 10. - V Vel. Britaniji prihaja do vedno hujših protestov zaradi nameravane tekme med Škotsko in Čilom, ki bi morala biti na sporedu 15. junija letos. Sre-Čanje bi morali odigrati i,a istera stadionu, katerega je hunta v San-tiagu pred časom spremenila v koncentracijsko taborišče za politične zapornike. ATLETIKA Na mednarodnem atletsken sie-čanju «indoor» v Genovi je Italija pred 10.000 gledalci premagala Vel. Britanijo s 30 točkami naskoka. Na tekmovanju so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov. NOGOMET Cruyff diskvalificiran MADRID, 10. — Med prvenstveno nogometno tekmo Barcelona - Malaga je sodnik diskvalificiral znanega nogometaša Cruyffa, ker ga je žalil. Cruyff bo moral zaradi diskvalifikacije eno prvenstveno kolo počivati, njegov klub, Barcelona, pa ie moral plačati globo 200 000 peset. LOKOSTRELSTVO De Nardi vodi na SP CANBERRA, 10. — Na svetovnem lokostrelskem prvenstvu je Italijan Leandro De Nardi po drugem dnevu še vedno na prvem mestu lest- vice. Na ekipni lestvici pa so Italiji Odvzele vodstvo ZDA. SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN v / jjjfrodnoosvobodilni boj •Timorcev in Istranov Sardiniji, Korziki in v južni Franciji 28. ^ P°glejmo> kako je potekal umik Nemcev z otoka 0 je izgledal prihod zaveznikov! lf5 ^PUuladji Italije si je že marsikdo mislil, da je % «onec Vojne. Zanimivo pa je, da so zanjo najprej zve-h‘Pravu101’ saj so se začdi ze nekaj dni pred tem mrzlično ,.e 9q vtiati, da zapustijo otok. Po 8. septembru so se kolo-' ;* Sev’nerr|ške motorizirane divizije pomikale od juga pro-i ftlija rU’ ^osamežne italijanske enote, ki so zvedele, da je P tatri^restopila na stran zaveznikov, so začele Nemce tu h?r- nr sam°'niciativno napadati in razoroževati. Tako je ?k>rce ltralješki bataljon, v katerem' je bilo okrog 120 Prirodo t *stranov> v bližini mesta Nuoro postavil Nemcem ]? pri§ ,r večjo skupino zajel in jo razorožil. * Toda kmalu J'«b v . ukaz generala Bassa, da je treba Nemce izpustiti, 8everv,Qltl orožje in omogočiti — neoviran umik proti h *^or'C«|ere Posebne delavske čete so se tiste dni oboroži-PeljaU ^žjem, ki ga Nemci zaradi naglice niso utegnili od-s ^boj, komande teh čet pa so se ponekod enostav- no razbežale ali pa le od daleč opazovale, kaj njihovo moštvo počenja. Pripadniki 330. posebne delavske čete so tiste dni poškodovali železniško zapornico na progi Cagliari-Ol-bia, ki seka eno od glavnih cest. Vanjo se je zatem zaletel najprej nemški kamion, poln municije in eksplodiral ter v razbitine zatem zavozil še vlak z nemškimi vojaki.. Nemci so bili prepričani, da, se je začel nanje velik napad in začeli so streljati na vse strani. V tem incidentu je bilo ubitih več Nemcev, toda več mrtvih in ranjenih so imeli tudi Primorci in Istrani.7) Nemci so imeli na otoku tudi več letališč. Ko so odhajali, so jih uničevali. Ko pa so nameravali raztreliti pristajalno stezo in nekatere letališke objekte na letališču Chi-livani, so jim to preprečili prav pripadniki posebne delavske čete. Italijanska vojska na otoku bi bila lahko brez večjih težav uničila nemško motorizirano divizijo, če bi ji general Basso to zaukazal. Tudi Primorci in Istrani bi bili šli takoj v boj proti Nemcem, če bi jim tedaj dali orožje. To pa se ni zgodilo, ker so bili v ozadju drugačni računi. Zavezniki so prišli na otok skoraj neopazno. Po 21. septembru 1943 so se začeli pojavljati v pristaniščih in na letališčih. Otoka niti niso zasedli, pač pa samo letališča, ki so jih dokaj hitro preuredili v pomembna oporišča. Sardinija je ohranila gospodarje, ki jih je imela že pred tem in njih so zdaj zavezniki smatrali za svoje sobojevnike. Badoglieva vlada je namreč 13. oktobra 1943 napovedala Nemčiji vojno. Prve dni oktobra 1943 se je umaknil s Korzike na Sardinijo 7. korpus z divizijami «Cremona», «Friuli» in še 225. in 226. obalno divizijo. Ta korpus, ki mu je poveljeval general'Giovanni Magli, je štel okrog 40.000 mož. Tako se je Badoglieva vojska na Sardiniji pomnožila na 11 divizij in je bila edina italijanska vojska, ki se ni razsula. Čeprav je bila na Sardiniji podrejena zaveznikom, je vendarle tu zadržala oblast. To je bilo usodno za posebne delavske bata- ljone, zaradi česar se njihov položaj ni skoraj v ničemer spremenil in v mnogih pogledih celo poslabšal. RAZOČARANJE Naše pregnance na Sardiniji je kapitulacija Italije močno razgibala. Okrepili so se njihovi upi, da bo kmalu napočil čas, ko se bodo lahko vrnili domov in tudi sami prispevali delež v boju proti okupatorju. Cim so se na otoku pojavili zavezniki, so izkoriščali vsako priložnost, da so jim hiteli nasproti in jim izjavljali, da so jih fašisti s silo pripeljali na Sardinijo, razlagali, kakšno škodo je povzročil fašizem na Primorskem, govorili o svoji navezanosti na Jugoslavijo in težki borbi jugoslovanskih narodov ter apelirali, naj jim omogočajo odhod v domovino. Zavezniki pa niso pokazali razumevanja za njihove želje. V velikem zanosu so si nekatere posebne delavske čete osnovale svoje odbore. 1) Zdaj so vnovič oživeli pevski zbori. Poleg naših narodnih pesmi so po otoku odmevale tudi partizanske. Na Sardinijo so jih bili zanesli zlasti mlajši letniki. Toda po obetajočih septembrskih dneh se je položaj za naše ljudi na otoku iznenada močno poslabšal, že prve dni oktobra 1943 so ostale posebne delavske čete skorajda brez vsake hrane in zdravil. V tistem času so se italijanske divizije umaknile s Korzike na Sardinijo, a pred gnevom razjarjenih množic tudi korziški jsolaboracionisti. Tudi zaradi tega so se začela skladišča na Sardiniji vedno bolj prazniti. Za naše ljudi na otoku se je začelo eno najtežjih obdobij pregnanstva, ko *so v nepopisni stiski jedli tudi travo, da bi si rešili gola življenja.* 2) Komandanti posebnih delavskih čet so se začeli v tem časi} trkati na prsi, da je postala njihova vojska zavezniška in zato morajo naši pregnanci še bolj ubogati. Fašistični oficirji so ostali na svojih mestih in naše ljudi še naprej gonili na trdo težaško delo. V tem času najtežjega boja za obstanek, ko se niso imeli na koga opreti, pa so naši pregnanci bolj kot kadarkoli prej strnili svoje vrste in iskali izhoda v lastni samopomoči. Le na ta način so se lahko zavarovali pred u-ničehjem, ki jim je grozilo ha vsakem koraku. Bilo je skoraj neverjetno, da so se morali naši ljudje tako trdo boriti za svoj obstoj, ko je že padel fašizem, Italija kapitulirala, na otoku pa so se že bili vsidrali zavezniki. Stanje v'234. posebni delavski četi proti koncu leta 1943 je slikar Rafael Nemec iz Vrtojbe pri Gorici razčlenil takole: «V tistem kritičnem času, ko je zamrla vsaka vest iz domačih krajev in so naši ljudje strgali in bosi daleč naokrog iskali hrane, da bi ohranili svoja živl jenja, se je naša' politična in kulturna dejavnost še bolj okrepila. Popolno osamljenost in odtrganost od vsega civiliziranega Sveta' smo polnjli z našo slovensko in-hrvaško pesmijo. Vse bolj'so prihajale na dan misli in pesmi naših velikih mož. Nekateri so potegnili iz svoje osebne, skrite garderobe, žepne izdaje pesmi in prozo iz naše književnosti. Bolj pismeni so začeli tudi sami sestavljati pesmi in prozo. In tudi zaradi tega je postajala na-ša četa. v kateri je bilo dve tretjini Primorcev in ena tretjina Istranov, iz dneva v dan bolj homogena in kompaktna.* 3) * Med zajetimi nemškimi vojaki je bilo tudi nekaj štajerskih Slovencev, ki so jih bili Nemci prisilno mobilizirali v vojsko. Po akciji so Primorcem mitralješkega bataljona izrazili željo, da bt ostali z njimi na Sardiniji. Vendar pa to ni bilo mogoče. (Milan Komel o Spomini, str. 3, rkp. M-CNPPS-PAK). 7) Savo Slokar: Kronika »Sardincev* po dnevniku dogodkov, str. 9, rkp. M ONPPS-PAK. Grozdan Jerman: Potek narodnoosvobodilnega boja Primorcev na Sardiniji, str. 4, rkp. M-ONPPS-PAK. 1) Andrej Vidmar: Spomini na Sardinijo, str. 3, rkp, M-ONPPS-PAK. 2) Ivo Pirkovič: Po sledeh rimske volkulje. Ljubljana 1953, str. 78. 3) Rafael Nemec: V 234. Slav Company, str. 1, rkp, M ONPPS-PAK. (Nadaljevanje sledi) Urednijtvo, uprava, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inbzemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 dih, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 11. februarja 1977 Zi SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulua (Širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob ds* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm viSin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško JJJ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem bddelku ali upravi. Iz vseh drUB' pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I zaloinikov FIEO JERUZALEM ZADNJA ETAPA WALDHE!M0VEČA POTOVANJA IZRAELCI PROTI POSREDOVANJU OZN V KRIZI NA BLIŽNJEM VZHODU V prihodnjih urah srečanje z Rabinom in Peresom ■ Jeruzalemska vlada za obnovitev politike cmalih korakov», ki jo je uvede! Kissinger TEL AVIV, 10. — Generalni taj nik svetovne organizacije je danes v zadnji etapi svojega potovanja po Bližnjem vzhodu, med katerim ic že obiskal Egipt. Sirijo, Saudsko Arabijo, Libanon in Jordanijo, prispel v Izrael, kjer se bo v prihodnjih 21 urah sestal s tukajšnjimi voditelji. Na sporedu so sestanki s predsednikom vlade Ra-bjnom. z zunanjim ministrom AJ-lonom in z ministrom za obramou Peresom. Waldheim se zelo dobro zaveda, da .je zadnji del njegovega potovanja najbolj težaven, tudi spričo nedavnih izjav izraelskega zunanjega, ministra Allona, ki je odločno zavrnil vsakršno posredovanje Organizacije združenih narodov v bližnjevzhodnem sporu. Zato je Waldheim takoj po svojem prihodu v Izrael, z enim zelo redkih neposrednih poletov med A-manom in Tel Avivom, izjavil, da ni prišel kot posredovalec, temveč samo s Ciljem, da bi se pora-zgovoril o položaju na Bližnjem vzhodu z vsemi zainteresiranimi stranmi. »Zelo hvaležen sem izraelski vladi, je dejal Waldheim da me je povabila. Moj namen je poi- proces pogajanj, že večkrat sem ponovil, da ne prihajam kot posredovalec, temveč kot tajnik OZN, ker mislim, da je zelo pomembno vedeti za stališča vseh držav, ki so vpletene v krizo na Bližnjem vzhodu.» Samo nekaj ur pred njegovim prihodom v Jeruzalem je izraelski zunanji minister Allon ponovno pri bil, da so izraelske oblasti zelo zadovoljne, da bodo lahko pojasnile svoje stališče dr. Waldheimu, da pa vlada nikakor ni pripravljena poveriti svetovni organizaciji posredovalno vlogo v bližnjevzhodni krizi. Walc’heim se je popoldne že sestal z Allonom, s katerim je imel dveinpolumi pogovor. Po heurad nih vesteh mu je tajnik svetovne organizacije poročal o pogovorih, ki jih je zadnje dni imel v Egiptu Siriji, Saudski Arabiji, Libanonu ;n Jordaniji. S svoje strani pa mu ja izraelski zunanji minister obrazložil jeruzalemsko stališče do istih vprašanj. Na vprašanje, ali obstaja možnost kompromisa med izraelskimi in arabskimi stališči, je Wald-heim dejal, da je vse prezgodaj za kakršnokoli oceno in da bo treba skati način, da bi spet obnovili MiMMiiiiiiiiiiiMiiimtiiiiiiiiiiMiiMiiiMiiiHiiiititiiiimtifiiiMiiiriijoitMitmiiiiiMiniifiiiiiMiiiiiiininiHiiiiiii PREDSINOČNJIM OKROG 20. URE Prileten zavarovalec ugrabljen v Milanu Kaže, da so se banditi že oglasili m zahtevali odkupnino MILAN. 10. — Prileten zavarovalec je bil ugrabljen sinoči okrog 20. ure v Milanu. Gre za 72-letnega Cle-menteja Vigno, ki je po rodu :z Lu-gana. vendar živi in dela v Milanu žc nekaj desetletij. Vigno so banditi napadli, ko je okrog 20. tre zaprl urad in se odpravil domov. Možakar jc bil namenjen v bližnjo Ul. Capuc-cini, kjer je parkiral svoj »capri 2.300», vendar do avtomobila ni prišel. ker ga .ie policija našla davi v tamkajšnjem parkirišču. »Zadnjič sem govoril z očetom — je pozneje povedal časnikarjem za šču Sabra. Iz krogov arabskih mirovni!. sil poročajo, da se njihovi oddelki borijo proti palestinskim četam, ki so proti Vsakršni mirni rešitvi spora na Bližnjem vzhodu. Atentat v Rimu RIM, 10. — Pet zakrinkanih mladeničev je približno ob 11. uri vdrlo v skladišče lepotilnih proizvodov »Chemical Carter*, polilo zaboje z bencinom ter jih zažgalo. Ker so vsi tovrstni proizvodi zelo vnetljivi, se je s katerim so se gasilci, ki so prihiteli z dvajsetimi vozili, borili poldrugo uro. Skladišče je kljub vsem prizadevanjem bilo popolnoma uničeno, materialna škoda znaša več desetin milijonov lir. Zaradi požara so morali izprazniti bližnje zavetišče za starčke, ker je nekaterim zaradi hlapov postalo slabo. varovalcev sin Carla okrog 19.30, > [;aj ^trudu razplamtel močan požar, ko sva se zmenila, da bova večerjala skupaj v restavraciji. Ko pa sem pr šel v gostilno, me je poklicala mati na telefon in me obvestila, da je oče izginil.* Vigneva žena Elsa Camoaj-i pa je poudarila, da jo je začelo skrbeti že okrog 20.30, ker se SQ>rdg še ni vrnil. Kaže. da je bil zavarovalec vsaj glede prihajanja domov zelo točen. Zato je okrog 21. uk telefoni--ala moževi tajnici, nato vratarju poslopja, kjer je Vigna imel svoj udar in končno v bar, kjer se je včasih ustavljal. Vendar pa za varovalca ni bilo nikjer. Končno so sc ob 2.30 oglasili banditi in zahtevali odkupnino. Ženska je tedej obvestila polciio, ki je začela s pre-iskavo. Izsledki pa so še zelo skopi, kajti kot vse kaže. napadu na Vigno ni prisostvoval n!hče, ali vsaj agenti niso doslej izsledili nobenega očividca, (vt) počakati na druge stike, ki jih bo v prihodnjih urah imel z izraelskimi voditelji. 1 Arabske države kot je bilo v prejšnjih dneh večkrat poudarjeno, vztrajajo pri svoji trditvi, da je prisotnost Organizacije za osvoboditev Palestine na konferenci v Ženevi. ali kjerkoli drugje, nujna, medtem ko Izraelci sicer pristajajo na ponovno sklicanje Konference, . nikakor pa ne na prisotnost samostojne palestinske delegacije. V tem smislu gre pozitivno oceniti kompromisni predlog Sovjetske zveze, naj bi se konference v Ženevi udeležila ena sama, enotna arabska delegacija, v kateri bi bili prisotni tudi zastopniki Palestincev. Kljub izjavam Izraelcev, da so pripravljeni na ponovna pogajanja v okviru ženevske konference, je treba reči, da so pred nekaj dnevi stopili v stik z Američani ter zahtevali od njih, naj se vrnejo k svoji politiki »majhnih korakov*, ki jo je začel bivši zunanji minister Kissinger in ki je, resnici na ljubo, obrodila nekatere rezultate, čeprav je kasneje ta politika morala zabeležiti nepremostljiv zastoj, ki traja še danes. To zahtevo bodo Izraelci najbrž pojiovili tudi novemu šefu ameriške diplomacije Cyrusu Van-cu, ko bo prihodnji teden začel s svojim potovanjem po državah Bližnjega vzhoda. V takem položaju pa Waldheim in izraelski voditelji ne morejo poglobiti vprašanja krize na Bližnjem vzhodu. Prvo ker je treba počakati, da se nova ameriška uprava dodobra seznani z vsemi aspekti krize in drugo, ker bo treba najbrže počakati na izraelske predčasne volitve, saj je jasno, da se Rabin trenutno ne more spuščati v no bena pogajanja, ker bi tako ali dru gače tvegal, da si zapravi večje število glasov, (if) Referendum v Egiptu KAIRO, 10. - Skoraj deset milijonov Egipčanov je šlo danes na volišča. da se na referendumu izreče o zakonu, ki zagotavlja predsedniku Sadatu posebne pristojnosti, da bi preprečil nerede, kot so bili tisti, do katerih je prišlo prejšnji mesec v raznih egiptovskih mestih. Danes zjutfaj so vsi kairski dnevniki izražali mnenje, da se bodo Egipčani z veliko večino odločili »za svobodo in za varnost*. Prvi izidi referenduma bodo znani najbrž jutri popoldne. Kairski dnevnik »Al Ahram* poroča danes, da je policija aretirala dve osebi, ki sta delili letake, s katerimi so pozivali ljudstvo, naj bojkotira referendum in ki naj bi bili podpisani »ilegalna delavska komunistična partija Egipta*. V Amanii svečan pogreb jordanske kraljice Alie - VČERAJ MANIFESTACIJA ŠTUDENTOV V RIMU Vzroki vse večje napetosti na italijanskih univerzah Nerešeno vprašanje nestalnih profesorjev in neučnega osebja - Brezposelnost mladino in preobremenjenost vseučilišč - Ponovne provokacije fašistov in samozvanih levičarjev Na vrtu kraljevske palače v Amonu so svečano pokopali jordansko kraljico Alio, ženo kralja Huseina, ki se jc smrtno ponesrečila pri letalski nesreči. Svečanosti sta se udeležila, poleg Huseina, tudi sirski predsednik Asad in zahodnonemškl zunanji minister Genscher. V Jordaniji so zaradi njene smrti proglasili enotedensko žalovanje. RIM. 10. — Nad 20.000 srednješolcev se je danes dopoldne v Rimu udeležilo manifestacije, ki so jo napovedali «enotni odbori* srednješolskih študentov, v katerih se v glavnem zastopniki levičarskih strank in levičarskih katoličanov. Namen manifestacije pa ni bil le demonstrirati proti Malfattijevemu načrtu o reformi srednje šole, pač pa tudi proti fašističnemu nasilju ter strategiji napetosti in terorja. Srednješolci so se zbrali na Trgu republike in se nato podali v sprevodu do Drevoreda Tra ste vere, kjer je demonstrantom med drugimi govoril tajnik FLM Bruno Trentin. Sindikalist je uvodoma poudaril, da je današnja demonstracija važen mejnik v razvoju študentovskega gibanja, ki je pred tem, da se spremeni v masovno enotno gibanje. Takoj nato pa je opozoril na nevarnosti, s katerimi se bo moralo to gibanje soočiti. Gre predvsem za poskuse vladajočega razreda, da razbije to enotnost z logiko korporativnih interesov. Oh koncu je Trentin poudaril, da boj za reformo šole je boj za drugačno družbo in za drugačne, pravilnejše odnose med študenti in delavci. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiniiiiiiiirfiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiMiimiiiiiiiMMiiiiiiiiMiim' miiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiimifiiimu VČERAJ POPOLDNE V ČETRTI MONTEMARIO Zopetni spopadi med fašističnimi pretepači in samozvanimi levičarji v Rimu: 4 ranjeni Dinamika izgredov je še zelo nejasna - Policija trdi, da tokrat ni streljala RIM, 10. — Italijansko glavno mesto, ki je bilo že prejšnji teden prizorišče hudih izgredov in provokacij, ko so fašistični pretepači napadli demokratične univerzitetne študente, ki je bilo prizorišče nedeljskega spodletelega atentata na brzec 701, je danes popoldne doživelo ngv izbruh nasilja, obračun katerega so zaenkrat štirje ranjeni. Sile, ki bi rade povzročile kaos v državi kot prvi korak na poti do desničarskega državnega udara, najdejo ravno v Rimu, spričo vseh protislovij in slabosti velemesta, najbolj rodovitna tla za svoje rovarjenje zlasti v napetem vzdušju, kot je sedanje. Iskra današnjih incidentov je prasnila okrog 17. ure, ko so se pred sedežem MSI v Ul. Assarotti v četrti Montemario začeli zbirati samozvani izvenparlamentami levičarski aktivisti. Medtem ko so se misovci zabarikadirali v sekciji, so mladi pretepači začeli obmetavati poslopje s kamenjem in z molotovkami. Ob Prometna nesreča v Franciji PARIZ, 10. — štirje mladi šolarji so umrli, dvanajst njihovih tovarišev pa je bilo ranjenih v prometni nesreči, do katere je prišlo pri Toulousu v južni Franciji. Trije mladeniči so še vedno v smrtni nevarnosti. Šolski avtobus, ki jih je peljal, se je zaletel v nasproti vozeči tovornjak, najbrž zaradi slabega vremena in pičle vidljivosti. IIMIIttlllMIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIMMIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIfimilllMIIIIIIIIIMtIlllllimillllllllllllllllinilllllllllinilllllllllMIIIIIimilllimilllllMIIIIIIIIIMIIMinillllllMIIIMa IRA NAPOVEDALA ZAOSTRITEV TERORISTIČNE DEJAVNOSTI Scotland Yard v strahu pred atentati po obsodbi štirih irskih teroristov LONDON, 10. — Britansko sodišče i Štirje obsojeni teroristi so v pre- giji. Poleg tega ni nikakor res, da je danes zjutraj obsodilo na hude teklosti ubili časnikarja Rossa Mc-zapome kazni štiri irske teroriste, | VVhirtera. znanega po svojih člankih Potres v Dalmaciji TRST, 10. — Tržaška seizmološka opazovalnica v jami pri Briščikih je danes zjutraj zabeležila potresni sunek, katerega epicenter je bil nedaleč od dalmatinskega mesta Senj. Jakost je dosegla 4,5 stopnje Mercallijeve lestvice. Odkrit latinski napis na Grenlandiji KoBENHAVN. 10. — Zastopnik danskega nacionalnega muzeja je sporočil, da so odkrili prvi latinski napis na Genlandiji. Napis, v zelo majhnih črkah, je na ročaju sklede, ki so jo odkrili med kopanjem v nekem fjordu zahodne Grertlandijc. Kot kaže napisa še niso razvozlali, zavzema pa površino 10 kvadratnih centimetrov. Na isti skledi je na spodnji strani ročaja napis v rimskih črkah. Spopadi v Libanonu ^EJRUT, 10. — V libanonskem glavnem mestu, predvsem v južnih predmestjih, so v teku ostri spopadi med arabsko mirovno silo in nekaterimi palestinskimi oddelki. Spopadi so posebno budi pri begunskem tabori- katerih bombe so konec leta 1975 povzročale smrt sedmih oseb. Skupno so bili obsojeni 47-krat na dosmrtno ječo in na 616 let manjših zapornih kazni. Porota je ostala v sodniški sobi več kot sedem ur sinoči, preden je izrekla obsodbo. Martina Josepha 0’Connela (25), Edwarda Butlerja (28) in Harryja Dugana (24) so obsodili vsakega 12-krat na dosmrtno ječo, 26-letnega Hugha 0’Dohertyja pa 11-krat. Obtoženi so bili večkratnega uboja, nenamernega uboja in nekaterih drugih prekrškov. Sodnik je sklenil, da lahko odsedijo vse kazni istočasno, da pa bi preprečil, da bi štiri pripadnike IRA po nekaj letih zaradi dobrega vedenja spuslTi na svobodo je priporočil, naj ostanejo v zaporu vsaj 30 let. V znamenje protesta. ko je sodišče včeraj sklenilo, da so krivi, se niso predstavili na obtožni klopi. Danes so jih pripeljali vsakega posebej in jim prebrali obsodbe. Četverico je policija aretirala lani po dolgem obleganju v eni najele-gantnejših hondonskih mestnih četrti. Ko so videli, da se policiji ne bodo mogli izogniti, so se zabarikadirali v neko poslopje skupaj s skupino talcev in se predali policiji komaj po dolgem pogajanju. Policija je za časa procesa sprejela izredno stroge varnostne ukrepe, še vedno pa ostrila svojo teroristično dejavnost, ostrila svoje teroristično dejavnost, kot so njeni predstavniki že napovedali. Bojijo se tudi. da bo IRA sku šala osvoboditi četverico obsojenih. Pri tem naj bi irski teroristi imeli tudi nekate-e mednarodne podpore. V britanski spodnji zbornici čedalje bolj odkrito govorijo o podpori Libije irskim teroristom: poslanci so že večkrat pestavili vladi vprašanje, kako je z dobrimi odnosi s Tripolisom. spričo dejstva, da je libijsko vmešacanje v irske zadeve dokazano. proti irski teroristični organizaciji, zdravnika Gordona Hamiltona, kapetana Rogera Goada, enega najboljših izvedencev za razstreliva britanske vojske. Bombe je izdeloval 0’ConneI, ki je bila za to pravi specialist. Peklenske stroje je izdeloval z najpreprostejšimi pripomočki, takimi, kot jih lahko kupiš v vsaki trgovini s hišnimi potrebščinami. Kot prvo reakcijo na proces gre zabeležiti spodleteli atentat na bivšega poslanca v irskem parlamentu Johna McQuada, do katerega je prišlo sinoči v Belfastu. McQuade je sedel pred televizijo skupaj z ženo in otroki, ko so rieznanci izstrelili proti njemu več strelov. Atentatorju je uspelo pobegniti. 48 ur prej je McQuade, ki je protestant, sporočil časnikarjem, da je organiziral »tajno vojsko*, v kateri so bivši britanski vojaki in katere cilj je likvidirati pripadnike skrajnega krila IRA. McQuade je poudaril, da mu je u-spelo organizirati skupino 500 bivših vojakov, povečini padalcev, ki so dobro oboroženi in pripravljeni na borbo proti katoliškim teroristom, (if) letalo lahko doseže samo 2,8-krat večjo hitrost od zvočne, ker dosega mig 25 v izvidniški inačici 3,2-krat večjo hitrost od zvočne. Končno, trdi Adelt, mig 25 je edino letalo, ki danes lahko operi« t višini 26.000 metrov.'' .' ) •: ■! SAN FRANCISCO, 10. — Danes ponoči si je v San Franciscu vzel življenje 28'-letni Marc Salinger, sin' bivšega glasnika predsednikov ZDA Kennedyja in Johnsona, Pierra Sa-lingerja; Mladi Salinger je skočil z znanega mostO »Golden gate*. prihodu policije — tako vsaj trdijo agenti — je nekdo od napadalcev začel streljati, vendar na srečo ni zadel nikogar. Položaj u je poslabšal nekaj minut pozneje, ko so samozvani levičarski izvenparlamen-tarci dobili znatne okrepitve. Odjeknilo je še-nekaj strelov in nekaj mimoidočih je bilo ranjenih. Prva je bila zadeta priletna Concetta San nipoli, kj ji je krogla zdrobila čeljust. Ranjeno žensko so nemudoma odpeljali v bolnišnico «Filippo Neri», kjer bo okrevala predvidoma v 30 dneh Medtem so pretepači, ki so bili prisiljeni k delnemu umiku, naskočili demokrščanski krožek v Ul. Bo-nacossa. Krožek je bil povsem opu-sto.šen in neko dekle surovo pretepeno. Gre za 21,-letno Patrizio Prelati, ki se jo sprejeli na zdravljenje v bolnišnico San Camillo. Izgredi so se nato nadaljevali pred tehničnim zavodom »Enričo Fermi*. Slišati je bilo vse več strelov in ena od krogel je zadela 16-letnega Gabrielcja testa. Nekaj minut pozneje so pretepači, ki so se zaradi pritiska policije trenutno razpršili, se spet zbrali znova v Ul. Monfortani. Tu jc bil nekaj minut pozneje ranjen 41-Ietni Giacomo Monfortani, ki ga je krogla zadela v stegno. Zaenkrat dinamika hudili izgredov ni bila še pojasnjena. Na političnem uradu rimske kvesture so na vsa vprašanja časnikarjev odgovorili le z zagotovilom, da policija danes ni streljala. Na kraj izgredov je pozneje prišel namestnik državnega pravdnika, ki je začel preiskavo. To so zaenkrat vse novice, ki so jih. posredovale časopisne agencije. Film dogodkov je še zelo nejasen, vendar pa gre opozoriti na nekate-1 re nenavadne okoliščine in na čudna naključja. Najprej je tu’ ugotovitev, da današnji izgredi spominjajo na nerede prejšnjega petka, ki so jih sprovocirali samozvani ultralevičarski zaslepljenci le nekaj1 ur po ^fnirnJ ■ demonstraciji univerzitetnih študentov, ki so protestirali proti fašističnim izpadom in nasilju! Glej naključje; tudi 'danes je nekaj stotin pretepačev uprizorilo manifestacijo le nekaj ur po mirni manifestaciji rimskih srednješolcev, katere se je udeležil tajnik FLM Bruno Trentin. Kot prejšnji teden tudi danes ni bila še ugotovljena dinamika izgredov in prav tako se ne ve, kdo jc streljal in kdo je prvi segel po o-rožju. Očitno pa je, dg nekdo misli vsiliti javnemu mnenju prepričanje, da so manifestacije demokratičnih študentov in profesorjev tesno povezane z nasiljem. Če je še pred leti ta poskus včasih uspel, je pa danes očitno, da imajo kaos, naši Ije in izgredi, ne glede na etiketo, s katero jih skušajo odeti, izrazit fašistični pečat in služijo samo tistim, ki bi radi pahnili državo nazaj v obdobje mračnjaštva. Demokratično javno mnenje je to razumelo in odločno zahteva korenite ukrepe proti rovarjenju strategov napetosti in terorja, vlada in ostali pristojni državni organi Ta so bili v svojem ukrepanju doslej vse preblagi. Do kdaj še tako? (vt) ’ Vzporedno s to osrednjo demonstracijo so nekatere skupine levičarskih izvenparlamentarcev priredile svojo manifestacijo, ki pa je bila bolj slabo obiskana. To pobudo so obsodili tudi »odbori za zasedbo rimskega vseučilišča*, ki so sicer poud^ rili, da ne soglašajo povsem s politiko levičarskih strank in da ne odobravajo nekaterih členov komunističnega osnutka šolske reforme, vendar pa prav tako ne morejo o-dobravati pobud avanturističnih skupin kot so tako imenovani »avtonomni kolektivi iz Ul. Volsci*. Današnja manifestacija je zopetni dokaz, da v italijanskih univerzah, v katerih je nekaj let vladalo skoraj popolno mrtvilo, v zadnjih časih znova vre. Vseučilišča v Rimu, Milanu, Turinu, Neaplju, L'Aquili, Sassariju in Palermu so zasedena, po včerajšnji in današnji manifestaciji pa-je za 23. predvidena splošna stavka študentov in docentov. Marsikdo že govori o novem 1968. letu in marsikdo obtožuje študente korporativizma in avanturizma. Med temi je tudi «11 Popolo*. ki je pred nekaj dnevi posvetil daljši uvodnik mladim «po-šastim*. Kaj se dogaja na univerzah? Pri sindikatu CGIL za šolo pravijo, da je glavni vzrok vrenja Malfat-tijev osnutek o reformi višje šole, vendar pa se takoj popravijo: «Ne moremo ga imenovati reforma. Prav imajo študentje, ko trdijo, da gre v bistvu za odločen korak nazaj.* Osnutek je v bistvu predvideval postopno uvajanje omejenega števila študentov, uvedbo raziskovalnih odsekov, ne da bi odpravili poimen-skost stolice, uvedbo enotnega sta-leža, ne da bi povedali kakšni so pogoji za vstop v slednjega. Prav tako osnutek ni omenjal 12.000 nestalnih docentov, ki poučujejo in obenem sledijo izpopolnjevalnim tečajem in s svojim delom dejansko omogočajo vseučilišču, da živi. Kot tudi ni o-menjal odnosa med šolo in delom, navzlic vsem simpozijem in srečanjem in brezposelnosti mladine. Kaže tudi. da minister ni niti povohal zadevnih zakonskih osnutkov PSI in KPI, ki so že dalj časa v arhivih poslanske zbornice. Proti takemu ravnanju so prvi naslonili nestalni docenti (teh je 13.000 in jih delijo v štipendiste, a-sisiente in tiste, ki so pogodbeno vezani na poučevanje in dobijo za svoj trud 134.090 oziroma 163.000 lir na mesec, čeprav opravijo isto delo kot tako imenovani «baroni», nimajo pa nobenega jamstva za prihodnost). Obenem so se začeli razburjati tudi študentje, saj bi «proti-reforma* pomenila za univerzo odločen korak nazaj in bi zbrisala vse pridobitve 1968. leta. In kot če to ne bi zadostovalo, je Malfatti poslal še okrožnico, po kateri' ni mogoče imeti več kot en izpit za vsak predmet v posameznih tečajih (da^f je mogoče razčleniti nekatere Pre°’ mete na dve ali na tri leta). je po oceni študentov le poskus P®“ piranju in uveljavljanja tistih te®* jev, ki jih študentje ne obiskuje]^: ker so docenti na slabem gtesu ^ ker predmeti objektivno ne slu*1” ničemur. To je bila iskra/ Da pa razumemo proteste nestal^ profesorjev in študentov, mor*1"; seči še globlje in preučiti porazen P" ložaj vseučilišč, zlasti tistih, v * terih je pomanjkanje prostorov kronična bolezen (rimska unh'0^ bi se podrla, če bi istočasno stoP . vanjo dve tretjini vpisanih). Doh* gre tudi dejstvo, da univerzitetna o ploma ne zagotavlja zaposlitve. n ne kvalifikacije, obenem pa je Pr* ’ tično nemogoče kakršno koli lat>°r torijsko raziskovalno delo. In *• nestalnih profesorjev, uslužbenci tfv stega, ki v vseučilišču dela, P°!0^jJ ni veliko boljši: poleg že omenj*™ ništev in raznih drugih usta' ^ (sredstva le teh upravljajo s klieh* lističnimi sistemi) ter študentovs ^ domov se že vrsto let bojujejo enotno vsedržavno delovno po Če bi vse to strnili v nekaj gre za univerzo, ki od časa ftifr ma ni bila nikoli stvarno pi’etP vana. . Prvi so se uprli študentje in ^ stalni profesorji v Neaplju, 10 ^ zasedli zavode, so priredili demonstracije, so začeli P°!enSji-tudi z levičarskimi strankami-hovi predlogi in gesla so bili štev1 *» dipendenza in napadlo z niolote' |( mi neko misovsko sekcijo. Znov »spregovorilo* strelno orožje. den dni po izpadu še ni znan0' je streljal. Policija, fašisti, oel^ stranti, ali vsi skupaj? Kot s® rJ krat dogaja je tudi v tem nedaleč stala skupinica ljudi: ' *• sti v civilu? Nekateri očividc1 ^ vijo, da so prvi streljali o111, pe zultat: dva demonstranta in en licist ranjeni. „ «Kako ocenjujemo dogodke? s". nami provokatorji? Možno je. provokatorji v skoraj vseh nih organizacijah. Poudariti P® fjli — pravijo študenti, ki so ^ je rimsko vseučilišče — da d° upor plamtel v odročnih tinh’ ^1 se nj zgodilo nič, ko pa !®«il dosegel Rim in je Malfatti um* u okrožnico, so se pojavili faSl* p>' so se začeli incidenti. Cilj ^m* črta je očiten: ustrahovati te in jih oddaljiti od skupš°ia #r demonstracij*. Učinek, ki so Sf^je) segli, pa je nasproten: upor tej, skoraj vsa italijanska vseuč°!Bd CANDIDA CV** sporočil soprogi Orlova Irini, da je bil disident aretiran, vendar pa naj ne bi povedal, česa ga dolžijo. Sodstvo je že prejšnji leden pozvalo Orlova, ki je po poklicu fizik, naj se javi na državnem pravdni-štvu. Vendar pa se oporečnik ni odzval pozivu, »da bi me ne aretirali.* Iz istega razloga je za nekaj dni zapustil Moskvo, kamor sc je vrnil šele včeraj. Snoči je v stanovanju Ludmile Aleksjejeve sklical tiskovno konferenco, na kateri je protestiral proti aretaciji neka tferih pripadnikov njegove skupin:! in aretaciji drugih sovjetskih oporečnikov. V pogovoru z zahodnimi časnikarji je med drugim poudaril, da se skoraj 60 let po oktobrski revoluciji Sovjetska zveza vse bolj usmerja k stalinizmu. Aretacijo Jurija Orlova gre uokviriti v vse ostrejšo represijo proti oporečnikom. Pred dvema tednoma je bil pozvan na zasliševanje na državno pravdništvo Andrej Saharov, Nobelov nagrajenec za mir, kj je eden od najbolj znanih voditeljev oporečniškega gibanja.' Saharovu naj bi sodniki zagrozili z zaporom, če bo še vztrajal v blatenju Sovjetske zveze. Pred nekaj dnevi je bil v Kijevu aretiran predsednik tamkajšnjega odbora za nadzorstvo nad izvajanjem helsinške listine Nikolaj Rudenko in z njim je bil ob svobodo tudi Oleg Tiki. Jutri bo zapustil Sovjetsko zvezo moskovski dopisnik ameriške časopisne agencije AP George Krimskv, ki je bil izgnan z obtožbo, da je prekupčeval s tujo valuto, pred nedavnim pa so sovjetski časopisi napadli dopisnika milanskega »Cor-riere della Sera* Piera Ostellina, češ da je v svojih dopisih širil lažne in žaljive informae.jc o ž! vljenju v Moskvi, (vt) Koprska občinska , skupščina o položaji1 italijanske skupnost t KOPER. 10. - Koprska skupščina je na današnji s«)1 f pravljala o položaju i talija®1. $tJ rodnostne skupnosti v obči111'J;:"’ so se udeležili tudi člani sk občinske samoupravne skupnost: za kulturo in izobra**^, F italijanske narodnostne skupm^jjjif se formirajo kot četrti l'°ac. if ske skupščine, kadar gre ■■ ■ cifična vprašanja te skupno*1 • pr Iz poročila in iz razprave F u. poročna m iz " .^O-, razvidno, da je položaj >te narodnostne skupnosti v občtej. $ urejen, potrebno pa bo if uicjc-ii, puuLcuuu pa lkj .4^ u'. s prizadevanji za še dosledneJ^r ’ “ sef jezičnost. Gre za to. da se uveljavlja dvojezičnost v ^ v zdravstvu in še na nekate t* c\3' J dročjih. Posamezne javne V?:cjfv ti kvagLtJ prevajalce. Odprta so tudi n*fl( morajo torej zaposliti druga vprašanja, zlasti ka® -kakovost poučevanja ital>Ja jezika na slovenskih šolah in no. Poseben problem so tud* ^ • iz mešanih zakonov, vendar -ta problem osvetila z vseh iiu. jruscucii piuLFiem w y jjfij j iz mešanih zakonov, vendar ta problem osvetila z vseh ^ f sociološka študija. Sicer P® jjj, • današnjem zasedanju po ud®" t je treba posamezna nerešen^ sanja prizadevno in z vses dobro voljo reševati. . oFj V drugem delu zasedanja Je ska skupščina razpravljala nji resoluciji, družbeno-ekorte jp razvoja občine. Delegati s° * jlF no ocenili nakazane smernic f kar zadeva nadaljnje utrjev legatskega sistema in samo11® ^