štev. 16, V Novel« inestu 15. avgusta 1901. XVII. letnik. Dolenjske Novice Izhajajo 1. in 15. raaeega meseca. Cena jim je za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. — Dopise sprejeima nrednik, naročtuno in oznanila tiskarna J Krajec nael. v Novem meetn. Oinanila ee plačujejo od dvostopne petit-vrste za enkrat 16, za dvakrat 24 in za trikrat 30 vinarjev. Goftpodarske stvari. Dnlmatinsko viaogradstvo na Doleiij- skeni. Ko se je pričelo zasajanje ameriskih cep- Ijeaih trt po Dolenjskem priporočati, stavilo se je za prvi pogoj dobrega uspevanja novih za- saditev pravo amerisko podlago, koj za druzega pa globoko prekopavanje ali prerigolanje sveta. Za pravo amerisko podlago »matralo se je tisto, od katere se je trdilo, da jo trtna us ne uničl ako jo tudi napade. Da nekatere ameriske trte »inatralo se je še celo za take, da jih trtna us oiti ne napada. To smatranje se je pa popol- noma izjalovilo, kajti takih ameriskih trt, katere bi trtna us ne napadla, dandanes se nimamo. No zakaj se je pa priporočalo in se pri- poroca se dan danes globoko prekopavanje ali prerigolanje sveta kot neobhodno potrebno, ako se hoče z ameriskimi trtami nove rodovitne vino- grade doseci? Zato, ker ima vsaka prava, to je trtni uši klubujoča ameriska trta to lastnost, Biseri iz Suhe Krajne. Nabral Hinjski. 2. Y Gcradenški gori. V Gradencn, v Hinjah In po žlebinjah, Znajdejo trtice ee. Tako opeva vinorodno Krajnisko zemljo pesem, ki sem jo v zadnji etevilki podal cenjenim braleera „Dol. Novic". Gradenska gora — kako se mi je oniilila precej y začetku mojega prihoda y Hinje. Takoj prvi teden me je klicala dolžnost, da sem mo- ral iti v Gradenc — najbolj oddaljeno podru/nico Hinjske fare. Po dokončanem opravilu si nisem mogel kaj, da nebi si ogledal natančneje Gradenske gore. In res, naredila je na me, ki sem doma iz krajev, kjer ne poznajo druzega vina, kakor krčmarjevo me- sanico, veJik utis. Vinograd pri vinogradu, zidanica pri zidanici — kdo bi kflj takega le slutil v Suhi Krajni! Ker se mi ni mudilo, sem si hotel vse na tanko bgledati. Ko sem hodil tako med vinogradi, čudeč se in blagnijoč vinske kraje, zaslisira na enkrat glas: „Gospod, naj pridejo malo aem gori!" da napravi neprimerno veliko več in veliko go- ßtejsih ter daljsih korenin, kakor vsaka nasa domača vinska trta. Vsled kaj obilih korenia srce ameriska trta iz zemlje veliko več hrane kakor domača, vsled tega raste ona tudi veliko bujnejše mimo domace trte; in v tem tici ravno pred vsem njena velika upornost proti trtni usi. Da zamore pa ameriska trta tako mogocne ko- renine razviti, potrebno je, da jo sadimo v čez in čez, ter globoko prekopan, toraj prerigo- lan svet, kajti v plitvem in znabiti še ne čez in čez prekopanem svetu — ona tega ni kakor storiti ne more. Razumljivo je seveda, da mora biti čez in čez ter globoko prekopan svet pa tudi r o d o v i t, bodi si po naravi že ali pa vsled obile gnojitve. V pustem, ne rodovitem svetu se. ne bo ameriska trta nikakor tako razvijala, kakor to njen namen zabteva, in naj bo še tako dobro prerigolan. Zato motijo se tisti, osobito majhni posestniki vinogradov po Dolenjskem jako, kateri menijo, da zadostuje že star vinograd pre- rigolati ter ga s cepljenimi ameriškimi trtami z Ozrem se na levo in vidim pred zidanico star- čka, naslonjenega ob palico in prijazno se smehljajo- čega. Približam se mu takoj, in ves vesel mu sežera v desnico. „Pa ste sami doma, očka?" „„Sam, gospod, sam! Zato sem se pa tako zveselil, ko sem jih zagledal, bova saj dva."" Nato mi razkaže svoje domovanje. Pripoveduje mi, da je bila enkrat to samo zidauica, pa da jo je prezidal si v hišo in da hoče preživeti stara leta v vinogradu, kjer se je trudil in ga obdeloval celo življenje. Skozi prostorna vrata, kakor jih imajo na- vadno zidanice, stopiva v stanovanje, ki je bilo, kakor sem takoj opazil, yse ob jednem: kuhinja, soba in spalnica. V kotu pri vratih obilna peč z zapečkoin, kakorsne dobiš po Dolenjskem v vsaki hiši, okoli peči klop, na kateri je zadovoljno dremal lisasti muc. ki se je kaj malo zmenil za najin pri hod — le parkrat je trenil z ušesi in zaspano z očmi pomežikal. „Naj sedejo, gospod, naj sedejo," in pokaže na stol pri mizi, na kateri je bilo pa vse tako navlečeno, da je bil starček v vidni zadregi. Skledo in žlico in ostanke zjutranjega kosila postavi brž na polico, ki je bila pritrjena y kotu, drugo ropotijo, kar je bilo še na mizi, vrže na posteljo pri peči, poišče y oma- rici pristno dolenjsko majolko in hiti, kolikor so mu 162. stran. DOLENJSKE NOVICE. stev. 16 nova zasaditi. Brez obilne hrane v zemlji ne uspeva ameriska trta ter nasa na njo cepljena, in naj bode ameriska trta se tako prava, svčt se tako temeljito prerigolan. No prerigolanje sveta je pa ravno tisto delo, katero urno za- sajanje novih cepljenih vinogradov pri nas naj bolj ovira, že celo ako je ave"t skalovit, znabit celo jako skalovit. Kdo bi ta skalovit sve"t rigolal, kje pa imam denar za to, in za napravo podzidov iz pri rigolanju izkršenega skalovja. Tako sliaimo oaobito nase raajhne in malo pre- možne vinogradnike tarnati, ako se jim prigo- varja, da naj bi se novega zasajanja starih in opustosenih vinogradov lotili. Vsem takim vino- gradaikom bodi tu povedano, da se prav lahko tudi brez prerigolanja čez in čez, toraj z le del- nim prerigolanjem skalovitega sveta, prav dobre nove vinograde doseže, ako nezahtevazna- biti 16 g a dotičnega zemljisča naprave podzidov (skarp), zaradi mogočega od- plavenja zemlje ob času velikih na- 1 i v o v. Kjer se je pri le deinem prerigolanju bati, da bodo nalivi prerigolano zemljo odnašali ter tako novo zasaditev uničevali, tam seveda ne kaže, se tega načina naprave vinogradov z le deinem prerigolanjem, ali tako zvanega dalma- tinskega načina posluzevati se, kajti eemu eno delo izvršiti, ako smo si svesti, da ga nam bode danes ali jutri naliv gotovo uničil. Dal- matinski način zasaditve novih vinogradov iz- vrsuje se pa tako-le. Kjer je dosti preveč ska- lovja, toliko preveč, da bi se nikakor ne izpla- čalo to vse pri rigolanju čez in čez izstreliti, dopuščale stare kosti in Djih pomočnica — palica, skozi nasprotna vrata. Predno se je vrnil, sem imel dovolj časa, še natančneje si ogledati to prijazao starčkovo bivališče Ob steni na levo stran vhoda je stala še druga po- stelja, cedn<> pregmjena in nad njo je visela že tu in tam zarujavela pu^ka-dvocevka. Okrog in okrog so bile po zidu razobesene svete podobe. Na polici pa je bila naložena kopica knjig, ki so me tako zanimale, da sera že vstal in hotel si jih natančneje ogledati, a sem zopet biž sedel, ko je odprl starček vrata in »e približal mizi s polno niajolko. „Tako, gospod sedaj ga pa bova vsak en kozarček." Kako lepo se je lesketaio rudeče Gradensko vince, ko je natočil kupice! „Toraj, na zdravje, očka!" „„Bog nam daj zdravje obema, gospod!"u Malo na kislo je vlekla ta Hinjska kapljica, a prilegla se je izvrstno na suho, žejno grlo, in starčku je obraz kar igral veselja, ko sem pohvalil pijačo iz njegovega vinograda. „Pa ste res sami, očka?" povzamem jaz besedo, ko se starček vsede in izvleče iz žepa raehur in si natlači kratko pipo. „„E gospod, to je tako: sem sam in nisem sam, vendar sem pa največkrat sam. Sam sem, ker je že in kjer se ni bati, da bi sledeci nalivi vae delo uničili; prerigola to je prekoplje se bolj globoko ko mogoče le zemlja med skalovjem, skalovje samo pusti se pa ali čisto pri mini, ali se pa le sem ter tje kjer to zaradi večje pridobitve zemlje kaže, le kako posamezao skalo izstreli. Ako je to mogoče, nanese se na že prekopano zemljo med skalovjem se zemlje iz kake nalas6 zato narejene jame, kjer je zemlje dosti, in kjer se iz globočine ven vzeto zemljo s kamenjem lahko nadomeati. Ako se potem v tako glo- boko prekopano in znabiti se naneseno zemljo cepljene trte zasadi ter jim dobro zagnoji, ni« majo vzroka, da bi dobro ne rastle, ter obilo rodile. Zoriti mora pa med skalovjem rasteca trta svoje grozdje seveda se vcliko boljse kakor ona, katera raste v sami zemlji, kajti vsaka skala je tako rekoc pee, katera se po dnevu segreva ter po dnevu in po noči toploto trtam oddaja. Razumljivo je, da pri zasajanju takega vinograda ni mogoče na to gledati, da bi vae trte lepo v vrste priale, kar je sicer jako dobro, jako priporočljivo, nikakor pa ne neobhodno po- trebno. Na milijone hektolitrov vina pridelalo se je po Dolenjskem v prejšnih letih, pa trte rastle so v največjem neredu. Kar se izgoje trte v takih dalmatinskih vinogradih tiee, je ona lahko dvojna. V bolj ravnih in manj skalovitih legah pridrži se lahko tako zvano francosko ali Grignotovo izgojo, pri kateri vsaka dovolj dorastla trta svoj napnenc in svoj pale zadobi, in pri kateri se za vežnjo dva kola potrebuje. V jako strmih in prav močno skalovitih legah pa kaže, se stare vi- dolgo tega, kar mi je umrla žena. Nisem sam, ker biva pri meni hči. Vendar sem pa največkrat samy ker je moja hči le malokedaj doma. Pa jo imam vendar rad Nežiko. O, ona skrbi zame in rai postreže, kolikor more, in kar mi dela največ tolažbe, to je, da tako rada moli. Danes je ni doma, šla je v ,Mesto* na shod in k pridigi. O, ona ne zamudi nobene ,andohti' noben« slovesnosti. Pa tudi dela rada, in 6e zmanjka dela doma, vzamejo jo radi drugod. Odkar jo imam, zmiraj je tako dobra, zmiraj tako pobožna. Sedaj ima že štirideset let, in precej čas» je minilo, kar je hotela v Ljubljano k usmiljenim sestram, pa je nisem pustil. I, kdo bi pa poterr» zame skrbel in mi kaj postregel na stara leta? Ravno takrat nekako je umrla moja rajna žena. Ko bi šla Nežika v samostan, ostal bi bil čisto sarn. — Tukaj med trtami živim sedaj zadovoljno in veselo. O svetem Martinu bom dočakal, če Bog da, že osemdeseto leto, in skusil sera v tern času marsikaj. Poprej je bilo seveda bolje, ko je rodila stara trta. Imeli smo vina, da nismo vedeli, kam ž njim. Nova trta nam daje dosti truda, no — da le zopet vino — vse se pozabi. Pa pijva, gospod, pijva!"" „Na zdravje, ocka:u „„0, Bog naju živi oba gospod.M" Trčila sva še v drugo in tretje. Povedal mi je se marsikaj iz svoj eg a živjlenja: Kako se mu je go- • . stev. DOLENJSKE NOVICE. stran 163. pavske, oziroma dalmatinske izgoje posluževati. Ta obstoji v tem, da se trtam po 5, 6, da se vcc metrov dolga debla prigoji, na katerih se poteni poljubno palcev in napnencev pusca, ter po skalovju na vse strani razpeljuje, tako da od daleč niti poznati ni, da ni na takili mestih cisto pravilno zasajen vinograd. Na kole tako izgojenili trt seveda ni mogoče rezati, ker ni kam kolja zatikati, vcže se jili pa na žico, pri- trjeno na železne, v skalovje zabite, oziroma zalite prav nizke stebricke, prav za prav kline. Da se mora tako med skalovje zasajenim, ter na dolgo čez skalovje speljanim trtam po- gostokrat in obilo gnojiti, no, to razumi se samo o sebi. Pognoji se jim pa tem ložje, ker na velikcra prostoru, prilično le malo trt raste. Zakaj ne zatiramo prcdenice? Proti predenici (predlancu, živi niti) se pri nas čisto nič ne stori, dasiravno nam dela leto za letom veliko skodo po nasih deteljisčih. Mirno jo gledamo, kako nam pustosi nase pridelke. Posebno močno zatira ta skodljivka nemsko de- teljo, pa tudi na domači detelji nam prizadeva veliko skodo. Nemska detelja je po nekaterih njivah čez in Čez preprežena s to zajedalko, a nihče se ne gane, da bi zabranil in ustavil na- daljno pustosenje. To je res malomarnost, da jej ni para! Doscdaj smo xatirali predenico se najbolj uspesno s požiganjem napadenih mest. V 8 ste- vilki „Dol. Novic" z dne 15. aprila t. 1. sem pa priporočal kot novo sredstvo k a j n i t, s ka- dilo pri vojakih, kako je v poznejših letih hodil s knezom na lov i. t. d. Zlasti obsirno je opisoval svoje delovanje y vinogradu. Tako je čas hitro. potekal in moral sem se posloviti. Blagi starček me je spremil \z vinograda in me povabil, naj ga obiščem se večkrat. Ob dolenjski železnici. V vročem poletnem času smo. Vsak si isče liladnega kraja, kjer se more oddahniti pied žgočimi solnčnimi žaiki. Po celoletnein naporu teži in roma meščan na deželo — v toplice in letovisča; tam si želi na novo okrepiti svoje izmučene in oslabele moči in umiriti svoje razdražene živce, zato vidimo v tem ßasu vse polno meščanstva med nami na deželi. A ne samo to si dovoljuje odmora, se bolj ga potrebuje nase priprosto ljudstvö, ki od zgodnje pomladi dela dan na dan na polju in njivah, na senožetih in vinogradih ter vse svoje telesne sile zastaylja, da se dobro ob- dela zemlja in za umno gospodarjenje, ki zahteva poleg tega veliko treznega premialjevanja, opazovanja in duüevnega napora. Ni čuda, če i to hrepeni, če ne po odpočitku, pa vsaj nekoliko oddahniti se od težav- nega dela in duhamornih skrbij. Tega časa noče po- rabiti, da bi liki meäcanu mirno počivalo, ampak v terim se da predenica dobro zatirati, ako se ga za vsak stirjaski meter porabi po pol kilograma. Takrat sem prosil, da bi delali saj naprednejsi gospodarji poskusnje s kajnitom, ali kakor so- dim, se ni v tem pogledu nie storilo, dasiravno bi take poskusnje ne povzrocile posebnega truda, niti stroskov. Kmetijska sola na Grmu je napravila po- trebne skusnje in sicer z dobrim vspehom, v kolikor se da že sedaj sklepati. Te poskusnje so se napravile na domači detelji. Prva poskušnja se je napravila kmalo po drugi košnji, ko je detelja dobro ozelenela in sicer na prostoru, kjer ni bilo nobene pre- denice. Ta poskusnja se je napravila s tem na- menom, da se vidi, kak vpliv ima kajnit na de- teljo samo in drugič, da se vidi, kako na debelo ga je trositi, ako se ga vzame za stirjaski meter po pol kilograma. V to svrho se je odmeril en stirjaski meter deteljisča in potrosil s pol kilograma kajnita. Druge poskusnje so se napravile na posa- meznih mestih strnisene in lanske detelje, pov- sod tam, kjer se je prikazala predenica. Vspeh teh poskusov je bil sledeci: V par dneh se je na dotienih mestih de- telja cisto popalila in je bila na videz popol- noma uničena s predenico vred. Toda kmalo na to je začela detelja zopet po malern zeleneti. Predenica se je zatrla in ustavilo se je tudi njeno raziirjevanje po detelji. Potrosena mesta sem nataneno pregledal in našel, da je kajnit v raztroseni množini uničil ne le zeleno deteljno perje ampak tudi nekaj tö izkoristiti, da se zaupno obrača na Stvarnika in mu v varstyo izroča svoje življenje ID imetje, da se spravlja — z Bogom, zato roma na bo/ja pota, kjer zamore svojo pobožnost bolje opraviti, med tem pa pozabi na svoje domače skrbi in težave. Takih božjih potov in romarskih cerkvä imamo precej v deželi in nekatera slove sirom domovine kot čudodelna svetieča, kamor se rad zaobljublja vsak kristjan, v hudih stis- kah, boleznih in nesrečah. Obljuba pa dela dolg. Zato vidimo v sedanjem vročem poletnein času, ko vse delo za nekoliko časa nekako miruje, da nase pri- prosto ljudstvo te svetišča obiskuje, — roraa. V nasih mestih in trgih živi in se trudi za svoj obstanek mnogp mesčanov in tržanov kot trgovcev in obrtnikov, tu prebiva i razno uradništvo, ki leto in dan pohaja v urad, in vsi ti sloji vesele" se onega prostega časa, ko se morejo otresti vsakdanjih skrbij in se podajo na — potovanje. V intelegentnih slojih in drustvih opazujemo v zadnjem času lepo se razvijajočo navado, da se pri- rejajo skupni izleti, ki imajo namen povzdigniti veselje do potovanja v naše najlepse kraje; s tem se obudi romanje. Slednjič mi je omeniti nase mladine, ki studira na srednjih in yisokih šolah in ki svoj prosti cas lo*. »iran. TJUEENJSKK NOVICE. Btev. 1G. slabsih deteljnih korenin, zlasti od tistih rastlin, katere je že predenica na pol uničila. Mocne dokler se šele ob 11. uri ne vzdigne. (Dalje sledi.)