St. 14(2068) Leto XL Novo mesto četrtek, 6. aprila 1989 Cena: 2.500 din '■ februarja 1975 je bil list odlikovan z redom i^UJGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 BjaiMIlUJ VU ttassEsi tr. EEW^.iik|;«pym EftMikMiEEi BlifojfcJaiUMi Skupna, a drugačna Jugoslavija Z obiska Jožeta Smoleta, predsednika RK SZDL Slovenije, v Novem mestu — Inflacija kot glavna kontrarevolucija — Tvorno sodelovanje različnih NOVO MESTO — Splet zgodovinskih dejstev in najbolj sveži politični in družbeni zapleti na Kosovu, zlasti pa grozljive demonstracije v tej pokrajini, katerim so bile neposredni povod razlage, da z novo srbsko ustavo pokrajina Kosovo izgublja avtonomijo, so nas emocionalno in čustveno spodbudili, da nekaj storimo. Tako je bilo moč razumeti predsednika RK SZDL Jožeta Smoleta, ko je 29. marca letos v Novem mestu govoril o jugoslovanskih aktualnih političnih dogodkih ter pluralizmu in prenovi Socialistične zveze. ri.n^r ITAS: KJE SO SPOSOBNI? UvedbUtVJE ~ Sprejetje sklepa o “b! ukrepov družbenega varstva CS Ko“vjejebilo na ^rovotvved.U skupne seje vseh 30. marca*0vrC s^uP^ne Kočevji ^ahštirih^ niusPel° dobiti ,ali Ote! , ljudl lzven kolektiva *relh n ■ bi biU Pripravljeni LJn ^odgovornejše položaje v Cnl ‘ bl vodil Itas med traja-Šklenil Fe!X),v družbenega varstva. ^nejSSa1135^ ^OLpn i LENJCI IN POSAVCI I v. V VRHU — Na republiškem kvizu fen ^Stvu’ k' je bil 1. aprila na Vi-,\le Pri Kranju, je zmagala ekipa *'estnJ'6 'z Novega mesta, drugo f 1e osvojila ekipa Posavja iz Naš cilj mora biti, je v uvodu poudaril Smole, govoreč o kosovski »možni tragediji« in uvedenem izrednem stanju v tej pokrajini, da uredimo razmere na Kosovu, ukinemo izredne razmere in s tem umaknemo enote zvezne milice. Predsednik je jasno opozoril, da »mi čutimo, da nas vse to dogajanje v Jugoslaviji v bistvu oddaljuje od reševanja naših ključnih problemov«. Naša velika težava je po njegovem inflacija in ta je »glavna kontrarevolucija v Jugoslaviji«. In kakor je jasno opredelil kosovske razmere kot jugoslovanski problem, je dal vedeti, da mora rezanje inflacijskih korenin ^potekati v vsejugoslovanskem merilu. Še posebno, ker sodi med generatorje naše inflacije Narodna banka Jugoslavije, ki tiska preveč denarja in še ni, kar bi morala biti, to je samostojna ustanova, rešena zdajšnjih političnih pritiskov. Protiinflacijski boj je vsejugoslovanski še zavoljo sedanjega daleč prepožrešnega zveznega proračuna in zaradi dejstva, da Jugoslavija s sedanjo izvozno politiko »kreditira Sovjetsko zvezo«, slabo plačnico našega blaga. Če našteto spominja na nujnost gospodarske reforme, pa stanje v državi kliče še po politični reformi. Do danes nismo speljali reforme Zveze komunistov, kot je menil Jože Smole. Pri tem je ponovil znano formulo iz najnovejšega političnega besednjaka, slovenskega, da je »ves boj proti inflaciji povezan z ekonomsko reformo, z zagotavljanjem mednarodnega prepiha na našem trgu. Gospodarska reforma je povezana z reformo političnega sistema. Politični si- k|'C!’,tretJe mesto pa je zasedla točaj ska e*ripa iz Domžal. Kot po-ti J -' v's°kega, je prišlo na kvizu, Itviin,, °b,skalo razmeroma maloš-, nstvo' do nekaterih orga- ftovair1"1 ^Pletov pri izvedbi tek-Valnega dela. 71 Berite DANES! a 2- strani: * Sindikat ne misli . ,Vec Popuščati 114 3. strani: * S kumaricami do *aslužka "a 5- strani: * Kletje bodo mora-n, 01 Se Počakati 4 8-strani: Kdo pravzaprav manipulira? strani: Mati božja s her-na ,^e9°vskega krša ž- strani: ^ibniško-kočevski A9rokomerce ŠTIRI ODLIČJA ZA PIONIRJEV TOZD GORNJA RADGONA — Na mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni, ki traja od 3. do 7. aprila, je prejel novomeški Pionirjev tozd MKI štiri odličja. Strokovna žirija mu je podelila zlato plaketo radgonskega sejma za opaž Pionir ALU in srebrno plaketo za vibracijski valjar z ježastim tekalnim kolesom. Poleg tega je tozd MKI prejel priznanji za vibracijski dvovaljni valjar s hidravličnim kladivom in za rotacijski gladilec betona. stem pa se ne more spremeniti, če ne priznamo idejnega, ideološkega in političnega pluralizma«. Zato je Socialistična zveza za pluralizem, in sicer naj novoustanovljene zveze tvorno sodelujejo znotraj SZDL. To pa hkrati pomeni, kot je dejal Smole, da »bomo imeli v SZDLJ težave pri pojasnjevanju novih gibanj.« Bržčas je s tem dovolj prepričljivo ilustriral svojo prej izrečeno tezo o obstajanju demokratičnega in ne-demkratičnega koncepta v Jugoslaviji. Jože Smole je ponovil, da bo zmagal demokratični koncept in v takem izidu videl pot Jugoslavije v Evropo. »Zavzemati se moramo za Jugoslavijo v Evropi in za enakopravnost narodov v Jugoslaviji. Za nas je perspektivna skupna Jugoslavija, ki pa bo morala biti urejena drugače, kot je sedaj, in kjer se bodo stvari reševale drugače, kot se sedaj,« je dejal predsednik RK SZDL Slovenije Jože Šmole. V razpravi so udeleženci javnega pogovora s Smoletom gostu zastavili več vprašanj o pomoči nerazvitim ter ga seznanili z dvomi o upravičenosti uvedbe izrednega stanja in s pomisleki glede sodelovanja slovenskih miličnikov v zveznih miličniških odredih na Kosovu. M. LUZAR Na volitvah je zmagal J. Drnovšek M. Bulc zmagal le na Dolenjskem — Visoka udeležba — Zahvala LJUBLJANA, NOVO MESTO — Po uradnih podatkih republiške volilne komisije je 2. aprila letos 56,7 odst. volilnih upravičencev glasovalo za dr. Janeza Drnovška, medtem ko je inž. Marko Bulc dobil 41,14 odstotka glasov, kar torej pomeni, da bo član predsedstva SFRJ iz Slovenije 39-letni doktor ekonomskih znanosti, ki ga štejejo med dobre poznavalce kreditno monetarnega sistema in ekonomskega sodelovanja s tujino. Na volitvah v Beli krajini, na Dolenjskem v Posavju in v kočevsko ribniški dolini je v občini Brežice zmagal Janez Drnovšek z 51,21 odst. glasov, v črnomaljski občini so se volilci z 51 odst. glasov opredelili za Marka Bulca, za tega kandidata pa so se s 50,46 odst. pozitivnih glasov izrekli tudi volilci v občini Kočevje. V krški in sevniški občini so volilci izrazili večinsko podporo Drnovšku, kar velja tudi za občino • Kot kaže skupna slovenska slika tokratnih volitev je na Dolenjskem zmagal s 53,6 odst. Marko Bulc. Ribnica, kjer je ta kandidat dobil 53,7 odst. glasov. Trebanjci so se izrekli za Bulca, ki so ga večinsko z 59,4 odst. glasov podprli tudi volilci v novomeški občini in s 54,91 odst. volilci v metliški občini. Z vseh omenjenih občin poročajo o visoki volilni udeležbi, v Butoraju v črnomaljski občini so zabeležili celo 100-odstotno. Vodstva občinskih konferenc SZDL se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k nemotenemu poteku volitev. Ob koncu volitev se je zahvalil tudi Janez Drnovšek, in sicer vsem ki so glasovali zanj, in socialistični zvezi za korektno obravnavanje obeh kandidatov. PODPRLI OBNOVO BOLNIŠNICE IN ŠOL — V nedeljo so se občani novomeške občine odločali o novem samoprispevku. Od 39.638 volilcev je za samoprispevek glasovalo 29.416 ali 70,6 odstotka. Hkrati z občinskim samoprispevkom, ki bo v naslednjih štirih letih namenjen izgradnji nove porodnišnice, kirurškega bloka in oddelka za bolezni ust, nosa in grla ter izgradnji osnovnih šol, so občani v vseh krajevnih skupnostih izglasovali tudi svoje krajevne samoprispevke. V celoti so skupni mestni program izgradnje centralnega pokopališča in vrtca podprle tudi mestne krajevne skupnosti. Na sliki: eno od vzorno urejenih volišč v Novem mestu je bilo v prostorih družbenega centra na Cesti herojev. (Foto: J. Pavlin) Posavje je kot ekološka bomba Narediti poskušajo vse, da ne bi eksplodirala — Do zdaj so bili donkihotske boje, vendar se bodo poslej drugače organizirali in pritegnili več strokovnjakov KRŠKO — Posavska regija je ekološko tako obremenjena, da ni pripravljena kloniti pritiskom za dodatno onesnaževanje okolja, so izjavljali gostitelji na seji komisije za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki seje 29. marca sestala v Krškem in se na kraju samem prepričala, kakšnim nevarnostim je izpostavljeno prebivalstvo. Pozivamo vas, govorimo o zdravju! Poslanica H. Nakajime, sekretarja SZO, ob sve-tovnem dnevu zdravja Na pragu 21. stoletja postaja vedno bolj jasno, da gre zdravje z roko v roki z ekonomskim in družbenim razvojem. O tem moramo govoriti, to mora biti povedano. Komunikacija je pai eden ključnih elementov današnjega sveta. Vsakdo, moški, ženska ali otrok, bi moral imeti možnost, da si izbere zdrav način življenja. Zato pa mora imeti zadostne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na zdravje: okolje, voda, hrana, dobre navade pa tudi razvade. Ljudje, ki so opremljeni z znanjem, informacijami in izkušnjami, se morajo naučiti, da delijo svoje bogastvo tudi z drugimi. Da bi naš planet lahko preživel, mora začeti živeti bolj zdravo. Vsak posameznik bi se moral čutiti odgovornega za svoje zdravje. Odločil sem se. da bom letošnji sveto vm dan zdravja, 7. april, posvetil komunikaciji na področju zdravstva. Z vso resnostjo se obračam na vse tiste, ki so odgovorni za informiranje, izobraževanje in ustvarjanje družbenega dialoga, kajti zdravstvo potrebuje prav vašo pomoč. Zdravje posameznika in zdravje celotne družbe je namreč naše naj večje bogastvo. Zdravniki, novinarji, učitelji, tisti, ki odločate, starši in prijatelji, pozi- • Zdravstveni delavci širše dolenjske regije bodo po dveletnem premoru spet praznovali 7. april, svetovni dan zdravja. V četrtek, 6. aprila, bodo ob 17. uri v Domu JLA pripravili okroglo mizo na temo »Diagnostika, zdravljenje in preventiva obolenj ožilja spodnjih okončin«. Razgovor bo vodil docent dr. Blaž Mlačak, specialist splošne medicine iz Zdravstvenega doma Metlika, sodelovala pa bosta tudi derrmato-venerologinja mag. dr. Jožica Strojan in prim. dr. Željko Ostojič, oba iz Splošne bolnišnice v Novem mestu. vam vas, da prevzamemo nase svoje odgovornosti Naj bo naša komunikacija raje namenjena zdravju kot bolezni. Govorimo o tem! Brez zdravja ni nič mogoče... Govorimo o zdravju! Člani komisije so si med drugim ogledali jedrsko elektrarno, ki prav zdaj buri duhove tudi zunaj naših meja, v Italiji in Avstriji. Domačinom ni prav, da v Jugoslaviji nikakor ne morejo najti rešitve za deponiranje radioaktivnih odpadkov in jih zaradi tega skladiščijo v JE. Toda to še ni vse. Brez odziva ostaja tudi zahteva po ureditvi regijske deponije za odpadke hidroelektrarn. To pomeni, da se bo na jezovih zaustavljala vsa savska umazanija in širila naokoli neznosen smrad. Program čiščenja Save je napravljen samo do Vrhovega, čeprav bi morala biti reka, kije zdaj v četrtem kakovostnem razredu, v prvi fazi čistejša za en razred in pozneje še za enega. ZA MOTIVACIJO DELAVCEV KRŠKO — Komisija za družbenoekonomske odnose pri medobčinskem svetu ZK za Posavje je v okviru priprav na 7. sejo CK ZK Slovenije obravnavala izhodišča in usmeritve glede motivacij v samoupravnem tržnem socializmu. Člani komisije so v celoti podprli stališča glede motivacije delavcev v združenem delu, še posebej pa najbolj delavnih in ustvarjalnih delavev. Pri tem pa bi morali na najmanjšo možno mero omejiti vpliv administracije. Hkrati so na seji komisije obravnavali tudi rezultate gospodarjenja v preteklem letu. SLOVANSKI NOVINARJI NA OBISKU — Triindvajsetčlanska dele-V°<*stvJU8iOSlovanskih novinarjev, akreditiranih pri Službi družbenega knjigo-Ju8°slavije, je bila 28. marca na obisku v novomeški občini. Obiskali ^Ij u in Tovarno zdravil Krko. Najbolj sojih zanimale finančne poti in g0 anPoti, ki jih v boju z inflacijo ubirajo slovenska podjetja. Prav o tem je 'vsta v?r *ud* dan prej, ko so bili novinarji na obisku pri predsedniku izvršnega ;W£Venije Dušami Šinigoju in v Slovenijalesu, kjer so se pogovarjali z dr. Si 4ld(>m. Srečanje so zaključili na Trški gori s pogovorom z direktorjem °'enije Francem Knafeljcem. (Foto: J. Pavlin) V drugi polovici tedna bo spremenljivo do pretežno oblačno vreme s krajevnimi plohami. V Posavju zahtevajo, naj se prostor ureja celovito in zagotovi razvoj na višji ravni. Projekti bi morali nastajati v simbiozi z okoljem, za to pa investitor nima nobenega posluha. Najraje bi imel obzidane in zastražene objekte, pa vendar so takoj čez mejo lepi zgledi za to, • Na koordinacijo, ki jo Posavci pričakujejo v republiki, naj sp ne bi zanašali, saj je politika preveč dvolična. Dosedanje izkušnje zadoščajo za to spoznanje. Način, na katerega je provinca zdaj organizirana, je premalo učinkovit. To je še vedno improvizacija in dve regiji skupaj bi si zagotovo laže zagotovili tim strokovnjakov, ki bi z argumenti in dodatnimi podatki lahko odločneje nastopali. kako naj elektrarne zaživijo s prostorom. Nihče, ki prihaja v regijo, ni pripravljen plačati vstopnino, prispevati del sredstev za saniranje okolja in primemo odškodnino za odvzelo zemljo. Investitorji se skušajo otresti vseh obveznosti, toda dandanes ljudje niso več pripravljeni pristati na vse posege v imenu SOLIDEN ZAČETEK NOVO MESTO — V letošnjem januarju je dolenjsko gospodarstvo izvozilo za dobrih 51 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za 2,6 odst. več kot lani v tem času. Večina zasluženih deviz je bila konvertibilnih, in sicer 44,7 milijona dolarjev. V tem času so uvozili za 49,13 milijona dolarjev oz. za 17,2 odst. več kot lani. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 104 odstotke. Med največjimi izvozniki so bili spet IMV, Tovarna zdravil Krka, Novoles, Belt, Iskra Te-nel, pozitivno pokritje uvoza z izvozom pa so od teh imeli Novoles, Belt, Iskra. V celotnem slovenskem izvozu, kije bil večji skoraj za desetino, je bil dolenjski delež 10,39 odstotka, v uvozu pa 11,27 odstotka. splošnih koristi za republiško gospodarstvo in njegov razvoj. Graditelji se bodo morali sprijazniti tudi s tem, da bodo kako začeto delo ustavili iz ekoloških razlogov, če stroškov za okolje ne bodo všteli v investicije. Po svetu znašajo ti izdatki tudi tretjino naložbe. Komisija je pohvalila prizadevanja programskega sveta za Krško polje, vendar je menila, da so tovrstni napori še preveč razdrobljeni. Posavje bi se moralo povezati vsaj še z mejno trboveljsko regijo, po potrebi še z novomeško. J. TEPPEY REPUBLIŠKA PROSLAVA OB DNEVU ROMOV ČRNOMELJ — Društvo Rom Bela krajina pripravlja ob svetovnem dnevu Romov v soboto, 8. aprila, v Črnomlju republiško prireditev. Ob 13. uri bo okrogla miza o romski problematiki, na kateri bo sodelovala vrsta strokovnjakov, ki se ukvarjajo s to dejavnosto. Ob 15.30 bo v kulturnem domu proslava s kulturnim programom, predstavili pa se bodo Romi iz Lendave, Pušče, Novega mesta in Črnomlja. Sledilo bo družabno srečanje ter filmska predstava. Ob tej priložnosti bodo v Črnomlju pripravili tudi tekmovanje romskih ekip I. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989 Glasovi (za)upanja Nekajje, kar je bilo prisotno v nedavnem nastopu prvaka slovenske Socialistične z veze v No vem mestu kot podton. Zaupanje, ali povedano bolje: kdo ni vreden zaupanja. Jože Smole seveda ni spraševal, kdo od članov slo venske ali širšejugoslovanske politične garnitureje in kdo ni vreden zaupanja. Pai pa je predsednik republiške Socialistične zveze grenko opozoril, da mnogi v Jugoslaviji barantajo z vprašanjem o tem, ali je on in širši krog vodilnih ljudi v Sloveniji deležen in celo, ali je vreden zaupanja. Samo vprašanje o tem je sicer lahko odraz politično zrelega razmišljanja, navsezadnje je Slovenija precej govorila o glasovanju o zaupnici svojemu političnemu vodstvu in navsezadnje je Jože Smole v Novem mestu poudaril, da bo v RK SZDL Slovenije zahteval izrekanje članovo njegovi primernosti za predsednika Socialistične zveze. Vendarje pomembno, kako je vprašanje o zaupanju načeto. Skrb vzbuja< da taka vprašanja nekateri rinejo v ospredje na krilih laži. Če imajo neresnice namen vzeli dobro ime posameznikom ali celim skupinam, potem njihovim avtorjem očitno še ni uspelo priti do cilja. Morda gre v podporo tej trditvi podatek, da so se državljani v razmeroma visokem številu udeležili nedeljskih volitev (in v Novem mestu glasovanja o samoprispevku, v katerem je zmagal »za«) saj bi v razmerah nezaupanja do vodstva vabila h glasovanju preslišalo neprimerno več občanov. M. LUZAR ji i Zgodile so se volitve Presenečenje na nedeljskih volitvah za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije in bodočega enoletnega predsednika naše države je bito, da je prepričljivo zmagal dr. Janez Drnovšek. ki po večini predhodnih raziskav ni bilfavorit. Za Drnovška je glasovalo 722.058 ali dobrih 56 odstotkov vodičev, inž. Marka Bulca pa je podprlo 529.704 ali nekaj več kol 41 odstotkov Slovencev. Od 15 slovenskih volilnih regij je Bulc zmagal samo na rodnem Dolenjskem. Analitiki bodo najbrž skušali prodreti čim globlje v obisti Drnovškove zmage in Bulčevega poraza, sajjt takšno tehtanje in poduk, ki sledi, življenjskega pomena za bodoče ravnanje vrhov slovenske politike. Opazovalcu se zdi. da je Marko Bulc izgubil predvsem zalo, ker je bi! med dolgim predvolilnim bojem preveč očiten favorit. Ko je bilo v igri še šest imen, je na primer Bulc dobil podporo v kar 43 krajih oziroma volilnih okoliših. Naj mi rojak ne zameri, če rečem, da je bil tako idealen kandidat, da so mu volil-ci ravno zaradi lega obrnili hrbet. Kajti ljudje v povprečju nismo popolni, nimamo vsi vnaprej podpisanih bian-co menic. Drugi element Bulčevega neodho- da v Beograd pa lahko iščemo in najdemo v želji in žeji ljudi po neobremenjenih možeh. Seveda ne moremo Bulcu (razen anekdotičnega in od tiska ustreljenega slona) očitati nič takega, zaradi česar ne bi mogel postati predsednik SFRJ. Njegov edini greh je, da je bil ves čas zraven. Od teta 1945 in še kakšno leto prej. Njegova generacija je Jugoslavijo pripeljala tja. kjer je danes. Javni očitek iz slepe uliceje moral požreti Bulc, Drno všek pa je brez motike pobral politično klasje, pri čemer pa je jasno, da njegova neobremenjenost ni raztegljiva v prihodnost. Precej besed je bilo in bo še tudi o tako imenovani neposrednosti nedeljskih volitev. Vjužnih delih naše države bi o takem dogodku najbrž zapisali, da »so se zgodile volitve«, vendar bi bilo točneje reči, da so se le na pol. Od 73 na začetku predlaganih kandidatov, je bilo s pomočjo učinkovitega filtra SZDL to število zmanjšano najprej na 6, kasneje pa na dva. Resnica je tudi. da volitve v nedeljo niso bile volitve, ampak neposredno izrekanje o kandidatu za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije (kakšna skovanka!). Odločili smo se za dr. Drnovška, ki ga bo SZDl. predlagala v izvolitev republiš- ki skupščini. Člane predsedstva SFRJ namreč po ustavi volijo delegati republiških skupščin, in sicer mesec dni pred začetkom mandata. Če torej pogledamo resnici v oči, smo odločali malo ali nič, vprašanje je tudi. ali je bilo za tako malo svobode vredno porabiti tako veliko energije. Da so ljudje oziroma volilci nezadovoljni s svojo vlogo v dosedanjem volilnem sistemu, govori tudi podatek o 36.000 neveljavnih glasovnicah. To ni majhna številka, to je skoraj 3 odstotke vseh volilcev ali (drugačepovedano), recimo, več ljudi kot ima članov Slovenska demokratična zveza, ki meni, da s takšnim človeškim potencialom slopa ali je že na političnem odru. Gotovo je res. da so delu neveljavnih glasovnic botrovali tudi neznanje, objestnost in hudobija, jasno pa je tudi, da je neveljavnost tudi način protesta v vsakem pogledu normalnih in odgovornih volilcev. Med drugim bi bilo na primer zanimivo vedeti, koliko volilcev je prečrtalo oba kandidata in napisalo Gojko Stanič. Morda bomo kdaj zvedeli tudi, kako in zakaj je ta nedvomno razumen mož. sploh izpade! iz volilne tekme. Ugank je torej veliko, čeprav bomo že čez dan ali dva kar nekako sramežljivo govorili o (pred)volilnem hrupu in evforiji. Ne glede na to, ali so se volitve zgodile na pol ali v celoti, se namreč temeljno, daleč največje vprašanje glasi nekako takole: Kaj lahko storita za to ubogo Jugoslavijo njeno predsedstvo in njegov bodoči predsednik dr. Janez Drnovšek'.' M. BAUER Sindikat ne misli več popuščati Ob vse večjih socialnih napetostih mora sindikat odigrati svojo vlogo — Če bo treba, tudi konflikti, s sindikatom na čelu — Ta teden razprave o prenovi NOVO MESTO — Težko bi sicer rekli, daje bila razprava na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov zadnji petek vroča, zato pa bi lahko ugotovili, da se je razlikovala od podobnih po ostrini v stališčih, od katerih, kot kaže, sindikat ne misli več odstopati. To bi bilo v tem trenutku, ko ugotavljamo, da postaja članstvo vse bolj mlačno do te organizacije, tudi pogubno, saj prav sedaj potekajo po delovnih organizacijah razprave o tezah sindikalne prenove, v katerih naj bi se izkristalizirala nova akcijska in kadrovska podoba sindikata, kateri bi delavci zaupali in bi bila zanje zanimiva. Izhodišče za razpravo je bila obrav- katerimi se je treba pošteno zamisliti. obremenjevanja gospodarstva, tudi za ceno konflikta, je bilo rečeno v predlogih za aktivnost, pri tem pa je treba upoštevati celovit sistem vseh proračunov od zveznega navzdol ter pri vseh dajatvah, od carin, davkov, prispevkov do skladov in članarin. Pri tem pa je nava rezultatov poslovanja gospodarstva dolenjske regije v lanskem letu. nad POBUDA ZA DAN DRŽAVNOSTI KOČEVJE — Poročali smo že, daje bila med razpravo o preureditvi Šeško-vega doma v Kočevju, kjer je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda, dana pobuda, naj bi pristojni republiški organi proglasili 3. oktober za dan slovenske državnosti (zdaj je ta dan le praznik občine Kočevje). O pobudi je 29. marca razpravljalo predsedstvo OK SZDL in jo sprejelo. Zdaj jo bodo posredovali naprej pristojnim republiškim organom, in sicer republiški skupščini in republiški konferenci SZDL. Gospodarstvo je poslovalo na meji akumulacijske sposobnosti, očiten je padec industrijske proizvodnje, sorazmerno zmanjševanje izvoza v slovenskem deležu ter zmanjševanje zaposlovanja, s tem pa povečevanje iskalcev zaposlitve, zlasti mladih. Velik je tudi padec realnih osebnih dohodkov, v Sloveniji za 12 odstotkov, v dolenjski regiji pa še za več. Vse to kaže, da vladni intervencijski ukrepi niso zadeli v jedro problema, je bilo ugotovoljeno na seji. zaradi hitro rastoče inflacije pa se letos položaj hitro slabša in že v pomladnih mesecih je pričakovati socialne nemire, v katerih pa se mora sindikat odločno postaviti na stran delavcev, in če bo treba, tudi voditi stavke, da bi izboljšal njihov položaj. • Da tokrat sindik"! misli resno, kaže tudi zagotovilo, da pri napovedanih stanovanjskih podražitvah, katerim sindikat nasprotuje, nikakor ne misli popustiti, ampak bo zahteval odgovornost izvršnih svetov ter uveljavljal vsa razpoložljiva sredstva, da do njih ne bi prišlo. treba zagotavljati sredstva za nemoteno delovanje vitalnih delov družbenih dejavnosti. T. JAKŠE ZAKAJ POLITIKA MEŠA ŠTRENE Sindikat mora z vsemi razpoložljivimi sredstvi vztrajati na zmanjševanju 1 _ . * mi ka_ sli, pa je menda že kar avtomatsko tu sindikata.« TONE OBLAK, tehnolog v Riko Ribnica in predsednik sindikalnega odbora kovinarjev občine Ribnica: »Danes je politično življenje vedno bolj živahno, demokratično. Menim, da je prav, da se vsak sam, po svoji vesti in pameti, odloči, ali bo član sindikata ali ne. Pri vsaki organizaciji ni toliko pomembno število članov kot kakovost njihovega dela. Sindikalna organizacija mora biti neodvisna od drugih, imeti mora jasne cilje in se zavzemati za svoje člane.« ZLATKA KRIŽMAN, administratorja , v Melaminu Kočevje: »Samoumevno J • j si član kolektiva, ne pa tudi, da si kaf * I matično član sindikata. Danes naša s' _ j kalna organizacija ne uživa zaupanja j stva, saj celo nekatere sindikalne °r8"’.■ zacije v kapitalističnih državah delajo duj. , ki: j-----------------1: a, dnHikat orisKi« kot pri nas. Ni dovolj, da sindikat Pn ^ za svoje člane svinjske polovieče in p' ^ no, temveč se je dolžan boriti predvse pravice delavcev, svojih članov.« JANEZ BLATNIK, strugar iz SOP Krško: »Jasno je, da se mora temeljito prevetriti tudi delovanje sindikata in del teh sprememb mora biti tudi sprejem vanj. Sprejem naj poteka prostovoljno, saj bo tako dobil sindikat večji ugled in tudi moč ter ugled med delavci. Bolj kot s politiko, čeprav tudi z njo, se bo moral sindikat ukvarjati s socialnimi problemi delavcev in za to bodo potrebni tudi profesionalni sindikalni funkcionarji v tovarnah « del šiči in! cev 451 in tež 41 kr; di, jo Pr MAKS DF.RSTVENŠEK, delaV.®JjalT) Žurkovega dola pri Sevnici: »Ker j. v dolgoletne izkušnje tudi na začasnem tujini, v Nemčiji, lahko povem, da vj’ ki se za politiko sploh ne zanimam, yj velike razlike med sindikatom v prepričal,je sindikat povsou pn.>»» ,u z vodilnimi. Članstvo v nemškem sin je tudi skoraj samoumevno, ni pa avto zem, kot je to pri nas doma.« TONE KAŠIČ, prometnik na železniški postaji Trebnje: »Odkar sem začel delati v ŽT< ŽTO Novo mesto, sem član sindikata. To sem pravzaprav spoznal ob pogledu na plačilno listo in potem se človek pač sprijazni še z enim odtegljajem več. Večina nas pa meni, da od takega sindikata ni pravega haska. Naša osnovna organizacija sindikata dobi od pobrane članarine premalo za kaj bistveno več kot za letni občni zbor s sindikalno klobaso.« IVAN KOSTANJŠEK, avtobusni W vodnik iz Brežic: »Do zdaj še nismo do^. li, da bi delavce spraševali, ali se želijo niti v sindikat. Kdor je zaposlen, j<^c Jjno. ■ kjj Op, članarino nam odtegujejo avlor?ahjbil Mislim, da bi bil sindikat bolj naš,« ® bj jtai odvisen od pristanka delavcev. Lj^Jjjn- vstopali vanj le, če bi res zastopal ni'^°^bn tako v pretežni večini uporabljajo za seme lastni pridelek Ukrep 7 6 *9em°ma povsem menjajo, kar je sicer zelo priporočen agrotehnični jo pt^ •0 *abko uporabijo tudi debelejše gomolje in jih razrežejo tako, da ima-slaJJpT^ni koščki 1 do 2 očesi. Ker vsako oko ne odžene, je priporočljivo za (jd^etjino gostejše sajenje in pridelek ne bo bistveno prizadet, za seme pa bo v^Jtinogp manj denarja. To so dokazali tudi v raziskavi, ki jo je predlani ir>SrPRETIRAVATI Z APNJENJEM — Sosed vsako leto gnoji vrt z apnom 'Mi Wa„, da to dobro učinkuje na rast vrtnin, hkrati pa zatira še škodljivce. Hpjdrfj, sprašuje bralec O. P. iz Trebnjega. Odgovor: V zemlji pri nas le Ce pj j J Primanjkuje apna, o čemer se lahko prepričamo s kemično analizo. so tla kisla in apna primanjkuje, ga dodajamo v zmerni količini, 15 kg Sice,. v*VrS'nc. Trosimo ga v suhem vremenu na prelopateno zemljo ali brazde. P® velja, da pretirano apnjenje vrtnih gred ni priporočljivo. ktW|'a biotehniška fakulteta v Ljubljani, konec koncev pa je to tudi stara s a Praktična izkušnja. Pa ojj P°rabo debelih gomoljev dela poljedelec tudi pozitivno selekcijo, hkrati Op^^nju gomolje tudi temeljilo pregleda in bolne izloči. Mora pa rezanje [istno •1 Vsai nekaj dni pred saditvijo, da se na rezanih mestih naredi skorja. Kole |rc|fe tudi nož dczinficirati z. raztopino formalina ali natrijevega fosfata. Saditi kotJe znan°, čimprej, tedaj, ko ima zemlja od 5 do 10° C, če je seme ■f6110, pa lahko že prej. Saditev naj bo plitva. Inž. M. LEGAN A $ ^ * s * s s * s N I S 5 v s s s s s s * s s s * s % OPOZORILO PRIDELOVALCEM PŠENICE! Ob spomladanskem pregledu posevkov ozimin smo na območjih, kjer je v lanskem letu naredila veliko škodo bolezen poleganja Psevdocercosporella h., ponovno opazili začetne okužbe te bolezni. Bolezen se pojavlja po milih zimah, posebno močno pa še ob slabšem kolobarju, po zgodnji setvi pšenice, v lanskem letu pa se je pojavila tudi po poškodbah ki jih je naredila spomladanska pozeba. Glede na to, daje okužba z začetnimi znaki ponekod že prisotna, je velika verjetnost za napad bolezni in škodo na njej tudi ietos. Priporočam škropiti pšenico z pripravkom sportak 1,0 l/ha, ki deluje tudi na pepelasto plesen. Sredstvo se lahko meša s herbicidi, katere uporabljamo za zatiranje plevelov. Obenem opozarjam kmetovalce, daje sedaj zadnji rok za škropljenje pšenice proti plevelom, ravno tako pa tudi ugodno zaradi sorazmerno visokih temperatur. TONE HROVAT, dipl. inž. agr. Ravni (16,19 točke) le nekaj manj desetin točke pa sta prejela vzorca Martina Cvelbaija iz Trške gore in Jožeta Freliha iz Šentruperta. Med dolenjskimi belimi vini je bilo v oceno prinesenih 25 vzorceVj naj višjo oceno je prejelo vino Ignaca Škode (16,56 točke) z Gradišča pri Trebnjem; nič slabša vzorca sta v oceno prinesla še Franc Pavlin iz Trške gore in Peter Brcar s Homa. Med dolenjskimi rdečimi vini je bilo 7 vzorcev, najbolje ocenjeni pa sta bili: vino Franca Šmajdka iz Grčevja (16,19 točke) in Alojza Tranteta iz Škocjana. Dobro oceno je za svojo modro frankinjo dobil tudi Trebanjec Franc Opara (16,80 točke), kar je bila tudi najvišja ocena, ki • po 15. aprilu bo zaradi nabave semena mogoče skleniti pogodbo samo še izjemoma do 1. maja, če bo mogoče v tem času še naročiti semena. Zato predlagamo, da se čimprej zglasite v svoji temeljni zadružni organizaciji ali zadružni enoti in sklenete o pridelovanju in odkupu ustrezno pogodbo. Na parceli 10 arov je mogoče pridelati v povprečnih razmerah 2.000 kg kumar, od tega 40% 1. vrste, 50% druge vrste in 10% tretje vrste. Ta pridelek pa z namakanjem in ob naklonjenosti vremena in učinkovitim varstvom pred boleznimi ter drugimi prizadevanji povečamo za več kot 100% . Tako si lahko izračunate, koliko bo znašal dodatni zaslužek. M-KZ KRKA NOVO MESTO KMETIJSKA POSPEŠEVALNA SLUŽBA POKUŠNJA NAJBOLJŠIH — radi spomladanske pozebe je bil lanski pridelek dolenjskih vin veliko manjši, manj dela kot prejšnja leta pa so imeli tudi degustatorji (na sliki), saj so v oceno dobili le 64 vzorcev iz osmih podružnic Društva vinogradnikov Dolenjske. (Foto: J. Pavlin) jo je ta dan zapisala degustacijska komisija. Po končanem ocenjevanju je svoje mnenje o dolenjskih vinih povedal mag. Nemanič. Dejal je, da Dolenjci postajajo boljši kletarji, vendar jim še nadaljnje izpopolnjevanje na tem področu ne bi škodovalo. Cviček in dolenjska rdeča vina niso primerna za shranjevanje v lesenih sodih, saj iz njih potegnejo preveč tanina. Za ta alkoholno nežna vina je bolj primeren parafiniran sod ali jeklena posoda. Pripombo je imel tudi nad belimi vini, češ da imajo premalo harmonije, da ni pravega razmerja med kislino in alkoholom. J. PAVLIN EN HRIBČEK i BOM KUPIL.« Ureia Tit Dobersek Kaj pričakujemo od kongresa v Vrnjački Banji Še vedno brez vino-gradniškega zakona V povojni Jugoslaviji smo imeli pet vinogradniško-vinarskih kongresov, in sicer: v Vojvodini — v Vršcu 1952, v Makedoniji — Ohridu 1967, na Hrvatskem — v Poreču 1976, v Sloveniji — Radencih 1982 in v Bosni in Hercegovini — v Neumu 1986. Šesti je predviden prihodnje leto v Srbiji, v Vrnjački Banji. Organizator teh kongresov je bilo Jugoslovansko vinogradniško-vinarsko znanstveno društvo. Bili bi krivični, če bi delo teh kongresov podcenjevali ali pa trdili, da na tem področju ni bilo nič narejenega. Reči pa moramo, da nam kljub vloženim naporom ni uspelo v vsem povojnem obdobju priboriti našemu vinogradništvu tistega mesta, ki ga zasluži. Vse preveč radi pozabljajo tisti, ki so odgovorni za razvoj našega kmetijstva, da je vinska trta ena od redkih kmetijskih pridobit-venih rastlin, s katero s pridom izkoriščamo tudi taka zemljišča, kjer nobena druga ne bi mogla dati takih rezultatov. Četrti kongres vinogradnikov in vinarjev Jugoslavije v septembru 1982 v Radencih seje odvijal pod geslom: Stanje in razvojne smeri v vinogradništvu in vinarstvu do leta 2.000. Glede na ugotovljeno starostno strukturo in stagnacijo v obnovi vinogradov je kongres ugotovil, da je prav obnova ena od prednostnih nalog na tem področju, saj ob koncu tisočletja sploh ne bomo imeli več kaj prida vinogradov, če pravočasno ne zagotovimo vsaj enostavne reprodukcije vinogradov. Glede na to, daje vinogradniško-vinarski kompleks izredno pomemben dejavnik zaposlenosti, dohodka in stabilizacije našega gospodarstva, posebno še s svojim prispevkom k plačilni bilanci Jugoslavije, je kongres ugotovil tudi nujno potrebo po nenehnem izboljševanju kakovosti grozdja in izdelkov iz njega, saj možnosti za dosego optimalne kakovosti še zdaleč niso izrabljene. Zato moramo upoštevati vinogradniško rajonizacijo in čimprej izdelati vinogradniški kataster, ker še vedno nimamo zanesljivih po- datkov o vinogradniških proizvodnih kapacitetah — vinogradih. Nujno je potrebna uskladitev zakonodaje v vinogradništvu in v vinarstvu tako na ravni federacije kot tudi po republikah in pokrajinah, pri čemer je nujno spodbujati gospodarsko upravičene investicije z ustrezno posojilno politiko. Po podatkih Mednarodnega urada za vinsko trto in vino (OIV), ki ima svoj sedež v Parizu, je naša država med 45 vinogradniškimi v svetu po površini vinogradov na desetem mestu. Vse razvite vinogradniške države imajo ustrezne zakone, ki urejajo tovrstno proizvodnjo, mi v Jugoslaviji pa takega zakona na žalost nimamo, četudi smo se, kot že rečeno, vseskozi prizadevali, da bi vladajoče strukture tak zakon sprejele. Imamo sicer zakon o vinu, v katerem so zajeti predpisi o finalnem proizvodu — vinu, imamo zakon o semenu in sadikah, kjer je zajeta sadika — trsna cepljenka kot osnova za napravo ali obnovo vinograda, v celotnem procesu od sadike do vina pa imamo vakuum. Neverjetno je, kako lahko smo v naši državi sprejemali na tisoče zakonov (drugo je seveda vprašanje, kako jih spoštujemo) za vsa mogoča področja in dejavnosti, le za vinogradniški zakon ni bilo nikdar dovolj argumentov, potrebnih za njegov sprejem. Tako smo morali nekatere zadeve čisto vinogradniškega značaja enostavno vriniti v vinski zakon, na primer: vprašanje samorodnic, rajonizacijo vinogradništva in sortiment vinske trte in podlag. Postavlja se resno vprašanje: zakaj vse do danes nismo mogli dobiti zakona o vinogradništvu? Najbrž zato, ker bi tak zakon moral zagotoviti normalen razvoj našega vinogradništva, najmanj pa enostavno reprodukcijo z načrtno obnovo vinogradov, kot je prifioročil kongres v Radencih, da ne govorimo o vseh drugih odprtih vprašanjih, ki bi jih moral tak zakon urejati, med temi uvedba vinogradniškega katastra ni na zadnjem mestu. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo organizatorji 6. kongresa jugoslovanskih vinogradnikov in vinaijev, ki bo prihodnje leto v Vrnjački Banji, postavili na dnevni red kongresa kot najvažnejšo točko: ukrepe za reševanje vinogradniške krize v Jugoslaviji, med katere je potrebno postaviti sprejem zakona o vinogradništvu kot enega najnujnejših. Dr. LOJZE HRČEK .WW\.V\\VVWV.'VWV\N\WWWWW\ 'V\VWWWW\.WWW\A/t. Odporne in stare sorte jablan Tudi v Sevnici kolekcijski nasad odpornih in starih sort — Mag. M. Marn spremlja poskuse vse od začetka sajenja do pridelka SEVNICA — Na raznih koncih Slovenije preizkušajo strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete razne stvari v sadovnjakih, v glavnem pa sorte in podlage. »V nasadih smo imeli tudi redčenje. Nekaj delam pa tudi na tkivnih kulturah,« pojasni magistra Mojca Marn, ki smo jo srečali v kolekcijskem oz. poskusnem nasadu M-Kmetijskega kombinata v Sevnici. kvaliteta. Kajti daje sorta dobra ali ne. • Nikakršna prirojena prepoved ne ukazuje človeku, naj prizanaša okolju; človek sam po sebi nima biološke zavore. Živali ne znajo ničesar, česar ne smejo. Človek pa zna naredili celo vrsto stvari, kijih ne sme. Zato so vse odločitve, od katerih je odvisna prihodnost človeštva, etične narave. (Konrad Lorenz) «V sevniškem nasadu skušamo ugotoviti, kako bi se te sorte obnesle v in-- tenzivni proizvodnji, da bi pridelali dovolj sadja, videli, kakšna je podlaga. PRVI BIO SEJEM PRI NAS •CELJE V mestu ob Savinji bo od 18. do 21. aprila prvi bio sejem pri nas. Na njem bodo razstavljalci prikazali bio hrano, čebelarske izdelke, zdravilna zelišča, tradicionalno komplementarno medicino, kozmetiko, z vseh teh področij pa tudi razpoložljivo literaturo, ki zanima vse več ljudi. Organizator ŠRC Golovec bo ob tej priložnosti prikazal vso ustvarjalnost na tem področju, želi pa postati tudi nekakšno tržišče idej. KOMAJ 14 VZORCEV SEVNICA Iz. ene najmočnejših podružnic Društva vinogradnikov Dolenjske, Sevnica-Boštanj, so prinesli vinogradniki v'oceno le 9 belih in 5 rdečih vzorcev vina. To kaže, kako pičla je bila trgatev zadnjega letnika. K sreči pa je vsaj kakovost vin zelo dobra. Sicer pa bodo o tem lahko presodili obiskovalci degustacije vin v nedeljo dopoldne v bivši sodbi godbe na pihala GD Sevnica v sevniškem gasilskem domu. Vinogradnikom bo poprej, ob 9. uri, v hotelu Ajdovec magister J ulij Nemanič iz Vinske kleti Metlika predaval, o sortnem izboru. ni moč takoj trditi in tudi ne, da so vse bolj odporne sorte dobre. Žlahtnjenje je dolgotrajen proces. Od domačih sort je relativno odporen Priolov delišes, je pa zelo občutljiv za obiranje, zato bomo še videli, če bo šel v masovno proizvodnjo. Lord Lambourne je sorta, ki smo jo dobili kot testno sorto za viroze, seje pa pokazala kot zanimiva, ker je rodna in NOSILKA RAZISKOVALNE NALOGE — Mag. Mojca Marn je po upokojitvi dr. Črnka prevzela raziskovalno nalogo tudi v sevniškem kolekcijskem nasadu jablanovih novejših, relativno odpornih sort. razmeroma odporna. Je pa bolj namenjena za predelavo, ker nima privlačnih plodov. Majda je naša nova sorta, ki jo je vzgojil še dr. Črnko. Je pozna, kisla, tudi precej odporna. Radi bi malo preizkusili tudi stare sorte, ki so bile včasih v Sloveniji in je precejšnje povpraševanje po njih. Je pa vprašanje, če so v resnici tako dobre, kakor so jih ljudje ohranili v spominu. To so bila nekoč posamezna drevesa, ki jih niso škropili. Toda tedaj tudi ni bilo • Podobne poskuse kot v sevniškem približno 15 arov velikem kolekcijskem nasadu, kjer so zaenkrat posadili 12 odpornih in 2 stari sorti jablan (predvideli pa so kar 30 sort!) je mag. Mojca Marn delala tudi v Pesnici, Pekrah, Radovanju, Bistrici, Krškem. Pri kmetih je s sodelavci opazovala tudi novo sorto majda itd. Poslej bo pogosteje tudi v sevniškem nasadu, kajti potrebne bodo ocene cvetenja, rodnosti, pridelka, rasti, oblik krošnje, opraviti bo treba nekatere meritve. toliko škodljivcev. Ti pa se bolj pojavljajo v velikih nasadih, kjer gre za monokulturo. Zaenkrat bomo bolj poskusili z odpornimi sortami, stare bomo pa še sadili prihodnje leto. Prednost poskusov v proizvodnih nasadih (zaenkrat pač ni denarja za poskusno postajo), ker sorte preizkušamo v tehnologiji, ki dejansko je v Sloveniji, neugodno pa je, ker je to drobnjakarski posel, kombinati pa imajo le velike površine in se to težko uskladi, saj je to kombinatom malo v breme. Nekako še naberemo denar za vse to, da preživimo, od posebnih in občinskih raziskovalnih skupnosti ter od predelovalne industrije,« je povedala mag. agronomije Mojca Marn. P. PERC j (2068) 6. aprila 1989 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN »Zdaj pa nas čaka trdo delo!« Na nedeljskem glasovanju v novomeški občini 70,6 odst. udeleženih volilnih upravičencev za uvedbo občinskega samoprispevka — Dvakrat Dolž NOVO MESTO — V novomeški občini seje na nedeljskem referendumu 70,6 odstotka udeleženih volilcev izreklo za uvedbo 1-odstotnega občinskega samoprispevka. Podatek, daje prišlo na glasovalna mesta 95,1 odstotka vseh volilnih upravičencev v občini, govori, da je bila udeležba boljša »volilna« kot ob zadnjem referendumu, ko so zabeležili 93,6-odstotno udeležbo. da je v občini podpora uvedbi samoprispevka v primerjavi s preteklostjo porastla, medtem ko v Sloveniji ta kazalec pada. Splošna ocena, s katero so postregli v OK SZDL Novo mesto, je, da v vseh krajevnih skupnostih v občini delež glasov »za« presega 60 odstotkov. Natančnejši pogled v zapisnike volilnih komisij kaže, da so izrazili največjo podporo občinskemu referendumskemu programu v Dolžu, in sicer z 88,9 odst. glasov za uvedbo občinskega samoprispevka, v Škocjanu za 78,5, v Straži z 78, v Novem mestu v KS Drska s 77,1 in v Beli Cerkvi, kjer je glasovalo za občinski samoprispevek 75,2 odst. občanov, ki so prišli na glasovalna mesta. Ob takem izidu glasovanja menijo .v OK SZDL Novo mesto, da je bil referendumski program, o katerem so se občani izrekali, ustrezen zbir želja in predlogov občanov, ki je nastal v dalj časa trajajočih javnih razpravah. Pri tem je po ocenah iz omenjene ustanove opazno in pomembno vlogo odigralo celovito, vendar ne vsiljivo obveščanje o področjih, za katera naj bi namenjali denar iz pravkar izglasovanega samoprispevka. Zato je Socialistična zveza izrekla pohvalo Studiu D, Dolenjskemu listu ter tovarniškim glasilom in ljubljanskemu Radiu, hkrati pa se je zahvalil vsem aktivistom SZDL, ki so sodelovali v javnih razpravah in v izvedbi glasovanja. K temu je vodstvo OK SZDL Novo mesto bržda privedel tudi podatek, V glasovanju o krajevnih samoprispevkih so v ospredju krajevne skupnosti Dolž s 94,4 odt. glasov »za«, Podgrad in Gabrje z 80,5, Orehovica z 80 in Bela • »Zmagali smo, zdaj pa nas čaka 5 let trdega dela, da bomo uresničili, kar so nam ljudje zaupali,« obeta predsednik OK SZDL Novo mesto Boris Dular. ZANIMIVA RAZSTAVA TUDI V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Znamenito razstavo Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, ki je bila dalj časa na ogled v Ljubljani, si bodo obiskovalci likovnih prireditev lahko ogledali tudi v Novem mestu. Razstavo bodo odprli prihodnji teden v petek v Dolenjski galeriji. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na ponedeljkovi tržnici je veljal kilogram krompirja 3.000 din, solate 6.000 do 10.000, radiča 10.000, čebule 2.000 do 2.500, česna 8.000 in fižola 10.000 do 15.000 din. Jajca so prodajali po 700 do 800 din za primerek. Za kilogram skute so morali kupci odšteti 9.000 do 10.000 din, medtem ko je veljal lonček smetane 6.00 do 7.000 din. Kilogram kolerabe je stal 2.500 do 3.000 din. Liter čebulčka so cenili od 5.000 do 8.000 din. Na stojnicah so imeli nekaj ajdove moke, in to po 8.000 din za kg. Posamezen nageljnov cvet je veljal 1.000 din, sadike različnih rož pa so stale od 3.000 do 10.000 din za primerek. SESTANEK O SPORNI KANALIZACIJI NOVO MESTO — Z gradnjo kanalizacije v naselju Sela pri Dolenjskih Toplicah naj se nadaljuje, a v zakonitih okvirih, kar pomeni, da nadaljevanje že začetih del ne bo mogoče brez pridobitve lokacijske in gradbene dokumentacije za to kanalizacijo. Tako so menili na sestanku, ki ga je v Novem mestu s predstavniki ribičev, vodstva KS Dolenjske Toplice in predsednico občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja nedavno sklical predsednik občinske skupščine Franci Šali. Na sestanku so ocenili, da je do zapleta pri gradnji kanalizacije prišlo med drugim zaradi prešibkega sodelovanja med izvajalci del in ribiči. Nedavno polaganje kanalizacijskih cevi na Selih so na omenjenem sestanku ocenili kot črno gradnjo. Poudarili pa so, da sodi selška kanalizacija, kakor je kot del celotne topliške kanalizacije načrtovana, med strokovno dobro izdelane objekte. Cerkev z 79 odst. glasov za uvedbo krajevnega samoprispevka. Po nedeljskem glasovanju, ki je potekalo v 32 krajevnih skupnostih na 191 glasovalnih mestih, bodo sprejele sklepe o uvedbi samoprispevka novomeška občinska skupščina in skupščine krajevnih skupnostih na svojih sejah. L. M. TEŽKO BO MARKO VICU NOVO MESTO — Na povabilo medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko in medobčinskega študijskega središča ZK bo v soboto. 8. aprila, prof. dr. Gojko Stanič, eden izmed možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz Slo venije, V konferenčni dvorani hotelu Metropol vodil seminar na temo »Socializem in poindustrijska družba«. Nič izjemnega, v oči bolj bode obrazložitev organizatorjev, zakaj so priredeili seminar prav v soboto dopoldne. »Za soboto smo se odločili, ker je iz delovnega koledarja razvidno, da ima večina OZD na ta dan delovno soboto.« Delovnega časa pač ni škoda! V Orehovici več telefonov Proslava praznika krajevne skupnosti — O stiskah in zmagah v pesmi in besedi — Priznanja Skrenila Moja dežela. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. aprila, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Dolenjkin Market na Ljubljanski cesti • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog. • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 1L ure odprta Dolenjskina Samopostrežba na Glavnem trgu 23. Ker je sobota 8. aprila, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure. OREHOVICA — V dvorani v Orehovici so 1. aprila letos na proslavi krajevnega praznika KS Orehovica simbolično predali namenu razširjeno telefonsko omrežje. Ko bodo po večini opravljenega dela v orehoviški krajevni skupnosti ob strokovni pomoči Podjetja za PTT Novo mesto v naslednjih dneh naredili še preostale tehnične posege v omrežju, bo v tej krajevni skupnosti kar 240 od skupaj 260 gospodinjstev imelo telefon. Na sobotni proslavi, ki so se je med drugim udeležili Tone Sepec iz Podjetja za PTT promet Novo mesto, Jože Derganc iz. novomeškega občinskega izvršnega sveta in predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, so v kulturnem programu nastopili člani mešanih pevskih zborov Orehovica in Mali Slatnik. Kolikor zbora nista osvojila poslušalstva, ko sta vsak zase prepevala o predragi domači vasi, kukavici, vetru pomladnem in o dečvi, ki naj prav pogleda. sta to dosegla s skupnim nastopom, po katerem bodo obiskovalci še nekaj časa pomnili melodijo Prešernove ZdraviTee in priljubljeno arijo i/ Nabucca. Da gre v Orehovici kot marsikje ubrana pesem z roko v roki z zagnanim delom, so marsikoga na sobotni prireditvi brzda prepričale besede slavnostnega govornika Braneta Pence, predsednika skupščine KS Orehovica. Preveč bi bilo za njim naštevati številne delovne zmage domačinov, zato velja zaupati v resničnost tehle Pencinih besed: »Naše lanske delovne zmage so pomemben dokaz, da je ni ovire, ki je s skupnimi močmi ne bi mogli ali znali premagati. Vsi ti pozitivni rezultati nas opozarjajo, da se moramo tudi v prihodnje složno boriti za naš boljši jutri, še posebno pa za boljši jutri naših zanamcev.« Omenjeni »složni boj« in telefon imata nedvomno skupno točko, saj telefonsko omrežje ni obšlo celo nekam odrinjenega osamljenega žerjavinskega življa. In še v tem, da so prebivalci KS Orehovica dobro sodelovali, kot pravi predsednik osrednjega gradbenega odbora Jože Brulc iz Cerovega Loga. med seboj in s Podjetjem za ptt promet Novo mesto. Zato ne čudijo na proslavi podeljena krajevna priznanja OF. Za lansko delo so jih dobili Ivica Paderšič, Branko Penca in Milan Pavlič in za letošnje Vladka Bizjak. Franc Masnik, Slavko Novak, Janez Hudoklin, Viljem Šiško, Slavko Pavlin. Jože Zagorc, Janez Nosan, Janez. Turk, Franc Junc, Silvo Župančič in Mariin Grubar. M. LUZAR Oder in kulise pod Trško goro Iz dela vaškega odbora (T. gora — Sevno) TRŠKA GORA, SEVNO — Vaški odbor Tške gore — Sevnega je pred časom pripravil v srednji kmetijski šoli Grm proslavo, in če gre o njej soditi po večkrat burnem aplavzu obiskovalcev in po dobro obiskani zakuski na koncu, je prireditev uspela. Najbrž pa se da temu pritrditi tudi po tem, da je bila šolska jedilnica dobro obiskana. Toda slednje skriva tudi problem, s katerim rad pride na dan predsednik omenjenega vaškega odbora Iztok Kralj. »Imamo težavo s prostorom, kjer bi organizirali take prireditve. Z dobro voljo šolskega ravnatelja smo letos pripravili proslavo v Iztok Kralj Srednji kmetijski šoli. Tu sicer nismo prvič. Nekajkrat smo se ob podobni priložnosti zbrali v Krkinem hramu na Trški gori. Vendar proslave, kot je bila letošnja ob dnevu žena, so pri nas v navadi že svojih 15 let in v začetku ni bilo ne hrama in ne šole,« niza križe in težave podeželskih aktivistov Iztok Kralj. Da so si Trškogorci in Sevenčani s takimi prireditvami nalagali delo in pestrih življenje že pred prihodom priseljenega Kralja, potrdi dolgoletni odborov blagajnik Ivan Zupančič. »Od začetka smo bili zagnani. Ženske kuhajo in pečejo, vseh skupaj pa se ponavadi v pripravah na taka srečanja vrti kakih petnajst ljudi. To delamo radi in veseli nas, da pridejo naše proslave gledat tudi lastniki vikendov,« pravi Zupančič. Sogovornika pa pohvalita lastnike počitniških hišic na trškogorskih holmih še zato, ker sodelujejo s krajani in so »udi že kaj primaknili k zbranim sredstvom domačinov. Iz omenjene prostorske stiske vaški odbor vidi izhod, in to v ureditvi zdaj praznega prostora v gradu Bajnof. Odbor in domačine sploh bolj skrbita vodovod in telefon, Ki ju nimajo, čeprav so le dober streljaj od občinskega središča. L. M. NEMŠKI GOSTJE ODPOTOVALI NOVO MESTO — Z enotedenskega obiska v Novem mestu je 31. marca odpotovala v domovino delegacija mladih iz Langenhagna. Gostje iz tega nemškega mesta, ki je lani podpisalo z Novim mestom listino o partnerstvu, so med bivanjem pri dolenjskih vrstnikih obiskali slovensko prestolnico in si temeljiteje ogledali Novo mesto s širšo okolico. Člani delegacije, s katero je bil na obisku v Sloveniji tudi nekdanji nemški kolesarski as in zdajšnji športni funkcionar Aute Lampe, so ob odhodu poudarili, da zapuščajo gostitelje z zelo prijetnimi vtisi o Dolenjski in Sloveniji in njunih prebivalcih. Tuji trgi se vse bolj odpirajo Sovjetski minister V. G. Kolesnikcv v Iskri ŽUŽEMBERK — Prejšnji četrtek je prišel v žužemberško Iskro na krajši obisk sovjetski minister elektronske industrije Vladimir Gligorijevič Kolesni-kov z delegacijo. Kot je na tiskovni konferenci ob obisku povedal direktor Iskre Žužemberk Dušan Lavrič, je obisk člen v dolgi verigi sodelovanja te delovne organizacije s Sovjetsko zvezo, predvsem s firmo Monolit iz Vitebska v Belorusiji in zunanjetrgovinsko organizacijo Elektron intorgom. Prve stike je Iskra navezala leta 1978, leta 1984 pa je bila že podpisana prva pogodba za izvoz opreme za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev z vso pripadajočo tehnologijo v vrednosti milijon in 300 tisoč dolarjev. Lansko leto so s sovjetskim partnerjem podpisali dogovor o dolgoročni proizvodno-tehnični kooperaciji za obdobje 1989—1995 obseg tega posla naj bi v tem obdobju pri kondenzatorjih znašal v obe smeri 84 milijonov dolarjev — v zvezi s tem pa so podpisali tudi protokol o znanstveno-tehničnem sodelovanju. Iskra v Žužemberku ima tri osnovne proizvodne programe. Prvi je proizvodnja keramičnih kondenzatorjev, ki • jih gre več kot dve tretjini v izvoz, od tega 60 odstotkov na zahodna tržišča. Do konca leta 1992 nameravajo proizvod- • Ob koncu obiska si je sovjetski minister z zanimanjem ogledal proizvodnjo, zlasti pa še novo proizvodno dvorano za program Keko 3, kjer bo v drugi polovici aprila stekla proizvodnja opreme za keramične kondenzatorje. Celotna investicija 9 milijard novih dinarjev je bila ravno prejšnji teden zaključena. Dvorano je zgradil novomeški Pionir, sovjetom pa tudi ni tuja misel, da bi prav tako halo, vendar precej večjo, lahko isti graditelj postavil v Sovjetski zvezi. Novi znaki, nov režim Bodo v Metliki trge zaprli za promet? METLIKA — Ker je prometna signalizacija v Metliki že lep čas zastarela, nepopolna, skratka neprimerna, je lani posebna komisija metliškega izvršnega sveta naredila predlog za novo, hkrati pa bo s tem delno spremenjen tudi prometni režim v občinskem središču. Osnova vsega tega je odlok o ureditvi prometa v Metliki in uvedba o prometnem režimu. S postavljanjem oziroma talnim označevanjem prometne signalizacije so začeli že lani. delo pa naj bi bilo končano v tem letu. Skupaj bodo na novo postavili okoli 120 prometnih znakov, kar predstavlja tudi precejšen strošek okoli 30 milijonov dinarjev. Med pomembnimi spremembami prometnega režima . Metliki bosta brez dvoma dve enosmerni ulici. Enosmerna bo postala Ulica Osipa Šesta, in sicer od Cankarjeve do samopostrežbe na Ulici Mirana Jarca, ter Ulica na Požek od Vinogradniške do Rajmarjeve gostilne. Več nevšečnosti pa bo povzročila preposed parkiranja v Ulici I. maja Nasploh je Metlika hudo na tesnem s parkirišči. Razen tistega pod kulturnim domom sploh v mestu ni nobenega urejenega parkirišča, kar zlasti ob konicah in ob torkih, ko je v Metliki sejem, povzroča precej težav. Pred kratkim so pri Dolenjskem projektivnem biroju naročili načrt za ureditev parkirišč v Metliki. Razmišljajo pa tudi o tem, da si sčasoma staro mestno jedro, kije prometno najbolj utesnjeno, zaprli za promet. Za to pa je potreben denar, ki ga v Metliki še za druge stvari kronično primanjkuje. A. B. MINISTER NA OBISKU — Direktor Iskre Žužemberk Dušan Lavrič je sprejel na obisk sovjetskega ministra za elektronsko industrijo V. G. Kolesnikova in njegovo spremstvo. Pogovori so tekli o dosedanjem sodelovanju pa tudi o načrtovani povečani medsebojni menjavi. (Foto: T. Jakše) njo povečati kar za petkrat, obseg izvoza pa na 80 odstotkov. Drugi del programa je izdelovanje opreme za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, pri kateri je kar štiri petine avtomatizacije sad lastnega znanja. To izdelujejo za lastne potrebe, ves ostali del pa gre v izvoz. Računajo, da bodo letos iz tega programa iztržili 5 milijonov dolarjev, prav toliko pa tudi v naslednjih letih. Sovjetska zveza je glavni odjemalec te opreme, poleg tega pa so minimalno proizvodnjo postavili že tudi na Kitajskem, sedaj jo postavljajo na Poljskem, tik pred podpisom pa je tudi pogodba za prodajo opreme in tehnologije ter postavitev proizvodnje v Indiji. Za podoben posel se dogovarjajo še z Madžarsko in Čehoslovaško. Pri tem omenimo še, da namerava Iskra letos izvoziti opreme in kondenzatorjev skupno za 10 milijonov dolarjev, kar je še enkrat več kot v lanskem letu. T. JAKŠE Več narediti za zdravje borcev Zaradi prestanih težav in starosti je zdravje borcev vse bolj ogroženo METLIKA — Po številu borcev na število prebivalcev sodi metliška občina v republiški vrh. Po podatkih iz lanskega leta je bilo v tej belokranjski občini blizu 11 odst. vseh prebivalcev borcev. Po podatkih iz prejšnjega meseca ima 516 borcev priznano dvojno dobo 91 pa enojno. Zaradi prestanih težav in starosti je zdravstveno varstvo borcev še posebej pereče vprašanje. Osnovno zdravstveno varstvo bor- naloga socialne in zdravstvene službe. občini priznan status borca, je bilo na klimatsko-zdraviliškem zdravljenj u 106 borcev, kar je precej pod republiškim povprečjem, kjer je takega zdravljenja deležno okoli 20 odst. vseh borcev. cev naj bi zagotavljali v borčevskih dispanzerjih oziroma v prednostnih ambulantah pri zdravstvenih domovih. Vendar borčevska organizacija opozarja na pomanjkljivosti pri delovanju teh dispanzerjev. Pravijo, da te pomanjkljivosti povzročajo zlasti v obrobnih slovenskih občinah precej težav, prav borci na podeželju pa so zdravstveno in socialno najbolj ogroženi. Na delo borčevskega dispanzerja v metliškem zdravstvenem domu vpliva zlasti pogosta menjava zdravnika oziroma njegovo delo v drugih ambulantah. Borci se zavzemajo, naj nega ostarelih borcev na domu postane prednostna Zaradi skrajševanja oskrbnih dni v bolnici postaja to vprašanje vedno bolj aktualno. Zato je vprvi vrsti treba izdelati natančno evidenco borcev, ki jim je potrebna pomoč drugih ljudi. Prav tako nujno je treba izpeljati sistematične preglede borcev, zlasti tistih, ki ne hodijo redno k zdravniku, takih pa je bilo v zadnjih dveh letih po podatkih zdravstvenega doma več kot 16 odst. Poseben problem je zdravilniško-klimatsko zdravljenje borcev. Potrebe po takem zdravljenju so v metliški občini iz leta v leto večje, denarja za to pa je vse manj. Od 890 občanov, kolikor jih je imelo v lanskem letu v metliški Po podatkih metliškega zdravstvenega doma borci najpogosteje obolevajo za boleznimi srca in ožilja in zaradi teh bolezni tudi najpogosteje iščejo zdravniško pomoč, te bolezni pa so tudi najpogostejši vzrok smrti (srčna in možganska kap). Med boleznimi srca in ožilja je na prvem mestu zvišan krvni pritisk. Visoko mesto v obolevnosti borcev zavzemajo revmatske bolezni, sledijo duševne in nevrološke bolezni ter bolezni prebavnega sistema. Na sistematske preglede bodo poklicali vse tiste borce, ki v zadnjih dveh letih niso samoiniciativno obiskali zdravnika. A B. Novomeška kronika KLJUKA — V uredništvu seje oglas* someščanka in povedala, daje že j, petdeseta žrtev kljuke na vratin . ,_ ugledne novomeške podružnice BedPj£ ske banke. Omenjena kljukajetakou" telno zvita, da rada zvije zlasti zen ste. Z zadevo smo seznamu ^ Hribarja, direktorja BB. Obljubil je, j dal kljuko zamenjati. Res bo tako ng lje, saj bo sicer še kdo dejal, daje nesreč kljuka v službi beograjskega P°PU!f" e DREVO — Potem ko je »radian® banalnega vzroka pogorelo ostrešje ža šmn Hili vsi vedeli, da SO ZHCd ža, smo bili vsi veseli, da so začeli* ^ odpravljati, ko se je streha dobes ^ kadila. V sanacijske namene se J _______ .____________ Al . s jv mestno hišo postavil tudi °rjašk> ^ Njegova sicer koristna navzočnos J r | stila nadvse vidne sledove. V asfaU do danes vtisnjena ena od nog Ujj a Zadevo bi lahko poravnali z net ™ j grami asfalta. Druga naloga pa je t J s| je žerjav lahko posredoval, so m S| stfastssssgif ‘ stroške posadili drevo iste ve"HOSh:’vkrož vem mestu pa zaman čakamo, da iz granita posadili vsaj sadiko. blJ. GRADBIŠČE — Gradbišče ^ je izvajalec in investitor v eni ose . J . . WBKa?Sri5S I Vrata, zvezana z nekaj žice, naj • tJt , posebno velika ovira za radoved ^ iskovalne šolarje, ki hodijo vsa mo. Menimo, da si časopisnega j, »Otrok padel v gradbeno jam smeli privoščiti. CEPLJENJE PSOV — Že LtrLjf.iNJc. nov -nov je pomembna tema dolenjske!! , Studia D obveščanje o ceP.be$;rjnofce1 novomeški občini. Vsi lastniki po- res ne morejo biti kaznovani,da jenmi' t. poldneve čepeli pri radijskem sp J ^ « ku in poslušali vse po vrsti, prej J -^1, bili navajeni, daje o tem P01*?: nitjvrst; v našem listu. Letos o tem m bito " » " ce, zato ni čudno, da smo pred d verjg I li možakarja, kije za seboj vlek SŽZSSf^ • steklini. wr ■ Ena gospa je slišala, da so v P« , ni novega direktorja P°z ... dnevom neslanega kruha. h° G , sa bi bil kruh neslan, če bi k nji" r ^ šel direktor, ki se ga z vsemi otepajo? t • Po vojni je v Jugoslaviji o fr legalen večstrankarski siste tfjt leta 1965, ko smo sprejeli zaM’’ &t na stranke »pozabil«. (Bran ganovič) Sprehod po Me®' LETOŠNJI VINSKI Y>Gl^j ki bo na vseh treh metliških trg; ^ ^ cL>f>rr» rU/rvričr^n irt \l DTJIlSKl K*ei* NA skem dvorišču in v grajski klet' ^ 21. maja, bodo igrali nasledp)1^^ yet' Ivan Pugelj, Nagelj, Brodniki, 1° fjpf derber, Medijski odmev, Lipa. . jatelji. Rž, Cof, Lojtrca >n.cl'"bo'!‘ Gradišnik. Glasba za zabavo m PIC3 tri dni od 17. do 24. ure. ..jggEDi Y TUDI NA 7. VINSKI VHzK^jk modna revija delovne organiza j ^ sicer v petek, 19. maja. Tudi eoiftv poletne modele te največje del .es3>;. nizacije v Beli krajini prikazova K ^ znane ljubljanske plesne skupi rivab Pričakovati je, da dekleta ne bt Mod'1 la dežja, kol seje v preteklosti zg “SfMODRE KORNIKE g DIA D je še vedno popularna, v..(f nieno oddajo zamenjala oddaj»o 'lg||ko; zastonj. Modro kroniko si boo . t0§r‘ živo ogledali tudi obiskova jnf Vinske vigredi. Cigan, KrjavcJ bodo zabavali goste v soboto, T f PRI PRAVU ALCI VINSKE^ Dl 89 so povabili k sodelovanju n* folklorne skupine: Semič, Boja pre|0li: tolklorne skupine: oem«-, » c prelo>» trg, Adlešiči, Vinica, Črnomelj' folklort manjkali pa ne bodo tudi metJi ya i» sti in skupina z otoka Paga. * , bo manjkalo, saj bodo v grajski j pp li: oktet Vitis, klapa s Paga m ^1^ ski zbor Bela krajina. ,B°P® niZata|' zabavni program bo veljal oj®*1 4 # Vinske vigredi nekaj manj k ""po DOLGEM ČASU BO V V KULTURNEM Kardelja spet kulturna Prlnrte|cst*J poldne za učence srednje soi e(ji poldne za učence srednje s«'- razretk usmeritve in mladino višji Q\gjtr osemletke, zvečer pa za odrast • ka igralca Goran Matovič m pro8so bi- » %£*** SV0jll] ruf fcmberk varstven i,!'', IdO VIDEZ? Nekateri I i svetov t da je Ribnica prav- I v«1 karka»fn-jSama ve'ika skladovnica drv, fi jo;da ' ,Vlidez naseUa- Spet drugi pa meni-J okra,, eP° zložena drva kraju celo v ■ ,v čisto u. Je treba prej poskrbeti za bolj ^niro m tudi strugo Bistrice. IZ NKŠIH OBČIN Sofinanciranje odvisno od volje v občinah Črnomelj o Dolenjskem listu — Poudarek vsebini ČRNOMELJ — Čeprav je časopisni svet Dolenjskega lista že pred časom dal pobudo, naj bi problematiko tega časopisa podrobno razčlenjevali najprej na svetih za informiranje Dri občinskih konferencah SZDL, so Črnomaljci prvi, ki so sledili tej pobudi. Črnomaljci so na nedavni seji menili, da je vodstvo časopisa najbrž premalo agresivno, vztrajno, kar se tiče sofinanciranja pa tudi odnosa Dolenjskega lista do ustanoviteljic, saj bi se od njih gotovo dalo iztržiti več denarja. Niso skrivali želje, da bi njihovi občini v časopisu namenili še več prostora. Sicer pa so pohvalili, da Dolenjski list doživlja napredek pri informiranju, čeprav bi se z nekaterimi prijemi — na primer več komentarjev in manj poročanja — dalo narediti časopis še bolj privlačen. Poudarili so, da vsebina časopisa ne sme stagnirati, ampak mora napredovati, saj tudi zahtevnost bralcev raste. Glavni urednik in vodja tozda Drago Rustja je ob tem dejal, da so izkušnje pokazale, kako nobena agresivnost, kar je tiče sofinanciranja, prav nič ne zaleže. »Pri Dolenjskem listu smo na sofinanciranje ustanoviteljic že skoraj pozabili. Prepuščeni smo namreč svobodni volji v občinah, zato je denar, ki ga dobimo od njih, pičel. Lani je bil delež sofinanciranja le 2,7 odst.« Odgovorni urednik Marjan Legan pa je pojasnil, daje Dolenjski list med redkimi časopisi, ki jih ekonomska kriza ni toliko prizadela, da bi morali do onemoglosti prikrajšati bralce. »Tudi naklada pove, da smo se le obdržali. Kar pa se tiče vsebine, smo prišli na rob, ko ne moremo več krčiti novinarskega dela časopisa. Po drugi strani pa je to priložnost, da izboljšamo kvaliteto pisanja. Seveda pa se bomo trudili, da se bomo čimbolj približali potrebam in zahtevam bralcev, pri tem pa bomo v veliki meri upoštevali izsledke ankete, ki smo jo med našimi bralci opravili konec preteklega leta.« M. B.-J. NOV DOM ZA JUBILEJ RAKITNICA — Gasilsko društvo Rakitnica v ribniški občini bo junija slavilo 70-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi novi gasilski dom, ki so ga gradili kar pet let, in krstili novo gasilsko brizgalno. Gradnjo doma so začeli tako rekoč iz nič. Med krajani so izvedli dve nabiralni akciji za zbiran-I je denarja in materiala, vsi pa so popri-I jeli tudi pri prostovoljnem delu. V novem ghasilskem domuje več prostorov, ki pa niso vsi namenjeni le gasilcem. ra*™ i iiil.il t IZ NlkŠIH OBČIN Lli Komunisti o nalogah pri prenovi SZDL Poudarek pluralizmu ČRNOMELJ — Tukajšnji komunisti so na svoji nedavni seji govorili o usmeritvah za volilno-programsko sejo, ki so jih podprli, ter o nalogi komunistov pri prenovi SZDL. Ob tem so poudarili, da pomeni zanje prenova SZDL zahtevo, da se Socialistična zveza usposobi in odpre za pluralizem samoupravnih interesov socialistične civilne družbe, jih demokratično sooči in poveže v tok prizadevanj za družbeni napredek. Med te naloge sodi med drugim temeljitejše udejanjanje partijskih dokumentov. S trezno in strpno razpravo bodo oblikovali odnos do dokumentov SZDL in ZK, ki govorijo o političnem pluralizmu. K nastajanju teh. pravil in v javno razpravo bodo pritegnili čimveč ljudi, saj je le to pot do demokratične, v svet odprte slovenske in jugoslovanske druže, ki bo razvojno bogata, tržno usmerjena, tekmovalna in ki bo spoštovala človekovo dostojanstvo. Komunisti bodo sodelovali tudi pri pripravi predloga programa Socialistične zveze in oblikovanju novega statuta SZDL ter pri ostalih javnih razpravah. Več dela, več stroškov zobarjev Občani, ki obiskujejo zobozdravstveni ambulanti v Netretiču in v Bosiljevu, navadno po slabo opravljenih storitvah poiščejo pomoč v Črnomlju ČRNOMELJ — Na nedavni seji zborov črnomaljske občinske skupščine je delegat iz krajevne skupnosti Adlešiči dal pobudo, naj bi tukajšnja zdravstvena skupnost sklenila sporazum z zobozdravstvenima ambulantama v Netretiču in v Bosiljevu onkraj Kolpe. Predlog je podkrepil s tem, da uporabniki zobozdravstvenih storitev ne pridejo na vrsto v črnomaljskem zdravstvenem domu, zato odhajajo na Hrvaško, kjer pa morajo plačati vse stroške. S pomočjo sporazuma, ki so ga predlagali Adlešičani, pa bi na Hrvaškem za storitve plačevali le participacijo. V črnomaljski zdravstveni skupnosti so povedali, da je sklenitev sporazuma načeloma možna, zanj pa bi bili najbrž zainteresirani tudi na Hrvaškem, saj bi zanje pomenil večji priliv denarja. Za tukajšnjo zdravstveno skupnost pa bi bila to dodatna finančna obremenitev. »Ta sporazum bi gotovo prišel v poštev, če v naši občini ne bi bilo dovolj zobozdravnikov, vendar pa pri tem — glede na število prebivalcev dosegamo republiško povprečje. Poleg tega imamo v samoupravnem sporazumu o postopkih uresničevanja pravic zdravstvenega varstva zapisano, da se morajo ljudje posluževati zdravstvenih storitev v najbližji ambulanti kraju bivanja ali zaposlitve. Menim tudi, daje kakovost storitev v omenjenih hrvaških ambulantah vprašljiva, ker so slabo opremljene,« je dejala tajnica črnomaljske zdravstvene skupnosti Antonija Mrzljak. Da so storitve v ambulantah v Netre- tiču in v Bosiljevu zares slabe, je potrdil tudi zobozdravnik v črnomaljskem zdravstvenem domu dr. Antun Cero-vac, saj prihajajo pacienti po slabo opravljenem delu po pomoč v Črnomelj. Sicer pa pridejo v Črnomlju tisti z bolečinami ali počeno protezo na vrsto takoj, za naprej pa so naročeni po potrebi; čakalna doba za občane, ki nimajo bolečin, je mesec do mesec in pol. Čakalna doba za protetiko je pri borcih okrog tri leta. Vendar to ni dejanska čakalna doba, ker prihajajo na sistematične preglede in zobozdravnik predvidi, kdaj se bo pojavila potreba po protetič-nih storitvah. V drugih ambulantah pa čakajo na protetiko približno leto, čeprav so se v zadnjem času, ko seje participacija znižala, naročila zelo povečala. Lani pa celo tisti, ki so bili poklicani, niso prišli, tako da je zobozdravnikom celo primanjkovalo dela pri protetiki. »Sicer pa čakalna doba ni odvisna od KOČEVCI NA SEJMU GRADBENIŠTVA GORNJA RADGONA, KOČEVJE — Se danes in jutri, se pravi do 7. aprila, bo v Gornji Radgoni odprt 5. jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Na njem sodelujejo tudi Komunala-razvojni center Kočevje, Medobčinski računalniški center Kočevje—Ribnica in Kovinar Kočevje, ki v sodelovanju z Mikrodato Maribor prikazujejo programsko opremo, s katero so postali učinkovitejši in uspešnejši. Turistično deviška Kočevska Za turizem je premalo reklame in informacij — Za večino domačinov in tujcev je ta del nase domovine neznanka — Premalo izkoriščen lovski turizem KOČEVJE — »Sedanje življenje Turističnega društva Kočevje je zreducirano na občasno prodajo turističnih spominkov«, je med drugim ugotovljeno v študiji o revitalizaciji občine Kočevje. V ZMAGI MOKRONOG ZADOVOLJNI S PLAČO MOKRONOG — Z debelino kuvert z osebnimi dohodki za februar je bila večina med 38 delavci mokronoške Zmage zadovoljna. Kot je povedal obratovodja Milan Borštnar, se povprečna plača suče nad milijonom, najvišjo je prejel delavec za 96-odstotno doseganje norme, in sicer okrog 1,7 milijona din, najnižjo plačo pa je dobila delavka z bolniško in 25-odstotnim doseganjem norme (okrog 460.000 din). Zdaj potemtakem ni več razlogov, da bi mokronoški delavci Zmage šli protestirat in štrajkat pred matično delovno organizacijo v Ljubljano, kot so zagrozili, če ne bodo razčistili, ali imajo res Ljubljančani višje ovrednoteno točko kot Mokronožani. Prav ta misel je prizadela in ogorčila dosedanjega predsednika TD Kočevje Staneta Jajtiča, ki je na nedavnem občnem zboru društva v poročilu o delu društva v zadnjem obdobju povedal, da je TD v zadnjih dveh letih sprejelo preko 20 skupin naših izseljencev in še vedno prihajajo njihova pisma, da so na poti po Jugoslaviji bili najlepše sprejeti prav v Kočevju. Podobno velja tudi za druge skupine izletnikov iz domovine in tujine, ki napovedo svoj obisk vnaprej. Priznal pa je, da izletnikom in turistom res ne morejo kaj dosti pokazati. Le muzej, jezero, cerkve; ni pa za ogled prirejena nobena kraška jama, potovanje po občini otežujejo slabe ceste, Kočevje nima nočnega lokala, z svoje delo društvu manjka denarja itd. Premalo posluha za razvoj turizma kažejo tudi delovne organizacije. V razpravi je bilo izrečenih več predlogov, kako delo društva oživiti. Za obisk svoje 600-letne domovine in iskanje svojih korenin kažejo veliko zanimanja Kočevarji, kočevski Nemci, nekdanji prebivalci teh krajev, ki jih je po svetu okoli 55.000. Minili so časi »utrujenih turistov«, ki so prišli v letovišča počivat. Zdaj prihajajo spočiti turisti, ki si žele tako imenovanih aktivnih počitnic, se pravi hoje, izletov v naravo, obiskovanja pragozdov, plavanja, čolnarjenja, jahanja, kolesarjenja, predvsem pa lepe narave in svežega zraka in prav tega je na Kočevskem dovolj. Agencija Kompas, ki ima izpostavo tudi v Kočevju, nima nobenih reklamnih obvestil o tem. kaj naj bi si turisti na Kočevskem ogledali, da bi ta obvestila posredovali poslovalnicam drugod in bi one organizirale potovanja na Kočevsko. Zato predvsem Kočevci odhajajo na izlete drugam. Nakazana je bila še vrsta drugih možnosti za turizem, posebej pa je bilo poudarjeno, da niso dovolj izkoriščene možnosti lovskega turizma. Ugotovljeno je bilo tudi, da za študij turizma in gostinstva ni razpisane nobene štipendije, čeprav je na kočevski srednji šoli nekaj kandidatov, ki se zanimajo za študij tega področja. J. PRIMC Najprej šolo Stari Cerkvi Tako bo tudi Kočevje rešeno grožnje s tretjo izmeno — Gradnja se začne že ta mesec — Slabi plačniki KOČEVJE — V zadnjem času je bilo več razprav o spremembi vrstnega reda gradenj in obnov osnovnih šol v občini Kočevje. Nazadnje je minuli četrtek razpravljala o tem občinska skupščina. Delegati so osvojili predlog, naj bi bila najprej na vrsti gradnja osnovne «.inDe , "Lranjice—Ornuška vas—Sta-Spanov ■'Panov most, še zlasti odseku s SlpiBš Kmetje bodo morali še počakati j||j Ton. i * rcbclno in ni#»n nr#»rIc#»rIniU I I ^ i 1 1 ■ Ifll* 'cOniPm ' . . »iivonjiii m i busi, Tn ,"].P° nJ«i vozijo tudi trije avto-KK SZDl t* za*ltevo podpirata tudi reb«lno in njen predsednik 14 RS ez’.,y«dtem ko ji predsednik sve-^zema Vrek odločno nasprotuje in se o» Jani snrair ■ru8e. P4*5«!4«- Razjarjeni kra-frta, da (Italije to del strateškega na-1? PoasfahiraitOV" Prednik potem, ko bo t/f svojih i, ',yse kozje poti okoli sebe in ■ žavo ali . cenikov, ustanovil lastno dr-m«r ie 5„iVsaJ krajevno skupnost, o če-V ČrL8 ?sno razmišljal?! pokoW1MA MILOŠEVIČ PRAV? — sodnik za prekrške Tone Gh Predsedstvo OK SZDL Trebnje zaenkrat še brez člana iz vrst Slovenske kmečke zveze — Živahna razprava na seji OK SZDL za in proti________________ TREBNJE — Nenavadno živahna razprava seje na seji občinske konference SZDL razvnela že ob dopolnitvah in spremembah pravil občinske organizacije Socialistične zveze. To je bila pravzaprav kar dobra iztočnica za predvidoma osrednjo točko dnevnega reda te seje, in sicer o političnem pluralizmu in prenovi SZDL, kolje ugotovil tudi predsednik MS SZDL za Dolenjsko Jure Perko. besedah bi podobno lahko terjale tudi zelo množične družbene organizacije in društva, kot sta Rdeči križ in gasilci. Po mnenju Naceta Sile naj si Slovenska kmečka zveza pribori mandat v P OK SZDL s svojo aktivnostjo. ,^ovensk° kmečko zvezo Prav!« Pr,edami; >>v l«m je imel Miloševič 24 avte,^ smo Glogovška povprašali Pravmisliu,0 tolJT|ačenje, kaj je pravva-deleeai,> K< temi besedami, ki so razburile lili, Ha d^'mogrede; ti so odločno zavr-karnarn«i ”Jil°5eyic sploh imel prav, na Ju8osla°I ;epkažej° lud> zadnji dogodki 'alte detJ,- Po mnenju Cirila Pungartnik JugoslL eikažej°lucl' zadnji dogodki v k1' lake doki!' P° mr|enju Cirila Pungartnika I ru,n. ob t ■C Sp'ob ne sPadajo na tak fo- »Pim *-rn Pii mil n»» uro i-i nlntin roirolu I \i rum,ob|a.'e sp'°b ne spadajo na tak fo-ei ’>ein' Pa mu ne gre iz glave parola e|( eovšek "rer’.cm Volk, ein Reich.« Glo- pi' viz _ nam ie Doiasnil Ho i« I c»Il Fiih K«c i/, giavc puiuiu ■ govšek „ er’ em Volk' ein Reich.« Glo- I vi« Prav’TJe Pojasni!, daje imel Miloše- I v«&tranL, ,JC Sloveniji očital, da hoče I "bnašaml? j sist«m, ker se neodločno I r°P ne teb 'aznih zvez, ki niso r r H ^ tu Krajevna konferenca SZDL Trebnje je podprla, da bi v delo fronte bolj vključili tudi nova družbena gibanja, ki prinašajo demokratičnega duha. Predsednik občinske skupščine Nace Dežman, ki se je že na predsedstvu OK SZDL zavzel, da bi morali SZDL čimbolj spraviti med ljudi, je menil, da bi morali pustiti v predsedstvo tudi člana podružnice Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. 1300 članov te zveze ne bi smeli prezreti. Po Dežmanovih besedah verjetno tudi predsedstvo RK SZDL ni ustrezno sestavljeno, saj je iz skoraj samih funkcionarjev. Po mnenju sekretarja občinskega sindikalnega sveta Mirana Juraka naj bi iz predsedstva občinske frontne organi- zacije izvzeli vsaj sekretarja drugih družbenopolitičnih organizacij. T udi po besedah partijskega sekretarja Milana Kranjca bi bilo prav, da pridejo namesto poklicnih politikov v predsedstvo OK SZDL, toda lega ne bi smeli »zacementirati«. Tudi Ciril Pungartnik je prepričan, da Slovenski kmečki zvezi pripada mandat; po njegovem ne bi bilo prav, da so na občinski ravni bolj starokopitni kot na republiški. In na koncu je rezultat glasovanja pokazal, da bo SKZ Trebnje morala • Zaradi preobremenjenosti člana predsedstva OK SZDL Štefana Kamina, odgovornega za družbene dejavnosti, so na tajnih volitvah med 3 kandidati za novega člana P OK SZDL namesto Kamina z 22 glasovi izvolili Jožeta Falknerja. Predsednik OK SZDL Pavel Žagar je pojasnil, da SKZ ne kaže kakšnega posebnega interesa za vključitev. Sekretar OK SZDL Tone Perparje rekel, da SKZ hoče. naj bi jim bila SZDL tehnični servis, da pa kmetijska zadruga SKZ izdatno pomaga. Toda po Perparjevih počakati na prenovo SZDL Slovenije in spremembo njenega statuta, če jo bodo tedaj smeli vključiti s P OK SZDL. Od 30 delegatov so bili le trije proti in eden vzdržan. P P. zobozdravnikov, ampak od tehnikov, kijih imamo le 6, medtem ko je prvih 8. Potrebovali bi vsaj še enega tehnika, a bi ga morali zaposliti na lastne stroške,« pove dr. Cerovac ter doda, da črnomaljske zobozdravstvene ekipe močno presegajo republiško normo, a zaradi tega niso plačane nič več. Nasprotno, slišijo očitek, da z več dela povzročajo le večje stroške. M. BEZEK-JAKŠE šole v Stari Cerkvi, obnova šole na Reški cesti v Kočevju (bivša Bračičeva šola), ki je bila doslej na prvem mestu, pa naj bi se pomaknila kar na zadnje mesto. Z gradnjo šole v stari Cerkvi bi rešili več drugih šolskih zagat, saj bi na to šolo preusmerili 6 oddelkov sedanje kočevske šole (vozače) in še šolarje iz Željn. Prednosti so tolikšne, da so se delegati kar hitro odločili za novi predlog. Po načrtih se bo že ta mesec začela prva faza gradnje nove šole v Stari Cerkvi, pozimi bo na vrsti druga faza, naslednjo pomlad pa tretja. Tako bi se pouk v novi šoli začel jeseni 1990, s čimer bi se tudi izognili uvajanju tretje izmene pouka na osnovni šoli v Kočevju. Plačilo odvoza smeti ali davek na stanovanja? Črnomaljci le za plačilo opravljenih storitev ČRNOMELJ — Gotovo malokateri ali pa celo noben odlok v črnomaljski občini ni bil tolikokrat obravnavan na sejah različnih organov in zborov kot prav odlok o ravnanju z odpadki na območju občine. Pripravljala odloka so se dobro zavedali, da vanj ni moč zajeti vseh podrobnosti, ki se tičejo ravnanja z odpadki, da pa je pripravljeno gradivo dobro napotilo tako za občane kot za organizacije in tudi Komunalno organizacijo, kako ravnati z odvečnimi stvarmi. Zataknilo se je pri tem, kako zaračunavati odvoz smeti. Doslej so namreč občani plačevali od kv. metra stanovanjske ali poslovne površine, čemur pa so se ostro uprli. Njihov predlog je bil plačilo po številu družinskih članov. Pri starem obračunu je vztrajala le Komunalna organizacija, ki je svojo odločitev utemeljevala z razbremenitvijo družin z več otroki, ki se stiskajo v manjših stanovanjih, medtem ko bi udarili po luksuzu ljudi, ki se šopirijo v velikih stanovanjskih hišah. Vendar s to utemeljitvijo komunalci niso bili niti preveč logični niti prepričljivi. Ljudje namreč niso povsem prepričani, da gre Komunalni organizaciji za socialo. Poleg tega je zaračunavanje odvoza smelipokv. metru davek na stanovanjsko površino, davek pa ljudje že plačujejo drugam. In ne nazadnje, merilo, ki ga predlagajo komunalci, ni spodbudno za občane, katerih cilj naj hi bil, da bi ustvarili čim manj odpadkov. Zlasti pa bi morali vedeti — in to komunalni delavci najbrž tudi vedo — da ljudje, ki živijo v zasebnih hišah; četudi imajo te veliko površino, »pridelajo« manj smeli kot oni v stanovanjskih blokih. Zato zagotovo drži, da je lahko edino primerno merilo za obračun stroškov odvoza odpadkov količina teh in ne kvadratani meter površine. Le tako bodo občani zares plačali le opravljeno storitev. M. BEZEK-JAKŠE V poročilu in razpravi je bilo ugotovljeno, da denar za investicije v šolstvu, ki ga zbirajo na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma, priteka dokaj redno, so pa tudi nekatere, predvsem manjše delovne organizacije, ki ne plačujejo redno sprejete obveznosti. Med večjimi podjetji ne plačujeta redno Itas in Tekstilana, ki sta v težavah. V razpravi o tem programu je bilo poudarjeno, daje kljub vsemu le treba prenoviti lesene pode v Bračičevi šoli v Kočevju, kar je tudi zahteva sveta staršev. Razveseljivo je, da nameravajo na območju, ki ga pokriva šola v Stari Cerkvi uvesti samoprispevek za nabavo opreme za to šolo. Poudarjeno pa je bilo še, da je potrebno sprejete samoupravne sporazume spoštovati in proti tistim, ki jih ne, ukrepati. J P. Mirnsko upanje za boljši jutri je potrjeno Za samoprispevek v KS Mirna glasovalo 72,7 odst. volilcev MIRNA — Nedeljskireferendum za tretji samoprispevek v krajevni skupnosti Mirna je izjemno dobro uspel. Udeležba volilnih upravičencev je bila kar 96,4-odstotna, za 2-odstotni samoprispevek za naslednjih pet let pa je glasovalo 72,7 odstotka volilcev. Za jih je največ glasovalo na Trbincu (95,3 odst.), najmanj pa na Cirniku (86,5 odstotka). »Ljudje so spoznali, da jim ponujeni program omogoča hitrejši razvoj, ureditev komunalne infrastrukture, od cest do vodovodov, kanalizacije in javne razsvetljave. In tudi to, da tega ne bo moč uresničiti brez lastnega prispevka, tudi v denarju. Naši krajani dobro vedo, da lahko le tako pričakujemo tudi pomoč širše družbene skupnosti, bodisi samoupravne komunalne in cestne skupnosti ali pa, denimo, območne vodne skupnosti Dolenjske. Krajani so znova dokazali visoko stopnjo zavesti, zaupanja vodstvu KS, hkrati pa tudi zadovoljstva nad doslej doseženim v naši krajevni skupnosti. Naj znova spomnim, da smo naredili z denarjem drugega samoprispevka kar 50 odstotkov več kot, smo načrtovali. Moram pa reči, da so bili ljudje zadovoljni tudi z obveščanjem po radiu in v Dolenjskem listu. Mislim, da se v »Dolenjcu« pomembno prispevali za uspešen izid referenduma, za kar se vam toplo zahvaljujem.« je povedal predsednik skupščine KS Mirna Stanislav Pančur. P. P il IZ NKŠIH OBČIN ra IZ NKŠIH OBČIN Razšli so se brez odločitve Po burni razpravi so v zboru združenega dela preložili glasovanje o zvišanju pri-spevne stopnje za družbene dejavnosti — V dvojni ali celo trojni vlogi BREŽICE — Delegati zbora združenega dela so na četrtkovi seji razpravljali o predlogu, da bi izgube v občinskih družbenih dejavnostih pokrivali s prilaga-janjem prispevne stopnje. L začetkom maja bi tako prilagajanje pomenilo zvišanje prispevne stopnje za 0,37 odstotka, kar je glede na lansko leto 13-odstotno povečanje prispevne stopnje v družbenem proizvodu. Predstavniki interesnih skupnosti so so nekateri izmed njih priznali, da ta- če še naprej obremenjevati in daje nujno poiskati rešitve kako drugače. prepričljivo prikazali nevzdržen položaj v šolstvu, zdravstvu, socialnem in otroškem varstvu ter drugih dejavnostih. Navedli so konkretne ukrepe, kijih že izvajajo ali jih pa še bodo, da bi zmanjšali izgube. Čeprav so bili delegati s stanjem v družbenih dejavnostih občine že prej seznanjeni v pisni obliki. krat, ko so se v svojih okoljih odločali, niso vedeli, da je stanje tako porazno. Tudi iz tega razloga smo na seji slišali predlog, naj se odločanje preloži na naslednjo sejo. Delegati so se namreč znašli v takem precepu, kot že dolgo ne. Iz svojih podjetij so v glavnem odšli z jasnimi stališči, da gospodarstva ni mogo- Znanje? Ne, hvala! Brežice: bedna ponudba kadrovskih štipendij Delegati so tokrat zares močno občutili svojo dvojno ali celo trojno vlogo: kot člani družine, kot porabniki družbenih dejavnosti in kot delavcj v združenem delu. Kako se odločiti? Če se odločijo za neposredne interese svojih podjetij, bo to zelo zmanjšalo raven zdravstvenih, šolskih, socialnih in drugih storitev, kar bo vplivalo na standard, zdravstveno stanje in izobrazbeno strukturo delavcev. Na drugi strani delegatske tehtnice je povečanje prispevnih stopenj, kar bo še bolj osiromašilo že tako revno gospodarstvo v občini, v daljšem časovnem obdobju pa ga privedlo tudi do tega, da ne bo sposobno financirati dhižbene dejavnosti. Kako torej v tem krogu brez izhoda? BREŽICE — Kaže, da so bile razprave in posveti o odlivu mladih izobra- ženih kadrov v bolj razvile občine zaman. Strokovnjake lahko praviloma pridobi le gospodarstvo, ki je sposobno stabilno poslovati in planirati politiko štipendiranja in zaposlovanja. Obnašanje brežiških delovnih organizacij je vse prej kot podjetno. Za šolsko leto 1989/90je bilo v brežiški občini razpisanih 72 kadrovskih štipendij, karjece-lo četrtino manj kot lansko leto. Na srednjih, višjih in visokih šolah se bo s pomočjo kadrovskih štipendij šolalo le 21 dijakov in študentov. prodajalce, a prav nobene za srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Slovin, ki tudi temelji na kmetijski proizvodnji, se sploh ne pojavlja kot štipenditor v skupnem razpisu kadrovskih štipendij. Terme Čatež ob osmih štipendijah za kuharje in natakarje razpisuje še po eno za fizioterapevta in diplomiranega ekonomista. Taka je torej skrbna politika štipendiranja, za katero se vsepovsod zavzemamo, a očitno ne pri pravih ljudeh in ne na pravih mestih. B. DUŠIČ Čeprav so delegati iz svojih sredin prinesli večinoma negativna stališča do predloga o povečanju prispevnih stopenj, se na zboru niso opredelili za glasovanje. Preveč je še stvari, o katerih se morajo pogovoriti. Pa tudi sklepčnost je bila zopet na meji. kar je povsem nerazumljivo glede na pomembnost odločanja in njegovih posledic za podjetja. Po dolgih in burnih razpravah so delegati sklenili, da bodo o predlogu prilagajanja (zaenkrat to pomeni povečanja) prispevnih stopenj za družbene dejavnosti odločali še v delavskih svetih. B. DUŠIČ Za ponazoritev naj navedemo, da je samo krška TCPDjuro Salaj za izobraževanje na V„ VI. in VII. stopnji razpisal 53 štipendij, sevnišjca Lisca pa 20, od tega kar 15 za šolanje na višjih in visokih šolah. Omeniti velja, da je od osmih razpisanih štipendij za visoko izobrazbo pet razpisalo brežiško negospodarstvo. Le kakšna je to ekonomska logika? Kot da gospodarstvo ne potrebuje znanja ali se ga celo boji! Čeprav sta kmetijstvo in turizem prednostni panogi v občini, je Agraria razpisala le pet štipendij za mesarje in • Partija ima vse niti v rokah. Njen zgodovinstci trenutek jejasen, in če ne bo naredila korakov, kijijih ta trenutek nalaga, bo najbrž tudi zgodovinsko odgovorna. (Dr. Dimitrij Rupel v pogovoru o »zdravih silah« v Sloveniji, Teleks, 30. marca). - Rojaka Franca Šetinca (drugi z leve) je Občin- SREČANJE Z BREŽIČANI-ska matična knjižnica Brežice minuli teden povabila na razgovor o njegovi zadnji knjigi Vzpon in sestop. Pogovor je vodil Franci Hedl. V središču zanimanja so bile kosovske razmere, možnosti za politični pluralizem, položaj Socialistične zveze, njena samostojnost oziroma podrejenost ter problematika izgnancev. (Foto: J. Teppey) Gasilci drugačni od kulturnikov Sekcijska razprava o društvih in organizacijah razkrila že znane probleme KRŠKO — Občinski konferenci SZDL Krško zagotovo ne grfe odrekati dobrega namena, ko seje odločila, da organizira sekcijsko razpravo na temo Vloga, položaj in pogoji delovanja družbenih organizacij in društev v občini Krško. Kljub skrbnim pripravam na razpravo pa razprava ni dala pravega odgovora, kako naprej. To je po svoje čudno, kajti doslej je bilo v krški občini slišati veliko pripomb o vlogi in položaju društev, zato O KULTURNI DEDIŠČINI SEVNICA — Z občinske konference Socialistične zveze v Sevnici so sporočili, da bo okrogla oziroma sekcijska razprava o stanju in varovanju naravne in kulturne dediščine v sevniški občini v torek, 11. aprila, ob 18. uri v poročni dvorani na sevniškem gradu. Torej razprave v četrtek, 6. aprila, kot so sprva predvidevali in smo jo tudi najavili, ni bilo. NAREJENO DOMA SEVNICA Projekt razvoja hribovitih kmetijskih področij v sklopu akcije »Narejeno doma« vključuje tudi sevniško občino. Medobčinska gospodarska zbornica Posavja naj bi po besedah sekretarja Maksa Unetiča oblikovala programski svet za usklajevanje aktivnosti, predvsem preko temeljnih organizacij kooperantov v Posavju. V sevniški občini je bilo doslej največ narejenega na programu suhega sadja, še zlasti v krajevnih skupnostih Studenec, Primož in Tržišče, od koder prihajajo na slovenskem tržišču cenjene posušene hruške maslenke. Kot pravi Irena Zupan iz tozka Kooperacija sevniškega M-Kmetijskega kombinata, naj bi poslej v sušenje zajeli vse sadne sorte, ki so primerne za sušenje. Pripravljajo dve sušilnici, da bi lahko sadje sušili neodvisno od vremena. Zaenkrat bo začela poskusno delovati ena na vzorčni kmetiji, in to še letos. Pripravljena je že tudi študija o možnostih plasmaja suhega sadja. so pri občinski konferenci pričakovali dober odziv že na anketo, ki soje opravili precej pred sekcijsko razpravo. Društva, organizacije in njihove zveze pa so že pred razpravo dobili informacije« ciljih sekcijske razprave in teze zanjo, a seje na razpravi pokazalo, da so udeleženci uporabljali že doslej znani besednjak, zaradi katerega javne razprave ne bi bilo treba organizirati. Daje z, vso to dejavnostjo v krški občini, ki po tej strani nikakor ne namerava biti provinca, nekaj narobe, seje pokazalo tudi v veliki skupščinski dvorani. V občini namreč deluje okoli 150 društev in organizacij, vendar je prišla na razpravo le približno polovica predstavnikov teh društev. Nadalje je bilo opaziti med njimi ljudi, ki so že dolga leta duša tega in takega delovanja, medtem ko mladih med njimi spet ni bilo. Sicer pa je bila na razpravi opravljena neke vrsie inventura, kjer so predstavniki društev in zvez podali podatke o številčnem stanju, pomanjkanju denarja, prostorov za delovanje itd. Več kot jasno pa je, da se v takem gospodarskem položaju društva in organizacije zaman nadejajo močnejših finančnih injekcij, še manj možnosti je seveda, da bi katero med njimi dobilo nove prostore. Zato bi bil nemara pravi odgovor na vse zagate in odprta vprašanja, da bo pač treba ubrati druge poti. Predvsem bo treba moralno in tudi materialno podpreti vse tiste aktiviste, ki so sploh še pripravljeni delovati. Posebna komisija bo po sekcijski razpravi pripravila povzetek razprave in oblikovala sklepe, a to ne bo niti malo lahek posel. Težko bo namreč strniti probleme gasilcev na eni strani in, recimo, na drugi društva prijateljev mladine ali kulturnikov. Zato bodo morale biti prihodnje razprave na to temo organizirane po skupinah, kjer bo mogoče lažje najti soglasje. j SIMČIČ TERME ČATEŽ — Bolnike ob prihodu na zdravljenje naprej testirajo. Na sliki: meijenje funkcionalnih zmogljivosti in pljučne kapacitete (Foto: J. Teppey) Za Terme v svetu ni nobenih meja Septembra še rehabilitacijski oddelek na Kitajskem ČATEŽ — Petkova otvoritev oddelka za celovito funkcionalno medicinsko rehabilitacijo bolnikov z ankilozirajočim spondilisom v Termah pomeni priznanje vsem zdravstvenim delavcem zdraviliškega kolektiva, priznanje za petindvajset let neprekinjenega strokovnega dela in izpopolnjevanja pod vodstvom prof. dr. Antona Franoviča. Zdravilišče je s tem dobilo posebno mesto v slovenskem zdravstvu. . V Sloveniji je blizu 10 tisoč tovrstnih bolnikov, približno tisoč pa je takih, ki jim grozi invalidnost. In prav tem poskušajo pomagati na Čatežu ter preprečiti njihovo prezgodnjo upokojitev, socialno ogroženost in hude psihološke posledice napredujoče bolezni. Bolnike včlanjujejo v društvo in jih izobražujejo za zdravljenje doma. Ko v Termah končajo seminar o svoji bolezni, jih pripravijo na to, da se sami spoprimejo z njo, ko zapustijo zdravilišče ali bolnišnico. Na Čatežu so v minulih dveh desetletjih uveljavili več vzporednih zdravstvenih programov in si tako ustvarili sloves doma in na tujem, med bolniki in turisti, ki si želijo zdravega in dejavnega oddiha. Paciente že vrsto let pošiljajo v Terme klinike iz Stockholma, Gotebor-ga in Tel Aviva. Tudi to je priznanje za njihove zdravstvene dosežke. Med prvimi nalogami, ki jih namerava uresničiti novoustanovljeni oddelek za medicinsko rehabilitacijo, je strokovno izobraževanje slo- venskih zdravnikov in drugega osebja ter ustanovitev mednarodnega centra za rehabilitacijo bolnikov z ankilozirajočim spondiliti-som. Na dr. Franoviča seje te dni obrnilovtudi revmatološko združenje in Šanghaja z željo, da bi jim Terme pomagale septembra ustanoviti tak oddelek na Kitajskem. J.T. BAZEN BODO GRADILI Na vrsti ukrepi OK SZDL Krško sprejelo dopolnila o ekološki ogroženosti KRŠKO — Po zaključku javne razprave o poročilu o ekološki ogroženosti v občini Krško je predsedstvo občinske konference razpravljalo o poteku javne razprave in seveda končno poročilo o tej razpravi dopolnilo s pripombami, ki sojih dali občani. Zaključna stališča bodo sprejeli na seji OK SZDL Krško, ki jo bodo pripravili do 15. aprila. V javni razpravi so občani zahtevali, da je treba določiti izvajalce in roke za izvajanje ukrepov na področju ekologije. Posebno mesto naj bi v poročilu dobilo tudi informiranje o ogroženosti okolja, ki naj bi potekalo preko že uveljavljenih informativnih sredstev. Poročilo bodo dopolnili še z zahtevami iz razprave, ki pa bodo terjale dodatna raziskovanja, analize in poročila samih onesnaževalcev. Ta spisek je dokaj dolg. Občani so tudi spraševali, kakšni bodo ukrepi za sanacijo peskokopov kremenčevega peska, gramoza in kamnolomov ter območja rudnika Senovo. Nadalje so občani zahtevali, naj se v poročilo vnesejo podatki o vodnem prispevku in njegovi uporabi za izboljšanje voda. Med povsem konkretnimi zahtevami pa so tudi take, ki terjajo, da se oceni vpliv prahu iz asfaltne baze na kakovost kmetijskih pridelkov v okolici, vpliv kurjenja poliestrskih smol na ozračje, vpliv gnojevke s farme na Pristavi na podtalnico itd. Še posebej pa so zahtevali, naj se oceni ogroženost pred radioaktivnim sevanjem iz JE Krško. Ta ocena naj bi vsebovala podatke za prvo polovico in drugo polovico življenjske dobe JE Krško, po prenehanju delovanja ter v primeru hujše nezgode ali celo havarije. Tako dopolnjeno poročilo naj bi slednjič obravnavala še občinska skupščina Krško najkasneje do konca tega leta. J. Sl DELEGATI SO SE SESTALI DRUGIČ KRŠKO — Pretekli petek so se ponovno sestali delegati zborov krajevnih skupnosti in združenega dela, ker na prejšnjem sklicu niso bili sklepčni, medtem ko seje družbenopolitični zbor sestal že v četrtek. Delegati so sprejeli izhodišča razvojne politike v letu 1989, poročilo o izvajanju nalog in programu nalog sklada stavbnih zemljišč. Na seji so obravnavali tudi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela, poročilo uprave za družbene prihodke in sprejeli odlok o proračunu občine Krško. ZAMUDNIKI LOVIJO ZADNJE DINARJE KRŠKO Čeprav je bilo slišati precej pripomb glede nameravane gradnje športnega parka v Črnilah v Leskovcu, kjer naj bi bil po spremembah dolgoročnega plana občine Krško tudi plavalni bazen, bodo bazen, katerega gradnja bo posvečena 50-letnici TCP Videm, vendarle gradili. Toda gradnja bazena se ne bo pričela še vsaj pol leta ali toliko časa, dokler ne bo pripravljena izvedbena dokumentacija. POSAVJE — Delegati iz Posavja bodo na predlog medobčinske gospodarske zbornice v republiški skupščini 14. aprila predlagali, da bi vse naložbe v manj razvitih krajevnih skupnostih, ki so bile začete po sedaj veljavnem zakonu, izpeljali do kraja, sicer bodo ostali objekti nedokončani in denar zanje bo vržen proč. Za delovne organizacije, ki so ga prispevale in za skuphosti bi bila to velika škoda. V Posavju ima položaj nerazvitih devet krajevnih skupnosti, pretežno v brežiški in sevniški občini. Razvojne programe za naložbe so v Posavju pripravili šele lani, čeprav so,olajšave možne že osem let. Njihova predračunska vrednost je 80 milijard. Letos bodo lahko dobili tudi 4 milijarde iz Jedrske elektrarne Krško, ki jih ta obračunava za manj razvite. Njen lanski delež so zamudili, ker niso imeli programov. Do konca marca letos je bilo na račun teh investicij nakazanih tudi precej sredstev EGS, ki v Posavju zdaj tudi sicer veliko investira. Največ naložb za boljšo opremo Sevniško gospodarstvo se posodablja — Bo kos domači in tuji konkurenci? SEVNICA — Povečanje fizičnega obsega proizvodnje, pospeševanje izvoza na konvertibilne trge, pospešen razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma ter reševanje prohiema ekonomskih in tehnoloških presežkov zaposlenih z ustanavljanjem novih enot drobnega gospodarstva v družbeni in zasebni lasti so štirje izmed desetih temeljnih ciljev razvoja v letu 1989, kijih je opredelil sevniški občinski izvršni svet v izhodiščih razvojne politike nudbe, začeli pa bodo tudi graditi novo trgovino v Tržišču. Za pospeševanje turizma in kmečkega turizma bodo Sev-ničani skušali bolje izkoristiti vse naravne danosti, še dokaj neokrnjeno SE-VNIČANI V »PIONIRSKEM KOTIČKU« SEVNICA 10 članov novinarskega krožka s sevmške osnovne šole »Savo Kladnik«, ki ga uspešno vodi prizadevna mentorica Jana Uvodič, je v soboto obiskalo ljubljansko radijsko hišo. Sevničani so v oddaji Pionirski kotiček predstavili svoje delo, zlasti pa vezi z vrstniki iz bosanskega mesteca Travnik. Mimogrede: sevniški novinarski krožek je z veseljem in hvaležnostjo prejel avtorski honorar Dolenjskega lista za prispevke v tem časopisu. V dokument, o katerem bodo razpravljali tudi delegati sevniške občinske skupščine 10. aprila, so zapisali, da bo Konfekcija Lisca vlagala v nadaljnjo posodobitev tehnologije krojenja in informacijskega sistema. Konfekcija Jutranjka v opremo in družbeni standard, Inplel v povečanje skladiščnih zmogljivosti gotovih izdelkov in rezervnih delov ter opremo, Stilles v strojno opremo. Kopitarna v opremo, prenovo objekta družbene prehrane in rekonstrukcijo lakirnice, GG tozd Žaga v asfaltiranje hlodišča, Metalna-tozd TLK Krmelj in SGD Beton-tozd Gradbeništvo Sevnica v opremo, Tehnološki sistemi Sevnica v računalniško in strojno opremo ter postavitev lakirne kabine, Jugotanin pa v linijo avtomatskega pa- kiranja tanina in čiščenje odpadne vode. V kmetijstvu naj bi še povečali doseženo raven pridelave, jo pospeševali v hribovitih predelih,- zlasti pa na domači krmni osnovi. Poseben poudarek bodo kmetijci dali koncentraciji prireje mesa in mleka, intenzivirali pa bodo tudi rastlinsko proizvodnjo. Izdelali bodo agro-karto, hkrati pa tudi strokovne podlage za, možno nadomeščanje kmetijskih površin s krčitvijo gozdov. M-Kmetijski kombinat bo še vlagal v obnovo nasadov hmelja in jabolk, nadaljevali pa bodo tudi s komasacijami in pripravo tehnične dokumentacije za namakanje in oroševanje trajnih nasadov. Na področju preskrbe bodo novi prodajni prostori omogočili večjo specializacijo in boljšo organiziranost po- • Sevničani predvidevajo, da bodo v negopodarstvu letos nadaljevali s prenovo sevniškega gradu, posodobili bodo oder v osrednji kulturni dvorani v Sevnici in v TVD Partizan Boš-tanj, v Krmelju bodo dokončali izgradnjo teniškega in obnovo rokometnega igrišča, nadaljevali gradnjo igrišč na Logu, Orehovem, v Loki in Florjanski ulici. Lotili se bodo izdelave dokumentacije za prenovo TVD Partizan Sevnica in za dokončno usposobitev prizidka k zdravstvenem domu. Dokončali bodo prizidek gasilskega doma v Sevnici. naravno in prenovljeno kulturno dediščino, igrišča na Lisci in pri sevniškem bazenu. P. P. Novo v Brežicah PRVI PLAČAJO DVAKRAT? ---Krajani Velike Doline in Jesenic so razpeljavi telefonije in priključkih na c tralo dogovorili s PTT 1985. in že Z“ay J v celoti poravnali svoj delež. Toda z“aJ' druge krajevne skupnosti podpisujejo P« dobne dogovore, jih moti, da morajo s zahtevati, naj jih črtajo s seznama. No nih obveznosti nimajo več, držali so do, PTT pa ne. Obljubljal je s figo»v*P_ in še danes ni izpolnil svojih obljUB najbrž tudi zato, ker mu nagaja SP0*^. SINDIKALNA SLIKANICA - " va številka glasila občinskega sveta * tovo ne bo neprebrana r°mala me papir. Izšla je v pavlihovski preoblek io za šalo in malo zares. Bralcem se treba veliko truditi. Celo brez očal zeliko truditi. Lelo urez -lahko predihali abecedo sindikalne P' saj je karikatur več kot besedila- ^ luimu uivuiiiuii uv/vv- nove, saj je karikatur več kol oc**"". celo črke se ločijo od tiskarskih, da "e uspavale bralcev. Poskusili so drugače, j človek res nikoli ne ve, kako glotx> voda, dokler ne stopi vanjo. /.c. ZAGOVARJAJO SVOJ PRAV;^. PRAV JE NAPAK — Avtomobil«'- . lujejo za vodoravnimi desnimi pusc J , v; <■„ zvktramli na ra __ ____ravnimi desnimi na semaforjih, ki so jih odstranili ' • ----' ' tke prometne !nšPr\J0 iid aciuaiuijiu, m su htevo republiške prometne - Zdaj ni več pogojenega zavija'M® Ve„jcein' ni več pasti za Ljubljančane in Gore J konec je njihovega zgražanja nar.? j-gi no prometno ureditvijo v nerazviti ^ Slovenije. V Brežicah namreč vod ,„e.I zelena puščica ni imela svojega Pr0 ^ ga pasu. Domačinov to ni motilo, nestrpni vozniki pritožujejo, da J' ..j; „ai.,„„-; se um naj1'”' nestrpni vozniki prnozujeju, -- . pektorji kradejo čas, ko se jim J mudi. I£ BR€žlŠK€$j| PORODNIŠNICI V času od 18. do 23. marca so v porodnišnici rodile: Bojana J?]®nApn;> mena — Saša, Berbarda Gabrič *zt ^ mena — aačva, Dciuaiua 3 Simona, Ljiljana Mihelič iz Samo^. Gorana, Danica Marija ^st.^v.lZj7 K^Ja — Marka, Vesna Radano..-- . a ža- Antonia, Dragica Radie iz ff0o.. Sanjo. Marinka Trefalt iz Sevnice rana, Marjana Malus iz Krs 6 _. k Blanko, Doris Fabjančič iz B° ^ d Davorja, Biserka Podvezanec iz gr(j p ra — Matejo, Ljerka Meznan ^j, P Križa — Nikolino, Mihaela KostanJS(a ^ Slogonskega — Aleksandro. ,a. ^ Dimc iz Sel — Edito in SnTg”laIT,o! d novič iz Bregane — Ivana. Ces Krške novice KONEC VOLILNE MRZLICE v Tudi v krški občirii seje dogaja -:a|i. litvami tako kot v vseh drug* ,,eni ko Najprej so volili na podeželju, c; in so bili v večjih središčih vecj. ^ uri Toda odločilna zmaga za df-..a jj^saj , novska seje zgodila šele v ve^Jlhv Jjar pa rt je bil rezultat ves čas zelo tešem , er na so imeli nekateri volilci prtpom ’ v k? ?: voliščih ni bilo zaslonov, na vo u škem DES pa tudi niso Prem°f',i v0lif g kemičnih svinčnikov in so se m kemičnih svinčnikov in so se m # ci zadovoljiti z navadnimi. Saj jar pa aupanje v volilne korrnsije, ^ neli volilci vendarle boljši obcu ^ bi imeli volilci vendarle boljši ”7'v -LOVCI NIMAJO PROBLEM^ ■ Medtem ko seje večina društev i ^ zacii iz, krške občine pritoževala. , nv£i zacij iz krške občine pritoževala,^ jo dovolj delavnih članov, se mo J [e(I1ii. interesentov celo otepati. In to K J j£ daje članarina dokaj visoka. MO««, skrivnost njihovega uspeha v_lern' [jtiko zadnjem času sprejeli drugačni ^ glede gradnje lovskih domov m ^ ne gradijo več “ozdov m u, ! _ sredi gozdov ljudi, marveč vse bližje naseljen'«^. ijuui, marveč vse onzjc ““-'-j tako da so domovi primerni se druge namene. Predstavnik lovce na sekcijski razpravi še posebej po ^jli ste lovske družine, ki so v lovs -onal-opremile tudi bifeje. Tako je I jjvečj41 nosi lovskih domov dosegla J • porabnost. , pf.Av LEPO VREME MOTI DEL.tp{. Seja vseh treh zborov obč,n čine v krški občini je bila llL nCnji< Vzrok za nesklepčnost je bilo Pj- -e jel®' poznavalcev samo lepo vreme’ rU,ve. gatc zvabilo v vinograde in na v ^ bi bilo slabo, ko bi sedaj na va“‘a.,v>. da bo seja skupščine le če bo o j, Sevniški paberki VEČ LUČI Medtem ko je ne ob Drožanjski cesti spodm«1" ure# ust predsednici' uličnega odra «„jeg* Drenek-Sotošck, da bodo do 'jv,,.avrtt občinskega praznika le zagorele g(jl- razsvetljave, moramo našim v . |ahk‘’ cem s Ceste na grad sporočiti- U L ir njihova pol do več luči krajša gj pil1' ste, ki žive v bližini Krulejev’ a|ci** najpreprosteje, če bi sc njem sta Osijol' AMD dogovorili s krajevno »up Krl)|f plačilu elektrike. Lične svetilke p p(e-jevini /daj služijo le podnevi, k J )fl ^ drag okras, če vemo, da bi lahkoi ^ svetlile ludi pot učencem g'a)’ utjo#'. podsevniškim gradom. Upajmo- ^ jeseni, ko bodo napočili kraj*'.,jc. razsvetljena diplomacija nareo' lin*-KRUHA IN VINA Naši^jjivo tijci, vsaj po kvizih Mladi m ^klik1' sodeč, so boljši teoretiki kot Pa Aj|»UL Ko so nekoč prepoznavali vimjU |n k' di šmarnica dobra vinska kapIJ'g#', so na zadnjem občinskem kvazu g,# nju skušali v podobni družabc ajjc točki prepoznali štiri sorte krub'.n ^jjric vega, koruznega, ječmenovega ga, je le ena ekipa pravilno uga« jjitPf, je bil ajdov in kateri koruzni kru ^ VSL-liij)1 ga, jc le ena i je bil ajdov in Kateri kotu/j" r kruh so nekateri domnevali. pjfi o1'"* primesi zmletih orehov itd. So p» r(.pD di kmetijci spet odlični v sobot bliškem kvizu. Nekrolog ljubiteljstvu? Razvejana amaterska kultura v brežiški občini nima zanesljive prihodnosti BREŽICE — Zaradi omejevanja sredstev za družbene dejavnosti so '"očno okrnjene tudi aktivnosti °bčinske Zveze kulturnih organiza-cji- Sredstva, s katerimi razpolagalo, razdelijo samo najkvalitetnejšim društvom in sekcijam, zato si moralo člani društev pogoje za uspešno delo zagotavljati s pomočjo svobod-ne menjave dela, sponzorstva, z or-Saniziranjem veselic in z drugimi dočini prostovoljnega dela. V brežiški občini je amaterska ultura zelo razvejena, saj deluje na Venem območju 21 kulturnih druš-~v' ki združujejo več kot tisoč ak-,,vnih članov. Največ privržencev ‘Majopevski zbori, uspešno pa delu-Jelo še pihalni in tamburaški orke-S,er 1er trifoklorne skupine. Zveza odurnih organizacij skrbi za medsebojno po veza vo posameznih druš-iV.°, da organizira revije otroš-t" in mladinskih šolskih pevskih tborov, revije odraslih pevskih zbo-da nastopa kot soorganizator ew/pihalnih orkestrov Posavja in folklornih skupin. Poleg tega skrbi za obujanje kulturnih dejav-asd, ki so v občini zamrle, in za “‘S kvalitete programov v društvih, ednjo nalogo uresničujejo s po- močjo strokovnih seminarjev na ravni občine, regije in širše ter z zagotavljanjem strokovnega ocenjevanja na revijah. Sodelujejo tudi z zamejskimi in zdomskimi kulturnimi društvi in z društvi iz pobratenih občin Zelina, Gevgelija in Velika Plana. Če se bodo sredstva, namenjena kulturi, še naprej zmanjševala, strokovno usposabljanje kulturnih delavcev ne bo moglo ostati na planirani ravni. Programe aktivnosti bodo morali občutno skrčiti, zmanjšalo pa se bo tudi nagrajevanje najaktivnejših društev. To bo zelo slabo in nespodbudno vplivalo na člane društev, če pa bo denarja primanjkovalo dalj časa, lahko pride do kulturnega molka v občini. «Ne verjamem, da se bo naš narod kar tako odrekel razvejeni kulturni dejavnosti. Konec koncev gre za ljubiteljske aktivnosti, za katere so ljudje že do sedaj bili pripra vljeni marsikaj prispevati iz lastnega žepa. To je ena izmed spodbudnih stvari in ob njej j*prihodnost kulture vendarle videti precej svetlejša,« pravi Ernest Ferk, predsednik Zveze kulturnih organizacij v Brežicah. B. DUŠIČ Vinica pričakuje literate Prihodnji petek v tem kraju tradicionalno območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov VINICA — V tem prijaznem belokranjskem kraju ob Kolpi, od koder sta izšla znamenita Slovenca Oton Župančič in dr. Oton Berkopec, so se že začeli pripravljati na sprejem udeležencev letošnjega območnega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, tradicionalne kulturne prireditve, ki jo vsako leto organizira črnomaljska ZKO skupaj s tukajšnjimi kulturnimi delavci. Srečanje bo prihodnji teden, in sicer v petek, 14. aprila. Udeleženci se bodo zbrali popoldne v Župančičevi rojstni hiši, kjer bo pogovor o vprašanjih literarnega pisanja, zatem pa bodo izbrana dela pesnikov in pisateljev začetnikov predstavili DRUGI KONCERT KOMORNEGA ZBORA TREBNJE — Komorni zbor, ki deluje v okviru trebanjskega kulturnega društva »Pavel Golia«, bo imel jutri, v petek, 7. aprila, zvečer v avli stare osnovne šole v Trebnjem svoj drugi samostojni koncert. Na prireditvi, ki se bo začela ob 20. uri, bodo pevci pod vodstvom zborovodje Igorja Teršarja izvajali program slovenskih narodnih, umetnih in črnskih duhovnih pesmi, naštudiran v letošnji pevski sezoni. Kot gost večera bo nastopil dekliški nonet Kresnica iz Žirov, ki ga vodi Boban Poljanšek. recitatorji na literarnem večeru v kulturnem domu. Na razpis za letošnje literarno srečanje v Vinici se je odzvalo in poslalo svoje prispevke dvajset avtorjev iz šestnajstih krajev na Dolenjskem. Dobra tretjina teh avtorjev je iz Bele krajine, pri čemer je razveseljivo, da se vključuje v to srečanje čedalje več pišočih iz črnomaljske občine. Med prispevki prevladujejo pesmi, samo s prozo so se odločili sodelovati trije avtorji, eden pa je poslal dramski spis. SNEMALI ZA LJUBLJANSKI RADIO KRŠKO — Konec tedna, v petek, soboto in nedeljo, seje na odru Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem zvrstilo 11 pevskih zborov in dva okteta iz posavskih občin. Na pobudo Združenja posavskih pevskih zborov so strokovni sodelavci Radia Ljubljana izbrali zbore in oktete z najboljšim programom ter jim omogočili snemanje. POSTAJA KINO MANJ ZANIMIV? NOVO MESTO — Lani so v tukajšnjem Domu kulture predvajali 244 filmov, ki si jih je na 842 predstavah, od tega je bilo 68 mladinskih, ogledalo 78.849 obiskovalcev. V primerjavi z letom 1987 se je obisk v kinu zmanjšal za četrtino. Veliko boljši obisk so zabeležili pri gledaliških predstavah, ki se jih je lani zvrstilo 33 (14 abonmajskih, tri izve-nabonmajske ter 16 mladinskih in otroških). Poleg lega je bilo v Domu kulture tudi pet glasbenih koncertov in še 28 predstav in prireditev ljubiteljskih kulturnih skupin v okviru ZKO in drugih organizatorjev. Tako je bilo lani v tem domu kar 908 najrazličnejših prireditev ali povprečno 2,5 na dan. kultura in izobra- ževanje Go-: Pravo črno obdobje šele prihaja Glasen denarni načrt, ki ga bo skupščina novomeške kulturne skupnosti —!°ynavala 12. aprila, ne zagotavlja denarja niti za osnovne kulturne programe njič MESTO — Odkar seje skupščina tukajšnje kulturne skupnosti zad- kar je ral^'ieže devet mesecev in pol. V tem času seje zgodilo marsikaj takega, dmjh- az“urkalo področje kulture, pretreslo do dna to dejavnost posebnega pod pomena in celo nevarno zamajalo njene temelje. Vseskozi je bila Preživ ?.rom najrazličnejših omejitev, tako da je postalo vprašljivo že njeno njeni v*Jt ^ud' *e,° 1989 ji ni prineslo nič dobrega, nasprotno, kažipoti so obr-kot jih -Sn?®r’v kateri je nakopičenih še več črnih oblakov na obnebju kulture, dana j!? “d° do zdaj. Poleg tega so razmere v novomeški občini takšne, daje in jv., P°r4bi prednost nekaterim drugim, denarja potrebnejšim dejavnostim Takih™’ ,egf uUl‘Uri Se ,rša predla’ lahko"" m Podobnih ugotovitev bi k * * * * več in najbrž tudi ^eda na SV0Jern prvem letošnjem 1? „_nl,u’ *d Je napovedano za sredo. ne bo mogla mimo njih, še Bria-ii l.ne’ I40 beseda tekla o delu in Pridelkih Možnostih seda tekla o delu in na kulturni njivi v lanskem in Kot" " na nJeJ v letošnjem letu. sej0 v Je razv>dno iz dnevnega reda za kai Sn . bo “ajprej razprava o tem, delali ia ,° ™enovani izvajalci kulture laka, nani' kaJso naredili in česa niso ter li od u,’,m t0 z denarjem, ki so ga dobi-gov0r urne skupnosti. Takoj nato bo skuDn ° .^ključnem računu kulturne denarja - Ner se napačno vidi, koliko bilo Dori ur"*° na Voli° in koliko 8a je in kai?bjeno' kol.iko gaje kdo dobil kažej0Je naredil z njim. Razpredelnice kuhurn ° bJe bda vrednost programa okoli i 7 Upnosti ob koncu leta 1988 skunai , m'l‘jarde dinarjev, seveda ljeno /,vsoto 272,5 milijona, pridob-navide,iC|emb,rako valorizacijo. To je zelo veliko denarja, če pa upoš- tevamo skokovito naraščanje stroškov oziroma infalcijo, ob tem pa še dejstvo, da so bili programi dejavnosti znatno okleščeni, daleč od stvarnih potreb, niti tolikšen znesek ni mogel omogočiti nemoteno delo, kaj šele blagostanje. V bilanci seje sicer pokazal presežek v višini 23,5 milijona dinarjev, a je tega denarja tako malo, da bi si ob morebitni delitvi nihče bistveno ne opomogel, zato so ga vknjižili kot začetne stanje letošnjega leta. In kako bo torej letos? Delegati so z gradivom za sejo prejeli predlog za začasen finančni načrt kulturne skupnosti, to je za obdobje januar junij. V njem stoji, da bo do konca prvega polletja zbranih okoli 1,95 milijarde dinarjev ali 250 milijonov več, kot je jih imela kulturna skupnost lani na voljo vse leto. Na prvi pogled gre res za veliko povečanje, že zdaj pa vsi vedo, da navedeni znesek ne bo zadostoval niti za financiranje osnovnih programov, kaj šele, da bi omogočil naložbe v kulturi. Svoje je spet naredila z zveznim zakonom določena omejitev skupne porabe (v prvem polletju se smejo prihodki povečati v primerjavi z lanskim letom le za okoli 216 odstotkov), dodatno pa še »striženje« v občini. V kakšnem stanju se je znašla kultura, zgovorno pokažeta ta dva podatka: prispevna stopnja za kulturo v novomeški občini seje od lanskih 0,56 odstotka bruto osebnih dohodkov znižala na 0,53 odstotka, sredstva, kijih sme zbrati kulturna skupnost v prvem polletju, pa bodo piedstavljala le 2.43 odstotka celotne skupne porabe v občini. Poleg tega nihče v občini ne more jamčiti, da bo kulturna skupnost tudi zbrala z začasnim finančnim načrtom predvideno vsoto denarja. Res kaže. da se pravo črno obdobje za kulturo šele začenja. I. ZORAN POSAVCI POJO NA REPUBLIŠKI REVIJI POSAVJE Trinajst posavskih pevskih zborov seje 1. in 2. aprila udeležilo snemanja za Radio Ljubljana v Krškem. Dva od njih bosta zastopala regijo na republiški pevski reviji. Mešani pevski zbor bratov Milavcev bo 15. aprila nastopil v Zagorju ob Savi, mešani pevski zbor »Viktor Parma« iz Krškega pa 22. aprila v Titovem Velenju. Melodije iz zvonika Prisluhnili jim bodo jutri v Adlesičih, na zaključku Slovenskih glasbenih dnevov ČRNOMELJ — Letošnji Slovenski glasbeni dnevi, ki potekajo ta teden, vključujejo pa posvet strokovnjakov iz osmih držav o temi Ljudska in umetna glasba v 20. stoletju v Evropi ter koncerte, vse to v Ljubljani, se bodo končali jutri v Beli krajini. Jutri, v petek, 7. aprila, popoldne bodo udeležence ljubljanskega strokovnega posveta in druge glasbenike sprejeli belokranjski gostitelji v Adlešičih. Na srečanju, ki ga pripravlja črnomaljska Zveza kulturnih organizacij skupaj z adlešičkim kulturnim društvom, bodo gostom zapele nekaj pesmi adlešičke kresnice, zaigrali bodo adlešički tamburaši, bržkone pa se bo predstavil tudi kak harmonikar. Kot zanimivost pa dodajmo, da bodo udeleženci jutrišnjega srečanja v Adlešičih lahko prisluhnili svojevrstnemu klenkanju. Slišali bodo. kako bo pritrkovalec izvabljal iz cerkvenih zvonov tudi melodije. iz katerih bodo prepoznavni zvoki ljudske glasbe. Česa takega drugod po Evropi namreč ne poznajo. Tako pripravljen zaključek Slovenskih glasbenih dnevov bodo Belokranjci izvedli v sodelovanju s Festivalom iz Ljubljane, ki bo Adle-šičko srečanje tudi financiral. Domačini pa bodo slehernega od udeležnecev tega srečanja obdarili s pristno belokranjsko pisanico. I. Z. ŠESTIČ »IGRAJ KOLO« VINICA — Zveza kulturnih organizacij črnomaljske občine je pripravila v nedeljo, 2. aprila, dopoldne v tukajšnjem kulturnem domu že 6. revijo otroških folklornih skupin Bele krajine. Nastopilo je več kot 120 mladih plesalcev in tamburašev, plesalci iz Semiča in Črnomlja, tamburaši pa iz Adlešičev in Gribelj. Obiskovalci so videli zanimiv program, ki je obsegal otroške igre, izštevartke, pastirske igre in druge folklorne točke iz bogate folklorne zakladnice Bele krajine, SPET BREZ NAŠIH SLOVENJ GRADEC — Tu je bilo konec minulega tedna 19. srečanje slovenskih lutkaijev. Predstavilo se je šest poklicnih in enajst amaterskih lutkovnih skupin. Kot gostje srečanja so nastopili slovenski lutkarji iz Porabja na Madžarskem in lutkovna skupina iz Zrenjanina. Kot že tolikokrat do zdaj tudi na tem vseslovenskem srečanju ni bilo nobene skupine iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Plesna predstava Jutri v Krškem, v sredo pa še v Novem mestu KRŠKO, NOVO MESTO — Pod pokroviteljstvom potovalne agencije Slo-venijaturist začenja plesna skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane slovensko turnejo s celovečerno plesno predstavo Vozi me vlak v daljave. Na tej turneji bo skupina nastopila v šestih slovenskih mestih, med drugim tudi v Krškem in Novem mestu. Predstava v Krškem bo jutri, v petek, 7. aprila, ob 20. uri v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, v Novem mestu pa v sredo, 12. aprila, prav tako ob 20. uri, v Domu kulture. Predstava Vozi me vlak v daljave je zamišljena kot nekakšno plesno potovanje skozi dežele in čas. Razdeljena je na dva dela. evropski in ameriški, in to tako, da s primernim plesom in melodijo predstavlja posamezne kraje, zanimivosti, ljudi in njihove navade. Sicer pa je to vsebinsko, koreografsko in scensko zaključena celota. Koreografinja Mojca Horvat in trinajst nastopajočih plesalcev so to prireditev pripravljali pol leta, intrenzivno pa v zimskih mesecih, ko so vadili tako rekoč brez prekinitve. Mihelčič v duetu 2 Banom Z recitalom Glasba in beseda nastopila v ljubljanski Drami in po-žela aplavz LJUBLJANA — Glasba in beseda je naslov recitala, ki ga izvajata glasbenik — solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič iz Črnomlja in igralec Ivo Ban iz Ljubljane, v svojem programu pa želita glasbeno in besedno umetnost medsebojno tako preplesti in združiti, da dobi poslušalec vtis, kot da gre za eno izpoved, le podano na dva načina. Mihelčičev (glasbeni) del predstavlja bogato glasbeno izročilo posameznih slovenskih pokrajin, predvsem Bele krajine in Prekmurja, ter njegove lastne skladbe, Banov (besedni) del pa bi lahko razdelili na tri vrste interpretacij umetniških besedil — pesmi (lirike), odlomkov iz proze in monologov iz gledaliških del klasičnih in sodobnih piscev. S tako sestavljenim programom sta se Mihelčič in Ban pred kratkim predstavila tudi ljubljanskemu občinstvu, in sicer v Drami Slovenskega narodnega gledališča, bila pri poslušalcih toplo sprejeta in požela zaslužen aplavz. Recital Glasba in beseda pozna občinstvo širom po Sloveniji, in to še iz časov, ko je bil drugi član dueta igrale Boris Kralj, s katerim je Mihelčič nastopal več kot deset let. Ko je Kralja zamenjal kot interpretator umetniške besede Ivo Ban, sta se z Mihelčičem takoj ujela in nadaljevala recital, kajpak s spremenjenim programom. I Z. RAZBORCANIS »PEPCO« V LOKI LOK A — Gledališka skupina, ki deluje v okviru vaškega odbora na Raz-borju, se po uspešni premieri in dveh ponovitvah večdejanke »Pepca« v soboto, 8. aprila, odpravljajo na prvo gostovanje. S predstavo se bodo Razbor-čani ob 20. uri v prosvetnem domu v Loki pri Zidanem mostu predstavili še tamkajšnjemu občinstvu. Povemo še to, da so bili Razborčani zelo veseli, ker so si njihovo predstavo ogledali tudi člani Odra mladih iz Sevnice in jih tudi pohvalili, Razborčani pa so Sevničanom vrnili obisk ob reprizi Molierovih Sca-pinovih zvijač. rž*' »V meni se je sprožilo toliko vsega...« Pisnik, pisatelj^esejist, knjižničar, tabornik, zgodovinar, pedagog, učitelj France Režun, pomočnik ravnatelja na OS Jožeta Slaka-Silva v Trebnjem, je za vse, kar je storil na področjih, kjer je deloval, prejel Žagarjevo nagrado, najvišje priznanje, ki ga lahko dobi prosvetni delavec v Sloveniji m — Na Dolenjsko je šlo v' ,()L Carjevih nagrad, menda ne j s’, , Je prstov na roki. Še manj pa ...0 ’kl * lahko pohvalijo, da imajo mi °r\ ,na?raienca med svojimi Ijud-u • Prejšnjega tedna je to tudi tre-m ,lska osnovna šola, ki nosi ime na-i neKa heroja Jožeta Slaka-Silva. D os.Je namreč Žagarjevo nagrado le p tud' Pomočnik ravnatelja te šo-j. rance Režun. V utemeljitvi, ki so C« na slovesni podelitvi v .„_n arJevem domu, je med drugim Drf|Sa„n.°’ d® s> je Režun to nagrado kem'1 7 vidnimi uspehi na pedagoš-n,(m ln kulturnem področju v Trebil- mozir°ma na Dolenjskem. Veliko skeu'S?:V.a' k PeUugoški ravni učitelj-Učit r °- 'Va 'n Prenašal v aktive n„,ie Jey, 'n ravnateljev svoje bogate liit M°Ske lzkušnje. V stroki je teme-rJ0i. Na thdaktično-metodičnem podprl11 pr,Prav'jal navodila in pri-(j„i °cke za V7-gojno-izobraževalno razv’ 'v*6?. tc8a ie vr>eto skrbel za , °J knjižničarstva, pospeševal ta-snn i° in 5ol° v narav‘. Več let je snett edlc,j° Na5i kraji, čudovit po-ne» zgodovine, folklore in sodob-iaU 71v Jen-ia v trebanjski občini. Ustvar-in i” 'i? lud' na literarnem področju. skn° u P^nik in esejist. Že iz teh d ,pi 1 navedb pa je razvidno, da je učit 0° storil več, kot mu je veleval delavc Slan ab P0'0^ vodstvenega Za, ^ar sem storil, sem to storil tudi . ' ker imam silno rad Dolenjsko,« pravi France Režun. »Vendar nisem dolenjske gore list, temveč sem tu samo udomljen. Toda dobro, lahko rečem, srečno udomljen. Izhajam pa iz rudarskih revirjev, iz vasice Znojile v okolici Zagorja. Sem iz številne družine, kjer nas je bilo trinajst otrok, vseh skupaj pa kar sedemnajst. Vse naše premoženje je bila domačija s štirimi hektari zemlje, zato smo se težko preživljali. Ko se je končala druga svetovna vojna, sem bil star devetnajst let, pa brez šol. V dobrem letu sem naredil potrebno število gimnazijskih razredov, nakar sem šel na ljubljansko učiteljišče in leta 1949 maturiral, kasneje pa na višji pedagoški šoli v Ljubljani študiral zgodovino in zemljepis. Z odločbo republiškega ministrstva za prosveto sem bil najprej poslan za učitelja na Hrvaško, nato pa so me premestili v Slovenijo, na Trebelno. Tam sem poučeval skupaj s Pavletom Zidarjem, s katerim me še danes veže prijateljstvo, in za vselej ostal v trebanjski občini.« Trebeljanske otroke je Režun učil razmeroma malo časa, le kaki dve leti, saj so ga potegnili v Trebnje, kjer so potrebovali učitelja zgodovine. »To je bilo zame silno zanimivo obdobje,« se spominja, »v spominu pa mi je ostalo zavoljo mnogih prijetnih in neprijetnih reči, ki sem jih doživljal. Zgodovino sem imel zelo rad, zato sem seji hotel približati drugače, kot so zahtevale šolske dogme, in sem jo tudi vedno nekako po svoje, svobodno razlagal učencem. Samo po sebi se razume, da je šlo to marsikateremu šolskemu pa tudi izvenšolskemu dogmatiku v nos, posledica pa je bila. da so me potegnili iz razreda in mi obesili na vrat nove dolžnosti. Poslal sem pomočnik ravnatelja. Seveda sem nekaj časa še smel poučevati svoj najljubši predmet, vendar samo v osmem razredu, in to je bilo za bogatenje mojih izkušenj kot naročeno. Hitro sem prišel na dan s tezo, ki sem jo tudi na vso moč zagovarjal, da je namreč lahko uspešen samo tisti vodstveni delavec, ki obdrži stik z učenci, z razredom. Ta teza seje v mojem primeru več kot potrdila, zato sem, se mi zdi. deloval dokaj prepričljivo, obenem pa tudi neuspešno, saj sem bil kaj kmalu le še pomočnik ravnatelja.« Režun je tudi pomočniško dolžnost vzel nadvse resno in se poleg formalnih obveznosti poglabljal v problematiko vzgojno-izobraževal-nega dela na šoli in njenih podružnicah. »Največ sem se ukvarjal z didaktičnimi, metodičnimi in organizacijskimi vprašanji šole ter spremljal delo številnega kolektiva, vendar vselej po poprejšnjem dogovoru in ob pripravljenosti kolegov za sodelovanje. Sloje za učne načrte, analize teh načrtov, uporabe učnih pripomočkov, najrazličnejših didaktičnih materialov ipd. Pozoren sem bil zlasti na teste, učne lističe, programiran pouk in drugo ter na podlagi neposrednega spremljanja učnih ur in proučevanja materialov, ki sojih učitelji sami sestavljali, prišel na dan z analizami, ki so kazale svetle in temne strani raznih sodobnih učnih pripomočkov, metod poučevanja in drugega. Ob tem sem ugotovil, pa naj se to sliši še tako kruto, da smo z učnimi lističi, testi, pisnimi nalogami, uvedenimi pri vseh predmetih, in to od prvega do osmega razreda, učence odvadili govoriti. Dosegli smo prav obraten smoter, kot bi ga morali.« Režun se bo vedno rad spominjal tudi svojih taborniških časov. Za taborništvo gaje navdušil prof. Marjan Dobovšek iz Novega mesta. To je bilo na začetku šestdesetih let. »Bil sem vodja odreda Sivih jelš, ki je štel od 100 do 120 tabornikov. Bili smo zelo dejavni, nenehno na kakih tekmovanjih in pohodih, predvsem pa v naravi in z naravo. Nikoli ne bom pozabil taborjenj ob Kolpi, Krki, na Gorjancih pa na Štajerskem, Gorenjskem in jadranskih otokih ali tistega potovalnega taborjenja, ko smo s šotori na hrbtu v osmih dneh naredili 250 km poti. V letih takšnega druženja z mladimi sem spoznal, da sta pravo okolje za tabornike reka in gozd. kjer lahko vse doživiš in preživiš nepozabne dneve z naravo, Res. taborniška leta so bila leta moje največje predanosti. A mi je ta čas prinesel tudi nekaj grenkih trenutkov. Ker sem se odločno upiral preveliki modernizaciji taborniškega življenja in preveliki množičnosti. sem prišel tudi v tej organi- France Režun: »Vedno sem se trudil biti dosleden in pošten.« zaciji v nemilost in jo naposled zapustil. Vendar sem še zdaj prepričan, daje tudi v taborništvu potrebna prava mera, da veš, do kod smeš.« Le malo pozneje kot s taborništvom se je Režun začel ukvarjati s knjižničarstvom. Dobil je nalogo, da postavi na noge knjižnico v Trebnjem. Zakon iz leta 1963 je namreč zahteval, da mora imeti vsaka občina matično knjižnico. »Petindvajset let sem bil vprežen v to delo kot v nekakšno dodatno dolžnost, ki pa sem jo kajpak opravljal nepoklicno. Zdaj lahko z zadovoljstvom rečem, da seje ta trud izplačal,-' pravi Režun, »Število knjig se je povečalo od začetnih 1.500 na 30.000, knjižnica, ki se je včasih stiskala v kulturnem domu. ima zdaj na voljo 220 kvadratnih metrov površin in vsako leto več bralcev, in to tudi v svojih štirih izposojevališ- čih. Vsaka knjiga gre letno povprečno 1,25-krat s police. Pohvaliti moram knjižničarke, ki klub obilici dela nimajo nikakršnih zaostankov« Seveda se je Režun z enako vnemo posvečal šolskemu knjižničarstvu, kjer je predvsem skrbel za strokovno ureditev šolskih knjižnic in vključevanje teh v učno-vzgojni proces. Ob vsej tej razpetosti med najrazličnejše javne dolžnosti in razdanosti na vse strani pa je Režun še vedno našel čas, da se je umaknil v samoto in služil svojemu notranjemu klicu pesnikovanju in pisateljevanju. Skoraj samo po sebi se razume, daje doživetja v naravi prelival v verze in prozo, razmišljanja o svetu pa strnil v eseje. Z leti se mu je oblikovalo več knjižnih zbirk, a je do zdaj objavil le eno, pesniško zbirko Drobci sonca. Na natis še čakajo: knjiga črtic V objemu narave, pesniški zbirki Rotitve in Dobrave, Kitajski dnevnik in druga dela. »Pisali sem začel pozno, bilo mi je že štirideset let, ko sem ustvaril prve verze, zato pa sem lahko pisal bolj urejeno, zrelo,« pripoveduje Režun. Na to, da seje zatekal k umetniški besedi, je, kot sam pravi, precej vplivalo prijateljevanje s Pavletom Zidarjem, z Viktorjem Blažičem in drugimi razmišljajočimi ljudmi. »Vselej sem oboževal Minattija, rad prebiral Pavčka, Zlobca, Menarta in druge poete, in bržčas je tudi to pripomoglo, da seje v meni sprožila tolikšna sla po pisanju. Rad bi še marsikaj napisal in morda bom veliko tega lahko laže uresničil, ko bom v pokoju.« I. ZORAN JMJTr 2jV čira. pisma in odmevi KOKAKOLA ŠKODUJE? Nedolgo tega sem slišala na radiu govoriti o kokakoli, in sicer, da ni zdrava. Ali to radijsko sporočilo neizpodbitno drži? Pijem jo že, odkar obstaja, pa zaenkrat ne bi mogla trditi, da škoduje. Kaj, če je niso proglasili za škodljivo zato, ker gre menda zelo dobro v promet in bi to nekateri radi preprečili? V. P. EVIDENCA PA TAKA! KOČEVJE — Izvršni svet občine Kočevje je dobil v obravnavo dokaj nenavaden predlog odseka za plan in analize. Gre za prenos razpolagalne in stanovanjske pravice na stanovanjih SLP, ki naj bi jo prenesli na liste kolektive, katerih člani kolektiva so zdaj v njih. To samo po sebi ni nič nenavadnega, zanimivo pa je le, da isto stanovanje (gre za enosobno stanovanje št. 2 v Kidričevi ulici št. 3) predlaga prenos najprej na Srednjo šolo tehniških usmeritev in družboslovja, malo naprej na isti strani pa še na Občinski odbor ZZB NO V Kočevje. Ob vsem tem pa je stanovalcem v tem bloku znano, da to sploh ni stanovanje SLP, ampak je last kemične tovarne Melamin, in da so v njem bili in tudi so še le družine članov tega kolektiva. In za nameček: to stanovanje ni eno-ampak dvosobno. Čestitamo za tako evidenco! P-c ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA AL’ DNEVA NE POVE NOBENA PRATfeA. GROBOVI TULIJO — Na mrtve ne smemo pozabiti (ne glede na njihovo narodnosti). Umrli bomo vsi, tudi tisti na najvišjih položajih. Spomnimo se na Prešernov Memento mori! Mrtvega leva napadajo tudi zajci Še en odmev na polemiko »Pod Titovim vodstvom smo gradili novo Jugoslavijo« — Dr. Stipe Šuvar: »Tita, njegovega dela in časa nam ni treba malikovati, ostalo bo v zgodovinskem spominu naših narodov in delavskega razreda« Iz dimnika pa se kadi ti Zapuščeno pokopališče na Planini Je kdo odgovoren? ŠOLARJI V PRAGOZDU KOČEVJE, RIBNICA, ČRNOMELJ — 30 učencev osnovnih šol iz občin Kočevje, Ribnica in Črnomelj (največ iz občine ribnica) se je 1. aprila udeležilo terenskih vaj naravoslovnih krožkov »Varstvo narave«, ki jih je organiziralo 6. lovsko-gojitveno območje s sedežem v Kočevju, obsega pa tudi zahodno Dolenjsko in Belo krajino. Vaje so vodili lovski in gozdarski strokovnjaki Ivan Bartolj, Ciril Strumbelj in Janez Andoljšek, vsi iz Kočevja in Ribnice. Udeleženci so najprej obiskali Črnomelj in okolico, kjer so si ogledali nižinsko lovišče s krmišči za malo divjad. Nato so krenili v pragozd v Rogu, kjer so si ogledali tudi mrhovišče za medveda, nato pa še krmišča v Rajhenavu. Solarji so videli tudi, kako jelenjad z objedanjem in lupljenjem lubja poškoduje drevje v gradovih. Vaje so trajale od 7. do 15. Na letošnjo velikonočno nedeljo se nas je zbralo na Planini pri farni cerkvi prek sto prebivalcev Semiča in Črnomlja. Tamkajšnja cerkev sv. Elije je lepo vzdrževana, pokopališče pa kaže dokaj žalostno podobo. Sicer je v veliko boljšem stanju, kot je bilo lani, saj je GG posekala drevesa in očistila grmovje na pokopališču, vendar pa pokopališče kaže veliko sramoto »kulturnim« Slovencem. Redno sta oskrbovana le dva grobova, vse ostalo je strašno zanemarjeno, in tako tuji obiskovalci in domači turisti, ki prihajajo na Planino, ne bodo odnesli lepega vtisa. Ob omenjenem me zanima sledeče: ali sploh obstajajo kakšni predpisi o kulturnem vzdrževanju pokopališč v Sloveniji in kateri forum konkretno je za to odgovoren? Že lani sem predlagal, naj bi patronat nad Planino prevzel Invalidski pevski zbor, ki je bil med NOV ustanovljen v tem kraju. Semiška in črnomaljska osnovna šola jim nedvomno ne bosta odklonili pomoči v tej skrbi. Kamnosek Martin Plut iz Otovca pri Črnomlju je že pripravljen en dan udarniško pomagati pri urejanju pokopališča. Potrebno bi bilo urediti gomile in obnoviti napise na spomenikih, kar ne bi bil posebno velik strošek. F. DERGANC V hudo težavnih in neprijaznih časih živimo. Sredi krčev se v Jugoslaviji lomijo kopja za in proti političnemu pluralizmu, proti ekonomski reformi in parlamentarizmu, za demokratično podobo socializma, ki seji na jugu zoperstavljajo zahteve po »močni enopartijski državi«, sever pa ji tišči ob bok družbo z razvojnimi programi, ki nam bodo odpirali vrata v Evropo. Ne manjka gradiv o idejnih razhajanjih znotraj jugoslovanske Zveze komunistov. Žnana so izhodišča prenove slovenskih komunistov, ki se poslavljajo od dosedanjega socializma enopartijskega oblastnega sistema. Mnogi posamezniki prihajajo do spoznanj, da se dolgoletna zvestoba monističnemu (enopartijskemu) idejnemu in političnemu sistemu zdaj prilagaja večstrankarskemu sistemu, saj »ena glava ne more misliti na vse«. Doživljanje takih spoznanj je za mnoge ljudi boleče, pa vendarle so kljub temu še naprej za ustvarjalne državljanske pobude, ki naj bi predvsem dosledno upoštevale človekovo osebnost. Prostor za politično demokracijo se širi. Ob njem si vsi želimo predvsem več politične kulture in kulture pogovorov. Marsikaj zanimivega je o političnih reformah in sistemu zapisal Bojan Fink v podlistku Dolenjskega lista letos 2. marca. Spet je o teh vprašanjih med drugim javno razglabljal s Francijem Salijem tudi v prispevku, ki gaje objavil DL 16. marca, teden dni pozneje pa je odgovoril Ivanu Somraku s člankom »Se: Pod Titovim vodstvom smo zgradili novo Jugoslavijo.« Z marsičim iz Finkovega prvega sestavka se je moč strinjati, marsikaj bi bilo vredno tehtnejše razprave in izmenjave z drugačnimi, tudi nasprotnimi pogledi. Nečesa pa v njegovem pisanju ni moč spoštovati: pripeljal samo Tito, je pa res tudi, daje ta država nastala v času njegove štiridesetletne brezprizivne oblasti...« S tem seveda nočem trditi, da v omenjenih 40 letih ni bilo napak in zgrešenih potez. Celo preveč jih je bilo včasih in hude posledice so nam prinesle, pa bi bilo slednjih manj, če bi se jim znali in hoteli vsi v državi upreti s poštenim, trdim delom, če bi namesto jezikanja raje odgovorno izpolnjevali naše dolžnosti. »Mi, komunisti in rodoljubi, bi morali glede na našo strahopetnost in oportunizem poznati Titove besede na pamet in se vsak dan ravnati v skladu z njihovim pomenom in vsebino«, je pretekli petek med drugim poduaril Stipe Šuvar, ko je v Beogradu govoril ob izidu treh novih knjig iz Zbranih del Josipa Broza Tita. V času, ko smo marsikaj sami razvrednotili, trpimo, da nacionalisti in mračnjaki vseh vrst grozijo z uničenjem vsega, kar so Tito, partizani in milijonske žrtve iz vseh narodov in narodnosti izbojevali s krvjo. Zato po Šuvarjevih besedah o Titovih delih in njegovi zgodovinski vlogi ne smemo govoriti zato, ker se tako spodobi, iz nekakšnih pobožnih razlogov ali zaradi poveličeva- nja Tita in vsega, kar je država dosegla in pomenila v njegovem času, ampak iz potrebe po ohranitvi in nadaljnjem razvijanju osnovne strategije naše socialistične revolucije in socialističnega federativnega zanačaja Jugoslavije. Zato menim, da Bojan Fink s takim pisanjem kot aktivist slabo pomaga novim strankam, strančicam in raznim drugim skupinam, ki nam ponujajo svoje programe za široko (pred)vstopa-nje v parlament. Neokusno in nemoralno je, kar trdi o predsedniku Titu, ki nam ga ni treba prav nič malikovati. Hvaležni pa mu ostajamo za vse, kar je ustvaril in gradil. Če zapravljamo njegovo dediščino, smo tega krivi sami. TONE GOŠN1K Novo mesto rdeč plamen^ Odgovor na pismo_) Tega, da bi se kadil rdeč plamen, niso videle moje oči, a vidijo to tako in dn> zaskrbljeno in tesnobno. gače — zasiuuijciiu m iv»“—( » j krajanov okolice Opekarne ZiMfr I voljo tega so mi tudi napisali lenltoc(j. no in prizadeto pismo, v katerem P. povečujejo, kaj se dogaja '' j neposredni bližini in kako to opcuij . j doživljajo. Recimo, kadar je nizek P P tisk. se vali dim v spalnice. A veO°. ! se dimi. Mazut in tisto, kar se kuri v ’ likem trebuhu Opekarnine peči. j pa so, kakor pravijo, ostanki zdrav^ ^ t varne Krka pa ostanki tovaniejo^. . ZLONAMERNI NASVETI KS HINJE? rumeno tablico zijo strupene stvari. In te oči vsed? zujejo in te oči vse to globlje vtau0- , vidiin le kako se iz dimnika kadi SPOROČILO ZA JAVNOST SKRBI GODBENIKOV RIBNICA — Ribniška godba na pihala seje ob občinskem prazniku predstavila v najlepši luči. Pa vendar je slišati, da godbenikom ne manjka težav. Za uspešnejše delo jim manjka denarja, pa tudi rednih vaj za nastope se udeležuje vedno manj godbenikov. Te dni se bo sestalo vodstvo godbe., PRIDITE NA BOHOR! Snega ni in ni, pa nič zato. Pot pod noge in naravnost_na Bohor, vendar tokrat malo drugače! Čeprav je koča na Bohorju le dve uri hoda od naših domov, smo se odločili, da bomo v njej prenočili. Pol med zvončki, telohi in trobenticami je bila čudovita. Sprejela nas je prijazna oskrbnica Katica. Po dobri večeiji smo imeli pravi planinski večer z diapozitivi naših planin, o varstvu narave ter obnašanju in opremi planincev, nato pa še zabavne igrice. Naslednje jutro smo nadaljevali pot skozi smrekove gozdove, mimo partizanske bolnišnice, skozi Srebrni park in partizanske Lošce. Preživeli smo dva lepa dneva. Če bi jih radi tudi vi, pridite k nam na Bohor! Planinci OŠ XIV. divizije Senovo NOVO MESTO ČISTO A PUSTO Velikonočni prazniki so privabili v Novo mesto veliko domačinov pa tudi tujcev. Po ogledu mesta so padale pripombe, daje Novo mesto v primerjavi z Ljubljano zelo čisto mesto in si komunalni delavci zaslužijo pohvalo. Nasprotno pa je odpovedala hortikulturna ureditev mesta, ki je bila pred leti boljša kot sedaj. Mestna vrtnarija (Bartolj, Se-rini) in Hortikulturno društvo (Hrovat, Vrbinc) so očitno odpovedali. Čas je, da to popravijo! Opazovalec zaničevalnega, vzvišenega tona, s katerim govori Fink o pokojnem predsedniku Titu z izrazi, kot so »Veliki vodja«, po smrti »Vrhovne avtoritete«, ko »... .najboljši’ sistem ni razrešil niti enega vprašanja v Jugoslaviji...« ipd. Odbija tudi oholost, s katero 23. marca smeši pisanje Ivana Somraka in njegov članek, objavljen v DL 16. 3. letos. Ne bom ponavljal, kaj je o Finku pisal Ivan Somrak, niti tega, s čimer mu je Fink odgovoril. Oboje je v DL, ki ima že sicer premalo prostora za številna zanimiva vprašanja današnjega časa. Če bo Ivan Somrak menil, da je Finku vredno odgovoriti, bo to naredil že sam. Mene žali, poudarjam, Finkova vzvišenost in nestrpnost, s katero se obrega ob pokojnega predsednika in njegovo delo. Ne spominjam se, da bi bil Bojan Fink tak »revolucionar« že pred leti, ko je bil še poklicen politični delavec v Ljubljani in Novem mestu, pa šele zdaj ugotavlja, daje »... namreč res, da nas v to krizo ni V petek, 31. marca, seje v Ljubljani sestal na prvi seji programski svet Slovenskega krščansko socialnega gibanja, ki ga sestavljajo člani izvršilnega odbora Društva 2000, nekdanji krščanski socialisti in drugi. Na seji je bil izvoljen devetčlanski izvršilni odbor, ki bo kasneje dopolnjen še s člani pokrajinskih odborov gibanja. Glavne naloge izvršilnega odbora so priprava programa in formalizacija gibanja, ustanovitev odborov po Sloveniji in obveščanje javnosti. Tajnik Društva 2000 PAVLE BRATINA V letu 1987 je samoupravna interesna skupnost za ceste pri skupščini občine Novo mesto modernizirala cesto La-zine— Hinje. Ta dela ga so potekala tudi po zemljišču Milke Salihar, Rudarsko naselje 7, Kočevje, (1123 in 1124/2 — k.o. Hinje). Ko so izvajali dela na cestišču, so to parcelo zasuli, tako da nikakor ni mogoč pristop z vozilom, ker je tam ogromno odvečnega materiala za cestišče. Zato že dve sezoni zemljišče ni obdelano. Ali ni to gospodarski kriminal? SIS Novo mesto za ceste oziroma nameščenca te organizacije tovarišica Blatnikova in tovariš Kordiš sta izjavila, da so izvajali dela po nasvetih KS Hinje. Zato torej ta nasip in ovira že dve leti. Alije bil tudi svet KS Hinje seznanjen s temnegospodarskim nasvetom KS Hinje? Čeprav je bila inšpekcijska služba pri skupščini občine Novo mesto naprošena za ogled ogroženega zemljišča, ogleda niso izvršili in tudi ne ukrepali. Prijava za ogled je bila dana že 5. maja lani. M. P. Hinje 19 vidijo le, kako se iz dimnika Kao q plamen, ko zažigajo, marveč tudi tega, kar se dogaja danes, jutn W^r^ strupljene njive, uničen go ‘ ^ ^ ^ vinogradi, pa tudi lepi reki M*1 ‘-L, ne bi bilo prizaneseno. Veter, P £«4^ vse to pokurjeno in udimljenora . in polaga na in v nemočno narav domačije otroških sanj. Umci*1 kjtv otroke, je krik njih razuma, uma1 nobnega strahu, pa hkrati protest, gj-1 nagovarja k ukrepanju in javne ^ govoru v Dolenjcu, kakor mu P° n,tSbfd1Ere»*rb.Wev^ ‘aostl, ra" . pošteno50' ednikom^ * f vršnega sveta na obisku v tej de>® |JC »' | vse pozornosti, tenkovestnosti, ti . čutne obzirnosti in etične P°^~ ;z. v Lani sva bila z bivšim predsednik' ^ organizaciji. Ko so nama razvoj predstavili svoje razvojn li, med njimi tudi to o uporabi nih snovi nekaterih naših tova,ja’ oba zelo resno opozorila, da ^ znimi k>kli( odgovornega sodelovanja z ust njjni tčenc znanstvenimi inštituti in -1,/UnŠKl: ' za ekološka vprašanja v občini . .1 1..-...niihov ‘0 ! DOMAČE TRNJE • Kot kaže, smo tudi pri učenju na napakah začeli bojkotirali pouk. • Ali Švica ponuja Jugoslaviji pomoč zato, ker nekateri naši državljani »pridno« nalagajo denar v švicarske banke? • Očitno nekateri živijo v upanju, da se bo dalo v evropsko skupnost prebiti se s komolci. • Dopolnila k zakonom prinašajo dopolnilne luknje. M. BRADAČ Za demokratični razvoj Začetek dela iniciativnega odbora Jugoslovanske zveze — Za trdno jugoslovansko skupnost LJUBLJANA V Ljubljani je začel delovati iniciativni odbor Jugoslovanske zveze in sestavil načela, po katerih naj bi ta zveza delovala. Njihov osnovni cilj je prizadevanje za Jugoslavijo. Želijo, da bi zveza postala vsejugoslovansko gibanje tistih, ki jih moti neverjetno razraščanje nacionalizmov po vsej Jugoslaviji. Poseben poudarek bo zato na jugoslovanstvu, opredelitvi, ki mora ustaviti nacionalistične eksplozije v Jugoslaviji. Jugoslovanska zveza bo zveza ljudi dobre volje, za katere je nacionalnost, kultura, versko in politično prepričanje intimna odločitev in temeljna pravica verskega posameznika, ne pa sredstvo za vsakršne manipulacije starih in novih vodij, ki vnašajo razdor med jugoslovanske brate. Bo zveza ljudi, ki mislijo, daje aktivno in prijateljsko sodelovanje vseh jugoslovanskih narodov na vseh področjih pogoj in način za uresničevanje njihovih nacionalnih interesov ter temelj trdne družbe, ekonomsko, politično in kulturno. Zveza bo delovala na celotnem jugoslovanskem ozemlju, predvsem za kulturno, politično in gospodarsko integracijo jugoslovanskih narodov, upoštevaje njihove posebnosti. Zavzemala se bo za demokratičen razvoj Jugoslavije na načelih pravne države, za spoštovanje človekovih pravic in varovanje okolja, za prožno prilagajanje političnega in ekonomskega sistema razmeram, vse v prid jugoslovnske državnosti. V zvezi bodo jeziki jugoslovanskih narodov in obe pisavi enakopravni. Na podlagi teh načel naj bi izdelali program zveze, k temu delu pa odbor vabi somišljenike po Jugoslaviji. Njihov naslov je: Jugoslovanska zveza, Gestrinova 6, 61000 Ljubljana. dobiti zeleno luč noben nj‘*?°gl^ergetsk' ne želi v zvezi s tem nikakršnih S . °s ne zen v zvezi s tem niKaiu -ore.,-a nih posledic. Vse mora biti c's^jjjrU- ?e učeno, strokovno neoporečno^ gače ne bo mogoče v ustreznih o . skih organih in v skupščini računa soglasje in podporo. To najino opy lo in stališče so vzeli sogovorn vj. pripomb, odobravajoče in 1 jj lom, da se vsega tega pri svojem1 Na: pri razvojnih prizadevanjih zave ( Jaro In kaj zdaj? Pismo bom odstopil 11 te*, šnemu svetu ter ustreznim sluzbarn. ^ka morajo skrbeti za te reči. Tudi k ^ ,V m ekološko problematiko konferenci Socialistične zveze b varnoft p,. seznanjena. Opozoril bom tudi (odgovorne), kako nujno je, da . rS.ifaro vaših zapažanjih in skrbeh z va. ’ pre-jplr jani iz okolice Opekarne, odkn lila »v a govorijo ter ustvarijo pogoje za. 1 ftv0 sodelovanje in sprotno obvešča J .Sasi] sr^sssi ne i>o.vl • a hud in črn, kakor ga je videti zdaL ^ ov. bo še tak, in to upravičeno, PoleJ1, aaže vsem ne bo kazalo drugega, je-^ mu potrgamo kremplje in izpul1 uteg' zik, da pogine, preden bi nas zar_o0,.. nil zastrupiti s svojo »žveplen0 n;i Toliko in hvala za pismo. TaK ^ je vedno dobrodošlo! p^^jsjci ŠA^ A' kna N k vvU Še: Kdo pravzaprav manipulira? Kako smo spregledali Krsto Bijeliča: eno piše za Politikin Svet, drugo za Dolenjski list — Nekatere njegove cvetke preberimo v izvirniku Pregovor pravi, da volk dlako menja, čudi pa ne. Kakšen kožuh sije torej nadel Krste Bijelič (Krle) v tej pregreti pomladi? Ne gre v njegovem neodmer-jenem odmevu na bodičko v bolj kot ne hudomušnem delu časnika v zadnji številki Dolenjskega lista za vihar v kozarcu vode, ko iz njegovih siceršnjih filipik na račun Slovencev brije ostra Košava? Bijelič zasebno sicer res lahko zavzema vzvišeno držo, kot je to poudaril že v prvem stavku, češ da ne odgovarja na napade nanj v slovenskih listih (beseda napad je pač samo še enkrat zlorabljena kot že tolikokrat). Nekaj povsem drugega je, ko javno nastopa kot novinar, oziroma se je v tem primeru podpisal celo kot novinar TV Beograd. Kot tak mora za te nastope prevzemati tudi vso odgovornost. Menije sicer jasno, zakaj ne odgovarja. Ne premore argumentov, v beograjskem tisku pa lahko objavlja karkoli v skladu s tamkajšnjo klimo, saj tam ne objavljajo odgovorov iz Slovenije kljub na videz širokim »odjecima i reagovanjima«. To so nemilo izkusili že mnogi Slovenci. • Ponovno se sprašujem; le kaj bi počeli nekateri novinarji, če ne bi bilo mednacionalnih svaj? Zamisliti se velja predvsem nad drugim delom pisma Krste Bijeliča. Znano je, da je bilo in še bo mnogo manipulacij na rovaš dostojanstvenega zbora v Cankarjevem domu. Ne želim izgublja- ti besed, kakšno poslanstvo je pri tem opravila beograjska televizija, to bodo lahko bolje storili kolegi z ljubljanske televizije. Za osnovo bom raje vzel mnogo lažje preverljivo Politikino revijo Svet s posebno prilogo »Bitka za SFRJ«. V njem je kajpak tudi novo pismo nam znanega K. B. pod žugajočim naslovom: »Kučan je prešao Rubikon«. No, državljanska vojna se sicer ni pričela kot daljnega leta 49 pred našim štetjem med Cezarjem in Pompejem, prava sramota, da se je medijske bitke na tako podel način lotil tudi K. B., kar je nedvomno pripomoglo k prilivanju olja na že itak pregrete mednacionalne strasti. Nekaj večje bilo o »samosvlače-čem se govoru Milana Kučana« povzeto že v Delu, zato je tu škoda papirja. Res sramoten zapisa. Prepričan sem, da K. B. najbolj boli, ker na te njegove sestanke ne reagirajo »prozvani«. Za kaj takega bi bilo resnično škoda časa Milana Kučana in Jožeta Smoleta. V tej zvezi se je K . B. zapletel v še en značilen nesmisel. Pisari namreč o »trolistu« in navaja še Janeza Stanovnika. In zakaj predsednika predsedstva SRS? Saj ta v Cankarjevem domu takrat sploh ni govoril niti ga tam ni bilo opaziti? Nekateri se boste še spomnili, saj je tudi Mihajlo Kertes na mitingu v Novem Sadu po nemarnem vpletal Stanovnikovo ime. Vse je zelo prozorno in jasno: ni pomembno, kaj je res, pomembno je, da se kriči, ponavlja ali pisari. V že omenjeni izdaji Sveta naj bi bili objavljeni stenogrami govorov v Cankarjevem domu prav po zaslugi TV Beograd. Napak kar mrgoli. Jožetu Školj-ču se npr. pripisuje, da vodi »Savez socialističkog naroda Slovenije« (str. 33). Ubogi bralci Sveta! Ob že siceršnji zmedi okrog zveze v Sloveniji po beograjskem tisku še ena, čeprav je Jože Školjč še nadalje le predsednik ZSMS. Ponatisnjeni govori so v tej izdaji na veliko prekinjeni, saj je v sredinskem delu revije najprej objavljena celostranska slika Slobodana Miloševiča, na drugi pa njegov govor na znamenitem mitingu v Beogradu. Montažerji so se na moč potrudili, saj so v to besedilo vstavili »srce« v rdečem tisku iz drugega govora Slobodana Miloševiča »Da pretke ne obrukamo...« iz znamenite KS Kosovo Polje izpred dveh let. Sedaj je domala nemogoče slediti govorom. Besedilo je namreč povsem pomešano ali, kot pravijo tiskarji, zametirano. Na vrhu prvega stolpca se namreč prične govor, kjer je šele po analizi mogoče ugotoviti, daje to pravzaprav govor Ivana Omana, čigar pravi začetek je pri dnu tretjega stolpca na naslednji, to je 37. strani. Pred njim je govor Milana Kučana, ki je, kot vemo, govoril za Ivanom Omanom, govor Franka Jurija (škoda, da na TV Beograd očitno niso razumeli, kaj je ta rekel na začetku govora po italijansko) se nadaljuje in konča po vsej tej kolobociji šele na strani 38. Jože Smole zanesljivo ni dejal: »Naše mitingovanje jeste dostojanstveno«, saj je bilo izrecno govor o shodu, se ve, kdo in zakaj izenačuje dogajanja v Sloveniji z mitingi. Bojkot slovenskega blaga v SR Srbiji, na kar so nekateri odkrito pozivali, je bil nesmiseln. K. B. v tej zvezi v pismu Dolenjskemu listu ni iskren. Pravo barvo namreč pokaže v Politikinem Svetu. Ta odstavek zasluži ponatis, zaradi sočnosti kar v izvirniku: »Ne na mlin deže-laša: Čujem, da se u Srbiji, s pravom ogorčenoj (podčrtal A. Z.), poveo trgovinski i, uopšte, ekonomski rat protiv Slovenije. Ako je tako, »deželaši« upravo to i žele i jedva čekaju. Njihov san o posebnom statusu Slovenije time če se samo zaokružiti.« Tako torej piše naš Krle. Sedaj slede besede, ki so seveda na liniji zabijanja klina med bojda dobro slovensko ljudstvo in njega »nevredno«' vodstvo. Nadaljuje namreč: »A upravo od njih treba i odbraniti radne ljude Slovenije koji, ni krivi ni dužni, mada toga, možda, još nedovoljno svesni, plačaju cehove jedne iracionalne, zaslepljene nacionalističke politike.« Kdo seje sedaj »samo-slekel« s to zaslepljeno nacionalistično politiko, kot piše K. B., je sedaj jasno. Ali pa ima K. B. različne vatle, enkrat piše eno, ko pošilja v beograjske časopise, drugo, ko išče žrtve za svoje TV-kolaže po Sloveniji ali Dolenjskem listu? ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Zelo veliko, kar preveč dragocenega prostora je vzel novinar TV Beograd Krste Bijelič Dolenjskemu listu 30. marca za brezplačen EPP TVB in o sebi. Seveda me pri vsej njegovi pisariji sploh ne preseneča, daje ostal zvest, žal v zadnjem času še posebej mitingaško kričavi maniri počeznega obtoževanja, diskvalifikacij, sprenevedanja in laži iz bratske, po 28. marcu pa »najbolj enakopravne republike« v SFRJ. zgodnjo prvoaprilsko P^^ptN K. B. se najprej v odgovoru na notico v Sevniških paberkih (Indoktrinacija DL, 16. marca) huduje na »svojega nepodpisanega kolego (in someščana)«, zatem piše o »dopisniku N. N. iz Sevnice« in na koncu spet o »kolegu N. N.«, čeprav ves čas dobro ve, da sem odgovornost za vsebino tudi teh Sevniških paberkov prevzel jaz, Pavel Perc, in sem to tudi povedal, ko je njegova soproga po telefonu protestirala glede sporne vsebine. E, moj Krle, pa menda ja ne boš rekel, da tega nisi vedel, saj sem v ozadju dobro slišal, kako si godel, telefonske slušalke pa ji le niso vzel iz roke, da bi mi sam potožil, kaj ti leži na duši! finMaTodd^jo t'ak“o^ bo nič, so videli, da se po tovarni "m°*a“ ju-1!*1 ’ znanec iz neposredne sosesci arni',la tranjke. Eden delavcev, ki je v 1 Jv že okrog 20 let, je tudi nezauplji' :f »ekipo TV Beograd«, češ kaj spel v ozadju. ve. Glede trditve K. B., znanega leumni sintagmi »homogenizira a £ lani«, da to ni njegova sinttigrna. daje zapisal »homogeniziram ^ tvbi bi raje prepustil besedo slavistu j K. B. tako dobro obvladalslove' dr#ievn kakor skuša zdaj podučevati .jetnf® in si izmišlja besede, ki jih nl. flC1 Slovar slovenskega knjižnega J pozna, bi se spodobilo, da bi F nC p«v * kem tudi odreagiral v slovenščin, ... v tujem jeziku. Morda pa to PJ^j, pa-pr» no zato, da se bo lahko, če se mu , IJJ zahotelo, izgovarjal na slab pre jV“' ta je nedvomno popačil lud'. aJjeve|t1 prikazano zborovanje v CanK* p>( Prav tako si tedaj zvedel, da so tvoj pri-speek o Jutranjki delavci pričakovali v ZIP-u, vsekakor precej prej kot v 3. dnevniku TVB 12. marca, saj je tako obveščala po Jutranjki tam zaposlena tvoja soproga. Sama si gotovo tega ne bi izmislila, če ne bi doma pater familias kaj govoril o tem, kajne? domu. nilj) s K. B. tudi zatrjuje, da »ni'ldaS«fl,yjla( eno besedo ali stavkom o slo narodu . žaljive ‘°8 du ni izrekel kaj grdega a ’ »j nrtvi ga«. »Če se ta narod (kot tudi s ~ jpo-kij rod v zadnjem času) v večini )civ0iti,‘ii gojno identificira s svojim nimam nič proti, to je njegovi ^ nil5„ ^ vodstv^ nič proti, to je njegova'Oi ^ Toda kaj naj si slovenski nar« ui A -•-^•rssds »someščanu« K. Slovenija Moja dežela. Znova poudarjam, da soglašam, da so napovedi določenih novinarskih prispevkov v »prav tej oddaji ali časopisu« dostikrat tvegane, saj je pač treba upoštevati uredniško politiko medija, v tem primeru pa sem reagiral, ker je več bralcev, tudi delavcev Jutranjke, mislilo, da jim očita iracionalno, M l f,c|ovS 0( cionalistično politiko, anUiu^r,i07C|’Jeslt( ske in antisrbske izjave in razop (Politikin Svet št. 180: Kučan Rubikon), ne zna ali ne upa Pa S)VOjdif Pn trše besede zapisti o svojem Slobodanu Miloševiču itd.. „cgC PAVEL> 8 DOLENJSKI LIST Št. 14 (2068) 6. apHia i, niso idru- 3,<* ?> :očut- npn: U/tttUvjLitotr £u4v PREDAVANJA za kmečke žene ^kmečkih žena v občini Trebnje n P"'. foi,.Zl.mo organizira predavanja za ii|>ovl t zene- Tudi letos so imele preda-tijo#jE._. P^peševaniu kmetijstva v naši k pn: o, kaj liVVan‘u'jansluh mlekarn o pridobiva-vve- lso,jfetne8a mleka. Na filmskem tra-Htljj na^et'* ogledale nekaj sodobnih Tisto vilto- 10 , lcp ogledale nekaj sodobnih sr l Tj.tf'0 P3 je predaval ing. Metelko iz it 0 8n°jilih >n škropivih. Na- lv- lini-11 s? 8°vorili o osemenitvi, poro- Stnjiita 6'ujjmn in SKropivin. rNa-StoZT’ md™ in soli. Kmetice so se Sppre&°VMkoletnemizletu‘no a'g DANICA CUCELJ, 6. r. l0C, OS dr. Pavla Lunačka ■1 Šentrupert itrfl« rožne jEGORJEV sejem "lW°rVmarcuJenaVeseliS°ri c * -iskan s* Gregorjev sejem, ki je do ,liikitradu |„.ejem se odvija na ravnini end< V imeli m S° prc?c^aja*' največ suho UK bifeskuhinjo6'V 8radU JC bi' ^ nd' MARlPTAJm i od-1 Marjeta Florjančič, 7.r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert gP^ri’te^ihSeliŠ 4 eiah' kak° je snemalno delo Ji k k°7CU gledališkega živžava i P> imeli L °^CU gledališkega živžava . kke k ; u Za nagrado smo dobili ba-1U* “tasenoJ^v P°delil klovn. Na koncu fj Ze'o napmen8 K™*-KuUurni dan * dru- ZCl° naporen, Tlep. »čin- tint-l ton-, GORAZD BALE, 6. r. OŠ MilanvMajcen Šentjanž io11 L bentjar ? Rijgače o tovarni [OVI- ---- w IU1 luin v, POHIŠTVA Vlie u alVA l*iof in ’ ' katerem živim, se imenuje '^f^talili6, ?h. Let> urah Tvrnsmoprispeh pode 'CRasžSSteSffis0*; Natalija vahčič, 6.a OŠ Artiče tajf '£ 0BIsKA.LA nas je S Do,... umetnica tSi&ToS* zP9d' kakšno preseneče-c bdkiskala n« i»6 bl 0 ^ P^ebej prijetno. in<¥ Jožica klJ namrei slikarka in kipar-Jg^em D,a°Td,na- kije imela ob kra-etflfjfcvo. pr; * u ,v na^* samostojno i iva in živi;?°Ve^Sva^a nam Je 0 svPjem JASMINA ŠULER, 8.r. OŠ Globoko ti’ smJDRAVEJAMO VAS! e5SpišemIma,j' iz Do1- Nemške vasi. V t80dkit radiSV°jih doJ,vlJaJ,h ali dmgih n L 6 v niei « °Pazujemo naravo in po-P°>o peU’£! Pogovarjamo z ljudmi, pi-«*&*’ ^ v novinarskem krož-a "?!u8ega tr„,:„SOde ule dvaJset učencev iz •' ^ DosiJff8* 'J Strtega razreda. Izdali ^ C'«"0 šlevilko glasila »»Domo- $3OD VODOVODNIH ZADEV DO KLJUČAVNIC.... Bo ali ne bo predsednik SFRJ? Aktualno vprašanje, zaradi katerega smo intervjuvali dipl. ing. kemije Marka Bulca. Bilo je na dan komunista v hotelu Metropol, kamor smo odhiteli z našim magnetofonom. Tovariš Marko Bulc, ali ste v mladosti kdajpomislili, da boste politik? Kakšne ambicije ste imeli? No, tako kot vi danes sem obiskoval šoio v Novem mestu in se učil, imel težave z matematiko, fizi-ko, kemijo, kot jih imate vi. Nič nisem premišljeval, kaj bom, vedel pa sem, da več ko bom znal, več bom veljal. Kakšna je bila vaša mladost? Ko sern bil star 15 let, so me zaprli zaradi političnega delovanja. V novomeških zaporih sem bil 5 mesecev, ker sem bil mladoleten, so me izpustili. Odšel sem v partizane. S 17 leti sem bil že komandant bataljona.« Toda kljub temu ste bili mladi; kako ste doživeli svojo prvo ljubezen? Bil sem v devetih nebesih. Mi si v šoli za boljše ocene pomagamo na različne načine. Tudi plonkamo... Veste, to je usoda vseh študentov. Tudi mi smo seveda plonkali. Kje ste študirali? V Novem mestu sem obiskoval gimnazijo, v Ljubljani pa doštudiral kemijo. Kako to, da ste postali politik? Saj nisem politik. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije ni politik. Jaz se ukvarjam z gospodarstvom. Najbrž ste zelo zaposleni. Kako preživite prosti čas, če ga sploh imate? Prostega časa imam zelo zelo malo. Ampak takrat naredim doma vse, kar je treba. Od vodovodnih zadev do ključavnic in elektrike. Kadar pa imam kaj več časa, rad obrezujem drevje pri očetovi zidanici ali pa pomagam ženi na vrtu. Jasna _Simčič, 7. b Damjana Židanik, 8. c OŠ XV. DIVIZIJE GRM SMS HOČEMO DRUGAČNE PROMETNE ZVEZE STOPIČ E — NOVO MESTO—STOPIČE DOLŽ-NOVO MESTO—STOPIČE PODGRAD-NOVO ME-STO—STOPIČE HOČEMO DRUGAČNO ŠOLO!!! — brez ocen — več izletov — manj ur — več zabave — privatne šole — manj učencev v razpredu — dovoljeno žvečenje žvečilnega gumija — frnikolanje med odmori — glasba med odmori — bolj seksi pedagoge (več moških) — več zanimivih dni brez pouka — manj umetne svetlobe ZAHTEVAMO PRIVATNE ŠOLE!!! « m m m 9 9 m Šp m 8 1 wm m UMrnnmmmmm V.V»V#V«‘» gi: UMAZANA KRKA PA TEČE NAPREJ :xX: Tiha in nema se vije krog mesta, va;: in ga objema kot ljubica zvesta. Ti verzi nas spominjajo in čisto in lepo Krko. Toda kaj je z njoSiS: !\v XV Xv. .•.v ^BaiiHEniEiEa PRVA LJUBEZEN Prva ljubezen je večna, večna in srečna. Prvič ko se zaljubiš, dekleta hitro ne izgubiš. Zaljubljen je par kot ura in urar. Zaljubljen je par kot vrt in vrtnar. Prva ljubezen je večna, večna je in srečna. Igor Plesac, 5.r OŠ Katja Rupena • • • • *•*#*«* • • • • • • • • • • • • • • • • • v.v.\\v.v.v.v.v.vX\vXvXvXvX\vXvXvXvX\vXvXvXvXvXvXvXvX\X Dobro bi bilo, če bi v našem mestu imeli hišo, v katero bi se zatekli, kadar nam bi bilo dolgčas. V njej naj bi bile najrazličnejše zabave. Imeli naj bi prostore za glasbo, ples, različne igre in filme. Če bi bila hiša zelo velika, bi lahko imela tudi bazen, drsališče in igrišča. :x:Xv:::::SS:::S:S’::i:::i:č ......•*•*•*•*•*#***.*, • • • ••••••••••••••••»•» • • • • • BiH .------.v.:*:-:*:-:-:-:-:-::*::-;:-* •.v.v..\v.v.v.v.\v.v.v -.v.v.v. v.'.V.v.*.v.*.v.v.\\v.v.v.v.v.\ • • * • • ••••••••••••••••••■*•« JANEZ JANŠA, FREE JANŠA. Pomladno jutro v Ljubljani. Dan pred zasedanjem delegatov v republiški skupščini. Dan pred sprejemanjem odločitev v zvezi s sodnim pregonom četverice. Kljub hitenju in gneči opazimo na zidovih napise: JANEZ JANŠA, FREE JANŠA... Smo že pred stavbo, iz katere hodijo sami mladi ljudje, najbrž študentje. Dolg hodnik, od-mevanje naših korakov na starem parketu. Vrata in napis MIKRO ADA. Zagledamo možaka, suhega, v modrih kavbojkah. To je on, Janez. »Tina, Katja, Dejan,« se predstavimo. Kakšen neki je bil v naših letih, pomislimo. Se je razlikoval od svojih sošolcev? Je bil globoko razmišljajoč, napreden? »Niti v osnovni šoli v Grosup- ljem niti v gimnaziji v Stični še ral kakih naprednih nisem kazal idej. Bolj so imeli na svoj način napredne misli moji sošolci, recimo s 'špricanjem', ali 'odgovarjanjem’ učitelju.« »Vemo, da je to, kar zdaj preživljate, za vas težko psihično breme. Kako vse to sprejema in doživlja vaša družina?« »Ženi ni lahko, otroka pa na srečo ne razumeta, kaj se dogaja, ker sta premajhna. Sin je star pet let, hčerka pa ima komaj eno leto.« Držimo pesti, upamo na obnovo procesa! Vendar, kaj če bi se le zgodilo, da bi moral Janez v zapor? Kaj bi tam počel... Bi morda napisal kakšno knjigo? »Nič ne mislim, kaj bi počel. Mislim, da v zapor ne bom šef,« se zasveti iskrica upanja v njegovih očeh. »Končali ste fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Delate pa tukaj, obkroženi z računalniki. Kako to?« »Seveda, FSPN sem končal, toda po posebnem računalniškem izobraževanju sem tu, v Mikro Adi. Bi radi, da vam pokažem malo kompjuterje?« Seveda smo vsi navdušeni. Zazremo se v ekran. Nenavadne stvari. Potem se z Janezom odpravimo v stavbo Odbora za varstvo človekovih pravic. Ko hodimo po Ijubjlanskih ulicah, se nam zdi, da smo v središču pozornosti. Počutimo se kot njegovi telesni stražarji, pri tem pa razmišljamo. Le zakaj bi moral ta človek z dobrim srcem., majhnimi otroki, zvestimi prijatelji (ki ga tudi med »afero« niso zapustili), uspešnim podjetjem (osem rednih in 200 honorarnih delavcev) v zapor? LE ZAKAJ? Katja Kraško, 7. b Tina Fink, 8. c OŠ XV. DIVIZIJE ORM x*: zadnje čase? Sedaj poznamo le onesnaženo, ponekod celo ze-x$:; lo zastrupljeno Krko. Kdo je kriv, da je naša Krka tako onesna-':© žena? To vprašanje smo zastavljali občanom. Najpogostejši odgovori: Odpadki, ki jih tovarne spuščajo, kanalizacija, ki teče v xjx •ko. Prei si lahko Krko pil, zdai pa se zastruois. lahko tudi ::x DRUGAČEN EPP Krko. Prej si lahko Krko pil, zdaj pa se zastrupiš, lahko tudi ;: ::: g;: umreš! _ ..............gg Nekateri menijo, da so krive tovarne, drugi pa dolžijo : : :: j slabe čistilne naprave. Jaz pa mislim, da so vsi enako krivi, gig : Če se bo to nadaljevalo, ne bo Krka nikoli več tako zelena.: :: :: Ce mucek naš Miki ostane doma, se rad s kakšno miško v mislih sladka. če se bo to nadaljevalo, ne bo Krka nikoli več tako zelena. Kanalizacija, tovarne, ki spuščajo svoje odpadke v vo- g£ : :: do. V glavnem so tovarne povzročiteljice onesnaževanja -g:; •g: naše Krke. _ gx A če jo je treba ujeti zares, že mehka lenoba poseže vmes. PODRRVKR T Kriv je napredek, industrija onesnažuje Krko od Žužem- gg :::: berka do Novega mesta, v Novem mestu pa še kanalizacija.:: :: Tovarne, predvsem tovarne. Lahko bi vgradili čistilne ::: :.x: naprave. Vsi kanali so speljani v Krko, ampak ta je za vso to x : •g: umazanijo premajhna. Kriva je predvsem industrija. Od Novolesa navzdol poj :; :g: Krki ni skoraj nobene čistilne naprave. Potem pa muc Miki zadremlje zaspi in že se čez uro naspan prebudi. / Tedaj pa ves lačen veseio zamijavka, saj mama prinesla je juho Podravka. Tomaž Zupančič, 5.r. OŠ Katja Rupena - -ri DOLENJSKI UST 9 V Medjugorje romajo ljudje z vseh koncev sveta in domovine. Med romarji sva opazila tudi skupino žensk, oblečenih v slavonsko narodno nošo. Za počitek in prigrizek pride prav tudi travnik v bližini cerkve. Romarjem in turistom je sicer na voljo veliko lokalov, vendar so cene v n’!h za nekatere le previsoke. Obvezni spremljevalec jugoslovanskih turističnih carinska prodajalna, je tudi v Medjugorju. Tujcev, preav mcev, Italijanov in Američanov, ne manjka. Milan Markelj Tone Jakše MATI BOŽJA S HERCE- GOVSKEGA KRŠA Najbrž so malokje v svetu zmetali toliko denarja in lepih besed za razvoj nerazvitih kot pri nas. Kljub temu pa imamo v Jugoslaviji še kar naprej določene predele kronično nerazvite in se vsej pomoči navkljub po več desetletjih še vedno otepajo z revščino, brezposelnostjo, slabo učinkovitostjo, skromno delovno storilnostjo, nizko splošno življenjsko ravnijo, skratka, z nadaljnjo nerazvitostjo. Seveda, človeške moči so omejene, problemi razvoja nerazvitih pa težki. Pesimisti bi celo dejali, da tu še bog ne more zares pomagati. Pa se motijo. Z božjo pomočjo se tudi ta problem povsem drugače obrača. In najlepši primer, da je res tako, je kraj v hercegovskih hribih, kraj, za katerega se pred leti sploh ni vedelo, danes pa slovi po vsem svetu — Medjugorje. Iz nerazvitosti in revščine gaje potegnila sama Mati božja. Kdo bi se pred leti sploh zmenil za tisto kamenje, obupno revščino in odmaknjenost? Medjugorje je bil zaostal kraj v nerazviti čitluški občini. Tamkajšnji ljudje so se otepali z revščino, skopo zemljo, na kateri gojijo predvsem tobak in trto, in upali, da bo nekega dne lepše, vsaj tisti, ki so ostajali doma in jih sen o belem kruhu še ni potegnil v široki svet. Mnogi so tudi molili; molitev prinaša vsaj dušni blagor, če že gmotnega ne. Danes pa stare vasi ni več. V nekaj letih je izginila. Namesto starih so zrasle nove hiše. A še kar naprej rastejo nove in nove hiše, kaj hiše, mali hoteli, gostišča, zasebna prenočišča, lokali, trgovinice, prodajalne, celo brezcarinska prodajalna je zrasla iz hercegovskega krša, cesta je asfaltirana, v kraj so napeljali vodovod, zgradili so kanalizacijo, dobili so telefonsko centralo, govori se celo o letalskih zvezah s svetom. GOSPA SE PRIKAŽE Silovita preobrazba Medjugorja se je začela 24. junija 1981, ko seje dogodilo nekaj posebnega. Kot stoji zapisano v številnih knjigah, brošurah, v nepre-števnih novinarskih člankih in reportažah, se je tega dne medjugorskim otrokom Vicki, Ivanki in Ivanu Ivankovič, Mirjani in Ivanu Dragičevič ter Milki Pavlovič okrog 6. ure zvečer na hribu Črnica na Podbrdu prikazala lepa mlada ženska z otročičem v naročju. Pomignila jim je, naj se ji približajo, vendar so bili otroci preplašeni in so ostali oddaljeni od nje, nakar je prikazen izginila. Naslednji dan so se otroci dogovorili, da se zbere- jo na istem mestu, kjer so ugledali prikazen. Niso “ ' ' ščalo se je in ponovno se je pri- Z avtodomom IMV na jug Evrope kazala Gospa, nepopisno lepa, vesela in nasmejana. Otroci so se ji približali, padli na kolena in začeli moliti očenaš in druge molitvice, z njimi pa jih je povzela tudi Gospa. Po molitvah so se začeli pogovarjati. Gospa je dala nekaj znamenj, ki so pričala o njeni istovetnosti, nato pa je otrokom obljubila, da jih bo še obiskala. Tretji dan se je z otroki odpravila na kraj prikazovanja tudi skupina drugih vaščanov. Eden od njih je po nasvetu starejših žensk vzel s seboj blagoslovljeno vodo. Ko se je Gospa prikazala, jo je Vicka poškropila z blagoslovljeno vodo in rekla: »Če si Gospa, ostani z nami, če nisi, izgini!« Tako se namreč preskusi, ali gre za božje poslance ali za satanove. Gospa se je početju nasmehnila in seveda ostala z otroki... Na kraj prikazovanja so se začele zgrinjati množice ljudi. Peti dan po prvem prikazovanju se je pri Medjugorju zbralo že kakih 15.000 ljudi z vseh kon-. cev in krajev, da bi bili deležni božje milosti in priče čudeža. Marija se je otrokom prikazala, drugi pa je niso videli. Naslednji dan so otroke vlekli k zdravnikom v Mostar, kjer so jih pregledali. »Niso otroci nori, temveč tisti, ki jih je pripeljal sem,« je menda dejala zdravnica iz zdravniške ekipe, kot stoji zapisano v eni od številnih brošuric o Medjugorju. Od tistih dni naprej se Gospa, kot tamkajšnji verniki imenujejo Marijo, Mater božjo, redno prikazuje izbranim otrokom, jim govori, daje nasvete in prerokuje. In od takrat naprej smo v Jugoslaviji, državi z ateistično šolo, vzgojo in ateističnim splošnim družbenim ozračjem priče fenomenu Medjugorje. SVETOVNI FENOMEN Vest o prikazovanjih je šla kot strela po domovini in po svetu. Oblast se je na zbiranja množice vernikov odzvala najprej tako, kot pač oblast najprej reagira, z represijo. Prepovedali so zbiranja in otroške vidce pregnali v zaprte prostore. Nič manj sumnji-čavanibifa so jugo turistični poslovneži predolgo vse skupaj gledali skozi zaprašena dogmatska očala) so Medjugorje uvrstile v svoje programe, skratka, zacvetel je tako imenovani božjepotni turizem in prebivalcem Medjugorja odrezal bel kos kruha. Dandanes se sicer kaže, da ima tudi beli kruh nekaj grenčine. Kraj je komajda kos velikemu turističnemu navalu. Milijon turistov vsako leto pač ni mačji kašelj, če vemo, da jim je bilo še leto dni nazaj na voljo eno samo javno stranišče, da še ni bilo kanalizacije, voda po vodovodnih ceveh pa je bolj kapljala, kot tekla. Stranišča so bili okoliški vinogradi, za vodo pa je poskrbelo nebo, ko je napolnilo vodnjake. Ker je ogromna večina turistov v Medjugorju bolnikov, je strah mnogih pred možnimi okužbami razumljiv. K sreči pa do epidemij še ni prišlo, izboljšujejo se razmere in higiena. KRAMARSKI BABILON Bila bi seveda kaj slaba popotnika, če bi na poti proti domu in po obisku Priceove Troje, se pravi Gabele, ne skočila še do Medjugorja. Čeprav za kraj vsi vedo in je po svetu verjetno bolj poznan od prenekaterega mnogo večjega jugoslovanskega mesta, pa je treba kar dobro naostriti pozornost, da najdeš cesto do njega. Ali se nikomur ni zdelo potrebno postaviti dovolj vidno tablo ob glavnih prometnicah, ki bi opozarjala na bližino slovite romarske poti, ali pa se odgovorni boje pokazati tovrstno skrb za turiste in ohranjajo svojo podobo ideološko čisto? Kdo bi vedel, dejstvo je le, da sva prezrla morebitno oznako in sva na pravo cesto prišla tako, da sva sledila nekemu taksiju. Kam pa naj gre taksi v pustem hercegovskem kršu drugam kot v Medjugorje? V bližini cerkve je prosto prižigajo sveče in ob njih svojih skritih upov in zelja. ra, kjer je gorelo na stotine sveč. Še največ Ij^i,?, čava ni bila niti cerkvena oblast, ki, previdna, kakor je, uradno prikazovanj v Medjugorju še do danes ni priznala, prve dneve pa jim je bila celo odločno nasprotna. Novih Lurdov vznikne vsako leto, kolikor hočete, prehuda konkurenca v takih zadevah pa ni zaželena. Previdnost tudi zato ni odveč, ker je sleparij s čudeži bilo in bo vedno veliko, saj je ljudi zaradi človekove globoke potrebe po transcendent-nosti zelo lahko slepariti z božjimi rečmi. Potem pa se je odnos do prikazovanj v Medjugorju začel počasi spreminjati. Tako sva proti večeru zapeljala v bližino medju-gorske cerkve. Do nje z avtodomom nisva mogla, saj so bili vsi prostori ob cesti zatrpani z avtomobili, avtobusi, taksiji, kakih 300 metrov do cerkvenega območja pa so se gnetle številne stojnice, bifeji, prodajalne in drugi lokali. Jezus bi imel še toliko dela, če bi hotel počistiti kramarijo okoli medjugorske cerkve, kot jo je nekdaj v templju. ra, kjer je gorelo na stotine sveč. Se največ j rs( se je postavilo na stopnišče pred cerkvijo irj;Hova;, pred frančiškani, ki so kar zunaj cerkve spov' jS0|f. li. Vsak spovednik je imel pri sebi tablico z nap j j v katerem jeziku spoveduje. Med mnogim1 J * ^ bila zapisana tudi slovenščina. Naših manjka, o čemer sva se lahko že poprej PreH . t tudi po registrskih oznakah na avtomoD Množica, noč in luči, molitve ter ljudsko P® to je ustvarjalo močan vtis in mistično vzdusje^^ tovo na verne in na božjo pomoč upa ~ izredno sugestijo in močjo. Zares se i Medtem so se s fenomenom spopadli strokovnjaki in nestrokovnjaki z vseh koncev sveta, nastali so številni dokumenti in poročila o preiskavah otrok, zapisi o pojavih, ki prikazovanja spremljajo (svetlobni bleski, spremembe sonca, napisi na nebu, premikanje križa na bližnjem hribu), o ozdravitvah, uslišanih prošnjah in podobnem. Za skeptika je dokazov o resničnosti prikazovanj premalo, za vernega pa niti niso potrebni. Medjugorje izpričuje, če drugega ne, vsaj eno resnico — silno moč človeko- Kramarji ponujajo vse mogoče, od slovitih lesenih čapelj in preprog do kraju primernejših spominkov, rožnih vencev, Marijinih kipcev vseh velikosti in barv, podobic, knjig, kaset, svečnikov, sveč, razpel. Med kramarijo plavajo vonjave po ražnjičih in čevapčičih, ki jih cmarijo na žarih po lokalih in zasilnih stojnicah, slišati je jezike z vseh koncev Evrope, mimo se pomikajo ljudje vseh starosti in ras. Cel babilon. ^ | ______________ ne gr® |nef če pride do presenetljivih sprememb v sp® ri zdravstvenem stanju romarjev, če se mnoZbnan<’ čajo na svoje domove bogatejše za pomemD tranja doživetja, Ko sva naslednji dan zjutraj še enkrat stopi ® ki okoli in sva v kramarskem »predmestju« P®^# vo, je dan nekako spral mističnost prejsnjeg ^ ra. Medjugorje se je pokazalo v luči dne prozaično, ponovno kot mašinerija, ki br.ezJ (jrugir če in vsakomur daje svoje: enim zaslužen notranje zadoščenje. Če bi bil ta prvi vtis, ki se popotniku pač najprej ponudi, prava podoba Medjugorja, bi se vsak pošten vernik z gnusom odvrnil od take romarske poti. No, potem Medjugorja kot fenomena ne bi bilo. prišli zaman. ZablešČ Množice, ki so z vseh koncev sveta drle v hercegovsko kamenje, so začele preoblikovati podobo kraja. Začele so rasti nove hiše, napeljali so vodovod, obnovili cerkev, odprli številna zasebna gostišča in prenočišča, okoli cerkve so se zgrnili kramarji, turistične agencije (najprej seveda tuje, ki so našim tako rekoč pred nosom pobirale lepe dohodke, ker Povsem drugačna podoba se pokaže, ko si mimo kramarskega dela. Pred cerkvijo je velika tlakovana ploščad, kjer se zbirajo božjepotniki in tudi molijo, saj v cerkvi za vse ni prostora. V času najinega obiska je bil že večer, zato je bil prizor, ki se nama je nudil v svetlobi svetilk in sveč, toliko bolj mističen. Petje in besede duhovnika, ki je bral večerno mašo hkrati v treh jezikih, hrvaščini, nemščini in italijanščini, so odmevale preko zvočnikov in se družile z molitvami ljudi. Okoli Marijinega kipa se je strnila ena skuDina ljudi, druaa se ie zbrala okoli prosto- KO se dandanes, v teh nemirnih in težkih . ^ spominu povrneva v Medjugorje, se narT1“ ^.gpc* da bi bilo mordatreba poklekniti z drugim1 ®®*hj0ii niki vred na kamne pred medjugorsko c® aqa! zaprositi Mati božjo, ki je tako izdatno P°DorT1a5 tamkajšnjim in mnogim drugim ljudem, ®a) P j0 K* še domovini. Naj ji usliši vsaj eno samo pr°s J ^ tero? Kaj pa drugega bolj potrebujemo kotr^jp je z velikimi tremi črkami zapisala na net)0 Skrivnost vere se dogodi samo v duši in ,rUgof sameznika in le v njem rojeva čudeže.vs® va slepilo. Mi sami smo si Medjugorje in nleg im0. M božja. In v nas je moč za čudež, ki ga pr®5" pa je ta čas res videti kot čudež. I nagrada v Ljubljano Žreb je izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral RADA ERŽENA iz Ljubljane in mu za nagrado P?delil knjigo Mire Ružič Biti ali ne Gre za eno najboljših ekoloških kar jih imamo prevedenih v slovenščino. Rešite današnjo križanko in pošlji-e r^itev najkasneje do 17. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, .rmova 3, 68000 Novo mesto, s Popisom KRIŽANKA 13. REŠITEV 11. KRIŽANKE MPravilna rešitev 11. nagradne »nžanke je, brana v vodoravnih vr-sdcah, takšna: KAP, RADAR, NO-ALEJA, SARABANDA, ILO-VLADA, IRIS, ZOO, ONON, SAVA, ANSA, KAL, OVE-skALA, NIZ, KAOS, dolar ZAVLAKA, AN APA, ANGO- ^ največih umetninah ni napak. ~ J. GARDNER Proizvajamo v vsak- VeRom0°nOSitl S starim v B. MESEC sti Hrfk?rclni produktivno-aela in varčnem odnosu s:p,na.rave je skrivnost naj-(jeSe tn najbogatejše svobo- F. KLOPČIČ NAGRADNA KRIŽANKA OTOK V SPOPADIH PRVI »M. ZALOŽNIK AFR. PUŠČAVA ODISEJEVA VNETJE DOMOVINA SLUZNICE JENSKI OSVEŽILNA PUACA MOŠKO IME KEM SIMBOL ZA ŽVEPLO NAJBOLJŠA JUG TEKMOVALKA V RITM GIMNASTIKI VRSTA PALME ELEKTR. MOR RIBA MREŽA ZOPER KOMARJE HAILE SELASSIE ZGOD POKRAJINA NA BLIŽNJEM VZH. RUDARSKO MESTO V PORENJU HOKEJSKA PLOŠČICA SESTAVIL J UDIR 0DK0PN0 DELO JAP VELEMESTO NA HONŠUJU DOBIČEK KOMUNIST. _ PARTUA JUG. DANEU IVO IGRALEC SEVER MINERAL IKRAVEC OTEPEN SAD j TEŽKE SANJE VRSTA VZGOJNEGA ZAVODA VRSTA KURIVA PRVI MOŠKI REKA V Črni gori OTEPENA SLAMA PROSTOR V CERKVI RUSKI VLADAR POSEJANO ŽITO ŽENSKO IME Boj za obstanek obvladuje vse Sociobiologija se uveljavlja kot znanstvena panoga, ki omogoča nov, drugačen pogled na človeka — Naravni zakoni obstoja in preživetja , eJe ne umirajo zlahka. To se iz-hir.|U 6Pd smislih, ki jih je razvil leti ^dward O. Wilson, ko je pred »Predlagal, naj bi znanost tudi na isk.i^ ® rako, kot gleda in raz-Va] Je lCr P°Jasnjuje dogajanja v ži-na m em.ln dru8em živem svetu. Tudi kot nove'cova ravnanja naj bi gledala na posledice procesov, ki jih us- jbfirjaj0 isti najosnovnejši naravni za-u, ’kot veljajo za ostali živi svet, iz t ’ ^yS.pndom uporabljajo Wilso-u^. ldfJe Pri raz'aganju številnih nanfk j0vek°vega življenja in rav-lia vh °isP°lne Privlačnosti do nasi-Predvsem jim Wilsonove kateri1 P9nuJai° znanstveni model, s UB, * Je mogoče stare probleme hp:., ‘°niologija izhaja iz osnovnega da»,a’ da 50 geni opeke življenja in ste d V na™vnem izboru ohranjajo ti-vohcl. osnove Posameznika, ki uayo h kar najuspešnejšemu obstankov; razP od.u' Tako so se tudi člove-mozgani, sedež duha, oblikovali herojskega boja lih rvl>enje kot eno najviš-8e človeku odeni Pravica, da bi razpola-ln dos“' A. KIRN Svoboda je nezamenljiva. L. RISTlC pod enakimi silnicami kot ostali organi in organizmi. Vrsta raziskovalcev je krenila po poteh takšnega razmišljanja in odkrila marsikaj zanimivega. Hkrati pa so sociobiologi prav na tem področju raziskav ponovno doživeli hude kritike. »Naši možgani so morda res nastali za opravljanje nekaterih najosnovnejših življenjskih opravil, kot je nabiranje hrane in podobno, vendar ta opravila ne predstavljajo meje sposobnosti, ki jih takšna zapletena mašinerija zmore,« je zapisal Gould. Nedvomno so možgani sposobni še marsičesa drugega, kot pa skrbeti za uspešen razplod genov. Toda če hočemo razumeti, kako človekov duh deluje, menijo zagovorniki sociobiologije, samo naštevanje teh sposobnosti ne pove kaj dosti. To je podobno početju, ko bi namesto analize toasteija naštevali, kaj vse se da z njim narediti: obtežiti list papiija, ga komu vreči v glavo ipd. A vendar je toaster nastal kot naprava za ogrevanje kruhovih rezin in šele s tem spoznanjem lahko celoviteje analiziramo in razumemo njegov ustroj. Vedenje, da so možgani in človekov duh z njimi nastali pod diktatom boja za obstanek, je torej vedenje o samih temeljih. To vedenje, če ga seveda sprejmemo, daje ključ za razumevanje dogajanja, ki potekajo v samem duhu. Razvojna psihologija naj bi tako omogočila človeku, da bo nekega dne spoznal tudi samega sebe tako natančno, kot dandanes po zaslugi drugih naravoslovnih ved pozna svoje okolje in druga bitja. Za ilustracijo navedimo raziskavo, ki jo je izvedel psiholog David Buss, da bi ugotovil, ali so različni impulzi pri moških in ženskah, ko gre za prednostne vzorce izbire pri razmnoževanju, nastali z evolucijo. Večina znanstvenikov sicer meni, da so kulturne razmere tiste, ki ustvarjajo razlike v ravnanju in obnašanju spolov. Osnovne naloge, zagotoviti obstoj svojih genov v bodočnosti, se moški in ženska zaradi bioloških razlik lotevata z drugačnih pozicij. Ker je število ovulacij pri ženskah omejeno na nekaj stotin in le na določeno življenjsko dobo, je njen osnovni impulz, da z omejenimi razplodnimi možnostmi ne ravna razsipno. Njeno genetsko preživetje je odvisno od tega, da najde moškega, ki bo zarodu zagotovil vse potrebno, medtem ko je za moškega, ki razpolaga z biološko neprimerno večjo sposobnostjo oploditve, najosnovnejša naloga dobiti žensko, ki bo sposobna zanositi, in bo pri izbiri najbolj cenjeno to, kar kaže na plodnost. Tako nekako naj bi bilo po socio-biološki teoriji. Toda ali gre res za takšen vzorec? Buss je zasnoval vprašalnik, s katerim so v poskus pritegnjeni ljudje (37 moških in ženskih skupin iz 33 različnih družbenih skupin) lahko označili idealnega partnerja s petimi kategorijami: marljivost, mladost, telesna privlačnost, pridobitnost in nedolžnost. To je bila najobsežnejša tovrstna raziskava doslej. Rezultati so bili pričakovani. Ne glede na geografske in kulturne različnosti se je izkazoval enak vzorec: ženske so bolj cenile pridobitnost in marljivost, moški pa mladost in telesno privlačnost. Ženske torej iščejo gotovost in varnost zase in za svoj razplod, moški pa za oploditev najpri-mernejpšo partnerico (mladost, telesna privlačnost). Seveda so tudi na to raziskavo leteli številni očitki in kritike, mnogi upoštevanja vredni. Vendar je Buss s svojo raziskavo le pokazal, da je v govorici razvojne psihologije nekaj smisla. MiM (Vir: Nevvsvveek) Za dober sen Blazinice za sladko otroško spanje Upanje za pragozdove Amazonske tropske pragozdove bo morda rešilo prav tisto, kar jih zdaj uničuje — profit Želja po hitrem dobičku je globoko zarezala v tropski deževni pragozd Amazonije. Tako zelo globoko, da so danes »zelena pljuča sveta«, kot pravimo amazonskim pragozdovom, že močno ogrožena, z njihovim propadanjem pa je seveda na pomolu svetovna ekološka katastrofa. Mnogi ekologi zato resno svarijo pred nadaljnjim brezvestnim izkoriščanjem in uničevanjem pragozda. Toda ob uničevalskem profitarstvu se rojeva poslovni interes, ki za svoj dobiček predpostavlja prav obstoj tropskih pragozdov. Bo torej dosedanji uničevalec postal rešitelj? Po dosedanjih ocenah je uničena že petina amazonskega pragozda. Predvsem zaradi krčenja gozda in pridobivanja nove plodne zemlje na najbolj primitiven način — s požiganjem. Brazilski kmetje s požiganjem gozda na hiter način dobe s pepelom pognojeno plodno zemljo, vendar pa na krčevini ne ostajajo dolgo. Ko po nekaj letih zemlja več ne rodi, jo zapustijo in si izkrčijo nove površine. Dostikrat nastanejo zaradi teh požiganj ogromni gozdni požari, kot je bil pred tedni gigantski požar, ki je v Podzemno olajšanje Sedenje v starem rudniku lajša artritične težave Spraviti dete v posteljico niti ni težko, pogosto pa so precejšnje težave, kako ga pripraviti, da bo zaspalo. Nekoliko razvajeni otroci zaspijo le, ko so v naročju, a ko jih mati ali oče položi v posteljico, se otrok takoj zbudi in zahteva z jokom, da ga vzamejo starši k sebi na toplo in varno. Receptov, kako pripraviti takega otroka k spanju, je veliko, zares učinkovitih pa malo ali nič. Morda bo mnogim pomagala toplotna blazinica, ki so jo izumili v ameriškem podjetju DATS. Otrok se z njo igra, pri premikanju pa se blazina ogreje in otrok ob toplem medvedku, zajčku, lisički, v kar je blaznica pač oblikovana, sladko zaspi. Znotraj mehke igrače je plastična vrečka, ki je napolnjena z natrijevim acetatom, vanjo pa je še vstavljen kovinski disk, ki ob pregibanju sproži toplotno kemično reakcijo. Blazinica je povsem varna, saj ni priključena na elektriko in zanjo ni potrebno nikakršno pregrevanje v drugih napravah. Na mednarodnem sejmu v Harumiju na Japonskem je ogrevalna blazinica dobila drugo nagrado. Marsikateri očka pa ji bo prisodil kar prvo, saj mu bo omogočila nekaj več nočnega počitka. Radon, naravni radioaktivni plin, ki nastaja v zemeljski skorji, je sicer zdravju nevaren, saj v večjih koncentracijah lahko povzroči rakasta obolenja, ako je človek dlje časa izpostavljen njegovemu vplivu. V majhnih dozah pa naj bi bilo radonsko žarče-nje celo zdravilno. Vse večje namreč artritičnih bolnikov, ki se zatekajo k tej vrsti zdravljenja. Nenadnega načina lajšanja artritičnih težav se je lotilo posebej V ta namen ustanovljeno podjetje Radon-ski rudnik zdravja v Boulderju v Združenih državah Amerike. V najem so vzeli opuščen rudnik urana v Dolini sv. Joahima in v njem pripravili prostor, v katerem bolniki počivajo in vdihavajo z radonom nasičen zrak. Vsak dan se v rudniku zdravja skuša olajšati bolečin in negibnosti zaradi artritisa okrog 120 ljudi. Koncentracija radona je v podzemeljskem prostoru sicer precejšnja, kar 175-krat večja, kot je po zveznih merilih še neškodljivo, vendar to očitno ne odvrne tistih, ki iščejo olajšanja. Resje sicer, daje bolnik žarčenju izpostavljen le za nekaj ur, vendar tudi to ni povsem brez nevarnosti. Medicinski strokovnjaki opozarjajo, da je »rudniško zdravljenje« zelo vprašljivo, toda kaj, ko tradicionalno zdravljenje ni učinkovito, bolečine pa so hude in vsako olajšanje, četudi ga sproži zgolj zaupanje bolnika v zveličavnost zdravila, je le olajšanje. In ker gre pri artitičnih bolnikih v glavnem za starejše ljudi, je strah pred rakom na pljučih, ki se razvija od 10 do 30 let, zanje nesmiseln. Zadnja leta življenja bi radi preživeli brez artritičnih tegob. »Bil sem pri številnih zdravnikih, pri mnogih mazačih, tudi pri filipinskih čudodelnikih, vendar mi sedenje v rudniku prinaša več olajšanja kot vse drugo,« pravi 69-letni artritični bolnik D. M. Langford, ki se vsako leto dvakrat pripelje do starega uranskega rudnika in posedi v njem nekaj ur. »Če bi ne prihajal sem, bi bil že nepokreten.« MiM (Vir: Newsweek) vsaki minuti pogoltnil hektar gozda. Drugi veliki uničevalci pragozda so lesarji. Pod avtomatiziranimi stroji za podiranje in obdelavo dreves izginjajo velike površine gozdov. Na pogozdovanje pa veliki pridobitniki ne mislijo. Amazonski pragozd pa je, k sreči, postal zanimiv še za druge, ne same za najhujše uničevalce pragozda, za katerimi ostaja pušča. Vanj so začeli zahajati lovci na nove, eksotične dobrine. Na svetovnem trguje ponovno zelo cenjen naravni lateks, kije najkvalitetnejša surovina za izdelavo kondomov (poraba teh proizvodov je z grozečim razširjanjem aidsa zelo porasla), nabirajo pa ga seveda v tropskih gozdovih. Kozmetičaiji iščejo v pragozdu eksotične rastline za svoje nove izdelke, lekamaiji prav tako odkrivajo zdravilne rastline, ki so odlična zdravila, kmetovalcem pa se kažejo lepe možnosti v negi tropskih sadežev — kot je denimo brazilski lešnik — ki obljubljajo trajno izkoriščanje obdelanih površin. Z brazilskimi lešniki je mogoče na enaki površini zaslužiti petkrat več kot z rejo živine, sama nega lešnikov pa je neprimerno preprostejša in zahtev -manj stroškov ter ljudi kot živinoreja. Pragozdu se vendarle kažejo boljši časi. Ob rastoči svetovni zavesti, daje treba ohraniti »zelena pljuča sveta«, se rojevajo tudi poslovni interesi, ki jim dobiček ponuja le ohranjen' gozd. To pa so zagotovila, ki nekaj veljajo. Težiti moraš po svoji lastnini, da lahko spoštuješ tujo. O. VVEININGER Dejanska dilema v naši družbi je: ali moderna in učinkovita država ali pa zastarela nekompetentna policijska država. V. ŽAKELJ Očala za slepe Elektronika v naočnikih pomaga slepim »gledati« »Skromen podeželski zdravnik«, tako samega sebe imenuje Pierre An-tonietti, drugi pa v njem vidijo velikega dobrotnika, ki je svoje poklicne sposobnosti posvetil predvsem slepim. Svet si ga bo veijetno zapomnil kot izumitelja. Skupaj z bratom Danielom, ki je inženir elektronike, je izumil posebne naočnike za slepe. Gre za naročnike, ki si jih slepi natakne na oči in z njihovo pomočjo »vidi«. Ne sicer tako. kot vidijo ljudje, ki imajo oči, temveč lahko zaznava okolico s pomočjo »zvočne slike«, ki jo ustvarja miniaturni elektronski instrument, skrt v okviru naočnikov. Svetlobni senzoiji na očalih zaznavajo naravno in umetno svetlobo, elektronska naprava pa zaznani svetlobni signal pretvori v določen zvok, ki ga slepi sliši. Glede na to, kako močan je svetlobni signal, koliko je oddaljen, če je odbit od predmeta in podobnega, se tvorijo različni zvočni singali. Z nekaj vaje se slepi nauči kolikor toliko razpoznavati svojo okolico. Slepota mu ni več tako huda ovira. Ta čas poskusno nosi Antonietto-va očala že nekaj sto slepih francoskih otrok. Svet v številkah televizijska razvitost 500 450 400 350 300 250 200 150 100 □ tv/1000 preb r F7 S b'-; & m ■ v ij p i <•* f DK NL P LUK VU SL Dreni?'’ k° je bila televizijska antena na strehi znamenje silnega na-ski kS’ ‘e,evlzo.r Pa iudo v domu, ti časi so že davno minili. Televizij-|juJsPr®jemnik je postal nekaj tako vsakdanjega in potrebnega kot kaže» i .^.?nCno nam teši informacijsko lakoto. Graf tega tedna pi!j televizijsko razvitost v Evropski skupnosti in za primerjavo še ES "n' * P°štev smo vzeli dve v tem pogledu najbolj razviti državi semh nsk°-'n Nizozemsko, ter dve najmanj, Portugalsko in Luk-ie e, 1^’ f "i™ Pa primerjamo jugoslovansko in slovensko povpreč-• - tolpci kažejo število televizorjev na tisoč prebivalcev. BORUT KOS. V DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE Ifi Naj- bolj me je zanimal črni trg z denarjem, kajti vedel sem, da je med črno in uradno menjavo precejšnja razlika. Zvedel sem, da uradno dobim za ame- riški dolar 70 rialov, na črno pa tudi do 1.000, torej štiri-najstkrat več! Zato sem se odločil, da se na meji izognem zamenjavi in to storim šele, ko pridem iz carinske cone. Skrbelo me je, če me sploh bodo spustili v državo, kajti v potnem listu sem imel izraelski vizum in iraški pečat. Vendar se je izkazalo, da ni bilo nobenih težav; preko iraškega vizuma je neki turški carinik pritisnil masten pečat in jo s tem prekril. Prav zanimivo- je bilo, čeprav nekoliko mučno, čakanje na pregled potnega lista. Ogledoval sem si prostor, napolnjen z Iranci. Nad vrati z železnimi rešetkami, ki so vodila na iransko stran, je visel velik Homeinijev portret, na drugi strani pa ravno tako velika slika Ataturka. Imel sem občutek, kot da sta oba voditelja, vsak v svoji državi, nekakšna bogova, njuna modrost in dobrota pa zagotovilo za blaginjo in varnost ljudstva. Čez nekaj več kot pol ure je prišel do železnih vrat iranski uradnik z mojim potnim listom, odklenil vrata in v angleščini dejal: »Dobrodošli v islamski republiki Iran«. »Sem torej notri? Kaj je treba še storiti, to je vseeno prehitro,« mi je rojilo po glavi, ko sem iskal izhod. Neka ženska me je napotila proti banki, kjer naj bi prijavil, koliko denarja imam s seboj, vendar sem le vstopil v banko, za vrati počakal nekaj minut in odhitel iz stavbe. Hitro sem se odpravil proti opečnati stavbi, oddaljeni kakšna dva kilometra, kjer naj bi mi> pregledali prtljago. Še vedno sem čakal, da me kdo pokliče nazaj, vendar me na srečo ni. V stavbi sta že čakala dva carinika, vidno zdolgočasena, in kot je bilo videti, sem jima popestril dan. Začela sta pregledovati moj nahrbtnik, vsebino »strokovno« premetala po celi mizi ter se zapičila v prospekte o Turčiji, ki sem jih nosil s seboj. Po ogledu Irana sem se nameraval vrniti za kakšen mesec v Turčijo. Vsako stran posebej sta minuto ali več gledala in prospekte zlagala na dva ločena kupa. Ko sta vse skrbno pregledala, mi je eden porinil nekaj prospektov nazaj, za druge pa dejal: »Seksa ne!«. »Kakšnega seksa?« sem vprašal začudeno. Pokazala sta na fotografije turške obale in na mlada dekleta, ki so se v kopalnih kostumih sončila. Nič ni pomagalo moje arabsko-turško prepričevanje, da so to spodobne slike s plaže. Prospekti so že leteli na dvoje. Vse skupaj mi je postalo smešno, ko sem ju opazoval, kako sta čakala, da se bom začel razburjati, jaz pa sem planil v smeh in jima dal potni list, da udarita žig, kar je zame pomenilo prosto pot. Končno sem prišel iz carinske cone in začel iskati taksi, avtobus za Mako se je bil že odpeljal. Na hitro sem z nekim fantom zamenjal 20 dolarjev v riale, pri čemer me je seveda poskušal prenesti okoli, ven- dar sem vedel, kolikšna je črna menjava in kakšen je denar na videz, tako da je fant mislil, da nisem prvič v Iranu, ter sva stvar hitro opravila. Predno so me začeli oblegati taksisti, sem se pri ljudeh naokoli pozanimal, koliko stane vožnja do mesta, saj bi me drugače gotovo prenesli okoli za višjo ceno. Zrinil sem se v eno izmed vozil in vozniku takoj plačal 100 rialov, da me kasneje ne bi terjal za višjo vsoto. S smehom jih je sprejel. Uvidel je, da sva iz enakega testa. On je hotel od mene iztisniti čimveč, jaz pa plačati čimmanj. Izkušnja s potovanj po arabskih državah me je naučila, da je takšno barantanje nekaj povsem vsakdanjega. PRVI STIK Z DOMAČINI V Maku sem takoj našel hotel. K sreči sem imel s seboj angleško knjigo za popotnike, v kateri sem našel precej infor-' macij, kako najceneje preživeti in kaj si velja ogledati v Iranu POTA m •a* OB KOLO Z MOTORJEM — 27. marca je neznan storilec pred novomeškim hotelom Metropol ukradel kolo z motorjem, last 17-letnega Marka Lukšiča. Lastnik, doma z Broda, je oškodovan za vsaj poldrugi milijon dinarjev. SE EDEN OB PREVOZNO SREDSTVO — Prav tako še neznan storilec je v noči na 30. marec iz garaže Črnomaljčana Romana Stefančiča odpeljal kolo z motorjem, vredno okoli 4 milijone. Možje postave o storilcu še nimajo konkretnejših podatkov. NAŠEL GRANATO — 61-letni Domine Hrovat iz Meniške vasi je 1. aprila obvestil miličnike, da je na njivi blizu stanovanjske hiše našel granato. Pokazalo se je, da gre za nevaren ostanek iz II. svetovne vojne, za katerega uničenje je pirotehnik že poskrbel. Je tudi pobeg del prevzgoje? Zakaj so zaporniku Milanu Novaku iz Velikega Gabra lanskega decembra dovolili na Dobu prosti izhod? — Med pobegi kradel in vlamljal V NEDELJO CESTNA ZAPORA NOVO MESTO — Zaradi nedeljske prireditve pod naslovom »Kolesarska vigred na Dolenjskem« bo ta dan, 9. aprila, med 9. in 13. uro zapora prometa na Trdinovi, v Grbčevi ter Kotarjevi ulici na Grmu. Ljubitelje kolesarstva obveščamo, da bodo na sporedu tekme pionirjev A in B, hkrati pa bodo izvedena šolska pionirska prvenstva. DOB PRI MIRNI — Verjetno bi pobeg in nedavno prijetje 29-letnega Milana Novaka, znanega prestopnika iz Velikega Gabra, resda lahko odpravili zgolj z vestičko, objavljeno že v prejšnji številki Dolenjskega lista, toda splet okoliščin nas vendarle sili v globlje razmišljanje. Preveč je bilo zadnja leta pobegov iz K PD Dob, ki so jim botrovale, milo rečeno, nerazumljive odločitve tamkajšnjih vzgojnih delavcev, primer Milana Novaka jim je postavil le še piko na L Po tem, ko bomo prebrali naslednje vrstice, se bo kar samo od sebe zasta vilo vprašanje, kakšne vrste humano poslanstvo je lanskega 16. decembra vodilo delavce KPD Dob, da so Milanu Novaku dovolili prost izhod Zajetni sodni spisi Milana Novaka kažejo, da je bil v času od 1978 do 1987 o vaden kar za 144 kaznivih dejanj, največkrat je šlo za razne oblike tatvin in vlomov. Za vsa našteta dejanja bi moral v zaporih sedeti že od 17. julija 1985, nazadnje je bil namreč obsojen na enotno zaporno kazen šestih let, za rešetkami pa je že predtem prebil 2 leti in 9 mesecev življenja. Toda Novak se s takšno usodo nikoli ni sprijaznil. Pobegi iz zaporov so postali njegova posebnost. Tako je pobegnil že julija 1985, ko se je skrival na območju Velikega Gabra, kjer je doma, in Žalne v grosupeljski občini, kjer prebivajo njegovi starši Miličniki in kriminalisti so imeli srečo in ga že po nekaj dneh bega prijeli — bilo je to 29. julija — a kaj, ko jim je tisti trenu- tek z lisicami na rokah ušel. Kar za nekaj mesecev se je potem izgubila sleherna sled za njim. Naposled so ga prijeli šele 27. no vembra istega leta in seveda vrnili v KPD Dob pri Mirni. Za rešetkami pa ni bival dolgo, še isto leto 20. decembra je ušel iz ljubljanskih zaporov in se uspešno skrival skoraj osem mesecev. Na begu je bil namreč kar do 4. avgusta 1986. Vtem času pa je sam in v družbi dveh iz VPD Radeče pobeglih mladoletnikov zakrivil serijo kar 83 novih kaznivih dejanj, največ tatvin in vlomov. Možje postave so na srečo vedeli, kje ga iskali, in njihova potrpežljivost in vztrajnost sta bili naposled poplačani. Kraj spektakularnega prijetja je bila Žalna. Novak je moral vnovič na Dob in slabo leto je trajalo zatišje. Potem pa so ga dodobra spoznali tudi v novomeških zaporih. Leta 1987 so Novaka pripeljali v Novo mesto, kjer je izkoristil trenutek nepazljivosti paznikov in jim pobegnil, vendar so ga pred stavbo občinske skupščine prijeli. Misel na beg pa mu ni dala miru in naposled se je tega leta s še dvema sozapornikoma dogovoril za napad na paznike v zaporniški sobi novomeških zaporov. Na njihovo nesrečo se jim je poskus bega izjalovil. Se bi lahko našteli nekaj podobnih Novakovih zaporniških pripetljajev, vendar omenimo le še lanski 16. december. Ne glede na vse opisano so namreč Milanu Novaku takrat na Dobu dovolili prost izhod z obiskom sorodnikov. Resda je obisk potekal v spremstvu paznikov, toda Novaku, ki se je uspešno znašel še v precej težjih položajih, tokrat resnično ni bilo težko zbežati v svobodo. Za njim je izginila sleherno, sled vse do minulih dni, ko je na novomeško NUZ prispelo dragoceno sporočilo gozdarjev. Opis enega od treh v gozdu nad Dobravo pri Dobrniču taborečih Romov je popolnoma ustrezal Novaku in po bliskoviti in uspešni akciji so se v rokah miličnikov in kriminalistov našli naš stari znanec Milan Novak ter V. H. in V. K. Po doslej znanih podatkih so v zadnjih mesecih na območju Novomeške UNZ Izvedli 5 vlomov v vikende in povzročili z njimi za okoli 7,5 milijona dinarjev škode, Novak pa naj bi imel skupaj - ženo in V. K. na vesti tudi vlom v trgovino KZ Krke v Žvirčah, kamor so se pripeljali z ukradenim avtomobilom in odšli bogatejši za 245 starih milijonov. Nekateri podatki tudi kažejo, da ima Novak na vesti še precej podobnih dejanj, storjenih v času zadnjega bega, na območju ljubljanske UNZ. Milan Novak sedaj na Dobu čaka novo priložnost za beg, morda jo bo dobil celo v obliki novega prostega izhoda. Predno pa se bodo na Dobu nemara res odločili za kaj takega, bi jim veljalo pokazati izračun cene njihove decemberske tovrstne odločitve. Vključno z urami brezuspešnega iskanja, dela, poizvedovanj, prečutih noči in še česa. Da izgubljenega ugleda ne omenjamo. B.BUDJA J Grabež v Jelkinem bifeju Vodja Jelkinega bifeja v Kočevju obdolžena, da si je prilastila preko pol milijarde KOČEVJE — Temeljno javno tožilstvo je vložilo pri kočevski enoti temeljnega sodišči Ljubljana obtožnico zaradi grabeža ter ponarejanja ali uničevanja poslovnih listin. Teh dejanj je osumljena vodja bifeja »Jelka«, ki sodi v sklop Gostinskega podjetja Hotel Pugled Kočevje. Obtožnica jo bremeni, daje od maja HUJE RANJEN SEMIČ — V delovni nezgodi, ki seje pripetila 31. marca nekaj pred 22. uro, je bilo hudo poškodovan 31-letni strojevodja Dušan Kukman iz Novega mesta. Slednji je z vlečno lokomotivo potiskal kompozicijo vagonov, na tistem pred lokomotivo je bilo naloženih kakih 40 kubikov bukove hlodovine, med njimi pa tudi trimetrsko smrekovo deblo. Pri hitrosti vlaka med 40 in 50 kilometri na uro je to deblo zaradi tresljajev in zračnega upora zletelo v vetrobransko steklo lokomotive, kjer je sedel Kukman. Tega je pri tem vrglo v vrata lokomotive, ki so se odprla, Kukman pa je obležal na kamnitem progovnem nasinu. Zdravi se v novomeški bolnišnici. do novembra 1987 jemala denar od dnevnih iztržkov in si tako pridobila za 5,783.934 din protipravne premoženjske koristi. To svoje dejanje je skušala prikriti tako, daje v desetdnevnih poročilih prikazovala večje zaloge pijač.»° jih je dejansko imela . Zanimivo je, kako je prišlo do odknt- ja tega dejanja. Zaradi izraženega suma. da v nekaterih lokalih točijo zaposlen lastno pijačo, so se v delovni orgamzao ji Hotel Pugled odločili, da bodo opravili po lokalih izredne in nepričakovan inventure. Pri eni takih inventur so od- krili tudi nepravilnost v bifeju »Jelka" POŽIG TRAVE SKOPICE — Se neznan občan sije 27. marca privoščil hudo neprevidnost. Ob magistralni cesti Ljubljana-Zagreb pri Skopicah je zažigal suho travo, gosta dimna zavesa pa seje spustila na cesto, po kateri je iz ljubljanske smeri pripeljala kolona vozil. Zaradi slabe vidljivosti ie med njimi v gostem dimu prišlo do verižnega trčenja, v katerem so bili udeleženi vozniki tovornjakov Milan Špiler iz Krškega, Slavko Stankovič iz Niša in Milorad Latinovič iz Sremske Mitroviče. NAŠEL TRI MINE BREZOV^ REBER — Žužemberški miličniki NAŠso bili prejšnji teden obveščeni, daje 37-letni Anton Bartolj iz Dečje vasi pri Trebnjem med rušenjem starega poslopja Justine Erjavec v Brezovi rebri našel tri mine. Gre za mine italijanske izdelave, ki izvirajo iz časov II. svetovne vojne. Za njihovo uničenje bo poskrbel pirotehnik. S KOLESOM PO LEVI FINKI — 13-letni Marjan L. iz Črnomlja seje 27. marca ob 18.10 peljal na kolesu iz Starega trga proti Dobličam, skupaj z njim je bila še skupina drugih kolesarjev črnomaljskega kluba. V vasi Finki je Marjan v levi in nepregledni ovinek zapeljal po sredini ceste, prav takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal Ljuban To-polovič iz Goriče vasi. Navzlic umikanju je mladega kolesarja zadel, hudo poškodovanega Marjana pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. PO DOLENJSKI DEŽELI • Zadnje marčevske dneve je nekdo izkoristil za vlom v zidanico v Ručetni vasi, last Pavla Kapša z Lokev. Storilec je po naravi veseljak, to je potrdil z vsebino ukradenih stvari. Moti se, kdor misli, da sije natočil vina, raje se je posvetil v zidanici spravljenima radiokasetofonoma. Pa še lažje ju bo prodal. • Navada je, da dobimo vozila, kijih prepustimo kleparskim ali mehani-karskim rokam, nazaj cela in popravljena, v vsakem primeru pa v boljšem stanju, kot smo jih oddali. So pa tudi izjeme. Eno takšnih je na svoji koži oočutil Novomeščan Milan Gajič. Svojo petico je predal v popravilo Pionirjevemu servisu v delavnici v Ločni in pridno čakal dneva, ko mu bodo sporočili, da je avto popravljen. Po enem mesecu čakanja pa se je le naveličal in se lastnonožno odpravil v Ločno. Ne le da ni našel popravljenega avtomobila, pač pa je bil ta v še slabšem stanju kot na dan predaje vozila pionirjevcem. Na petici sta manjkala odbijač in prednja šipa levih vrat, ki bi po vseh pravilih še morala biti na vozilu. Škode je za 2,400.000 din, Gajič pa sedaj s trahom tuhta, ali bo tudi to všteto v ceno popravila. Ribniško-kočevski Agrokomerc Začela se je preiskava o nepravilnostih v ribniški Ripozi in Interni banki KG Ko-čevje — Mala obrtna zadruga, povzročila v kratkem času veliko škodo KOČEVJE, RIBNICA — Že lani smo skopo poročali, da s poslovanjem Obrtno-prodajne zadruge Ripoza Ribnica in Interne banke KG Kočevje marsikaj ni v redu in da gre pravzaprav za naš, domači Agrokomerc. V zelo kratkem času, dobrem letu dni po ustanovitvi Ripoze, je odgovornim delavcem uspelo »prigospodariti« za blizu 650 milijonov neporavnanih obveznosti, pri čemer obresti še niso vračunane. Prvi uradni podatki tožilstva o tej zadevi so znani šele te dni. vrniti denar podjetjem, ki soji dala posojilo. Konec junija lani je dolg zadruge do Interne banke znašal že preko 1.165 milijonov dinarjev. Posamezni obrtniki, člani Ripoze, pa so si pridobili od 11 do 96 milijonov dinarjev avansov. niku preiskavo, ki bo trajala najmanj pol leta in šele na podlagi njenih ugotovitev bo možno o krivdi in krivcih zapisati še kaj več. JOŽE PRIMC V šolski delavnici zgrmel strop Čudež rešil življenja v novomeški SSTZU NOVO MESTO — Zgolj srečnemu naključju gre pripisati, da nesre% do katere je prišlo 27. marca ob 1 v delavnici za varjenje novomešK SŠTZU v Šmihelu, ni zahtevala žrtev-S stropa je namreč padla armirana betonska plošča, velika 180 krat 105CIT' in težka okoli 200 kilogramov, in n srečo le oplazila dijaka 3. letnika. 1 letnega Martina Turka iz Polhovice. Slednji je dobil nekaj poškodb po in nogi ter več odrgnin, zdrav'11'-’", pomoč pa so mu nudili v novomes bolnišnici. V času nezgode sta bila delavnici še dva učenca, vendar sta n srečo odnesla celo kozo. , Razumljivo, da so si mesto nezgode takoj ogledali preiskovalci in ugoto j1 li, daje iz neznanega vzroka prišlo “ zamika med armirano ploščo in nosi cem, ki jo nosi, zaradi česar je P.'os tudi zgrmela na tla. In takšnih je mikov so odkrili kar nekaj, ta-ko inšpektorju za delo novomeške UB preostalo drugega, kot da je preP°'_ dal uporabo delavnic. Le čudež je krat rešil nekaj mladih življenj. Ripoza je bila ustanovljena junija 1987, da bi za svoje člane nabavljala surovine, polizdelke, stroje, rezervne dele in izdelke članom tudi prodajala. Dejan-, sko pa je največ poslovala z lesom, katerega odkup in razrez je organizirala predvsem na Hrvaškem in v BiH, nato pa ga je preko avstrijskega posrednika prodajala italijanskemu kupcu. Poslovanje z njenimi kooperanti je temeljilo predvsem na najemanju posojil in razdeljevanju denarja. Predstavniki Ripoze so pri različnih podjetjih po Sloveniji najemali kratkoročna posojila in jih usmerili v Interno banko KG Kočevje, kije za te kredite dajala garancijo, nato pa jih pod istimi pogoji usmerjala naprej v Ripozo. Ta denar so nato dobivali različni kooperanti v obliki avansov, čeprav svojih kooperacijskih pogodb niso izpolnjevali, zadruga pa od njih ni terjala vrnitev avansov. Zato je prišlo do nelikvidnosti in blokade žiro računa zadruge. Ripoza ni poravnavala obveznosti do Interne banke, ta pa je morala V poslovanju je bilo še več drugih nepravilnosti. Takšno poslovanje je po- • »Nepravilnosti pri Ripozi in Interni banki so odkrili delavci UNZ Ljubljana-okolica in SDK podružnica Kočevje. Na podlagi njunih ovadb je tožilstvo zahtevalo pri kočevski enoti sodišča preiskavo zoper direktorja Ripoze Ribnica, zoper vršilca dolžnosti direktorja Ripoze, zoper vodjo finančno-računo-vodskega poslovanja Ripoze, zoper tri kooperante Ripoze ter zoper direktorja Interne banke KG Kočevje. Alkohol kriv polovice kršitev V Posavju lani nekai manj kršitev javnega reda in miru — Alkohol največji krivec — Stanovanja vse pogosteje mesta obračunov vzročilo, daje bila zadruga od 13. julija 1988 dalje nelikvidna, na dan 19. septembra lani pa je imela za 648.247.450 din neporavnanih računov in zapadlih obveznosti. Zato je temeljno sodišče v Ljubljani na predlog občinske skupščine Ribnica uvedlo zoper Ripozo stečajni postopek. Tožilstvo je na podlagi vsega tega zdaj zahtevalo pri preiskovalnem sod- KRŠKO — Ne le daje minulo leto prineslo manj krištev javnega reda in miru na območju treh posavskih občin, pač pa predvsem razveseljuje to, daje tudi najtežjih prekrškov precej manj. Tako so v krški UNZ lani obravnavali 708 različnih kršitev, za katere je bilo sodnikom za prekrške poslanih 533 predlogov za uvedbo postopka, to pa je kakih pet odstotkov manj kot predlani. In kakšne so te kršitve? V 204 primerih lom pomagali še delovnim in drugim organizacijam, v 301 primeru pa nudili tudi takšno ali drugačno pravno pomoč ustanovam in podjetjem. B. B. je šlo za prepire in vpitje, 163-krat je bilo vpitje »prekvalificirano« v kričanje, 116 je bilo pretepov, kršitev zakona o nošnji orožja je bilo 49, da ne naštevamo vsega. Morda k tem številkam le še to, da je bilo skupaj obravnavanih 660 oseb, največ v starosti nad 30 let, sledijo jim kršitelji, stari Ogenj je pustošil po Beli krajini • V Posavju v lanskem letu niso imeli nobenega primera prostitucije. % do 30 let, na tretjem mestu pa so tisti med 18 in 25 leti. Mladoletnikov je bilo lani obravnavanih 14. Podobno kot na Dolenjskem je bilo tudi v Posavju največ kršitev javnega reda in miru po gostilnah, nekaj pa po zasebnih stanovanjih in cestah, ulicah ter trgih. Zanimivo je nemara, daje lani krepko poraslo število prekrškov v stanovanjih, prav uko pa spoznanja kažejo, daje čedalje več nasilniškega obnašanja, tako da bo treba sankcije za tovrstne kršitve zaostriti, kajti žrtve so najpogosteje nedolžni družinski člani, praviloma matere in otroci. Največkrat je seveda takšnim dogodkom botroval alkohol, kije lani nasploh zakrivil kar v.ni kot polovico kršitev javnega reda in miru v Posavju. Nič čudnega potem, če je v minulem letu 94 Posavčanov hladilo vročo in alkoholizirano glavo v prostorih za pridržanje. Nemara bi za konec veljalo zapisati, da lani v Posavju ni bilo nobene množične kršitve javnega reda in miru, manj je bilo celo kršitev na prireditvah; vsega 11, pa še tc večioma na vaških veselicah. Prav tako velja dodati, da miličniki lani niso le kaznovali, pač pa so s svojim znanjem in de- Začelo se je podtoni V prvem trimesečju 1987 šest mrtvih, lani osem, letos do 22. marca že štirinajst Krvava sreda, 22. marca, koje v strašni prometni nesreči blizu Čate- ža izgubilo življenje kar 7 oseb, še ni zbledela v spominu. Kako tudi bi, kopa gre za eno naj hujših prometnih nezgod v Sloveniji sploh; podoben davek je dolenjska magistrala terjala le še dvakrat, nazadnje 15. junija 1986, ko sta v razbitinah dveh osebnih avtomobilov pri Krono vem izgubili življenje dve štiričlanski družini. Prav nikoli doslej pa začetek leta na dolenjski magistrali ni bil tako črn kot letos. In če vemo, da so se doslej najhujše prometne nesreče skoraj praviloma dogajale v poletnih mesecih, potem je strah pred rekordno smrtno bero upravičen. Kot v posmeh spodbudni in z velikimi obeti za popotnico dani akciji»-10 odstotkov«, se na dolenjskem delu ceste med Ljubljano in Zagrebom dogajajo tragedije, ki so za razviti svet nepojmljive. Graditelji bodoče avtoceste zanesljivo ne bodo mogli delali tako hitro, da bi dolenjski magistrali odvzeli sloves najbolj črne ceste v Evropi. Če ne letos, ga bo dobila drugo leto. Kajti podatki, ki jih kaže statistika, so prav zastrašujoči. Segli bomo vsega pet let nazuj. Še leta 1984 sta bila v prvih treh mesecih na delu dolenjske magistrale med Bičem in Bregano vsega dve smrtni nesreči z dvema žrtvama, leto kasneje, med januarjem in I. aprilom, ni bilo celo nobenega izgubljenega življenja. Potem pa se je začeto. Predlani je v šestih nesrečah izgubilo življenje 6 seb, lani je število nesreč ostalo enako, število izgubljenih življenj se je povečalo že na 8. In letos? Samo do 22. marca je dolenjka pobrala že 14 življenj, toliko jih v preteklosti ni celo leto. Cesta je temu brez dvoma prvi vzrok, zadnja nesreča pa je dodala še eno spoznanje. Gostejši je promet, manjša je potovalna hitrost, milejše so posledice trčenj. Li ker se tudi gost promet na ravni cesti razredči, postanejo temu primerne še hitrosti. Prav v lem je iskati razlago za podatek, da je del ceste med Krškim in Mokricami letos pobral že 11 življenj. B. B. VINICA, SEČJE SELO, ROSALNI-CE — Kar trije večji požari so minuli teden pustošili po Beli krajini, po grobih in nestrokovnih ocenah pa so povzročili škcale za 60 milijonov din. Že 28. marca okoli 16. ure je zagorelo v gozdu nad vasjo Špchari pri Vinici. Ogenj je uničil 4 hektare mešanega gozda, nekaj macesnovega nasada in okoli 500 mladih smrek. Škodo ocenjujejo na vsaj 5 milijonov din, vzrok požara pa še ni znan. Tri dni kasneje, 31. marca, okoli 21. ure se je ogenj pojavil na 20 hektarov velikem nasadu smrekovih in macesnovih sadik na sečanskem polju pri Vinici. Veter je ogenj naglo raznašal, tako da je zgorel celoten nasad, na njem pa okoli 5.000 dvoletnih sadik. Z ognjem, kije po prvih ocenah povzročil za 25 milijonov din škode, se je spoprijelo okoli 50 okoliških gasilcev in krajanov, ukrotili pa so ga po poldrugi uri boja. Vzrok tudi še ni znan. 30. marca je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Martina Malešiča v Ro-salnicah. Ogenj je popolnoma uničil ostrešji hleva in skednja in še 1.500 kilogramov sena, 500 kg pšenice, tako da je skupne škode za 30 milijonov din. Vzroka požara tudi v tem primeru preiskovalcem še ni uspelo ugotoviti. Vsak četrti neprivezan Ponovitev januarske akcije uporabe varnostnega pasu prinesla povsem enake rezultate NOVO MESTO — Če drugi ne. se zadnje obsežne miličniške akcije, v kalen so možje postave predvsem preverjali uporabo varnostnih pasov v avtomobili , spominjajo vsaj tisti, ki so morali poseči v denarnico. Da osvežimo spomin, akcija, ki sojo organizirali po vsej Sloveniji, je bila 17. januarja letos, na Dolenj skem pa je bilo tistega dne nepripetih 26 odstotkov voznikov in sopotniko Vsak četrti varnostnega pasu torej ni uporabljal in nič čudnega, če so na novo' meški UNZ sklenili akcijo ponoviti. Popravni izpit za voznike in sopotnike J bila sreda, 28. marca. ... Podobno kot januarja, je akcija tudi prejšnji teden trajala skozi ves dan. M ličniki so na cestah Dolenjske ustavili 734 raznih vozil in pri tem našli 161 nepr petih voznikov in 28 potnikov, ki niso uporabljali varnostnega pasu. Ali pov " dano drugače; sredina akcija je prinesla popolnoma enake rezultate ko januarska, neprivezanih je bilo namreč natanko nekaj več kot 25 odstotkov vo nikov in potnikov. Očitno je ta številka postala pravilo, ki ga ne bo lahko spre meniti. Navada je pač navada in tistih 10 tisočakov ni kazen, zavoljo katere bi J kazalo spreminjati. . Niso pa v sredo v denarnice posegali le tisti, ki niso bili pripeti z varnostni pasom. Zaradi prevelike hitrosti, tehnično ne brezhibnih vozil, voženj brez dovoljenj, neupoštevanja znakov in celo zaradi umazanih registrskih tablic so min niki na kraju prekrška kaznovali 61 voznikov osebnih avtomobilov, 5 šoferje tovornjakov in 2 avtobusov, medtem koje bilo sodniku za prekrške Pos*anl‘lj7. predlogov: 18 zoper voznike osebnih vozil in 2 tovornjakarja. Vsebina pred ( gov pa je govorila o vožnji brez izpita, vinjenosti za volanom, vožnji neregistrira nih vozil, prehitevanju kolone in preobremenjenosti tovornjakov. Nič n°ve? ’ skratka nič, čemur ne bi bili na naših cestah priča domala vsak dan. Le štev'i nesreč in njihove posledice so vsak dan hujše. Prav v tem je naj večja razlika me januarjem in marcem. B. B. POVSEM ENAKI REZULTATI — Sredina akcija dolenjskih miličnikov, ki so preverjali uporabo varnostnih pasov v vozilih, je prinesla popolnoma enake rezultate kot podobna akcija. Prav v obeh seje izkazalo, da vsak četrti voznik ali sopotnik ne uporablja varnostnega pasu. Navada je pač navada- SMRT NA TRAVNIKU RIBNICA — Marija Lesar, stara 84, iz AVTO SE JE PREVRNIL 24-letni Sead Kuralič iz Tojsičev seje 2. aprila ob 13.40 peljal z oebnim avtomobilom po cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. V bližini Lešnice je v preglednem levem ovinku zapeljal na travnato bankino, vozil po njej 17,5 metra, nakar seje vozilo prevrnilo pod cesto. Med prevračanjem je sopotnik, 25-letni Suad Kuralič padel iz vozila, in se hudo ranil, tako da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Materialne ško- vasi Sajevec pri Ribnici je 28. marca popoldne grabila na travniku suho travo in de je za 5 milijonov dinarjev. S FIČKOM PO SREDI CESTE -27. jo sežigala. Med delom pa je padla domnevajo, da ji je spodrsnilo — v plitvejši jarek. Vstati ni mogla, v bližini pa ni bilo nikogar, ki bi to videl in ji pomagal. marca ob 16.45 seje 39 letni Mika Jarnje-vič iz Duge Rese peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Na Suhorju mu je nasproti po sredini ceste s ličkom pripeljal 22-letni Jure Matekovič z Rado- viče. Prišlo je do trčenja, v katerem ^ Matekovič ranil in so ga prepeljal1 .jj. vomeško bolnišnico. Škode je za 50 jonov dinarjev D »z, PREKRATKA VARNOSTNA DALJA — 41-letni Milan Zminc a sanske Gradiške seje 30. marca ob peljal s tovornim avtom po cesti Prm' | grebu, v Krakovskem gozdu je pa do kolono vozil, kije stala. Zaradi prek ^ varnostne razdalje ni utegnil PraV' ;s. ustaviti in je trčil v priklopnik r"Het!ijgn' tracije, ga potisnil v osebni avto LjUbJ v čana Stanislava Šalamona, tega JZcftc osebno vozilo Izeta Kescroviča 11 Y®Jn-Kladuše. Zmirič je bil v nezgodi po® .jj. van, materialne škode pa je bilo za jonov dinarjev. Š SPORTM KOMENTAR Vse »berače« na ena vrata «Beračenje« denarja po delovnih organizacijah Postalo navada — Zakaj ne enotna občinska politika financiranja športnih prireditev? S tokratno temo smo znova v novomeški telesni kulturi, čeprav bi Pričujoče probleme lahko preselili v katerokoli drugo okolje. Pomanjkanje denarja je namreč skupno Vsem, in če ni dovolj denarja, je se-feda vprašljivo tudi financiranje l’ecjih športnih prireditev. Te pa vsako mesto potrebuje zaradi športa m zaradi občanov, ki za šport prispevajo nemajhna sredstva. Poko na srce, Novo mesto ni ktaj, ki bi se lahko posta vil z kdo ve kako veliko bero pomembnih šporl-n,n tekmovanj, med velikimi naj °^nimo le balkanski prvenstvi v Mbojki in kolesarstvu, toda tudi ta, lJ[h imamo, zahtevajo precej de-arJa. Gre za bolj ali manj tradicio-oalna športna srečanja in prireditve, katerim je eden poglavitnih virov ft-konciranja prav prispevek občinske riesnokulturne skupnosti. No vome-k‘ športni delavci prosilcem pač Pomagajo, kakor vedo in znajo, pri fjjim pomagajo tudi kriteriji za uehtev tovrstnega denarja, toda za-premajhne vroro aro wo holi po reklu » Volk sit in koza cela«. Organizatorji si morajo pomagati tudi po svoje in po pomoč se zatekajo v združeno delo. Kljuko si podajajo eden za drugim, vsak išče svoje vire poznanstev, dobrodošel je sleherni dinar ali druga pomoč. Prosjačenje je postalo navada, kateri bi radi tudi v podjetjih vsaj nekoliko priprli vrata. A kako? Za začetek bi bilo povsem dovolj, če bi se r občini dogovorili za enotno politiko financiranja športnih prireditev. A li z drugimi besedami: pripraviti bi kazalo vsakoletni plan tistih tekem ali prireditev, ki za občino in združeno delo v njej tudi nekaj pomenijo, in ga z blagoslovom občinske telesnokulturne politike poslati r> delovne organizacije. Ne le da bi slednje veliko lažje planirale delež v te namene potrebnih sredstev, ampak bi lahko na vljuden in primerno argumentiran način odslovili vsaj nekaj tistih, ki prihajajo po denar skozi stranska vrata. B. BUDJA Še trije koraki do prve lige Jedinstvo Interplet in Pionir skoraj zanesljiva potnika v I. zvezno ligo — Dragocena zmaga Kočevk v boju za obstanek — Nov poraz Kočevcev_ Novomeški Pionir in Jedinstvo Interplet iz Brčkega sta ekipi, ki se bosta iz zahodne skupine II. zvezne lige prihodnjo sezono preselila med prvoligaše. Takšno smelo trditev lahko na glavo postavi le še kak čudež, pa morebiti niti ne na igrišču, pač pa za mizo, spremembe tekmovalnih sistemov so namreč v našem športu možne kar čez noč. Kajti nekaj je bilo celo zadnje dni slišati o tem, daje bila odločitev odbojkarske zveze o dveh prvih ligah, kar je omogočilo napredovanje po dvema dru-goligašema, nezakonita. A pustimo ugibanja, sklep zaenkrat še velja. Odločeno je bilo v soboto. Derbi v Kanalu med Salonitom in Jedinstvom Interplet so dobili igralci Brčkega, kar je seveda pomenilo slovo Kanalčanov od boja za eno od prvih dveh mest. Tri kola pred koncem je domala že na dlani, da bo prvo mesto z vsega za en set boljšo razliko, ob seveda enakem številu zmag, osvojila ekipa Jedinstva, novomeški Pionir pa bo drugi. Cilj, prva zvezna liga, bo tako izpolnjen. Novomeščani so v soboto za zmago proti Reki v dvorani D. Lukariča pred vsega 50 gledalci potrebovali natanko borih 48 minut. Le v prvem setu so se jim gostitelji še nekako upirali. Rezultat je bil nazadnje izenačen pri 9:9, nato pa so igro vzeli v svoje roke Novomeščani. Do konca tekme so Rečanom prepustili še vsega 3 točke in dosegli gladko zmago. Res škoda, da Salonit ni Jedinstvu odvzel vsaj še enega seta — zmagalo je Jedinstvo s 3:1 — sicer bi bili na vrhu lestvice Novomeščani. V prihodnjem kolu imata obe prvouvrščeni ekipi lahko delo: Pionir bo igral doma z zadnjeuvrščenim Pakracem KONČANE delavske . ŠPORTNE IGRE kliuNr^MEL) — v Črnomlju so za-timUf '1 Z ^ejavskimi športnimi igrami v koran' sfzon'- 23 katere se je prijavilo re-241 °i5-uVlto ekiP-kar 131 ■ ^ ‘ega celo staraj-rt Prvič je nastopila tudi ekipa od- 1P Zaradi različnih vzrokov so n,e. •a tekmovanja v smučanju, roko-ki nk ,aknanju. Sicer pa je bila v košar-nem iV0 Jša eki.Pa lskre Semič, v namiz-Sahu Stari trg, v malem nogometu in "tedte l ’ prav tako v ribolovu ekipno, nai^.toje bil pri slednjem posamezno Ijanii, °brtrnk Eranc štefanič. Pri stre-•ako »i?56 naJbolje odrezali delavci Iskre, tudi JJlpno pr' zenskah in moških, kot Ranh ■ S^m.ezno’ kJer sta slavila Nežka m0y.;,n Joze Ivanetič. Pri kegljanju je pri ca _ ■. zmagala ekipa rudnika Kanižari-kih r ?'Cnskah ,Iskra I; v odbojki pri moš-Pri ženskah pa osnovna šola AA tudi po Dolenjski Start prve etape dirke Alpe-Adria bo 5. maja v Zagrebu, cilj pa v Novem mestu — Kar 13 držav NOVO MESTO — To, daje Dolenjska vsako leto gostitelj vsaj ene večje mednarodne kolesarske prireditve, je že tradicija, ki na srečo tudi letos ne bo prekinjena. 5. maja bo namreč na novomeškem Glavnem trgu cilj 1. etape letošnje dirke Alpe-Adria, že 24. po vrsti, na kateri bo nastopilo po dosedanjih podatkih 19 ekip kar iz trinajstih držav. Organizatorji že imajo potrjeno sodelovanje kolesarjev iz Sovjetske zveze, Poljske, Zahodne Nemčije, Španije, celo Združenih držav Amerike, Madžarske, ČSSR, Švice, Bolgarije ter seveda Italije, Avstrije in Jugoslavije. Letošnja dirka je s. RUBILE LE DVA NIZA — Vrsta odbojkaric novomeškega Pionirja, ki Ujf z vsega dvema izgubljenima nizoma priigrala naslov prvakinj II. repu-1 ke |jge jn VS(Dp meti najbolje republiške ligaše. Od igralk prve postave anjkata na posnetku Barunova in Žuničeva. ^Oddale vsega dva niza 2 Janezom Mohorčičem o novih članicah prve republiške odbojkarske lige hn!icx^ MESTO — Janeza Mo-rvtk^a za8°t°vo pozna vsak ljubitelj ^bojke na Dolenjskem. Temu špor-v je namreč zapisan vsaj že 15 let, in s ' radi pravimo, z dušo in tele-i„i. ,s lakšno zagnanostjo je popri-n,,,?idel0 tudl Pred štirimi leti; ko je a tre"er ženske vrste odbojkaric "ovomeškega Pionirja. n" rC(^ [)am' je bila težka naloga,« sti jt1’ ‘>kai*' “nska odbojka je bila tiri j*f.na tleh. Na srečo smo se tega olj dobro zavedali in temu pri-k "" zastavili delo. Rezultati so bili ie _a u lu* Pred dvema letoma nam w ° mest0 v 11 republiški ligi ušlo dr.,nSef en set’ludi P^dlani smo bili le ur’ -??tPa smo c'li 'n želje vendar-V desetih prvenstvenih dva3 ■ JC na5a ekipa izgubila vsega "lza, lako da smo naslov osvojili močno, s tem pa si seveda zagolo- p^&Sr,republiskiligi bilJVr> e tcSa imenitnega uspeha so šnit “arunova. Brulčeva, Ostrover-iev„°ca' ^onc'Ija. Podolska. Štebla-in iz Smrketova, Plutova, Žuničeva ohera- 9re ta mlado in izredno v.„ avno ekipo, na vrata katere trka orit'w mladink. Kajti zaledje ženske oojke v Novem mestu je dobro — d.,:1*! Sovore rezultati mladink in ka-spI ~ v klubu imajo tudi pionirsko voli. 'j0- temelji so postavljeni do-,i ,^trdno, toda vpršanjeje, kakšna bo z rt ,|Va' ^ates je Janez Mohorčič sam ia °.ta vsemi kategorijami, več kot n da vseh opravil v prihodnosti „ zm°gel. Vsaj enega ali dva tre-ori?*. Potrebuje novomeška ženska "Jka tačas, sicer bodo tudi z muko “Mjeni temelji pričeli pokati. Še bi ti' ’ *tCr nasl0Panje v I. repu-\‘5kl hgi zahtevalo celega trenerja. »Naš prvi cilj v višjem tekmovalnem razredu bo seveda obstati v ligi; menim, daje ta ekipa tega sposobna. Vedeti je pač treba, da se je v takšno ligo veliko težje uvrstiti, kot pa v njej obstati. Morebiti nam bo uspelo okrepiti se še s kakšno igralko, sicer pa bo glavno breme tudi vnaprej na imenih, ki so si izbojevala vstop v L republiško ligo. Ob tem naj omenim, daje Ostroveršnikova že igrala v mladinski reprezentanci Slovenije, republiški kadetski dres pa sta že oblekli tudi Podolska in pionirka Koncilja.« Nobenega razloga ni, da ne bi pritegnili Mohorčičevemu optimizmu, kajti ekipo, ki jo je vzgojil, zagotovo dovolj dobro pozna. In če drugega ne, si ta ekipa za nagrado zasluži vsaj klubske copate. Te so si igralke morale doslej same kupovati. B. B. dobila tudi novo obeležje, vanjo se namreč vključuje Hrvaška; želja je, da bi dirka sčasoma potekala po celotnem prostoru skupnosti Alpe-Jadran, torej tudi po Madžarski. Start letošnje prireditve bo tako 5. maja ob 12. uri v Zagrebu, prva etapa, dolga 143 kilometrov, pa bo tekla skozi Karlovac in Ribnik do Metlike in nato v Novo mesto, kjer pričakujejo karavano kolesarjev ob 15.50. Dodajmo, da bo v Metliki tudi leteči cilj, gorski pa na Vahti. V Novem mestu bo naslednjega dne ob 9. uri tudi start tjmge etape, ki bo potekala skozi Litijo in Škofja Loko do Kranja, tretja etapa bo 7. maja med Kranjem in Borovljami, kjer bo popoldne še 4. etapa s krožno vožnjo. Peta in šesta etapa bosta nato potekali po Avstriji in Italiji, zadnja, 7. etapa, pa bo na progi med Monfalcone in Ljubljano. Zagotovo je, da bodo na tej dirki nastopili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji z izjemo tistih, ki bodo vozili na Dirki miru Praga — Varšava — Berlin, še do danes pa ni znano, ali bo na dirki sodelovala tudi jugoslovanska reprezentanca ali pa se bo v njeni vlogi pojavila le katera izmed klubskih ekip. PLAKETE ZA NAJBOLJŠE ČRNOMELJ — Pred kratkim so na tukajšnji telesnokulturni skupnosti podelili plaketo najboljšemu športniku v črnomaljski občini za preteklo leto, ki jo je prejel Tone Weiss, nogometaš v nogometnem klubu »Bela krajina«. Najboljša športnica je postala Tatjana Golobar, šahistka Partizana iz Starega trga. Plaketo za najuspešnejše športno društvo so prejeli člani strelske sekcije Iskre Semič, naj-prizadevnejši športni delavec pa je bil lani Stane Žlak, trener pri kolesarskem društvu. Letos nista bili podeljeni plaketi za najboljše šolsko športno društvo in mentorja, ker je v občini zelo ozek krog tistih, ki bi ju lahko prejeli. Janez Mohorčič: »Menim, da imamo dovolj dobro ekipo za igranje v 1. republiški ligi.« Papukom, Jedinstvo Interplet pa z Bledom. Naposled so se razvedrili tudi obrazi kočevskih odbojkaric, ki bijejo ogorčen boj za obstanek v II. zvezni ligi. Sobotna zmaga doma proti Novi Gorici jim je na široko odprla vrata k zastavljenemu cilju. S tema točkama so se namreč Kočevke tri kola pred koncem prvenstva rešile predzadnjega mesta na lestvici in ga prepustile Magliču. Ekipa Kočevja ima v naslend-jem kolu še eno priložnost, da rešilno mesto tudi obdrži; v goste odhajhajo k ekipi zadnjeuvrščenega Gradačca, kjer točki nista nedosegljivi, medtem ko Maglič objektivno ne more upati na presenečenje v Pulju. Če torej ne bo kuhinje, potem se Kočevkam le obeta uresničitev tako želje-nega cilja. Najbolj pa je pomembno, da o tem odločajo predvsem same. O igrah Kočevja v republiški ligi pa ne gre izgubljati besed. Tokrat so položili orožje proti predzadnji ekipi Celja in res vsa sreča, da se prvenstvo nagiba h koncu, sicer bi bilo Kočevje zanesljivo ob predstavnika v I. republiški ligi. B. B. DRUGO MESTO IMAJO V ŽEPU — Prav nič ne more več novomeških odbojkarjev (na posnetku so od leve proti desni Prah, Jovič, Travižan in Povšič) izpodriniti z 2. mesta na prvenstveni lestvici, ki po odločitvi odbojkarske zveze pelje neposredno v I. B ligo. V tej naj bi prihodnjo sezono nastopale po dve ekipi iz drugih lig in tiste prvoligaške ekipe, ki so bile v letošnjem prvenstvu uvrščene na mesta od 9. do 12. Uspeh Rokavca in smola Pavliča Pričela se je motociklistična sezona ZOLDER — Iz belgijskega Zol-derja, kjer je bila minuli vikend dirka motociklistov za evropsko prvenstvo, se je v nedeljo zvečer po telefonu oglasil Lojze Pavlič s spodbudnimi vestmi. Kot je verjetno znano, sta v razredu do 80 ccm nastopila prav Lojze Pavlič, član novomeškega AMD, in Trebanjec Brane Rokavec. Na sobotnem uradnem treningu sije Pavlič izboril imenitno osmo startno mesto, medtem ko je Rokavec na nedeljski dirki startal kot 24. Slednji je v nedeljo vozil res odlično, prehiteval tekmovalce enega za drugim in dirko končal na zares imenitnem 13. mestu, kar je seveda nadvse spodbuden dosežek. Še bolje je na nedeljski dirki kazalo Lojzetu Pavliču. Startal je izredno uspešno, prebil seje celo na 6. mesto z možnostmi za še boljši rezultat, toda sreča mu tokrat ni bila naklonjena. Pavliču je namreč odpovedal motor, tako daje moral odstopiti. Sam je povedal, da je imel tokrat možnost nemara prebiti se celo med najboljše tri. Navzlic smoli torej začetek sezone, od katere lahko še veliko pričakujemo. Ribničani zagodli Črnomaljcem Odigrano 15. kolo v moški in ženski republiški rokometni ligi — Ogoročen boj Črnomaljcev za obstanek — Vrsta preloženih tekem v ženski konkurenci Veliko preloženih in neodigranih srečanj v ženski republiški rokometni ligi je poglavitna značilnost sobotnega kola. Tako so brez načrtovanih točk ostale igralke kočevskega Itasa in šentjemejske Iskre, novo izdatno zmago pa so zabeležile No-vomeščanke, ki igrajo se bolje. V moški ligi velja omeniti le poraz Ribničanov v Škofji Loki, s katerim so Črnomaljčanom, ki se bore za obstanek, naredili veliko uslugo. Črnomaljčani, ki še niso vrgli puške v koruzo, so namreč v soboto doma dosegli že drugo spomladansko zmago, skupaj tretjo, in bi se ob porazu Termopola rešilnemu 10. mestu na lestvici približali na vsega dve točki razlike. Tako pa so navzlic zmagi nad Bakovci, kar je okoli 300 gledalcev hrupno pozdravilo, ostali na ne- TURNIR TROJK NOVO MESTO — OO ZSM Drska organizira v torek, 11. aprila, tradicionalni turnir trojk v košarki. Pričetek turnirja bo ob 16. uri na igrišču pred srednješolskim centrom v Šmihelu, tekmovanje pa bo potekalo tako v moški kot v ženski konkurenci. Organizator sprejema prijave na naslov: Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. Zadnji rok prijav je 7. april, kajti tekmovanje v obeh konkurencah je omejeno na 24 ekip. Nastopijo lahko le neregistrirani igralci. hvaležnem predzadnjem mestu kar s štirimi točkami zaostanka za deseto uvrščenim moštvom. Kot že rečeno, gredo zasluge za to Ribničanom, ki so na gostovanju v Škofiji Loki ostali praznih rok. Igralci Inlesa Rika niso znali izkoristiti nervoze gostiteljev, pač pa so še posebej v% drugem polčasu zaigrali pod svojimi zmožnostmi in priložnost za novo zmago je splavala po vodi. Eno zadnjih možnosti za rešitev imajo Črnomaljčani v soboto, V NEDELJO MALI NOGOMET VAVTA VAS — NK Kolesar organizira v nedeljo, 9. aprila, s pričetkom ob 9. uri turnir v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču v Vavti vasi. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo pred pričetkom turnirja, najboljše ekipe pa seveda čakajo, nagrade. V primeru slabega vremena bo turnir odpadel. ta BADMINTON ZA NASLOVE DŠI NOVO MESTO — V okviru letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine bo v soboto, 8. aprila, v športni dvorani pod Marofom tekmovanje v badmintonu. Zadnji rok za prijave je petek, 7. aprila, do 12. ure, žrebanje parov bo v soboto ob 8. uri, pričetek tekmovanj pa ob 9.30. Pravila igre bodo predstavljena na igrišču. Vabljeni! Tri zmage Vidmarja v Mariboru Uspešen nastop Lavriče-ve in Vidmarja MARIBOR — Minulo soboto je bilo v Mariboru mednarodno prvenstvo mesta v plavanju s plavutmi in v hitrostnem potapljanju. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana novomeškega KPA Saša Lavrič in Igor Vidmar. Saša seje izkazala z 2. mestom v plavanju s plavutmi na 400 metrov, medtem ko je v tekmi na 100 metrov po napaki osvojila 4. mesto. Več uspeha je imel Vidmar, kije zmagal kar v treh disciplinah: hitrostno potapljanje na 50 in 100 metrov ter plavanju s plavutmi na 100 metrov. Tako Lavričeva kot Vidmar sta nastopila tudi v štafetah Alpe Jadran in z njimi osvojila prva mesta. Ob tem je zanimivo, da je moška štafeta v disciplini 4 krat 100 metrov postavila čas 3:15,34, kar je nekaj slabše od jugoslovanskega rekorda, pomeni pa najhitrejši čas kake štafete, v kateri je Vidmar kdajkoli plaval. SEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, moški, 19. KOLO: REKA — PIO NIR 0:3 (-9, -2, -1) Pionir: Jovič, Peašinovič, Brulec, Prah, Kosmina, Povšič, Travižan, Go-leš, Smrke, Berger, Petkovič, Černač. LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet 34 (53:11), 2. Pionir 34(52:11), 3. Salonit 30 itd. Pari prihodnjega kola: Pionir Pakrac Papuk, Jedinstvo Interplet -Bled itd. II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, 15. KOLO: LIK KOČEVJE NOVA GORICA 3:0 (12, 12, 12) LIK Kočevje: Klun, Uran, Drobnič, Turk, Hočevar, Ahac, Ibrahimo-vič, Škufca. LESTVICA: 1. Jedinstvo Elir 28... 8. Lik Kočevje 10, 9. Maglič 10, II. Gradačac 4. Pari prihodnjega kola: Gradačac — LIK Kočevje, Pulj — Maglič itd. I. SOL, moški, 19. KOLO: CELJE — LIK KOČEVJE 3:2 (10, 14. -2,-11, 12) LIK Kočevje: Knavs, Bradač, Miklič, Obranovič, Hvala, Polovič, Drobnič, Levstik, Marinč, Ahac, T urk. LESTVICA: 1. Brezovica 36... 10. LIK Kočevje 12. II . Celje 6, 12. Že-lezar 2. Pari prihodnjega kola: LIK Kočevje — Fužinar itd. rokomet SRL, moški, 15. KOLO: KRŠKO — JADRAN 35:22 (18:9) Krško: Kuhar, Bernardič 2, Šerbec \ 1, Šebalj 3, Iskra 8, Bogovič 6, Šiško, Žagar 1, Novak 2, Kekič 1, Voglar 1, Kastelic. ČRNOMELJ - BAKOVCI 37:35 (19:17) Črnomelj: Plut, Bohte 6, M. Papež 7, Kavšek, Čengija, Novak, Pezdirc 1, J. Papež 12, Adlešič 8, Kuzma 2, S. Grabrijan 1, Kmetič. TF.RMOPOL INLES RIKO 20:16(9:7) Inles Riko: Lapajne, Mohar 3, De-jak I, S. Mihelič, Lesar, Tomšič 3, Mate.8, Fajdiga 1, A. Mihelič, F. Šilc 2, J. Šilc, Žagar. LESTVICA: 1. STT Rudar 26... 4. Inles Riko 17 5. Krško 16, 10. Preddvor 12. 11. Črnomelj 8, 12. Fužinar 5. Pari prihodnjega kola: Preddvor — Črnomelj. Bakovci — Krško, Inles Riko Ajdovščina itd. SRL, ženske, 15. KOLO: IMV NOVO MESTO FUŽINAR 32:13 (12:9) IMV Novo mesto: Butala, Pelko 3, Klobučar 3, Hvala I, Drčar 3, Veselič 4, Rebolj _5, Simončič 2, Opruc 5, Tomas I, Šmalc 5, Hočevar. IT AS - OLIMPIJA, tekma bo 13. aprila, ISKRA ALPLES preloženo. NEPOPOLNA LESTVICA: 1. Mlinotest (tekma manj) 25... 3. Iskra (tekma manj) 22,5. Itas Kočevje (dve tekmi manj) 17,6. IMV Novo mesto (tekma manj) 15 itd. Pari prihodnjega kola: Mlinotest Iskra, Alples - IMV Novo mesto, Fužinar — Itas itd. I4 (2068j 6. aprila 1989 ko morajo v Preddvoru zaigrati na zmago. Tretji dolenjski predstavnik, ekipa Krškega, je zabeležil novo zmago, s kar 13 zadetki prednosti je ugnal Jadran in se tako na lestvici povzpel že do petega mesta. Krčani igrajo to pomlad res odlično, sobotna igra je navdušila žal maloštevilne gledalce. Bogovič, Iskra in Šerbec pa so bili za gostujoče igralce nerešljiva uganka. Kot že rečeno, je bilo nekaj tekem v ženski ligi preloženih, edine med dolenjskimi ekipami so nastopile Novomeščan-ke. Te so v prvem polčasu srečanja z ravenskim fužinarjem igrale dokaj slabo, svoj pravi obraz pa so pokazale šele v nadaljevanju, ko so gostjam nasule v mrežo kar 20 zadetkov, dobile pa vsega štiri. Očitno je pred novomeško ekipo še lepa prihodnost, trener Štrukelj ima na voljo vrsto obetavnih mladih igralk, od katerih je pričakovati, da bodo novomeškemu ženskemu rokometu vrnile nekdanji ugled. ŠAHOVSKI KOTIČEK • ŠK Milan Majcen iz Sevnice je pred dnevi organiziral posamično pionirsko prvenstvo občine, na katerem je skupaj nastopilo 65 mladih šahistov in šahistkinj. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Kunškova_pred Korenovo in Kuzmičkije-vo (vse OS Sevnica), pri starejših pionirkah Korenova (Sevnica) pred Gracarjevo in Ločičnikovo (obe OŠ Blanca), med mlajšimi pionirji Radej (Blanca) pred Kocjanom (Loka) in Močivnikom (Boš-tanj) ter pri starejših pionirjih Vene pred Blasom (oba Sevnica) in Šmitom (Loka). Dodajmo še, da se prvenstva niso udeležili mladi iz Šentjanža, Tržišča in Krmelja. • Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen za mesec marec je Martin Povše, ki je zbral 10 točk. Sledijo: Gmajner 9, Šorli 6, Smerdel 5, Kolman 5 itd. Nastopilo je 10 igralcev, v skupnem seštevku pa s tremi zmagami močno vodi Povše pred Šorlijem in Smerdelom. (J. Blas) VODI PAR FLISAR — VEBER _ IVANČNA GORICA — Na kegljišču Čež v Ivančni Gorici se je prejšnji teden pričelo prvenstvo Dolenjske v ženskih parih. Po prvem nastopu vodi par trebanjskega Mercatorja Flisar—Veber s 787 podrtimi keglji pred semiško dvojico Trpin — Vidmar (742). ELAN — BELA KRAJINA 2:0 (1:0) NOVO MESTO — V prvem spomladanskem kolu nadaljevanja prvenstva zahodne skupine območne nogometne lige je v dolenjskem derbiju novomeški Elan doma premagal Belo krajino z 2:0. Strelca za gostitelje sta bila Bogdan Mesojedec v prvem in Andrej Kostrevc v drugem polčasu. Vsega 150 gledalcev je v hladnem in vetrovnem vremenu videlo zadovoljivo igro. SREČANJE PLANINCEV ČATEŽ — Okoli 100 planincev iz Hrvaške, Bosne in Slovenije se je v nedeljo zbralo na Čatežu, od koder so zatem krenili po brežiški planinski poti proti Stojdra-gi. Prijetno srečanje seje končalo s povabilom Brežičanom, da vrnejo obisk. DOLENJSKI LIST * i i.-1 r\ r/i iwi,*i cpnorn I TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 7. IV. 9.45 — 12.35 in 16.00 — 24.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 MOSTOVI 11.30 KAJNOV NASMEH ponovitev 1. dela nadaljevanke 12.25 VIDEOSTRANI . 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.10 ZVERINICE IZ REZIJE, 4. del lutkovne serije 18.30 SAFARI, 7. del nadaljevanke 19.00 RISANKA 19.14 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PODVODNA ODKRITJA: NAJSTAREJŠA LADJA, 4. del dok. serije 21.00 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 14. del nanizanke DRUGI PROGRAM 15.00 Tenis YU:Španija — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV abonma — 22.00 Satelitski programi 21.50 DNEVNIK 3 22,00 V VROČICI NOČI, ameriški film Podlaga za ta film, kije leta 1967 dobil oskarja za najboljši ameriški film, je imeniten roman socialno angažiranega detektiva Johna Balla. Zgodba govori o umoru belega mogotca v mestecu na jugu Amerike. Novemu šerifu pri preiskavi pomaga izkušeni tenjnbpolti velemestni policist. Režiser spretno povezuje detektivsko zgodbo s problemi južnaškega rasističnega nasilja in netolerantnosti. 23.50 VIDEO STRANI TV ZAGREB 8.. 10 Poročila — 8.15 TV koledar — 8.25 Čiuči — 9.00 TV v šoli — 12.35 Poročila — 12.45 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Čiuči— 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Detektiva iz Miamija — 20.55 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 V petek ob desetih (oddaja iz kulture) — 23.00 Nočni program (Dinastija; Jaz, Klavdij) — 1.00 Poročila SOBOTA, 8. IV. 7.45 — 11.40 in 12.30 — 0.50 TELE-Tekst 8.00 VIDEOSTRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 8.10 RADOVEDNI TAČEK 8.25 ČIRULE ČARULE 8.30 SREČNI PRINC 8.45 SOZVEZDJE BELE MURVE 9.15 PO SLEDI PTICE DODO 10.20 NAŠA PESEM, ponovitev 15. oddaje 10.50 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 11.30 VIDEOSTRANI 12.45 REZERVIRANO ZA ŠPORT 13.00 SLOVO OD INGEMARJA STENMARKA, neposredni prenos iz 14.30 NANA, MALA OPICA 14.40 JEŽEK POTEPINČEK 15.05 VIDEOGODBA, ponovitev 15.50 MLADINA: O ODNOSU DO DRUŽBENIH SPREMEMB IN DO- ŽIVLJANJU LASTNE MLADOSTI, 3., zadnji del dok. oddaje 16.25 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 CIKLUS FILMOV CHARLIEJA CHAPLINA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 PREVARE, 1. del ameriške nadaljevanke To je zgodba o sestrah dvojčicah. Ste-fanie ima moža, dva otroka in miren dom, Sabrina pa veliko posestvo, svojega šoferja in bogatega prijatelja. Vendar vsaka v svojem okolju ni popolnoma srečna. Lepega dne se odločita, da zamenjata vlogi in poskusita za kratek čas zaživeti drugače. Obe sta prepričani, da ne bo nihče odkril njune prevare... Nadaljevanka ima štiri dele 21.25 CIRCOMUSICA, 1. del zabavnoglasbene oddaje 22.55 DNEVNIK 3 23.05 VOLKODLAK V LONDONU, ameriški film 0.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 14.30 Kako biti skupaj — 15.00 Predstava za otroke — 16.00 Tenis YU:Španija — 17.45 Košarka Zadar:Partizan — 19.30 Dnevnik — 20.15 Ciklus filmov Johna Hustona: Nespravljivi — 22.20 Športna sobota 22.40 Slike časa (odda- ja o kulturi) — 23.25 Sateitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izobraževalni program — 14.30 Cigan Moru (angleški mladinski film) — 16.00 Sedem TV dni — 16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Gruntovčani (zadnji del) — 18.30 Skupaj na Kubi (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Francoska zveza (ameriški film) — 22.00 Dnevnik 3 — 22.15 Nočni program (Dinastija; Sled-ge Hammer) — 0.15 Poročila — 0.20 Satelitski program 22.55 NEDELJA, 9. IV. 9.00 — 12.40 in 13.25 TELETEKST 9.15 VIDEOSTRANI 9.25 ŽIV ŽAV 10.10 SAFARI, 7. del nadaljevanke 10.40 PREVARE, ponovitev L dela ameriške nadaljevanke 11.30 VIDEOMEH 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOSTRANI 12.40 NESPRAVLJIVI, ameriški film 16.30 DNEVNIK 1 16.45 NJEGOVO DEKLE PETEK, ameriški film 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCA1 O TFDNA 20.20 POMLAD J ANKA POTLAČKA, drama TV ZG Živahen upokojenec ima na pretek načrtov, kako povečati svoje skromne dohodke. Pri tem mu pomaga mlajši invalidski upokojenec Franc. Jankova poslovna kombinatorika obsega obiske pokopališč, udeležbo na pogrebih neznanih oseb, druženje z vdovami. Čeprav se njegovi načrti neslavno končajo, je optimizem glavnega junaka neuničljiv. 21.15 ZDRAVO 22.45 VIDEO STRANI 20.05 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta (8. del) — 21.00 TV galerija — 21.35 Športni pregled TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri — 13.00 Športno popoldne — 18.30 Svetovno prvenstvo v motodirkah (posnetek iz Avstralije) 19.00 Gimnastika 19.30 Dnevnik 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11:00 Kmetijska oddaja —.12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Veliko sedlo (1. del serijskega filma) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Morje, ljudje, obale (potopis) — 17.00 Tajno življenje neke gospodične (ameriški film) — 18.45 Risanka serija - 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nebeške ptice (4. del nadaljevanke) — 21.00 Incencia (biazil-ski film) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila PONEDELJEK, 10. IV. 9.45 — 13.20 in 16.00 — 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 OČI KRITIKE 11.25 TRIJE MUŠKETIRJI, ameriški film 13.10 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 17.45 ... 18.15 VIDEO STRANI 18.20 RADOVEDNI TACEK SOZVEZDJE BELE MURVE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ZAROTA IN IZDAJA, 2., zadnji del drame 22.05 DNEVNIK 3 23.00 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 5. oddaja 0.00 VIDEO STRANI sledeh napredka — 21.05 Kockovska nagrada 88 v ZRN 21.35 Portret: Triptyc-hon — 22.10 Dokumentarna oddaja DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika (potopisna reportaža) 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče - 20.35 Po TOREK, 11. IV. 9.45 — 11.35 in 16.00 — 22.55 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.00TUJI JEZIKI ANGLEŠČINA, 6. lekcija 11.25 VIDEO STRANI 16.15 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 17.45 VIDEOSTRANI 17.50 ČIRULE ČARULE POGLEDI, ponovitev 4. oddaje o kulturi 19.04 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NASLEDNICA, 2. del angleške nadaljevanke 21.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.50 DNEVNIK 3 22.00 ROPOT 22.45 VIDEOSTRANI lina DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi 18.00 Be-ogrjski TV program 19.00 Slovenski ljudski plesi: Mežiška dolina 19.30 Dnevnik 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Žarišče - 20.35 Večer Čharlieja Chap- SREDA, 12. IV. 9.45 — 12.10 in 16.00 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: OSMI DAN ,•0.50 SVET NA ZASLONU 11.30 PORTRET: TRIPTYHON 12.00 VIDEO STRANI 16.15 VIDEOSTRANI 23.15 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI <8.20 NANA, MALA OPICA JURČEK, I. del gledališke predstave 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: ČAJ V ARHIMEDOVEM HAREMU, francoski film Film prvenec je po svojem prvem romanu posnel alžirski delavec v eni od pariških tovarn Mehdi Charef. Gre za pripoved o dveh prijateljih, Francozu Patu in Alžircu Madjidu, mladih fantih. Oba sta brez dela in v revnem predmestju iščeta majhne priložnosti in čakata na veliko. Ukvarjata se z drobnim kriminalom, živita pa predvsem na račun staršev. Tako sta fanta sicer nekoliko umazanih rok. toda še čistega srca. Film je poštena podoba našega sveta, sveta zaprtih vrat in neenakih možnosti. TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 14.45 Izobraževalna oddaja — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev)— 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroška oddaja — 18.05 Številke in črke 18.25 Risanka — 18.30 Zakonska pravila (3. del) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin — 21.05 TV most Beograd—Peking — 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Nočni program — 0.55 Poročila TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Sedmi veter 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.45 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev)— 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.30 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 2 20.00 TV drama — 21.00 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program 0.10 Poročila TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.45 Izobraževalna oddaja 15.10 Poročila 15.15 Nočni program (ponovitev) 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroški spored — 18.05 Številke in črke — 18.25 Risanka 18.30 Znanost 19.30 Dnevnik 2 20.00 Žrebanje lo- ta — 20.05 Gideonova trobenta (ameriški film) — 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Signali (kontaktni magazin) 23.30 Satelitski program 21.55 DNEVNIK 3 22.05 SVET POROČA 23.05 VIDEO STRANI ČETRTEK, 13. IV. 9.45 — 11.50 in 16.00 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.10 PO SLEDEH NAPREDKA 11.40 VIDEO STRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI 23.15 18.20 VPRAŠANJA IZ TV KLOBUKA, kviz 19.20 DOBRO JE VEDET! DRUGI PROGRAM 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TEDNIK 21.00 KAJNOV NASMEH. 2. del nadaljevanke 21.50 DNEVNIK 3 22.00 OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU, jugoslovanski film 00.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00Satelistki programi — 18.30Studio Maribor 19.00 Zora razuma (oddaja o Turčiji) — 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče — 20.35 Agata Schtvarzkobler (adaptacija predstave) — 21.35 Program IRT 2 TV ZAGREB 8.15Poročila — 8.20TV koledar- 8.30 Superbabica — 9.00 TV v šoli 12.30 Poročila — 12.40 Šolska TV — 15.10 Poročila — 16.45 Izobraževalna oddaja — 17.15 Dnevnik I 17.35 Superbabica 18.05 Številke in črke 18.25 Risanka 18.30 Dokumentarni program 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 -20.00 Filmski večer 22.30 Dnevnik 3 22.50 Nočni program 0.50 Poročila 17.00 Satelitski programi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Plesni nokturno 20.45 Slovenci, v zamejstvu — 21.15 Oči kritike 21.45 Hiše na koncu spomina (dok. oddaja) 22.15 Satelitski programi TV Ljubljana 2 tudi po kablu Na Trdinovem vrhu nov oddajnik za slovenski drugi program Pred štirinajstimi dnevi je začel na Trdinovem vrhu poskusno delovati oddajnik za drugi slovenski televizijski program »Ljubljana 2«. Oddajnik pokriva enako območje kot oddajnik za prvi program. Če niste priključeni na kabelsko omrežje, lahko sprejemate prvi ljubljanski program na 35. kanalu, drugega pa z isto anteno na kanalu 48. Antena mora biti seveda obrnjena proti Trdinovem vrhu. Pred tednom dni pa so »Ljubljano 2« vključili tudi v novomeško kabelsko razdelilno omrežje in sicer na kanal 12,kjerjebildozdaj »Zagreb 2«. Tako vam za drugi ljubljanski program dosedanje nastavitve ni treba menjati, saj je samo zamenjal zagrebškega drugega, ki ga lahko zdaj najdete na kanalu 95. Hkrati sta v novomeškem kabelskem omrežju zamenjala svoji mesti satelitska TV programa — francoski TV5 EUROPE in italijanski RAIUNO. Tako je zdaj RAIUNO na kanalu 8, TV 5 pa na kanalu 85. Ker večina gledalcev lahko sprejema kanal 8 (kanal 85 pa samo tisti z opremo za kabelsko omrežje), je s tem zadovoljeno vsem, ki dajejo prednost italijanskemu programu (RAIUNO) zaradi: znanja jezika, celodnevnega oddajanja, kakovosti slike in tona, izčrpnega teleteksta in zlasti zanimivih televizijskih dnevnikov. Z vsakim televizorjem, priključenim na novomeško kabelsko omrežje, je zdaj mogoče spremljati 3 domače TV programe (LJ 1, ZG 1 in LJ 2) in 3 tuje (angleški SUPER, italijanski RAIUNO in nemški SAT 1), z opremo za kabelske kanale pa še 5 tujih in »Zagreb 2«. V omrežju je seveda še vedno tudi 6 radijskih stereo programov. Dokončna dopolnitev in razporeditev kanalov bo narejena verjetno do poletja, ko bo gradbeni odbor, upoštevaje želje gledalcev in tehnične možnosti, dokončno razporedil kanale. Takrat bodo vsi gledalci oravočasno obveščeni po radiu, v časopisu, morda pa tudi že po lastnem lokalnem kanalu. M. MOŠKON senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvi novosti, 12.30 Pionirska oddaja, D-Čestitke in želje naših poslušalcev, H-Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 M nika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: ted- 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem na, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kron' . obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Les tke in želje naših poslušalcev če str ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PONEDELJEK: _ inM 8.00 Marketing program Studia D, l ■ Redni program Studia D, Pesem t j 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj ponovitev oddaje, 12.30 Novice, -Športna oddaja, 14.30 Novice, 15J , sem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narw no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, • Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: . .ftn0 8.00 Marketing program Studia D, • Redni program Studia D, pfe^n ptg. 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 m valjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 tedna, 16.30 Novice, Minute s ki • 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Bi TV spored dianes. ji SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in 2sr»'ms5S5 ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem 16.30 Novice, Čestitke in želje naših P« lušalcev, 17.00 Strokovnjak v , 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV sporen danes. ŠESTDESET LET ZVESTOBE — Pred desetimi leti sta Angela in,1Vl^ Košmerl s Potov V rha praznovala zlato poroko, minulo soboto pa sta si kem gradu že tretjič izmenjala prstana. Biserno poroko slavijo le redko tudi Košmerljeva sta se za to slavje komajda odločila, saj ju v teh časih ^ luui Kosmerijeva si« se za 10 si«vje Kunidjud uoioum, ju v ich * ^ okofli* ta starost in zdravje. Pripravila pa sta toliko več veselja svojim štirim otr vnukom in pravnukom. (Foto: J. P.) V času od 17. do 29. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Danica Rad-man iz Zaloke — Nikolino, Irena Gošek iz Brestanice — Patricijo, Danica Segina iz Gor. Oštrega vrha — Dražena, Zorica Furjanič iz Črnomlja — Tomislava, Anica Kump z Uršnih sel -— Tadejo, Vida Medved iz Šentjerneja — Ines, Vesna Žonta s Potov Vrha — Tomaža, Jožica Blažič z Vel. Slatnika — Blaža, Marjetka Perc iz Zaloke — Nastjo, Darinka Kočevar iz Rosalnic — Kleman, Bernarda Ku-kar iz Mladic — Simona, Štefka Simončič iz Vodenic — Romano, Darinka Radovič iz Črnomlja — Niko, Pavla Baša iz Krmelja — Sineta, Marija Pipan iz Vel. Orehka — Robija, Marija Hudoklin iz Vel. Brusnic — Dejana, Metka Slatner z Vel. Kamna — Natalijo, Irena Pust iz Dolenje vasi Saša in Mitja, Marija Sitar iz Bistrice Denisa, Sonja Žgajner iz Šmarjete — Miha, Biserka Macan izSračaka — Ano, Marija Kastelic iz Mirne Peči — Mateja, Anica Kukar iz Zaboršta — Andreja, Angela Guštin iz Vrškovca Katarino, Liljana Jerman iz Straže — Urško, Jožefa Župančič iz Knežje vasi Primoža, Mira Blažina z Malega Vrha — Vanjo, Marija Turk z Zajčjega Vrha Dejana, Majda Koren iz Žužemberka — deklico, Cirila Planinc iz Črnomlja — deklico, Andreja Legan iz Stranske vasi — deklico, Marjana Dragovan iz Ljubljane — Nušo, Magdalena Antončič iz. Dolenjega Mokrega Polja — Majo, Frančiška Metelko iz. Mokronoga — Urško, Vladka Strojin — Kežman iz Krškega — Urško, Jožica Murn iz Kota — Grega, Jožica Barbo iz Dol. Nemške vasi — Mateja, Jožica Makovec iz. Dol. Dol — Kristino, Slavka Zupančič iz. Lašč — Karmen, Carka Jerele iz Trebnjega Aleksandro, Amalija Simčič iz Črnomlja — Polono, Dušanka Štangelj iz Stopič — Daneta, Marija Go-senca iz. Metlike — Matejo, Antonija • Ramič iz Črnomlja Sabino, Andreja Cekuta iz Dol. Prekope — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Špela Bregač, Pod Trško goro 47 — Miha, Velinka Di-ljevič s Ceste herojev 9 — Daliborja, Suzana Potrč iz Kristanove 34 — Evo, Andreja Udovč-Mikolič, Ob Težki vodi 20 — dečka, Milena Kudjeljič iz Levstikove ulice 3 — Dolores. PRED POTOVANJEM? — Nedavno so v novomeškem občinskem ,7^rabnu svetu govorili o zahtevah, da se morajo preseliti Romi, ki prebivajo na ^ v Novem mestu, češ da romske sekire vse prerade redčijo drevje v gozd“ ^ naselja. Na fotografiji: Marjan Brajdič iz grabenskega naselja je pngna ^ in tedaj je popustil celo otroški strah pred fotografskim objektivom, (h Luzar) ■ sr ZA LEPŠE OKOLJE — Takole živo je bilo prejšnji četrtek okoli pokop8!'* od-Hinjah. Pokopališče in okolico so učenci prevolske osnovne šole ocis p3. ________r__________________________r . goph' padkov, nekaj teh sežgali, druge pa odpeljali. Druga skupinaseje totHaP® dve delovni akciji letno. V drugi popravljajo vaška pota, po katerih vo. avtobus. (Foto: T. Jakše) |jj v RAZVOJ PRIHAJA S POČASNIMI KORAKI — V dolini Rožnega več kot 40 povojnih letih niso dobili razen elektrike ničesar. Zato so se ^ bolj razveselili telefona, ki so jim ga priključili pred meseci, in ceste, začeli s semiške strani asfaltirati pretekli teden (na fotografiji). Res ^0)- prej posodobili le približno 3 km poti, toda tudi to je dober znak, pranji “ . \l nodolčani, da k njim, čeprav s počasnimi koraki, prihaja razvoj. (c° | Bezek-Jakše) t. 14 (2068) 6. aprila Ivica 3.30 4.30 lovijo- Brez priključka je vredna manj 1,0 ZZB NOV o Partizanski magistrali — Nujen priključek na avtomobilsko cesto pri Biču — Bo magistrala na Primorskem in Gorenjskem? ;7ure^sedstv° republiškega odbora i l ‘'"OV Slovenije je pred kratkim I ravnavalo poročilo odbora za gradn- te?rtizanske magistrale. Za izgradnjo ... ®*nske magistrale je republiška bo-Dnv.i a or8an*zacija že leta 1972 ime- "**»•»odbor, ki gaje do 1983. leta us-no vodil pokojni Franc Lesko-ž-K'Luka, od leta 1985 Frane 1 "J icia 1985 novi odbor vodi hrai* Poglajen. je la povedal na omenjeni seji TOiseustvo RO ZZB NOV Slovenije. [L /apisov razvidno, da so bili v zače-gra<% magistrale leta 1972 že Sistrh 'UC*' kr'ler'j‘ za '■'dor trase ma- kresi t tckni™c zahteve za gradnjo ločen | ko Je bilo za magistralo do-Sl), da bo potekala po ozemlju, kjer ijm fsu NOB tekle zveze med osrednjim °?’skini vocRtvorn in sloven-ujSi '.^krajinskimi vodstvi. Trasa ma-e naJ bi pripomogla k napredku tcnnHnZnib manj razv'l'h območij naše ra/v,? kc 'n naJ bda usklajena z načrti čemp sovenskc cestne mreže, pri bam j'nnaJ b' ustrezala vojaškim potre- ,a,.In v 'chničnem pogledu kriterijem lus regionalne ceste. parljJ:ac£lklJ Je odbor določil, da bo AtllKl,"Sk^mag‘stra'a povezala Žuniče. Sotesk C' Semič. Stare Žage. 0 'n Žužemberk, naknadno pa je KAM S KREDO? A- ~ Predsednik občinske Pravi Rih R.lbnwa Franc Lapajne je v#,,.. > h!’lcan- se pravi, da ima tudi kism *a/'Umor' Nekai šal in zbadljivk. listuijth,^edeliod njega, smo v našem ^tijStlPaieenaizn™°- Frc "ajslabšf h - V ?ajb°ljst pa tudi ne Ztem , f ?ak- Nekoč Pa se mu Je Pr‘ kredn , za,akn‘l°. da je nemočeh s r^a je vzlliknUm' ^ Lapajne, zberite se vendar.' Pare pa nedolžno: e' že, a kam naj dam kredo.' KAJ Z BAZENOM? Zen 1 1 ',k Kočevski plavalni ha Pihni,-C Vl‘(U‘'Sta,no zaPn in propada, neb,.; UnjV ‘paja bazen odprt vsaj po nau%Z?m'l',na U''°- d“ 1 n'em krenil e Pla>,ati. ostali pa sc v njem ze„ Z Kakateri predlagajo, naj hiba KomunT V Tm'ljanje kon 1 sojtm. da bodo sem vozi-Padke i?cllarne odpadke. Nevarne od-Ža tehn.z- 0Vc'uJe sežigajo v Anhovem, tišča I"1 brezhibno izvedbo sme-viln,. odgovoren projektant, ,,, čiščenje odpadne za pra- 'Kčem'n !''i/anj0 upravljanje s snte-da smeht, ’munalaK°c'cvje. Bolje je. •um dobi v- n' V r'bn'šk' občini, ker od zdaj,)hp!!Varno P'ln" vodo. k, pa je že smetišče ^‘‘onesnažena, če bi bilo tam Ža fvl0/ .Pa bi bila nevarnost še večja, kot je ... 11 Pu bo novo smetišče boljše. 'n nekainnjC'k'Uldi ogroza Podtalnico treba ukinip °^"'’Cldo' zarad' česar ga je ^edahrc\ltil. iilo lun šilu/ nlio lil mirilu I 'Sluhu spol Z \ II \ V I A Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš ljubljeni bral. stric in s\ak STANE PLANTAN iz Velikega Podljubna 6 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjene vence in cvetje ter vsem ostalim, ki so nam \ najtežjih trenutkih stali ob strani in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnice Ljubljana Polje, III. moški oddelek, za dolgoletno zdravljene težke bolezni, sodelavkam DO Labod-TOZD Ločna, sodelavcem IMV-SCP,govorniku tov. Francu Bartolju, KUD-Ruperč vrh za pesmi slovesa in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi /. A II V A L A V 79. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ate, stari ate. brat. stric in tast AVGUST KLOBČAR iz Regrče vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala g. škofu Kvasu m ostalim duhovnikom za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi DO IMV. TOZD Adria. VGP. SŠTZU. VVE Drska II. GIP Pionir, pevcem za zapete žalostinke in GD Šmihel. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni lisi SRS. št. 18 84 in 8. člena odloka o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 6 86j OBJAVLJA Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč, sprejetem na seji dne 28. 3. 1989, JAVNI RAZPIS ▲. jS za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v zazidalni soseski Otočec II, in sicer: — lokacija št. 62. zemjjišče pare. št. 160/62, v izmeri 535 m2, — lokacija št. 63, z^gjgišče pare. št. 160/63, v izmeri 544 m2, — lokacija št. 64, zemljišče pare. št. 160/64, v izmeri 549 m 2, — lokacija št. 65, zemljišče pare. št. 160/65, v izmeri 549 m 2, — lokacija št. 71, zemljišče pare. št. 160/71, v izmeri 579 m2, — lokacija št. 73,1 zemljišče pare. št. 160/73, v izmeri 579 m 2, — lokacija št. 74, zemljišče pare. št. 160 74, v izmeri 523 m2, — lokacija št 75, zemljišče pare. št. 160 75, v izmeri 588 m 2, — lokacija št. 76, zemljišče pare. št. 160 76, v izmeri 769 m 2, — lokacija št. 77, zemljišče pare. št. 160 77, v izmeri 843 m 2, vse k o. Senpeter. — Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 12.820 din za m2 stavbnega zemljišča. — Prispevek k stroškom priprave stavbnega zemljišča znaša 11 564.230 din za lokacijo. — Prispevek k stroškom delne komunalne opreme stavbnega zemljišča znaša 50.577.260 din za lokacijo. — Če OZD. v kateri investitor dela, ne združuje sredstev za ureditev stavbnih zemljišč po posebnem samoupravnem sporazumu, bo moral investitor plačati še vrednost nepovratnih vlaganj za komunalno opremo soseske, in sicer a) investitor v občini Novo mesto 6.313.460 din b) investitor izven občine Novo mesto 7.719.190 din Odškodnina za stavbno zemljišče velja na dan 28/2—1989 in se valorizira do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji. Stroški priprave, delne komunalne opreme in vrednost nepovratnih vlaganj veljajo na dan 28» 2—1989 in se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom podražitev, ki veljajo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. V stroške priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški pridobitve lokacijske dokumentacije z lokacijskim dovoljenjem, stroški parcelacije lokacij po ZN, pravni posli za realizacijo soseske ter stroški za zemljiškoknjižno izvedbo pogodb in overitev podpisov. V stroške delne komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje cest s prvo plastjo tampona, vodovoda, kanalizaci-je-ter stroški nabave električnega kabla nizke napetosti. Investitor bo moral še posebej financirati oz. plačati: — prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno za lastno parcelo; — elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči varovalke in prispevek za priključek na telefon; — na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (ceste, vodovod, kanalizacijo, telefon, elektriko); — na svoje stroške pridobiti tehnično dokumentacijo za objekt, priključke in zunanjo ureditev ter gradbeno dovoljenje; — sofinancirati izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav in objektov. ki so še potrebni v soseski (dokončanje cest v asfaltni izvedbi s pločniki, javna razsvetljava, telefonsko omrežje, nizkonapetostno električno omrežje (izkop, zasip, polaganje kabla z zaščito), peš poti, igrišča, javne zelenice; . — na lastne stroške zgraditi objekt in priključke ter urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Prednost pri nakupu lokacije imajo krajani KS Otočec s stalnim bivališčem v njej, med njimi pa predvsem občani, ki so vezani na delo v tej krajevni skupnosti oziroma tisti, ki opravljajo poklice, potrebne za območje te krajevne skupnosti. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto bo pri oddaji lokacij upoštevala predvsem zdravstvene, stanovanjske, delovne in socialne razmere udeležencev javnega razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov. Ostali pogoji: ■ Rok za vložitev prijav je vključno 15. dan po objavi v Dolenjskem listu Javni razpis je ponovljen in velja do oddaje lokacij. 2 Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »»javni razpis Otočec II«, naslovljene na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO, Ljubljanska cesta št. 2, Novo mesto. i Varščina znaša 4 000.000 din in jo mora udeleženec javnega razpisa plačati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto št. 52100-654-65118 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi na |avm razpis. 4. Prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o višini osebnega dohodka oziroma drugih prejemkov za zadnjih šest mesecev za vse zaposlene družinske člane. 5 Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeležencev dodatno dokumentacijo, če bo to potrebno za ugotovitev najugodnejšega udeleženca po tem razpisu. 6 Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča Varščina se všteje brezobrestno v kupnino in obračuna. Udeležencu, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrača. Udeležencu, ki ne bo izbran, se varščina brezobrestno vrne v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. 7 Odškodnino za zemljišče, stroške priprave in delne komunalne opreme zemljišča in vrednost nepovratnih vlaganj plača najugodnejši udeležene v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. V primeru zamude s plačilom pa tečejo zakonite zamudne obresti. 8 Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradbene faze najkasneje v petih letih po sklenitvi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, sicer bo moral skladu vrniti stavbno zemljišče proti vračilu stroškov nakupa lokacije in stroškov opravljenega koristnega dela. 9 Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št 2. Novo mesto. 1 Številka S-465-011 86 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO J^J2068) 6. aprila 1989 DOLENJSKI LIST 17 U TFM TFnNII V1IQ 7ANIMA TEDENSKI koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji I cm ■ CUWU VMO PRODAM — KUPIM — POSEST - ŽENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 6. aprila — Vilma Petek, 7. aprila — Herman Sobota, 8. aprila — Valter > Nedelja, 9. aprila — Črtomir Ponedeljek, 10. aprila — Alenka Torek, 11. aprila — Stanislav Sreda, 12. aprila — Lazar LUNINE MENE 6. aprila ob 4.33 — mlaj kino BREŽICE: 8. 4. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Dekle iz kitajske četrti. 9. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Stabilizator. ČRNOMELJ: 6.4. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Udarni Jack Tlesh in (ob 22. uri) ameriški erotični film Opojnost. 7. • (ob 20. uri) in 9.4. (ob 18. uri) francoska komedija Brata Petard. 8. 4. (ob 20. uri) jugoslovanski film Dom za obešanje, (ob 20. uri) avstralska drama Vroče noči na počasnem vlaku. 11.4. (ob 20. uri) holandska komedija Mama je ponorela. , KRŠKO: 7. 4. (ob 22. uri) ameriški ' erotični film Duh pomo zvezde. 8. 4. (ob 18. uri) angleški policijski film Kurir. 11. 4. (ob 20. uri) angleški kriminalni film Fantazijski ubijalec. MIRNA PEČ: 7. 4. ameriški akcijski film Rocky. SEVNICA: 6. in 7.4. (ob 20. uri) ameriški film Obračun 3.15.8. in 9.4. (ob 20. uri) italijanski film Sartama prosi za milost. TREBNJE: 8. (ob 19. uri) in 9. 4. (ob 18.30) francoska drama Pod satanovim soncem. NOVO MESTO DOM KULTURE: 6.4. (ob 18. uri) angleški akcijski film Kurir. 6.4. (ob 20. uri) filmsko gledališče ameriški glasbeni, film Hello Dolly. 7. (ob 18. uri), 8. (ob 18. in 20. uri) in 9.4. (ob 10. in 18. uri) ameriško-ital. komedija Barbari. 7., 9; ir? 10.4. (ob 20. uri) jugoslovanski film Dom za obešanje. 7. in 9. 4. (ob 22.30) ameriški erotični film Opojnost. 8. (ob 16. uri) in 10. 4. (ob 18. uri) ameriška fant. komedija Izganjalci duhov. 8.4. (ob 23.15) ameriška komedija Rain Man. NOVO MESTO DO JLA: od 7. do 9.4. (ob 17. in 19. uri) film Legenda o zlati ogrlici. Od 10. do 12.4. (ob 17. in 19. uri) hongkonški film Mafija proti Nindži. stanovanja V NOVEM MESTU vzamem v najem stanovanje v bloku. Ponudbe po telefonu ' 21-809. (1273-ST-12) SOBO s kopalnico v Novem mestu išče mlad par. Tel. 52-828. (1513-ST-14) službo dobi DEKLE za delo v gostinskem lokalu ,vtakoj zaposlim. Stanovanje in hrana zagotovljena, OD po dogovoru. Gostilna IR Ul. C. Mostec 47, Dobova. (P14-->MO) TAKOJ sprejmem zidarja in dva delavca za pomoč pri gradnji v Ljubljani. Nudim stanovanje, ostalo po dogovoru. Pokličite na tel. (061) 226-864, po 17. uri. (P14-51MO) , HONORARNO DELO, odličen zaslužek, nudim komunikativnim osebam z lastnim prevozom. (Niso knjige.) Tel. 21-303. (P14-32MO) motorna vozila PRODAM motorno kolo BT-50, moder, letnik 1988, registriran do marca 1990. Telefon (068) 21-590. (PI4-' 106MO) Prodam Z 750, letnik 1984-december. Tel. 43-748. (PI4-105MO) Prodam Jugo 45 E. letnik 1986-de-cember. Tel. 28-370. (PI4-105MO) Prodam Z 101 GTL.I. 1984. Tel. 47-269 po 14. uri. (P14-105MO) ENDURO G1LERO RX 200-87, dodatno opremljeno, ugodno prodam. Tel. t068) 24-022 ali (068) 21-836. (ček-MV-14) 126 PGL, nov, in compagnolo AR 55, vozno, prodam. Tel. 22-152, Hrovatič. (I519-MV-I4) 126 PGL, letnik 1986, prodam ali me, njam za letnik 1988. Tel. 84-870. (P14-88MO) OPEL KADET karavan, letnik 1983, 56000 km, prodam. Tel. (061) 264-189, i popoldne. (Pl4-89MO) Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Ivan Kecojevič, Slavka Gruma 62, Novo mesto, tel. 27-546. (PI4-90MO) GOLE' D, letnik 1986, prodam. Štefan Zobarič, Ponikve 21, Jesenice na Dolenjskem. (P14-91MO) FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do oktobra 1989, dobro ohranjen, prodam. Tel. 26-570, zavečer 27-720. (Pl 4-92 MO) Z 101 GTL, december 1983, prodam. Brulc, Velike Brusnice 60. (1514-MV-14) VW hrošč, letnik 1974, registriran do aprila 1990, prodam. Tel, 85-406. (1515-MV-14) Z 101, letnik 1981, in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 44-939. (1516-MV-14) LADO SAMARO letnik 1987, prevoženih 22000 km, prodam. Informacije: Peter Kuzma, Sinji vrh 8, 68344 Vinica. (1517-MV-14) OSEBNI AVTO HONDA CIVIC schulte 4 WD prodam. Marija Pungeršič, Gumberk 1 a. Otočec. (1518-MV-14) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 24-374. (P14-I04MO) Z 128, staro 3 mesece, in Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. 65-482. (Pl 4-95MO) ZASTAVO 128, letnik 1978, registrirana do julija, ugodno prodam. Tel. (0608) 81-987. (ček-MV-14) Z 128, letnik 1987, prodam. Mežnar-čič. Gor. Polje 23. Straža. (Pl4-114MO) LADO 1200, letnik 1986, prodam. Tel. 55-330 ali na naslov: Franc Moravec. Podklanec 7, Vinica. (P14-111MO) Z 101 GTL 5, letnik 1985, registrirana d Vihre 19, Mirna Peč. "416-PR-14) ®a^VNI TV znamke RIZ, ekran 65 (p,^rdve leti, prodam. Tel. 51-165. 1*0 ZELO nizki ceni prodam rabljen luč°n’ Pr®dsobno omaro, balkonska vrata, „L,’^raj° za stopnice, dvosed in poročno Mnnd- 27-165. (PU500-PR-14) MODELE za izdelavo umetnega ka-aa prodam Po dogovoru lahko tudi vi-mizo. Pokličite na tel. (061) , po H. uri.P14-50MO) ripT HIŠO, primerno za bruna- „ . velikost 4 x 7 m, prodam. Jože Zore, nrn VŽS 7- Trebelno. (1481 -PR-14) D«t j . ^ŠKO KOLO violela in otroško (Pl^jPc^Jogijem prodam. Tel. 85-124. Iv^HDAM 20 čebeljih družin in fiat 1978' Tei 85‘470- SENO prodam. Martin Šalamon. Cia-p£,Pri Sevnici, tel. 88-851. (1444- 41m- ^^1 TV korenje (ekran 67), star Tc1- 88-851.(1444-PR-l 4) KOCNe ŠKARJE 1080/1,25 /a kle-a £ Pr°dam. Jože Žagar, Birčna vas 62 ’ KORimesto (145°-PR-14) u... KUŽO, zruženo, prixlam. Bojane, SP *V.Ci 40'Novo mesto. (1431 -PR -14) nan ■ 'lO brez omare, kuhinjsko prixiamTci JOHAM dve breji kravi. Anton PR-14) 1 Gr,č 2- tel- 49-680. (1456- d^EOREKORDER Gorenje pro-w,7p,?1e Žnidaršič. Dovško 59. Seno-Pp 4' 8M°) PMdam^T1! ?TROJ Gorenje, rabljen. SENoTe ' 25-149. (1417-PR-14) Un„„ mlin na kamen prodam. •1466-Pr!??!' Ponikvc '-5, Trebnje. Qpi i^y Drozia 51 m "'š° in smrekove plohe odTT P° “godni ceni. Telefon 84-633, ČFRrl rUre' 0412-PR;14) Kran n E Pfodam, 20 AZ družin. Jože rAc£r>žno 56. Blanca. (P14-72MO) star. >D,NJSKI overlog šivalni stroj. Tel iS10 ln zel° malo rabljen, prodam. ,P|4-71Mo7'72°' P° 2°' U" VSak dan' C,rDVE C1TRE Framus prodam. Jože (06OXi^Z'^a 64 b- 68250 Brežice, tel Radvk975- 1PI4-64MO) nje nr TV Iskra in hi-fi radio Gore- ^SRSrsssaB-**7- 13 Posest iti ^P|GEl-G v Dobrovi v izmeri 291 28-3?« ,1°; '"formacije na telefon (06z vfpGTTO-PO-U) U> v Sh V'NOGRAD s košen (|44g.pQh|^gah Prodam. Tel. 28-26( sitaHc!^oC?ntru Novega mesu. Kandi. bjip . • st- 7, prixlajam. Informacije dt v« °dvelniku Antonu Šporarju. Nt (1473.po:14G)laVm tr8 7' ,eL 23-32( bukov 80/d (45 arov) vorn \a' Studenec. Cena po dogi liuhii^arla Fratnik, Dolenjska cesta 3‘ ^■tesMoj’4060 225-505.1X11! nas!|thVBN,? ZEMLJIŠtE (583 m nalnfi Pn D»lenjskih Toplicah, komi možna °PrcmlJen°, prodam. Gradnj kum,-!,, k0J' Pndobljena lokacijska di yen^N!ŠK° HIŠ|CO, novo, opren Prodam j 4® mJ’ 2 km iz Novega mest ""-•slo. M474-PO-U)'a C'kaVa 9' N°V vKiK|LlK° nedokončano HIŠI 628-^jrpTin2a7MO)pro^mTei,°71 dam^i? v Selah pri Bučki pri (P|4-28MO)be "a tCl' (06l) 577‘80 agodm,RlLI?AH Pr' fatežkih Toplica Tel ((uJ^km gozd, travnik in njivi PRn 756,P'4-3'M°) Sevnici dvostanovanjsko hišo vani,t,,’ T1, nosl preureditve v enostani J |„thl5° ali hišo s poslovnim prosti na te , f rmaciJe vsak dan od 9. do 15. m cfon (061) 217-320. (PI3-67MOI PARCELO z. vinogradom na Libni pri Krškem prodam. Tel. (0608) 33-108. (P14-16MO) VINOGRAD na Goleku pri Krškem prodam. Tel. (0608) 33-620. (P14-2MO) preklici TEREZIJA RIFELJ.Cegelnica 49, Novo mesto, prepovedujem FRANCU MIKLIČU. Cegelnica 42, prehod po vrtu in delanje kakršnekoli škode na parceli št. 1088. Prepovedujem tudi vsem drugim hojo čez dvorišče in okrog hiše. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. (14I0-PK-14) ANTONIJA ZUPAN, Vel. Poljane 15, ALOJZ GORENC, Dol. Lakniee 30. Mokronog, opozarjani sosedo MARTINO in njene otroke ČESNOV AR i/ Vel. Poljan pri Škocjanu, da prenehajo z žaljivimi besedami in grdim ravnanjem. Cc tega ne bodo upoštevali, jih bova sodno preganjala.! 1489-PK -14) obvestila ŠE JE ČAS, da naročile ENODNEVNE PIŠČANCE, bele. rjave m grahaste. Naročila sprejemamo vsak dan na naslov: VALILNICA HUMEK. lrča vas 18. Novo mesto te! (068) 24-496 ELEKTRIČNE OMARIC I nanje m notranje, kompletno opu-:u jene. prodani 30 - ceneje lel itn 211-244 (1307-0161 U IZDELUJEMO vse vrste ladijskega poda in obloge iz naročnikovega lesa. Mizarstvo KRAJNC. Košenice 65 a. Novo mesto. tel. 28-135. (I3I6-OB-I3) NESNICE. mlade jarkice pasme hiše v. rjave, iz kooperacijske reje. navajene na domačo hrano (opravi jena vsa potrebna cepljenja), prodajamo po dnevnih cenah Naročila sprejema in daje vse informacije Jože PROSI NIK. Bratov (ierjevič 32. Dobova, tel. 1O6O81 67-607 (PII-45MO) VAM V LAGA uničuje hišo, pohištvo, zdravje itd.? Pokličite, vlago vam bomo izsušili s stenskimi zračniki, kijih izdeluje in vgrajuje TATJANA KRIZ. Vlahov 1-čeva 5. Ljubljana, tel. (061) 451-129 (PI4-4MO) OBVEŠČAM stranke, da bom 7. apn-la prodajal tri tedne stare bele piščance Rjave bodo v prodaji 27. aprila. Jože Jet* šin. Račje selo. Trebnje, tel 44-380 (1479-0B-14) STREŠNO OPEKO, tlakovce m betonske ograje lahko ugodno naročite na naslov: I ranci URBIČ'. Dol Dobrava 12. Trebnje. (PI4-I4MO) SI R AN K E ohv eščamo. da prodajamo kokoši nesnice isabravvn. nesejo šele 10 mesecev, primerne so za nadaljnjo rejo ali zakol Stane Zdravje. Zalog 17. Novo mesto. telefon 24-594 (I426-OB-I4) Mercator hoteli, gostinstvo TOZD Sremič, Krško, daje v najem gostilno PQd lipo v Brestanici, Šolska 1 Interesenti dobijo vse potrebne informacije v Hotelu Sremič, Krško, telefon 0608 31-006. Pismene prijave sprejemamo do 17. 4.1989. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta IVANA ' DRAGAN iz Črmošnjic 54 pri Stopičah zdr!|CP a Se ^hvaljujemo dr. Kotarju, dr. Žuniču, dr. Janežu ter ostalim bol vnicbm 'n zdravniškemu osebju kirurškega vise. oddelka Splošne sorod\N°V° mesto ter Zb> Novo mesto za lajšanje bolečin, sosedom, kih dn,. m’ znancem in sodelavcem, vsem, ki ste nam v težkih trenut-Va| _ ob strani, nam izrazili sožalje, nam kakorkoli pomagali, daro-ter ■ vence in cvetje, se tako številno in spoštljivo poslovili od pokojnice m , sP[6mili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo G1P Pionir Novo NoSl°’ ^ Janeza Trdina, Stopiče, LB TPB Krško, Emoni Dolenjki ntošk ,mesl0, Stopiče in Novo mesto, Društvu upokojencev Stopiče, du N L>mu Pevskemu zboru iz Stopič, pogrebnikom, pogrebnemu zavo-slo 'i°V° mest0 ter govornikoma Slavku Staniši in Francu Zorcu za po- Žalujoči: vsi njeni Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, V liha. nema je gomila, kjer počivaš V mirno ti. 4 i v S P O M I N »>. ^ J 11. aprila bo minilo žalostno leto. odkar f nas J’e za vedno zapustil dragi mož. brat. stric in svak FRANCE MURGELJ Dobrava 21, Dobrnič Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in sega spominjale. Žalujoča: žena Ana in ostalo sorodstvo j^Hr V 81. letu nas je zapustila mama, tašča ter A URŠKA ‘ PEKOL Cetinje 6, Dobrnič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, pogrebnikom ter vsem. ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vida, Marija, Lojze, Ančka in ostalo sorodstvo Z A II V A L A Ob smrti našega dragega moža. očeta, starega očeta, brlita m strica FRANCA PLUTA-ŠTEFANA borca 4. bataljona 1. brigade YU\ . iz Zaloga 11 sc iskreno zahvaljujemo vsem. ki so / njim delili zadnje trenutke in ga iz srca pospremili na zadnji poli. \ tihi žalosti: žena Marija, sin Franci in hči Marjana z družinama, nečaki in nečakinje Ljubil si življenje, hišico in vrt, ali i’.ve prekmalu leje vzela smrt. | S V S P O M 1 N "St r*- j .3. aprila mineva žalostno leto od prerane Ijf smrti mojega moža in očeta ,, w ,4. igL-jl ALOJZA KOPRIVCA borca NOV Zapuže 20, Mirna Vsem. ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigale sveče, najlepša Inaia. Posebna hvala sorodnikom in prijateljem! Žalujoči: žena in otroci Po dolgi bolezni nas jc v 74 letu zapustil Jp naš dragi mož. oče m stari oče JURIJ mZ M VERDERBER z Vrla pri Starem trgu Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali ter pokojnega pospremili na zadnji poti Posebna zalivala govorniku Mirku Rauhu. pevskemu zboru in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi /. A H VALA i V 77 letu starosti nasje zapustila naša draga mama. stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA AVSEC iz Goriške vasi 20 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem, govorniku Golenku in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni So In solza le zbudila, bi m V 24. letu starosti nas je zapustil dragi mož. .flp očka. zet in svak MARJAN CIRNSKI iz Brežic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in vence. Iskrena hvala vsem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter za štev ilno spremstvo na njegov i zadnji poti. Posebna zahv ala ZEM Ljubljana za denarno pomoč. PM Brežice za poslovilni govor, sosedom Blatnikovim in Udovčevim. družini Špiler iz Brežic. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Andreja s sinom Timotejem, lasi, tašča, svak in vsi ostali sorodniki, prijatelji in znanci Mineva leto dni, odkar je 11. aprila 1988, ! f za vedno zatisnil trudne oči mož, ata in stari L ‘ 1 ata VINKO MILEK iz Vavpče vasi pri Semiču, roj. v Črnomlju Vsi. ki se te spominjamo, le pogrešamo! ^'vtjl Skrb. delo in in trpljenje, tvoje je bilo jjjm™***®*, življenje. Bolečine si prestolu. ^ zdaj boš r grobu mirno spala. „ jj-k ZAHVAL A M V 79. letu nas je po težki bolezni zapustila Pk <*- -' f. naša draga in skrbna mama. stara mama. prababica, sestra in teta ML M KRISTINA HENIGMAN iz Dolenjskih Toplic Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se Splošni bolnišnici Novo mesto in patronažnima sestrama za lajšanje bolečin, Novolesu TSP, sodelavcem lakirnice ter pevskemu zboru. Prisfčna hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poli. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni « Z A H V A L A Po težki bolezni nasje v 62. letu zapustil Uta*- dragi mdž, ate, stari ate, brat in^tric ■ rl DRAGOVAN- NEJČE iz Svržakov pri Metliki Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih 'renutkih pomagali, izrekli sožalje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Naša zahvala tudi osebju viscelarnega oddelka bolnice v Novem mestu, delavcem KZ Metlika, GD Rosalnice in ZB. Posebej se zahvaljujemo Antonu Vraničarju za poslovilne besede, pevsem za pesmi slovesa in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi BORIS DULAR l ) * * * * s * Da je bil novomeški občinski samoprispevek (in tudi vsi krajevni) v nedeljo po vrsti neuspešnih v Sloveniji izglasovan s skoraj tričetrtinsko podporo, kar je celo bolje kot pred petimi leti, je brez dvoma presenečenje. Celo voditelji priprav na referendum, v katerih to pot praktično nič ni bilo prepuščeno naključju, takšnega rezultata niso pričakovali Boris Dular, predsednik novomeške občinske organizacije SZDL, ki je predvsem opravila to delo priprav na refendum, pravi da se da zelo veliko narediti in doseči pri ljudeh, le če zadane naloge opraviš v celoti in o vsem tudi pošteno poveš; potem ljudje verjamejo in zaupajo, /v sicer ne. No, da je referendum uspel ■* kot je, so ključnega pomena seveda S 5 % 5 * % * * s * * * v * s N * * H •K dobri in prav tako utemeljeni predlogi ter temeljita informiranost ljudi čemur je bila tokrat posvečena velika pozornost kot tudi njihovim predlogom in pomislekom. »Če bi referendum ne uspel bi bil seveda grenak občutek, a si nam ne bi bito treba očitati da nismo dovolj naredili Bolj bi držalo, da so časi pretežki za take stvari A je le zmagal občutek solidarnosti občutek, da se da narediti nekaj le, če ljudje združijo moči Seveda je »zmaga« velika obveza in odgovornost, naloge izpeljati bo težko, ko je dinar vsak dan manj vreden, toda v SZDL bomo bdeli nad tem, izkazanega zaupanja ljudi ne smemo zapraviti« pravi Boris Dular. Dular opravlja sedanjo funkci/o dobro leto. Pravi, da politik preje ni bil čepravje že zelo dolgo »okužen« s tako imenovano družbenopolitično aktivnostjo. Za profesionalno politiko se je prosvetar po srcu in duši odločil ker mu je v užitek delo z ljudmi in v največje zadovoljstvo, če jim lahko pomaga, svetuje, pripomore k reševanju njihovega problema. »Ljudje so mi izhodišče, tudi sedaj sem veliko v stiku z njimi poslušam, kaj želijo, kaj predlagajo. Lahko rečem, da se ljudje zelo veliko in celo vse več obračajo na nas z najrazličnejšimi problemi kijih je treba razrešiti Po tej plati je to delo lepo opravljati nad sestanki pa sem manj navdušen, čeprav so očitno sestavni del«pravi Boris Dular, ki ne misli ostati profesionalno v politiki ampak bi rad čimprej prišel v šolo, k učiteljevanju, kar je njego va želja od otroških let. Boris Dular, doma iz Jurke vasi, je sicer v Novem mestu končal pedagoško gimnazijo in pedagoško akademijo, potem doštudiral v Ljubljani pedagogiko na filozofski fakulteti medtem ko mu za magisterij k sociologije manjka zaključna naloga. Pravi da dokler bo v profesionalni politiki z njo tudi ne bo nič, saj mu zelo zmanjkuje časa za zasebno življenje. Še pred koncem študija se je zaposlil na univerzitetnem komiteju, po vojski pa je bil tudi tri leta predstojnik marksističnega centra Potem je ime! možnost delati na fakulteti, toda preveč ga je vleklo na rodno Dolenjsko, kjer si je medtem tudi že urejal dom. Tako je z letom 1983»Ljubljano za vedno odslužil«, v Novem mestu pa je prevzel vodenje medobčinskega študijskega središča pred letom pa torej zašel v profesionalno politiko. »Za politično delo je trenutek gotovo težak, mislim, da ne pretiravam, če rečem, da imajo funkcionarji danes gotovo najtežje delo od konca vojne sem. Ljudje so do vsega izjenmo kritični na politiko gledajo — nič čudnega — z negativnim predznakom in zelo se bomo morali potruditi, da se bo la odnos spremenil /z tega razloga se tudi zelo bojim, kako bomo prihodnje leto kaiirovall« Z LINDIČ-DRA GA Š «Ce pomivaš posodo, dobiš vodene koze!« 1. vseslovenski festival laži — Kljukec na Mirni MIRNA — Iz več kot sto slovenskih krajev je prispelo na naslov KUD Svoboda Mirna, organizatorja 1. vseslovenskega festivala laži, imenovanega Kljukec, okrog 700 debelih laži, pa tudi precej takih, ki bi jih glede na čas, ki ga živimo pri nas, marsikje prodali kot čisto resnico za suho zlato. Razumljivo je potemtakem, da so prevladovale aktualne politične laži, posebno iz najnovejšega obdobja slovensko-srbskega bratstva in enotnosti. Prav zato, da se ne bi osrednja prireditev 1. aprila razvlekla, je posebna žirija, v kateri sta bila tudi dva slavista, v enem tednu pregledala vso prispelo pošto in odbrala najboljše laži za sobotno kultumo-zabavno prireditev, na kateri je sodeloval tudi Tone Fornezzi-Tof z Moped showom. Manjkal je le Rifle, ki je bil v Ljubljani zaposlen z akcijo Podarim-dobim. Takratne odsotnosti Janeza Hočevarja pa okrog 500 poslušalcev niti ni pogrešalo. Naj-politična laž (o prijateljstvu med Slovenci in Srbi) je prispela iz Ljubljane, naj-ljudska laž pa iz Maribora. V kategoriji otroških laži so podelili tri enakovredne nagrade (vse sta prispevala Novoles in Dana) in pa kipec Kljukca, ki ga je zasnoval akademski slikar Štefan Potočnik. Iz Ajdovščine je predlagal zmagovalec otroško pesem Lepo je v naši domovini biti mlad, ki jo je ekipa Moped Showa spremenila v pravo grozljivko. Za najbolj originalno otroško laž o ogromni palačinki ima zasluge učenec 5. razreda iz Cužnje vasi pri Trebnjem, Zore, najprisrčnejšolaž pa je zapisala Tanja Dolenšek (3. raz. OŠ ZDO Mirna): »Če pomivaš posodo, dobiš vodene koze.« OŠ Zapadnodolenjskega odreda Mirna je prejela posebno nagrado — pohištvo iz programa Ajda, kajti 170 učencev je prispevalo kar 396 laži. Še dobro, da se otroci še najbolj zavedajo, da ima laž kratke noge. P. PERC • Jugoslavija je federativna skupnost različno usmerjenih demonstrantov. • Pri nas vlada popoln nered, ne vlada. • Zdaj je že po vsem jasno, da gremo v Evropo. V vzhodno. • Delamo za kruh, zaslužimo pa komaj za položnice. MIRAN SKALAR Glas zelenih postaja močnejši Dosedanja koalicija ekoloških društev, skupin in posameznikov se spreminjav _______zvezo — Zavest je močnejša, ravnanja pa še vedno ne Politična pomlad v naši republiki je toliko ogrela tla in ozračje, da so pognale v rast ne samo razne zveze, polstranke in drugo politično rastlinje, katerega rast so doslej uspešno zatirali z ideološkim herbicidom, marveč se je tudi še bolj odločno prebudila zaskrbljenost ljudi nad početjem z okoljem. Ekološko osveščeni posamezniki so se oglasili si: cer že pred več leti in prav tako imamo nekaj ekološkega duha zajetega tudi v veljavni zakonodaji ter ustanovljene posebne komiteje za ta vprašanja, pa vendar se iz dneva v dan kaže, daje ekološka preobrazba družbe mučna, počasna in boleča, vse storjeno pa še vedno premalo. Ako bi namreč ne bilo tako, bi prejšnji petek v Ljubljani na zasedanju centralnega sekretariata ekološkega zbora ne sklenili iz »zelene« koalicije društev, skupin in posameznikov ustanoviti in uradno registrati nove zveze Ekološki zbor ali kakor koli že se bo imenovala. Slovenski zeleni bodo tako po organizacijskih začetkih iz leta 1986, ko je bila v Ljubljani ustanovljena ekološka koalicija, dobili svojo uradno zvezo. Napisi: Preprečimo katastrofo v JE Krško!, Ekološki holokavst med Julijci in Karavankami, Proti vsem oblikam nasilja, Ekologi naprej!, s katerimi so slovenski zeleni opremili dvorano, v kateri so zborovali, so sami po sebi dovolj zgovorni. Zgovorni so bili tudi posamezni podatki in primeri ogroženosti okolja in prebivalstva v Sloveniji in ostali Jugoslaviji (zbora so se udeležili tudi predstavniki jugoslovanskih ekoloških društev). Čutiti je bilo zaskrbljenost ljudi nad še vedno ekološkim spornim ravnanjem pri načrtovanju energetskega in industrijskega razvoja ter pri posegih v prostor, hkrati pa tudi njihovo nemoč, ko sami prično iskati ustreznejše rešitve posameznih projektov. To pač ne more biti naloga zelenih. Ekološko sprejemljivejše načrtovanje posegov v prostor, energetskega ali industrijskega razvoja mora pač nastajati v strokovnih krogih, zeleni pa naj bi kot kritičen glas javnosti opozarjali na primere nesprejemljivih načrtovanj in dosegli, da se v vsem upoštevajo tudi ekološki kriteriji. Možnost takšnega vplivanja naj bi tudi bila značilnost demokratične družbe. SALAMARJI, ŠE JE ČAS! NOVO MESTO — Menda je izredno veliko zanimanje za tekmovanje, kdo bo imel najbolj okusno salamo ali klobaso. Prirediielj, to je kandijski hotel, sporoča, da še danes do 18. ure sprejema ocenjevalne vzorce, po eno salamo in dve klobasi, razglasitev nagrajencev in pokušina pa bo jutri, prav tako v hotelu Kandija, kjer bo na moč veselo, saj bo za ples igral ansambel Slavček. • Kot primer omenimo načrtovatj® nove hitre proge Ljubljana—Zagreb, ki naj bi jo začeli graditi leta 1995. Zeleno luč v srednjeročnem programu za obdobje do leta 2000je dobila ekološko najbolj sporna inačica, lak® imenovana dolenjska varianta. Na zsedanju so podprli prizadevanje p®' sebnega odbora, ki bo skušal doseč' sprejetje ekološko ustreznejše inacice (o tem več prihodnji teden).____ Slovenske zelene bomo najbrž še slišali in njihova naslednja zborovanja bodo najbrž tudi nekoliko bolje organizirana, kot je bilo zadnje. ,, M. MARKELJ Južno sadje s Pretoke Jože Starešinič preizkuša, kaj vse bi uspevalo PRELOKA Jože Starešinič je eden tistih Preločanov, ki ne le da dobro ve. kako ugodno je podnebje v njihovi vasi. ampak ga hoče tudi čim bolje izkoristiti. Tako je pred 13 leti posadil limonine pečke, brat pa mu je prinesel cepiče iz Zbilj. Lani je samo na enem drevesu zraslo kar 120 limon. USTANOVILI SO KINOLOŠKO DRUŠTVO MIRNA — Na pobudo ljubiteljev psov v občini Trebnje so na Mirni ustanovili Kinološko društvo. Za predsednika so izvolili Janeza Kukca, tajniške posle pa bo vodila Nada Egger. Glavni poudarek delovnega programa društva je na šolanju in vzgoji psov ter utijeva-nju društvenih odnosov. Tisti, ki niso bili na ustanovnem občnem zboru, pa bi radi postali člani društva in se udeležili tečaja psov, ki seje začel v ponedeljek, 3. aprila, se še lahko včlanijo in prijavijo v društveni pisarni v Mokronogu št. 42 pri Nadi Egger. Tečaj psov bo potekal na parceli, ki jo je odstopil KPD Dob pri Mirni in jevv neposredni bližini železniške postaje Šentrupert. J. PLATIŠE »KOLPA MEA CULPA« ČRNOMELJ Te dni nam je prišla v roke knjižica Kolpa mea culpa, ki jo je napisal črnomaljski avtor Tomaž Skrbinšek, ilustriral Franci Fortun, natisnili pa so jo v 200 izvodih (na kserok-su) v semiški Iskri, in sicer je zagledala beli dan ob gmotni podpori ZKO, Delavnic pod posebnimi pogoji. Obrtne zadruge Bela krajina in Centra srednjih šol v Črnomlju. Zgodba knjižice je .literarni potopis s Kolpe. Avtor pripoveduje o reki, ki razmejuje sosednji republiki, o svojih srečanjih na tej »mokri« poti, razmišlja o življenju ljudi ob tej reki in življenju same reke, ki jo doživlja kot svojo usodo in imenuje mea culpa (moja krivda). Iskrin skok v zamejstvo Novomeški ansambel potuje na Švedsko rešinič, ki bi zelo rad posadil tudi kivi, vendar meni, da so sadike za njegov plitki žep predrage. Pri Starešiničevih pa imajo še nekaj, na kar so zelo ponosni: trto samorodnico, ki joje posadil Jožetov ded, ko seje rodil njegov oče. Letos je stara 89 let, a še vedno obilno rodi. Pred leti, ko je bila huda pozeba, ji mraz ni prišel do živega. Celo tako bogato je rodila, da jim je dala 200 litrov vina. M. B.-J. RADI BI POSTALI MANEKENI -Avdicija, ki jo je v nedeljo v novo meškem Domu JLA pripravil Reklam Studio Marka Klinca v sodelovanju s tekstilnimi tovarnami Dolenjske, je pritegnila skoraj l-g mladih, ki bi želeli postati manekeni-Čeprav v tem poklicu lepota ni vse,je stroga komisija izbrala najprimernejše med fanti, dekleti in otroki, ki bodo lahko udeležili dvomesečnega tečaja. Na sliki: med kandidatkami je bila tudi Darja Derganc, 18-letna di jakinja SŠPTNU, doma iz Straže-(Foto: J. P.) & studio 2 3 4 5 6 7 8 9 10 TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista .si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. NOVO MESTO Dobro leto in pol delovanja je bilo za novomeški ansambel Iskra dovolj dolga doba, daje glas o njem prebil nevidni zid med Novim mestom in »svetom«. Tako bo petero godcev tega glasbenega sestava 26. aprila letos na povabilo Slovenske izseljenske matice odpotovalo na gostovanje na Švedsko. Pričakujejo jih v Go-teborgu in Stockholmu, kjer se bodo zlasti slovenski rojaki zavrteli na prvomajskih proslavah v ritmu polke in valčka. Najbrž, pa bodo fantje iz. mesta ob Krki ponudili šopke domačih viž še na kopici drugih prireditev, čeprav bodo dnevi in noči spričo natrpanega programa gostovanja očitno kratki. Razen kot muzikantje bodo iskraši namreč hodili po švedskih tleh tudi kakor radovedni gostje. Predvidoma naj bi si ogledali tovarno avtomobilov Volvo, za lažji del obiska pa naj bi poskrbel eden jugoslovanskih konzulov na Švedskem, ki naj bi za novomeške mladce organiziral piknik. RŽ IN KARLI GRADIŠNIK V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH Priljubljeni ansambel Rž, ki trenutno navdušuje z novo veliko uspešnico »Fotograf«, in vse bolj uveljavljeni citraš in pevec Karli Gradišnik iz Logarske doline se bosta dolenjskemu občinstvu predstavila to soboto, 8. aprila, v restavraciji zdravilišča Šmarješke Toplice. Ansambel Rž, ki bo igral tudi za celovečerni ples, bo občinstvu predstavil svojo novo kaseto »Četrta žetev«, mladi kanta vtor na citrah pa popevke s svoje prve, te dni izdane kasete »Veseljak«. Obe kaseti je izdal novomeški studio Sraka. To bo člane Iskre nemara spomnilo na pristno podeželsko veselico, kakršnih imajo obilo za seboj. Veselice so namreč »trening tekme« za nastope v t. i. belem svetu, kajpak pa je pot v slednjega tlakovana tudi z neštetimi urami drugačnih vaj. Iskra vadi v razkošju garaže v Irči vasi. V takem iskanju najboljše glasbene poti k uspehu ji pomagajo Franc Korbar, Fani Požek in Silvester Mihelčič in rezultat naj bi bil še pred zimo na prvi Iskrini kaseti. Če slednje javnost še ne pozna, se bodo poslušalci radia spomnili, daje bila Iskrina »Anja« celo pesem tedna na Studiu D. Skladba Poletje je pa je omenjenemu ansamblu prinesla eno od zmagana prireditvi Glas mladih Slovenije v Črnomlju. L. M. Jože Starešinič ob 89-letni trti. »Glede na to, da so limone drage, se jih kar splača imeti doma. Tudi druge Preločane sem navdušil, da sojih posadili. Prepričan sem, da bi se v naši vasi lahko kdo čisto dostojno preživljal z limonami, saj bi imel od njih večji dohodek kot z jabolki, a kaj, ko skoraj ni več mladih,« pove Jože. Pohvali se, da pri njih rastejo tudi smokve, sam pa bo poskušal vzgajati še mandarine in grapc-fruit. Rad delam poskuse s tem, kaj vse bi lahko raslo na Preloki. Seveda ne pričakujem, da bi prišel dlje od poskusov, da bi se torej lotil večje pridelave južnega sadja, kajti prestar sem že. Toda morda bo katero izmed spoznanj, do katerih se bom dokopal, kdaj le pomagalo kateremu izmed Preločanov, da se bo odločil za intenzivnejšo vzgojo,« pravi Sta- V Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 1 L un’ preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. 1 (2) Moja punca ima črno muco — JANI KOVAČIČ & JE BENT 2 (4) What I am — E. BRICKELL & NEW BOHEMIANS 3 (5) Krug — EKATERINA VELIKA 4(1) The living years - MIKE & THE MECHANICS _ 5 (9) Rain and steam and speed — THE MEN THEY COULDN 1 HANG 6 (7) Paradise city — GUN AND ROSES 7 (—) She’s mystery — ROY ORB1SON 8 (—) Bring me some waler — MELISSA ETHERIDGE 9 (3) Dirty boulevard — LOU REED 10 (—) Satellite — ELVIS COATELLO f/\ J ) Lestvica narodnozabavne glasbe ^ studio Studia D in Dolenjskega lista Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil LILI JANEKOVIČ iz Zidanega mosta. Lestvica pa je takšna: (1) Vračam se — COF 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Stisni se k meni — FANTJE Z VSEH VETROV Lep spomin DOLENJCI Ob Krki zeleni — ANSAMBEL I. PUGLJA Fotograf — Rž. Vince rumeno — LOJTRCA Pesem za naju - LOJTRCA Dolenjski muzikant HENČEK ) Šentjernejski korenjaki MLADI VAL ) Veseljak KARLI GRADIŠNIK Predlog za prihodnji teden: Očetov klavir — SLOVENIJA WWWV^A/VWWWWWVW'yWV\AZ y'yVWWWVW-/NŽN^ >4 Glasujem za: Moj naslov: ANSAMBEL ISKRA — V tej glasbeni skupini pojejo in igrajo Iztok Fink, Rado Fink, Toni Cesar, Zvone Udovč in Matjaž Božič. (Foto: L. M.) Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103. 68000 Novo mesto Omenimo naj še, da se bo Karli Gradišnik isti večer v krajšem nastopu predstavil tudi med plesom v restavraciji Otočec. (Foto: D. Vovk) •kozerija KOMU PA Tl SPLOH SE VERJAMEŠ? — Ate, a ti verjameš stricu Smoletu, ko govori o pluralizmu? — Ne verjamem. — Kaj pa stricu Kučanu, ko govori o socializmu po meri ljudi? — Tudi ne verjamem. —- Stricu Stanovniku pa verjameš, ko kriči o suverenosti slovenskega naroda, kajne? — Ne, ne verjamem mu. — Kaj pa stricem iz Kmečke zveze verjameš? — Ne verjamem jim. - Stricem iz Slovenske demokratske zveze pa verjameš? — Ne bodi trapast: ne verjamem jim. — Odboru za človeške pravice pa verjameš? Povej mi: jim verjameš? — Tvoje blebetanje mi gre na živce: ne verjamem jim. - Stricu Markoviču bi pa lahko verjel Po televiziji je govoril o rešitvi našega gospodarstva. Rekel je. da se bomo izvlekli iz krize. — Ne verjamem mu. — Tudi stric Šuvar je govoril. Govoril je, da bomo še dolgo v krizi, toda ko bomo prišli iz nje, bo Jugoslavija bolj demokratična, kolje bila kdaj koli. Preveč buljiš v te škatle. Naj ti bo jasno: ne verjamem stricu Šuvarju. Kaj pa komunistom? — Ne verjamem jim. — Pa sindikatu? — Ne verjamem mu. — Pa Socialistični zvezi? — Ne, ne verjamem ji. — Mladini pa moraš verjeti! — Ne vsiljuj mi drugačnego prepričanja: ne verjamem ne Bogu ne Engelsu. Reci vsaj, da verjameš stricu Miloševiču. — Jok, ne verjamem mu. — Ate, komu pa ti sploh še verjameš? - Tečajni listi. . TONI GaŠPERIC