186
Med revijami.
B. Opera. Opera nam zadnji čas ni prinesla nobene novitete, a bili smo skoro veseli, da je ni. Kajti oper kakor »Trubadur" in .Karmen" pogreša človek, ako jih ni dolgo čul, in hvaležni smo bili torej intendanci našega gledišča, da ju je spravila zopet na oder. Peli so »Trubadurja" dne 27. januarja ter 7. in 14. februarja, .Karmen" pa dne 10. in 16. februarja. Dne 14. in 16. februarja je nastopil kot gost v vlogi Trubadurja, oziroma Joseja tenor bivše zagrebške opere, gospod Ernesto vitez Camarotta, ter nam naklonil dva krasna, nepozabna večera. Camarotta ni samo pevec, ki disponira z imenitnim glasom, temveč tudi pravi umetnik, ki se zaveda vsekdar, da grlo ni namen, temveč sredstvo! Žal, da je nastopil samo dvakrat in da ga nismo culi še tretjič!
Dne 29. januarja se je pela sedmič opereta „Dijak p ros j a k", a na Sveč-nico četrtič opera „Mignon".                                                Dr. Fr. Zbašnik.
M. Gorkij najame v zvezi z več drugimi pisatelji in bogataši to leto eno iz zasebnih gledišč v Peterburgu, kjer misli predstavljati v umetniškem oziru najdovrše-nejše drame starih in modernih svetovnih pisateljev.
(p^vzy—^s^^o)
Anton Aškerc pred rusko kritiko. »Slavjanskija Izvestija", ki jih izdaje peterburško „Slavjansko blago tvori telj no obščestvo", so v svoji novembrski številki prinesla znamenito razpravo o značaju in pomenu Aškerčeve poezije iz peresa Andreja Sirotinina. Razprava priča, da je bil Sirotinin sam že v Ljubljani, in z dojmi o našem belem mestu ob Ljubljanici počenja svoj spis.
»Prijetno je, po nenarodnem in tujem nam Dunaju se videti sredi bližnjih, četudi neznanih ljudi. Prijetno je, se izprehoditi po teh tihih ulicah, kjer se okrog nas sliši slovanska beseda, kjer z javnega trga gleda na nas pevec ,osvobojene> Ilirije', Vodnik ... in se na vsakem oglu vidijo napisi in imena, ki spominjajo literarnih slovenskih delavcev" . . . Posebe naglasa »Narodno kavarno": »Tam vidite celo kopo vseh mogočih slovanskih novin. Tam je naša ,Njiva' in ,Slavjansky Vek' in ,Novoje Vremja' leži mirno poleg ,Peterburških Vedomosti', tam češki ,Narodni Listy', hrvatski ,Obzor' in srbska izdanja — tam slovanski duh in čutite se doma". Omenja hiše dr. Jenka, posebno pa dekliško osemrazrednico pri Sv. Jakobu z napisi.
Nato preide k svoji temi, k vprašanju, na kakih občečloveških osnovah počiva Aškerčevo vseslovansko čuvstvovanje. Aškerc je »po Kollarju naš prvi vseslovanski pesnik", humanist, ki veruje v človeka, v njega svetlo in plemenito naravo . . . »Mnogo njegovih umotvorov, posvečenih raznim vejam slovanskega plemena, priča, da z ozirom na druge Slovane pri njem ni besed : oni in mi!" To je jedro drugega poglavja.
A sedaj pride tretje poglavje s temo: »Aškerc je pesnik vseslovanski, zato ker je — humanist. Toda na kaki podlagi sloni njegov humanizem? V čigavem imenu tako goreče propoveduje ljubezen ljudi do bratov-ljudi? Zakaj sem dolžan smatrati za brata kateregakoli Kitajca ali Zidova? Ljudje — bratje. Prav! A bratje morejo biti le tedaj, če jim je vsem en oče. Podrežite mistični koren ljubezni k ljudem in vsa zgradba človeškega edinstva se poruši . . . Brez verske osnove more biti le ideja borbe za življenje in smrt... a ne ideja soglasja. Tu se odkriva slabo mesto
188
Splošni pregled.
S stališča vzajemnosti bi želeli tudi mi, da bi srbski in hrvaški listi nam dokaj izdatneje plačevali milo z — dragim!
,   Dr. Jos. Tominšek.
„Lovor" je naslov novemu hrvaškemu leposlovnemu listu, ki izhaja v „Zadru". List je ilustrovan in prinaša tudi muzikalne priloge. Lastnik in glavni urednik listu je dr. M. Cihlar Nehajev v Zadru, a sourednik za književni del prof. Milan Begovič v Spletu. Novi list, ki mu je odpraviti v hrvaški književnosti občutno vrzel, z veseljem pozdravljamo in želimo, da bi dobil tudi med Slovenci mnogo naročnikov. Naročnina listu je za celo leto 14 K, za pol in četrt leta po razmerju manj.
„Slavjanskija Izvčstija", izdanje „S. Peterburgskago Slavjanskago blagotvo-riteljnago obsčestva", so s svojo oktobrsko številko začela prinašati pregled razvoja slovenske literature od g. dr. Ivana Prijatelja (v oktobrski številki zgodovinski in kulturni pregled do konca srednjega veka, v novembrski reformacija in katoliška doba); razen tega poroča oktobrska številka o ricmanjskem vprašanju, o družbi sv. Cirila in Metoda in o politiki na Štajerskem, v književnih poročilih pa o Simo-ničevi Bibliografiji, v novembrski številki o „Akademiji", o šestdesetletnici Gregorčičevi; v tej zadnji številki je tudi Štejnov prevod Aškerčeve „Firduzi i derviš".
Dr. Milivoj Šrepel f. Iz Zagreba nam je došla tužna vest, da je preminil v najlepši moški dobi, komaj 43 let star, vseučiliški profesor dr. Milivoj Šrepel. Z rajnikom je izgubil bratski narod hrvaški enega najodličnejših svojih učenjakov, moža velikega duševnega obzorja in svetovne izobrazbe. Za njim po pravici žalujemo tudi mi Slovenci, kajti tudi naš je bil, ker nas je ljubil in se živo zanimal za ves naš duševni razvoj. Velikemu možu nesmrten spomin!
Josip Juraj Strossmayer. (Ob njegovi devetdesetletnici.) V Djakovu, mestecu ravne Slavonije, je 4. februarja t. 1. slavil redek jubilej, svojo devetdesetletnico, eden izmed največjih mož, kar jih je rodila slovanska zemlja — škof Josip Juraj Strossmaver.
Strossmaverjevo ime je znano vsemu kulturnemu svetu, Slovani vseh plemen pa časte v njem vzor-moža in rodoljuba, ki je posvetil vse svoje dolgo življenje v goreči ljubavi svojemu narodu, iz katerega je izšel, in vsemu Slovanstvu, ki se je vse dni plodonosnega svojega življenja trudil, da bi svoj narod dvignil na čim višjo stopnjo omike in prosvete, in čigar življenski smoter je bil, da združi vse Slovane kot sinove ene matere v eno ljubečo se rodbino, ki bi naj stari, že propadajoči Evropi prinesla luč nove kulture in jo vzbudila k novemu,  krepkejšemu življenju.
Strossmaver je najmarkantnejša osebnost v novejši hrvaški zgodovini posebe, v jugoslovanski vobče. Kamorkoli se ozremo, na vseh kulturnih poljih opazimo sledove njegovega velikega duha, njegove neumorno delavne roke in njegove izredne požrtvovalnosti.
Strossmaver ni književnik, ne znanstvenik, a njegove zasluge na polju književnosti, umetnosti in znanosti so tolike, da bo njegovo ime blestelo poleg prvih imen v povestnici hrvaške, oziroma jugoslovanske književnosti, umetnosti in znanosti.