Dr. Josip Rus
V Ljubljani je v 93. letu življenja uWrl dr. Josip Rus, znani slovenski Politik. Tako častitljivo življenjsko obdobje nudi človeku obilo možnosti m Josip Rus je ogromno večino svoje-S>a življenja zapolnil s predano in dvesto službo slovenskemu narodu.
12. leta dalje je bil sokol in kot tak pravi čas na pravem mestu, ko se je odločala usoda slovenskega naroda.
Bil
jo na ustanovnem sestanku OF,
Postal predsednik IO OF, leta 1942 je Postal član IO Avnoja, na drugem Usedanju Avnoja je bil izbran za Podpredsednika predsedstva Avnoja 23 Slovenijo, 1944 je delal v predseds-vu in v osvobojenem Beogradu bil an zakonodajne komisije Avnoja. 0 osvoboditvi je opravljal vrsto Pomembnih Tunkcij, vse svoje delo pa le Prepojil s svojim osnovnim vodom, naj bo slovenski narod sam sv°j gospodar.
Naj omenimo še, da je pokojni dr. us kot sodnik služboval tudi po 'enjskih krajih: v Višnji gori, ‘•užemberku. Velikih Laščah in Metliki.
SAVA ČISTA SAMO ZIDANEGA MOSTA?
BREŽICE — V ponedeljek, 16. JjPtembra, Je občinska skupščina
Sedala kot konferenca delegacij za ePubliško skupščino. Pri ohravnavi loga dolgoročnega plana Slove-,Je^e Prejela pripombo izvršnega sve-
’ U3 V nrnlzei	—
. da
naložbi
v praksi ni dovolj spodbud za 'e na njenem območju, zato os-
D udoejši regionalni razvoj samo tud	^ori so 'me^ pripombo
dv a na t0’	čiščenje	Save	pre-
ni}.en°. samo d° Zidanega mosta, prj.e pa ®ele v Krškem, čeprav sta vmes Sna? a topota in Sevniščinazeloone-pla^ena' Bo mnenju Brežičanov je v čišeen£rvV,tako Prcmal° poudarjeno tudi vpraša Konferenca je postavila vode n	6 0 us°di rezervata pitne
na ^rško-brežiškcm polju.
Vsa Krka pomaga Pogorelcem
Na stari lokaciji v Br-šljinu je spet stekel del proizvodnje pogorele tovarne Zelišča
JSL
J Im I E
VI MHBK
NOVO MESTO — Krkin tozd Zelišča, ki ga je požar sredi poletja tako prizadel, da je bilo delo onemogočeno, je z naglimi sanacijskimi ukrepi vendarle zagotovil nadaljevanje proizvodnje.
Takoj po požaru, katerega škoda še danes ni ocenjena, so se v Krki naglo organizirali, da bi lahko izpolnjevali najbolj nujne pogodbe do tujih in domačih kupcev. Del proizvodnje so preselili v nekdanje hleve pod Starim gradom na Plusko, del v obrat v Svrljigu.
Sanacija tozda Zelišča je v celotni Krki dobila prednost, te dni pa se na stari lokaciji v obnovljeni tovarniški hali že začenja del proizvodnje, predvsem za izvoz. Šest mesecev po nesreči pa bo po izjavi direktorice tozda Nevenke Djurič večina proizvodnje že organizirane kot poprej.
»Če nam bo uspelo nabaviti manjkajoče surovine, ki so zgorele, in če bo celotna sanacija končana po planu, bomo še lahko nadomestili del izpadle proizvodnje, sicer pa bo škoda ogromna. Predvsem skušamo tudi v improviziranih razmerah izpolnjevati obveznosti do izvoza, domači trg pa ostaja brez proizvodnje čajev. Te še ne moremo organizirati, zato se s poslovnimi partnerji dogovarjamo za uslužnostna dela,« je povedala direktorica Zelišč.
R. B.
Predsednik gospodarske zbornice inž. Marko Bulc govoril ob30-letnici »Lisce«
LISCA — V soboto je bila na Lisci osrednja slovesnost ob 30-letnici isto-imenega sevniškega kolektiva. Slavnostni govornik, predsednik slovenske gospodarske zbornice inž. Marko Bulc, je uvodoma pohvalil dolgoletno izvozno usmeritev »Lisce«.
»Pri tem je pohvalno še to. ker seje vaš kolektiv vedno boril za enako kakovost izdelkov tudi za domači trg, kar je pravi način, da pridemo iz težav
kako mora postati izvoz blaga in storitev trajna usmeritev, prednost pa za-
je nadaljeval inž. Bulc. Navedel je še nekatere slovenske konfekcijske tovarne, med. njimi tudi Jutranjko, ki prednjačijo in družno z Lisco vodijo k napredku.
Kritično je ovrednotil izhodišča za novi petletni načrt razvoja države. Spomnil je na to, daje v gradivih zveznih družbenih svetov bilo določeno.
DANES V KRKI
NOVO MESTO — Danes ob 13. uri bo v avli upravne stavbe Tovarne zdravil Krka v Ločni otvoritev razstave tapiserij in oljnih slik Cvetke Miloš-Radanovič iz Brežic, njen sin Duško Miloš pa bo razstavljal keramiko. V kulturnem programu bo nastopil Dolenjski oktet.
LE ROKA IN OKO PREMALO — »Najsi so delavci še tako marljivi, pri sodobnem krojenju je nujen računalnik,« je kot na nujo tehnološkega razvoja opozoril inž. Marko Bulc. (Foto: A. Železnik)
Za praznik VEČ OTVORITEV
Kočevje
Praznovanje 'šnjega praznika občine Koče-
leto:
}T.e 3. oktobra. Se bo po programu. Pa še ni dokončen, začelo 27. • in bo trajalo do 6. tu Ta:	sPoredu	bo	več	kul-
rn|h, športnih in drugih prire-ev. Podrobneje bomo spored rat tavBi prihodnji teden. Tok-
zaPišemo le- da bo 28. nia «m*5ra otvoritev ribiškega do-cjj ’ ■ oktobra otvoritev restavra-
skUaxi?ezerP" ‘n proizvodno-ojscne dvorane delovne
Zrasli med največje livarje
V soboto so v Vinici praznovali dva pomembna jubileja za črnomaljsko indust-rijo: 30-letnico Belta in 65-letnico livarstva — Govoril Vlado Klemenčič
nizaC|
sveča:
„	°rga-
'Je Oprema, 3. oktobra bo Pšči ?3 Se-*a zb°rov občinske sku-„anne ln družbeno-političnih or-,,s'zacij (na njej bodo podpisali Koz 0 Pobratenju občin Rab in občincif ter Podelili letošnja °ktoK pr'znanJa ‘n nagrade), 4. rw, ? bodo odprli novo poštno °Pje v Kočevju, 5. oktobra pa Sta^ ieno cest0 Brezovica —
Belt je druga največja delovna organizacija v občini, saj ustvarja četrtino vsega dohodka. Še pomembnejši je delež izvoza. Trenutno sta v Jugoslaviji še dve livarni, ki izdelujeta enake
RAZVITJE LOVSKEGA PRAPORA
KRŠKO — Zveza lovskih družin Posavja vabi v nedeljo, 22. septembra, ob I I. uri k lovskemu domu na Trški gori, kjer bodo po nastopu rogistov in pevskega okteta razvili svoj prapor. Podelili bodo tudi več lovskih odlikovanj. Poskrbeli so. da bo tudi po uradnem delu prijetno ob lovskih dobrotah, dobri kapljici in glasbi.
*
N
VINICA — Preteklo soboto seje v Vinici zbralo nekaj sto delavcev črnomaljskega Belta ter njihovi poslovni sodelavci, ki so skupaj proslavili 30-letnico delovne organizacije in 65-letnico livarstva v Črnomlju. Slavnostni govornik na proslavi je bil Vlado Klemenčič, zvezni sekretar za finance, ki je najprej predstavil Belt, nato pa spregovoril o gospodarskih in družbenih razmerah pri nas.
izdelke kot Belt z. 18.500 tonami ulitkov sive litine pa je črnomaljska prva v Sloveniji in peta med jugoslo-
• V naslednjem srednjeročnem obdobju čaka Belt obnova zastarele opreme, dela pa gotovo ne bo zmanjkalo. Raziskave razvoja livarn Slovenije do leta 2000 so namreč pokazale, da bo povpraševanje po livarskih izdelkih še vedno veliko tako v razvitem svetu kot doma. V okviru gradbenega programa in strojnih delov bodo v bodoče razvijali naročniško prizvodnjo specialnih vozil, težili pa bodo k serijski in izvozno usmerjeni proizvodnji enega ali več tipov vozil in strojnih delov.
vanskimi livarnami, kar je dosegla s postopno rastjo proizvodnje od leta 1955 do danes. Samo v zadnjih dveh desetletjih je proizvodnja porasla več kot za petkrat.
Večje proizvodnje pa niso dosegli zaradi posodobitve Opreme — ta je namreč še vedno dokaj zastarela — ampak zaradi dobrega proizvodnega programa, izrabe zmogljivosti in večje produktivnosti. S proizvodnjo 32 ton
ODPRLI BODO RIBIŠKI DOM
KOČEVJE — Na zadnji seji vodstva Ribiške družine Kočevje so sklenili, da bo proslava 30-letnice družine v soboto, 28. septembra. Najprej se bo začelo ob 7. uri tekmovanje v lovu najtežje ribe, ki bo na jezeru. Ob 11. uri pa se bo začela proslava, med katero bodo odprli tudi novi ribiški dom ob jezeru, ribiško razstavo, razvili bodo prapor ribiške družine in podelili priznanja zaslužnim za razvoj ribištva na Kočevskem in za delo v ribiški družini. Ta svečanost sodi tudi v okvir prireditev ob letošnjem prazniku občine Kočevje 3. oktobru.
na livarja skoraj za 90 odst. presegajo jugoslovansko poprečje in se že približujejo razvitemu zahodnemu svetu.
Kljub temu da prodaja gradbene opreme in strojnih delov predstavlja le desetino celotnega Beltovega prihodka. pa je za delovno organizacijo zelo
IJ 39 ^	JE ODLIČNO USPELO — Tako je v zaključnem nagovo-
rit) por*ne8a prvenstva LAO na ^Stadionu bratstva in enotnosti v *3r	poudaril	novi	komandant	LAO	generalpodpolkovnik	Svet-
V^Šov*! ' zaKljučni slovesnosti so s pokali nagradili skupnega t/^iiča 'ek'P° ^ran*čarja, priznanje s pokalom pa je iz rok generala * p.reiela ,U(I' ekipa Novega mesta (na sliki). Več v posebni reportaži ™r,n' strani. (Foto: J. Pavlin)
LffjJt
Nadaljevalo se bo lepo in toplo vreme, ob koncu tedna pa se bo poslabšalo.
PRIZNANJA NAJPRIZADEVNEJ-ŠIM — Ob 30-letnici Belta in 65-letnlci livarstva v Črnomlju so na slovesnosti v Vinici delavcem te druge največje delovne organizacije v občini podelili številna priznanja in knjižne nagrade, dobrim poslovnim sodelavcem pa plakete. Tudi slednji so se na primeren način oddolžili Beltu. Na fotografiji: direktor nemške firme Hatz gospod Wahlstreicher (drugi z leve) izroča spominsko darilo direktorju Belta Janku Gladku. (Foto: M. Bezek)
pomembna. V preteklosti so- bili sicer dokaj neuspešni pri izbiri pravega programa, da bi lahko začeli serijsko proizvodnjo v pravem	pomenu
besede. Programe so pogosto spreminjali in dopolnjevali, vendar ne gre prezreti številnih vrst vibro stiskalnic, damperja. gozdnega zgibnega traktorja in še vrste drugih Beltovih izdelkov.
V bogatem kulturnem programu so se na proslavi ob dveh za Črnomelj pomembnih jubilejih predstavili moški pevski zbor Belt. recitatorska skupina iz te delovne organizacije, ritmična skupina OŠ Vinica, folklorna skupina in godba na pihala iz Črnomlja.
M. BF.ZFK
služijo tisti, ki ta izvoz lahko najbolj povečajo. V osnutku novega načrta petletke je to med prednostnimi nalogami zapisano šele na 5. in celo 7. mestu. Ti izvozniki, ki že poznajo zahteve tujega trga. lahko ob sodobni opremi in sposobnih kadrih postanejo močnejše lokomotive razvoja. Sem spada tudi tekstilna industrija.
Kot prednostno nalogo je omenil tudi razvoj kmetijstva, za turizem pa je ocenil, da bi nasploh lahko najhitreje
• Za plodno sodelovanje je predsednik meddruštvenega odbora zasavskih planincev Lojze Anzeljc podelil Lisci plaketo te zveze, dolgoletni oskrbnici in gospodinji Tončkovega doma Marjanki Strgar in glavnemu direktorju Lisce Štefanu Senici pa zlati plaketi.
dvignil devizne učinke. Poudaril je tudi razvoj drobnega gospodarstva. Med skupnimi programi naj ne bi videli le Crvene Zastave, temveč vsaj še Iskro, ki že sedaj več izvaža. TAM in druge. Za vse naj prevladujejo ekonomski motivi, ne državno urejanje. Na koncu se je zahvalil ženskam Lisce za njihov dvojni prispevek družbi.
Na shodu v'prijetnem planinskem okolju niso bili le zaposleni Lisce in njihovi družinski člani, temveč tudi mnogi planinci. Ta dan je bilo na gori nad 4.000 ljudi. V kulturnem delu sporeda so sodelovali sevni.ška gasilska godba, mešani pevski zbor Lisce, senovska folklora, plesna skupina iz Krmelja, skratka kulturne skupine, kjer so tozdi Lisce.
A. ŽELEZNIK
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Pretanek zdravstveni dinar
na 3. strani:
• Obetaven začetek s krompirjem
na 4. strani:
• Na občini niso izkoristili vseh možnosti
na 5. strani:
• Onesnažen zrak že suši jelko
na 6. strani:
• Hlevi za izvoz so ostali doma
na 7. strani:
• Prvič povsod enoizmenski pouk
na 8. strani:
• »Alkoholizem ni bolezen«
na 9. strani:
• Kaj naredi pol skodelice kave
na 10. strani:
• Našli so Titanicov mrzli grob
na 12. strani:
• Crknjeno tele za kosilo
na 14. strani:
• Prvenstvo LAO odlično uspelo
na 20. strani:
• V najglobljem breznu Balkana
NOV SPOMENIK NA GORJANCIH — Ob odkritju obeležja Džemsovemu bataljonu je bilo več prisrčnih snidenj nekdanjih borcev slavne Tomšičeve brigade. (Foto: Bačer)
Slavje
Džemsovega
bataljona
Na Gorjancih odkrili spominsko obeležje, kjer je bil ustanovljen 3. bataljon Tomšičeve brigade
GORJANCI — Na snidenje 3. bataljona proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča je 14. septembra k Žagi na Gorjancih prišlo precej borcev, pohodnikov in tudi občanov z obeh strani Gorjanc. Na mestu, kjer je bila 7. avgusta 1942 ustanovljena ta partizanska enota, je po 43 letih odkril spominsko obeležje Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine.
Tomšičevcem, ki so na snidenje prihiteli z raznih krajev Slovenije, je najprej spregovoril nekdanji komandant Janez Majnik-Džems. Na kratko je obudil spomine na številne napade in bitke od prve na Ratežu do tiste pri Sv. Ani. Druščah. Smrečniku. v Jelenovem žlebu. Plešivci in Rogu. Posebej je poudaril pomembno vlogo Tomšičeve brigade v zaključnih bojih ob koncu vojne in se spomnil padlih tovarišev v neštetih juriših, zaradi katerih je brigada kmalu zaslovela.
Z Rafaelom Škerljem, predstavnikom skupnosti borcev Tomšičeve brigade, sta nato podelila priznanja najbolj zaslužnim, ki so pripomogli k postavitvi obeležja in organizaciji snidenja. Kulturni spored so prispevali bežigrajski pihalni orjtester. šola iz Stopič in moški zbor »Dušan Jereb«. Pokroviteljstvo nad prireditvijo in skrb za spomenik je prevzel Geološki zavod Slovenije. Gozdno gospodarstvo in Tovarna zdravil iz Novega mesta pa imata tudi nemalo zaslug za uspelo slavje.
Kot je v nagovoru med drugim dejal predsednik Uroš Dular, je bilo tokratno snidenje skromno, primerno splošnim razmeram, zato pa nič manj pomembno pri ohranjanju in razvijanju tradicij NOB. Mlajšim je z nekaj prisrčnimi besedami v -imenu to-mšičevcev tovarištvo in poštenje položila na srce narodna herojinja Albin-ca Matijeva.
R. B.
»Pozabljeno« tudi Posavje
Odmevna televizijska okrogla miza »Jedrske elektrarne — da ali ne« se je na neki način izrekla proti uporabi atomske energije, čeprav bodo priprave na »jedrski paket« mimo nje gotovo tekle dalje. Pokazala pa je vendarle, kako velike možnosti, kijih še imamo, zanemarjamo. Navedene so bile prednosti savske verige hidrocentral, pa tudi možnosti za izkoriščanje pare v industrijskih kotlovnicah, pri čemer so posebej omenjali Kočevje in Sevnico. Toda zamisli tovariša Jana in njegovih so eno. stvarnost pa drugo. Na tem mestu smo prejšnji teden ironično zapisali, da je v republiških energetskih načrtih Dolenjska »pozabljena«, danes pa dodajamo. da je tako »pozabljeno« tudi Posavje. Le od časa do časa pronikne v javnost občasna novica, sicer pa je vse modro tiho. Svet za Krško polje si že vse od ustanovitve prizadeva, da bi v republiške načrte vnesli popravke in dodatke. vendar brez posebnega uspeha. Pričakujemo, da se bo premaknilo zdaj. ko se je okrepil glas o nujnem prednostnem izkoriščanju naravne energije. Ali nas bodo v to prisilili šele električni mrki?
A. Ž.
Obrtniški
sejem
presežnikov
Na celjskem obrtnem sejmu samo v nedeljo 35.000 obiskovalcev
CELJE — Obrtni sejem v savinjski metropoli pritegne sleherno jesen več obiskovalcev. V petek so ga odprli, v nedeljo pa so že padli vsi dosedanji rekordi glede obiska: kar 35.000 obiskovalcev se je /drenjalo mimo stojnic od jutra do večera.
Prireditelji so letos za razstave izkoristili sleherni kotiček. Še vodo iz. vseh treh plavalnih bazenov pri dvorani Golovec so izpustili in postavili vanje razstavne predmete. Tudi obrtniško uličico, kjer delajo nekateri obrtniki dandanes že bolj redkih strok, so preselili pod zasilni nadstrešek. Pred uradnim odprtjem sejma za obiskovalce sta bila letos prvič dva poslovna dneva. Poskus imajo za uspešen, oba dneva je prišlo na sejem 10.000 poslovnih partnerjev.
Obiskovalce verjetno najbolj privablja to. da vrsto razstavljenih izdelkov lahko na stojnicah pred sejemskimi prostori tudi kupijo. V soboto so bile podeljene plakete mesta Celje. Priznanj letos doslej na tem sejmu niso prejeli obrtniki z območja devetih občin, ki ga pokriva naš list. Sejem bo odprt še v nedeljo.
A. Ž.
Naprej, četudi po centimetrih
Čeprav imajo v Beti dovolj sredstev za nakup strojev, pa prevečkrat trčijo ob toge predpise, predolge postopke — Zapostavljeno znanje — Obisk CK ZKS
METLIKA — Čeprav za Beti kot za njen tozd Metraža to, da se morajo opreti na lastne sile, ni novost, pa zaostajajo v tehnični produktivnosti, ker je oprema zastarela. Četudi imajo dovolj lastnih sredstev za nakup strojev, zaradi predolgih postopkov pri uvozu ne morejo slediti razvoju svetovne tehnologije, priznavajo pa, da so tudi premalo odločni. Tako so za korak zadaj pri organizaciji dela, uvajanju mikroprocesorjev v proizvodnjo, primanjkuje jim vrhunskega kadra.
To je le del ugotovitev, na katere so delavci opozorili na nedavni seji osnovne organizacije ZKS v tozdu Metraža, ki so seje udeležili tudi član CK ZKS Stane Potočar — Lazar, član predsedstva CK ZKS Jak Koprivc ter sekretar predsedstva OK ZKS Metlika in član CK ZKS Jože Nemanič. Pre-, priča ni so namreč, da so prav preštevilni in togi predpisi ter kadrovske težave zanje največ ovira za uspešnejši razvoj. Zavedajo se, da na današnji stopnji razvoja ni moč več narediti eksplozije v razvoju, pač pa je pomembno, da vsak dan napredujejo za centimeter. A jih nemalokrat ovirajo predpisi, ki so vsiljeni in nepotrebni, zaradi bližine republiške meje pa krepko občutijo ti 'i neusklajenost državnih predpisov, ki se po-
navljajo ali pa prihaja celo do tega. da v sosednjih republikah predpisi različno urejajo ista razmerja.
Čeprav so leta. ko so delavci bežali iz Beti minila, pa jeposebno v proizvo-
• Costa Stane Potočar in Jak Koprivc sta poudarila, da so uspehi, ki so jih dosegli v Beti, za marsikateri kolektiv v Sloveniji in Jugoslaviji nedosegljivi. Pohvalno je, da razen 500 tisoč dolarjev nimajo zunanjih deviznih dolgov. »To. da metliška Beti financira materialna sredstva in zaloge z lastnimi sredstvi, pa je izjemno redek primer v jugoslovanski praksi,« sta menila člana CK ZKS.
dnji še vedno velika fluktuacija. To velja zlasti še za Metražo, kjer se zato, ker za pletilca ni šole, zaposlujejo
Pretanek zdravstveni dinar
Trebanjski zdravstveni dom posluje z izgubo — Sporazum o svobodni menjavi dela še ni podpisan
ZAGREBŠKI VELESEJEM ODPRT
ZAGREB — V nedeljo, 15. septembra, je ob prisotnosti najvi-šjih predstavnikov gospodarskega in družbenega življenja iz domovine in tujine odprl letošnji jesenski zagrebški velesejem podpredsednik ZIS B. Srebrič. 64 držav udeleženk, 3210 razstavljalcev, 280.000 m2 razstavnih površin zgovorno priča, da je zanimanje proizvajalcev iz vsega sveta za udeležbo na naši največji sejemski prireditvi izredno velika. Mednarodni zagrebški velesejem ima dolgo tradicijo in uživa velik ugled v Evropi in izven nje. V času do 22. septembra, ko bo sejem odprt, se bodo zvrstile še številne pomembne spremljajoče gospodarske prireditve.
J. S.
TREBNJE — V trebanjskem zdravstvenem dohiu tako rekoč ne preneha kritično stanje. Medtem ko je šlo pred dvema letoma za medsebojne odnose, so zdaj nastopile težave materialne narave. Te pa lahko spet povzroče nove težave, skratka, trebanjsko zdravstvo seje znašlo v začaranem krogu, iz katerega očitno ne more.
Izhoda niso našli tudi na zadnji seji občinskega komiteja ZK Trebnje, kjer je bilo slišati podatke o poslovanju zdravstvenega doma v prvem polletju. Izgube je bilo za več kot 10 milijonov dinarjev, od tega 7 milijonov dinarjev nepokritih stroškov za osebne dohodke in za nekaj malega več kot tri milijone nepokritih skladov. Zakaj izguba? Materialni stroški so narasli za 78 odst., občinska zdravstvena skupnost pa je nakazovala samo tretjino denarja več, kot so znašale lanske .poprečne dvanajstine. Več denarja iz zdravstvene skupnosti pa ni. ker še ni bil podpisan samoupravni sporazum o syobodni menjavi dela. In tako se lahko dogaja, da tozd, ki je sestavni del Zdravstvenega centra Dolenjske, plačuje zdravnike z osebnimi dohodki, ki so kar za 17 tisoč dinarjev nižji od tistih v Črnomlju. Pri vsem tem pa
ljubljansko
pismo
Inflacije se ne lotevamo na pravem koncu
Odpravljati je treba vzroke, ne posledice
LJUBLJANA — Zadnji večji val podražitev ni prišel nepričakovano, je pa bolj kot katerikoli pred njim v javnosti okrepil vtis, da tisti, ki oblikujejo našo ekonomsko politiko, ne znajo ali pa nimajo dovolj poguma, da bi se na pravi način postavili inflaciji po robu. Vse podražitve so podrobno pojasnili, kljub temu pa ostaja vtis, da ne obvladamo gospodarskih razmer in da se marsikaj izmika kontroli.
Če že lahko kaj očitamo Zveznemu izvršnemu svetu, potem je to nedvomno njegova prevelika popustljivost in široko razumevanje skoraj vsakega argumenta — v imenu realnosti. Tisti, ki v svojih rokah držijo glavne niti naše ekonomske politike, so svoj čas izjavljali, da bodo letos še naprej zaostrovali pogoje gospodarjenja in težili k še večjemu upoštevanju zakonov »realne ekonomije«. To smo vsi sprejeli kot znamenje, da bi se vendarle nekaj lahko obrnilo na bolje. Če je inflacija naš največji problem, potem te obljube delujejo medlo, saj najbolj popuščamo tam, kjer sploh ne bi smeli. Najslabše pa je, da je popustljivost te vrste naše gospodarstvo obrnilo v povsem napačno smer. Namesto da bi se energija kolektiva usmerila v zmanjševanje vseh izdatkov, tako njihovih kot tudi tistih, ki izhajajo iz obveznosti do skupnosti, vidijo izhod izključno v poviševanju cen. Hkrati pa vpeljujejo različne oblike
socialnih pomoči za tiste, kijih ne zmorejo. Dnevno časopisje tako poroča, da si v vseh republikah in pokrajinah in skoraj vseh mestih in občinah prizadevajo ublažiti ogroženim družinam zaposlovanje njihovih članov. V ta namen priporočajo povečanje produktivnosti in fizičnega obsega proizvodnje.
Vse več je mest, kot so Titograd, Novi Sad, Kragujevac, ki ustanavljajo posebne sklade za povečevanje zaposlenosti. Kragujevac je npr. uvedel tudi samoprispevek.
Od skupnega števila nezaposlenih v Jugoslaviji prejema denarno pomoč okrog 40.000 oseb. Delovne organizacije iz sklada skupne porabe dodeljujejo ogroženim delavcem tudi solidarnostno pomoč. V številnih mestih ima na tisoče družin subvencionirane izdatke za stanovanja. Sarajevo npr. subvencionira izdatke tudi do 50%, Beograd tako pomaga 14.500 družinam, Tuzla 13.489, Skopje 2.110, Niš 2.191 in Zagreb 1.184. Lani je v Jugoslaviji prejemalo stalno socialno pomoč 150.000 družin, letos pa je to število znatno večje.
Univerzitetne ustanove, delovne organizacije, občine, mesta povečujejo tudi štipendije in kredite. V otroških vrtcih je samo 14,5% predšolskih otrok v državi. Mnogi starši ne morejo plačati niti simboličnih stroškov, zato otroke vedno pogosteje izpisujejo iz vrtcev. Zaradi tega za številne družine organizirajo brezplačno bivanje v vrtcih. Mesta si prizadevajo tako ali drugače pomagati tudi upokojencem z najnižjimi pokojninami. Zelo značilno je dejstvo, da se vse večje število delavcev prijavlja centrom za socialno delo in pomoč.
Takšni ali drugačni ukrepi pa imajo malo učinka, saj v nobenem primeru ne morejo dohajati rasti cen in življenjskih stroškov. Zato je treba glavno bitko za zaščito standarda voditi z vzroki in viri in-flacije, ne pa le njenimi posledicami.
VINKO BLATNIK
je po občini slišati govorice, kakšne osebne dohodke da si dele v zdravstvenem domu. Podatki pa so javni. Zdravnik prejme brez dežurstev le 65 tisoč dinarjev. To je osebni dohodek, kamor seveda ni moč šteti še dodatka za dežurstvo.
• Zaradi vsega tega seveda ni čudno, da v zdravstvenem domu primanjkuje zdravnikov. Ni pediatra, šolskega zdravnika, specialistov za druga področja in podobno. Na razpis za zdravnika za predšolski dispanzer pa so se javile samo tri zdravnice iz Srbije.
Direktorica zdravstvenega doma Trebnje Marija.Grden pravi, da bo izhod iz sedanjih razmer vsekakor težko najti. Trebanjski prispevek za zdravstvo je med najvišjimi v republiki, saj znaša kar 13 odst. Ob že tako velikem prispevku očitno ni moč zadovoljiti potreb, ki jih ima zdravstvo. Da bi dodatno obremenjevali zaposlene in povečali prispevno stopnjo, pa tudi ni misliti. Da bi zmanjšali pravice, še manj. Torej se bodo morali v trebanjski občini uskladili in /dokončno reči, kakšno zdravstveno varstvo pravzaprav hočejo.
J. SIMČIČ
ljudje z neutrez.no izobrazbo, po nekaj mesecih, ko se na delo navadijo, pa odhajajo. Kako neuspešno je bilo njihovo prizadevanje, da bi pri strojih delali kvalilicirani plctilci. pove že podatek, da od 60 plctilccv, ki so se pred leti izšolali v Betini šoli danes delata ob pletilnih strojih le še dva. Na seji so soglašali, da so doslej znanje kot vrednoto preveč zapostavljali, kar kaže tudi to, da je bil sistem nagrajevanja premalo spodbuden ter da je bilo razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom premajhno, le I proti 3,7, zato so težko dobili tudi strokovnjake, predvsem diplomirane inženirje tekstilne tehnologije.
Čeprav so bili razpravljalci močno samokritični, pa so le pohvalili osebne dohodke, ki so znašali avgusta v Met-raži 50 tisoč dinarjev in so bili torej za 8 tisočakov večji od povprečnih plač v delovni organizaciji. Prepričani pa so. da imajo vse materialne možnosti za kvaliteten nadaljnji razvoj, med drugim tudi zato, ker je povprečna starost njihovih strojev 5.5 do 6 let. kar za tekstilno industrijo ni veliko.
M. BEZEK
Pobratenje Kampora in Drage
Pobratili se bosta še občini Rab in Kočevje
RAB — Listino o pobtatenju krajevnih skupnosti Kampor in Kočevje sta v nedeljo, 15. septembra, podpisala predsednik KS Kampor "na Rabu Zvonko Gušič in predsednik KS Draga v kočevski občini Ferdo Kateren. Iz območja KS Draga so Italijani med vojno internirali največ prebivalcev prav v taborišču na Rabu in kar 144 izmed njih jih je v tem taborišču tudi umrlo.
Svečanosti so se začele že v soboto, ko je na Rab pripotoval avtobus krajanov iz Drage, razen tega pa še folklorna skupina, ki jo vodi G veto Križ. Domačini in gostje iz Drage so najprej položili vence k spomeniku na Kamporu in na pokopališču. Nato je bilo tovariško srečanje.
Naslednji dan so na svečani seji skupščine krajevne skupnosti in po podpisu listine o pobratenju izmenjali predstavniki obeh KS tudi darili.
Po pobratenju KS Kampor in KS Draga je zdaj na vrsti pobratenje občin Rab in Kočevje. Listino o pobratenju bodo podpisali na svečani seji občinske skupščine Kočevje ob letošnjem prazniku občine 3. oktobra V Kočevju.
J. P.
i
i'57'-
Novak Sitarica	Momir Lovrič	Ljubiša Nikolič
Dobrodošla pomoč vojakov
V črnomaljski občini delajo vojaki kar na dveh deloviščih: pri kopanju jarkov za vodovod in centralni
kabel
ČRNOMELJ —V zadnjih nekaj letih je v črnomaljski občini vojska že nekajkrat pomagala pri gradnji prometnih povezav in komunalnih objektov, predvsem v manj razvitih predelih. Tako so vojaki pomagali pri gradnji mosta čez Kolpo Sodevci—Blaževci, vodovoda Pusti gradeč—Cirnik in ceste Semič—Črešnjevec—Krva-včji vrh. Po besedah Jožeta Mrz-Ijaka, predsednika črnomaljskega izvršnega sveta, bo nedvomno največja pridobitev za občino letošnje delo vojakov, ki kopljejo jarek za centralni vod v vasi ob Krupi. Vrednost njihovega dela
— posodili so tudi gradbene stroje
— bo 150 milijonov dinarjev. O delu na trasi pa so vojaki sami povedali:
• LJUBIŠA NIKOLIČ, poročnik iz garnizije Črnomelj: »Okrog 100 vojakov z naše garnizije je poleti kopalo jarek za centralni telelonski kabel od Vinice do Kanižarice, sedaj pa jih 50 končuje še zadnja dela pri izkopu jarkov za vodovod od vasi Krupa do gasilskega doma v Stranski vasi. Ta dela namreč Zaradi težkega terena mladinske brigade niso mogle opraviti. Mi bomo z delom sicer zaključili v nekaj dnevih, prav pa bi bilo. če bi nas kdaj krajani prišli vsaj obiskat, kajti pripravljeni smo jim še pomagati in pripraviti tudi skupno delovno akcijo.«
• NOVAK SITARICA, vojak iz garnizije Ajdovščina: »Iz naše vojašnice je v treh izmenah od 23. julija do danes kopalo vodovod od Nestoplje vasi do
Vinjega vrha okrog 250 do 300 vojakov. Ker smo pri tovrstnem delu še neizkušeni, poleg tega pa je teren težak, kamnit, nam s strokovnimi nasveti veliko pomaga investitor Gok tozd Komunala iz Črnomlja. Veseli smo. ko vidimo, da nam je za pomoč hvaležno občinsko vodstvo, še najbolj pa seveda krajani, ki nam radi prinesejo pijačo in jedačo. Z njimi smo pripravili tudi športna tekmovanja, razumemo pa. da je težko pripraviti skupno delovno akcijo, saj imajo kmetje sedaj veliko dela doma.«
•. BUTORAJ — Prebivalci krajevne skupnosti Butoraj kopljejo jarke za vodovod v Veliko Lahinjo. Pri tem so jim preteklo soboto pomagali brigadirji mladinske delovne brigade »Milke Šobar-Na!ašc« iz Črnomlja, ki so letos delali na zvezni akciji v Ncgotinu. Prihodnjo soboto pa jim bodo priskočili na pomoč vojaki iz črnomaljske vojašnice.
MOMIR LOVRIČ, vojak iz Vipave: »V Beli krajini sem skupaj z vrtalnim strojem že od začetka julija. Pomagal sem tudi pri kopanju jarkov za vodovod.'Sedaj kopljemo jarke za centralni kabel v Lokvah, vojaki iz Kranja pa v Črnomšljicah. S pomočjo tega kabla bo črnomaljska občina dobila boljšo zvezo s svetom, v jarke pa bodo položili tudi lokalno linijo za vasi. s tem se bo napeljava telefona pocenila. Čeprav je delo naporno, saj delamo cele dni, sem ponosen, da lahko pomagam ljudem, ob delu pa mi tudi čas pri vojakih hitreje mineva,«
B. M.
r
s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
N
I
S
I
N
<
S
\
\
\
I
S
I
N
I
N
I
S
I
S
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
*
s
I
N
I
N
*
N
*
S
I
S
I
\
I
v
I
v
I
s
I
s
I
s
l
v
I
s
I
v
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
v
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
v
I
v
L
NAŠA ANKETA
Še so notranje rezerve
V prcnekaterem okolju menijo, da so pri opiranju na lastne moči in iskanju notranjih rezerv naredili že vse, kar se narediti da. in dodajajo, da je sedaj naloga ekonomske politike zagotoviti take pogoje gospodarjenja, ki bodo omogočili oživitev proizvodnje, večjo produktivnost, izvoz itd. Nedavne razprave po tozdih o tej problematiki, ki se ravno sedaj zaključujejo s sejo CK ZKS. pa so pokazale, da prav povsod ni tako. Uspehi posameznega kolektiva so res precej odvisni od gospodaskih razmer, pa tudi od strojev, ki so marsikje stari in iztrošeni, toda v.v e le ni v sodobni tehnologiji, ampak precej tudi v obvladovanju tehnologije, v izkušnjah delavcev, v dobro organizirani in vodeni proizvodnji. V vsem tem pa so velike razlike in torej marsikje vendar še velike rezerve. Se tega vsi dovolj zavedamo?
MAR I IN ŽELEZNIK, vodja priprave dela v Tesnilih. Trebnje: »Da imamo notranje rezerve tako v družbi kot v delovni organizaciji, vemo vsi. Prepričan sem. da bi dosti naredili že. če bi vsak samo svoje delo dobo opravil. To bi imelo vse tiste tolikanj zaželene posledice: boljši izkoristek delovncgaTasa. strojev;, nenazadnje tudi materiala. To pa je seveda potrebno upoštevati v praksi. Če do tega spoznanja ne pride sleherpi delavec, ne bo pomagala nobena seja in še tako lepi sklepi. Sklepov, tudi to vemo vsi.'‘imamo dovolj.«
ANDJELKA PAVKOVIČ, zaposlena v DSSS Kremen, Novo mesto: »Tisti, ki dokaj dobro poslujejo, se lahko še bolj oprejo na lastne sile in iščejo rezerve, vprašanje pa je. kaj bo z velikimi izgubarji kol na primer IMV. Po mojem se taka delovna organizacija sama ne more izkopati iz težav. V splošnem je povsem jasno, da nam nihče drug ne bo dal višjega standarda. Za te stvari moramo z boljšim delo sami poskrbeti «
STANE GERMOVŠEK. delavec tozda Papir tovarne Djuro Salaj. Krško: »Pri nas že lep čas poznamo ‘opiranje na lastne sile-. Z boljšim delom skušamo postrgati vse notranje rezerve, da bi bili naši poslovni rezultati boljši. Toda precej stvari je. na katere ne moremo kaj prida vplivati. Stroji so stari, izrabljeni, zaenkrat slabo kaže. da si bomo lahko privoščili nove. Menim, da bi delavci delali še bolje, če bi več storili za zdravo okolje. Posebno starejše delavce najbolj moti žveplo.«
DRAGO LADEŠ1Č. direktor črnomaljskega Knjigovodskega cenlrar »V razpravah seje pokazalo, daje tistih rezerv, s pomočjo4iaterih bi se lahko še bolj oprli na lastne moči. še nekaj, a ne več veliko. Delovne organizacije so se trudile, a so bile največkrat odvisne od ekonomske politike. Bojim se. da po teh razpravah ne bo pravih učinkov. Same razprave še niso dovolj, ampak se mora tudi v resnici kaj spremeniti.«
JOŽE NEMANIČ, sekretar predsedstva OK ZKS Metlika: »Akcija‘opiranje na lastne sile' je v Metliki stalna, prednostna naloga osnovnih organizacij ZK. Povsod so tokrat poudarili, da imajo še veliko notranjih rezerv, opozarjajo pa na oteženo dolgoročno planiranje zaradi prehitrega menjavanja predpisov. Opažamo, da se tam. kjer imajo slabše gospodarske rezultate. manj zavzemajo za opiranje na lastne sile.«
MIRAN KOŠMRLJ.sekretarOOZKv tozdu Inles v Ribnici: »Naslonitev n*1 lastne sile pomeni, da je potrebno še izh" oljšati kakovost, disciplino in tudi cencje proizvajati. Na teh področjih smo v Inlesu že veliko naredili, a je še dovolj rezerv. O vsem se ostro pogovarjamo in tudi ukf^j parno. Vse to je potrebno, če hočemo vee izvažati, kar je nuja. Menim, da so še velike rezerve tudi pri izkoriščanju lesa t® njegovi večji predelavi.«
RUDI MULLER. sekretar OO ZK v Tekstilani Kočevje: »V Tekstilani se zavedamo, da se lahko rešimo iz težav predvsem z lastnimi močmi, zato se zavzemamo, da strokovni kader kljub našim težavam ne bi odhajal drugam. Vemo, da moramo bolj izkoristiti svoje znanje, pospešiti inovacijsko dejavnost, izkoriščati notranje rezerv e, saj nam bo svetovni trg priznal enako ceno odeje kot drugim in ne bo upošteval naših težav.«
%
BOGO DOBERŠEK. vodja splošne £ kadrovske službe v Trintu-TOZD
»Do zdaj smo povsod prem*1 v občini in republiki. £na)f,
ki
Dobova: naredili.
lahko rečem za naš tozd. našo delovno ^ gartizacijo. V torek smo sprejeli sanacij, program, da bomo končno imeli delo. _ bo ljudem povrnilo voljo. Malodušja J ne moremo zameriti, če so noč in dan li konstrukcije za Tunis, zdaj jih pa N kaj mesecev gledajo na dvorišču. ^ pričan sem. da bo poslej tudi discip boljša.«
ZDRAVKO GROBO L.IŠEK. dipl. pravnik v sevniškem Stillcsu: »Bojim se. da bomo tudi sedanjo akcijo opiranja na lastne moči razvodenili. Sprožiti bi jo morali že prej: Če se omejim na stroko, menim. da je na vsakem koraku preveč nor-mativizma. Dosti sem prinoval od dela komisije za politični sistem. Resda je sprememb v zakonu o združenem delu že 17. vendar to pomeni le drobne popravke.
| V govorili bi morali jasno povedati, kdo S stvari v praksi ne izvaja ustrezno.«
kmetijstvo
m
DOSTOJNA RODOVINKA — Ker sevniški lovci občasno streljajo na mar-Slllaj (tudi na svoje avtomobile), ni
odveč
opozorilo, da ne bi kdo usmeril
*'ojega pihalnika na to kozo. Ne le po J^enu, tudi^sicer je srni močno podobna. °to: A. Železnik)
Koza z rodovnikom
švicarska koza pri Osov-Oljgrju — že dva kozlička
SEVNICA — Koz se je običajno
jr a‘ vzdevek »železničarske kravice«,
0r«J so bile znak revščine. Nekatere
“sebne pasme, zlasti če primerjamo
Ji ove cene, dandanes to vsekakor niso več.
( .f^dsednik sevniškega društva goji-to^v malih živali Silvo Osovnikarje Poletje odšel za švicarsko alpsko sr-ast0 ko?o v Sečovljah pri inž. Marijano amšku 50 tisočakov. Koza je bila , eja; kozlička — eden je že pri novem .. u, ravno tako prizadevnem gojitelju Juriju Pajku na Trnovcu — se
‘ePo razvijata.
caniki Osovnikarjeve koze izvi-J lz glasbeno znamenitega Wagner-vega Bayreutha. Njene prednice so me|n spoštljivo veliko molznost. Mati Je dala v pičlih treh mesecih in pol '•332 litrov izredno mastnega mleka, abica celo 1.483 litrov in prababica ■070 litrov. Te koze so izredno Plodne. Lep je tudi njih kožuh.
A. Ž.
o •	*	v	v
oejm/sca
•hu	• 9®" — sobotnem sej-
tvi ’ Je Ml odprt po daljši prekini-Drnjaiia^‘ Prašičje kuge, je bilo nart, aJ 210 prašičev, starih do 3 in *Ce‘ Reici so prodali 140 živali,
" Sir-'-
teže.
s'cer po 450 din kilogram žive
Obetaven začetek s krompirjem
______Prvi	semenski	krompir	bo	že	oktobra	v trgovinah
NOVO MESTO — Kot opiranje na lastne sile v novomeški KZ Krka štejejo tudi letošnje akcije za pridelovanje semenskega krompirja. Začeli so na 8 hektarih s 27 najboljšimi kooperanti, poprečen pridelek pa je bil 17 ton na hektar.
Letos so zasadili semenski krompir znamke igor-original na 4 hektarih površin na območju TZO Mirna peč, prav toliko pa v TZO Straža. Po treh strokovnih pregledih kmetijskega instituta so potrdili za proizvodnjo 6,10 ha, in sicer prve množitve 1,12 ha in druge množitve 4,98 ha.
Na traktorju je Ivan nepremagljiv
Zakaj Ivan Curhalek izgublja voljo do živinoreje
»Živinoreja je v krizi in vzdržali bomo samo ljubitelji živali,« z nejevoljo spoznavadvan Curhalek iz Mosteca. Po njegovem mnenju se cene mleka in kisle vode ne ujemajo, cene mleka in repromateria-la pa tudi ne.
Ivan ima v hlevu 23 krav molznic, 21 telic in plemenskega bika. Za tolikšno čredo je deset hektarov obdelovalne zemlje premalo, zato je ima še tri hektare v najemu. Je kooperant Agrarie Brežice. Na kmetiji delata skupaj z ženo. Tu in tam jima pomagajo starši, kolikor zmorejo in utegnejo. Seveda ne bi šlo tako gladko, če ne bi bilo vse mehanizirano. V Curhalekovem hlevu imajo tudi moderno molzišče. La-
Ivan Curhalek
rti so oddali 112 tisoč litrov mleka, letos računajo na 120 tisoč.
Ivan bi v kmetijstvu marsikaj spremenil, če bi mogel. Najprej bi ukinil zemljiški maksimum, ki je po njegovem mnenju za sodobnega kmeta že ovira. Potem bi izenačil kmete z družbenim sektorjem. Ne more se namreč sprijaznjti s tem, da mleko od zasebnikov ceneje odkupujejo kot od družbenih posestev. Prepričan je, da bi kmetje pridelali veliko več, če jim družba ne bi jemala volje do dela.
Sam je delaven, zato pričakuje to tudi od drugih. Poznajo ga širom po Sloveniji, ker je že kot mladi zadružnik sodeloval na traktorskih tekmovanjih, letos pa je postal republiški prvak na dvob-razdnem plugu. Kot mladi zadružnik je bil dvakrat republiški zmagovalec in dvakratv peti na zveznem tekmovanju: v Štipu in v Beogradu. Konec meseca bo odšel kot član slovenske ekipe na zvezno tekmovanje v Kraljevo.
J. TEPPEY
Kmetijski
* obiranjem hiti počasi!
treriut\?a sa5*no drevje bi lahko rekli, da ima svoj dan »D«, to je tisti narnr x k'Je najprimernejši za obiranje. Prezgodaj obrano sadje je heobs»C rePast0 'n manj okusno, prepozno pa mokasto in varne Zamujen čas obiranja lahko prikliče v skladišče tudi ne-ztam ruZlol.°®ke bolezni, kakršni sta pikčavost jonatana ali notranji
od
-nanost
»u rtie 1 P?zna različne natančne metode za ugotavljanje zrelosti, VendarJenja *eno*az ugotavljanja trdote plodov s penetrometrom, oči jn Se .m°ra običajno sadjar, zlasti manjši, zanesti kar na svoje SeZrHehč^ ^re*' P'°d°v' se intenzivneje obarvajo, komaj zaznavno Pa jjm Cai°. na prerezu imajo značilno aromo, se lažje trgajo, pečke • Na pomnijo. To velja seve za pečkato sadje, f^dok j10 vel)a’ da je treba hruške potrgati raje prej kot pozneje, ^a, n°^no dozirojo v skladišču, z jabolki pa je ravno nasprotno: če se iadjarji zor'j° 7e na drevesu; temu pravilu lahko zadostijo le manjši ojabj(e|’.v P^ntužah pa običajno še drugi razlogi diktirajo obiralni čas. benutkjj vrtnar lubko obere vsak plod v zanj najugodnejšem
h ^dveZ k
kod najbrž ponavljati, da je treba obirati z ljubeznijo. Pre, '^ni sadeži v skladišču ne zdržijo, pa tudi lepi niso več. Niti ,aPio n‘ dovoljeno, kaj šele bolj grobo ravnanje. To ne velja ckat0 a Jagode, breskve ali marelice, marveč tudi za trdnejše pe-
°b m
*>r°blern°?ernpjših hišah s centralno kurjavo so postala poseben Sadje j skladišča. Suh in topel zrak v nekaj mesecih ugonobi vsako L® PŽiii>ne]s z*at' delišes, ki postane gobast in plehek, da skorajda ni ■ -*e Pio -a se *e t*a’ Je treba zimsko sadje skladiščiti v boljšo klet, ^'Ce, kje cel° brez betonskih tal. Daleč najboljše so sadne hladiI-°*'rani J Se P'°dovi hranijo pri stalni nizki temperaturi in pri kontr-ua tudi	Tam	zdržijo sorte, kot so goldspur, idared, mutsu,
lstveno utl delišes, tja do konca maja, ne da bi sem jim užitnost kaj ^°tovit^>(|)S'a*5*a'a- V običajnih slabih kleteh si skorajda ni mogoče 1 mstne oskrbe s sadjem kaj dosti po novem letu.
Inž. M. L.
Ž
*
*
*
*
*
\
P
P
*
P
*
*
*
\
\
P
*
P
P
*
*
\
5
V letošnji prvi akciji za pridelovanje semenskega krompirja je sodelovalo 27 najboljših pridelovalcev—kooperantov, prihodnje leto pa bodo še med temi najboljšimi izbrali najboljše. Nameravajo namreč za 30 odst. poveča-
• Pri večini pridelovalcev, ki semena niso zamenjali in tudi niso uporabljali ustreznih škropiv, zlasti ridomila, je ob obilici dežja krompir gnil. Dober, zdrav krompir pa so izkopavali le tisti kmetje, ki so seme zamenjali in tudi upoštevali nasvete pospeševalne službe. Prav zaradi slabše krompirjeve letine v zadrugi plan odkupa 6000 ton krompirja bržkone ne bo uresničen.
ti površine, zasajene s semenskim krompirjem, tako da bi pridelali 150 ton semena, kar bi povsem zadoščale za domače potrebe.
VLOMI V VIKENDE
ČATEŽ — V začetku septembra je neznanec vlomil v vikende Zagrebčanov Milorada Vraneševiča, Milana Korenčiča in Tanje Frankol na Čatežu pri Brežicah. Storilci so po vikendih v glavnem prenočevali ter si postregli s hrano in pijačo.
Pri tem poslu je precej ročnega dela, vendar pospeševalci sodijo, da bodo kmetje vseeno zadovoljni, saj je cena semenskega krompirja trikrat večja od tistega za prodajo.
R. B.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — V ponedeljek, 16. septembra, je bilo na novomeški tržnici spet nekaj več izbire kot prejšnje tedne. Jajc je bilo malo, veljala so 25 dinarjev kos, sicer pa je bila bogata ponudba stročjega Fižola po 200 din, čebule po 80 din. korenje po 140 din. solate po 200 din, pese po 120 din, zelja po 10 din, paprike po 12din. Papriko v vrečah, namenjeno ozimnici, še vedno prodajajo po 80 din kilogram. Tudi sadja je bilo dovolj. Lepe hruške so bile po 150 din, slive po 200 din, jabolka po 150 din itd.
PONOVNO SEJMI
SEVNICA — Zaradi nedavnega pojava svinjske kuge so bili sejmi prepovedani. Prepoved po besedah vodje sevniške veterinarske postaje dipl. vet. Hinka Maverja ne velja več niti v Sevnici niti v Brežicah, pač pa je poostrena kontrola in prepovedan je dovoz. živali iz drugih republik.
Noči, prečute na njivi
Kako se morajo kmetje boriti za svoj pridelek
MRZLA PLANINA, METNI VRH — Ob dozorevanju kmetijskih pridelkov kmetje v sevniški občini ponovno tarnajo zaradi škode, ki jim jo povzroča divjad.
Šestdesetletni kmet Vinko Leskošek z Mrzle planine vsako noč straži ob koruzni njivi. Lani so mu divji prašiči uničili eno koruzno njivo 90-odstotno drugo pa 60-odstotno. »Lovci so mi dali odškodnino, koruze pa vseeno nisem imel. Divji prašiči pridejo ponavadi, kadar v. bližini ni človeka ali pa ob izredno slabem vremenu. Za letos sem se bolje pripravil. V Priklancah, kjer imam vinograd, sem kupil dotrajano školjko od fička. Iz njega sem pobral sedeže, vanj položil stare žimnice, pri roki pa imam tudi star plašč, takšna je moja stražarnica,« pripoveduje.
Najprej je poleti okrog 14 dni čuval pšenično njivo, potem pa so avtomobilsko školjko s traktorjem zavlekli nad koruzno njivo, kjer ima pregled
DAVČNE OLAJŠAVE ZARADI POZEBE
BREŽICE — Zbore občinske skupščine sta na seji 16. septembra seznanila z oceno škode zaradi zimske in pomladanske pozebe predsednik komisije Alojz Trebušak in Mimica Avsec. V vinogradih jo cenijo na 944. v trajnih nasadih sadnega drevja na 629 milijonov dinarjev, plazovi pa so je povzročili za 43 milijonov. Vinogradnikom in sadjarjem bodo zmanjšali celoletni katastrski dohodek in jih tako oprostili dajatev. Tozda Slovina in Agrarie sta že pripravila sanacijske programe in o njihovem uresničevanju sproti obveščata izvršni svet. Celotna škoda presega četrtino družbenega proizvoda v občini, zato prizadeti upravičeno pričakujejo solidarnostno pomoč. Davke bodo letos odpisali tudi kmetom, ki jim je pridelek uničila toča (na območju Vinjega vrha do Gadove peči in Velike Doline), in lastnikom zemljišč, na katerih potekajo melioracijska in komasacijska dela.
RAD BI KUPIL NJIVO
Z ženo imava le malo svoje zemlje, pravzaprav le v[t, da posadiva nekaj krompirja in nekaj hrane za prašiče. Za koruzo, ki jo tudi potrebujeva za prašiče, pa morava vzeti zemljo v najem. Imam pridno ženo, ki rada dela. pa tudi jaz ji pomagam, kolikor morem, čeprav sem 85-odstotni invalid. Sedaj sva namerevala kupiti eno njivo. Ker nimam statusa kmeta, bi morala plačati še šest in pol starih milijonov dinarjev. Njiva na Krškem polju pa je že več let v pušči. Kakšna škoda je to, da leži kruh v zemlji. Kje je naša inšpekcija, da bi to uredila? Zakaj ne moremo do zemlje tisti, ki hočemo delati, pa je nimamo, ker smo revni? Žalostno je, da morava z ženo premišljati, kje bova sejala, ko je že čas za setev. Če smo enakopravni pri volitvah, bi morali biti tudi tukaj, ne pa. da lahko zemljo kupijo le kooperanti.
FRANC VELIČ
tudi nad sosedovo koruzo. Leskoškov zvest pomočnik je domači pes čuvaj Medo.
Jože Brečko z Metnega vrha prebedi tudi vse noči, vendar kot nočni čuvaj v Lisci. Konec avgusta ga jezjut-raj ob povratku na dom pričakovalo po divjih prašičih opustošeno ko-ruzišče. »Lovci so se oglasili šele v nedeljo zvečer, z žepnimi svetilkami smo svetili po njivi. Dejali so. naj, kar je ostalo od koruze in stebel, poberem. Dobil naj bi 100 kg koruze za odškodnino. S tem se ne strinjam, saj sem pričakoval najmanj dve prikolici pridelka, zato bom škodo prijavil občinski komisiji,« je dejal 11. septembra.
A. Ž.
EN
HRIBČEK BOM KURIL..
Ureja-Tit Doberšek.
Priporočan šipon
Poleg severnovzhodne in delno jugovzhodne Slovenije gojijo to sorto v hrvaški Moslavini (od tod ime moslavec) in tudi v ostalem predelu severnozahodne vinorodne Hrvaške, na Madžarskem (Tokaj) in delno tudi v Avstriji.
Kot so to storili Bizeljčani, ki manj kakovostno sorto rumeni plaveč nadomeščajo s kakovostnim. bogato in redno rodnim šiponom, priporočam tudi Dolenjskem in Belokranjcem, naj manj kakovostno kraljevino nadomestijo s kakovostnim, bogato in redno rodnim šiponom. Ker je ta sorta Dolenjcem in Belokranjcem manj znana, bom o njej povedal še naslednje:
Andrej Žmavc v knjigi VINARSTVO (Maribor 1925) piše, da je rumeni moslavec (šipon) stara štajerska trta, kije tudi po Hrvaškem in Ogrskem zelo razširjena in na Madžarskem rodi znano to-kajsko, v Burgenlandu (Avstrija) pa rustrsko samomaščino. V mariborski oblasti ga sadijo v čistih nasadih ali mešano z drugimi belimi sortami trt vgornjeradgonskih, ljutomerskih in pekrskih goricah, katerim dajedoberslovesvin. Najboljše uspeva v bolj peščeni ilovici in zaradi poznejšega zorenja (tretja zoritvena doba, enako kot laški rizling, celo nekoliko pred rizlingom) zahteva boljše in toplejše lege. Rodi obilno in redno ter sodi med najbolj rodovitne, kakovostne bele sorte trt severnega vinorodnega pasu.
Šipon režemo na dolge reznike ali krajše šparone, ki so pa zaradi dolgih internodijev kljub 5 do 6 rodnim očesom na krajšem šparo-nu še vedno razmeroma dolgi. Kordonsko vzgojo slabo prenaša, ker je sorta v rasti prebujna. Zato jo vzgajamo brez kordonov s krajšimi. menjajočimi se šparoni, naj-
bolje v dvoetažni obliki (lastne izkušnje). Trta spomladi odganja bolj pozno, kar je dobro zaradi spomladanskih pozeb, in tako ostane le šibka točka redkih zimskih pozeb. Šipon je izredno bujne rasti, z velikimi listi. Jagodna kožica je rumeno zelene z rjavimi lisami na sončni strani, nekoliko podolgovata, sočna. Priporočljivo je trto pred cvetenjem opleti in tudi vršičkati (kot modro frankinjo). V normalnih letinah pridobi 18 do 22% sladkorja, v slabših letinah pa 15 do 16% sladkorja. Zaradi bujne rasti in velikih listov je ta sorta ob zorenju podvržena gnilobi grozdja (enako kot kraljevina). Zato je ob zorenju priporočljivo pri grozdju potrgati poškodovano in orume-lo listje, ki več ne asimilira. Na ta način (po mojih izkušnjah) ustavimo gnitje grozdja, ker je okrog grozdja manj vlage, ki pospešuje gnitje. Zaradi močne rasti, rednega in bogatega pridelka je to sorto treba redno vsako leto izdatno gnojiti.
Vino šipon je zelenkasto rumene barve. Mlado vino ima značilen sortni vonj, ki se s starostjo delno zgubi. Spada med suha vina in ga uvrščamo med kakovostna, v dobrih vinskih letinah ga ponekod (v ljutomerskih goricah in še kje) pustijo dalj časa zoreti in s pozno trgatvijo dosežejo resnično vrhunski vinski pridelek. V prodaji je kot sortno kakovostno vino v litrskih, vrhunsko vino pa v 0,7-litrskih steklenicah, kijih polnijov naših znanih družbenih kleteh severnovzhodne Slovenije.
Po vsem povedanem je šipon upoštevanja vredna sorta in jo priporočam tudi Dolenjcem in Belokranjcem. Naši trsničarji ga še ne cepijo, ker v tem predelu še nimamo matičnih nasadov te sorte. Cepljenke lahko dobimo pri tr-sničarjih v Juršincih pri Ptuju ali pa v Ormožu.
T. D.
VINKO LESKOŠEK — »Odkar je koruza v mlečni zrelosti, jo z domačim psom čuvajem čuvam vsako noč. Doslej smo divje prašiče uspešno odganjali.« (Foto: A. Ž.)
OBČINA NE PLAČUJE VEČ
NOVO MESTO — Tudi letos mnogi krajani, ki so jim Romi naredili škodo na poljih ali v gozdovih, hodijo po občinskih pisarnah s prijavami za škodo. Že lani pa po sklepu izvršhega sveta tovrstne škode iz proračuna niso več poravnavali, kot je bilo v navadi prejšnja leta. Oškodovancem občina lahko pomaga le z odpisom davkov, za ostalo škodo pa morajo ubrati ustrezna pravna pota. Prijaviti morajo tatvino in preko sodišča izterjati škodo.
Modrost o vinu
Zbral Bojan Ajdič
ŽREBCA SE NE SPLAČATA — Jože Pacek, kmet iz Jelš, ima v hlevu 21 glav živine. Posebno je ponosen na plemenska žrebca noriške pasme, 6-letnega Vulkana in 4-letnega Diamanta, ki sta imela celo leto skupaj 115 skokov. Jože meni, da je to premalo in da skočnina 4 tisočake že skoraj ne zadošča za kritje vseh stroškov, kajti za vsako kobilo mora večkrat pripustiti žrebca, da je vse po predpisih. V veliko veselje sta mu zdaj bolj 5-letna plemenska kobila Pika in njeno 8-mesečno žrebe Mojca (na sliki). (Foto: P. Perc)
• Med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med jedili najprijetnejše je vino. (Starogrški filozof Plut ar
• Kletar mora vino pokušati, ne sme pa ga lokati.
• Prvi liter vina je najdražji.
• Vino je za človeka čudovita pijača, če ga uživa preudarno in zmerno. (Hipokrit)
• Če sta vinu trta in podnebje mati ter oče zemlja, v kateri raste trta. potem je znanje vinogradnika in vinarja njegova usoda.
• Če hočeš doseči zadovolf stvo v visoki starosti, pij vino z razumom tudi takrat, kadar ga piješ brezplačno.
• V kupici se jih je več utopilo, kakor v morju utonilo.
• Grlo zapravi več hiš kakor vojska, grom in blisk.
• Če si pijan, si moder, bogat in močan.
• Prvi kozarec vina in prvi poljub nikoli takoj ne povesta, kaj bo temu sledilo...
• Vino je najbolj higienska pijača vseh časov. (Luis Pasteur)
• Vse ve. vse razume in vse dokaže pri pitju vina samo — norec.
• Treba je piti in — oditi.
• Vino je v manjših količinah zdravilo, v večjih pa strup.
• Vso teorijo o vinogradništvu se je mogoče hitro naučiti, izjema so izkušnje.
1884) 19. septembra 1985
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
Krajevna skupnost Hinje životari, večje akcije za napredek pa naletijo na vrsto zaprek
HINJE — V Hinjah, kjer poslujejo še z zgodovinsko redkostjo — ročno telefonsko centralo, so oskrbeli načrt za gradnjo telefon-
skega omrežja vil naseljih, ampak
Zvi-
denarja za izvedbo ni. Tudi v rčah, kjer bi sami radi gradili gasilsko orodjarno, ne morejo začeti. V tem primeru ni »papirjev«.
Krajevna skupnost je letos 550.000 din dala za projekt telefonskega omrežja, ki naj bi ga razpeljali po vseh 11 vaseh. Zdaj si belijo glave, kako začeti akcije, kajti gradnja telefona bo tu izredno draga. Imajo že montirane avtomatsko centralo s 45 priključki, ki pa zaprta še čaka.
Ker od bodočih naročnikov novih telefonov, ki v zaostali Suhi krajini sami dosti teže živijo kot drugod, ni mogoče pričakovati, da bi sami zmogli stroške telefdnske mreže, bodo verjetno prihodnje leto začeli graditi s pomočjo brigad.
Kako se zatika, kjer niti ne bi bilo potrebno, pa vedo v Žvirčah, Tam dela gasilska desetina, ki ima zdaj orodje spravljeno po vežah in garažah zasebnikov, radi pa bi na prostoru nekdanje mežnarije sami postavili orodjarno. Bivša stavba je dodeljena krajevni skupnosti, trikrat so bili že strokovni ogledi, dokumentacijo urejajo od leta 1983, a iz občine potrebnih papirjev ni in ni. Gradnji orodjarne je namenjenih že tudi 100.000 din, ki jih je prispevala SIS za varstvo proti požarom. Ker je denar vsak dan manj vreden, se tako
Odrekli sp samo kulturniki
Konec meseca turizma na Dolenjskem, prireditve pa bodo še vse do konca leta
NOVO MESTO — September, mesec turizma na Dolenjskem, je sklenjen, za njim pa ostaja pisana paleta prireditev, ki so bile v lepem in sončnem mesecu dobro obiskane. Pohvala velja še posebej turističnim delavcem, ki so v tem mesecu popestrili siceršnje mrtvilo, kakršnega smo bili vajeni ob koncu tedna na novomeškem Glavnem trgu.
Po besedah predsednika Dolenjske turistične zveze Alojza Se-rinija so vse prireditve stekle po programu, mnoge so zajele celotno Posavje, Belo krajino in Dolenjsko. »Prireditelji upamo, da smo na tak način naredili prve korake k popestritvi dolenjske turistične ponudbe. Mesec turizma bomo naslednje leto verjetno pomaknili v avgust, saj bodo tako mnogi programi na prostem lahko bolj obiskani. Večje prireditve bodo postale tradicionalne, obogatili pa jih bomo še z novimi. Skoda, da so nekoliko odrekli le kulturniki, ki bi za dolenjsko turis-
tično poletje lahko kaj več naredili. Se dobro, da imamo v Novem mestu folklorno društvo Kres in Gasilsko godbo,« je kritično zaključil Serini.
V minulem tednu so stekle še zadnje prireditve, seveda pa s tem koledar prireditev še ni izčrpan, saj bodo nekatere večje prireditve Se v naslednjih mesecih. V tem času so bila zaključena zanimiva predavanja z diapozitivi o lepotah Slovenije po osnovnih šolah v Trebnjem, Metliki, Črnomlju in Novem mestu. Nadvse pestra je bila tudi minula sobota na novomeškem Glavnem trgu. Množico obiskovalcev so pritegnili mladi folkloristi in jamarji s prikazom svojih veščin. Istega dne je bilo veliko lovsko tekmovanje v Škrjančah. manj zanimanja pa so ljudje pokazali za nedeljski spominski pohod na Kuzarjev kal.
J P.
zavlačevanje zdi ljudem več kot neodgovorno,« pravi Tone Škufca, tajnik krajevne skupnosti.
R. B.
Točka IMV ne bo na dnevnem redu
Popolnejše poročilo bo skupno z odstopi dveh članov ZKO obravnavano 17. oktobra
NOVO MESTO — Dnevni red za seji družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela, določeni za 23. oziroma 25. september, je predvideval obravnavo poročila začasnega kolegijskega organa IMV. Ko je novomeški izvršni svet 17. septembra to poročilo obravnaval v prisotnosti štirih članov začasnega vodstva, je sklenil točko umakniti z dnevnega reda teh zasedanj.
Razlog je v preskopih podatkih v poročilu, ki ne dajejo odgovorov na postavljena delegatska vprašanja in odgovorov na uresničevanje nalog po sklepih občinske skupščine. Roki za dokončno odločitev glede sodelovanja z Renaultom so bili že trikrat prestavljeni. Kompletnejše poročilo o IMV bo skupaj z obravnavo odstopa dveh članov ZKO Francija Borsana in Dušana Lavriča obravnavano v občinski skupščini 17. oktobra.
R. B.
SPREJET ŠOLSKI KOLEDAR
NOVO MESTO — Šole usmerjenega izobraževanja (srednje šole) v Novem mestu so za letošnje šolsko leto predlagale koledar šolskega dela, h kateremu so že dobile soglasje ustreznih občinskih organov. Pouk bo trajal od 2. septembra 1985 do 24. junija 1986. Pouka prosti dnevi bodo sobote in nedelje, razen dveh delovnih sobot: 5. oktobra letos in 24. maja 1986. Poleg prostih dni za republiški in državne praznike bodo prosti dnevi še ponedeljek, 30. decembra 1985, torek 31. decembra 1985, in petek, 3. januarja 1986. Zimske počitnice bodo trajale od vključno ponedeljka, 27. januarja, do vključno petka. 7. februarja 1986.
Še kup težav
Prostor, oprema, premalo kadra — to so problemi radiokluba Metlika
METLIKA — Metliška občina je bila zadnja v Sloveniji, v kateri so ustanovili radioklub. Tri leta In pol ježe od takrat, a prvo leto radioamateriji zaradi pomanjkanja prostora niso delali. O pravem razmahu dela še vedno ne morejo govoriti. Zakaj, pa je več razlogov.
Še vedno imajo težave s prostorom, saj so v skupni stavbi (v starem kinu) z mladinci, ki tam ob koncu tedna pripravljajo plese. Prav takrat pa imajo tudi radioamaterji največ časa za svoje delo, a eni druge motijo. Tudi oprema je še vedno dokaj klavrna, saj imajo le po eno UKV in KV postajo, če pa
0 Za metliške radioamaterje je bila najpomembnejša akcija v zadnjem času sodelovanje na balkanskem kolesarskem prvenstvu. Zaradi odpovedi novomeških radioamaterjev so bili v Bakop vključeni le dan pred prvo tekmo, a so, kljub temu da niso imeli predhodnih priprav, po mnenju organizacijskega odbora Bakopa svojo nalogo dobro opravili.
IZ NtkŠIH OBČIN
Zaenkrat je samo načrt r
GETRTK0V INTERVdU
Več kot uradniški odnos
Na občini niso izkoristili vseh možnosti
4 Ukinitev stavbnozemijiških skupnosti se ne bi £
4
smela poznati pri gradnji stanovanj
Kolikšni so zaslužki funkcionarjev in delavcev v občinski upravi?
4
4
*
c
4
4
Ž
5
s
*
I
4
4
4
4
4
4
4
\
*4
*4
4
4
5 S
Znano je. da nova zakonodaja ukinja štiri leta delujoče stavbn-ozemljiške skupnosti, njihovo vlogo pa naj bi po občinah prevzeli skladi. Kaj ta novost pomeni za občana, smo skušali izvedeti pri Ivanu Hrovatiču, vodji skupnih služb SIS materialne proizvodnje, kamor je spadala tudi nedavno »pokopana« stavbnozemljiška skupnost v novomeški občini.
Stavbnozemljiške skupnosti so urejale zadeve s pridobivanjem, urejanjem in oddajanjem stavbnih zemljišč, vprašanje pa je, če ne bo reorganizacija povzročila nekaj zmede, ki bi imela za posledico zastoj pri graditvi stanovanj?
»Spreminjanje oblike organiziranosti bi lahko v začetku privedlo do manjših zastojev in drugih nevšečnosti, če ne bomo takoj poskrbeli za premišljeno organizacijo strokovnega dela in financiranja. Vedeti moramo, da gre posebno pri urejanju zemljišč za vrsto nevsakdanjih in zapletenih opravil. Ta posel zahteva tenkočutno skrb za uskladeno delo na
vrsti področij. S prenosom te dejavnosti na sklad ni pomislekov, da bi bilo ogroženo samoupravno odločanje, pojavljajo pa se dvomi, če bodo v državni upravi kos vsemu strokovnemu delu.«
Kako bo po novem urejeno financiranje te dejavnosti, za katero je vedno premalo denarja?
»Nova zakonodaja določa, naj bi sredstva skladu zagotavljali predvsem z mestno rento. Tu gre za prispevek za uporabo mestnega zemljišča. V bistvu naj bi tisti, ki mestno zemljišče že imajo, zagotavljali sredstva za nadaljnje urejanje zemljišč. Drugi del sredstev bo pritekal iz prispevkov tistih, ki zemljišča pridobivajo. Prispevek iz čistega osebnega dohodka, ki je doslej predstavljal pomemben vir sredstev, pa v reorganizaciji še ni povsem dorečen. Ne vemo še, če bo sklad lahko vodil sporazumevanje z združenim delom glede plačevanja prispevka. Nedvomno pa je, da za urejanje zemljišč v občini potrebujemo tolikšna sredstva, kakršna smo planirali.«
Ivan Hrovatič: »So opravila, katerih reševanje zahteva veliko več kot uradniški odnos.«
Občana zanima predvsem, če bo ta novost zanj dobra ali slaba, za organizacijsko obliko pa mu ni posebno mar. Kako bi to na kratko pojasnili?
»Dobro bo, če bodo službe, zadolžene za strokovno delo, svoj posel pravočasno in vestno opravljale. Nisem pa prepričan, da bodo občinske uprave (nasploh, ne le novomeška!) zaradi svoje uradniške naravnanosti delu kos s potrebno- zavzetostjo. Samo pridobivanje zemlje gotovo sodi v delokrog državne uprave, za občana pa je pri tem pomembna hitrost dela in urejanje vrste drobnjarij, posebno pri premoženskih in odškodninskih zadevah. Urejanje takih, življenjskih vprašanj strank pa ni več zgolj navadno uradovanje. Se tega zavedamo?«
R. BAČER
n
M
Kolikor bolj draginja trka na žepe občanov, toliko bolj raste zanimanje, kakšni so osebni dohodki zaposlenih v občinskih pisarnah in funkcionarjev? Na to vprašanje smo dobili podatke pri Jožetu Suhadolniku, predsedniku novomeškega izvršnega sveta.
»Trdim, da osebni dohodki občinskih funkcionarjev še daleč niso pretirani, saj imamo v občini Veliko tozdov, katerih vodilni imajo za manj odgovorna dela in naloge večje zaslužke. V prvi polovici letošnjega leta je bil poprečen zaslužek v naši občinski upravi 42.709 dinarjev. Od julija dalje bi lahko povečali osebne dohodke za 32 odst. kot v večini slovenskih občin, vendar smo v Novem mestu sklenili: povečanje osebnih dohodkov naj bo tolikšno, kot so porasli zaslužki v gospodarstvu, to pa je za 25 odstotkov.«
• Kolikšna je bila na primer julija po povečanju osebnih dohodkov najvišja in najmanjša »plača« v občinski upravi?
»Najvišji osebni dohodek (70.000 din) je dosegel vodilni delavec, pomočnik direktorja in diplomirani geodet, najnižji pa je znašal okrog 23.000 din. S tako nizkimi zaslužki jih je še nekaj na spisku zaposlenih, večina pa je julija dobita okrog 40.000 din. K tej vsoti je potrebno prišteti samo še minulo delo, ki pa lahko znaša za delavca pred upokojitvijo največ 12 odst.«
• Na spisku občinskih funkcionarjev je 16 ljudi od predsednika občine do podpredsednikov in članov izvršnega sveta, ki pa so hkrati predstojniki upravnih organov in imajo vsi visoko ali višjo strokovno izobrazbo. Kakšni so njihovi osebni dohodki?
»Od julija dalje je naj višji osebni dohodek občinskega funkcionarja 109.410 din, najnižji pa 87.527 din. Tudi k tej vsoti je potrebno prišteti minulo delo. Vsi osebni dohodki so bili izplačani skladno s sprejetimi pravilniki. Ne glede na to, da za funkcionarje določa zaslužke komisija za volitve in imenovanja, pripravljamo poseben pravilnik, ki ga bomo v bližnji prihodnosti predložili v sprejem občinski skupščini. Da ne- bo o zaslužkih nobenih dvomov in govoric. Kdor ne verjame v tako nizke »plače«,zaradi katerih smo že začeli izgubljati kader, lahko preveri naše izplačilne liste. Nikomur jih ne skrivamo!«	R.	B.
JAPONCI NA OBISKU — V okviru izmenjav ljubljanske univerze FSPN in univerze CHUO iz Tokia so na štirinajstdnevni obisk v Slovenijo pripotovali japonski strokovnjaki. V petek so bili gostje novomeške občine. Dopoldan so se z družbenopolitičnimi delavci pogovarjali o organiziranju in delovanju našega skupščinskega sistema in se seznanili z gospodarskim položajem občine, zatem pa so obiskali delovno organizacijo Novoles v Straži in kartuzijo Pleterje. (Foto: J. Pavlin)
NOČ POBRALA KOKOŠI
NOVO MESTO — Neznani storilci so v noči na 14. september vlomili v kokošnjak Novomeščana Bogdana lličina in mu speljali 8 kokoši, njim v družbo pa še enega petelina.
Ni počitka za dom počitka
Na podstrešju metliškega doma počitka gradijo mansarde, v katerih bodo dobili prostore za 37 novih postelj — Vedno več ljudi bi rado v dom_________________________
METLIKA — V metliškem domu počitka jesedaj 160 oskrbovancev, kar je že več, kot je »uradno« prostora, če pa bi imeli še 20 prostih postelj, bi bile naslednji dan že zasedene. »Zanimanje je zelo veliko, vedno več ljudi bi rado prišlo v naš dom tudi iz sosednjih hrvaških krajev,« pravi direktor doma Ivan Škof.
v družbenih dejavnostih metliške občine v prvi polovici letošnjega leta.
A. B.
imajo akcije, si pomagajo z zasebnimi postajami članov. Te postaje so zelo drage, v Jugoslaviji pa jih nc dela nihče.
V metliški občini v radioamaterstvu ni tradicije, kar pomeni, da tudi ni starejših radioamaterjev, ki bi kot mentorji pomagali pri v/goji mladih. V mestu tudi ni primerne industrije, kjer bi delali strokovnjaki, h katerim bi se člani radiokluba lahko zatekli po pomoč. Najbolj pa jih boli. da ne morejo povsem uresničiti največjega poslanstva tovrstnega kluba: da bi se torej bolj posvetili konstruktorstvu, za kar jim zopet primanjkuje ljudi. 1 isto. s čimer si lahko največ pomaga 40 članov radiokluba, med njimi 7 osebnih in 14 klubskih operaterjev, je strokovna pomoč Zveze radioamaterjev Slovenije.
B. M.
Metliški dom se tako rekoč vseskozi otepa s finančnimi težavami, kajti oskrbnine so med najnižjimi v Sloveniji. s podražitvami pa tudi ne sledijo skokovitemu naraščanju cen. Od začetka avgusta veljajo tele. cene oskrbnega dne: popolna oskrba v enoposteljni sobi velja 922 dinarjev na dan, v 2-posteljni 848,50 irr v tri in večposteljni 754.50dinarjev na dan: te cene bodo veljale do oktobra, ko jih bodo povišali za 20 odst.
Ker je precejšen izdatek gretje vode za potrebe kuhinje ter za umivanje in kopanje oskrbovancev — v poletnih mesecih za to porabijo po 1.000 I kurilnega olja na mesec — so sc odločili, da bodo poslej vodo ogrevali s sončno energijo. Prav sedaj nameščajo na streho 60 mJ sončnih kolektorjev. Vsa zadeva bo stala 4.2 milijona dinarjev.
socialni delavec, a nimajo denarja, da bi zaposlili nove ljudi. Povprečni osebni dohodek je v letošnjem prvem
L\ DAVEK LE TRETJINO
0 Zaradi vedno večjega števila prošenj za sprejem v dom so junija začeli na podstrešju novega dela doma urejati mansardne prostore, kjer bodo dobili prostor za 37 novih postelj in ostale potrebne prostore, vseh skupaj bo čez 40. Gradnja bo stala dobrih 32 milijonov dinarjev, za kar je denar zagotovljen, manjka pa okoli 8 milijonov dinarjev, kolikor hi morali imeti za opremo. Gradnja naj bi bila-končana do konca novembra. Naslednja večja naj b i Črn 100 postelj.
naložba naj bi bila gradnja enote doma počitka v Črnomlju, ki naj bi imelaokoli
V domu počitka je zaposlenih 45 ljudi, kar je glede na število oskrbovancev in obseg dela premalo, zlasti jim primanjkuje strežnega osebja in
polletju znašal 35.439 din. in to z dodatkom za nočno in nedeljsko delo, kar je za 5.600 din na mesec manj. kot je znašalo povprečje osebnih dohodkov
METLIKA — Metliška uprava za družbene prihodke je zaključil a odmero davkov in prispevkov. Skupna obremenitev davkov .in prispevkov iz obrtne dejavnosti za lansko leto znaša dobrih 143,8 milijona dinarjev, ta znesek pa je bil odmerjen 244 avtoprevoznikom, 114 obrtnikom proizvodne in storitvene dejavnosti ter 15 gostincem. Od te vsote znaša davek iz obrtne dejavnosti dobrih 49 milijonov dinarjev, obremenitev, ostalo pa so druge obveznosti. Podatki kažejo, da bo 22 metliških obrtnikov plačalo davek od skupnega dohodka občanov, in to v skupnem znesku 1,16 milijona dinarjev. Najvišji znesek davka. ki ga plačajo tisti, ki so v lanskem letu imeli čistega osebnega dohodka nad 740 tisočaki, imajo pa še olajšave za vzdrževane družinske člane, je
171.000	dinarjev. Davek na dohodek odpremoženja za letos —grezaodda-janje stanovanj in poslovnih prostorov v najem — je odmerjen 46 zavezancem v skupnem znesku 421.000 dinarjev.
Novomeška kronika
MESNICA — Te dni je zasebnik v Bršljinu odprl mesnico. Prve stranke pripovedujejo, da je bila vrsta pri posebrph stranskih vratih precej daljša kot pri uradnih. Med kupci s posebnimi pravicami in kosi mesa so prevladovali Žumberčani.
PIVO — Nedavno smo napisali, da so na kandijskih »dnevih piva« natakarji komaj ločili svetlo pivo od temnega. Novomeški udeleženci podobne karlovške prireditve navdušeno razlagajo, da so jim v bratskem mestu postregli s penastimi izdelki več kot dvajsetih pivovarn. Poln vrček si dobil že za60din. Z razliko med novomeško in karlovško ceno sije nekoliko boljši pivec prislužil denar za taksi do Karlovca, in kar je pomembnejše — nazaj.
INKUBATOR — Ena gospa je v minuli številki rekla, da bi neka novomeška tovarna raje kupila inkubator Jaki Šraufcigru kot svojim de> lavkam. Gospa mora zaradi resnice povedati, da ni mislila tovarne Novoteks, ki je človekoljubno akcijo podprla s 50.000 dinarji že 15. julija-Gre za neko drugo novomeško tovarno, ki ima tako kot NoVoteks veliko delavk in se ukvarja z oblačili.
IZUM— Sindikat Dolenjskega lista je iznašel odlično metodo, kako držati delavce na enem mestu. Pašnik na Smuki, na katerem seje v soboto vršila letna sindikalna veselica, je bil ograjen z električnim pastirjem pod napetostjo. Upajmo, da odlične ideje nihče ne bo uporabil v nedružabne namene.
Ena gospa je rekla, da bo sedanji novomeška vlada prišla v zgodovino tudi zaradi dveh zapor, ki ju je odločno uveljavila. Prva je zapora Glavnega ir* ga, druga pa prepoved izplačila poveča' nih osebnih dohodkov občinskim uslužbencem za razvoj. Prvi ukrep ni bil všeč občanom, drugi pa uradnikom, m obratno.
• ••
TV SREČANJA NE BO!
NOVO MESTO — Srečanja »Kraj' med seboj«, v katerem bi se kot prV' pomerili Varaždinčani in Novomeščan' v nedeljo, 22. septembra, na Glavnetn trgu, ne bo. Televizijsko srečanje je odpovedala ljubljanska televizija, ker**
sTV Zagreb inostalo jugoslovanskoT
mrežo niso mogli časovno uskladit1. Obljubljajo, da bo srečanje prihodih leto.
Sprehod po Metliki
METLIŠKE GOSPODINJE,
IN
NE SAMO TE, se večkrat jezijo
na
črnomaljski tozd Žita, ki peče kruh^
vso Belo krajino. Vroča kri je na]l
menjena slabi kakovosti izdelkov
saj
je kruh nemalokrat cmokast in sko‘"
neuporaben. Prodajalci se i7.gov*T
rjajo, da je kriva moka, kupcev pa
t«
sploh ne zanima: za svoj težko Pf
služeni denar zahtevajo dober kru • Kdo vc: ga bodo v bodoče dobil'•
PRI MARSIKATEREM VINOGRADNIKU BO LETOŠNJA trga'^
bolj žalostna, saj skoraj ne bo kajP^ ati, kajti slabo vreme je nared'
birati, kajti slabo vreme je svoje. Sorodniki Belokranjcev bodo kljub temu navalili v ta košef
naše dežele, če ne že po sladko grož > >renjc; tolik?
pa vsaj po krompir, zelje in korel?L, Nikoli ne obišče Bele krajine toj^j
avtomobilistov s prtljažniki na s- » kot prav jeseni. Marsikateri osta ^ starši vidijo svoje otroke le enkra leto, in Se to takrat, ko se p°bl darovi narave.	-.c.
MED ČRNOMLJEM IN ,e TLIKO, a tudi na drugih cestah D
l liku, a tuui na orugin ccsi«» j„ krajine je videti vsak dan ve^? is|(il> kolesarjev, v glavnem osnovnoso.
otrok. Marsikdo ne vc, da gre za
čla"c
ki
letnico obstoja. Odgovorn
črtujejo vrsto dejavnosti ta športnem kot na kultur0 ^aj družbenopolitičnem P°d°1 0tePr'	*
vse se bo dogajalo, bo bralstv^^io
ljubljene rubrike pravočasno
ti
i -	11
metliškega kolesarskega kluba. *'ajj	f
dejaven, da je lepo videti in s )r(I1a	tj
Poleg rokometašic je to edina *P(ajii,	P
disciplina, za katero se ve, da ^	tj
sicer vlada v Metliki na tem p°d	o,
velika revščina.	c	. jlJ-	P:
POSAMEZNE KULTURNE d |£	p,
BITELJSKE SKUPINE so se	p,
prebujati po dvomesečnem P° ej5nj°	^
lenarjenju. Tako so bili P'■■rt soboto v Italiji (blizu Trsta) cla atil:	to
tliške folklorne skupine Ivan Na	|j	p,.
Tam so plesali, peli, vriskal' "? u0rr	rj;
na tamburice. Gostovanju b' 'a jj(i0v	T'
kli: štart v novo sezono, ki J° trtajc'	a
vodja Stanko Križ pogumno na jj^	p,,
DELOVNA ORGANIZA ^ , BETI BO praznovala dru.^ ^aj na;
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
bazen ali prodajalna?
Trgovke v Dolenjkini prodajalni v Luči Staneta Rozmana v Črnomlju 'majo neprestano težave s hladil rukom. Čeprav ga je skušalo popravit. ze nekaj mojstrov, iz hladilnika še vedno teče voda, da pa zaradi mokrih lal ne bi prišlo do padcev, prodajalke neprestano polagajo po tleh suh karton. Tako kot popravljalci hladilnika pa menda tudi one že počasi obupujejo nad puščajočim hladilnikom in razmišljajo, če ne bi namesto proda Jalne odprle kar pokriti bazen... POPRAVILO ALI POČIVALI-E V Črnomlju so končno začeli popravljati cesto Pod smreko — Tako vsaj so upali prebivalci, ki so videli, da so cesto zaprli (sedaj je že lep čas znova odprta), mimoidoči pa povedo, da so zapore delavci verjetno postavili olj zato, da so v miru počivali pod mrekami, kot pa zato, da jih promet '»'oviral pri delu. Kdaj bo cesta, če P oh še zasluži to ime, končno dobila ovo prevleko, Črnomaljci le še ugi-»P3.!0 pa, da kmalu, kajti pešci se lahko sprehajajo po na novo asfalti ranem pločniku.
zobotrebci
med gre za MED — Čebelarji Pravijo, da je letošnja letina medu sla-m da so točili bolj solze kot med. K 1,^ u le pripomogla dolga in huda zi-n| ' 7aradi česar ni bilo pravega mede-J C Pa .ludi čebelje družine so bile v otnejše. Med prodajajo zasebnim ie Pj*?1 P° 500 din kilogram, sicer pa t ,?6exova odkupna cena nižja. LfcSNIKOV NI - V tem času so velik ^ *^ta tud' v ribniški občini na nar, ° °»irali lešnike. Letos jim je ta
naP°r prihranjen.
enerc^0?A NI - V sedanji kur;? nz' negotova preskrba s zmanT> ■>e®a i^idnioane. Drv namreč pre J uJe’ čeprav smo sredi gozdov. n,.,0®? Pa sploh nikjer v Ribnici ne ni,j a/aj0- Občani želijo, da bi orga-m,, 0 Preskrbo s kurjavo kar do-I r,:,r|°Vsko podjetje. ie „	01 PROTI? — Nekateri lovci
ranir,°?r’ da »°do uničevali in odst-ninsk 3 oznake za ribniško pla-če§ Pot »Po poteh štirih brigad«, vjad »»»do planinci vznemirjali di-»odo «!aninci Pa’ Prosijo lovce, naj celo a P111- saj je divjad navajena že ^__^Jdomobilskih cest in naselij.
Ljrobne iz Kočevja 1
L|KRAJEVna SKUPNOST se SE-njih Dr 3 teden Poteka selitčv iz seda-nove na°T°rOV krajevne skupnosti v pravi n ; U z»°ra odposlancev 8, se
dvorano kveCvnjo Poročno in seJno
lok SV3ta Ks naj bi bil tu atraktiven Ur j.;.Zato so predlagali, naj bi v njem je • butik pletenin. Ker pa ni izložb, se e Predlagana zamenjava: sem naj bi preselila cvetličarna, v njene 0j?s*ore pa butik. Dokončno boo tem nki? oddelek za gospodarstvo pri °bM'skupščini.
~- p, .S.CAD DO DEDKA MRAZA vam	* med spomenikom in ka-
bi začno urejati te dni, de[a pa naj Vse	ai'do 1. decembra. Če bo šlo
n°Vol° n?»rt‘»' »° na njej že letošnji dedk et.n' sejem in sejemsko mesto p a Mraza.
raznih AVA Se TRAJA — Zaradi
Podal rPripomb -ie bda do konca *eta
ceste J anavjuvna razprava o ureditvi Lik„,'n Peš poti od Parka herojev do
oftKS8 salona-
"Sn VI.L1 BODO SPOMENIK -U p°»}en'k narodnemu heroju Mi-stojj „3 , u bodo obnovili. Spomenik
rku r,[».en,k narc
stoji	bodo	i___________„K„..
"Uiah!!3. kraJU- kjer je heroj Bračič »■' smrtno zadet.
Cg
rebanjske iveri
N|NB!jLOOl.AR.lEV
NE RECEPTA Ameriški likovniki, naše
Sv)i|! sicer, ki razstavljajo svoja dedcem l0’’ so skupaj z Božidarjem "ih sa„ »»iskali tudi Galerijo likovna , aPloratt„;L L
"a k0n orastnikov v Trebnjem. Ko so y°ljrie nU sPuščaIi v puščico prosto-a ^ani«V'S,pevke — tako so ugotovili
^UltUmiki m(»ririinoripni
en
meddinarieni konvertibilen cent ali
.	-.........a,..............
Pa bi ku,»°lj kot konvertibilna valuta ako bj yrn'k°m prišel prav recept, 'jo. kulturo spravili na zeleno
BO POLOŽNIC/MI — V vsskok ‘°»čini se je zanimanje zate r'jSriilih OVlto povečalo, odkar so pri n Te|Spe' odPrb obnovljeno ig-?'vZeu 'Suokulturna skupnost, ki je JanieJ1ekak§en patronat nad izko-
na1 P" Dnfi8riŠČa' Pa bo zaradi nJc8a Q pitef _ la na boben. Uporabniki bi JPofali plačevati storitve po Hplda, »■ Teh pa v trebanjski občini rJPv'c M , n' dobiti. Celo strokovni to?!1 Sofero. : ki j' prod kratkim na' tJc 0 tel i 'ZP'1 — da ne »' ve^ rl atenm °k°li, kot je ob srečanju •Neaf SP°rtnikov in,- če ve-
ka,8!> mer!,!16' 'a ,0 P°žel samo 8raj°
rt,,, 'grajo z ne more naj"- Tenis Pa Dezal Prav je cela zadeva do-
krTnita-K° RAJANJE
Mi
■renski lovci
V ZAPU-se bodo v
Se ' septembra, spet odrezali.
^Va*najo- Pri
njih so najbolj
?a ys'4r-nja kraJevnH8a prazn.i"
I^J‘0 b°d° priredili streljanje
ll^ri	(zi ti iuiii ju vijmijt j
tUrtj'1 Pikniu8°lobc’ P°,em bo Pravf
.na katerega sn v;jhli«‘ni I ki niso lovci.
V
U
Zastonjsko delo Begrada v Iraku
Predvsem zaradi neplačanega dela v Iraku je imel Begrad ob polletju izgube — ___Na	poslovanje vplivale tudi dolga zima, rizične pogodbe, cene
ČRNOMELJ — Čeprav v Begradu — tozdu črnomaljskega Goka niso letos delali prav nič slabše kot pretekla leta, so ob polletju zabredli v izgube, ki so znašale 18,6 milijona dinarjev. Toliko bolj je izguba presenetila zato, ker je Begrad znan kot dober izvajalec in gospodar.
Lani so v Begradu naredili program ukrepov za letošnje leto.
V vasi okrog Semiča končno telefon
Premajhna centrala
SEMIČ — Kaže, da bodo ljudje v vaseh od Semiča v smeri proti Črnomlju, Črmošnjicam in Rožnemu dolu le dobili telefon. Gre za 200 priključkov, čeprav je interes še večji, a ni možnosti, saj bi morali razširiti telefonsko centralo. Skupna vrednost del je po današnjih cenah 50 milijonov dinarjev, sedaj pa je zbrana polovjca te vsote, od tega sta dve petini sredstev iz. samoprispevka, ostalo so prispevali krajani, in sicer po 100 tisočakov na gospodinjstvo. Poleg tega bodo morali naročniki opraviti še okrog 70 delovnih ur in dati dva drogova. Nekaj denarja bodo še prispevali krajani, ki še niso plačali celotne vsote, računajo pa tudi na pomoč združenega dela. PAP iz. Ljubljane, ki naj bi prevzel delo, obljublja, da bi bilo lahko končano že letos, vendar v semiški krajevni skupnosti dvomijo o tem, saj gre za 35 kilometrov linij, od tega 11 kilometrov zemeljskih. Gotovo pa je, da bodo zveze vzpostavljene v prvi polovici prihodnjega leta.
Končno bo konec oktobra končano tudi telefonsko omrežje v 15 vaseh iz Semiča proti Štrekljevcu, ki ga delajo že tri leta. Težave so imeli z nabavo kablov. Telefon bo dobilo 150 gospodinjstev, 20 priključkov pa Iskra, denar in delo pa so prav tako prispevali sami krajani.
Verjamejo v prihodnost kmetijstva
Repšetovi z Mosta imajo 39 glav živine
MOST — Na sedmih hektarih površin — od tega je le štiri hektare obdelovalne zemlje — Repšetovi z Mosta, gručaste vasice med železniško progo in Mirno, ne bi mogli rediti 30 pitancev, v novem, sodobnem hlevu pa je še 7 krav in 2 bika. Gospodar Franc Repše je kooperant trebanjske kmetijske zadruge, ki je naprednemu kmetu dala v najem blizu 5 ha zemlje, pomagala pa mu je tudi pri posodobitvi kmetije. Seveda ne bi bilo ne novega hleva ne mehanizacije, če ne bi bilo pridnih rok složne šestčlanske družine, ki verjame v prihodnost kmetijstva. 26-ietni sin Franc je zdaj prometnik na železnici, a bo zanesljivo ostal doma.
»Potrebovali bi še trosilec za hlevski gnoj, druga mehanizacija je. Silokombajn imamo v strojni skupnosti, prav tako sejalnico za
JSW
Franc Repše: »Če bi bilo dosti krmil in dostava pravočasna, bi hlev polnil trikratna leto.«
krompir in koruzo. Bilo nas je devet v strojni skupnosti, to pa je bilo le preveč, kajti v Hrastovici in na Mostu so veliki kmetje. Najmanj poldrugi dan je potreboval silokombajn vsak kmet, za zadnjega pa je bila koruza že prestara za silažo. Lani ni bilo dovlj sena, tako da hlev ni bil popolnjen, hektar si-lažne koruze pa je bilo tudi premalo. Zaradi melioracije je letos celo nekaj arov manj. Trikrat letno bi lahko polnil hlev, če bi imel dosti krmil in če bi bila dostava pitancev pravočasna,« pripoveduje Franc Repše. Pridelal je že tudi 30 ton krompirja. Letošnja je bila precej slabša in ne vzbuja zadovoljstva, pa tudi odkupna cena krompirja ni razlog za veselje.
P. PERC
ki pa je bilo slabše, kot so načrtovali. Tako jena primanjkljaj vplivalo nedoseganje planskih cen, kajti lani so morali skleniti zaradi pomanjkanja dela in velike konkurence med gradbeniki poslovno rizične pogodbe, predvsem na Hrvaškem. Temu delu se niso mogli odreči zlasti zato. ker se jim je po 18 letih uspelo znova prebiti v dugoreško občino in po več letih za ozaljsko območje, a tudi doma je dela primanjkovalo. Težave jim je povzročala nesorazmerna rast materialnih stroškov, pa tudi izrabljeni stroji. Investitorji niso mogli sproti pokrivati razlik v ce-
• Povprečni osebni dohodek 290 Begradovih delavcev je v prvi polovici letošnjega leta znašal le dobrih 30 tisočakov, vendar seje v poletnih mesecih precej povečal. Razveseljivo pa je, da so se v tozdu približali idealnemu razmerju med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci, ki je sedaj 2 proti 3 v korist kvalificiranih.
ni, močno pa jim je zagodla dolga in huda zima, saj so v prvem trimesečju imeli 22 tisoč zimskih ur, ko ljudje niso delali, ure pa bodo morali nadomestiti. Poleg tega so porabili.dodatnih j5 tisoč
V ČRNOMLJU ŠTUDENTSKI SERVIS?
ČRNOMELJ — Na črnomaljski občinski konferenci ZSMS razmišljajo o tem, da bi ustanovili študentski servis za obe belokranjski občini, ki bi v j začetku deloval v okviru njihove občinske konference mladine. Opažajo namreč, da se veliko srednješolcev in študentov pa tudi delovnih organizacij in obrtnikov zanima za delo preko študentskega servisa. Mladina se je doslej sezonsko zaposlovala predvsem v Belsadu. in sicer š pomočjo novomeškega študentskega servisa, ker pa je bil ta le posrednik, ni pa opravljal nobene skrbi za študente in dijake, so se odločili za svoj servis.
režijskih ur za čiščenje snega, dodatno zavarovanje materiala.
Gotovo se v Begradu ne bi ubadali z izgubami in delali predsana-cijski program, če bi dobili vsaj plačilo za delo. ki ga je 30 njihovih zidarjev preko SCT od novembra 1983 do maja 1984 opravilo v Iraku. Tako pa denarja, razen za osebne dohodke delavcev, še vedno ni, za pokrivanje stroškov, ki jih je imel Gokov tozd v Iraku, pa je moral najeti izvozni kredit pod neugodnimi pogoji.
Vendar so v Begradu optimisti, saj v planu predvidevajo, da ob koncu leta ne bo več rdečih številk. Julija in avgusta so namreč imeli zelo veliko dela predvsem v domači občini, konec leta pa pričakujejo tudi del plačila za delo v Iraku. Podpisali so tudi precej pogodb za prihodnje leto. vendar še nimajo zasedenih vseh zmogljivosti.
M.BEZEK
PRIHODNJE LETO OBRTNI DOM
ČRNOMELJ — Obnova obrtnega doma v Črnoml ju, torej stavbe, kjer je bil nekdaj Kovinar, dobro napreduje. V obrtnem združenju računajo, da se bodo v stavbo preselili v prvi polovici prihodnjega leta. Poleg obrtnega združenja bosta v njej imeli prostore še Obrtna zadruga Bela krajina in Ljubljanska banka, a tudi kakšna mirna obrt, na primer krojaštvo, urarstvo, optik.
NOVO MLADINSKO VODSTVO
ČRNOMELJ — Na tukajšnji občinski konferenci mladine pripravljajo za prihodnjo sredo konferenco, na kateri bodo opravili nadomestne volitve za predsednika in podpredsednika občinske konference, ker sedanja odhajata na šolanje, ter za nekatere člane predsedstva, ker bodo nekateri prav tako odšli na šolanje ali pa so bili neaktivni. Kandidat za novega predsednika OK ZSMS Črnomelj je Dušan Jankovič iz Rudnika Kanižarica, za podpredsednika pa Jože Kambič izse-miške Iskre.
Splačali bi se le novi stroji
Edini izdelovalec vijakov v črnomaljski ob-__________čini___________
LOKVE PRI ČRNOMLJU — Zanimivo je. da se je v Beli krajini, ki sicer nima tovrstne tradicije, eden od obrtnikov odločil za izdelovanje žebljev in ..vijakov.
Tomo Kuhar
Preden se je namreč Tomo Kuhar iz Lokev leta 1983dokončno vrnil domov z 12-letnega dela v Nemčiji. sejeprivečjihtrgovskih hišah in tovarnah pozanimal, kateri izdelki bi šli najbolje v promet. Potem pa se je odločil za nakup stroja za izdelovanje žebljev, dveh stružnih avtomatov in stiskalnice.
V začetku ni šlo tako, kot so obljubljali, sedaj pa se tržišče zanj vedno bolj odpira. Povpraševanje po žebljih seje sicer nekoliko ustavilo. zato pa ni kos naročilom, predvsem za vijake, ki jih dela edini v črnomaljski občini. Prav zato bi potreboval nove. boljše, hitrejše stroje, kajti te, ki jih ima sedaj, je kupil že rabljene. »A kje naj staknem denar — kar 15 milijonov dinarjev?« sprašuje Kuhar. »Ssta-rimi stroji ni pravega zaslužka, so prepočasni, zatomorajodelatidlje časa, s tem pa se povečajo stroški. Ker pa kupci postavijo cene. ki so konkurenčne, marsikdaj delam z izgubo, srečen, da imam delo. Zares konkurenčen bi bil lahko le z novimi stroji, ki bi v krajšem času naredili veliko več,« pravi.
Tomo ne vidi rešitve iz te zagate. Posojil se mu tudi ne splača jemati, da pa bi se kateri izmed zdomcev odločil za sovlaganje, skoraj ne verjame. »Edina možnost je, da se zaposlim in vzamem popoldansko obrt. Potem bi se mi stari stroji še sp!ačali.«že skoraj obopuje Kuhar.
B. M.
Onesnažen zrak že suši jelko
V Jelenovem žlebu na petih parcelah merijo stopnjo onesnaženosti
RIBNICA — Onesnaženo okolje slabo vpliva tudi na drevje, ki se ponekod že suši. V Sloveniji so začeli zato zdaj z meritvami in opazovanji posameznih delov gozdov^
»Na območju našega tozda Jelenov žleb, ki sodi pod GG Kočevje, je pet takih meritvenih
• Direktor Lapajne je opozoril tudi, da je kultura občanov na zelo nizki ravni, saj večino raznih smeti odpeljejo v gozd in ga tako onesnažujejo. Neka vrtača 400 m nad izvirom Obrha, od koder dobiva vodo vodovod, ki napaja Ribnico, Dolenjo vas in Kočevje, je popolnoma zasuta z razno nesnago, ki jo dež gotovo spira v izvir in pride od tam v pitno vodo. Tako ljudje zastrupljamo sami sebe.
točk oz. parcel. Njihovo območje so že zakoličili in prav zdaj popisujejo stanje parcel, da bodo ob kasnejših meritvah ugotavljali vse
DELAJO ZA IZLET
RIBNICA — Člani kolektiva tozda GG Jelenov žleb Ribnica si že nekaj let zagotavljajo sredstva za kolektivni izlet tako, da opravijo razna dela na območju svojega t ozda, tozd pa nato to delo plača sindikatu, ki je organizator izleta. V teh dneh bo 128 članov tega tozda očistilo in popravilo vse oddaljene ceste, ki sicer niso redno vzdrževane.
VPIS V VIŠJO ŠOLO
TREBNJE — Trebanjski center za izobraževanje in kulturo obvešča vse interesente, da je še možen vpis na L stopnjo študija na višji upravni šoli in na 2. stopnjo šole za organizacijo dela. Na centru bodo nove kandidate vpisovali do 25. tega meseca. V primeru, da ne bo dovolj prijavljenih študentov, v Trebnjem ne bo možen študij na višji upravni šoli in šoli za organizacijo dela.
škodljive ali koristne spremembe,« nam je povedal direktor tega tozda inž. Janez Lapajne.
Dodal je še, da se zaradi onesnaženega zraka suši predvsem jelka in da so zato gozdarji zahtevali od občinske skupščine, naj protestira proti gradnji raznih objektov, ki onesnažujejo zrak, in proti načrtovani gradnji termoelektrarne Plomin II, ki bi močno
vplivala na onesnažitev zraka tudi na območju občin Ribnica in Kočevje.
Gozdove pa ogroža tudi divjad. Zaradi te sta najbolj v nevarnosti drevesni vrsti brest in javor, ki ju lahko gojijo le še na ograjenih površinah na neograjenih pa jima grozi izumrtje. Podobno velja za eskote, macesen in orjaško jelko.
O raku, ki napada kostanj, pa je dejal, daje doslej prizadel predvsem zasebne gozdove, in to na območju Slemen.
J. PRIMC
Dražja tudi smrt
Nov cenik pokopaliških storitev v KS Kočevje
KOČEVJE — Svet krajevne skupnosti Kočevje je na zadnji seji sprejel nov cenik pokopaliških storitev z utemeljitvijo, da so bile doslej te storitve v Kočevju med najecnejšimi v Sloveniji.
Navajamo nekaj cen: izkop jame in zasutje 3.000 din (doslej 2.000), prevoz pokojnika in dostava krste 1.500 din (doslej 1.250), spremstvo za 6 članov 3.000 din (doslej 2.600), najem mrliške vežice 2.000din.(doslej 1.500), pristojbina za,družinski grob za 10 let 3.000 din (doslej 1.400). pristojbina za enojen grob za 10 let 2.000 din (doslej 800) itd.
Velja pa že novi odlok o pokopališkem redu. ne pozna nobenih izjem in ki med drugim določa tudi največje možne mere za spomenike in mere grobnega prostora. Tako lahko temelj za postavitev spominske plošče meri največ 80 cm x 20 cm x 20 cm, plošča pa 50 cm x 60 cm x 5 cm, in to nc glede na to, kako velik je grob. Seveda so natančno določene tudi mere grobnega prostora, ki znašajo za enojen grob 2,50 m x I m, za družinski grobni prostor pa 2,50 m x 2 m. Za otroke do 10. leta starosti zadostujejo polovične mere. Spomenikov, ki so že postavljeni in presegajo te mere, novi odlok ne zadeva in lahko ostanejo, kakršni so.
J. P.
Vabljivi
računalniki
RIBNICA — Poročali s mo že, d a so marca letos na osnovni šoli v Ribnici začeji s poukom računalništva kot neobveznim predmetom. Do konca šolskega leta so izvedli 5 začetnih tečajev po 30 ur in enega nadaljevalnega. ki jih je skupno obiskovalo 170 učencev. Tečaje je vodil a Anica Benčina, pomagala pasta ji mentorjaiz »Ri-ka« Rudi Zajc in Jože Benčina, oba profesorja matematike, pa tudi štu-denjte in dijaki, ki študirajo računalništvo. Tečaji so bili v glavnem v popoldanskih urah in ob prostih sobotah. Stroške zanje je plačal »Riko«.
V istih prostorih deluje tudi novi ribniški Mikroračunalniški klub, kije spomladi izvedel začet ni in nadaljevalni tečaj računalništva. Člani imajo en dan v tednu rezerviran za izmenjavo programov in za posamezno delo na računalnikih. Konec tega meseca bodo izdelali in sprejeli program za delo kluba v novem šolskem letu.
J. P
ARKO RAZSTAVLJA V DOBREPOLJU
DOBREPOLJE — Jutri, v petek 20. septembra, bodo ob 16. uri v prostorih osnovne šole »L slovenske partizanske udarne brigade Toneta Tomšiča« v Dobrepolju odprli razstavo del kočevskega slikarja-amaterja Janeza Arka. Na otvoritvi bo bral svoje pesmi kočevski delavski pesnik Nebojša Ignjatovič. Razstava bo odprta do 30. septembra.
Slikar Janez Arko, rojen leta 1952. je član likovne skupine, ki dela v okviru D K UD Svoboda Kočevje. Doslej je imel že 10 samostojnih razstav — dobrepoljska bo enajsta — razen tega pa je sodeloval še na 16 skupinskih razstavah.
»
Prihodnost je v naših rokah«
Tesnila Trebnje iz Velike Loke praznujejo deseto obletnico delovanja
VELIKA LOKA — »Naša prihodnost je v naših lastnih rokah. Krojili jo bomo / znanjem, prizadevnostjo in prodornostjo. In prav teh vrlin, kijih marsikje drugod pogrešajo, imamo v našem mladem kolektivu še veliko na voljo. Zato menim, da naših deset let, ki so bila nadvse uspešna, ne pomeni samo dober začetek, ampak trden temelj za prihodnost,« je dejal Anton Hočevar, direktor Tesnil iz Velike Loke ob 10. obletnici obstoja tovarne.
»Ko je začel Donit tu graditi tovarno tesnil, nismo imeli ne znanja, ne orodja, ne delavcev. Učiti smo se hodili v Medvode in se kmalu postavili na noge. Medtem ko smo najprej prodajali samo na domačem trgu, in še to dokaj siromašen izbor izdelkov, se lahko zdaj pohvalimo 7 izvozom v vrsto evropjkih držav. Zdaj izvozimo že 35 odst. izdelkov, kar nam prinese okoli tri milijone dolarjev deviznega prihodka na leto. Tak ritem izvoza pa nameravamo vzdržati še naprej. V teh desetih letih smo povečali število zaposlenih za trikrat, kar je za vse prej kot razvito trebanjsko občino še kako pomembno. Za trikrat smo seveda povečali tudi proizvodnjo. Brez skromnosti lahko povem, da veliko vlagamo v znanje. Tu ne mislim samo na 30
štipendij, ki jih podelimo vsako leto. ampak tudi na naše sodelovanje s strojno fakulteto, obiske podobnih to-
Anton Hočevar
varn v Nemčiji ter sejmov. Da smo s poslovnimi odločitvami na pravi poti, da nam dobro sledi tudi naših 50 tehnikov in inženirjev, govori tudi dejstvo, da se uspešno uveljavljamo kot izdelovalci industrijskih tesnil. Odkar so možnosti za uvoz opreme manjše, so se mnogi domači porabniki obrnili na nas. Uvajamo, oziroma že uporabljamo za jugoslovanski trg nove materiale, teflon, elastometale, armite. posebne pločevine in podobno. In kar je pri vsej stvari najpomembnejše. mi se prilagajamo trgu in potrebam tovarn. Prepričani smo, da moramo slediti razvoju v svetu in še več vlagati v raziskave. Brez. dobrega delavca v proizvodnji, ki mora uresničiti ideje inženirjev in tehnikov, ne moremo nič, mi pa že imamo domačega dolenjskega delavca, ki dosega evropsko kakovost,« je poudaril ob desetletnici Tesnil direktor Hočevar in se mimogrede pohvalil tudi s podatkom, da Tesnila .pridelajo kar polovico vse akumulacije v občini.
J. S.
DOLENJSKI LIST
ij IZ NKŠIH OBČIN
LJ	___ _____
IZ NKŠIH OBČIN
Šestnajst vasi je trdno povezanih
Meje krajevnih skupnosti jih ne motijo
MOKRICE — Tukajšnje turistično društvo združuje 16 vasi i/ dveh krajevnih skupnosti. Predsednica Ivanka Klemenčič meni. da bi bili razdeljeni na dvoje zagotovo manj uspešni. Tako pa se_vsi zaženejo na delo in imajo res kaj pokazati. Radi pomagajo pri urejanju okolja. Do zdaj so zasadili hrib pod prosvetnim domom na Dolini in z okrasnim grmičjem obdali igrišče v Novi vasi. Središče Velike Doline in Jesenic so polepšali s cvetjem v koritih. Postavili so tudi klopi na avtobusni postaji in pred trgovino v Jesenicah, zdaj pa nameravajo urediti pokrito postajališče pri ribniku pod Mokricami.
Ena najuspešnejših akcij je bila pred nedavnim kulinarična razstava, ki jo je društvo priredilo za prvi dolinski krajevni praznik. Gospodinje so se odzvale iz vseh šestnajstih vasi in prikazale vrsto izvirnih jedi in jedilnikov. Marsikje so na primer že pozabili, kaj vse so včasih jedli nit kolinah, h katerim jesodil nazadnjetudi pečgn puran. Vnaprej bodo ženske v vsaki vasi poskušale obnoviti kak star običaj z jedilniki ob delovnih in prazničnih priložnostih, da bo za njihove posebnosti zvedelo čimveč obiskovalcev tega turistično zanimivega, a malo znanega območja.
ZAKLONIŠČE ČEZ MOST?
SEVNICA — Davkarji si vsekakor niso pridobili priljubljenosti z zadnjimi položnicami prispevka za mestno zemljišče. Ob odločbi sta namreč kar dve akontaciji: tretja in četrta. Zasebni lastniki hišscjezijo, v Boštanju še prav posebno, saj v kraju ni nobenega zaklonišča. V Sevnici tudi ni dovolj znano, kje so. Bofcanjčani, pa se tja. čez savski most. v sili verjetno tudi ne bodo imeli časa umakniti. Tudi drugod je mnogo prigovorov zaradi neživljenjskosti odloka za pobiranje tega denarja. Nekaj bi morali o tem reči delegati na jesenskih sejah.
UGOTOVITVE DELOVNE SKUPINE
SEVNIlCA — Za minuli torek je bila sklicana seja občinskega komiteja ZK. Vnaprej je bilo posredovano poročilo o obisku delovne skupine v vrsti kolektivov v občini. Opozorjeno je tudi na zaostanke v delu strokovnih planskih služb, zlasti pa samoupravnih in delegatskih aktivnostih o. teh vprašanjih. Pripravljeno je bilo tudi poročilo o idejnopolitičnem usposabljanju v minulem obdobju, kakor je potekalo v posavskem študijsken središču.
BLANŠKI RUDNIK NA BOBEN?
SEVNICA — Minil je avgust in s tem rok. ko bi se morali ustanovitelji in upniki Rudnika blanške-ga rudnika nekovin v ustanavljanju odločiti, kaj s tem "nedonošenčkom«. Izvršni svet je namreč predtem mehil. da ne kaže nadaljevati s proizvodnjo, če sc povečuje izguba. O njegovi usodi —gradivo ni bilo posredovano vnaprej — bodo ponovno govorili na seji občinskega izvršnega sveta jutri.
d
Zvestoba Lisci
Marjanka Strgar vesela igrišča
LISCA — »Do 20. septembra je pri nas vse polno. Od začetka septembra gostimo tudi skupino Nemcev. Sicer pa pri nas prednjačijo športniki, tudi s Hrvaškega. ki se pripravljajo za tekmovanja. Ob 30-letnici sevniške Konfekcije Lisca pa pričakujemo na proslavi 14. septembra kar okoli 3.000 gostov.« pravi vodja Tončkovega doma na priljubljeni izletniški točki Lisci Marjanka Strgar.
Hlevi za izvoz ostali doma
V Trimovem tozdu v Dobovi opuščajo jeklene konstrukcije, ker ni zaslužka
Marjanka Strgar: 27 let zapisana Lisci
Vesela je, kadar je na Lisci živahno, čeprav to pomeni, da mora še bolj zavihati rokave. Tudi v kuhinji, ali pa predvsem tam, kajti mnogo gostov Tončkovega doma se vrača tudi zaradi Marjankinih dobrot, domače in obilne hrane.
Na Lisci je, odkar so delavci Lisce — tozda Blagovni promet Sevnica sklenili, da bodo zgradili igrišče za rokomet, obdojko, košarko in tenis, zdaj še več priložnosti za aktiven oddih. Planinci so imeli pred leti veliko pomislekov zoper dobrih 10 arov asfaltne preproge pod Tončkovim domom. Vse kaže, da novo igrišče ni zasekalo vidnejše rane. Rusko kegljišče, balinišče, savna, solarij in igrišče zaokrožujejo gostinsko-turistično ponudbo rekreacijsko-turističnega centra (RTC) Lisca, ki pozimi z dvema vlečnicama in lepimi smučišči poskrbi, da obiskovalcem ni nikoli dolgčas. Tudi zato je ponavadi 70 postelj polnih.
P. P.
DOBOVA — Kako naprej, se sprašujejo v Trimovem tozdu Jeklene konstrukcije. Ne skrbi jih le 36-milijonska izguba, ampak usmeritev za prihodnje obdobje. Trenutno še predelujejo jeklo, vendar pri tem zanje ni kruha. Tudi oni nameravajo preiti na izdelovanje sendvič plošč za gradnjo hiš. Trimo ni povezan z Železarnami, zato ga konkurenti v.lugoslaviji izrivajo. Cene izdelkov črne metalurgije so v Sloveniji za 80 odst. višje kot v tujini, zato delovna organizacija vzdrži zunaj predvsem zaradi cenejših delovnih moči.
Dobovški tozd so doletele največje težave v letih 1982/1983. La-
• V tozdu čutijo, da so odrinjeni, da se razvojne službe ne zanimajo dovolj za njihov jutri. Res je, da jeklo opuščajo, ker v njem ne vidijo zagotovila za obstoj. Prehajajo na izdelovanje sendvič plošč za gradnjo hiš, po katerih je na jugoslovanskem tržišču veliko povpraševanje. Kako dolgo jih bo to reševalo, ne vedo. Nihče jim ne ve povedati. Razumljivo, saj imajo zelo šibko kadrovsko zasedbo, zato si sami ne morejo privoščiti službe za razvoj. Opogumile bi jih predvsem dolgoročne usmeritve.
tnih 6 tisoč ton seje naslednje leto skrčil na 3 tisoč ton. Ni še dolgo, kar so imeli v tozdu v enem mesecu le 20 delovnih nalogov za 4 tone izdelkov, a njihova normalna mesečna proizvodnja je 120 ton.
V trebanjskem Trimu imajo trenutno dva programa: izdelovanje
S PROSTOVOLJNIM DELOM DO LOVSKEGA DOMA
ni so z Emona Inženiringom sklenili pogodbo za 30 hlevov v Tunisu, izvozili so jih pa samo šest. Preostalo konstrukcijo imajo na zalogi. Kljub enoletnim zahtevam se ni medtem nič spremenilo, ker kupec ni zagotovil plačila za izvozne izdelke.
Obseg proizvodnje se je vidno manjšal od 1981 dalje. Od takra-
VELIKA DOLINA — V nedeljo so nad Koritnim odprli nov lovski dom, ki je trenutno eden najlepših v občine Članj lovske družine Mokrice so ga zgradili na kraju, do koder je lahko pripeljal edinole traktor, zadnjih sto metrov pa so morali ves material znositi na hrbtih. Medtem so uredili tudi pot. tako da zdaj tudi avtomobili lahko pripeljajo bliže, čeprav še ne do doma. Novi dom je vreden 15 milijonov dinarjev, vse breme gradnje pa je nosilo 23 članov družine, ki so opravili na stotine delovnih ur.
NIKOLI NI PREPOZNO — Na sliki so posavski udeleženci republiškega traktorskega tekmovanja po podelitvi priznanj in odličij za doseženo ekipno in posamezno uvrstitev, ki je bila minuli četrtek v Brežicah. Vodja ekipe Stanko Cerjak je dejal, da so uspehi ne le posledica znanja, ampak tudi enotnosti, ki je ekipo trdno povezala že pred odhodom na tekmovanje.
Papirničarji presegli načrte
V avgustu so se izkazali v tozdu Papirkonfekcija in tozdu Papir
KRŠKO — V letošnjih osmih mesecih so v krški tovarni Djuro Salaj dosegli dobre rezultate, posebno uspešno so gospodarili v avgustu v tozdu Papir. V prejšnjem mesecu so izdelali kar 11.777 ton papirja in tako so v tozdu Papir osemmesečni plan uresničili stoodstotno, avgustovskega pa za odstotek presegli.
V temeljni organizaciji Celuloza so avgusta izdelali 10.515 ton
• Boljše izvozne dosežke od avgustovske proizvodnje si obetajo papirničarji, saj so za izvoz predvideli 2.594 ton izdelkov, kar pomeni, da bo osemmesečna realizacija kar Ill-odstotna, medtem ko naj bi z izvozom 1.646 ton celuloze dosegli le 84-odstotno osemmesečno uresničitev izvoznih načrtov.
in 1.226 ton embalaže (81 odst.). Skupna realizacija plana v Tesu je 74-odstotna.
Skupna avgustovska proizvodnja celotne delovne organizacije
znaša Ji.zoh ion izdelkov, iako so v tovarni »Djuro Salaj« mesečni načrt uresničili 97-odstotkov, osemmesečnega pa 96-odstotno.
Najuspešneje pa so poslovali v temeljni organizaciji Papirkonfekcija, kjer so avgusta naredili za 863 ton izdelkov, to je za 5 odst. nad mesečnim in za 3 odst. nad osemmesečnim načrtom. P. P.
Velik praznik in spodbuda
35 let samoupravljanja v tovarni Djuro Salaj Krško — ___________Med	prvimi	v	državi	in	republiki
celuloze in tako 95-odstotno uresničili mesečni načrt, osemmesečnega pa 97-odstotno. V tozdu Tovarna embalaže Senovo v Brestanici so v avgustu izdelali 412 ton valovite lepenke (60 odst. plana)
KRŠKO — 9. septembra letos je minilo 35 let, odkar je predstavnik delavcev Jože Kolšek simbolično prevzel ključ tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem in s tem so ponazorili predajo tovarne delavcem.
Krška tovarna je bila med prvimi 215 podjetji v Jugoslaviji oz. 47 v
Inplet plete še lepe načrte
Podpora Izvršnega sveta dogovarjanju med sovlagatelji — Stillesove težave
SEVNICA — Prva jesenska seja občinskega izvršnega sveta je bila uvodoma posvečena pregledu polletnegt gospodarjenja.
Na sejo so povabili predstavnike Inpleta, da bi povedali, kakšno pomoč potrebujejo pri končnem konstituiranju delovne orgaizacije in v odnosih s sovlagatelji.
Izvršni svet je bil namreč ob obisku delovne skupine ZK grajan, ker se v te zadeve ni aktivneje vključeval. Skupni zaključek je sedaj, da pri občinski skupščini obudijo de|o komisije za uresničevanje zakona o združenem delu. Izvršni svet bo, če bo to potrebno, dal pobudo za stike z. morebitnimi novimi sovlagatelji za nove načrte tega mlade-
ga kolektiva.
In kakšni sp? V novi tovarni menijo, da bo treba v bodoče preiti tudi na tiskanje in kosmatenje pletenin. Sedanje proizvodne dvorane So grajene tako, da prostorov ne bi bilo težko širiti, zgraditi pa bi bilo treba dvoje novih. Poglavitni naložbeni zalogaj bi bila uvožena oprema, govor je o šestih milijonih zahodnonemških mark. Skratka, sile bi bilo treba družiti, da bi iz sedanjih sodobnih strojev iztisnili kar največ, dokler ne zastarijo.
Precej razprave so posvetili
težavam v Stillesu. Delavcem dajejo priznanje za izvozne napore. Tržne razmere mizarjem res niso v prid. Tovarna mora surovine svojim kupcem poravnati v 15 dneh. Trgovci terjajo za prodajo pohištva že povsem nerazumne ugodnosti. Če ne postavijo kar 90-dnevnega plačilnega roka, tgrjajo prodajo v komisiji, fakturo dostavijo v 60 dneh... Izvršni svet se zavzema, da bi povabili v Sevnico na razgovor generalnega direktorja sozda Slovenijales, čigar član je tudi Stilles.
A.ŽELEZNIK
Sloveniji, kjer so pričeli graditi temelje delavskemu samoupravljanju. Poskusni delavski svet so izvolili že 18. januarja 1950, četrti v naši republiki. Njegov predsednik Tone Molan se spominja, da je bil to za vse velik praznik. Vsi so bili navdušeni, koso zvedeli, da bodo meti prvimi podjetji z delavskimi sveti. Vsi izvoljeni so odgovorno dolžnost sprejeli sila resno.
Po sprejetju zakona so krški papirničarji tudi uradno izvolili prvi delavski svet in upravni odbor. Na prvi seji, delavskega sveta so 7. septembra izvolili za predsednika Milana Zgombo in za predsednika upravnega odbora Jožeta Kolška.
Na vse zaposlene so imeli začetki samoupravljanja izjemen deloven in moralen vpliv. Mnogi dotlej nerešeni problemi so bili naglo odpravljeni.
P. P.
KAR 24 FUNCTJ
SEVNICA — Danes popoldne se bodo sestali delegati občinske konference SZDL, kjer bodo ocenili priprave na volitve v prihodnjem letu. Aktivnosti so v občini namreč preveč zastale. Med drugim je treba v občini evidentirati ljudi kar za 24 funkcij, od predsednika občinske skupščine do predsednikov zborov v sisih.
skeletov in obleke za bivalne objekte. V Dobovi so zaplavali v izgubo, ker so do zdaj delali samo jeklene skelete. Toda tu ni čistih računov. Skupni prihodek združujejo na gradbišču, zato težko uveljavijo dohodnovne odnose. V Dobovi menijo, da tudi cene ne morejo biti prava osnova za delitev, ker je ponudba bolj odraz poslovne politike.
J. TEPPEY
Zlato in srebro traktoristom iz Posavja
Naknadna podelitev priznanj zaradi napačne razglasitve
BREŽICE — Zaradi računske pomote so bili posavski tekmovalci na republiškem tekmovanju traktoristov v Lovrencu na Dravskem polju ob razglasitvi rezultatov prikrajšani za vesele trenutke, saj jih niti ekipno niti posamezno niso uvrstili na prava mesta. Napako so popravili minuli teden, ko sta jim predstavnika organizacijskega odbora v Brežicah izročila odličja in priznanja.
Zlato odličje in 10 tisočakov nagrade je dobil Ivan Curhalek za prvo mesto med orači z dvobrazdnim plugom, ekipa pa srebrno za doseženo drugo mesto. Ekipa mladih zadružnikov je bila tretja, Zdenka Pribožič pa je bila prva v oranju in druga v skupnem seštevku.
Za Posavce je bil to velik uspeh, največji, odkar tekmujejo. Zares škoda, da se svojih letošnjih zmag niso mogli veseliti takrat, kojeobčinstvo pozdravljalo najbolje uvrščene tekmovalce.
J. T.
Stiska prizadetih
Kdaj novi prostori?
SEVNICA — S prvim jesenskim dnem je spet živahno v kletnih prostorih doma upokojencev, kjer se še stiskajo delavnice pod posebnimi pogoji, v katerih delajo duševno prizadeti.
Novi vodja je Vlasta Moškono-va, surdopedagoginja in logopedinja, ki je prej delala na osnovni šoli Ane Gale.'»Resda bi po normativih potrebovali vsaj trikrat večje prostore, kot je sedanjih 35 za vse dejavnosti 12 varovancev. Analiza centra za socialno delo navaja še več ljudi, ki bi jih morali vključiti,« pravi Moškonova.
• Občinska stavba, kamor se nameravajo preseliti službe samoupravnih interesnih skupnosti — vi naj bi dobili prostore v bloku nad pošto — že ima novo streho. Kdaj se boste selili?
»Ne moremo sc preseliti kar tako. Prostore bi bilo treba za naše potrebe tudi preurediti. Kdaj bo to, ne vem, vsekakor pa od tega ne nameravamo odstopiti. Imamo varovanca na invalidskem vozičku; tu imamo na voljo dvigalo, tam pa so stopnice.«
• Kako se ta utesnjenost kaže pri delu?
»Pravzaprav je težko delati kaj drugega kot to, po čemer smo zna-
Vlasta Moškon
ni, razne zidne dekorativne obešanke. V skladišču, pravzaprav zaklonišču, so še vedno zložene ročne statve. Če bi jih uporabljali, bi bili to zanimivi novi izdelki z. trg. Delamo pač, kakor se znajdemo. Ravno tako imamo sedem šivalnih strojev jz Lisce, kijih zaradi prostorske stiske ne moremo uporabljati.«
• So z nabavo materiala težave?
»Pravkar pišem prošnje na razne naslove. Iščemo tudi oblike kooperacije, kjer se mora človek enostavno posluževati osebnih zvez. Žal je material. sisal, juta in podobno vse dražje. Ob siceršnji draginji se kupci odrekajo v prvi vrsti našim likovnim izdelkom, zato iščem širši izbor naših izdelkov.«
A. Ž.
Novo v Brežicah
PO SLOVENIJI JE CENEJE -Avtobusni potniki opažajo, da si po slovenski deželi za manj denarja lahko privoščijo več muzike kot po hrvaški. Za vožnjo od Brežic do Ljubljane plačajo za 113 km razdalje 320 dinarjev, od Brežic do Zagreba pa za 35 km 230 dinarjev. Nekoliko manj so zadovoljni prevozniki, saj slovenskit bencin ni nič cenejši od hrvaškega. Taka je pač različnost v enotnosti.
KORUZA JE ZDAJ VARNA -Divji prašiči je v brežiški občini precej uničijo, zato je med kmeti zelo malo ljubiteljev divjadi. Dokler je bila koruza še mlečna, so je prašiči samo v Globočicah požrli in uničili 5260 betov. Lastniki bodo sicer dobili odškodnino, toda jeza sejim zaradi te; ga ni polegla. Zadovoljni so le tisti, ki jim je hitro dozorevanje koruze preg; nalo skrbi. Prašičev ne mika več, saj si ta čas tešijo lakoto z želodom in prvi* kostanjem.
NAVZDOL BREZ ZAVOR -Ljudje si z. obrati v kmečkem okolju ne morejo veliko pomagati. Prvotno pa-vdušenje pojema, saj ni razvoja, pešču« ca zaposlenih pa tudi bolj,ali manj životari. Nobene prihodnosti si ne obetajo, saj na primer niti v Iskri — Elj na Bizeljskem niti v Šeširu v Stari vasi nimajo programov, ob katerih bi se okrepila . tudi gospodarska moč krajevne skupnosti. Sicer pa tudi tat* kjer programe imajo, na primer v Opekarni, ti še kar naprej ležijo v predalih matične organizacije. Mačehovstvoje trdoživ pojav, ki mu majhni zlepa ne morejo do živega.
RADI BI IMELI PRVAKE, A JlM NE BI NIČ DALI — V občini so odli' čni traktoristi, toda do parcel za trening. zelo težko pridejo. Edino v Cerkljah na posestvu so jim omogočili, da i so preizkušali svoje znanje. Upajo, da j jim bo dobra uvrstitev prinesla malo več simpatij, saj za delo na zemlji n£ morejo vaditi na mesecu.
11 BR€ŽIŠKE^
POK0DNI§NIC€^e
V času od 6. do 13. septembra sp v brežiški porodnišnici rodile: Željk3 Kovačič iz Podvrha — Ivana, Emilij3 Abram iz Sp. Starega grada —Tinoia Nino, Marjana Cvetkovič iz Ključa Tonija, Fanika Koletič iz Vrhovčak3 — Marka, Mirjana Ljubič iz Brežic-' Ano. Danica Blatnik z Gor. Orel *' Roberta, Jolanda Žitnik iz Orešja -J" Andreja, Metka Škofljanc iz Vel-Malenc — Sebastijana, Ivanka Žišek* Senovega — Andrejo, Mirjana-To* iz. Javorja — Tajano, Irena Bogovčič iz Laz. — Aleša, Darinka Cizi lZ Šentlenarta — Dejana, Dušica M»' rjanovič iz Pristave pri Mestinju " Sanjo, Štefka Štrok s Senovega — De" nisa in Branka Milenkovič iz Brežic-" Filipa. Čestitamo!
Klike novice
REKLAMA — Vodilnemu dirkač3 letošnjega državnega prvenstva speedwayu za ^posameznike Kres . Omerzelu so številni vrgli v brk očitek-glej ga, zaslužkarja, saj s prodajo m3' jic po 1.300 din lepo .potegne'! Za,r' kljivci in nevoščljivci so Omerze1 kazali prav to kroniko, kjer so zap1^ li. da si morajo naši speedwayisli sam delati reklamo. Tudi majice, ki jih/ Omerzel kupil v Beti, in lik najavvi' podpis precej stanejo in so predvse? za reklamo. Seveda pa najverjetnej državni prvak 1985 ne bo z. rekla13 zase delal še čisto izgubo. Sicer P3 5 tudi tele vrstice zjjolj — reklama— y
NOV »OBVEŠČEVALEC« Celulozi se je prejšnji novinar " zadolžen za obveščanje povzpel pomembnejši stolček, zamenjal p33, je Niko Keše, ki je doslej okoli štiri1 ^ pridno dela pri občinskem “e gatskem glasilu.
DAVKARIJA — Stavbo, kjer j občinska uprava za družbene Pr'^ ke, so temeljito in lepo obnovili Jel3
o:_tj.:______  •	 ii»H	D
Pionirja. Zdaj ponuja pogled ‘č celoten kompleks občinskih stavbp_„
jaznejšo podobo. Gotovo se za fasado skriva tudi kakšna prij: vsebina«...
lep1’
Sevniški paberki
PROSTOR ZA TOVORNJAK^ Vozniki puščajo svoje kovinske
kjerkoli: med bloki, na
avtobus3^ 5e iiif
m
postajališču, pred banko ... . ..,|M
Doslej se jih ni dalo preganjati.
  _____________________
ni bilo mogoče pokazati primer n ^ parkirišča. Krajevna skupnost s .jj,
11 rolil m rsr/set/vr -»o In m Čmontl V
urejuje prostor za to v Šmarju,v ni novega mostu čez Sevnično.
PONOVNA DRAŽBA — lada občinske konference SZDL
i Pr3!;
denar, danes ob 14. uri bo Prl.’V|if
stari Sevnici ponovna dražba. I3[(1j.
na cena je sedaj pol nižja od PrV,eIi$' tako da bo revica slednjič morda šla kupca.
VSA STANOVANJA ZASj^,vi NA — Na javni razpravi o zantji<l Šmarja je bilo izrečenih anj* pripomb občanov, češ da star) še v sedanjih blokih niso vsa zas . yr Omenjeno je bilo celo, da .K Vo te"1
h
fc
je
d;
rj;
h)
tki
je
'lil
dr.
tačo praznih šest stanovanj- ;sk
_____________x..i:	ri,nnVJI'
smo povprašali tajnika stanov	■
in komunalne skupnosti	p,
Androjno. Zatrjuje, da so bila1 stanovanja že zdavnaj prodana, j„. tako je že vseljen novi blok v s
Ja,
De|
'i,|
;po
tura
n
bra-
anje
Vladimir Bajc (1935 - 1985)
Ura njegovega življenja je nenadoma povesila uteži in se ustavila. Dokončno, za vedno. Šele v najtišji tišini, s katero se obda smrt, smo se zavedeli, da Vladimira Bajca, tistega dobrega človeka, ki smo ga tolikokrat srečevali na svojih zasebnih ali službenih poteh, ni več. Da se bo to naše življenje poslej brez njega podilo okrog in nas brez njegovega dobrodušnega, pa zdaj resnega zdaj humorno ironičnega glasu speljevalo v svoje struge.
Le ■'malo več kot petdeset let so mu namenile parke, toliko, da seje še utegnil pogladiti po svoji abrahamski bradi. Vse-
kakor mu je bila »dolgost življenja« prekratka, da bi uresničil, kar je načrtoval in snoval. In snoval je nenehno in ves vesel hitel pripovedovati, če se fpu je kaj posrečilo tako, kakor je hotel. Povedati pa je •mel vedno kaj, saj je deloval na toliko področjih kot le
ntalokdo.
Po poklicu pravnik si je v glavnem služil kruh na delovnih mestih, ki so zahtevala Pravniško znanje. Začel je v Ljubljani, kjer se je rodil, si “ve leti nabiral izkušnje kot novinar na televiziji, po prese-htvi v Novo mesto pa so se njegove delovne postaje kar vrstile; bil je sodnik na rednem sodišču, vodja sodišča zd-
ruženega dela pa v pravnih službah v Krki, Labodu in nazadnje v Novolesu. A že iz tega kratkega opisa je videti, da je bil Vlado, kakor smo ga klicali, nemiren, nepotešen, nekako bohemski duh. Tisti, ki smo ga bolje poznali, smo vedeli, zakaj je bil tak, od kod je izhajalo to pogostno menjavanje okolij.
Vse to je bilo v Vladu, nekako že prirojeno in lastno tistemu, kar je on zares bil, bil pa je ustvarjalec. Po notranjem klicu pesnik, humorist, satirik, gledališki in glasbeni človek je iskal potrditev predvsem na teh področjih delovanja. Bil je član literarne skupine, ki je pod okriljem novomeške ZKO nastopila na mnogih literarnih večerih doma, pod okriljem Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici pa tudi na Hrvaškem in onkraj Karavank. Kot človek z močno literarno žilico se je takoj vključil v novo osnovani literarni klub Dragotina Ketteja in bil nekaj časa njegov predsednik. Precej je tudi objavil, največ v Dolenjskih razgledih, kjer je bil dolgo stalni sodelavec.
Kot gledališki človek je bil več let duša gledališke skupine pri kulturnem društvu Dušana Jereba, pisal gledališke tekste in dvoje svojih iger tudi uprizoril. Pod njegovim režijskim vodstvom so se Novo-meščani prebili med najboljše amaterske gledališčnike v Sloveniji.
V Novolesu je prebudil zanimanje za kulturno življenje, odkril talente za pisanje in slikanje ter pripravljal javne nastope zanje. In še. bi lahko naštevali.
, Vlado je zapustil veliko posejanega, še več pa zoranega polja in nas, ki ostajamo, zavezal, da nadaljujemo od tam, do koder je on prišel. Že zavoljo tega spomin nanj ne bo mogel in ne smel zbledeti.
I. ZORAN
Prvič povsod enoizmenski pouk
Tri novomeške osnovne šole so se popoldanskemu pouku izognile tako, da njihovi oddelki gostujejo pod tujo streho, ena pa z manjšim prizidkom — Kaže, da so take možnosti izčrpane in da stisko lahko reši le novogradnja
NOVO MESTO — Če ne upoštevamo šmihelske osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in z oddelki za delovno usposabljanje, je ta čas v novomeški občini na vseh štirinajstih osemlatkah in podružnicah, kjer te pač so, nekaj nad 7.000 učencev. Statistika bi lahko takoj izračunala, da pride na eno šolo povprečno 500 otrok, in če bi bilo to res, bi bilo doseženo skoraj idealno število, šolam pa se ne bi bilo ubadati s težavami, s kakršnimi se morajo. Ker pa je dejansko čisto drugače, tudi tako, daje na posameznih šolah tisoč pa tudi več učencev, so problemi še kako hudi. Najhujši nastajajo zaradi prostorske stiske, ki je med drugim izsilila pouk v dveh izmenah, da o drugih ovirah pri izvajanju dejavnosti sploh ne govorimo.
Prostorska stiska ne pesti samo nekaterih šol na podeželju, kot je pogosto slišati, ampak tudi, in nemara še bolj, v samem Novem mestu. Tu so za polovico vseh osnovnošolcev v občini — toliko otrok je namreč vezanih na pouk v mestu — na voljo le štiri šole: OŠ Katja Rupena in OŠ Milka Šobar—Nataša kot najstarejši ter grmska in bršljinska osnovna šola, ki sta bili zgrajeni v zadnjem desetletju in pol. Stiska se vsako leto še povečuje, precej tudi zaradi nezadržnega širjenja mesta in mestnega območja, razmerje v številu učencev na mestnih in podeželskih šolah se naglo spreminja in povečuje v škodo prvih. Šole težko sledijo naglemu porastu otrok, saj novih oddelkov, ki se sproti oblikujejo, preprosto nimajo kje namestiti. Tudi obe novi šoli ne, grmska in bršljinska, še posebej ne bršljinska, kije bila že ob vselitvi premajhna.
O prostorski stiski novomeških šol, o nujni dograditvi bršljinske šole in gradnji nove šole na Drski — ta bi predvsem razbremenila OŠ Milka Šobar—Nataša o iskanju začasnih rešitev in podobnem smo obširneje pisali že v sestavku »Učenec v izmene ali pod kap?« letošnjega februarja, zato tokrat manj o podrobnostih. Na šotah smo povprašali, kaj seje od prejšnjega šolskega leta spremenilo glede na prostorsko stisko, oziroma kako so organizirale pouk v novem šolskem letu. Odgovorili so ravnatelji:
• JANEZ ŠTERBENC, OŠ XII. SNOUB, Bršljin: »Lani smo v ■ Šmihel vozili dva, letos pa štiri oddelke ali skupaj 109 učencev. Učilnice imamo v stavbah novega Doma učencev Majde Šilc. Za tako rešitev smo hvaležni, saj je v Šmihelu omogočeno enako delo, kot poteka sicer v Bršljinu. Učenci dobivajo v domu tudi obrok hrane. Seveda smo preselitev izvedli s soglasjem
Zdajšnja plača učitelja ponižuje
NOVO MESTO — Na današnjem regijskem posvetu, ki ga medočbinski et SZDL za Dolenjsko sklicuje v tukajšnji zavarovalnici Triglav, bo bese-a tekla o srednjeročnih načrtih izobraževalnih skupnosti in osnutku fuzbenega plana Slovenije, največ pa o programu ukrepov za sanacijo ebnih dohodkov v usmerjenem izobraževanju, ki ga je republiška izob-evalna skupnost sprejela pred dobrim mesecem in pol.
Znano je, da so nizki osebni dohod-v usmerjenem izobraževanju, zlasti stednjem šolstvu, že dolgo vroča te-nia'da pa zadovoljive rešitve do zdaj da l?°'.^'*ca'cor ne moremo zanikati, n' bilo poskusov, izkazalo pa seje, ** treba za uspeh napraviti kaj več, 2°r samo zastaviti možato besedo, bli'? Se Pr°blematika le še pogla-, a, razmere
ob0str‘le, včasiti ceio oo arvanega nerazpoloženja. auii učitelji kot najbolj prizadeti so ®°°Pozarjali, da s takimi osebnimi ki so v primerjavi z osebnimi
v šolstvu pa še bolj včasih celo do politično
doi^
d°hodki
no^^dk‘ v ‘Jfugib dejavnostih sramot-
dela opravljati tako, kot ga od njih zahtevata družba in utečeni šolski red.
V Sloveniji so učiteljske »plače« leta 1980 za gospodarskimi zaostale za 5, lani pa že za 15 odstotkov. Iz tega, kako so šolniki z osebnimi dohodki iz leta v leto drseli navzdol, se nedvomno vidi tudi podcenjevanje njihovega dela in to jih je še posebej prizadelo. Kajti biti učitelj v takih razmerah, res ni spodbudno in ne perspektivno. In nemara je to pravi razlog, da so nekateri že obesili šolo na klin.
Saj so potrpeli, dokler je šlo, vendar pa tudi oni ne morejo živeti samo od lju-
ln celo žaljivo nizki, pač ne morejo
tej hiši se je rodil...«
hiš*°*Cranisk° muzejsko društvo odkrilo na Bahorjevi Sl v Dragovanji vasi spominsko ploščo svojemu .kastnemu članu in slikarju Mihaelu Kambiču
Prij>aRA.9OVANJA VAS — V tej v»si l"-1 'n gostoljubni belokranjski U slahL?*' nedaleč od Črnomlja in •lici ''ometer od ceste proti Vi-slovJ** 14. septembra dopoldne s &e|0, n°s<j°, ki jo je pripravilo t^asn”^*10 muze.isko društvo, hijgL .' sP<>ntin na pomembnega siju ® ,n domačina, akademskega iv ^'kae*a Kambiča. r°dj| !*• 'S, v kateri seje Kambič ^Plod pre^ve1 zadnjih šest let svoje-it lc, J*e8a in dolgega življenja (umrl i»- '979 v 92. letu starosti) ter je
>es I-
•ja, ■	1 njegovega pravnuka Baho-
Hlifcj® Predsednik Belokranjskega Nkrj|S c8a društva Andrej Dular '*dC|a sP°minsko ploščo. Ploščo, 'e Zasn 0 'z belokranjskega marmorja, 'Pice “Va'a Mladena Brancelj iz Me-'JhiStvJ1^3'' pa i° ie da'° omenjeno ael k- a,erega častni član je bil Mi-
w,b,e
Jnsko slovesnost je začel prof. Jeltdjij. an,bič, dolgoletni ravnatelj K^jSe^1 črnomaljske gimnazije, in v elok ra na8°voru opisal prizadevanje *Pornjn njceV’ da trajno zaznamujejo »vljenjs. na Pomembne rojake. O "•bif. ' 'n umetniški poti Mihaela dov,;. ie govorila umetnostna a Andreja Brancelj ir Me-
tlike. Podobno, kot je zapisala v brošuri, ki jo je Belokranjsko muzejsko društvo izdalo za to priložnost, je poudarila nesporen pomen Kambičevega slikarstva za slovensko, umetnost, čeprav Kambič ni bil med tistimi likovnimi ustvarjalci, ki so sledili novim ali celo avantgardnim tokovom.
Slovesnost so s svojim nastopom popestrili pevci in recitatorji. Moški zbor iz Dragatuša je pod vodstvom neutrudnega in vsestranskega kulturnega delavca Evgena cestnika zapel nekaj napevov iz slovenske zborovske zakladnice, recitatorji pa so predstavili nekaj odlomkov iz. Župančičeve »Dume«.
Izvajalci slovesnosti v Dragovanji vasi so skupaj s predstavniki belokranjskega kulturnega življenja odšli še v Dragatuš in nadaljevali srečanje. Med drugim so si ogledali Župančičevo spominsko sobo v hiši, kjer je pesnik preživel nekaj svojih najlepših otroških let, na kar opozarja tudi spominska plošča na hiši, in kjer je sicer znano belokranjsko gostišče. Spominsko sobo z manjšo zbirko Župančičevih del je dal prikitpno urediti sedanji lastnik Štefanič, kije domačijo tudi prenovil.
I. Z.
bežni do poklica. To in še kaj je bilo nemalokrat slišati na sestankih, kjer so še posebej opozarjali na zaostajanje svojih osebnih dohodkov za prejemki v gospodarstvu.
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da se vse, kar velja za Slovenijo, nanaša tudi na Belo krajino. Dolenjsko in Posavje, če niso razmere na teh območjih celo težavnejše. K temu nemalo prispevajo tudi zadeve, ki so najtesneje povezane z eksistenčnimi vprašanji učiteljev, izhajajo pa iz problemov, nastalih z razmestitvijo programov srednjega usmerjenega izobraževanja. O slednjem govore tudi ukrepi, ki jih je zasnovala republiška izobraževalna skupnost.
• Ukrepi med drugim zahtevajo, da je treba ukiniti vse smeri, kjer ostaja vpis pod normativom — manj kot 25 učencev v oddelku, združiti pa vse tiste smeri, kjer so razlike le pri praktičnem pouku. Narekujejo racionalno izobraževanje, kar pomeni, da je pri odpiranju šol nujno gledati na stroške, ki s tem nastanejo. Zahtevajo spremembe tudi za oddaljena območja, kjer delujejo manjše šole z malo oddelki (npr. Kočevje, Črnomelj, Brežice), povsod pa uveljavitev načela, naj bo šolska mreža ne ie odraz potreb, ampak tudi materialnih možnosti.
Kar omenjamo v tem sestavku, je samo nekaj vprašanj, o katerih bo govor na današnjem regijskem posvetu in ki v živo zadevajo celotno dolenjsko regijo.	1.	Z.
staršev, ki so tako rešitev pozdravili (udi zato, ker imajo njihovd otroci zdaj pouk samo dopoldne. Šola pa je s tem v celoti prešla na enoizmenski pouk — prvič , odkar obstaja.«
• ANICA BUKOVEC, OŠ Milka Šobar—Nataša, Šmihel: »V stavbi naše šole je dvanajst oddelkov, prav tolik^pa jih je v prot osto-rih bivšega dijaškega doma, kjer dela tudi oddelek za romske otroke, osnovan lani. S tem smo se izognili drugi izmeni, ki je že močno grozila. Zaenkrat je pouk še samo dopoldne, vprašanje pa je, kaj bo prihodnje šolsko leto. Število otrok v našem šolskem okolišu hitro narašča, prostorov pa zmanjkuje. Letos imamo na šoli že 635 učencev ali 55 (za dva oddelka) več kot lani.«
• FRANC NAHTIGAL, OŠ Katja Rupena: »Z dvema oddelkoma moramo še vedno gostovati v sosednji stavbi nekdanje gimnazije, nekaj prostora pa smo pridobili z notranjo .rezervo'. To pa seveda ni povsem točno, saj šola že dolgo ne pozna nikakršnih rezerv, pač pa je res le, da smo bili prisiljeni ukiniti eno čitalnico in jo preurediti v učilnico. Tako smo pri 988 učencih, kolikor jih imamo, teh pa je ,samo' 16 več kot lani, še lahko ostali pri enoizmenskem — dopoldanskem pouku.«
• MARJAN ŠPILAR, OŠ Grm: »Na naši šoli smo morali že v minulih letih spreminjati kabinete in druge prostore v učilnice, če smo hoteli obdržati samo dopoldanski pouk, podaljšano bivanje in v nižjih razredih celodnevno šolo. Take prostore smo izčrpali, rezerv ni več, učencev pa čedalje več. Letos jih imamo 890 ali 12 več kot v. preteklem šolskem letu in 33 oddelkov. Če bi hoteli te spraviti v zdajšnje prostore, bi jih lahko le tako, da bi nekateri oddelki imeli pouk popoldne, kar bi bil korak nazaj. Ker si česa takega nismo smeli privoščiti, smo bili primorani poiskati drugačno rešitev. Odločili smo se za prizidek in ta je zdaj končan. V prizidku, ki bo odprt ta teden, sta učilnica in kabinet. Pri financiranju je znatno pomagala krajevna skupnost Kandija — Grm s svojimi sredstvi, za kar smo ji dolžni posebno zahvalo.«
Novo šolsko leto je torej novomeškemu osnovnemu šolstvu prineslo tudi nekaj razveseljivega: pouk samo dopoldne ali v eni izmeni, kar pa ni šlo brez naporov in razumevanja ter pomoči tako imenovanih zunanjih dejavnikov. Ali poudariti je treba, da so vse rešitve, še posebej gostovanja oddelkov pod streho razumevajočih, le začasne, prehodne. Trajno rešitev bi pomenila samo gradnja nove šole na Drski in prizidava bršljinske šole, če omenimo le najnujnejše. Bo taka rešitev prišla z novim srednjeročnim obdobjem ali š »petletko« za njim? O tem kaže temeljito in preudarno razmisliti, čas za to pa je tudi zdaj, ko še vedno poteka javna razprava o novem petletnem načrtu na področju šolstva v novomeški občini.
I. ZORAN
KONCERT NA TRGU — Minulo nedeljo dopoldne je na novomeškem Glavnem trgu nastopil vojaški orkester ljubljanske garnizije pod vodstvom dirigenta Ladislava Leška. Kot solista sta na koncertu pela basist Franc Javornik iz Opere SNG v Ljubljani (na posnetku) in sopranistka Dragica Čarman iz RTV Ljubljana. Prireditev je bila v okviru športnega prvenstva LAO in ena zadnjih med letošnjo zaporo Glavnega trga. (Foto: I. Zoran)
Pretesna metliška Sola
Metliški šoli manjka najmanj 5 učilnic — Nezadovoljstvo zaradi popoldanskega pouka — Načrtovana gra-___________ dnja prizidka
METLIKA — Z začetkom novega šolskega leta se na metliški osnovni šoli težave iz prejšnjih let ne samo nadaljujejo, ampak so še večje. Glavni vzrok za težave, ki tarejo vodstvo šole in povzročajo hudo kri med starši, je že kar kronično pomanjkanje prostora. Zaradi pomanjkanja učilnic imajo po en oddelek 2. in 3. razreda ter dva oddelka 4. razreda pouk popoldne. Zlasti staršem, ki v večini delajo dopoldne, to seveda ni prav, saj tako cel dan ne vidijo svojih otrok.
»Da bi lahko organizirali enoizmenski pouk, nam manjka najmanj pet učilnic,« pravi ravnatelj šole Ivan Žele. »Da- bi lahko imeli pouk samo dopoldne, smo iskali dodatne primerne prostore po celi Metliki, v mislih smo imeli sejno sobo interesnih skupnosti, prostore v stari šoli. gasilskem domu. a žal ne ustrezajo sani-
TRAJEN POMNIK SLIKARJU — Sobotnega slavja ob odkritju spominske plošče akademskemu slikarju in častnemu članu Belokranjskega muzejskega društva na njegovi rojstni, danes Bohorjevi hiši v Dragovanji vasi pri Črnomlju so se udeležili skoraj vsi prebivalci tega prijaznega kraja in z zanimanjem prisluhnili tudi kulturnemu programu. (Foto: I. Zoran)
tarnim zahtevam in tako tudi letos ni, bilo druge rešitve, kot da se svet staršev po daljših razpravah odloči za popoldanski pouk.
Metliško centralno šolo obiskuje okoli 720 učencev, na podružnični šoli na Suhorju pa je 53 učencev. V Metliki se je število oddelkov rednega pouka povečalo od lanskih 25 na 26. na štiri-razredni celodnevni šoli na Suhorju pa so trije oddelki, poleglega imajov Me- . tliki še tri oddelke podaljšanega bivanja. V šoli je zaposlenih 58 ljudi, eden več kot v lanskem šolskem letu. »Obremenitev učiteljev je zlasti zaradi številnih ■ interesnih dejavnosti — imamo jih več kot 40 — precejšnja.« pravi ravnatelj. Vsi šolski prostori so povsem izkoriščeni, zato je že dalj časa načrtovana gradnja šolskega prizidka
• Podatki kažejo, da v metliški šoli ne bo vedno tako tesno, kot je zdaj. Do leta 1989 bo število otrok v šoli sicer še naraščalo, potem pa bo začelo upadati. Čez štiri leta bo v 1. razredu samo okoli 60 učencev, zadnja leta pa jih je 80 do 95.
več kot nujna. Dozidava je bila načrtovana že v tem obdobju, vendar je medtem pogorela šolska telovadnica in je bilo najprej treba poskrbeti za novo telovadnico, gradnjo prizidka pa so morali prestaviti v naslednje srednjeročno obdobje. Po sedanjih idejnih načrtih bodo šolo dozidali na spodnji strani proti metliškemu kulturnemu domu, pridobili pa naj.bi 5 ali 6 učilnic, v prizidku pa naj bi bili tudi prostori za šolsko knjižnico, ki se sedaj stiska v neprimernem kabinetu, tako da otroci sploh nimajo dostopa do knjig..
A. B.
Na ogled bo kiparstvo Vladke Štoviček
Razstavo njenih del bodo odprli prihodnji petek v Galeriji Krško
KRŠKO — V tukajšnji galeriji, ki jo vodi Valvasorjeva knjižnica, pripravljajo novo razstavo. S svojimi deli se bo predstavila domačinka, akademska kiparka Vladka Štoviček. Razstavo bodo odprli v petek, 27. septembra, ob 18. uri in bo na ogled do 11. oktobra. Na otvoritvi bo o umetnici govoril dr. Mirko Juteršek, nastopil pa bo tudi Leskovški oktet.
V spremni besedi za zloženko je dr. Juteršek zapisal, da bomo lahko to razstavo šteli za razveseljiv kulturni dogodek, saj se bomo po nekajletnem premoru spet srečali s kiparskim snovanjem Vladke Štoviček. ki bo tokrat obogateno z njenimi novimi in najnovejšimi deli.
»Vsekakor že sam prikaz kiparskih del Vladke Štoviček spominja na podobne predstavitve številnih drugih slovenskih umetnikov, zlasti še kiparjev, katerih razstave zaradi večje zahtevnosti niso ravno pogostne,« pravi dr. Juteršek in dodaja, da se more Vladka Štoviček s kiparskim ustvarjanjem poglobljeno ukvarjati le ob prostih dnevih, ki pa so ob obveznostih: ki jih ima poleg službe kar precej, dokaj redki.
Če že kiparkin opus ni obsežen, pa je gotovo zanimiv. Njeno kiparstvo v veliki meri korenini na spoznanjih, ki jih je dobila na šolanju v Zagrebu pri učitelju Francu Kršiniču, avtorju številnih ženskih aktov v marmorju, kamnu in bronu. Zato se prava avtoričina osebna nota najbolj izraža v socialno uglašenih kipih.
I. Z.
Portret Vladke Štoviček, delo njenega očeta, akademskega kiparja Vladimira Štovička
V METLIKI RAZSTAVLJA KIPAR DRAGO KOŠIR
METLIKA — V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu so že dva tedna na ogled dela Draga Koširja, samoukega kiparja iz ribniške občine. Košir ustvarja v lesu in je tudi za metliško razstavo pripravil izbor lesenih plastik.
LETOS ODDELEK VEČ
RIBNICA — V minulem šolskem letu je ribniško osemletko obiskovalo 758 učencev. Letos jih je približno enako, le v prvem razredu je en oddelek več. Podaljšano bivanje predvsem zaradi prehranein nudenja pomoči pri učenju, na predmetni stopnji pa le še zaradi pomoči pri učenju, da bi otroci popravili slabe ocene. Ž učitelji je šola v novem šolskem letu primerno zasedena. Manjka jim le en učitelj telesne vzgoje.
»ŠOLA ZA KLOVNE«
V TREBNJEM
TREBNJE — V četrtek in petek', 26. in 27. septembra, bo v Trebnjem gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Za trebanjske šolarje bodo v domu kulture vTrebnjem odigrali štiri predstave »Šo|e za klovne«. Ta predstava je darilo Zveze kulturnih organizacij Trebnje in osnovnih šol pionirjem ob njihovem prazniku.
pisma
in
odmevi
Lahko si prvi — celo na svetu, a boš v Novem mestu šele četrti
NE MOLČITE O NLP
Če ste videli neznani leteči predmet (NLP) oziroma, kot pravimo, leteči krožnik ali imeli kakšno podobno doživetje, potem tega ne skrivajte zase. Pri nas deluje posebna organizacija, ki se ukvarja s temi pojavi. To je UFO društvo v Zvezi SOLT. Zbirajo podatke o videnjih in srečanjih, zato naprošajo vse, ki so imeli kakšno izkušnjo z NLP, da sporoče na njihov naslov UFO društvo, Študentsko naselje blok VIL, 61000 Ljubljana, tele podatke: uro, dan, mesec in leto opazovanja pojava, opis dogodka z risbo pojava, naslov opazovalca. Po želji ostanejo podatki tajni v arhivu društva. Se posebej se v društvu zanimajo za opazovanje neznanih letečih predmetov za obdobje zadnjih sedmih let (1978 — 1985). Kogar pa tematika bolj zanima, se lahko naroči na glasilo društva.
Očitno je o dogajanjih v novomeškem športu najbolje molčati! Kajti kako si drugače razložiti vsebino zadnjega pisanja članov strokovnega sveta za vrhunski šport v Novem mestu, ki naj bi še z druge plati osvetlilo v 35. številki Dolenjskega lista objavljen prispevek pod naslovom »Lahko si prvi v državi, a boš doma šele četrti«?
Docela nesmiselno je trkati sena nekajmesečno zatišje v novomeškem športu, ki naj bi pomenilo pomirjene klubaške strasti, kot je zapisano v pojasnilu strokovnega sveta. Bojim se, da gre za nekaj povsem drugega: za zatišje pred zaključnim dejanjem sprejete metodologije za razvrstitev prednostnih panog, ne nazadnje pa tudi že za apatičnost tistih, katerih glasovi so v novomeškem športu že nekaj let kot bob ob steno.
URA ZGODOVINE
Učenci vseh trebanjskih šol smo se ob obletnici ustanovitve Gubčeve brigade, ki sojo 4. septembra 1942 osnovali na Trebelnem, zbrali v tem kraju. Pripravili smo kratek kulturni program, borci pa so nam pripovedovali o narodnoosvobodilni vojni in Gubčevi brigadi. Zvedeli smo marsikaj, česar dotlej nismo vedeli.
GREGOR SEVER OŠ dr. Petra Držaja
Sicer pa z vrsto neutemeljenih očitkov, ki sojih zapisali člani strokovnega sveta za vrhunski šport, nimam namena polemizirati, kajti prav noben ne prinaša pričakovanega pojasnila k pripombam, ki so jih na izračun prednostnih športov navedli odbojkarji. Še več, docela brezpredmetno je utemeljevati strokovnost in koristnost metodologije za razvrstitev prednostnih športov, ki jo je sprejela skupščina TKS že februarja letos, saj nanjo v mojem pisanju ni bilo niti ene pripombe, šlo je le za vprašanje, ki si ga še danes zastavljajo odbojkarji: kako ohlapni so ti kriteriji ter koliko se je dalo v njihovih okvirih izgubljati ali pridobivati točke, ki so odločale o prednostni rzvrstitvi? Odgovora na to ni bilo.
Pa da ne bom predolg. Vsebino in narfien pojasnila stokovnega sveta
£
BRZfNA, KAKRŠNE N /SMO VAJENI— V okviru meseca turizma je bilo nedavno na novomeškem Glavnem trgu regijsko tekmovanje gostinskih delavcev. Natakarji, med katerimi je bil tudi Vlado Dežman iz ŠCGT (na sliki), so v boju za sekunde in desetinke tekali s polnimi kozarci po trgu gor in dol. Kljub oviram je bila pijača kar najhitreje na mizi strokovne komisije. Tekmovanje si je od daleč ogledoval tudi nemški turist Hans Spiel-mann in kar ni mogel verjeti očem. Sam je ostal ob prazni mizi in odšel v upanju, da bo v naslednji turistični sezoni od dirkanja ostala vsaj hitra hoja. (Foto: J. Pavlin)
Netakten odnos boli
Mati odštela denar za »osebni prevoz« vrnjen e osebne  vojaške opreme — Ogorčena zdomca
SEVNICA — Staršema Mariji in Jožetu Bošnjak iz Sevnice, ki sta na začasnem delu v Berlinu, se je to poletje v domovini smrtno ponesrečil sin Jože, ko je bil na dopustu med služenjem vojaškega roka. O hudi nesreči so poročali časopisi.
Te dni sta skušala starša sinovo vojaško opremo oddati na oddelku za ljudsko obrambo vSevnici.To najprej hi uspelo očetu. Tamkajšnji uslužbenec gaje zavrnil, češ da manjkajo spodnja majica, dolge rokavice, brisača in padalska zvezda. Doma so ponovno vse pregledali, vendar zahtevanega niso našli.
Čez nekaj dni je v pisarno isto kot oče odnesla mati. »Ivan Novak meje sprejel izredno neprijazno, najhuje me je prizadelo to, da bodo, če ne bom prinesla vsega do 15. ure, vse skupaj postavili pred vhodna vrata naše hiše. Res sem odšla domov, našla nisem ničesar in se spet vrnila v pisarno
oddelka za ljudsko obrambo. Pred tem sem o tem neljubem zapletu potožila v gostilni. Novaku sem pustila 2.500 din, 1.900 za uslugo, ker bo moral kot je dejal, ssvojimavtom osebno odpeljati vse predmete vojaški enoti v Cerklje. 600 din pa za manjkajoče stvari, s pripombo, da to verjetno ne bo dovolj,« pripoveduje skrušeno v črno oblečena mati.
Novak ji je sicer izročil potrdilo o predanih vojaških stvareh, ni pa navedena denarna vsota. Bošnjakova sedaj po pogovorih z znanci in prijatelji menita, da bi zadevo enostavno opravila s pomočjo pošte, vendar sečudita, zakaj tak odnos. V tujini slišita prene-katero zlonamerno besedo na račun domovine. Nista takšna človeka, da bi nasedala takim, vendar ju razočaranje, ko je še tako sveža rana ob sinovi izgubi, zaradi takega odnosa v uradu še tem bolj boli.
A.ŽELEZNIK
BOJAN BUDJA
Povabilo
lastnikom
starin
V okviru programa dela za ohranjanje, pospeševanje in obnovo razvoja domače obrti v Posavju želimo v Medobčinski gospodarski zbornici ob republiški razstavi sadja in cvetja predstaviti tudi izdelke nekdanjih rokodelskih dejavnosti, ki so nastali v naši regiji do leta 1940. Zato vabimo vse krajane, da do konca septembra 1985 zberejo po podstrešjih, gospodarskih poslopjih, kaščah in skrinjah staro narodno blago iti ga prineso v skladišče Agrarie, TO Kooperantov v Šentlenartu.
Posebej smo zainteresirani za izdelke iz šibja ali protja, veseli bomo vseh kovaških izdelkov in izdelkov iz ličja, slame, lesa in lanu. Dobrodošli bodo vezani prti, prtiči, posteljnina v vezu, ki je bil običajen pred drugo svetovno vojno. Ve se. datakrat niso vnaših vaseh poznali gobelinov, tapiserij in podobnih sodobnih načinov vezenja.
K sodelovanju vabimo tudi druge rokodelce, ki so delali ali še delajo kmečke čevlje z lesenimi žebljički, izdelke domače kovaške, mizarske in druge vrste obrti.
Datum, ko bo komisija pregledovala prinešene izdelke, vam bomo sporočili naknadno.
Medobčinska gospodarska zbornica Posavja Odbor za drobno
gospodarstvo
OGLAS DOLENJSKEM LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
Dolenjski listje najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih.
Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.
24-006
Rane vojne se še niso zacelile
Interniranci prikrajšani, ker niso mogli pomagati pri osvobajanju domovine?
Že nekaj mesecev odmevajo vesti o proslavljanju 40-letnice zmage nad fašizmom tn vrnitve izgnancev v domovino. Vrstijo se pohvale tej ali oni delovni organizaciji, krajevni skupnosti, družbenopolitični organizaciji za dosežke v povojnem času. Spodbujajo jih na čira racionalnejše ravnanje v gospodarstvu in vseh drugih dejavnostih za dobro vseh, posebno mlajših generacij.
Prve teune avgusta I945 so se transporti z interniranci, presrečnimi, da so spet doma, zaustavljali tudi na železniških postajah od Zidanega mosta do Dobove. Pri nekaterih doživetja v vojnem času neobstajajo le kot spomin, ampak so nezaceljena ra-
na. Veliko družin seje vrnilo iz internacije v dompvino okrnjenih, brez enega ali obeh staršev, brez otrok, brez bratov ali sester. To nikoli ne more biti samo spomin, predvsem če ti ni uspelo uveljaviti svojih pravic kot ostali ljudje, ki so bili v drugačnem položaju. V človeku je ostala zavest, da si prikrajšan ne po lastni krivdi. Izgnanci niso mogli ostati na rodni grudi, nasilneži sojih odvlekli v internacijo. 1 isti, ki so bili doma, so imeli možnost, da se vključijo v borbo ali kako drugače aktivno delujejo. V prednosti so bili predvsem tisti, ki so bili informirani, kaj sc dogaja okoli njih, po planinah in skritih mestih. Izgnancem pa je le redkim uspelo sto-
DOLENJSKI LIST
riti kaj za osvoboditev svoje domovine. Posebno sc sprašujem, kaj so mogli narediti otroci, ki pa so morali delati, četudi mlajši od 15 let, kar je po naših zakonih meja za priznanje dela.
Veliko ljudi je v internaciji tudi umrlo. Mnogi so ostali invalidi ali z vidnimi telesnimi poškodbami, pa ne prejemajo nobene invalidnine. Vemo, da denar ne more nadomestiti izgubljenega zdravja, je le bolj alt manj tolažba, da te niso pozabili. Toda po naših predpisih nedobiš nič, če nisi več kot 50-odstotni invalid.
MIRA ŠARON.IA Zagrebška 4/2 Novo mesto
»
Alkoholizem ni bolezen
«
najbolje ilustrirata ti dve zapisani ugotovitvi: da pomeni moje pisanje poskus izvensistemskega urejanja zadev in da bi »enako lahko vse preostale neprioritetne panoge napadle metodoligijo in kriterije, to pa bi pomenilo tisto, kar si novinar Budja očitno tako zelo želi nadaljevanje športnih zdrah in vroče teme za to in prihodnje jeseni«. Tovariši iz strokovnega sveta, mar naj to razumem kot dovolj odkrit namig, da morajo vsi neprednostni športi ob vaših odločitvah ostati nemi, sicer bodo skupaj z novinarjem, ki jim bo prisluhnil, nadaljevali z novomeškimi športnimi zdrahami? Kdo torej poskuša z »izven-sistemskim urejanjem zadev«, kakor ste sami vso zadevo poimenovali?
Kdor ne pije alkoholnih pijač, mu nič ne škodi. Tudi mu nič ne škodi, če jih zna piti po pameti. Tako pitje nikoli ne preide v navado in razvado, pa čeprav se zgodi, da je kdaj kozarec preveč. Nihče se ne pohujšuje, če kdo kaj spije, ko je dobre volje. To mu ne more škoditi, saj je v življenju dobre volje zelo malo. Nekaj čisto drugega pa je, če kdo pije, da bi bil dobre volje, ko ga muči to ali ono. Tako pitje kaj hitro preide v pogubno razvado. Sprva se zdi, da se dobra volja pod vplivom kozarčka še prikaže. Potem, ko je že prepozno, pa je tega vedno manj. Namesto dobre volje lahko opazujemo kakega zapitega možakarja, ki se ves pači, ko požira žgano pijačo, kot da bi bil sam strup.
Nesreča vsake besede o kulturnem pitju in o tem, daje tako pitje možno, pa je žal v tem, dajo pograbijo prav tisti, ki ne pijejo kulturno, in z njo potem samo zagotavjajo svojo razvado. Vsak izgovor jim pride prav. Porečejo: glejte, celo zdravniki ne odsvetujejo pitja! Še več: včasih celo zapišejo, daje zdravo sem pa tja kaj popiti. Tako se slepijo tisti, ki so v resnici že alkoholiki, pa si dopovedujejo, da še ni tako hudo. Nočejo si priznati, da niso več zares svobodni, morajo piti, čeprav to opravičujejo s tisočerimi razlogi.
zdraviti, npr. taki, ki so bili operirani na želodcu, pa mislijo, da rabijo kislino...
Ko pijača opravi svoje, so si vsi pivci v nečem podobni med seboj, najsi so bile njihove usode še tako različne. Obenem pa imajo vsi pred seboj le-en recept: popolnoma prenehati piti. Mnogim žal ni za tak recept. Goltajo naprej, dokler jih pijača ne pogoltne.
V času, ko je vedno več takih, ki so iz zmernosti prekoračili v nezmernost, je prav, da bi storili vse, kar se le da, da bi ljudem preusmerili korak k nečemu lepšemu, boljšemu, vrednejšemu. Kdor v življenju najde res lepe cilje, vredne človeka, se ne bo opijal. Čutil bo, da bi se z opijanjem umazal in da bi z njim ciljev nikoli ne dosegel. Poleg tegaje treba preprečiti, da bi bil kozarec pri roki kar povsod in ob vsakem trenutku. To pa ni lahka naloga, saj seje razpasla navada, da družbasiličloveka, da pije že kar ob vsaki priložnosti. Če je npr. v neki pisarni 15 zaposlenih, pomeni to 15 »proslav« rojstnih dnevov, poleg teh pa so še druge priložnosti za pitje že med delom.
Seveda ne more biti naš namen pomagati zapitim ljudem, da se še bolj zapijejo. Njim je potreben popolnoma drugačen nasvet. Ne smemo jim govoriti o zmernem ali o kulturnem pitju. Kdor je že prišel na pot alkoholizma, mora z alkoholom popolnoma prenehati za vse čase, če hoče, dase reši. Zanj ni več zmernega pitja, pa tudi ne pitja na veselje in ne pitja za zdravje. Kdor je že bil v krempljih alkohola,lahko te kremplje razklene le tako, da alkohola sploh ne pogleda več. Abstinenca je nujna za tistega, ki ga je zaneslo v eno skrajnost: v popivanje. Reši se torej lahko le z drugo skrajnostjo, z abstinenco.
Nekateri se zapijejo nekako iz navade, nekatere potegne posebna sla, nekateri iz navade, nekatere potegne poseb-' na sla, nekateri pa si skušajo s pijačo priklicati trenutek sreče, odpraviti žalost in razoča-rjanje, umiriti kako vznemirjenje, utišati očitajočo vest itd. Zapijejo se tudi ljudje, ki se skušajo zalkoholom kar preveč
• Zaradi takih in drugih okoliščin je alkoholizem v svojem bistvu »psihosocialni« pojav, ali drugače rečeno: nekaj, kar si človek naredi sam ali pa mu pri tem pripomore družba. Alkoholizem v svojem bistvu in po svojem poreklu torej ni bolezen. Bolezen pride šele kasneje, saj je razumljivo, da pijača poškoduje notranje organe, duševnost, vso osebnost. Bolezen tudi poglobi odvisnost od pijače.
M
li/rael/iu/fotr lidos
»...PLEMENIT, DOBER IN VELIK ČLOVEK JE MANJ...«
Letošnja jesen nam je postregla z neprijetno novico, da je vrsta slovenskih književnih ustvarjalcev siro-mašnejša za pisateljico Miro Miheličevo. »Ura njenih dni« ne bije več. Odšla je tiho in pripravljeno, kot da ne bi odhajala za vedno. Tiste ponosne, razumevajoče, razgledane in svetovljanske Mire ne bomo nikoli več gledali in poslušali. Lahko pa bomo, kar je velika sreča za nas, še vedno z zani- ■ manjem segali po njenih delih. Njen Ariel, Puhek in Peter ter Mala čarovnica bodo vedno živeli z nami, njeninri najmlajšimi bralci, inz njimi tudi ofia.-
NATAŠA ŠTARKL OŠ Artiče
OBISKALI SMO
»LISCO«
V sredo, 11. septembra, smo obiskali »Lisco« v Krmelju. Ob prihodu sm° gostiteljem čestitali za 30-letnico obstoja. Direktor nam je predstavil njihovo delo v preteklih treh desetletjih, nato pa smo si ogledali proizvodni prostor in skladišče. Videli smo, kako naše mame služijo vsakdanji kruh.
UČENCI KOVINARSKEGA' KROŽKA COŠ Milan Majcen, Šentjanž
Kljub vsemu pa ostaja razvada kot nekaj, česar se mora pivec odvaditi. Potrebno mu je dvoje: pomoč zdravnika, ki zdravi bolezenske posledice, in pomoč izkušenega in razumnega človeka, ki ga poskuša prevzgojiti k treznosti. To sta dve nalogi. Prišlo je že § koraj v navado, da se obeh lotevajo zdravniki. Pa ni nujno. Pri prevzgoji utegne imeti prava beseda, čeprav povsem preprostega človeka, celo večjo moč, posebno če zna alkoholiku predočiti, daje v življenju vendarle še kaj takega, za kar je vredno živeti in kar je obenem treba uresničiti vsem težavam navkljub. Nekdo je zapisal, da ni važno, kaj mi pričakujemo od življenja, ampak to, kaj življenje pričakuje od nas!
Dr. JURIJ ZALOKAR
GASILCI SO SE POMERILI
V nedeljo, 8. septembra, so se v De* čnih selih zbrali gasilci iz Sp. Pohance. Globokega. Sromelj in Dečnih sel-Prišli so na tekmovanje, nakaterems0 se pomerile genske in moške ekipe-Največ znanja in spretnosti so pokazali gasilci iz Sp. Pohance, drugi pa so bili domačini.
ALEŠ KUKOVIČA OŠ Artiče
POHOD NA TRIGLAV
Učenci naše šole smo prv0 septembrsko soboto pod vodstvo!)1 mentorja Janeza Kovača odšli na Triglav. Zgodaj zjutraj smo krenili o® Aljaževega doma v Vratih in po šestin urah hoje prispeli na Kredarico. Na vrhu Triglava se nam je odprl lep razgled po delu naše domovine. Prenočili smo v Vodnikovi koči na Vele®1 polju, vrnili pa smoseskozi Bohinjska vrata do Kovinarske koče v doli®! j Krme. Na poti domov smo si ogleda11 še Blejski grad.
MOJCA GORNIK, 8-r'
Pionirji kot turistični vodiči
Pionirji iz Šmarjete najbolje poznajo svoj kraj — Prva nagrada Dolenjske turis* ______________tične	zveze — Najboljša naloga v Pionirskem listu______________
ŠMARJETA — V Zdravilišču Šmarješke Toplice so v letošnjem letu uvedli novost za svoje goste. Turistično ponudbo so jim popestrili pionirji-vodiči iz osnovne šole »29. oktober« iz Šmarjete. Tri skupine vodičev. med katerimi so tudi srednješolci, nekdanji učenci te šole, so vedno pripravljene, da skupine gostov popeljejo v svoje kraje in jim pokažejo njegove znamenitosti. Nad prvimi takšnimi obiski so bili gostje in osebje hotela navdušeni, kar je lepo zapisano tudi v knjigi vtisov, ki jo nosijo s seboj pionirji-vodiči.
Prav pri pisanju naloge so prišli do zanimive ideje, da bi z. nalogo lahko pomagali gostom v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Dobro sodelovanje seje še okrepilo. »O obiskih naših krajev vabijo goste plakati v recepciji hotela. Ko se jih prijavi večja skupina jih skupine pionirjev-vodičev odpeljejo v Šmarjeto, na Vinji vrh in vrh Klevevž. To so prave ure zgodovine v živo. Pionir ima s seboj tudi slikovni material, za tuje goste pa imajo pripravljene prevajalce v angleški in nemški jezik.
Nad novo turistično ponudbo je®. ^dušena tudi uprava hotela in že Pr^
pravlja posebno brošuro o zanimi tih Šmarjete in okolice, tekst zanj0 r
ivos-
bodo pripravili pionirji.
V zimske1^
času. ko ne bodo možni ogledi z®®11!«; nitosti na terenu, bodo pionirji-v0®1.. o svojih krajih spregovorili z diap0^” j tivi in glasbo«, je ob koncu P°8°V<L povedala prizadevna mentorica A®lC
Bobič.
Pravzaprav seje vse skupaj pričelo z nalogo »Moj domači kraj«, ki jo je razpisala Dolenjska turistična zveza. Podobno nalogo je v okviru J Pl razpisal tudi Pionirski list. Nalogi sta najprej navdušili mentorico pionirske organizacije na šoli Anico Bobič, ki je okoli sebe zbrala ekipo pionirjev, bodočih članov novega turističnega krožka. Naloge so se lotili nadvse resno. Velik šolski okoliš je zahteval, da so morali v akcijo vključiti po nekaj pionirjev iz vsake vasi, ki so prinesli prve
zanimivosti iz vsakega zaselka posebej. Posebno so bili veseli, kosov Ljubljani našli knjigo: Vido Stare. Prazgodovina Šmarjete, za katero ni nihče vedel, da sploh obstaja. Veliko virov novega turističnega vodiča so našli tudi v študijski knjižnici, pri zgodovinarju Janku Jarcu, starejših prebivalcih krajevne skupnosti in drugje in tako napisali zajetno knjižico o zgodovini in zanimivosti kraja od prazgodovine do danes. Naloga je dobila" prvo nagrado Dolenjske turistične zveze in bila med najboljšimi razstavljenimi nalogami, ki sojih Pionirskemu listu poslali slovenski pionirji.
MLADI TURISTIČNI DELAVCI — Člani turističnega krožka na ni šoli »29. oktober« v Smarjeti dobro poznajo pretekle in današnj® |j!
mivostii svojega kraja. Mnogi turisti se tudi zaradi takšnega sprejein®’^ Sloveniji še nima veliko posnemovalcev, prav radi vračajo v Šmarje* plice. (Foto: J. P.)
Foto: Arhiv O L
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka do četrtka •
Občinsko darilo
Podnajemnikom
no nC^° vPU°^emu izkoriščanju pod-j J.enyiik°v ni tako lahko stopiti na prste, venrf jno Pr'de na dan I? ob sporih. Pa tet ^ušajo v novomeški občini glede ^narediti malo več reda. Pripravljajo v ^ 0 ureditvi podstanova/skih razmerij. >neVer,em bodo predpisali oddajanjeposa-najp stanovanjskih prostorov v pod-k°ltodh ev*denco, vsebino podstanovalske °fQb ■' na<''n določanja stanarine, up-2Qon'n° Za s^uPne prostore, odškodnino ni 2ofm° 'n vse ostalo do nadzora in kaz-kršilce. Te ne bodo majhne! i>e<iofQrnen v ,em zapisu razlagati vsebino ja\,n0 °dt°ka, saj bo pred sprejemom riSf obravnavan, pač pa opozoriti izko-°streif. 'n izkoriščevalce, da bo zapiha! Prepr 'Ve,er- Če odlok že ne bo povsem rQz^e • bo vsaj omilil zdajšnje težke ^“jSidr P°drtajemnikov, ki so ob čedalje raj0 i raPnJi v vedno hujši stiski, saj si mo-fQfun'sl1 2 nizkimi osebnimi dohodki na stanarine že pritrgovali od ust.
• Omenimo naj, da predlagajo za najmanjši podstanovalski prostor 9 m: površine in da stanarina zanj ne bi smela znašati več kot 80 din za m2. Za morebitno opremo se lahko odškodnina določi posebej, vendar bodo tudi v tem primeru onemogočeni primeri, da bi podnajemnik za polomljen stol na treh nogah, majavo mizo in posteljo iz prejšnjega stoletja plačeval vsote, ki bi gospodarju v nekaj mesecih omogočile nabavo novega pohištva.
Podstanovalska razmerja doslej v novomeški občini niso bila pravno urejena. Pred nekaj leti so že hoteli pripraviti občinski odlok, vendar so bili nekateri mnenja, da je bolje počakati, češ da bi se potem imetniki prostorov branili podnajemnikov. kar bi stanovanjsko krizo samo še zaostrilo. Zdajšnja občinska garnitura meni drugače: podnajemnike je potrebno zaščititi, vsaj kolikor dopušča občinska zakonodaja.
Najbrž bo kljub vsemu še prihajalo do lažnih pogodb o podnajemu z dogovorom: toliko plačaš na papirju, ostalo meni na roke. Ampak teren bo dobro prečesan in marsikoga bodo odkrili. Vsekakor pa ne bo več mogoče sestavljati podnajemniških pogodb za ljudi, ki tu sploh ne prebivajo. Evidenca bo zagotovljena, z njo pa ne nazadnje tudi nekaj občinskega davka iz tovrstnega dohodka.
RIA RA ČER
Jalov boj zoper jalovo energijo?
Med izdelki tozda Energetski kon-dezatorji šemiške Iskre so tudi kondenzatorji in oprema za kompenzacijo jalove energije. Prav pri proizvodnji in prodaji teh kondenzatorjev pa se Iskra vrti v začaranem krogu, ki ga kljub štiriletnim prizadevanjem še vedno ni uspelo presekati. Zaman so bile prošnje na občinski skupščini, občinskem izvršnem svetu in komiteju za družbeni razvoj, zaman posredovanje na republiškem komiteju za energetiko, v republiškem zboru združenega dela in zboru občin.
In kaj pravzaprav zahtevajo iskraši. da so njihove želje ostale neuslišane? Gotovo je. da prav nič nemogočega, da pa so ne nazadnje zaradi togih predpisov, kratkovidnosti in še česa ostali doslej praznih rok. Gre za to, da so v semiški Iskri do leta 1981 nemoteno izdelovali prej omenjene kondenzatorje, za katere je kar štiri petine delov uvoženih. Ko pa so se po tistem letu začele pri uvozu težave zaradi vedno manjših deviznih pravic delovnih organizacij, z lastno prodajo niso mogli dobiti dovolj
deviz, da bi lahko v tujini kupili potrebni material. Ker so upravičeno menili, da kompenzacijski kondenzatorji prispevajo pomemben delež k manjši porabi električne energije, saj je jalovo energijo mnogo racionalneje proizvajati pri porabnikih v kondenzatorjih kot pa i' elektrarnah in jo prenašati po omrežju do porabnikov, obremenjevati omrežje, povečevati padce napetosti in izgubo, so bili mnenja, da bi bilo prav, če bi tudi v Iskri imeli ugodnosti, kakršne že imajo premogovniki in proizvajalci električne energije.
• A za zdaj tozd Energetski kondenzatorji ni dosegeI ničesar, njegove želje pa se zdijo vsem manj dosegljive. Ne le da ni uspelo uveljaviti statusa, kakršnega imajo proizvajalci električne energije, ampak se delež deviz, ki jih dobivajo za prodane izdelke, vse bolj manjša. Do nedavnega jim je še uspelo obdržati proizvodnjo kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije na določenem nivoju predvsem s pomočjo deviznega sovlaganja kupcev. Sedaj pa tudi tem že zmanjkuje deviz, tako da raje plačujejo jalovo energijo, kot da bi vlagali v opremo, ki bi jim jo naredili v semiški Iskri.
Tako največji proizvajalec kondezator-jev za kompenzacijo jalove energije v Jugoslaviji in edini v Sloveniji zaenkrat še vedno zaman upa. da bo dobil večji delež deviz od izdelkov, ki jih je izvozil, ali da bi fnu ta sredstvu zagotovili na osnovi združevanja deviz v okviru elektrogospodarstva. Proizvodnja teh kondenzatorjev pada. ponekod jih celo uvažajo. Ob tem pa v Iskri nemočno opazujejo, kako gre r širši javnosti, pa tudi v.strokovnih in upravnih organih precej neboleče mimo podatek, da bi bilo potrebno samo v slovenskem elektroenergetskem omrežju takoj vgraditi okrog 140 M V Ar kompenzacijske moči, s čimer bi sprostili okrog 50 MW delovne moči v elektrarnah, kar manj strokovno rečeno, predstavlja moč hidroelektrarn Doblar in Plave skupaj. Če bi to energijo proizvedli v temroelek trami, ki bi jo kurili s težkim kurilnim oljem, bi porabili za to 8 milijonov ameriških dolarjev. Enak učinek pa bi dosegli z 140 M V Ar instaliranih kompenzacijskih kondenzatorjev, za kar bi potrebovali le okrog 850 tisoč dolarjev uvoženega materiala.
Po dosedanjih tarifnih postavkah za jalovo energijo je vgrajevanje kondenzatorjev še kako gospodarno, kar dokazuje že to, da se naložba izplača v sedmih mesecih do dveh let. Vendar je ob pomanjkanju sredstev za naložbe odjemalcem enostavneje poravnati izdatke za plačilo jalove energije. Kratkoročnost takšnega obnašanja je očitna, dolgoročno gledano, pa bodo posledice še hujše. Čeprav v semiški Iskri opozarjajo nanje, so njihova opozorila naletela doslej na gluha ušesa.
M. BEZEK
Kaj naredi pol skodelice kave
Akcija inkubator, v kateri naj tu novomeški porodnišnici, ki edina v Sloveniji še nima pravega inkubatorja za nego nedonošenčkov, kupili to prepotrebno napravo. je v celoti uspela. Čelo več. z zbranim denarjem bo vodstvo novomeške bolnišnice poleg inkubatorja, ki je že naročen in plačan, lahko nabavilo še eno dragoceno aparaturo-najbrž ultrazvok za zgodnje
odkrivanje bolezni dojk. Pa bo kdo rekel da je J. 7 milijona dinarjev, kolikor naj bi predvidoma zbrali prebivalci, delovne organizacije in ustanove občih Črnomelj, Krško, Metlika. Novo mesto in Trebnje, glede na milijardne potrebe zdravstva samo obližek na rano. ki zahteva precej bolj radikalen finančni poseg, vendar ni čisto tako. Akcija je poleg vsote, ki kljub vsemu ni zanemarljiva, prinesla nekaj ■spoznanj, ki utegnejo biti dragocena v časih, ki nam obetajo predvsem znoj in stiskanje pasu.
Račun pove. da se je vsak občan omenjenih štirih občin, katerih mamice rojevajo v novomeški porodnišnici, odpovedal polovici skodelice kave ali okoli 40 dinarjem. Očitek, da je ideja svetu žensk za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Novo mesto globlje segla v denarnico ne preveč bogatih Dolenjcev, torej ni mogoč, oziroma stoji na majavih nogah.
Kdo vse je daroval? Paleta je zelo pestra. sega od dolenjskih gospodarskih velikanov (so tudi izjeme) do belokranjskih bratcev, ki sta se odpovedala porciji sladoleda, vmes so darila namesto vencev na grob dragim osebam, simpatična je bila poteza vesele, vepdar anonimne družbe, ki je v gostilni Vovk na Ra teža v dobro inkubatorja spila eno rundo pijače manj, tu je Jožefa Oblak Iz Duisburga, ki je darovala kar 2500 zahodnonemških mark. pomagalo je še na stotine posameznikov, katerih imen tu ne moremo navesti, njihov namen pa je bil jasen in en sam. Izjemen uspeh med posamezniki je imela akcija na Raki, če bi se tako odzvali tudi drugod, bi namesto nekaj milijonov dinarjev zbrali nekaj deset milijonov.
• V gospodarskih organizacijah je bil odmev različen, vendar »’ celoti zelo ugoden. Denar je priteka! po dveh kanalih. Veliko podjetij je prispevalo po sindikalni poti, druga kot gospodarska organizacija. Nekateri so uporabili tudi oba načina. Čeprav morda ni najbolj pravično in po bontonu omenjati imena (šenkanemu konju se ne gleda »’ zobe), ne moremo mimo prispevkov, ki so jih dali tovarna zdravil Krka, Gozdno gospodarstvo Novo mesto ter šentjernejska in semiška Iskra. Krko smo omenili zaradi njenega razumevanja do vseh humanitarnih akcij, G G in Iskri pa zaradi nadpovprečnega prispevka na zaposlenega.
Če gledamo na delež prispevkov po občinah, je sorazmerno največ darovalcev iz Krškega, kar je seveda prvovrstno presenečenje, saj je Krško od novomeške porodnišnice najbolj oddaljeno, razen tega pa je pri roki tudi brežiška.
Denar je bil zbran v sorazmerno kratkem času, v enem tednu je bilo nakazano od 80.000 do 400.000 din. dotok je bil zelo enakomeren.
Ena najbolj drgocenih ugotovitev pa je nedvomno dejstvo, daje bila celotna vsota zbrana prostovoljno, brez intervencij novomeške SZDL ali Dolenjskega lista, organizatorjev akcije. Edini posredni pritisk je bil morebiti časopisna bodica na račun dobro idoče tovarne, ki živi od dela žensk in ni do danes (17. septembra) nakazala niti dinarja. Pa bo šlo tudi brez nje.
Na koncu lahko z zadovoljstvom napišemo, da seje i' akciji pokazala tudi moč sredstev obveščanja. Akcija inkubator je namreč zares zaživela šele. ko sc je organizatorjem na lastno pobudo pridružil tednik Dolenjski Ust. Do njegovega nastopa je bilo i’ blagajni pičlih 200.000 din. Seveda ne pričakujemo zahval in čestitk, storili smo samo svojo dolžnost.
M. BAUER
§uha krajina Mačuje bvski tfa vek
p^iini nekaj zadnj ih let ljudje ob zorenju polj-l^lisi ne prebijejo več noči po njivah. Ne h ^ rnn VeC’ ne krks'i° in ne kuri)° ognjev, divjad pa !N| Va električnim pastirjem, ki naj bi namesto Jbg °Val' Pridelke, še vedno dela škodo. In škoda >C.0voror" ali ni Pečana ali pa v mnogih prime-če g’ec,°be sramotno nizko povračilo. Niččudne-Pušjj./nuje po hišah slaba volja, če je vse več zemlje 86 kraianov loteva malodušje.
*k<v
d *aan rl
>?J®ve£lem *asu so 86 razmere spremenile v toliko, ig0 'na Parcel, ki spadajo pod gojitveno lovišče žaa'°9rajenih z električnimi pastirji in da je tam i 0 °dst. manjša. Na območju treh lovskih p?j4jeu na~Hinje, Plešivica—Žužemberk in Stru-J^&iegl rT*e,nih pastirjev malo; tetri družinetudi niso d* '•ova Sporazuma o povrnitvi škode, zato z dl pri(j6|nc' Postopajo, kot se jim zdi. Cenilci sploh • .l0' če pridejo, so prepozni, če pa škodo
J?aj0, j. | — K"uoj>-’. w
i *8o i	*a slabo voljo.
'kiit. .	Starfl Sortira Mo
o^iživj 1°* stara ženica Marija Blatnik z Vrha 6, vdo-*• korwna^nern P°ses,vu ob kmečki pokojnini in ,lkor ji lahko pomagajo sosedje, je le eden
®84) 19. septembra 1985
od kričečih primerov. Lani ji je divjad uničila 2200 koruznih storžev. Če je to le 146 kg pridelka, ocenjenega po 50 din kg, je ženska ob 7.300 dinarjev. Prosila je za uradno ocenitev škode in povrnitve, toda v dveh mesecih lovska družina niti odgovorila ni. Za marsikaterega lovca gre morda za vsoto, ki bi jo zlahka pogrešil, ostareli ženički pa pomeni ob današnji draginji dobrih 7.000 dinarjev biti ali ne biti.
Jožefa Debeljak iz Zvirč 25 ima 72 let, živi pri nečaku, kjer kmetujejo. »Do zadnjega dne ne bom pozabila, kako smo več let zapovrstjo v strahu čakali jeseni. Kot mesečniki smo se čez dan prebijali z delom, noči pa prečuli. Skoro dva meseca sme ne glede na vreme ponoči ždeli na njivah, tolkli po starih konzervnih škatlah, ropotali, s čimer smo le mogli, in kričali na vse grlo, dokler nam ni glas povsem odpovedal. Na ta način smo odganjali divjad. Zdaj tega že nekaj let ne počnemo več, ker niti ni več ljudi, da bi ponoči ropotali. Nekaj parcel imamo tudi ograjenih, kjer pa električnih pastirjev ni, nam divjad še vedno veliko uniči.
Veliko njiv smo opustili, tam le kosimo, a tudi košnjo nam uničuje jelenjad. Na bližnjih parcelah tik vasi smo sami postavili okrog njive žico, nanjo navesili polivinilaste vreče in razna strašila, a seje divjad tega navadila in ne zaleže dosti. Koruzo je lani vso požrla, velika škoda je bila na pšenici, krompirju, fižolu. Vse je bilo oglodano in požrto. Za vse to so nam lovci prinesli 500 dinarjev odškodnine. Kot bi se iz nas norčevali! Najraje bi jim še tisto vrgla v glavo...«
Franc Grm s Pleša 1,67-letni upokojeni delavec, ki pa še kmetuje, pravi takole: »Dokler smo ponoči sami odganjali divjad, sem bil vsako jesen tako prehlajen, da še zdaj čutim posledice. Zgodilo se je, da sem ob neštetih prečutih nočeh le enkrat ostal doma ves bolan, pa so prav tisto noč na naši njivi vse požrli. Tako je bil ves trud zaman. Zadnja leta obdelujemo njive le tik glavne ceste ali hiš, sami postavljamo strašila, vendar skoro nič ne zaleže. Letos je zaenkrat manj škode,
lani pa je šel domala ves pridelek. Posejano sem imel toliko, da bi lahko vzredil tri prašiče, potem še enega nisem mogel. Kar 315 kolov fižola je divjad do golega obrala, na 90 m2 površine je bila povsem uničena krm-
na pesa, na malo manj kot 4 arih koruze je bila pri lovcih uradno ugotovljena 50-odstotna škoda, občinska agronomka pa je ugotovila 80-odstotno uničeni pridelek. Za vse to sem dobil odškodnine 5880 dinarjev, ko bi moral samo za uničeni fižol dobiti 6.000 din, če bi ga plačali po 100 dinarejv, a je v trgovini še enkrat dražji.
Imam kup papirjev od cenilcev, prosil sem na občini, da bi mi vsaj del davkov odpisali, toda od spomladi na prošnjo ni odgovora. Dobil pa sem opomin, naj plačam kolke, da bodo vlogo začeli obravnavati! Take razmere nam jemljejo še tisto malo dobre volje, ki smo jo ohranili do kmetovanja zavoljo tradicije. Delaš in garaš, divjad uniči, tri lovske družine pa nam za nadomestilo dajejo slabo miloščino.«
Da so navedbe krajanov resnične, je potrdil tudi Jože Škufca, tajnik hinjske krajevne skupnosti. Pozna vsako hišo in vse ljudi. »Nezaslišano je, da po večletnih preklarijah in prizadevanjih družba ni mogla treh lovskih družin pripraviti do podpisa samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi s preprečevanjem škode od divjadi. Sporazum je podpisalo le gojitveno lovišče Žitna gora, s katerim imamo odnose dokaj dobro urejene, z domačimi lovci pa ne. Ker sporazum niso podpisali, ravnajo z oškodovanci tako, kot so ljudje povedali. Kaj jim moremo? Nič!!«
Če so občani in krajevna skupnost nemočni, bi moral zoper lovsko samovoljo nastopiti kdo drug. Nedopustno je, da ob vsem razglašanju pomembnosti pridelovanja hrane družba dopušča propad kmetijstva na območju, ki bi lahko veliko dajalo. Gre tudi za celotno manj razvito območje Suhe krajine, kjer je življenje že tako dosti težje kot drugod. Končno pa tudi ni mogoče v nedogled dopuščati slabo vzdušje med prebivalstvom. Po mnenju ljudi pa glede tega niso potrebni več nobeni sestanki, ker jih je bilo že dovolj, marveč dejanja. Samo izpolnitev že danih obljub.
RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
foto slišal: Milan Markelj
m
PRAZEN KROŽNIK? KAJ PA MISLIJO, SAJ SEM VENDAR AVSTRALSKA, NE JUGOSLOVANSKA PAPIGA!
h
dolenjski list pred 20 teti
v____________________________________________________
Divjal ledeni vihar ;
Hudo neurje s točo nad Dolenjsko —Dviganje plač *  na račun cen — Cestarski principi______________________ *
VIHAR S TOČO je zajel minulo nedeljo popoldne več dolenjskih krajev in povzročil veliko škodo na poljih in v vinogradih. Zlasti močno je toča oklestila šentjernejsko območje, kjer so uničeni še nepospravljeni pridelki. Ledeni vihar je hudo obdelal Dramo, Zameško, škocjansko-šmarješko območje in okolico Karteljevega, kjer je segal do Mirne peči. Neurje je divjalo kakšnih petnajst minut. Škoda še ni ocenjena.
ČLANI IZVRŠNEGA odbora SZDL v Brežicah so v razpravi poudarili, da je treba vsepovsod zahtevati od vodilnih ljudi več odgovornosti za spodrsljaje pri gospodarjenju. Delovnim organiza? cijam so priporočili, naj vendar že uskladijo osebne dohodke s produktivnostjo, naj jin ne dvigajo na račun cen in naj ne čakajo, da se bo vse uredilo samo po sebi. Nikjer tudi ne bi smeli pozabiti na vzgojo in izobraževanje.
IZBOLJŠATI SE MORA odnos do Ciganov, namreč osebni odnos na vseh toriščih javnega (in tudi zasebnega) življenja. Da z nečloveškim in poniževalnim občevanjem s Cigani ne bomo nič dosegli, ni menda treba posebej poudarjati. ,
REŠITI BI SE morali spon zastarelih cestarskih principov pri vzdrževanju cest in uporabiti vso mehanizacijo, s katero v ta namen razpolagamo.
PRETEKLI TEDEN so imeli v Kočevju domači frajerji spet svoj nočni nastop. V Gaju so razbili 7 klopi, polomili naslonjala mostu preko Rinže do stadiona, polomili okrasno grmičevje in boriče. Ali res lahko delajo ljudje, kar hočejo? Žalostno, da v Kočevju ni mogoče preprečiti vandalizma, četudi se pustošenje često ponavlja.
BORCEV, KI SO z orožjem v roki prelivali kri za to, da smo si v dvajsetih letih po osvoboditvi uredili družbo, kakršno smo hoteli in kakršna nam je ustrezala, je čedalje manj. Umirajo vedno bolj in prezgodaj, ne da bi bili deležni vsaj nujnega povračila.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. septembra 1965)
f
CD
SVETU
KAM GRE KAVA, ki jo Italija vsako leto uvozi in spraži v svojih pražarnah, so se letos spraševali na mednarodnem sejmu za kavo v Genovi. Italija je namreč po porabi kave na 15. mestu na svetu, kot uvoznik pa na 4. To pomeni samo eno: da namreč uvozi veliko več kave, kot seje popije. No, morda bo nekaj megle razpihnil naslednji podatek: največ kave se od vseh italijanskih mest proda v Trstu. Zdaj veste, kdo popije tisto kavo, ki meša račun, mar ne?
KAM GREDO MRAVLJE, ki
jim je usoda namenila, da žive in se plode na severozahodu Kitajske, ve le malokdo. Iz dobro obveščenih virov seje izvedelo, da jih določena količina konča v želodcih obiskovalcev posebne restavracije v Pekingu, ki sojo na-zvali z malce dolgim, a pomenljivim imenom Restavracija dolgega življenja. Tu gostom strežejo z nadvse eksotičnimi jedmi, na me-nuju pa so seveda tudi prej omenjene mravlje. Menda uspešno preganjajo artritis. Strežejo jih ocvrte s sezamovimi semeni. Kakor koli že, ime restavracije se ne nanaša na mravlje.
S
4
4
4
I
5
4
4
*4
\
*4
\
4
4
\
*4
5
4
4
4
4
4
4
KAM NAJ GRE od.otroškega joka izmučeni roditelj po pomoč, da pomiri jokajoče dete in sebi prihrani kakšen zdrav živec, se dolgo ni prav dobro vedelo. Zdaj pa, če zaupate japonskim raziskovalcem, ni več dvoma. Treba je le stopiti dp prodajalne plošč in si kupiti nekaj plošč Brahmsove muzike. Ta glasba zanesljivo pomiri otroke. Nikakor pa jokajočim potomcem ne vrtite rocka in podobnih sodobnih nervoznih proizvodov, otročički bodo še bolj jokali. Tako vsaj so pokazali poskusi v bolnišnici Minu blizu Osake.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Sramota za naše 20. stoletje
Kdaj dojde in odkod rešenik za balkanske Slovane? — Na Dolenjskem se napravlja največ rudečega vina, ki ga nazivljemo čviček — Kopališče v Mokronogu
(Na Balkan u) Turčija ne da miru slovanskim narodom, ker mirno pripušča, da Arnavti prav po nedolžnem morijo na stotine Srbov in Bolgarov, a tudi neznačajni Grki si omadežujejo roke s krščansko krvjo. Sramota je za naše 20. stoletje, ki se kar cedi besed prosvete, človekoljubnosti in bratstva, da tako mirno gleda te zares turške in nečloveške razmere. Kdaj dojde in odkod rešenik balkanskim Slovanom? Sicer se dela Avstrija, kakor bi ji bilo kaj na tem, ker pripravlja ob turški meji obilne zaloge vojnih potrebščin, a kaj bode iz tega, se z gotovostjo ne more reči.
(Bliža se) trgatev, ki obljublja biti dobra in umestno je, da se nekoliko pomenimo o napravi vina. Pri nas na Dolenjskem napravljalo se je v prejšnjih časih iti napravlja se še dandanašnji največ rudečega vink, katerega navadno nazivljemo »čvičtk«. No, napravo rudečega vina hočejo nekateri zavreči, češ: v naprednih vinorodnih deželah napravlja se dandanašnji le bela in črna vina. No s
Risba Titanicovega potopa (levo) in fotografski posnetek palube potopljene ladje (desno).
Našli so Titanicov mrzli grob
73 let po največji pomorski katastrofi so našli potopljeno ladjo — Titanic počiva 2.000 m globoko v popolni temi in mrazu — Lov za zakladom_____
Raziskovalna oceanografska ladja Knorr je že več kot dva tedna rezala mrzle valove severnega Atlantika in po natančno določenem raziskovalnem vzorcu prečesavala območje, ki ga je določila spremljevalna ladja Suroit kot kraj, vreden natančne preiskave. Za seboj je vlekla podvodnega robota Arga, ki je kakih 2.000 metrov pod morsko gladino z močnimi žarometi razsvetljeval temine oceana in z elektronskimi očmi televizijskih kamer in fotoaparatov opazoval turobno podvodno pokrajino, ki je dotlej-še niso videle človeške oči. Preko kabla je pošiljal video posnetke na matično ladjo, kjer so člani raziskovalne odprave strmeli v televizijski ekran in sledili robotovemu potovanju skozi globine Atlantika.
1. septembra okoli 2. ure zjutraj je Oceanograf Robert Ballard zagledal na ekranu nekaj zanimivega — velikanski trup in množino drobnarij okoli njega. To je bil trenutek, na katerega je čakal desetletje. Podvodni robot je namreč odkril ostanke potopljene ladje. A ne katerokoli, marveč slovito potniško prekooceanko, »nepotopljivi« čudež ladjedelniškega inženirstva na začetku stoletja, ki pa je po trčenju z ledeno goro potonil kot stara konzervna škatla in potegnil s seboj v. mrzli grob okoli 1.500 ljudi, hkrati pa je z njim simbolično potonilo tudi brezmejno zaupanje ljudi v moč tehnike. Robot s starodavnim imenom Argo je našel slovito ladjo Titanic.
KAM BI RADI šli ameriški zaporniki p.restajat bolj ali manj zasluženo kazen, se tudi ve, odkar v mestu La, Honda poskusno obratuje jetnišnica za ne preveč okorele kriminalce. Tisti, ki sojo videli, pravijo, daje bolj podobna klubu kot ječi. Zaporniki nosijo trenirke in svoja vsakdanja oblačila, ni ne zidov ne ključavnic, jedi si izbirajo po želji, ob koncu tedna pa gredo lahko domov na obisk. Res-, prav vprašljivo postaja, ali ni biti poštenjak nerodna in škodljiva stvar.
tem pa ni še nikakor rečeno, da naj bi se nikjer več v nobeni vinorodni deželi tudi rudeča vina ne napravljalo. Saj vidimo krasne izjeme: Francoz napravlja rudeče vino in še celo champagner rose.
(Gospod) Fr. Penca, posestnik in tvorničar v Mokronogu je dal napraviti moderno kopališče, ki je namenjeno v občo uporabo. Dasi ne šteje Mokronog med največje kraje na Kranjskem, vendar si je pridobilo s to moderno napravo več, kakor druga večja mesta in le želeti bi bilo, da bi se ista dobro sponesla, da bi i večja mesta posnemala ta zgled.
• (Odkritje) Prešernovega spomenika se je ^vršilo najsijajneje in točno po obširnem seznamu. Iz vseh pokrajin naše lepe slovenske domovine prišle so deputacije, občinski zastopi, društva, zasebniki itd". 'Tako veličastnega dneva ni še imela Ljubljana.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1905)
Veliki in mali: oba sta zaresna avtomobila.
Avtomobili za mlečnozobe
Drage otroške igrače — Natančni posnetki
Italijanski proizvajalec otroških avtomobilčkov Agostini Au-tojunior ni v skrbeh, kako prodati svoje proizvode. V ZDA, kamor izvaža svoje najdražje modele, gredo dobro v promet močno pomanjšane verzije ferrarijev, mercedesov, porschejev in drugih slovitih avtomobilov.
Videz je dokaj zvestoposnet po pravih avtomobilih, le motor je precej šibkejši. V otroške avtomobile te vrste namreč vgrajujejo bencinske motorje, kakršne imajo . vrtne kosilnice. To pgmeni, da vozila dosežejo hitrost do 50 km/h, kar j e seveda že lepa hitrost za mlečnozobe voznike. Avtomobilčki imajo razkošno usnjeno opremo, luči, hidravlični zavorni sistem in druge »malenkosti«, ki jih sicer pri tovrstnih igračah ni. Skratka, gre za prave avtomobile, le močno pomanjšane.
Agostinijeva otroška vozila so se na ameriškem tržišču pojavila letos in izkupiček je, kot zatrjujejo, dober, čeprav je število kupcev močno omejeno. Otroški
• avtomobilčki dražje vrste namreč stanejo več, kot stane čisto zaresen avtomobil, denimo, naš za ameriško tržišče močno oplemeniten jugo oziroma yugo. kot piše na tej ameriški pasmi naših proizvodov. Ferrarijev model stane 5.000 dolarjev, lamborghinijev pa kar 12.500 dolarjev, se pravi, da bi za slednjega lahko kupil dva yuga in še bi ostalo za bencin za
* e?lo leto, če ne za dalj.
Titanic je nedvomno ena najbolj slavnih ladij iz. zlate dobe razkošnih parnikov, ki so vozili med Evropo in Ameriko, pa čeprav je bila ladja kratkega življenja in je prevozila komaj omembe vredno morsko pot. Toda svoj čas je predstavljala ponos britanskega ladjedelništva, bila je vrhunec razkošja, in kot so mislili, tudi varnosti. Zgradili so jo z. dvojnim trupom in s 16 neprepustnimi komorami. Morda je bilo zaradi vsega tega na ladji mnogo premalo rešilnih čolnov. Čemu pa naj bodo?
Aprila 1912 jeTitanicodplul na svojo prvo vožnjo. Vozil je iz angleškega pristanišča Southampton proti Nevv Yorku. Vsega skupaj je bilo na luksuznem parniku 2.224 potnikov in članov posadke. Predvideno je bilo, da bo ladja že na svoji prvi vožnji dosegla nov rekord v prečkanju Atlantika in si prislužila »modri trak«. Morda je Titanic tudi zaradi takih teženj rezal brazdo precej bolj proti severu, kot so peljale običajne morske poti.
V noči med 14. in 15. aprilom je razkošno razsvetljena ladja zadela v ledeno goro, ki je naredila v la-djin trup dolgo zarezo, skozi katero je vdrla voda.
Sicer pa poglejmo, kako največjo pomorsko nesrečo opisuje ena od 713 preživelih, 85-letna Ruth Blanchard, ki zdaj živi v ZDA.
»Bil je pravzaprav lep prizor. Vse luči so gorele in slišati je bilo muziko. Na vseh štirih ali petih krovih Titanica so se gnetli ljudje, ki so upali na rešitev. Ko je ledena voda vdrla v kurilnico, je prišlo do eksplozije in ljudje so med vpitjem, klicanjem na pomoč in jokom skakali-v vOdo. Pravijo, da ni bilo res, a mislim, da sem prav videla, ladja se je preklala na dvoje. Prednji del je hitro potonil, krma pa je stala še kakšno minuto in potem prav tako zelo hitro potonila.
Zdaj, po 73 letih, seje izkazalo, da je Ruth E^achard imela prav. Titanic seje zares preklal.
Raziskovalna ladja Knorr je
septembra letos še nekaj dni stala nad globokim in ledenim groborn Titanica (točnega položaja nočejo izdati) in z robotom Argom preiskala, kolikor je bilo mogoče, potopljeno ladjo. Titanic počiva blizu 2.000 metrov.globoko in na dnu stoji pokonci. Zadnji del ladje je kakih 70 metrov proč od glavnine trupa. Posnetki so pokazali tudi zarezo na prednjem delu ladje.
Sploh je parnik odlično ohranjen. Na njem se je nabrala le tanka plast usedlin, tako da se vsi detajli še vedno dobro vidijo na posnetkih.
Ker leži razbitina tako globoko, v ledeno mrzli vodi in popolni temi, je niso načeli ne rja in ne morski organizmi. Nekateri strokovnjaki celo menijo, da so v ladji ostala trupla prav tako še povseiU ohranjena.
Globina pa ni ladje le ohranil*1 in konzervirala, marveč jo zaenkrat tudi varuje pred lovci _na potopljene zaklade. Titanic leži. mednarodnih vodah, torej P?J pomorskem zakonu razbitina t> nikogaršnja last. Kdor se “ dokopal do nje, tistemu bo<® voljo. Toda priti do takih globinJe izjemno težko, če ne celOj nemogoče. Edino podvodni robsj ti, kot sta Argo in. mala žepn3 podmornica Alvin. so sposobf^ nekaj narediti.
Francosko-ameriška skupi’13' ki je razbitine Titanica odkritima seveda v načrtu, da potopljeno ladjo še raziskovala-Znano je, da je na Titanicu polnj dragocenosti, saj seje na njeni P ^ ljalo veliko bogatašev, pa tudi s3 (rta oprema ladje je dragocena-Vodja odprave Ballard namerav prihodnje leto z žepno podmo nico preiskati notranjost ladj' vendar zatrjuje, da mu ne gre.Z.j dragocenosti. Poskusil bo nared’ vse, da bi lovci na potopljene 1 klade ne izropali Titanica. . <
Podobnega mišljenja so tudi*1 • kateri drugi. Predlagali so že. !L bi bil Titanic neke vrste sporne11 in kot tak nedotakljiv.
(Vir: Nevvsvveek. Ti'1,e*
»Igračke« letijo v boj
V vojni proti salvadorskemu gverilskemu gibanju so se pred tedni pojavile nenavadne »igračke«. Ko seje ena od teh letečih igrač zaletela v goro, so gverilci lahko videli, da gre za mala letala brez pilota. Letalo je služilo iz-vidovanju in opazovanju premikov gverilskih čet, vodil pa ga je pilot, vendar ni bil v njem, marveč kilometre stran za komandno mizo zmogljivega računalnika. Pilot je nadzoroval polet malega letala, sprejemal podatke in posnetke, ki jih je posnela kamera na njem, in popravljal napake avtomatskega pilota v aviončku. Ko je izvidniško vozilo treščilo v goro, je bila škoda naprimerno manjša, kot če bi v goro treščilo pravo letalo s pilotom. Učinek od opazovanja pa ni bil kaj dosti slabši.
To je bil še en dokaz, da v sodobni zračni orožarni ne nastajajo samo super hitra letala in nadzvočni bombniki, marveč tudi mala letala brez pilotov, ki pa so opremljena z. najsodobnejšimi elek-ktronskimi napravami. Mini-RPV, kot jim pravijo, (mala vozila, krmiljena od daleč) služijo predvsem dnevnemu in nočnemu iz.vidovanju ter odkrivanju nasprotnikovih položajev in radarjev. Pripravljajo pa že tudi inačico »kamikaza«. ki bi izsledil nasprotnikov radar, se panj usmeril in ga uničil. Na mizah letalskih'načrtovalcev nastajajo tudi mini-RRV, ki bodo tedne in tedne v zraku kot budno in vsevidno oko, poganjala
V sodobnem bojnem letalstvu niso samo velika leta^ — Korist tudi zunaj vojske ✓
pa jih bo sončna energija. No-1lljp, v pametnejše namene naj bi ji’1-( orabljali, predvsem za odkril gojdnih požarov ipd.	,
Konstruktorji prvih letečih račk« so prototipe nadvse _ pešno preskusili na bojnem p in sicer leta 1982, ko je izrae'^ j vojska mala letala pošiljala * Libanon. S televizijsko kamer. ^ snemala položaje sirske v°iafi( hkrati pa so premotila ra<Le|i; protiletalskih raket, da so ^ .p j delovati in tako izdali svoje ožaje. Izraelske rakete so P°j natančno zadevale izredno r | membne cilje.
- »Ne bo več vojne v b°^°5Dllst' brez teh mini letal,« je dejal k jjj, 'ruktor prvih mini-RPV Al Američan po rodu.	,c	j)
‘ Po uspehih Izraelcev _so Rimala letala ponovno začel' ^ mati tudi Američani. V Viet’ so sicer uporabili .podobne račke«, vendar se jim nl. vredno poskuse nadaljevati^^ pa so se očitno zagreli za t° fj-j. »igračke«. Dogodki v Salva .^i kjer letalca hodijo tajne am vojaške enote, potrjujejo- ^ vojaška velesila Zahoda o jr vse dragih projektih super sp jj i nih iz.vidniških letal ukvarja ^ bolj poceni letalskimi »'? c-mi«, ki pa so lahko močno o ^ Upati je, da bo od teh jTjjpj*' kaj kanilo tudi v civilno z1' ■ kjer bodo mini-RPV šele za ristne naprave.
(Vir: Netv«
nagrada v sotesko
JANI in NATAŠA VOVK iz Soteske sta s skupnimi močmi uspešno rešila našo predzadnjo malo Nagradno križanko in imela srečo Pri žrebanju. Izmed 45 reševalcev iz yseh krajev Slovenije je žreb izbral Prav njiju in jima dodelil nagrado — knjigo pesmi in iger za mladino rnanega pesnika in pisatelja Pavla Golie, našega dolenjskega rojaka.
Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 27. septembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
CHAPU
NOVA
2ENA
lljrrr-TTr."—	.-	TTtrrr	
11 prgišče $		
Ufe fflisli in ***• jti-:..	r rti i. L	_ 1 M
SKOPUH
. si* V-
RASIST
SMITH
DCIVIDtC
LESTVICA
PREVOZNO
SREDSTVO
Rodovina dokazuje, da so ”ajžanimivejši in najpomembnejši dogodki vselej tisti, ki jih ni nikoli nihče napovedal.
A. C. CLARKE
Ubijajo nas osamitveni učin-naše civilizacije, zaradi kate-e le naše življenje brez prave-9« smisla.
M. TWAIN
*ai bi le za srečo begal? Zg-rabl io, pa jo držiš.
J. W. GOETHE
RIBA
ROPARICA
AVSTRAL-
SKI
MEDVED
KDOR APNO ŽGE
ZMRZNJENA VODA
MESTO OB TISI
DEL NOGE
MARIBOR
SKA
OPERNA
PEVKA
{ONDINAI
OSIPAJOČE SE 2ITN0 ZRNJE
IT. REKA
JAP. LUKA NA HOKAIDU
ORG.
TOPILO
SVETILO IZ VOSKA
IGLASTO
DREVO
ASIRSKA
PRESTOL-
NICA
KONEC
ŽIVLJENJA
ARAB.
ŽREBEC
PRVAK
GORSKI
VRH
SOVRA-
ŠTVO
VINCEK
SANITETNI
MATERIAL
DL
SNOV
PREBIVALEC KRASA
SPLET LAS
KONEC SAH. IGRE
CELJE
MURNOV
SORODNIK
ANGL Ž IME
EDVARD
KARDELJ
NASUTJE
SENENA
PRŠICA
FIGURA PRI ČETVORKI
SRB. M. IME
BSEN-
HIMER
DWIGT
KING COLE
Miške, ki vznemirjajo znanost
^ransgenske miši so plod prave revolucije v moderni biologiji — Kdaj bodo zd- ravniki zdravili številne bolezni s pomočjo presajanja genov?_______________________________________________
vlariC^atere me<^ m'šmi, za Katere nirn l^e(^ znanstveniki veliko zabel an^.’ so na v’*Jez vsakdanje sim	z	rdečimi očesci, dru-
nek	na zunaJ v'deti, da so
raj ?J nenavadnega: so velike sko-1^ kot podgane, nožiče pa imajo tirnV^0^°t>ne delfinovim plavu-iitie m‘šjim tačkam. To so tako Sajn°.Vane transgenske miške, m„jVl znanstvene revolucije v »nbiologiji.
velikost kot njihovi bratci in sestrice, pri katerih podganji gen ni bil aktiven.
Natančnejše raziskave pod mikroskopom so pokazale, da je bil podganji gen vgrajen v gensko strukturo vsake celice teh transge-netskih mišic, vključno v plodnih celicah. To je bilo očitno znamenje, da je takšna genska struktura postala dedna.
»Zdaj delamo že s sedmo gene-
^nlekularni biolog Philip Leder ^Pleteni
vsaki od celic teh miši je v
s transgensko miško.
sk:
dvojni vijačnic'
drugj	-Ujih
genov>
DNK ki jih
Dosedanje raziskave, ki jih opravlja molekularni biolog Philip Leder, so pokazale, da se nenormalnost pri rasti udov pojavlja v tistem rodu transgenskih miši, kateremu so vcepili hibridne gene, povezane z rakastimi obolenji pri ljudeh in živalih. Poleg nenormalnosti v rasti udov,, se pri živalih pojavlja tudi rak.
V laboratoriju torej že znajo sprožiti nastanek raka z geni. Ko bodo ves postopek in dogajanje na molekularni ravni dobro proučili in razvozlali vse uganke, potem najbrž ne bo težko narediti ravno obratno — rakasti proces zaustaviti. To bi bilo tisto pravo in zares učinkovito zdravilo zoper strašno bolezen.
Četudi je presajanje genov v svoji otroški dobi in je tehnologija postopkov še nedodelana, zbuja vseeno mnogo pozornosti in veliko upanja. Nekateri strokovnjaki menijo, da bomo prav kmalu želi prve uporabne sadove, najprej verjetno v medicini. Vse večje razumevanje dogajanja v genski sestavi živih bitij globoko razkriva naravo številnih bolezni, hkrati
°bliT misi n'maj°- Ni jim jih I Se0sk°Va*a narava’ marvecso jih v nikj “strukturo vcepili znanstve-skuš	so uporabili kot po-
PorJ1- ^‘vab, da bi z njihovo nostiv ,°dknli temeljne skriv-i bujjj r\y!^enda: Kako in kaj spod-I liju j-'? K k delovanju in niirova-ceiot se z'va celica razcveti v ^Plet** ?r8ar|izem, tudi tako Kot en 'n skrivnostno čudovit, V?ajee’ c*en'mrt' človek. Pozna-Ži\,|je 'eh temeljnih zakonitosti daboJ.a bo pomagalo človeštvu, vita dobilo v svoje roke učinko-bo]e/n.ravila zoper najrazličnejše 'IfUgju'’.0^ raKa do anemije, da o jih nj.-’ Se neslutenih uporabnos-ietore' ne govorima Razumljivo 'ak0 VJ' ZaKaj so transgenske miši kr°gih a 7ac*cva v znanstvenih
6i PocSkovanJa so se začela v dru-ra?jSk V|ei sedemdesetih let, ko je S,|>'ičn,Va*Cern usPel° izločiti poslov 1	'7	spleta	tisočerih
SS&u '
?Ii{t)je jf*40 se obnaša v drugih v>h 0 u!turah, nato pa še v Jrav e [8ar>izmih, kjer je pravza-'ovi ln° mogoče zares razkriti > anJ® genov.
sa<jjt Pren°s izločenega gena in izw.V v drug živi organizem se jele i ?aI Kot
Wlr»it..rC !)StCrJU V
racijo teh supermiši,« je letos poja--snil Brinster.
Drugi raziskovalci opravljajo	.	,	..
še bolj zapletene raziskave in Pa nakazuje poti do možnih na--	-	-	......	činov	zdravljenja. Po mnenju me-
dicinskih izvedencev stojimo na pragu, novega obdobja v zgodovini medicine.
In kdaj bo nastopila doba genskega zdravljenja bolezni, ki pesti človeški rod? Trdijo, da bomo morda že čez pet let.
postopke. Med. zanimivejšimi je delo raziskovalne skupine, ki išče odgovore na nenavadno vprašanje, zakaj pride včasih do nenormalne rasti udov. Zakaj imajo nekateri ljudje šest prstov, kot jih je imela Ana Boleyn, angleška kraljica in mati kraljice Elizabete.
Bajka postala resnica
Paleontologi po sledi bajke avstralskih domačinov — Odkritje stoletja — Desetine neznanih
J
d
A
id*
f\
I
:0*" ! ns<’ I # i
,7?
1rPu
»if
del*
■stfl'
of.
riSK
>
5'
b*3'
&
JU
celice sesalcev.
'"SaVi i8*n so Potem začeli pre-
izredno težaven, je poskus uspel lite •—“s,cfju >n Richardu ^diia rju- V organizem miši sta nU? d0 n6? P°dgane,in 8a pnp.r*-i a .Var,ja- n1 s'cer sta ’Zl-v^' C k' -*c odl°či!en za nasta-:s?di|a rni°na rasti pri podganah, Pa sta ga v oplojeno, mišje Cs^ini prcden Jc prišlo do ;5 iti 'rania genov iz jeder jajče-n ernena. Tako obdelano IC|° rriišk) VSac^'*a na/aJ v maler'
Sjgd° se je, da je bil postopek [j JUJil ’ SaJ sc je podganji gen iNk.t/ novo nastalo verigo ,’ic ‘^ma mišk, kisejeskoti-'<Sh	i tro ras*a 'n ob Koncu
sktlnii .ivnL-riil
Avstralski domačini so stoletja vedeli za odmaknjeno živalsko pokopališče v neobljudenih predelih Queenslanda. Orumenelo zobovje in kosti, štrleče iz zemlje, so smatrali za ostanke mitoloških bitij iz pradavnin. Moderna znanost je lahko samo potrdila, da izročilo domačinov govori resnico. Ko so paleontologi pobrskali po zemlji, so kaj hitro uvideli, da so naleteli na naj bogatejše najdišče fosilovjLAvstraliji, če ne celo na najbogatejše najdišče fosilov na vsem svetu, odkrito v tem stoletju. Prve sonde so pokazale, da gre za plasti, ki pokrivajo obdobje okoli 5 milijonov let. V njih pa sofosilni ostanki, ki jih je mogoče natančno razvrstiti po starosti. Kaj pomeni to za preučevanje razvoja živalskih vrst, ve vsak strokovnjak in se lahko samo veseli takšnih lepih priložnosti.
Letos je posebna raziskovalna ekipa sydneyske univerze izkopala fosile kakih lOOdoslej še nepoznanih živalskih vrst, zvečine iz miocena, torej starih okoli 15 milijonov let. Našli so netopirje, prednike vrečarjev, nenavadno kačo ipd. Toda največje presenečenje je za zoologe pripravil fosil kljunaša, pri katerem šobili obrisi možganov izjemno dobro ohranjeni". Mikroskopska analiza je pokazala, da so ohranjene cele krvničke, točneje njihova struktu-
Odkrili so tudi fosil živali, ki je zaenkrat niso uvrstili v nobeno poznano vrsto. Vedo le, da gre najverjetneje za sesalca; dobil je ime thingodoton.
Zaradi vsega tega raziskovalci avstralskemu najdišču fosilov pravijo, da je paleontološka Rosetta. Gre za primerjavo s slavnim kamnom, na katerem so trije zapisi, s pomočjo katerih so pred desetletji strokovnjaki razvozlali skrivnost egipčanskih hieroglifov. Podobno naj bi avstralsko najdišče fosilov pomagalo pri razreševanju prenekatere uganke, ki jo pred znanost postavlja razvoj življenja.
Za A vstralce je fosilno pokopališče še toliko bolj pomembno, ker je prav razvoj njihovega živalstva zelo slabo raziskan. V Avstraliji živijo mnoge živalske vrste, ki jih drugod po svetu ni, oziroma so se na tem najmanjšem kontinentu ohranile.tiste, ki so drugod izginile. Fosili so iz obdobja, ko seje avstralska plošča že odmaknila in se je podnebje začelo ohlajati. To je bil čas, ko sc je začel a po A vstra-liji širiti pušča, torej ko je kontinent začel dobivati današnje značilnosti. Zares najbolj pomembno obdobje, polno sprememb. Pogled v dogajanje tistih davnih tisočletij bo zelo koristil vsej znanosti.
MiM
(Vir: Newsweek)
Astronom pobija trditve geologov
Nekako smo se že navadili, da gledamana nafto in zemeljski plin kot na dvoje pomembnih energetskih virov, ki sta izjemno veliko naredila za razvoj sodobnega sveta, vendar sta hkrati že tudi odpisana, saj sta količinsko zelo omejena. Prepričani smo, da se moramo navaditi živeti brez njih. Ogromne ustvarjalne šile so na delu pri iskanju drugih energetskih virov, pomanjkanje nafte je temeljito spremenilo gospodarstvo mnogih dežel in po svoje tudi skuhalo drugačno svetovno politiko. Zdaj pa, ko je življenje že steklo po drugačnih tirih, ugleden strokovnjak pride na dan s trditvijo, da je teh surovin v obilju.
Geologi trdijo, da je nafta fosi-liziran ostanek morskih organizmov, ki so odmrli pred milijoni let. Ostanke so prekrili novi in novi nanosi, temperatura in pritisk pa sta organske ostanke spremenila v fosilno gorivo — nafto in zemeljski plin.
»To je zgolj splošno sprejeta teorija,« trdijo zdaj nekateri strokovnjaki, ki verjamejo novi teoriji znanega astronoma Thomasa Gol-da, avtorja podmene, da sta nafta in zemeljski plin neorganskega izvora.
Astronom in nafta? Res je slišati nenavadno, a tako pač je, da se je znani astronom s Cornellske univerze začel ukvarjati tudi s tem problemom, kot se je podobno že s kvazarji, teorijo velikega poka in drugimi danes splošno sprejetimi in delno tudi dokazanimi podmenami.
Gold se je vprašanju približal s povsem novega stališča. Izhaja iz ugotovljenega dejstva, daje ogljik četrti najbolj pogost element v našem sončnem sistemu. Pojavlja se povsod, na planetih, asteroidih, kometih, lunah, često v povezavi z vodikom. Ob tvorbi našega sončnega sistema je bilo v plinastem vrtincu veliko obljikovodikov, ki so se pri oblikovanju planetov in drugih nebesnih teles shranili v njihovi notranjosti. Ponekod so prodrli skozi porozne plasti višje pod zemeljsko skorjo in tako postali dostopni za izkoriščanje, kot je primer na Arabskem polotoku. Ogromne zaloge ogljikovodikov, se pravi nafte in plina, pa se še skrivajo globoko v zemeljski notranjosti. Morali bi . le dovolj globoko vrtati.
Presenetljiva podmena. Švedi ji, kot kaže, verjamejo, oziroma vsaj upajo, da je resnična. Prvi so namreč začeli z globinskim vrtanjem v možno globinsko nahajališče nafte in plina. Vložili so skupaj z Američani 14 milijonov dolarjev za črtanja v granitno ploščo pod jezerom Siljan. Jezerska kotlina je nastala pred 360 milijoni let kot posledica trčenja z meteoritom. Domnevajo, da je pri trku nastala razpoka, po kateri bi. globinski plin lahko prišel v višje ležeče plasti. In do njih bodo poskušali zvrtati luknjo.
Večina geologov z dvomom gleda na Goldovo teorijo in na početje Švedov. Toda šest poskusnih vrtin "do globine 600 metrov je pokazalo, da upanja niso povsem prazna. Naleteli so na ogljikovodike.	MiM
(Vir. Time)
- VAŠA ZGODBA
PRI STUDENCU
Pri studencu, ki je bil dva streljaja od vasi, je prala plenice. Zazrla se je v gozd nad studencem pa v tolmun ob sebi, stresla z glavo, kot bi se hotela iznebiti neprijetnih misli, in si s predpasnikom obrisala solze, ki so ji polzile po licu.
Misli so ji uhajale nazaj, za nekaj več ko leto dni, ko je tu in v tem gozdiču doživljala prvo in zadnjo ljubezen.
S sosedovim Filipom sta bila prijatelja. Skupaj sta hodila v šolo, skupaj pasla živino io se najprej po otročje, pozneje pa vsebolj resno pogovarjala, kaj bosta, ko dorasteta. Ona, Meta, je bila edinka in kot taka tudi malo razvajena. Filip pa je bil iz številne družine, premožnejše od Metinih staršev. Bil je lepe postave in v vsem zelo skromen.
Ko se je Filip vrnil od vojakov, se mu je Meta zdela veliko lepša kot ob njegovem odhodu v vojsko. Bila je lepo razvita, z naravno kodrastimi lasmi, privlačna. Kadar je videl, da gre Meta s škafom po vodo, je tudi sam zavil proti studencu. Saj bi tudi prinesel vodo, pa mu tega sestre niso dovolile. Če pa je Meta videla, da žene Filip živino napajat, je spraznila škaf in hitela za njim.
Tako bežno srečanje pa seje obema zdelo premalo. Ob večerih sta izrabila odsotnost ali nujno zaposlitev Metinih staršev in se shajala v gozdičku nad studencem.
Posledice takih »srečanj« so bile logične. Nekega nedeljskega popoldneva, ko je bila Meta sama in je bil Filip — kot vedno ob taki priložnosti — tam, mu je zaupala skrivnost, v objemu mu je v uho dahnila: »Ljubi, sad najine ljubezni čutim pod srcem... Noseča sem...« Zdrznil seje kakor zločinec, ki so ga zasačili pri kaznivem dejanju. Ironično se je nasmehnil, potem pa s hripavim glasom izdavil: »To ne more biti res!« Zasukal je pogovor drugam, koLda to ni niti malo važno. Ko pa je kmalu zatem odhajal in ga je hotela na vežnem pragu še enkrat poljubiti, jo je rahlo odrinil in zmedeno šepnil: »Bomo videli, zaenkrat o tem nikomur niti besedice...«
Nekaj dni po tistem gaje videla, a se je je ogibal. Potem ga nekaj časa sploh ni bilo. Razočarana in objokana je nekega dne le vprašala njegovo mlajšo sestro, kje da je, ko ga ni nikjer. »Mogoče je kaj bolan,« jo je zaskrbelo.« Dekletce, pa začudeno: »Kaj ne veš, saj sta vendar prijatelja! Prav danes je en teden, kar je odšel, v tujino.« Meti so se zamajala tla pod nogami. Zdelo seji je, da stoji na čolnu, ki se ziblje semtertja. Ona pa lovi ravnotežje. Zrušila se je po tleh.
Nikoli se ni oglasil. Mati jo je tolažila: »Saj teni vreden ta idiot, sebičnež, egoist, strahopetec in hinavec...« Oče pa potem, ko je bil rojen vnuček: »Lahko ga bomo preživeli, saj to je naš, pušeljc in igrača, vredna več kot sreča, ki ji ob taki priliki pravijo — pogača!
FRANC LUZAR
Ul .. ;gi|
BORILI SO SE ZA NAS
Daleč, nekje v gozdovih so se borili za nas. Sneg je naletaval, padal... Doma so matere čakale na svoje sinove, može, hčerke.
Tu v temnem, pobeljenem gozdu pa se pomika četa partizanov. Utrujeni so, lačni. Na koncu vrste koraka šibko dekle. Lase ima razmršene, dolge in skoznje pada sneg. Zdi se, kot da bo zdaj zdaj omahnila. Ona pa hodi, hodi in se ne ustavlja, da bi se spočila.
Sneg naletuje, pada...
Drevesa se sklanjajo niže in niže, smreke postajajo temnejše in gostejše. Tam daleč se je oglasila sova.
Oglasi se mitraljez.
»Na tla!« se glasi povelje.
Borci poležejo. Začne se boj.
Sneg pa pada, pada...
Nemci, ki so napadli utrujene partizane, se prično umikati.
»Hura!« se zaslišijo kriki borcev prek temnega gozda.
Še enkrat, zadnjič se oglasi mitraljez. Dekle se vzravna kot struna, tiho zaječi in pade. Zadnja njena misel je bila:
»Umrla bom, toda žal mi ni niti za eno uro, ki sem jo preživela v partizanih. Za mano bodo prišli drugi in zmagali bomo, prav gotovo; saj je pravica na naši strani, borimo se za boljši prihodnost.«
Tako je umrla deklica, hjeno telo je ležalo tam. sredi gozda do tedaj, ko so prišli njeni tovariši in jo zagrebli. Sneg pa je še naprej naletaval, padal.
Tudi za našo deželo je prišla pomlad. Osvobojena je bila.
Mnogo, mnogo pozneje so se v gozdu igrali otroci. Našli so majhno, tiho gomilo pod jelko.
»Glej,« je dejal najstarejši fant, naša domovina je svobodna in tudi ta oseba, ki je tu pokopana, seje borila za nas. Teh pogumnih ljudi ne smemo nikoli pozabiti. Dajmo, uredimo gomilo.« In uredili sojo. Prinesli so rožice, posadili travo in kmalu je bil grob lep, urejen.
Drugo dekle je dejalo:
»V teh gozdovih ležeči borci so se borili tudi za nas. Sedaj moramo mi čuvati našo domovino. Branili jo bomo vselej, kaj ne, otroci?«
In tako so se pomenkovali otroci, drevje pa je cvetelo, brstilo, ptice so prepevale in povšod je bila pomlad, lepa, polna radosti, veselja.	,	»
EVA ZUPANČIČ
POTA
Sožitje dimnika in suhih zeli
41 let stara lesena baraka, v kateri je skladišče Drogine odkupne postaje, izziva požar — Pregled sedmih delovnih organizacij___________________________________________
NOVO MESTO — Čeprav tudi v preteklosti preventivni pregledi, kinaj bi pokazali, kako v delovnih organizacijah skrbimo za varovanje družbene imovine in kako za požarno varnost, niso bili ravno redki, je bil verjetno nedavni katastrofalni požar v Krkinem tozdu Zelišča tisti, ki je spodbudil člane svet a za SEO in Družbeno samozaščito novomeške SO za vnovično tovrstno akcijo. Pod drobnogledom precej številčne in tudi strokovne posadke, v kateri so bili poleg članov občinskega štaba C'Z še delavci sekretariata ONZ, republiškj požarni inšpektor, delavci novomeškega Zavoda za požarno varnost, člani sekretariata z SLO in DS ter inšpektorji novomeške UIS, seje prejšnji teden znašlo sedem novomeških delovnih organiazcij.
dežurni
poročajo
OB 45 TISOČAKOV — Neznanec je 13. septembra stegnil ročico v garderobno omarico črnomaljskega Belta in zmaknil Huseinu Miskiču 45 tisočakov. Za storilcem še ni sledu.
KOLESA Z MOTORJEM IZGINJAJO — V noči na 15. september je nekdo iz odklenjene garaže Alojza Derganca iz Loke pri Straži zmaknil kolo z motorjem in oškodoval lastnika za okoli 80.000 din. Istega dne med 6. uro in 9.30 pa je kolo z motorjem zmanjkalo tudi Janezu Golobiču z Vrha pri Dolžu. Motorček je bil spravljen na dvorišču Komunale v Vrhovčevi ulici v Novem mestu. Golobič je na škodi za 120.000 din.
VLOM V AVTO — V noči na 15. september je nekdo vlomil v osebni avtomobil Črnomaljca Bogdana Radoviča in mu zmaknil radiokasetofon. Naprava je bila vredna okoli 20 tisočakov.
KJE JE KABEL? — Iz obrata žel-ezokrivnice v kanižarskem 1GM je med 9. in 10. septembrom izginil kolut trožilnega električnega kabla. Lastnik, črnomaljski GOK — tozd Beg-rad, je oškodovan za 4 tisočake.
Kar precej časa je bilo potrebno, da seje popolnil spisek najdenih napak in pomanjkljivosti, čeprav je potrebno v isti sapi dodati, da je tokratni pregled vendarle pokazal precej boljšo podobo varnosti kot prejšnje podobne akcije. Če odštejemo tiste že kar tradicionalne napake, kijih je bilo močnaj-ti v domala vseh pregledanih objektih
— v mislih imamo predvsem nepregledane aparate za gašenje.- odprte prostore, nezaklenjene predale z uradnimi papirji, prenapolnjena skladišču, nespoštovanje predpisov iz varstva pri delu. da ne naštevamo v nedogled—je
En mrtev, trije ranjeni med trčenjem
Huda prometna nezgoda pri kraju Kalce—Naklo
• Med pregledom prejšnji teden so posadke, inšpektorjev, miličnikov, članov OŠ civilne zaščite, sekretariata z SLO in DS ter Zavoda za požarno varnost obiskale lakirnico v IM V, Novolesov tozd Tovarna ploskovnega pohištva, čistilno napravo, skladišče vnetljivih snovi in obrat komisijske sinteze v Krki, odkupno postajo Droge, delavnice Gorjancev v Bršljinu, Javna skladišča in skladišča ter barvarno Novoteksa.
ODPELJAL KOLO Z MOIOR-' JEM — Med 7. in 9. septembrom je neznanec vlomil v klet Novomeščana Jurija Marjetiča in mu odpeljal kolo z motorjem. Lastnik je s predrznostjo oškodovan za preko 70 tisočakov, storilca pa še iščejo.
ŠE EDEN, KI BO PEŠAČIL — V približno enakem času je ostal brez prevoznega sredstva 39-letni Alojz Krevs iz Novega mesta. Miličniško poročilo pravi, da mu je nekdo ukradel kolo z motorjem, ki je bilo spravljeno v kleti stanovanjskega bloka v Kristanovi ulici. Krevsov motorček je vreden 120.000 din.
IZ ZIDANICE ODNESEL CEVI — Med 5. in 10. septembrom je nekdo vlomil v zidanico Zalke Majerle iz Črnomlja. Zanimivo, da se storilec ni dotaknil zidaniških specialitet, pač pa je pograbil za pet kovinskih cevi, dolgih po 6 metrov, in jih odnesel s seboj. Majerletova je oškodovana za 20 tisočakov.
KALCE NAKLO — Vsobotookoli pol šeste ure zjutraj je prišlo na regionalni cesti pri kraju Kalce—Naklo do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 36-letni Franc Pucelj iz Smrečice pri Krškem, njegova žena in še dva sopotnika v avtomobilu pa so bili poškodovani.
Pucelj je tistega jutra peljal avtomobil po cesti med Drnovim in Kostanjevico, v precej gosti megli pa mu je tik pred krajem Kalce—Naklo preblizu sredine ceste pripeljal tovornjak, ki ga je vozil 19-letni Samir Ureig iz Jablanice. Prišlo je do trčenja levih delov vozil, pri čemer je osebni avto odbilo na travnik. Voznik Pucelj je hudim poškodbam podlegel že med prevozom v bolnišnico, hudo poškodovani sta še Marija Pucelj in Kristina Pečnik, laže pa Jože Pečnik.
vendarle ostalo še nekaj takih, ki zaslužijo več besed.
Čeprav imajo v delavnicah »Gorjancev« v Bučni vasi že izkušnje s
UKRADENI AVTO NAŠLI ZALETEN
BIŠKA VAS — V noči na 15. september je nekdo ukradel osebni avtomobil Alojza Kicaiz Biške vasi. Storilec ni imel srečne roke. Vozilo s«,namreč še istega dne našli pri novomeškem Kapitlju, kjer se je neznanec zaletel v hišo, vendar ne tako hudo, da je ne bi mogel pobrisati y neznano.
VRGLO GA JE PREKO OGRAJE
Z MOTORNIM KOLESOM V PEŠCA
SEVNICA — V soboto nekaj pred 3. uro zjutraj se je po sevniški ulici Pot na Zajčjo goro peljal na kolesu z motorjem 20-lelni Srečko Glembas iz Vehovega pri Radečah. Mladenič je vozil prehitro in ga je v ostrem ovinku zaneslo na levo, kjer se je zaletel v varovalno ograjo in preko nje zjetel s ceste. Glembas, za katerega sumijo, da je vozil poškodovan, se je v nezgodi hudo poškodoval.
NOVO MESTO — 20-letni Jože Jamnik iz Novega mesta se je 14. septembra peljal na kolesu z motorjem po cesti proti Bršljinu. Ko je z Ljubljanske ceste zavijal v Kettejev drevored, je pred njim hodil v isto smer pešec Siman Kovaqi. Jamnik je takrat s kolesom zadel v prometni znak, od koder ga je odbilo v pešca. Kovaqi se je v nezgodi poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Zaradi zastrupitve ob obrt?
Novomeški IS predlaga, naj bi slaščičarju Ademu Bajramiju odvzeli obrt
NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet je 10. septembra ob obravnavi poročila o slaščičarju, ki ni prvič prodajal oporečen sladoled, na vesti pa ima še vrsto drugih »grehov«, zaradi katerih sta ga sanitarni in inšpektor dela nekajkrat kaznovala, predlagal komiteju za družbeni razvoj, naj začne postopek za odvzem obrti. Menijo, daje Adem Bajrami nepoboljšljiv!
V izvršnem svetu so se za takšno sankcijo odločili ob zadnjem primeru letos julija, ko je 13 oseb zaradi pokvarjenega sladoleda iskalo zdravniško pomoč, 11 od teh pa jih ostalo v bolnišnici na zdravljenju, kar kaže na hujšo zastrupitev. Že nič kolikokrat poprej so inšpekcijski pregledi ugotavljali pomanjkljivosti: oporečni so bili odvzeti vzorci sladoleda, slaščic, zlasti
pa je bila vedno sporna higienska ureditev lokala, delavnice ter osebja.
Tudi tisti, ki so bili prijavljeni, niso imeli potrjenih zdravniških pregledov ali ne v redu papirjev o delu. V zaJnjih treh letih sta medobčinski sanitarni in inšpektor dela izrekla lastniku lokala dokaj visoke denarne kazni (znašajo več milijonov), a ugotavljajo, da jih sploh ni plačal.
Dve desetletji cistern
Kako nevarne so okolju enoplaščne cisterne z že častitljivo starostjo na naših črpalkah?
Inšpekcija zatrjuje, da so skušali na ‘ lastnika vplivati tudi z nasveti, poučevanjem, s stalnim nadzorom, vendar vse kaže, da je nepoboljšljiv. Ker ni nikakršnega jamstva, da v bodoče ne bo več prihajalo do prodaje bakteriološko in higiensko oporečnega sladoleda in slaščic, predlagajo odvzem obrti. Tak ukrep bi bil po mnenju izvršnega sveta v interesu zdravja ljudi.
Izvršni svet pa je sklenil še naslednje: inšpektorji bodo posredovali nalog za stalno kontrolo vseh lokalov, kjer se ukvarjajo s prodajo živil, ne le slaščičarjev, ampak tudi gostincev. Kontrolo naj bi zagotovili na tak način, da lastnik ne bi mogel vnaprej uganiti, kdaj dobi inšpekcijski obisk. V sumljivih lokalih naj bi pogosteje odvzemali vzorce živil in pijač.
R. B.
ČRNOMELJ, METLIKA. NOVO MESTO, TREBNJE — Dvanajst izdanih odločb, dva predloga za uvedbo postopka o prekršku in kazenska ovadba javnemu tožilcu zoper Petrol — tozd Trgovina na drobno Brežice, takšno je bilo sklepno dejanje nedavnega pregleda novomeškega vodnogospodarskega inšpektorja vseh bencinskih servisov na Dolenjskem. Verjetno že našteti ukrepi dovolj zgovorno ilustrirajo najdene pomanjkljivosti in napake, nekaj med njimi pa je takih, da zaslužijo posebno obravnavo. Prav zategadelj je inšpektor tudi zahteval, da v Petrolu spregovorijo o ugotovitvah nedavnega pregleda in da do 15. septembra obvestijo upravo inšpekcijskih služb o sprejetih sklepih za večjo varnost in zaščito okolja pred nevarnostmi, ki prežijo iz bencinskih črpalk.
Na območju vseh štirih dolenjskih občin je danes 14 bencinskih servisov. pri domala vseh pa je bilo ugotovljeno, da imajo tehnično slabe lovilce olj na izpustih v kanalizcijo ali celo ponikovalnico. Na štirih črpalkah so bili odvzeti tudi vzorci odpadne vode, analiza, ki jo je opravil novomeški Zavod za socialno medicino in higieno, pa je pokazala, da je voda preonesnažena z naftnimi derivati in da takšna nikakor ne bi smela v ponikovalnico ali površinski vodotok. Inšpekcijski pregled je ob tem pokazal tudi. da so lovilci olj neočiščeni in polni, kar pa je celo nekako razumljivo, če vemo, da Petrol nima ustrezne deponije za odlaganje z naftnimi derivati onesnaženega mulja. In ko smo že pri lovilcih olj, naj omenimo še, da so skoraj vsi zgrajeni brez revizijskega jaška in da noben ni opremljen z zasunom za prekinitev povezave s kanalizacijo v času polnjenja podzemnih cistern.
Prav cisterne so poglavje zase. Dovolj bodi. če v ilustracijo temu, kakšno nevarnost pomenijo za onesnaževanje okolja, bolje rečeno podtalnice, povemo, da so nekatere enoplaščne cisterne vkopane v zemlji že celih dvajset let.	g	g
GORELO V SOBI
AVTO OBRNILO NA SREhO
požarom, ki je pred leti objektedoma-la povsem uničil in naredil ogromno škodo, njihovi prostori vnovič pripravljeni čakajo ognjene zublje. Polito olje na tleh. zamaščeni prostori, neoznačeni in založeni hidrantujteprimer-ni pogoji za delo, vse to bo našlo prostor v ukrepih sanitarnega, vodnogospodarskega in elektrogospodarskega inšpektorja. Poglavje zase pa je. kar zadeva požarno varnost, odkupna postaja Droge v Bršljinu. 41 let stara lesena baraka, v kateri so skladiščene same suhe stvari, od zelišč do gob in trav. je kot sod smodnika. Po mnenju članov komisije pomeni Drogina odkupna postaja neprimerno večjo požarno nevarnost, kot jo je Krkin tozd Zelišča, v katerem je prejšnji mesec izbruhnil katastrofalni požar. Da pa bo mera polna, zapišimo še. daje dimnik barake založen s suhimi zelišči in da je streha prekrita s stekleno opeko, skozi katero prihaja v obliko sončnih žarkov nova nevarnost. Ustavimo se za konec še v Novolesovem tozdu Tovarna ploskovnega pohištva v Gotni vasi. Poleg številnih pomanjkljivosti glede požarne varnosti je pregled ugotovil, da v tem tozdu slabo skrbijo za zdravstveno varnost delavk v lakirnici, kaj in koliko jenarobe, pa bo moral ugotovili še inšpektor dela
B. B.
Crknjeno tele za kosilo
Krava je Francu Videtu iz Grobelj povrgla mrtvo tele, ki je prišlo na jedilnik prebivalcev romskega naselja Mihovica
ŠENTJERNEJ — Bolj ali manj je znano, da se v romskih naseljih dogajajo stvari, ki so dandanes civiliziranemu svetu težko razumljive, celo neverjetne, nov dokaz, temu pa so pred dnevi odkrili šentjernej-ski miličniki skupaj z novomeškim veterinarskim inšpektorjem. V romskem naselju Mihovica so pri tamkajšnjem prebivalcu Borisu Brajdiču našli na polivinilu razkosano tele, ki mu je manjkalo že precej drobovine in stegna. Vsa stvar ni na prvi pogled nič nenavadna. če...
Kmet Franc Vide iz Grobelj pri Šentjerneju je pred nekaj dnevi v svojem hlevu pričakoval vesel dogodek. Krava naj bi mu povrgla tele, a se je pričakovano veselje sprevrglo v razočaranje: na svet je prišel mrtev teliček, ki ga je možakar, kot je sam izjavil inšpektorju, za en dan sp/avil na dvorišču. ko pa ni več vedel, kaj bi z njim, ga je enostavno odpeljal v romsko naselje Mihovica. Romi so bili darila veseli, njihov jedilnik bo tako pope-
Roparji hitro prijeti
Romana in Vinka Brajdiča ter Elka Hrvojiča (vsi iz Žabjeka), ki so v ponedeljek oropali Franca Tičarja, so še isti dan prijeli
NOVO MESTO — Po hitri akciji so novomeški miličniki že v ponedeljek prijeli 23-letna Romana Brajdiča in Elka Hrvojiča ter 40-letnega Vinka Brajdiča iz romskega naselja Žabjek, ki so
Anonimna prijava ni rešila potoka
Ob rob nepodpisani prijavi, ki so jo inšpektorji prejeli iz D. Toplic
NOVO MESTO — 12. septembra okoli 15.40 je prišlo do požara v sobi stanovanjske hiše Franca Potočarja v Veliki Bučni vasi. Ogenj je zanetil 4-letni otrok, ki seje igral z vžigalicami in goreče metal v koš za smeti. Požar, ki so ga skupaj s sosedi pogasili gasilci novomeškega ZPV. je povzročil za okoli 50.000 din škode.
PODZEMELJ — 10. septembra se je 22-letni Marjan Nagode iz Črnomlja peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Črnomlju. V Podzemlju ga je v desnem preglednem ovinku pričelo zaradi prevelike hitrosti zanašati, tako da je zapeljal na levo bankino, tam udaril v zemeljski vsek. Pri tem je vozilo vrglo v zrak in ga obrnilo na streho. Avto je nato še nekaj metrov drsel po strehi in se končno vnovič postavil na kolesa. Hudo se je pri tem poškodovala 17-lctna B. P. iz Črnomlja, prepeljali so jo na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na pločevini je bilo za 200.000 din škode.
NOVO MESTO — Pred časom je na naslov novomeške uprave inšpekcijskih služb prišlo nepodpisano anonimno pisanje iz Dolenjskih Toplic, kipa je vzbudilo precej prahu, saj je bilo pismo z enako vsebino poslano še republiškim organom, novomeškemu izvršnemu svetu in območni vodni skupnosti. V njem skupina krajanov, tako so vsaj zapisali, očita inšpektorjem, da gledajo skozi prste nekomu, ki je grobo in samovoljno posegel v vodni svet potoka Sušice, zaradi česar potok tudi poplavlja. Sestavljalci pisma so v nadaljevnju postavili vprašanje, ali je sploh v naši družbi kdo, ki bi ščitil interese ljudi in preprečil izigravanje zakonov, hkrati pa so povedali, da se niso podpisali zategadelj, ker »želijo v miru dobro in svobodno živeli«.
Vsa zadeva je bila navzlic anonimnosti zrela za inšpekcijski pregled, še posebej, ker so nepodpisani krajani trdili tudi, da Sušica zaradi na črno zgrajene škarpe v njeni strugi zaliva bazen v zdravilišču. Na srečo, ali pa tudi ne. se je izkazalo, da je vsebina anonimne prijave bolj ali manj iz trte izvita, napihnjena, krajan, ki mu očitajo nedovoljen poseg v vodni svet. pa ima za izvedbo teh del vsa potrebna soglasja in dovoljenja. ne nazadnje pa je tudi strokovna ekipa na terenu ugotovila, da dela. o katerih je govor, ne morejo imeti nikakršnih posledic za potok.
Omenjeni primer morda sploh ne bi bil vreden večje pozornosti, če se ne bi dogajalo, da je takšnih in podobnih anonimnih prijav inšpektorjem vse več. Slednji se dolžni na vsako prijavo odgovorili prijavitelju, a kako to storiti, če ta ni podpisan? Še najpomembnejše ob vsem pa je. da nepodpisane prijave z redkimi izjemami izpričujejo maščevalnost in nevoščljivost med sosedi, da za njimi stojijo osebni spori in prepiri in da je bilo resnično malo takih prijav, ki bi inšpektorjem pri njihovem delu pomagale. Najlaže je pač svoje »junaštvo« v boju za pravico ter zoper izigravanje in kršitve zakonov izpričati na nepodpisanem kosu papirja!
B. B.
nekaj predtem zakrivili rop na Suhorju nad Prečno. Za vse tri je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor.
Romun Brajdič in Elko Hfvojič sta v ponedeljek. 16. septembra, skupaj z 38-letnim Francem Tičarjem s Težke vode in njegovim 46-letnim sodelavcem Francem Kukmanom s Suhorja popivala v gostilni Rostan na Suhorju. Roma pa sta*)ri tem opazila, da ima Tičar pištolo, in sta urno skovala načrt. Hrvojič je odšel v Žabjek in se od tam z osebnim avtom pripeljal skupaj z Vinkom Brajdičem. Ko so tako še nekaj časa popivali, je skupina iz naselja Žabjek pričela nagovarjati Tičarja, naj jim proda jopič, ki ga je imel na sebi. Slednji se je res pričel slačiti, da bi Romi jopič pomerili, takrat pa sta k njemu skočila Vinko Brajdič in Elko Hrvojič, mu iztrgala pištolo in zbežala. Tičar je seveda urno stekel za njima, takrat pa gaje Roman Brajdič z večjim kolom udaril po glavi in poškodoval. Tičar je poklical na pomoč Kukmana. vendar je tudi tega čakala enaka usoda, saj seje medtem Hrvojič že vrnil in tudi Kukmana udaril s kolom.
Po dejanju so vsi trije storilci z avtom zbežali proti Novemu mestu. Miličniki so Romana Brajdiča in Hrvojiča prijeli na Muhabcrju. Vinka Brajdiča, ki je tudi imel pištolo, pa v Žabjeku. Omenimo naj še, da sta morala Tičar in Kukman iskati zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici.
B. B
štren, a sojih pri tem opravilu na srečo prehiteli miličniki. Franc Vide seje sicer izgovarjal, da živali Romom ni pripeljal za hrano, pač pa le, da vzamejo kožo, česar mu miličniki injnšpektor seveda niso verjeli. Že načeto in razkosano žival so odstranili. Ob tem pa je potrebno povedati še nekaj.
Po besedah veterinarskega inšpektorja so še danes kmetje, ki ne vedo, kam s poginulimi živalmi. Nekateri jih zakopljejo, drugi spet odvržejo v bližnjo jamo, kar pa je seveda prepovedano in kaznivo. Pri veterinarskih zavodih namreč dela posebna veterinarsko- < higienska služba, ki je dolžni)” brezplačno odpeljati in odstraniti poginule živali, v nekaterih primerih pa jih tudi secirati in ugotoviti vzroke pogina. Odveč je verjetno govoriti, kakšno nevarnost za okužbe predstavlja zavržena crkovina, da o tem. kar se je dogajalo pred nekaj dnevi v romskem naselju Mihovica, ne govorimo.
B. BUDJA
ZBIL KOLESARJA
LOKA — II. septembra ob 20.30 je prišlo na cesti v Loki pri Zidanem mostu do hude prometne nesreče. 34-letni voznik tovornjaka Filip Korošec iz Loke je med prehitevanjem zbil 31-letnega kolesarja .Karla Cesarja, prav tako iz Loke. Cesar sc je ob padcu hudo poškodoval in so ga prepel jali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, obstaja pa sum. da je voznik tovornjaka vozil vinjen.
PREHITRO S KOLESOM
MRZLA LUŽA — V nedeljo sef 28-letna Milena Strmec iz IglenikaPj;. Ijala z osebnim avtom po makadat"* cesti proti stanovanjski hiši v M J-luži 8. Med vožnjo v blagi desni ovin po klancu navzgor ji je nasproti P"\ hitro pripeljal s kolesom 53-k' Viktor Starič iz Mrzle luže. Čcpr*''* Strmčeva vozilo ustavila, je moža* ,
vendarle močno trčil v avto in p'
a*1
po vozišču, pri tem se je tudi hU<J
-.Jv
poškodoval. Prepeljali so ga < ‘ ravljenje v novomeško bolnišnic0, gmotne škode pa je bilo za 10.000 dt|'
Sr.
v
St(
tel
!9j
St(
K«
N;
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Prejšnji teden jc gozdarje"1 črnomaljskega Toka izginilo domala dva kubika kostanjevega lesa. Miličniki po vseh pravilih tok" rat ne bi smeli imeti preveč delaj iskanjem storilca, les je bil namreč spravljen v bližini romskega naselju na Lokvah.
• Nekdo jc eno minulih noči vin-
mil v osebni avtomobil Novo-meščana Jožeta Konde ter odnesel iz njega vozniško dovoljenje la*" tnika. njegove žene. kot t""1 prometno dovoljenje. Ob takšnet" razvoju dogodkov jc dokaj zanesljivo. da se bo morala druži"* Konda vsaj v bližnji prihodnost' znova opreti zgolj na lastne noge'
• V bifeju Dolenjkincga marke** v Straži je bilo 11. septembra ne"*
vadno živahno. Za toje poskrbe 25-lctni Jože Pančič iz Runia"J‘ vasi, ki je na klecajočih nog* zahteval od natakarice novcoW®j
hotel*
r
ke pijače, ko pa mu je ta ni I
ek«H
dati. seje znašel po svoje: opoje' se jc do gostov, vmes nekajk1« pričel žej'
pristal na tleh. nato pa ,— mm občanom jemati kozarce vsebino zlivati v svoje grlo. Ker j1 0*”
dolenjska g1
sicer priznana	—	-
oljubnost tokrat odpovedala- ■ na pomoč priskočili miličnik' ^ možakarja pridržali, dokler se niso zbistrile oči. O dogodku je ^ kaj temeljito seznanjen tudi s nik za prekrške.
&Č,
r
NI UPOŠTEVALA PROMETNEGA ZNAKA —65-letna Ljubljančanka Ivanka Vidmar se je 10. septembra peljala z osebnim avtom iz Dobruške vasi proti Šentjerneju. Ko je zavozila do mostu, je očitno spregledala prometni znak. ki daje prednost vozilom iz nasprotnesmeri. in zapeljala na most. takrat pa je po njem peljal nasproti 29-letni Janez Kovač iz Škocjana. Čeprav sta oba zavirala, je prišlo med voziloma do čelnega trčenja. v katerem se je Kovač poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 500.000 din.
rcnea. Prišlo jedo trčenja, v k*1^ ir
bil voznik Grablovec poškodo'"j)« ko da so ga odpeljali v novu^
• bolnišnico, medtem ko so šk0^ ^
vozilih ocenili na 500.000 din-VOZIL V PREKRATKI RAGfj) LJI — Ko jc 47-letna Marti"* ^ Lokvice II. septembra peljal* ^t*; avto iz Metlike proti Nove"1" ^pitv jo je pri Lokvici s tovornjaku"’ jatr Zagrebčan Milorad Nerlovlf .£ fit
prekratke varnostne razdalj tem. ko ie Firova zmanjšal* ^ J
tem. ko je Firova zmanjšala trčil v njeno vozilo,
Firova laže telesno
e S*
pri šSi
medtem ko je bilo materialne 100.000 din.
IZSILJEVANJE IN PREHITRA VOŽNJA — 55-letni Anton Klemenčič iz Stare vasi seje 11. septembra peljal na traktorju iz Stranj proti Sentlovrencu. v Gornjih Prapročah pa zavijal na levo polovico cestišča, ker je hotel zapeljati k hiši na nasprotni strani ceste. V tistem trenutku mu je z neprimerno hitrostjo pripeljal nasproti 34-letni Anton Grablovec iz Šentlov-
SEKAL OVINEK —
it
*n
h
h
K
je prišlo pri novomeškem L* ^„1
jv pi iaiw p« ■	  \\'	M
prometne nesreče, ko je 7'lctn jne* * s kolesom neprevidno sekalp trjil . dovozni poti proti Labodu 1 .pen* avtomobil, ki ga je nasprohPropI' Jože Kuplenik iz Šmarješki",^' D. jo bil na srečo le laže po*. 7,9 •
materialne
tisočakov.
škode pa je
bil"
S
12
DOLENJSKI LIST
St. 38 (1884) 19. septembra
Speedway brez dirkačev?
Zvone Gerjevič o težavah v tem športu — Krčani  odprli vrata mladim tekmovalcem______________________
KRŠKO — »Soglašam s tistimi, ki pravijo, da jugoslovanski spee-dway stagnira. Do leta 1980, morda še leto pozneje, je bilo še čutiti napredek, potem se mi pa zdi, je začelo tudi število tekmovalcev us-'hati. Torej je ta šport celo nekoliko nazadoval,- pripoveduje 29-letni strojni tehnik v Kovinarski Krško Zvone Gerjevič.
Zvone je začel dirkati šele leta '979, kar je sorazmerno pozno.
Cveto Bergant mu je dal prve osnove in ga naučil voziti 500-kubično jawo. Najprej seje pilil v drugi ligi.prekonjepaseprvičsez-nanil z razmerami v našem spee-dwayu. Odnos do speedwaya se kaže tudi ob pogledu na motorje, k' od nekod, prihajajo prav tako
m
-'one Gerjevič: »Nisem se še nava-11 na povsem novo jawo. vadimo vakrat na teden po dve uri. V Podjetju imajo razumevanje za sPeedwaj...«
umazani, kakršni so ostali od prejšnje tekme. Krčani so tu gotovo izjeme in imajo menda v Jugoslaviji najboljše razmere za vadbo. Toda tudi pri takih dirkah kot je državno prvenstvo posameznikov, se pokaže, da v našem speedwayu nekaj škripa. Izostane kakšen tekmovalec, včasih celo zaradi neurejenih gmotnih razmer, te pa so verjetno tudi razlog za odpoved dirke za DP v Osijeku. Menda ne morejo urediti stadiona, speedwayske steze.
»Do konca septembra bomo pri našem AMD čakali mlade navdušence za ta lepi, a precej nevarni šport. Fantje morajo biti stari najmanj 18 in največ 22 let. Upamo, da bomo čimprej pomladili moštvo, kajti zdaj nam je ostal le že ne več rosno mladi Gorazd Gorjup,- pravi trenutno četrto uvrščeni na lestvici za DP Zvone Gerjevič. Meni, da manjka vsem jugoslovanskim tekmovalcem ustrezna psihološka pripravljenost. »Debele živce moraš imeti. Na domači stezi mi ne gre najbolje, verjetno prav zavoljo psihološkega pritiska. Zimska vadba je bila dobra. Pod vodstvom profesorja telesne kulture Igorja Jovanoviča in Ljubomira Božoviča smo nabrali dovolj moči. Morda smo tudi zato Krčani letos pri samem vrhu. Zase upam, da bom zadržal vsaj četrto mesto, medtem ko se Ome-rzelu že^nasmiha laskavi naslov prvaka, Žibert pa bo še vodil boj s Pavlicem za drugo mesto,« pravi Zvone Gerjevič.
P. PERC
Dolenjska derbija zadovoljila
Na startu moške SRL Inlesov uspeh v Krškem — Novomeščanke z zmago iz Kočevja — Poraza Ponikev v moški in Iskre v ženski ligi_
Rokometna igrišča v Sloveniji so v soboto docela oživela. Za dekleti, ki so v novo prvenstvo v republiški ligi startala že preteklo soboto, so tokrat prvo kolo odigrali tudi fantje. Favoriti so že na startu napovedali, da se bodo lestežka pustili presenetiti, izjema je le Šoštanj, ki je v Izoli ostal brez načrtovanih točk. Na sporedu sta bila tudi dva derbija dolenjskih ekip. V moški ligi je Inles po pričakovanju v Krškem opravil z gostitelji, medtem ko so Novomeščanke brez večjih težav dosegle prvi dve točki v srečanju z Itasom v Kočevju.
KRŠKO — INLES 15:20 (7:9) —
Sobotno srečanje v Leskovcu je docela zadovoljilo kakih 200 gledalcev, saj so lahko videli dobro in razburljivo srečanje. Igralci Krškega so igrali bolje, kot kaže rezultat, vendar so bili v zaključnih akcijah premalo zbrani, da bi proti izkušenim gostom dosegli kaj več od častnega poraza. Strelci za Krško: Kekič 3, Junker 2, Iskra 2, Manček 3, Fink 1, Šerbec 4. Za Inles so bili uspešni: T. Ilc4, J. Ilc 1, Lovšin 1, Karpov 2, Ambrožič 5. Mate 6, Fajdiga I.
DVZ PONIKVE — RUDAR 21:22 (12:11) — Poročila iz. Ponikev govore.
ZMAGI MIRENSKIH KOŠARKARJEV
MIRNA — KK Partizan z Mirneje bil v soboto gostitelj dveh prvenstvenih srečanj v okviru tekmovanj v republiški košarkarski ligi. V prvi je pionirska vrsta Mirenčanov odpravila K K Trebnje kar s 27 točkami razlike. Najboljši strelci so bili Kržan, Kašič in Pevc. V drugem srečanju pa so mladinci Mirne premagali Brežičane, prav tako s 25 točkami razlike. Največ košev so dosegli Kramar. Zaman in Gregorčič.
da so gostitelji poceni zapravili že dobljeno srečanje. Vsega 10 minut pred koncem tekme so vodili kar z. 19:15, nato pa obstali. Trboveljčani so ob pomoči sodnikov povsem spremenili potek na igrišču in v razburljivi končnici srečno prišli do dveh točk. Strelci za DVZ Ponikve: Bambič6, M. Strnad 4, Vujinovič 6, Doblekar 3. F. Strnad 1, Lenarčič 1.
29. SEPTEMBRA ŠPORTNO SREČANJE GASILCEV
ŠENTJERNEJ'— V okviru praznovanj ob častitljivem jubileju, 50-letnici gasilskega društva Mokro polje, pripravljajo njegovi člani športno srečanje gasilcev šentjernejskega sektorja. Srečanje bo v nedeljo, 29. septembra, gasilci — vabljena so seveda tudi ostala društva — pa se bodo pomerili v nogometu, streljanju, šahu, balinanju, metanju torbice ter polaganju cevovoda. Vsi, ki žele sodelovati, naj se do 22. septembra prijavijo GD Mokro polje. Vabljeni!
Maloštevilni,
a USPEŠNI
Srečary"^* ~	'7■ športnem
v mak"iJUg0slovanskih papirničarjev slODil,oznskem mestu Kočani je na-tekm„. , delovnih organizacij s 1.050 laj« ;e Krška tovarna »Djuro Sa-Sleviina 7 osmimi potniki najmanj Kostev ’ * k'jut> temu uspešna. Sonja ^amiz«J.e v.kegljanju celo zmagala, tortne -lsk' igralci pa niso imeli skupin; Lre^e‘ saJ so nastopali v isti lepenk 01 Poznejši zmagovalci — S°SeuvJu:Knjaževca' iz. skupine pa ci. krs, . 1 v sklepni del lezmagoval-'n Ceh,,"1 so Premagali PKB Beograd Pred eV;°Zo, '7 'vangrada, klonili pa 1 u ek'Po Lepenke.
Pionir pokalni prvak SRS
Lep uspeh novomeških odbojkarjev na sobotnem finalnem turnirju v ljubljanski dvorani Tivoli
^VBELJ SPET ZabSŠKod°VAN
Sarm,. Po7. dirki državne-nedeli^nSt-za V m°tokrosu prejšnjo olik c V Zat>oku ie razplet lenek-o bolj negotov, kot je kazalo; b' • kategoriji do 250 ccm je suv Darjan Avbelj doslej rateren° obvladoval položaj, tok-ntlaH^lP -*e v Prv' V0ŽnJ' premagal tan . ovogoričan Simčič. V zelo | jt lm'vem dvoboju v drugi vožnji op e.lj vodil, a je žal moral ‘ opui zavoljo obnovljene po-
Wk - PL,
I Avk-ie ®le^nia- V skupni uvrstitvi 1 llano ^ VOt*' prcB Simčičem in Pre-■ . T1, Pred drugouvrščenim pa _ režičan še 28 točk naskoka.
LJUBLJANA — Odbojkarji novomeškega Pionirja so že pred startom v novo prvenstvo, ki se prične prihodnji mesec, pokazali, da so v dobri formi. V soboto so namreč nastopili na finalnem odbojkarskem turnirju za jugoslovanski pokal na območju SRS v ljubljanski dvorani Tivoli in prepričljivo osvojili laskavi naslov.
V konkurenci igralcev Bleda in mladincev mariborskega Stavbarja so Novomeščani prikazali daleč najboljšo igro, o njihovi premoči pa - govori tudi podatek, da v obeh srečanjih niso izgubili niti enega samega niza. Poglejmo rezultate: Bled — Stavbar 3:0 (15, 16, 12), Pionir — Stavbar 3:0 (5, 4, 10). Pionir — Bled 3:0 (11, 8, 7). V ženski konkurenci so pokal osvojile Blejčanke, drugi je bil Partizan Tabor in tretje Ljubno.
POKAL V METLIKO
ČRNOMELJ — V počastitev občinskega praznika je bil na novem in prenovljenem kegljišču v Kanižarici turnir, na katerem je zmagala vrsta Metlike z 820 podrtimi keglji, sledijo pa Novo mesto 801, Mercator 771, Rudar 747.
N. G.
Ta uspeh je odbojkarje novomeškega pionirja pripeljal med 16 najboljših jugoslovanskih ekip, žrebanje parov za srečanja, ki bodo v pričetku oktobra, pa bo konec septembra. Skoroda zanesljivo je, da čaka Pionirja nasprotnik iz L zvezne lige.
DERBI V SVOJ PRID
SEVNICA — Srečanja rokometnih moštev Sevnice in Radeč so vedno napeta. V soboto so najprej izgubili mladinci, v prvenstveni tekmi II. slovenske lige pa so na kraju slavili domačini. Goste so nadigrali kar z 29:20. Od domačinov so bili najboljši Špan, Kneževič .in Svažič.
USPESEN
NASTOP
BREŽIŠKIH
ATLETOV
BREŽICE — Pred kratkim so se člani brežiškega atletskega kluba udeležili atletskega kvalifikacijskega tekmovanja za mlajše mladince, kije bilo v Celju. V skoku s palico so Brežičani zasedli kar prvih šest mest. zmagal je Rovan s 340 cm, sledijo pa Miklavžin, Milat, Antolovič, Škaler in Tasič. V teku na 110 metrov z. ovirami je bil Mila-vžin z 19,4 s. drugi, na 300 metrov Mi-lar z 38,4 s. tretji, Kevo je zmagal v metu krogle in diska. Rovan v skoku v daljino, Kurajič v skoku v višino, prva pa je bila tudi štafeta 4-krat 100 metrov. Med dekleti je največ dosegla Maričičeva v skoku v daljino s 3. mestom, medtem ko je bila Ulčarjeva 5. na 300 m, Maričičeva 6. na 100 m, Špilekova 5. v skoku v višino in 7. v metu krogle, Florjančičeva pa 5. v metu diska in 6. v metu krogle.
M. FLORJANIČ
frgsenetljivo Žibert prvi
>H*adnja dirka DP v speedwayu za posameznike
S^ava _
%
Predlanski državni sPeedwavu Jože Žibert iz 'e zanesljivo in povsem za-na predzadnji dirki
lot0	.	-
tonu	pred	1500 gledalci na
*cr
1( bilo /"* prvenstva za posameznike, ki
Gorenje — Varstroj
**azPle' Pe,‘^0V(;‘b-
’ če k* ute8n" biti tudi dru-nc bi vodilnemu v letošnjem
J&TKE IZ
.JOCEVJA
RIBNICE
tii
C?! )'g
1.
kolu dolenjske nogo-
i.<r
f*
$
■A
tr«4! stf ,v>'>
f.j 'grioe So nogometaši Ribnice 2 ob Bistrici č 10:0 (4:0),
katastro-
odpravili
bj|j Straže. _Za Ribničane
iSfait NSpeSni Šporar« 5, F ka?* (av,,čP° K Čampa 2 in
'dri. UIVt0„ ,/	 ..
k* Te' Sevi dni
predtekmi so Ugnali Ribnico s 7:3.
i \ H',7JU dve	bMi V Ribnici in
' ‘‘bi* na c■ krni za rokometni i Oj{iu p vubljansko-ribniškem P« L,24-|QM?ikih j'e Inles ugnal 2$.^ Itas i	I- med ženskami
1 D
19).
na izgubil z. Veto s
l'U?r|Ptava,V° 'nvalidov iz Ribnice viV- ““Vdomn II a;-,h.
'k
* I 'S
llK^m je nastopilo'5
mu JLA šahovski
Je vrsta Kočevja s
Ni
55
0*1 »uSt ° Pa: p,“
•>"8 5,e?,^;rosuplJc9
mic	so	v	postavi:
K' Kovač, Dobrič, Čuk),
!f)|^	I j
sw9ietne' ,.kolu 2. republiške nl^ SO igralci kočev-
;'aju 7 (li., . magali ekipo Inlesa k|	l Za Kočevce je bil
29 lnies J Jjižman s 14 zadet-P<1 Djekič z 8.
M. GLAVONJlČ
prvenstvu, prav tako Krčanu Krešu Omerzelu, v 17. vožnji na štartu odpovedal motor. Omerzel je kljub temu na koncu dirke osvojil 12 novih točk in 4. mesto. Najlepša je bila9. vožnja, v kateri je Žibert ugnal Kocmuta. Ljubljančan Žagar je po padcu v peti vožnji, ko se je vanj zaletel Osiječan Korovljevič. končal v soboški bolnišnici. Na tekmovanju pa ni nastopil domačin Horvat, kisiježenatreningu zlomil roko.
Rezultati: 1. Žibert (Krško) 14, 2. Pavlic (Prelog) 13, 3. Lazar (GV Lendava) 13, 4. Omerzel (Krško) 12... 7. Gerjevič (Krško) 8 točk. Po petih dirkah vodi Omerzel (69 točk), 2. Žibert (63), 3. Pavlic (62), 4. Gerjevič(53) itd.
Zadnja dirka DP bo 29. septembra v Zg. Šiški v Ljubljani. Krčana Omerzel in Žibert bosta 22. septembra nastopila na dirki za »Zlato čelado ČSSR« v Pardubicah.
P. P.
NAJBOLJŠA
SEVNIŠKA
»PROSVETA«
SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZS Sevnica je skupaj z upravo tamkajšnjega bazena pripravile delavske športne igre v plavanju, na katerih je nastopilo 5 ekip. V štaleti 4 x 50 metrov prsno je zmagala vrsta Prosvete, sledijo pa Kopitarna. Metalka idr. V posamični konkurenci na 50 metrov je zmagal Teraž (Prosveta), sledijo pa: Kroneker(PM). Dernovšek (Prosveta), Knavs (PM). Lisec (M-Kopitarna) idr. Med ženskami posamično je nastopila le Pavlovičeva in dosegla čas 50 sekund. Po sedmih doslej zaključenih disciplinah vodi Kopitarna. 2. je Lisca. 3. Metalka itd.
J. BLAS
METLIKA — Preteklo nedeljo seje po ulicah Metlike in okoliških vasi odvijala tradicionalna kolesarska dirka »Belakrajina 85«, ki jo je doslej pripravljal poseben organizacijski odbor pri kolesarski zvezi Slovenije, letos pa prvič mlado metliško kolesarsko društvo.
Na tekmovanju seje v petih kategorijah pomerilo 90 tekmovalcev, med njimi veliko najboljših slovenskih kolesarjev, tudi Sandi Papež, balkanski prvak, ki pa je moral tokrat zaradi okvare odstopiti. Žal. številni Metličani, ki so se zbrali ob progi, niso imeli priložnosti videti kolesarjev kranjske Save. ki so se raje odločili za tekmovanje v tujini kot doma. Dirka pa ni imela le republiškega značaja, saj so se je udeležili tudi kolesarji iz Karlovca in celo mladinci češkega kluba Bohumin. Čeprav je bilo to prvo tekmovanje, ki ga je pripravilo lani. ustanovljeno metliško kolesarsko društvo. pa je minilo brez težav', kajti proga je bila dobro zavarovana, za kar imajo veliko zaslug vojaki, policija in domači radioamaterji. ,
Rezultati: pionirji B: I. Mrvar B. (Krka NM). 2. Vergot M. (Metlika), 3. Badovinac P., 4. Ravbar U. (oba Krka NM). 5. Težak J. (Metlika): pionirji A: I. Čerin J. (Rog Lj.). 2. Fink B. (Krka NM). 3. Šturm O. (Metlika). 4. Doli-
V SOBOTO ODBOJKARSKI TURNIR!
NOVO MESTO — V xoboto*oh 9. uri se bo v novomeški športni dvorani pričel tradicionalni turnir SGP Pionir, ki bo letos izredno kvaliteten. Poleg domače vrste bosta nastopila ekipi prvoligaša Stavbarja iz Maribora in člana italijanske A 2 lige Aritala, v katerem igra tudi bivši jugoslovanski reprezentant Tasevski. Igrali bodo vsak z vsakim. Poleg tega bo na turnirju moč kupiti sezonske vstopnice za bližnje prvenstvo in razpored tekem.
Pari prihodnjega kola: Inles — DVZ Ponikve, Šoštanj — Krško, itd.
ITAS KOČEVJE — NOVO MESTO 18:25 (10:15) — Tudi poprečna igra je bila Novomeščankam dovolj, da so osvojile prvi točki na prvenstvu in tako vsaj delno popravile spodrsljaj na startu prvenstva. Strelke za Kočevje so biie Klarič 2, Fajfar 3, Krj-žmanič 2. S. Jerič 4, M. Jerič 7, za Novomeščanke pa Blažič 3, E. Zupančič 4, lličin 2. Kramar 9, Mršnik 7.
OLIMPIJA —ISKRA 14:12(8:3) — Mlade Ljubljančanke so popolnoma nadigrale gostje iz Šentjerneja in povsem zasluženo zmagale. Njihova zmaga bi bila po poročilih iz Ljubljane lahko še večja, vendar so gostiteljice napravile vse preveč napak. Za Iskro so bile uspešne: Kovačič I, Turk 6, Gorenc 2, Dolar 2. Vide 1.
V 3. kolu igrajo: Branik — Itas Kočevje, Iskra — Burja. Novo mesto — Veta. Po 2. kolu vodita Olimpija in Mlinotest s 4 točkami. Novo mesto je peto z dvema točkama, kolikor jih ima tudi Iskra na 7. mestu, medtem ko so Kočevke še brez osvojene točke.
IZOLA — ELAN 2:0 (1:0)
IZOLA — V 3. kolu prvenstva območne republiške nogometne lige so igralci Elana ostali praznih rok v srečanju z Izolčani in so tako po treh odigranih srečanjih s tremi točkami na 9. mestu. V nedeljo igrajo Novomeščani doma s Piranom.
FUŽINAR — BREŽICE 5:0 (3:0) — Še slabše kot Novomeščani so se v nedeljo odrezali Brežičani, ki tako v vzhodni skupini ostajajo pri dveh točkah in so na 11. mestu.
mmm
Za konec kariere poslednji naslov državnega prvaka
Alojz Pavlič prepričljivo ugnal vse tekmece na Grobniku
GROBNIK — Na zadnji dirki za državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu na Grobniku so spet slavili Slovenci in med njimi tudi Dolenjci, saj je Alojz Pavlič vnovič prepričljivo zmagal jn spet osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji do 80 kubikov. Ta tekmovalec, ki seje uspešno predstavljal tudi na tujih motociklističnih stezah, kjer bi prav gotovo dosegel veliko več, kot je, če bi imel boljše razmere za tekmovanje, je po koncu tekmovanja izjavil, da bo prenehal tekmovati. Žal pa na dirki ni mogel nastopiti drugi Dolenjec Branko Rokavec, ker je bila zaradi premajhnega števila prijav spet odpovedana dirka v razredu do 125 kubikov. Kot kaže. v tem razredu ne bodo razglasili državnega prvaka.
NOSI KRESNIČKO
PLESNI TEČAJI
NOVO MESTO — Ljubitelji plesa letos gotovo ne bodo prikrajšani, saj se bo že konec meseca v mali dvorani športne dvorane pod Marofom pričela vrsta tečajev. Tako bo vsak ponedeljek potekala celoletna plesna šola vseh starosti, ob ponedeljkih bo tudi celoletna šola rock and rolla in tečaji aerobike, nedelje pa bodo namenjene odraslim, ki žele svoje plesno znanje utrditi in izpolniti. Vse dodatne informacije dobite v mladinski turistični poslovalnici Novo mesto, tel. 25-555. kjer bo tudi vpis. Pričetek plesnih tečajev bo 29. septembra, celoletne šole in aerobike pa da'n kasneje.
IMELI SMO PLANINSKI TABOR
Neko julijsko sredo smo se brežiški, dobovski, globoški in artiški planinci pripeljali v gozdiček ob Bohinjskem jezeru, kjer je planinsko društvo iz Brežic organiziralo planinski tabor. Neselje je sestavljalo približno 15 šotorov. Povzepli smo se na Vogar, Vogel. Uskovnico. Črno prst in Razor. Videli smo tudi slap Savico. Kadar nismo planinarili, smo igrali badminton, odbojko, domino, balinali in se kopali v jezeru.
DUŠAN ČANČER OŠ Artiče
PLANINCI POPRAVLJAJO DOM
MIRNA GORA — Konca zadnjih dveh tednov so črnomaljski planinci izkoristili za delovno akcijo v njihovem planinskem domu na Mirni gori. Pleskali so okna in vrata na domu, po trgatvi pa bodo popravili tudi škarpo. Planinsko društvo je’ sindikalne organizacije v delovnih organizacijah prosilo tudi za pomoč pri nakupu odej za ležišča v (Tomu Sicer pa je dom odprt, v zadnjem času pa seje obisk znatno povečal, saj prihajajo na Mirno goro tudi organizirane skupine obiskovalcev.
NOVI POKALNI ZMAGOVALCI — Ekipa odbojkarjev novomeškega Pionirja, ki je v soboto premočno opravila s svojimi nasprotniki in brez izgubljenega niza osvojila prvo mesto na finalnem turnirju za jugoslovanski pokal na območju SRS. (Foto: 13. Budja)
Metlika gostila kolesarje
90 tekmovalcev ha prvi dirki metliškega kolesarskega društva — Tudi češki mladinci
nar A. (Astra Lj.), 5. Petek K. (Rog Lj.): mlajši mladinci: 1. Hvastja M. (Jub Dol), 2. Velkavrh M. (Astra), 3. Škabar R. (Metlika), 4. Krevs T. (Krka NM). 5. Cabada M. (ČSSRJ; starejši mladinci: 1. Kasprzak Č. (ČSSR), 2. Hribar M. (Rog). 3. Gregorič M.. 4. Turk L, 5. Okleščen D. (vsi Krka NM): člani: I. Penko G., 2. Povirk S.. 3. Ugrenovič B.. 4. Šebenik R., 5. Žavbi A. (vsi Rog).
ZA ATLETE NI POČITKA
• V drugem kolu republiškega moštvenega atletskega prvenstva sd novomeško moško ekipo strle poškodbe. Poleg Cujnika in Šikonje. ki sta v JLA. zaradi poškodb prisilno počivajo Lapanje. Gabrijel. Žulič, Zupančič in Kranjčič, zato šesto mesto v Mariboru ni presenečenje. Ob množici poškodovanih atletov pa je le bilo nekaj svetlih trenutkov. Izredno je napredoval mlajši mladinec Sandi Tekstor. saj je osebni rekord na visokih ovirah (I6.0s) na mariborskem nastopu izboljšal kar za 6 desetink sekunde (I5,4s) in se s tem dosežkom na letošnjih republiških lestvicah čvrsto postavil na 1. mesto. Z rezultatom je dosegel tudi naslov perspektivnega športnika. Svojo odlično formo je potrdil že z osebnim rekordom v skoku v daljino (644 cm). Med mladinkami se je z izenačenim osebnim rekordom na 100 m (13,Is) in tretjim mestom ter osebnim rekordom v teku na 200 m (26.8s) izkazala tudi sprinterka Renata Zupančič. Največ točk je moštvu priboril Igor Primc, kije zmagal v metu diska (52.36 m) in osvojil 2. mesto v metu krogle (14,01 m). Pri dekletih seje najvišje uvrstila Dergančeva v metu diska (2. mesto s 26.14 m). Fantje so bili na koncu s 34 točkami šesti, vendar jih je od četrtega mesta delila le točka. Dekleta so bila peta.
Ostali rezultati: moški— lOOmJudež 11.9 s. kopje—Lenart 45,38 m. 800 m — Lenart 2:06,6, višina — Jožef 190cm. krogla — Primc 14.01 m.200m — Judež 24.Is, 1500 m — Vidmar 4:11,0, 3000 m — Saje 9:16,5, 4x100 m — Nm 46.9s Zenske: 100 M — Eržen I5,9s, daljina —Gorene495Cm. kopje —Derganc31.84 m višina — Malijašič 155 cm. 400 m — Eržen 62.7s. 4x100 m — Nm 54.1 š.
• Tradicionalni mednarodni miting za Šikijev memorial bi bil kmalu dobil novomeškega zmagovalca v boju za najboljši rezultat tekmovanja: Darko Cujnik je skoraj do konca metanja kopja vodil pred državnim rekorderjem Krdžaličem z odličnim metom 79,70 m. Krdžalič je z 82.74 m dosegel najboljši moški rezultat, Cujnikov dosežek pa je bil na koncu drugi.
Igor Primc je bil tretji v metu diska, premagala sta ga avstrijski državni rekorder Frank (55,50 m) in jugoslovanski rekorder Marčeta, slednji le za 2 cm. Primčev rezultat 53.22 m je eden njegovih letošnjih boljših.
• Atletski program 39. športnega prvenstva LAO so domačini popestrili še z nekaterimi zanimivimi moškimi in ženskimi disciplinami.
Mojca Pertot (NG). kije na Šikijevem memorialu v Ljubljani izenačila republiški rekord v teku na 200 m z ovirami gaje tokrat v idealnem zgodnjejesenskem vremenu še izboljšala za 4 desetinke sekunde. Novi slovenski rekord je zdaj 27,9s. -Verjetno pa ne bo trajal dlje kot do 5. oktobra, ko.bo v Novi Gorici ta redka disciplina na sporedu zadnjega jesenskega mitinga v SRS. Na stezi iz. umetne mase ga bo domačinka Pertotova zanesljivo izboljšala še za nekaj desetink. V teku na 200 m z ovirami je zmagal Kolar (01), drugo mesto pa je osvojil Tekstor z. dolenjskim rekordom za ml. ml. 26.9s. Ponovno je slavil Igor Primc: v disku je bil prvi z 52,36 m pred drugim Novomeščanom Okleščenom (47,60 m), in Zupančičem (Nm — 35.48 m).
Ostali rezultati: višina — 1. Jožef 185cm. 2. Rovan (Brež.) 185cm, 3. Zupančič (Nm) 180 cm, kopje — I. Umek (ŽAK)67,18 m. 2. Adamlje(0t)58i02m. 3. Mencinger (JLA) 57,78 m, 4. Lenart (Nm) 52.50 m, 100 m — 1. Vukovič(ŽAK) 10,9s, 2. Medvidovič (ŽAK) 1 !.5s, 3. Tekstor (Nm) 11.7s, 4. Hrastar (Nm) 11,8s.
Ženske: 200 m ov.: I .pertot 27.9s (rek. SRS), 2. Zadravec (ŽAK) 28,5s, 3. Eržen (Nm) 31.2, 4. Gorenc (Nm) 32.9s, daljina: 1. Žadravec (ŽAK) 534 cm. 2. Lopatič (Brež.) 170 cm. 3. Matijašič(Nin) 155cm, pionirji: 4x100 m— 1. OŠ Baza 20 (Dol. Toplice) 51,3s. 2. OŠ Grm 5l,9s.
13
19. septembra 1985
DOLENJSKI UST
NOVOMEŠČANI PRED SLAVNOSTNO TRIBUNO —Takole je v četrtek ob slavnostni otvoritvi prikorakala pred svečano tribuno ekipa novomeške garnizije. Njeni tekmovalci so bili eno najprijetnejših presenečenj prvenstva, saj soob kopici odličnih posameznih rezultatov zabeležili tudi odlično 5. mesto v skupnem seštevku štirinajstih ekip, za seboj pa pustili celo Postojnčane, večkratne zmagovalce prvenstev.
PRVENSTVO LAO ODLIČNO USPELO
Novi komandant LAO generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič v nedeljo zaključil 39. prvenstvo LAO v Novem mestu — Prvi Graničar, Novo mesto peto
NOVO MESTO — Ko se je v nedeljo zvečer s svečano prireditvijo in podelitvijo priznanj na novomeškem Stadionu bralstva in enotnosti izteklo štiridnevno merjenje moči na 39. prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja in 5. pregledu kulturnih in zabavnih dejavnosti, ni manjkalo iskrenih stiskov rok organizatorjem. Pripadniki novomeške garnizije so skupaj s športnimi delavci Dolenjske in ob pomoči številnih delovnih organizacij in občanov pripravili prireditev, ki bo slehernemu izmed 664 udeležencev, kolikor se jih je med četrtkom in nedeljo zbralo v Novem mestu, še dolgo ostala v spominu.
Potem, ko je na četrtkovi otvoritveni slovesnosti načelnik štaba LAO generalpolkovnik Mirko Mirtič odprl prvenstvo, seje v petek zjutraj pričelo zares. Prvi so na tekmovališče stopili strelci, za njimi pa še tekmovalci v vojaškem mnogoboju. In že prva končana disciplina je prinesla prvo presenečenje in veselje v majhni vrsti tekmovalcev TO Dolenjske, saj je Jože Ribič zmagal v streljanju z avtomatsko puško na 100 metrov iz ležečega položaj a. Seveda je največ zanimanja številnih gledalcev veljalo najprivlačnej.ši disciplini prvenstva, vojaškemu mnogoboju. Dobre rezultate lahko tukaj doseže le fizično dobro pripravljen in vsestranski športnik. In če zapišemo, da je bilo takšnih dobrih rezultatov cela vrsta, potem za pripravljenost naših vojakov resnično ni skrbi. Sicer pa v ilustracijo povejmo, da je kasnejši zmagovalec vojaškega mnogoboja Zaim Djurič iz ekipe Graničarja, ki je na koncu osvojila tudi prvo mesto v ekipni razvrstitvi, dosegel v plezanju po vrvi čas 6.2 sekunde, daje 240 metrov poti z ovirami prema-
gal v odličnih 1:17,7. da je v popolni vojaški opremi skočil v.daljino 5.39 metra
■•d. Seveda Djurič ni bil edini junak bojev v vojašnici Milana Majcna, na strelišču
Bršljinu. v bazenu v Dolenjskih Toplicah in seveda Stadionu bratstva in
enotnosti. Že zaradi patriotizma je potrebno povedati, da je član novomeške h; Štorbclj zmagal v metu bombe v cilj s 85 točkami, da so imeli Novomeščani
OPREMA NI BILA OVIRA — Tudi v vojaški obleki in škornjih se da daleč skočiti. Vrsta rezultatov v skoku v daljino je bila boljša od 5 metrov, zmagovalec pa je skočil kar 547 centimetrov.
ekipe Storbelj zmaga najboljšo ekipo v patruljno-orientacijskem pohodu in da so tudi v skupnem seštevku dosegli svojo najboljšo uvrstitev. 5. mesto, za ekipami Graničarja. Kranja. Vrhnike. Maribora in pred Ljubljano Šentvid. Postojno. Ajdovščino. Slovensko Bistrico. Ljubljano-Bežigrad. Plujem. Celjem ter Pivko.	_
Športno in kulturnih srečanje vojakov ter starešin ljubljanskega armadnega območja pa je že zdavnaj preraslo okvire zgolj vojaške manifestacije. I udi Novo mesto v tem ni bilo izjema. Spletlo se je nič koliko novih vezi in prijateljstev med mladimi Novomeščani in vojaki, prvenstvo je te dni vse združilo pod eno streho. K temu so veliko pripomogla tudi prijateljska srečanja na Loki. kjer se je ekipa LAO pomerila z ounojkarji mladih pionirjcvecv in zmagala z 2:1. pa v košarki, kjer je Novoles premagal vrsto LAO. v kateri je igral tudi reprezentant Sunara, z 91:89, vojaki pa so bili boljši tudi v nogometu z 10:2. I udi plavalna in atletska tekmovanja vojakov so bila popestrena z mitingi, na katerih so nastopili plavalci in atleti iz vse Slovenije, poglavje zase pa so bili vsakovečerni nastopi vojaških klubov v novomeškem domu JLA. Vrhniški, postojnski, mariborski in novomeški vojaki so se v večernih urah predstavili z bogatim kulturnim in zabavnim programom, ki je sleherni dan do zadnjega kotička napolnil veliko dvorano doma JLA.
Ponovno se je tokrat izkazalo, kako koristna in potrebna so tovrstna srečanja vojakov in starešin. In prav zategadelj so si bili udeleženci letošnjega 39. prvenstva LAO enotni, da še kako kaže podpreti prizadevanja za vnovično oživitev vs-earmadnih prvenstev. Še posebej, ker bi postala v tem primeru mnogo bolj uresničljiva želja Novomeščanov. da bi bili namreč čez dve leti organizatorji vsear-madnega prvenstva. O njihovih sposobnostih po v nedeljo končanem prvenstvu LAO ne gre dvomiti!	Besedilo	in	posnetki:
B. BUD.IA
S PUŠKO V BAZEN — Največ pozornosti je med sobotnimi plavalnimi tekmami v Dolenjskih Toplicah veljalo nastopom fantov v vojaških oblekah s puško. Najhitreje je 50 metrov prosto preplaval mladinski državni reprezentant v vaterpolu Samir Bi-lalovič, ki je s časom 30,98 postavil tudi edini rekord prvenstev ljubljanskega armadnega območja.
NOVOMEŠKI STRELCI PRESENETILI —Prav v streljanju z avtomatsko puško na 100 metrov iz ležečega položaja (na posnetku) je prvi prijetno presenetil starejši vodnik Jože Ribič, član TO Dolenjske, ki je s 331 nastreljanimi krogi ugnal vse tekmece. Sicer je bilo preurejeno strelišče v Bršljinu tokrat deležno štev ilnih pohval udeležencev, vzorno pa je bilo poskrbljeno tudi za varnost.
Med najuspešnejšimi tekmovalci v ekipi novomeške garnizije, ki je v končnem seštevku pristala na odličnem 5. mestu, je bil gotovo Tone Koželj iz Slovenj Gradca. Zaključek 39. prvenstva LAO je pomenil zanj tudi slovo od vojaške suknje in lepšega slovesa si gotovo ni mogel predstavljati.
••Vojaški rok služim že od vsega začetka v Novem mestu in kar težko se mi je ločiti od številnih prijateljev, ki sem jih spoznal tukaj.« je le nekaj minut po končani plavalni tekmi ob bazenu v Dolenjskih Toplicah v soboto pripovedoval Koželj.
••Na prvenstvo ljubljanskega armadnega območja smo se pripravljali celih pet tednov, čeprav smo. resnici na ljubo poyedano. plavalci tokrat slabši del ekipe. Na iz- _ birno tekmo nas je prišlo.petnajst, ostali pa smo le najboljši, škoda le. da ni bilo med nami kakega tekmovalca, pač pa le taki. ki smo tokrat prvič stopili na startne bloke ob bazenu. Pa vendar smo bili nad rezultati sami presenečeni. Imeli smo pač odlične razmere za vadbo, tudi časa je bilo dovolj, tako da je od časov, ki smo jih v svoji disciplini, to je 50 metrov prosto v vojaški opremi s puško, dosegali pred petimi tedni, vsak pridobil najmanj po 10 sekund.« je za konce navrgel Koželj in odhitel stisnit roko svojemu kolegu Samirju Bilaloviču izekipe Kranja, ki je tisti hip v njegovi disciplini postavil nov rekord armadnega prvenstva s časom 30,98 sekunde.
*
Tone Koželj: Naključje je hotelo, da se mu je z zaključkom 39. prvenstva LAO iztekel vojaški rok.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 20. IX.
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Zakaj, zakaj. Likovna vzgoja. Nemščina, TV gledališče — A. P. Čehov: Češnjev vrt. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15— 00.10 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO. nanizanka
17.50 OBISKOVALCI. 10. del nadaljevanke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 ZDRAVILNE VODE: Atomske toplice Podčetrtek 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 ŽIVI PLANET: Odprti ocean. II. del angleške dokumentarne serije 21.00 NE PREZRITE 21.15 J. Hilton: ZBOGOM, GOSPOD CH1PS. 1. del angleške nadaljevanke
Kratka nadaljevanka je nastala po romanu uspešnici Jamesa Hiltona. Osrednja osebnost je učitelj Chipping, ki ga vsi kličejo kar Chips. Ko pride v šolo, je mlad in nervozen začetnik, ki ima probleme s krotenjem živahnih in navihanih učencev. Potem se jih navadi in oni njega. Ko ima že več kot 40 let, sreča ljubko Katherine in vsi so začudeni, ko se vzljubita in poročita. Kratek čas živita srečno in zadovoljno, potem pa pride do intrig, ki jima skalijo življenje. Katherine na porodu umre, prav tako otrok. Chips zdaj išče utehe v delu, a ga hočejo tudi na šoli onemogočiti, a stari Chips ostane kot legenda in simbol svojega poklica in dobe.
čaka neurejena žena. ki ne ve, kaj bi z njunim domom in zakonom. Frank sreča mladoletno dekle in skupaj izvedeta morilski rop, ki naj bijimaomog-očil lepše življenje.
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Songi iz.nedeljskegzabavnika— 18.15 Muzeju in galerije — 18.45 Z beograjskega festivala jazza — 19.30 Dnevnik — 20.00 Okno v glasbeno delavnico — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Človeški faktor — 22.05 Čarovnice (italijanski film) — 23.50 Kronika bitefa
22.10 DNEVNIK
22.20 NA ROBU BREZUPA, francoski film
Glavni junak filma je mladi Frank, ki po stanovanjih pariškega predmestja prodaja različno blago in tudi izterjuje zapadle obroke. Delo mu ne gre pretirano od rok in je zato v neprestanih sporih z delodajalcem, doma pa ga
TV ZAGREB
16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli
— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar
— 17.45 Songi iz nedeljskega zabavnika — 18.15 Muzeji in galerije— 1°-® Z beograjskega fest ivala jazza — Dnevnik — 20.00 Hudi časi (n*wE vanka) — 21.00 Formula 1 — 21-Dnevnik — 22.00 Po desetih
SOBOTA, 21. IX.
7.45 — 12.20 in 15.50 — 23.10
TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 RAČKA, 1. del lutkovne predstave
8.20 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 8. del nanizanke 8.35 PEDENJŽEP
9.05 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: SLOVO O POLKU IGORJEVEM
9.20 Ch. Dickens: OLIVER TWIST, 2. del predstave SMG Ljubljana
9.55 POLETAVČEK 10.25 OTOK VIS
10.55 RAČUNALNIŠTVO II, 3. del angleške serije
11.20 ŽIVI PLANET:	Obrobja kopnega, ponovitev
12.15 POROČILA
16.05 POROČILA
16.10 JAKEC IN FIŽOLČEK, ameriški risani film
17.10 PJ V ROKOMETU — ME-TALOPLASTIKA : PROLETER 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA 18.40 VEČNI RIM. 3. del potopisnega niza
19.05 RISANKA ,
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
20.00 ŠANSON NA NAŠ NAČIN,
film) — 15.15 Otroška Preds!a,^|7
16.15 Volčjak Kovik (sovjetski^ dinskifilm)- 17.50 Tale-19.0« rodna glasba —	19.30	Dne
loutta g,tanizo ------- 1	,	ri-
—20.00 Glasbeni oder — 20.30 M ,5 ška band — 21.15 Poročila L ■ ‘ Vj Športna sobota — 21.45 Šaho komentar — 22.00 SP v pada^Uje-22.20 J. S. Bach (zadnji del na<is'J vanke) — 23.50 Poezija
TV ZAGREB
prenos iz Rogaške Slatine 21.05 ZRCALO TEDNA
21.25 DOLGI SEN, angleški film 23.05 POROČILA
8.50 TV v šoli — 15.45 7 TV čf' 16.15 Poročila — 16.20 TV koled^ 16.30 Narodna glasba —	-
Rokomet Metaloplastika : Pr®^5|,jk
DRUGI PROGRAM
13.30 Test — 13.45 Vesna (slovenski
18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dn^ „ — 20.00 Zgodbe o Patriciji JV (angleški film) — 21.45 Dnevn* 22.00 Za konec tedna
NEDELJA, 22. IX.
13.45 — 22.25
8.25 — 13.05 in TELETEKST 8.40 POROČILA 8.45 ŽIV ŽAV: Risanke
9.35 OBISKOVALCI, ponovitev 10. dela nadaljevanke
10.05 DERRICK. 8. del nemške nanizanke
11.05 DOMAČI ANSAMBLI: Štirje kovači
11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA
tarji in sanjači, nadomestilo za neizpolnjene želje najdejo v gostilnah in v kinu. Čeprav so ujeti v mrežo grobe vsakdanjosti ostajajo otroško začudeni in nepopravljivi optimisti. Majerjeva spoznanja o svetu so tragična, a so prikazana komično in z dobrodušnim karikiranjem. Nadaljevanka ima štiri dele.
15.25 POROČILA
15.30 ALPE — JADRAN, informa-
ilt*-
Sarajevska nadaljevanka v p*0 ,r. lih pripoveduje o neki tekstilniit®.
ni, kjer je zaposlenih 800 ^ ^ Zgodba še začne, ko pride v tiA . mlad direktor, ki želi čim prejsp02^
člane svojega kolektiva. Pri ten!. j* ---------- .------Z(Jravnjk,
pomaga preživel v
tovarniški tem kolektivu vse
življenje. Vsaka od petih epiz°^
3
NA VRH V'ŠESTIH SEKUNDAH — Tekmovanje v mnogoboju seje pričelo s plezanjem po vrvi. Najboljši rezultat je postavil kasnejši zmagovalec mnogoboja Djurič, ki je nalogo opravil v 6,2 sekunde.
13.00 POROČILA
14.00 MOSTOVI
14.30 V. Majer:	OČENASKOV
DNEVNIK. I. del humoristične nadaljevanke TV Zagreb
Dramsko nadaljevanko so leta 1968 posneli po istoimenskem romanu Vjekoslava Majerja, ki pripoveduje o dogajanju iz leta 1937, in to o malih ljudeh in tesnobnem vzdušju pred svetovno katastrofo. Junaki so samo-
tivni magazin
16.00 PUŠČAVSKE PODGANE, ameriški film
17.25 GODCI NA SKEDNJU, zabavnoglasbena oddaja avstrijske TV 18.55 KNJIGA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
nizanke je po svoje zaključena —.^ v vsaki pa se pojavljajo vsi g^V^nC 21.00 BESEDA DA Pogovor z dr. Dušanom Mlinšk0 21.35 ŠPORTNI PREGLED 22.20 POROČILA
DRUGI PROGRAM
r
13.00 Novi Sad: Svetovni P°kalv'JvJ su za mladince — 17.05 FrancozeJ liv (ameriški film)— 18.55 RisaniK j 19.30 Dnevnik — 20.00 Terra * .
20.00 S. Stojanovič: ZGODBE IZ TOVARNE, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo
kumentarna serija) — 20.45 ■ - « danes, jutri — 21.05 Vse. kar nebo, oušča (ameriški film) —' 22.30 *
Včdf
pušča (ameriški film) atletiki
PONEDELJEK, 23. IX.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Plavanje, Utrdbe, trdnjave, zidovi. Za učitelje. Ustna književnost danes.
Poročila 10.35 TV V ŠOL!
12.30 POROČILA
17.15 — 22.45 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 MALI SVET:	Rad	imam
gimnastiko
18 05 PA IAC
18^25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 MLADI UPI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME	«	j
20.05 ŽELEZNA CESTA, zadnj' nadaljevanke
21.10 SPOZNANO—NEZNAN^
prvem razredu znanosti	.,of'
21.45 BALETNI MOJSTER NO1'
JEV
22.30 DNEVNIK
TOREK, 24. IX.
9.00 TV V SOLI: TV koledar. Jugoslavija. Ramensko. Zanimivo potovanje. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka, Knjižni molj, Neretva, Risanka. Glasbena vzgoja. Pionirski film
12.30 POROČILA
17.25 — 23.50 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 NAŠ PESEM — MARIBOR 84 18.05 MIJI IN LEGENDE — Biblijski miti: STVARJENJE SVETA —
ADAM IN EVA
18.25 CELJSKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
tega stoletja in prvo svetovno v0jfl^ir|
majhni ribiški vasi ob Baltiške!^,
rju spozna odvetnik Beliing Prl v.anjl'
revno igralko Franzisko in
zaljubi. V boju za uspeh v pb-^
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 H. Mann: SUTURP-LJUBE-ZEN SKA POVEST, vzhodnonemška drama
Drama je nastala po povesti znanega nemškega pisatelja Heinricha Manna. postavljena pajevčas med začetek
tekmec spravi v ječo. Ob spjc|
ljubezenska vez med odvetnt
ko"1
vc/. incu uu*k‘'“
Franzisko v nevarnosti, končno vrneta v ribiško vas. kjer naj bi j novo življenje.
21.45 OMIZJE
23.45 POROČILA
SREDA, 25. IX.
8.50 TEST
9.05 TV V ŠOLI: Jesenski plodovi. Učenci ustvarjajo. Italijanščina, Ladje na Jadranu. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Pot do Kamčatke. Risanka. Telesna vzgoja. Potovanje na mesec. Risanka. Kocka, kockica. Pionirski film
12.30 POROČILA
17.15 — 22.50 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 RAČKA. 2. del lutkovne predstave
17.55 Ch. Dickens: OLIVER TWIST. 3. del predstave SMG Ljubljana 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40 ZVOKI GODAL. 4. del
glasbene serije 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 MEDNARODNA OBZORJA
20.55 Film tedna: OBREMENILNA PRIČA, ameriški film
Film, posnet po delu Agalhe Christie, pripoveduje o na pogled enostavnem sodnem primeru, ko naj bi človeku sodili z uboj iz koristoljubja. Njegovo obrambo prevzame izkušeni odvetnik, ki zaradi šibkega zdravja ne bi smel v sodne spopade, toda ta primer je zanj preveč privlačen, taka pa je tudi obtoženčeva žena, ki ga prosi za pomoč. Izkušeni ‘'maček« nasede. ker pač hoče verjeti v resničnost izpovedi svojega klienta, podprte s
prepričljivostjo in privlačno^J*^
gove žene. Njegova zmagajc1"^!!) presenetljiv poraz, ki ga pje;
prepriča, da se mora umakn' *j umakniti šele potem, ko bo P nekaj računov.
22.35 DNEVNIK
DRUGI PROG
raM
15.15 PJ v hokeju Bosna '■'-Mft Dnevnik — 17.45 Mupp«1 A45P
|8‘ s
18.15 Družinski magazin — „ik .• baret. kabaret — 19.30 P111_ 2^
20.00 Glasbena dogajanja. «afj| Včeraj, danes, jutri — 21.05^ ^.
..jutri
L-da;' it
morju — 21.50 Estradna s'p'vuii|
kavske popevke — 22.50 sledi (oddaja iz kulture)
ČETRTEK, 26. IX.
8.35 TEST 8.50 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA
17.15 — 23.05 TELETEKST
17.35 V. Bitenc: ZLATI ČEVELJČKI 18.00 UJETI KORAKI — SREČANJI-: Z BALETNO UMETNICO LIDIJO WISIAK
18.25 GORENJSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Športna medicina, angleški kratki film
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 TEDNIK
21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.15 DRUŽINA VIALHE, 2. del fra n cos k e nadaljevanke
22.15 DNEVNIK
22.30 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME — V. Zupan: VESI IN PLOČEVINA
18.15 Razvoj m a ri n o k u 11 ar C|j ti
slaviji — 18.45 Glasba. £as-J Jfjj
19.30 Dnevnik -ponovno vzhaja (3. del alT"j.: aljevanke) — 20.50 Šahovs* ^ |0 ■ tar — 21.10 Gibljive sliki'''njiefa rani film — 23.40 Kronik'
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Decovizija -
14
DOLENJSKI LIST
i -.V ST '
Št. 38 (1884) 19
,(tI
i i i j 1 f! j j j J j I ' j | j | i; :! j j!
Ml j; |li:
1 ■ V 1,
:|!« Hi
i ! 11
%
illll!!! I jlilji iliMi
11 j j 111 j I j 1111
r ' l :
I lij!!
illllii I"
|l l!| 'i'!!!:1!! ifi
'I
belokranjska
trikotažna
industrija
metlika
hladno s perspektivnim raz-vojem delovne organizacije in večjimi zahtevami po strokovnem vodenju delovnih procesov vabi na razgovor in sodelovanje:
ing. strojništva dipl. ing. strojništva ^ dipl. ing. tekstilne tehnologije ^ dipl. ekonomiste
^udimo .zanimivo in kreativno tje|o na področju razvoja, marke-I n9a, tekstilno mehanske tehno-^9ije in vzdrževanja delovnih ^ prev.
Hih^'1710 tuc*' kandidate navede-Poklicev, da opravijo priprav-pStv° v nagj delovni organizaciji. Sl '^kujemo vašo prijavo na na-Beti, Metlika, kadrovska slu-a> Metlika, Tovarniška 2
597/37-85
K
KRKA
TOZD Zdravilišča
daje od 1. 10. 1985 daije v najem »Dom Vinka Paderšiča pri Gospodični« na Gorjancih.
Svojo ponudbo naslovite na KRKO, TOZD Zdravilišča, Novo mesto, Germova 3. Informacije po telefonu: 068/22—436.
613/38-85
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV USPEH
SEZONSKA UGODNOST!
V maloprodaji za lastni proizvodni program brezplačna kamionska dostava do 20 km
POROLIT 8
KRITIN
MAP NOSILCI
ZE 3000 LET ZAUPAMO OPEKI,
— ker je gradbeno trdna,
— ker je naraven izolator,
— ker je iz zdravju neškodljivega materiala,
— ker je akumulator toplote,
— ker je estetska,
— ker je ....
Proizvodni in trgovski program:
— zidaki (navadni, fasadni)
— votlaki (8/1. 7/1)
— poroiiti (8.12)
— dimne tuljave
— vinotekar,
— izoter
— teraset	,
— okenske police (dimenzije po želji kupcev)
□rrmn
□ TTtf
TiT aai■ i TiT ii■ ■ ■ M i■ ■■■Mama M W;aaaaa:'A' aaiaa:W:aaaaa 'A aaaaa
pOZNATt
OPEČNI ZDROB »TERASETm ZA VZDRŽEVANJE IN NOVOGRADNJE:
m
IZOTER
apno, cement, betonsko železo, armaturne mreže, MAP nosilci za strope, MAP polnila, modularni bloki (6/1, 5/1), silikatna opeka, dimniki, peski za malto, peski za beton, opečni vogalniki, izolacijski materiali, kulir plošče, robniki, materiali za izolacijske fasade, strešniki in drugo.
OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22-291
ZIMA JE LEPA...
ČE SE VRAČATE V TOPLI DOM
Metalka
blagovnici v Ljubljani in Mariboru ter prodajalne na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku,
Ptuju in Metliki
od 16. do 28. septembra
klasična, centralna in dopolnilna ogrevala ter seveda ves potrebni material in pribor.
Ugodnosti ob nakupu: brezplačna dostava do 30 km od kraja nakupa
potrošniško posojilo strokovni nasveti
STOPITE PRIPRAVLJENI V SNEŽNO BELINO - Z METALKO!
@ metalka
OSPBfBR vsSfr ss s
KMKIII
alpizia-
Teden Alpine v Novem mestu
Ob 20-letnici prodajalne Alpine v Novem mestu se boste lahko obuli za sezono jesen — zima 85/86 po zelo ugodnih cenah, priporočilo velja še posebej za otroško obutev in pancerje, zato Vas vabimo od 23. — 28. septembra 1985.
Prodaja obutve bo potekala po naslednjem razporedu:
Ponedeljek, 23. 9.: ugoden nakup ženskih škornjev ter gležnarjev Sreda, 25. 9.: na voljo otroška obutev; cene bodo zelo ugodne, izbira dobra Četrtek, 26. 9.: priložnost nakupa Alpinine športne obutve
Petek, 27.9.: pripravili bomo prodajo pancerjev in snežk iz lanskih zalog ter po starih cenah Sobota, 28.9.: Vabimo vse prijatelje Alpine, da izkoristijo priložnost ugodnega nakupa vse vrste obutve
Vljudno vabljeni!
612/38-85
Splošna bolnišnica »Dr. Franc Derganc« Nova Gorica, n.sol.o.,
Šempeter pri Gorici
Komisija za delovna razmerja tozda Bolnišnica išče dve delavki za čiščenje prostorov in opreme
Pogoj: osnovna šola, higienski minimum
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas pod pogojem, da bosta izbrani kandidatki uspešno opravili poskusno delo, ki bo trajalo dva meseca.
Poprečni osebni dohodek od 34.000 do 38.000 din. V samskem domu zagotovljeni ležišči.
Kandidatke naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi na naslov:
Splošna bolnišnica »Dr. Franc Derganc« Nova gorica, 65290 Šempeter pri Gorici.
611/38-85
ABC Pomurka — DO TABOR
Grosuplje
tozd Maloprodaja
Adamičeva 14
61290 Grosuplje
Komisija za popis in likvidacijo OS pri ABC Pomurka DO TABOR Grosuplje — tozd Maloprodaja
razpisuje
licitacijo za prodajo naslednjih OS:
1. trgovske police
2. cementni silos
3. ostala OS po seznamu
Licitacija bo dne 27. 9. 1985 ob 9. uri na upravi DO Tabor, Adamičeva 14, Grosuplje.
Ogled OS bo 26. 9. 1985, od 9. do 10. ure.
Prednos* pri nakupu ima družbeni sektor.
Informacija na tel. 061-772-120
620/38-85
l*J9. septembra 1985
DOLENJSKI LIST
15
trimo
TRIMO, n.sol.o. Trebnje
vabi k sodelovanju
nove sodelavce z delovnimi izkušnjami
za področje projektiranja, konstruiranja in razvoja
— diplomirane gradbene inženirje in diplomirane inženirje arhitekte z opravljenim strokovnim izpitom
Strokovnjaki, pričakujemo vaše prijave in razgovore z vami!
Delovna razmerja želimo skleniti za nedoločen čas. Poseben pogoj za opravljanje vseh del in nalog je trimesečno poskusno delo.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu. Prijave pošljite na naslov: TRIMO, trebanjska industrija montažnih objektov, TREBNJE, 68210 Trebnje, Prijateljeva 12.
603/37-85
LJUBLJANA
Po sklepu komisije za delovna razmerja tozda PKM Brežice z dne 10. 9. 1985
objavljamo
prosta dela in naloge:
2 izvajalcev za opravljanje splošnih ključavničarskih del KV
Pogoj: poklicna šola kovinske stroke — KV ključavničar in 3 let& delovnih izkušenj 1 izvajalca za opravljanje splošnih ključavničarskih del
Pogoj: poklicna šola kovinske stroke — pripravnik 1 izvajalca za opravljanje zahtevnih varilskih del
Pogoj: varilec z opravljenimi atesti in 3 leta delovnih izkušenj
Splošni pogoji:
Odslužen vojaški rok (razen za pripravnika), poizkusna doba 2 meseca. Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Kandidati naj prošnje z dokazili dostavijo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo SCT—tozd Proizvodnja kmetijske mehanizacije Brežice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Komisija bo obravnavala samo tiste prošnje, ki ustrezajo razpisnim pogojem.
610/38-85
SGP Pionir Novo mesto—tozd Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije
Komisija za kadrovsko-socialne zadeve vabi k sodelovanju na prosta dela in naloge:
1.) več strojnih in diplomiranih strojnih inženirjev za opravljanje del na področju meritev in regulacij strojnih instalacij, konstrukcij, tehnologije strojnih elementov in kovinskih izdelkov v stavbeništvu,
2.) več elektrotehnikov (jaki tok) za opravljanje del tehnologa in operativnega vodenja gradbišč na terenu,
3.) diplomiranega elektroinženirja za vodenje razvojnega področja sektorja,
4.) orodjarja za vodenje skladišča orodja in strojev ter popravila strojev,
5.) skladiščnika rezervnih delov v sektorju Avtoservis Ločna,
6.) več kvalificiranih strojnikov težke gradbene mehanizacije,
7.) več kvalificiranih vodovodnih inštalaterjev,
8.) več kvalificiranih avtomehanikov,
9.) več kvalificiranih stavbnih keparjev,
10.) več kvalificiranih izolaterjev,
11.) več kvalificiranih elektroinstalaterjev
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SGP Pionir Novo mesto — tozd MKI, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto. Podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi na sedežu tozda ali po telefonu 21-826 interna 391.
609/38-85
Salonit Anhovo tozd Opekarna — rudnik Globoko Brežice
Komisija za delovna razmerja
objavlja potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog
1. strojnega vzdrževalca
Pogoji za sprejem: Končana poklicna šola strojne ali druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Prednost pri izbiri imajo kandidati s končano poklicno šolo za strojnega mehanika. Poizkusno delo je 3 mesece. Osebni dohodek je 42.000 - din.
2. strojnika preše — 2 delavca
Pogoji za sprejem: Končana poklicna šola strojne ali druge ustrezne smeri in 1 le.to delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 2 meseca. Osebni dohodek je40.000,- din.
3. rudarskega nadzornika površinskega kopa
Pogoji za sprejem: Delovodja rudarske, gradbene, elektro ali strojne smeri z 2 letoma delovnih izkušenj. Sprejeti kandidat je v roku dveh let dolžan opraviti strokovni izpit iz rudarstva. Poizkusno delo je3 mesece. Osebni dohodek je 60.000.- din..
4. skladiščnega delavca — 2 delavca
Pogoji za sprejem: NK delavec s 3 meseci delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 1 mesec. Osebni dohodek je 36.000,- din.
5. upravljalec zunanje premične ploščadi
Pogoji za sprejem: Končana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 1 mesec. Osebni dohodek je 38.000 - din.
Vsa navedena dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave zbira komisija za delovna razmerja8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izteku razpisa.
614/38-85
»STREŠNIK«, industrija gradbenega materiala; p.o. Dobruška vas
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
delavca pri izdelavi strešnikov
— NK delavec
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vložijo prošnje v 8 dneh po objavi na sedež delovne organizacije v Dobruški vasi. Prevoz na delo*imamo organiziran. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi.
615/38-85
Obrtna zadruga Trebnje Kidričeva 2 Trebnje
razpisna komisija
na podlagi 132. in 133. člena statuta Obrtne zadruge Trebnje
razpisuje
prosta delp in naloge direktorja Obrtne zadruge
Za opravljanje teh del in nalog mora kandidat poleg z ' zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne, gradbene, ekonomske ali lesne stroke
— 5. oz 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
— družbene aktivnosti ter organizacijske sposobnosti. Kandidat mora pri prijavi podati tudi plan razvoja zadruge.
Najprimernejši kandidat bo za opravljanje teh del in nalog izbran za dobo štirih let.
Pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev ter z življenjepisom naj kandidati predložijo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: Obrtna zadruga Trebnje, Kidričeva 2, Trebnje. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
616/38-85
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. ,ut,o
Mercator — KZ KRKA tozd Oskrba n.sub.o. Cesta komandanta Staneta 10
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
vzdrževalec elektro naprav — 1 izvajalec
Pogoj:
— KV elektrikar — šibki tok
— 2 leti delovnih izkušenj na vzdrževalnih delih.
vzdrževalec strojnih naprav — 2 izvajalca
• Pogoj.
— KV ključavničar
— 2 leti delovnih izkušenj na vzdrževalnih delih.
Vloge naj interesenti pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi s kratkim opisom dosedanjih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev.
618/38-85
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Ul. Milke Šobar 30, Novo mesto, tel.: (068) 25-207
komisija za odprodajo osnovnih sredstev razpisuje javno dražbo
za prodajo osnovnih sredstev, in sicer: 1 TAM — 5000, reg. št. NM 631-99 1 dvostebrna dvigalka DUOLIFT—ST Žičnica 1 kosilnica MIO—Standard Druga odpisana osnovna sredstva
Javna dražba bo v PETEK, 27. 9. 1985, ob 13. uri. Oaled osnovnih sredstev bo istega dne ob 12. uri.
.	617/38-85
labvvd
LABOD, tovarna oblačil Novo mesto tozd Temenica Trebnje delavski svet
ponovno razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja tozda Temenica
Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba tekstilno-konfekcijske ali ekonomske smeri oziroma druge ustrezne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj
— ustrezne organizacijsko-samoupravne in moralne kvalitete za yspešno vodenje temeljne organizacije.
Na razpisana dela in naloge bo izbrani kandidat imenovan za štiri leta.
Pisne -prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati.pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: LABOD, tozd Temenica, Stari trg 50, 68210 Trebnje, z oznako »Za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po odločitvi DS tozda.
Komisija za kadre tozda Temenica Trebnje
objavlja prosta dela in naloge:
1. vodenje proizvodnje — 1 izvajalec,
2. organiziranje in opravljanje tehnoloških del — 1 izvajalec,
3. risanje krojnih narisov — 1 izvajalec,
4. šivanje I — več izvajalcev,
5. šivanje II — več izvajalcev.
pod V. VII. stopnja izobrazbe — dipl. ing. tekstilij, 3 leta delovnih izkušenj v konfekcijski industriji ali VI. stopnp* izobrazbe — konfekcijski inženir, 4 leta delovnih u kušenj v konfekcijski industriji, poskusno delo mesece.
Osebni dohodek cca 65.000 din.
Pod 2;	.......	,ot0
VI stopnja izobrazbe — konfekcijski	inženir,	1	ie
delovnih izkušenj v konfekcijski proizvodnji ali V. stop
nja izobrazbe — konfekcijski tehnik, 2 leti delovnih
kušenj v konfekcijski proizvodnji, poskusno delo
mesece.
Osebni dohodek cca 55.000 din.
pod 3:	•
V. ali IV. stopnja izobrazbe konfekcijske smeri konfekcijski ali modelarski tehnik ali kortfekcionar, i' leti delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Osebni dohodek cca 38.000 din. pod 4:	■ ^
IV ali III. stopnja izobrazbe konfekcijske smeri konfekcionar, 6-12 mesecev delovnih izkušenj, mesečno poskusno delo.
Osebni dohodek cca 36.000 din.
Ml. stopnja izobrazbe konfekcijske smeri — konfekcij nar, 6-12 mesecev delovnih izkušenj, 2-mesečno P skusno delo.
Osebni dohodek cca 33.000 din.	nju
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnje J zahtevanih pogojev pošljejo na naslov: »LABOD« ^ Temenica, Trebnje, Stari trg 50,68210Trebnjezoz g >Komisija za kadre« v 8 dneh po objavi. O izbiri jih o
obvestili v 30 dneh po objavi.
619/38
>86
?■
Zdravstveni center Celje tozd Zdravstveni dom Sevnica
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja z cm 9. 1985
objavljamo dela in naloge
hišnika — kurjača v ZD Sevnica za nedoločen čas	aii
Pogoj: končana poklicna šola mizarske, kovinarsk
elektro smeri in opravljen tečaj za kurjača.
OD po pravilniku. .	,|0V.
Prošnje je treba poslati v 8 dneh po objavi na na=> Zdravstveni dom Sevnica.	jzteKd
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po	^
objave.	621/38'""
16
DOLENJSKI UST
Št. 38 (1884) 19. septembri
19. septembra 1985
DOLENJSKI LIST
iz Brezja seje v nedeljo nekaj čez 2. uro peljal na kolesu z motorjem iz Studenca proti Raki, pri Rovišču pajezanjim pripeljal z osebnim avtom 24-letni Božidar Metelko iz Zavratca pri Studencu. Zorko je najverjetneje vozil vinjen, ob prehitevanju avtomobila ga je pričelo zanašati, motor je obrnilo po cestišču, tako daje Metelko trčil vanj. V nezgodi se je Zorko hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
ZLATNE STENE pri PULJU — Tukaj se danes, 19. septembra, pričenja 3. srečanje bivših internirank iz koncentracijskih taborišč Ravensb-riick in Auschwitz, ki bo trajalo do 22. septembra. Letošnje srečanje, ki se ga udeležuje okrog 500 bivših internirank iz Slovenije in tudi drugih jugoslovanskih republik in zamejstva, bo še posebej slovesno, saj je v letu, ko praznujemo 40-letnico osvoboditve. Potekalo bo pod geslom »Mir jeedinapot v srečnejšo bodočnost« in bo- nova podpora miroljubni politiki Jugoslavije in vsem mednarodnim mirovnim gibanjem.
ANGLEŠKO PO ŽELJI »RIKA«
RIBNICA — V ribniški osnovni šoli je obvezni predmet nemščina, predvsem iz delovnega kolektiva RIKO pa opozarjajo, da potrebujejo njihovi delavci tudi znanje angleškega jezika. Z ozirom na kadrovske možnosti so se končno odločili, da bodo uvedli tudi pouk angleščine kot neobvezen predmet, stroške za topa bo plačal RIKO. Ravnatelj šole Jože Starc nam je povedal, da bodo v tretjem razredu imeli letos angleščino prvič kot fakultativni predmet od 4. do 8. razreda pa bodo učenci vključeni v krožek. Za nekatere razrede so prvič organizirali neobvezen pouk angleščine že lani.
KOLIKŠNE SO ŠTIPENDIJE?
KOČEVJE — Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je predsednik Stane Letonja poudaril, da v Sloveniji 400 delovnih organizacij ni opravilo dogovorjenega povišanja štipendij v novem šolskem letu in da bodo tudi v kočevski občini napravili pregled stanja na tem področju. To bo tudi potrebno, saj je znano, da nekateri dijaki in študentje dobivajo letos celo nižje štipendije, kot so jih lani.
individualnega poslovodnega organa Hranilno-kreditne službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka šola ekonomske ali agronomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
— višja šola istih smeri in 4 leta delovnih izkušenj
— srednja šola istih smeri in 6 let delovnih izkušenj
— pogoje, določene v 511. členu zakona o združenem delu.'
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Delo zahteva 1/2 delovnega časa, ker bo izbrani kandidat opravljal še druga dela po razvidu del v pospeševalni službi.
Kandidati za zasedbo razpisanih prostih del in nalog naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu nazgoraj navedeni naslov z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju.
623/38-85
izpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
v°denje in organiziranje dela
na področju informativno-analitičnih opravil
Pogoji:
~7 usposobljenost na ravni visoke strokovne izobrazbe Ekonomske smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za opravljanje navedenih del morajo biti družbenopolitično in samoupravno aktivni. fa opravljanje navedenih del in nalog bo kandidat "fienovan za štiri leta.
Kandidati naj priložijo življenjepis in dokazila o izpolnje-anju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podru-nica Krško, Cesta 4. julija 42, Razpisna komisija. ^H^idate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 30 neh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
625/38-85
IZGINILO PET AVTORADIOV
SEVNICA — Na sevniški železniški postaji so 9.’septembra ob 14.30 ob redni kontroli tovornega vlaka, ki je prispel iz Zagreba, ugotovili, da je v enem od vagonov zmanjkalo pet avtoradiov, ki so bili iz Skopja odposlani za celjsko Kovinotehno. Kdo in kje je kradel, še ugotavljajo, škoda pa znaša
175.000	din.
HUDO POŠKODOVAN MOTORIST
ŠENTJERNEJ — Janez Ruperčič iz Dolnjega Maharovca se je 12. septembra peljal z osebnim avtom iz Škocjana proti Šentjerneju, tam pa.mu je z dvorišča IMV Podgorje pred vozilo zapeljal motorist Vlado Hočevar iz Dolenje Stare vasi. Ruperčič navzlic zaviranju ni mogel preprečiti nesreče, pač pa je 16-letnega Hočevarja zbil po tleh. Slednji se je ob nesreči hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode jh bilo za 100.000 din.
ŽE PETI TEČAJ
RIBNICA — Visoke cene avtomobilov, njihovega vzdrževanja in goriva ne vplivajo več na manjše zanimanje za vozniške izpite, vsaj na območju AMD Ribnica ne. Tajnik AMD Alojz Mihelič nam je povedal, da so letos zaključili že štiri tečaje, peti pa še traja. Drži tudi, da mnogi, ki so začeli tečaj v Ljubljani, zaključijo tečaj v Ribnici. Pokazalo seje namreč, da ribniški inštruktorji pripravijo kandidate za izpit z manj urami vožnje kot njihovi ljubljanski kolegi. Te dni je bil dokončan tudi tečaj za voznike traktorjev »Varnost pri delu«. Vodili so ga pre-davateji novomeške kmetijske šole Grm.
GRČARSKE RAVNE GRADE VODOVOD
Hlev se prazni
Križanovi imajo zaradi predragih umetnih krmil vedno manj plemenskih svinj
OTOK — Leta 1981 so Križanovi z Otoka začeli graditi velik svinjski hlev, naslednje-leto jeseni pa so že dobili v rejo prve plemenske svinje. »Čisti kmetje smo, a imamo za pitanje bikov ali proizvodnjo mleka premalo zemlje. Ko smo hodili na izlete in si ogledovali svinjske farme, smo se navdušili tudi pri nas, saj smo bili prepričani, da bo takšna reja lahko dobro stekla,« pripoveduje Anton Križan.
Svinjereja pa je dobro tekla do lanskega leta. ko se ‘je začelo razmerje med cenami krmil in prašičkov naglo rušiti. Okrog 500 pujskov pride vsako leto na svet v Križanovem hlevu, zrediti pa jih morajo do 25 kilogramov. Redijo jih torej 3 mesece, in to le z umetno hrano. Potem jih daio v reio k sosedom Žugljevim ali na Pravu-tmo. »Kilogram umetnih krmil velja že 70 dinarjev, zaradi pomanjkanja zemlje pa moramo kupovati celo hrano za plemenske jvinje,«
GRČARSKE RAVNE — Grčarske Ravne so vasica v ribniški občini, kjer žive le še tri družine, ki štejejo skupno 10 ljudi, ostale štiri hiše pa uporabljajo njihovi lastniki za vikende. Vaščani so zaposleni v glavnem v gozdarstvu. To je ena redkih vasi, ki nima v odo v oda.
S prostovoljnim delom delajo zdaj 50-kubični vodni zbiralnik. Izkopali so tudi že 217 m jarka za polaganje vodovodnih cevi. Prepričani so.da bo vodovod prihodnje leto gotov. Po predračunu naj bi njegova gradnja veljala okoli 6 milijonov dinarjev. Od tega bo 500.000 din prispevala KS Dolenja vas iz sredstev samoprispevka, po
20.000	dinje prispevalavsaka družina, pomoč pa je obljubilo tudi GG Kočevje in še posebno njegov tozd Jelenov žleb, razen tega pričakujejo krajani pomoč še od drugod.
Za vse ne bo denarja
V Kočevju o razvojnih možnostih družbenih SIS
KOČEVJE — Pri dokončni pripravi načrtov razvojnih možnosti SIS družbenih dejavnosti v naslednjih petih letih bo potrebno upoštevati najprej materialne možnosti občine in njenega gospodarstva. Vsega, predvsem zahtev po novogradnjah, ne bo možno uresničiti, zato je treba oceniti, kaj je najbolj potrebno, in izdelati tudi prednostni vrstni red.
To je osnovna ugotovitev razširjene seje občinskega izvršnega sveta, ki je bila minuli četrtek. Na njej so se dogovorili tudi, da bo potekala javna razprava o analizah stanja in razvojnih možnostih SIS družbenih de* javnosti ves oktober. Nekaj misli iz dosedanjih razprav o posameznih SIS:
Zdravstvo: Pozornost naj velja medicini dela in nesrečam pri delu. kijih je v kočevski občini veliko, in v zvezi s tem gradnji 3. trakta zdravstvenega doma.
Šolstvo: Šolske stavbe so stare, vprašljiva pa je gradnja novih, saj nataliteta pada. Ceneje in bolje bo, če bi se dogovorili z nekaterimi sosednjimi občinami o šolanju otrok iz najbolj oddaljenih krajev v njihovih šolah.
Otroško varstvo: Poskrbeti je potrebno tudi za varstvo motenih otrok in v ta namen odpreti najmanj en oddelek.
Kultura: Več poudarka dati Zvezi kulturnih organizacij, ki naj bi bila en glavnih nosilcev razvoja kulturne dejavnosti v občini.
ČRNOMELJ: FEBRUARJA TEHNIČNI PREGLEDI
ČRNOMELJ — V začetku septembra so v Črnomlju končno začeli graditi avto-moto bazo, ki bo velika pridobitev ne le za Belo krajino, ampak tudi za obkolpski del Hrvaške. Vrednost gradbenih, obrtniških, instalacijskih in komunalnih del bo 64 milijonov dinarjev, zbralo pa jih bo črnomaljsko združeno delo (nevračljiva sredstva), nekatere delovne organizacije bodo prispevale kredit«, Gok pa blagovni kredit. Nekaj denarja bo priteklo iz nepovratnih zavarovalniških sredstev. Gradbena dela bodo po zagotovitvah Goka pravočasno končana, tako da bo Avto-moto zveza Slovenije do črnomaljskega občinskega praznika prihodnje leto bazo tudi že opremila.
Socialno skrbstvo: Delo na nekaterih področjih je preveč nahitro obdelano, na primer: zadeve v zvezi z novim domom za starejše občane.
Raziskovalna dejavnost: Ta dejavnost je zelo pomembna, a njeno delo šepa. Nekatere naloge raziskovalne skupnosti je potrebno prenesti v delovne organizacije, v neposredno proizvodnjo; skupni programi pa naj bodo le tisti, ki so pomembni za vso občino.
J. P.
Anton Križan
potoži gospodar. V hlevu je prostora za 40 živali, Križanovi pa jih imajo prav zaradi dragih krmil le 30. »Če bi hoteli pridelati vso hrano za 30 svinj, bi potrebovali okrog 10 hektarov zemlje, imamo pa je le 6, od tega 2 hektara v najemu. Če bodo cene krmil še naprej tako nezadržno rasle, bomo morali število živali zmanjševati do te mere, da jih bomo lahko hranili samo z doma pridelano hrano,« pravi Anton Križan.
B M.
• Vrhu; j demokracije je, ko izbranci izbirajo sebe.
(Iz Politike ekspres)
lesziizia.
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.sol.o., Ljubljana, Parmova 53 Delavski svet temeljne organizacije »SINOLES«, lesna proizvodnja, stavbni izdelki, notranja oprema, žagani les, n.sub.o., Ivančna Gorica, Stantetova 9,
razpisuje
prosta dela in naloge vodje proizvodnje
Za vodjo proizvodnje je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ter ima:
— visoko ali višjo strokovno izobrazbo lesne smeri (VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe)
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Delavec, ki opravlja dela in naloge vodje proizvodnje, se izbira za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov:
Razpisna komisija tozd »SINOLES«, Stantetova9,61295 Ivančna Gorica, v roku'8 dni od dneva razpisa.
. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
622/38-85
Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Podružnica Krško
Komisija za delovna razmerja Loterija Slovenije Ljubljana, Trubarjeva 79
objavlja dela in naloge
prodajalca II v poslovnem mestu v Krškem, za določen čas
Pogoji:
— šola za blagovni promet
— 1 leto delovnih izkušenj ali
— osemletna osnovna šola
— 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom, za določen čas ter s pogojem poskusnega dela, ki traja 3 mesece.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 8 dni po dnevu objave splošna služba Loterije.
Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po dnevu zaključka objave.
624/38-85
Mercator, kmetijski kombinat Sevnica
Hranilno-kreditna služba Sevnica, Glavni trg št. 25 Razpisna komisija
razpisuje prosta dela in naloge:
KRKA
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe bo na
javni licitaciji,
ki bo 25.9.1985 ob 10. uri pred skladiščem surovin Krke, tovarne zdravil v Ločni odprodajala rabljeno opremo (mize, stole, hladilnike) ter kompresor Trudbenik (brez elektromotorja).
NA DOBU SREČANJE PENOLOŠKIH DELAVCEV
DOB PRI MIRNI — Delavci KPD Dob bodo v dneh od 20. do 22. septembra gostitelji tradicionalnega srečanja penoloških delavcev, ki sega bodo udeležili predstavniki KPD iz Lepoglave, Požarevca in Zenice. Te-, ma letošnjega delovnega srečanja bo komunikacija med službami v zavodu. Sicer pa bodo v okviru srečanja organizirali več športnih tekmovanj in tudi družabno srečanje na Lanšprežu. Penološke delavce bo v soboto, 21. septembra, pozdravil tudi predstavnik občine Trebnje, ko se bodo ob 8.30 dopoldne zbrali v domu kulture.
SREČANJE BIVŠIH INTERNIRANK
POTA Ii\ STU /
'2^
MOTORISTA MED PREHITEVANJEM ZANESLO
ROVIŠČE — 33-letni Alojz Zorko
BOJLER 80 1, nov, ležeči, prodam. Franc Lindič, Brezovica 35, Šmarješke Toplice.
PRODAM dobro ohranjeno jogi dvojno posteljo in nizko sobno mizo. Tei. (068) 25-018 med 15,30 in 16,30.
pošljite pod šifro: »VESLAJVA PRO' Tl MIRNI REKI-.
STREJŠI upokojenec išče starejšo upokojenko kot gospodinjo. Ponudbe pod šifro: »GOSPODINJA«.
tedensK6led
Četrtek. 19. septembra — Konstanca Petek, 20. septembra — Suzana Sobota. 21. septembra — Mateja Nedelja, 22. septembra — Mavrieij Ponedeljek, 23. septembra — Slavojka Torek, 24. septembra — Nada Sreda, 25. septembra — Uroš Četrtek, 26. septembra — Kozma
LUNINE MENE
'21. septembra ob 12.03 — prvi krajec
BREŽICE: 20. in 21. 9. francoski film Očim. 22. in 23. 9. ameriški film Skozi plamene Nikaragve. 24. in 25.9. jugoslovanski film Ni lahko z moškimi.
ČRNOMELJ: 19. in 22. 9. francoski film Otok starosti. 20. in 22. 9. ameriški film Policijska akademija. 24. 9.
hongkonški film Enoroki boksar. 26. 9. angleški film Bolnica Britanija.
KOSTANJEVICA: 21.9. francoski film Emanuela II. 22. 9. ameriški film Gola pest.
„ MIRNA PEČ: 2’0. 9. ameriški film Šest tednov.
KRŠKO: 22. 9. ameriški film Jezus Kristus superstar. 24. 9. grški film Na-talie. 25. 9. ruski film Pirati 20. stoletja.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19. 9. filmsko gledališče — češki film Brez milosti. 20., 21. in 22.9. francoska komedija Gadje maturirajo ■— 1. del in Gadje na počitnicah — II. del (ob 18. uri). 23., 24. in 25.9. ameriška komedija Biti ali ne biti. 26. 9. mehiška drama En dan življenja (film podnaslovljen v cirilici).
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 20. do 22. 9. ameriški film Gangster nežnega srca. Od 23. do 25.9. ameriški film Model.
SEVNICA: 19. 9. japonski film Lady Chatterly iz Tokia. 20. in 21. 9. ameriški film Pacifik banana. 22. 9. 'hongkonški film Dvoboj močnih. 25. in 26. 9. angleški film Izvrstna žena.
FRIZERKO s prakso sprejme frizerski salon »MILKA«, Novo mesto. Partizanska 3.
SPREJMEM dimnikarskega pomočnika ali priučenega delavca tega poklica. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, 61240 Kamnik.
stanovanja
MLAD ZAKONSKI PAR išče enosobno stanovanje s kopalnico v mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (5119/85).
V KOČEVJU ali neposredni okolici išče mlad zakonski par garsonjero ali enosobno stanovanje za eno leto. Lahko plača vnaprej. Ponudbe na telifon (061) 851-564.
DEKLE nujno išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (5122/85).
motnrna vozila
ZASTAVO 750 prodam. Tel. 25-192, popoldne.
PRODAM Z 1300, letnik 1976, registrirano do junija 1986, in prikolico za osebni avto. Dol. Toplice 134, popoldne.
UGODNO PRODAM LADO 1200, letnik 1972, in kombinirano peč za kopalnico. Franc Mesojedec, Mokro polje, Šentjernej.
PRODAM poltovorni avto Hano-mag v dobrem stanju. Tel. (068) 61-942.
PRODAM R 6, registriran do 12. 3. 1986, lahko tudi po delih, ter nekaj delov za R 4. Tel. 26-677.
’ PRODAM NSU 1200 po delih in Zastavo 101 komfort, letnik 1981, po ugodni ceni. Marjan Makše, Rdeči kal, Dobrnič.
PRODAM JUGO 45, letnik 81. Cerar Ivan, Na bregu 14, 68340 Črnomelj.
LADO, letnik 1984, prodam. Jakše. Ob Težki vodi 21 (Šmihel), Novo mesto. .
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, registrirano do maja 1986. prodam. Brulc, Hrastulje 12, Škocjan.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, ugodno prodam. Ivan Janežič, Daljni vrh 3, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1983, 16000 km, kot nova, prodam. Telefon 23-308 dopoldne, 23-360 popoldne.
PRODAM nov motor APN 6 in AVTOMATIK 2, star 4 leta. Jože Avsec, Dolž 44, Novo mesto.
Z 750, letnik 1980 in pomivalno korito prodam. Velika Cikava II, Novo mesto.
126 P, letnik 1979 prodam. Ogled od 16. ure dalje. Martin Jančar, Leskovec 6, 68321 Brusnice.
PRODAM moped Tomos APN 4. Milan Šutar, Orešje 11, ŠmetješkeTo-plice. Ogled popoldne.
PRODAM nov motor TOMOS 15 SLC. Ogled po 16. uri. Rudi Lopatec. Dobrava 36, Škocjan!
PRODAM ali zamenjam za manjši avto ZASTAVA KOMBI 850, letnik 1978, obnovljen, registriran do 13. 9. 1986 leta. Horvat, Dilančeva 1, tel. 25-274, popoldne.
NUJNO ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1972, v voznem stanju. Tel. 23-165.
Z 101, letnik 1978, karambolirano prodam. Informacije po telefonu 44-785, po 16. uri.
R 4 po rezervnih delih prodam. Tone Špringer, telefon 25-278.
GOLF, letnik 1978, prodam. Albin Staniša, Regerča vas 37. Novo mesto.
ŠKODO 120 LS, letnik 1980/81, zaleten levi sprednji del, prodam. Informacije na tel. 72-863.
Z 750 L, letnik 1978, prodam. Gal, Ločna 3, Novo mesto.
LADO karavan 1200, prevoženih 22000 km, prodam. Ogled vsako popoldne razen sobote. Bogdan Ilc, Trdinova 2, Črnomelj.
Z 750, letnik 1976 prodam. Šterk. Hladnikova 1 (nad trgovino Barve-laki).
PRODAM malo rabljen avtomatik Tomos. Hren, Gotna vas 43.
ŠKODO 110 L, obnovljeno, prodam. Gostilna Rezelj. Bukošek pri Brežicah, tel. 61-567.
VW 1200, letnik 1975, prodam. Informacij^ na tel. 21-466.
PEUGOET 304, letnik 1973, na novo registriran do septembra 1986,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbeneorganizacije3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3, 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, ' Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
prodam. Informacije na tel. 21-893, popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 81-480, tjopoldne.
WARTBURG, letnik 1978. prodam po delih. Potočnik, Uršna sela 141.
FIAT 500 prodam. Jerele, Šentjernej.
FORD TAUNUS 17 M RS V6 prodam. Hočevar, Dobrava pri Škocjanu 15.
APN 6 prodam. Stane Grubar, Dol. Stara vas 47, 68310 Šentjernej.
STOENKO, letnik 1981, odlično ohranjeno, prodam. Bajec, Jurčičeva 2, Novo mesto, telefon 21-921.
Z 101, letnik 1981, prodam. Informacije na tel. 67-487.
VW, letnik 1969, registriran do avgusta 1986, prodam. Ogled v petek in soboto. Naslov: Bojan Potočnik, Ul. Cankarjeve brigade 31, Trebnje.
R 4 prodam. Janez Pavlin, Vel. Sla-tnik 18, Novo mesto.
GOLF DIESEL, letnik december 1982, 37500 km, dodatno opremljen, in garažo v bloku Ragovska 8 prodam. Tel. 23-947, popoldne.
R 4, letnik 1983, prodam. Alojz Dragan, Štatenberg 6, Trebelno. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Leskovec.
ZAPOROŽCA, letnik 1977, prodam. Slavka Vrhovšek, Mal. Podlog9, Leskovec.
R 4, letnik 1979, registriran do 19.9. 1986, prodam. Ivan Pureber, Gor. Straža 130.
Z 101, jetnik 1976, neregistrirano, prodam. Štefan Bobnar, Šuhor 11, Dolenjske Toplice.
ijski stroji
PRODAM, traktor UNIVERZAL 445, dobro ^ohranjen, 1860 ur. Tone Dragan Šmarješke Toplice 17.
UGODNO PRODAM nov moto-kultivator Goldoni (10 KW) Diesel, proizvajalec TPS Labinprogres. Mar-kovina, 21. oktober 4,68340 Črnomelj.
NOV MOTOKULTIVATOR MIO Standard MF 600 s prikolico in vsemi priključki ugodno prodam. Jože Vidmar, Sela-Sumberk 5, Žužemberk, telefon (068) 84-120.
KOSILNICO COLIBR1 italijanske proizvodnje prodam. Hudina, Senovo, tel. 79-379.
PRODAM dobro ohranjen traktor Univerzal 445, 2600 delovnih ur. Franc Vuk, Trebče 42, Bistrica ob Sotli.
TRAKTOR (12 KS) z novimi gumami, dve prikolici za prevoz krav in nov ličkalnik prodam. Čonta, Hrastje 16, Šentjernej.
MOTOKULTIVATOR goseničar, gumi kolesa, železna kolesa, freza, kosa, prodam. Telefon (068) -72-855, popoldne (068) 82-008.
SILO PUHALN1K prodam. Anton Novak, Loka 22, Šentjernej.
PRODAM frezo Honda Mio Standard F 400, malo rabljeno. Saje, Dol. Podboršt 4, Mirna peč.
FREZO BCS s pogonsko prikolico in priključki prodam ali zamenjam za star traktor. Telefon 25-460.
KOSILNICO BCS (petrolej), zelo ohranjeno, zamenjam za osebni avto ali prodam. Bojan Kranjc, Metni vrh 33, Sevnica.
prodam
TV COLOR Gorenje prodam. Brane Fink, Ul. Slavka Gruma 2, Novo mesto.
SUHE hrastove colarice in smrekove plohe prodam. Tel. 20-479, od 15. do 17. ure.
PRODAM peč za centralno kurjavo (25000 kalorij) Feroterm Standler. novo, in bojler z garancijo ter 9 m sc-hiedel dimnika. Telefon (068) 44-469, zvečer.
PRODAM 16m5suhih bukovih drv. Naslov v upravi lista (5123/85).
PRODAM pse — nemške ovčarje, stare 8 tednov. Adamičeva 63, Novo
JUNCA, starega dve leti. prodam. Gor. Težka voda 15, Novo mesto.
PRODAM trajno žarečo peč Kuep-persbusch. Tel. (068) 71-381.
PRODAM- šivalni stroj za 2,5 M. Cankarjeva 3/a št. 16, Krško.
PRODAM motor 14 M, vola, težkega 700 kg, in junca, starega dve leti. Čena ugodna. Janez Mavsar. Iglenik 4, Novo mesto.
ČRNO GROZDJE postugirac s Plešivice (okrog 3 tone) in 50 hl belega kvalitetnega vina prodam. Zvonimir Tomac, Donja Reka 5, Jastrebarsko.
BARVNI televizor Gorenje prodam za 6 M. Tel. 20-352.
PRODAM mlin za žito na kamne in band žago. Telefon (068) 81-356.
PRODAM nov levi štedilnik na drva in 1 m’suhih hrastovih plohov (3 cm, 4 m). Telefon 69-451, popoldne.
KOLO ponv prodam. Uroš Jarko-vič, Šentjernej, tel. 32-030.
TELEVIZOR (črno-beli) Mojca in šotor četvorček prodam. Informacije na tel. 20-488, od 16. ure dalje.
RAČUNALNIK Sinkler Spectrum ZX 48 K prodam. Tel. 25-021, popoldne.
PRODAM otroško posteljico z jogijem. odejo in preoblekami. Inf. na telefon 25-226, popoldne.
PRODAM JVC tuner in ojačevalec. Inf. na telefon 25-226, popoldne.
PRODAM Rog pony expres, odlično ohranjen. Kink, Stopiče 54.
PRODAM belo in črno grozdje po 70 din kilogram. Tel. (067) 76-409.
PRODAM peč za centralno ogrevanje in barako, 'primerno za garažo. Saje, Veliki Kal 21, Mirna peč.
PRODAM SINGER šivalni stroj za usnje. Tel. 23-030 int. 345, Jana.
175/70 SR 13 ZX RAD1AL M1C-HEL1N in kombinirani stroj Hobi—S prodam. Železnik, Smolenja vas.
UGODNO PRODAM gumi voz (14 col). Alojz Šutar, Orešje 11, Šmarješke Toplice.
PRODAM KRAVO, kosilnico Alpina, žganje, žago. Jobu, Jama 39, Dvor.
UGODNO PRODAM pralni stroj Candi 75 in hladilnik Gorenje, oboje potrebno manjšega popravila. Marica Zaman, Krmelj 43 a, Krmelj.
UGODNO PRODAM italijanski otroški stolček za hranjenje s hojico, nov nahrbtnik za nošenje dojenčkov in razna otroška oblačila za velikost 2-6 let. Naslov v upravi lista (5121/85).
PRODAM 150-litrski hladilnik, plinsko peč in EMO 8. Tel. 21-558.
PRODAM prevozno tračno žago ža žaganje drv. Tel. 26-613.
posest
UGODNO prodam parcelo, primerno za vikend z vinogradom (23 a). Jože Vidmar. Sela—Šumberk 5, Žužemberk, tel. (068) 84-120.
NA VINJEM vrhu pri Semiču ugodno prodam manjše posestvo, hišo z gospodarskim poslopjem, vinogradom in nekaj obdelovalne kmetijske zemlje. Informacije po telefonu (064) 75-275 ali osebno pri Katici Simonič, Vojna vas 3, Črnomelj.
PRODAM večje posestvo (20 ha) z gospodarskim poslopjem in stanovanjsko hišo v nekoliko odročnem kraju ali zamenjam za manjšo kmetijo, vsaj 5 ha s hišo in gospodarskim poslopjem. Ponudbe pošljite pod šifro: »DOLENJSKA«.
PRODAM novo večjo stanovanjsko hišo v obrtni coni Brežice z urejeno okolico, centralno in telefonom. Informacije po 19. uri na tel. (068) 61-788.
kupim
MARIJA GORENC, Črešnijce ;4. opozarjam FRANCA in ANO GORENC r. STRUNA iz. Črešnjic 3, naj prenehata s psovkami in lažnimi govoricami. V nasprotnem primeru h° uveden sodni postopek.
MARIJA AVSENIK, Drganja sela 45, Straža, opozarjam MARIJO PUREBER. Drganja sela 36, naj preneha z. obrekovanjem in žaljivinn' besedami. V nasprotnem primeru J° bom sodno preganjala.
JOŽE in PAVLINA RUGELJ iz Sp Vodal 12, Tržišče, prepovedujeva najinemu sinu JOŽETU RUGLJU mj» da gospodari na naši kmetiji, tj! prepovedujeva prodajo kakršnihkol' pridelkov, ker sva še vedno midva las" tnika vsega. Sina opozarjava, da sva»
midva gospodarja, in če bo še napt{J ravnal tako kot sedaj, ga bova tožila ta izselila iz domače hiše. Obenetn opozarjava družino PAVLIN, ™ preneha zbadati z žaljivkami, ker F bova drugače sodno preganjala.
PRIBLIŽNO 1000 kg belega grozdja iz Semiške gore kupim. Telelon 24-836, zvečer, ali Adamičeva 26, Novo mesto.
DRAGI mami TEREZIJI OČAR, želimo za 60. rojstni dan liko sreče in zdravja. Vsi njeni-
razno
obvestila
IŠČEM mlajšo upokojenko za družbo in pomoč v gospodinjstvu. Krevl, Partizanska 19, Novo mesto.
OBRTNIKI! Iščem partnerja za skupno adaptacijo manjše stavbe v centru Novega mesta. Ponudbe z navedbo dejavnosti pošljite na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro: »PROSTORA ZA DVA«.
IŠČEMO pošteno žensko za pomoč mladi invalidni osebi na vozičku in lažja gospodinjska dela v Sevnici. Nudimo stanovanje in hrano. Ostalo po dogovoru. Telefon 81-055, Sevnica.
BELE težke piščance za zak^ ^ nadaljnjo rejo prodajam 0 jo
septembra do 23. septembra popoldne v Šmarjeti.
zahvale
ZAHVALJUJEMO se vsem so*1
UGODNO PRODAM samsko sobo Triglav (sestavljivi Drogram). Pleskovič, Gor. Gomila, Šentjernej.
PRODAM telico, staro 5 mesecev. Gričar, Ločna 27, Novo mesto.
PRODAM raztegljiv kavč, železne stopnice in balkonsko ograjo. Avsec, Šmihel 32, tel, 22-878.
IZGUBILA sem zlato zapestnico s ploščico. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne. Naslov v upravi lista (5120/85).
POSLOVNE PROSTORE, primerne za obrtnika, ob asfaltni cesti, oddaljeno 9 km od Sevnice, oddajam. Vprašati na telefon (068) 81-460.
BULDOŽERISTI! Ravnanje terena dajem najboljšemu ponudniku! Ivan Erjavec. Brezje 8, pri Senovem.
RAZVEZAN moški 39/170 s poklicem, stanovanjem, avtomobilom, v življenju zelo razočaran, z. manjšo govorno napako, želim po tej poti spoznati dekle ali mamico, lahko tudi vdovo z otrokom. Ločene po svoji krivdi izključene. Samo resne ponudbe s sliko, ki jo na željo vrnem.
in krajanom, ki so nam P0'n*fr)er vožnjo m gradnjo pri obno*1 ^ žganega skednja. Plutovi, Cerov* Semič.
Vse informacije o oQ'3' sili dobite po telefonu številko 24-006. osebfr pa se lahko oglasite P' nas v torek, sredo, četrt1'' in petek od 7. do 14. u'e v ponedeljek pa od 7. di' j 16. ure. Oglasi za tek°c"\ številko morajo biti t dani najkasneje v tore> r do 8. ure zjutraj. Našlo‘ a Germova 3. Novo mesl°r.™
® 24-006
/■ ■»j
ZAHVALA
Zahrbtna bolezen je bila močnejša kakor tvoje upanje, da ozdraviš i" živiš, moral si nas zapustiti, naš
FRANC MOČNIK
iz Krmelja
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, družinam Jankovič, Uran3-Močan, Knez, Koprivc in Hočevar za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih krute resnice. Hval3 osebju Onkološkega inštituta in Zdravstvenega doma Krmelj za skrbno nego, kolektivom Metalo? Krmelj, Trgovina Krmelj, MKK Sevnica in osnovna šola Krmelj. Hvala gasilcem GD Krmelj-Trbovlje in Tržišče za častno stražo, godbenikom GD Sevnica, govornikom za poslovilne besede-pevskemu zboru Svoboda Krmelj za ganljivo slovo in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fani, sin Dušan z družino, hčerka Vlasta, sestri Mici in Milka z družino, brat Rud'1 družino, nečaka Vida in Ladi z družinama
mesto.
PRODAM novo kabino za traktor Štore Fiat, tip 35, 42 in 52. Telefon 23-679,, v večernem času.
PRODAM 10 mJ suhih bukovih drv in 6 mJ razžaganih drv. Prodam tudi prikolico za osebni avto. 4 km od Vavte vasi. Naslov v upravi lista (5124/85).
ŠTEDILNIK I skra-corona, nov, in rabljen kombiniran štedilnik Gorenje ugodno prodam. Tel. 84-531.
TELEVIZOR Gorenje, črno-beli, v odličnem stanju, prodam za 20.000 din. Tel. (068) 82-484.
PRODAM dva meseca stareškotske ovčarje. Slak, Dragoši, 68341 Adl-ešiči, te), dopoldne (068) 51-032.
PRODAM 3 dvodelna zastekljena okna 140 x 140 in lesene smrekove stopnice za eno etažo. Tel. 21-670.
PRALNI STROJ, rabljen, prodam. Tel. 25-707.
UGODNO PRODAM prenosno kombinacijo barvni TV 11-kasetofon-radio in barvni televizor Grundig 48, nov. Informacije vsak dan od 15. ure dalje na tel. (068) 24-390.
PRODAM vinski sod (1000 1), nov, malo rabljen. Telefon 22-349.
KUNCE, več plemenskih orjakov, prodam. Tel. (068) 72-444, Klemenčič, Mrtvice 9, 68273 Leskovec.
PRODAM, črno-beli televizor, še v garanciji. Grubar, k Roku 24. Šmihel.
Kako je dom naš lih in prazen, odkar v njem naše mame ni. odšla je k večnemu počilku. zaprla mile je oči.
Odkar so jo odnesli iz hiše. nam žalostno srce ječi. spomin na njo pa še živi, čeprav je več med nami ni.
ZAHVALA
V 78. letu življenja je prenehalo biti zlato srce naše drage žene. stare mame in sestre
m
ai"e'
TEREZIJE
KLOBUČAR
iz Lršnih sel 47
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki sojo v la^°i likem številu spremili v njen zadnji tihi dom, okrasih njen grob z venci in cvetjem, sočustvoV nami in nam izrazili sožalje. Hvala za podarjene vence TOZD za promet Novo mesto, ko^eK e. tovarne zdravil Krka, Novo mesto, sodelavcem tovarne zdravil Krka, UVPNovo mesto ter mu podjetju Novo mesto. Prisrčna hvala tovarišu Fonu za ganljivi govor, gospodu župniku R° nu iz Dolenjskih Toplic za lepo opravljeni obred, Micki Rauhovi in ostalim sosedom p3 za prizadevnost ter izkazano dobroto in obisk v času mamine bolezni.
V globoki žalosti: mož Alojz, hčerka Marija z družino, sinovi Lojze, Franc, Janez in Pavle z druž'na
ter brat France
18
Št. 38 (1884) 19. septembj^
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi moža, očeta, sina in brata
JOŽETA ZAKRAJŠKA mi.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih ?tali ob strani, darovali cvetje, se poklonili njegovemu spominu S sPrem'l' na zadnjo pot. Še enkrat hvala kolektivu KPD pob, mirenskim pevcem, govornikom in sosedom. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Buchbergerju in dr. Prlji, ki sta Jožetu nudila nesebično pomoč pri lajšanju bolečin in ga v najtežjih trenutkih moralno podpirala.
Vsi njegovi Mirna, 8. septembra 1985
Ljubil si svojo ženo, zemljo in dom,
a meni je ostala strašna bolečina, ko odšel si v večni dom.
ZAHVALA
i
V veliki žalosti me je 22. avgusta zapustil moj ljubljeni mož
JANEZ
BLATNIK
iz Kienovika 19
ajprisrčneje se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, ki so arn pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujem tov. dr jU Tomažiču za občutene poslovilne besede ter Gasilskemu . ustvu Zagrad, ZB za podarjene vence, gospodu župniku iz s t°nfna’ vaščanomza podarjeni venec in ysem, ki ste pokojnega °uko lepega cvetja spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Tončka in Olga
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila
ANA
VRLINIČ
gostilničarka iz Adlešič 15
NaJiepŠe iteliem
ni, P. !n znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob stra-
Jat®UenTi SC zahvaljujemo
vsem sorodnikom, sosedom, pri-
ta’dn*m 'zr.ekli sožalje, darovali pokojni cvetje in jo spremili na °hred Poti. Zahvaljujemo se tudi župnikoma za opravljeni tla 7 ' Pevs'cemu zboru Adlešiči za zapete žalostinke, govorniko-B°;a a .Poslovilne besede, organizaciji ZZB NOV Adlešiči in nc' >n godbi na pihala iz Črnomlja. Vsem še enkrat hvala!
Žalu
'joči; hčerka Ljuba in Anka z družinama, brat Simo z družino, Zet Budislav, vnuki Božo, Niko in Nada z družinami
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
DAKO
BADOVINAC
Kamenci 13
f Po JUJerno se sosedom in sorodnikom, prijateljem in znancem fcV(;eA10^’ izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala sodc-^var Testnega podjetja Novo mesto — TOZD gradnja in šoli ®QVor5a Kardelja v Črnomlju ter bolnišnici Novo mesto. Hvala °Pfavr • za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo Potj Jer>i obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji
žena Draga, sinova Darko in Branko z družinama in sorodniki
ZAHVALA
V 57. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš najdražji
ALOJZ
STARAŠINIČ
upokojeni šofer Cestnega podjetja iz Gradca
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim za darovano cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Cestnemu podjetju Novo mesto TO Črnomelj, Združenju šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika, gasilcem, ZZB, KS Gradac in godbi.
Vsi njegovi
\ fsfe
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ate, praded, brat in stric
JULIJ
PEZDIRC
iz Gribelj 76
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki stenam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in spremili pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem, ZB, pevcem, govornikoma in župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem najlepša hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Julij, Tone, Marjan in Ivan z družinami, hčerki Vida in Mimica z družino, sestra Jožefa, Amalija in Vida ter ostali sorodniki
Materinstvo je namen ženinega bivanja, njen poklic, njena radost in njena rešitev.
V SPOMIN
25. septembra bo minilo dve leti, odkar nas je zapustila naša zlata mama in žena
VERA KORASA
Lobetova 15, Novo mesto
Hvala vsem, ki se je spominjate!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta
ANGELA KULOVEC
z Vrha pri Ljubnu 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem, kolektivu Novoles, Industriji obutve za podarjene vence in izraženo sožalje, vaščanom za pomoč, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo duhovniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
DRAGA
ČIHAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in družbenopolitičnim organiz.acijam v Kočevju za izraze sožalja in darovano cvetje. Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede.
Vsi njegovi
OSMRTNICA
V petek, 13. 9. 1985, smo se na pokopališču v Ločni v Novem mestu poslovili od našega nekdanjega sodelavca in borca NOV
VINKA UHANA
Spominjali se ga bomo kot iskrenega tovariša ter dobrega sodelavca in samoupravljalca.
Slava njegovemu spominu!
Delavci PTT podjetja Novo mesto
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi oče, dedek in pradedek
FRANC KOZOLE
iz Dobrave 33 pri Senovem
Ob izgubi ljubega očeta, dedka in pradedka se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter za izraze sožalja. Posebna hvala dr. Janji Zorko za obisk na domu, intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Brežice, kolektivom Mercator Agrokombinat-tozd Sadjarstvo Krško, TES Brestanica in kolektivu ORL oddelka Novo mesto, senovski godbi in pevcem, posebno tov. Milanu Bahču za.ganljive besede, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: hčere Fanika, Ivanka, Tončka, Štefka, Ana, Milena z družinami ter Sonja, sinovi Franc, Lojze, Jože, Polde, Tine in Rudi z družinami
V PIRANU TUDI NOVOMEŠČANA
PIRAN — Dvajsetega, jubilejnega mednarodnega slikarskega ekstempo-ra v Piranu se je udeležilo 120 likovnikov, od Dolenjcev pa sta na njem slikala tudi Novomeščana Jože Kotar in Marjan Maznik. Oba sta tudi razstavljala. Kotar pa je bil za svoje delo nagrajen z diplomo.
Oj. ne krakaj, črni vran, grozno čez poljano!
Črni vran, ti kličeš smrt, prišla je prerano.
Nenadoma je tragično ;umrl naš
v v
MARKO KAVSCEK
Vsem sorodnikom, sosedom, njegovim sošolcem, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje in ga spremili k večnemu počitku, nam pa v težkih trenutkih pomagali in izrazili sočutje, se prisrčno
ZAHVALJUJEMO
Posebna zahvala tudi kolektivoma DO ŽITO, TOZD Pekarija in Tovarne zdravil KRKA in g. proštu za tople besede in opravljeni obred ob odprtem grobu ter pevcem.
Žalujoči: mamica, oči, brat Robert in ostalo sorodstvo
LAMUTOVA RAZSTAVA V TITOVEM VELENJU
TITOVO VELENJE — Razstava Lamutovih del, ki so jo v Dolenjski galeriji v Novem mestu pripravili na začetku letošnjega leta v počastitev 70-letnicc rojstva akademskega slikarja in grafika Vladimira Lamuta, je zdaj v Kulturnem centru Ivana Napotnika v Titovem Velenju. Razstava že vseskozi potuje po slovenskih razstaviščih in obiskovalce opozarja na pomemben Lamutov prispevek v zadkladnici slovenske likovne umetnosti.
»PTUJ NA STARIH VEDUTAH«
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bo do 9. oktobra na ogled razstava »Ptuj na starih vedutah«, ki jo je posredoval ptujski muzej, slovesno pa sojo odprli minuli petek zvečer. Razstava opozarja na bogato slikarsko in grafično gradivo z. upodobitvami Ptuja, nastalo od 17. stoletja dalje.
ra 1985
DOLENJSKI LIST
19
JOŽEJAKOŠ
Direktorji boljši
Morilska kroglasta strela
nasprotnik
Strela je naredila za 500 tisoč dinarjev škode samo na cerkvici sv. Barbare na Okrogu
Lisca iz Sevnice je sicer znana kot ženski kolektiv, vendar to ne pomeni, da ne zaposluje tudi mož. Neposredni učinek konfekcionarke je v mnogočem odvisen od brezhibnega šivalnega stroja, za kar skrbijo mehaniki vzdrževalci. Eden izmed najprizadevnejših — v tovarni mu priznavajo, da je izjemen »štručko« — je obrtnik mehanik v tozdu Šivalnica Jože Jakoš. Ni skrivnost, da se na zapletenem industrijskem šival-Ji nem stroju ne more pojaviti tajg kšna napaka, ki ji Jože ne bi bi! \ kos.
% Jože Jakoš se je bil prekali! J že v nekdanji-mirenski tovarni šivalnih strojev, kjer se je tudi > izučil. Pot v uk ga je iz rodnega Malega Cirnika vodila v po-
savske kraje. Šivalne stroje so
na Mirni nehali delati, v Sevnici se je že utrjevala Lisca in Jože je presedlal vanjo in je po sedemnajstih letih še vedno tam. »V začetku je bilo težko, saj pravih strojev za konfekcijo ni bilo. Dandanes imajo v tujini obilo specialnih strojev za vsako fazo, s kupom elektronike in dodatnih orodij, žal jih je domala nemogoče uvoziti,« potegne vzporednico med nekdanjimi in dandanašnjimi zagatami. »Pred kratkim sem bil štirinajst dni pri uglednem italijanskem izdelovalcu konfekcijskih strojev Rimoldiju. Zmogljivosti teh
sodobnih strojev so takšne, da si česa takega človek včasih še v sanjah ni misli!,« pravi in v isti sapi doda. da so v Lisci pri marsikaterem sedanjem stroju izboljšali to in ono drobnarijo, da z njenimi marljivimi delavkami lahko še vedno drži korak z evropskimi normami.
In kako lahko sploh popravlja razne stroje, če hkrati manjka tudi uvoženih rezervnih delov? »Dober mehanik mora nekako vnaprej vedeti, kaj se bo pokvarilo. Tako kot puškar v vojni. Če ne gre drugače, fantje v Lisci stopimo skupaj iti kaj tudi na novo naredimo« pravi.
Jože ni ravno pripravljen dosti govoriti o tem, kako išče rešitve, ki jim v političnem jeziku rečemo, da so tisto pravo opiranje na lastne moči. »Človek pač dostikrat tudi spati ne more, sanja se ti o vseh teh prekletih strojih, tačkah, iglah in nitih,« pove in doda, da ni še nikdar česa takega prijavljal kot inovacijo. »To je pač naše delo,« pristavi skromno. Ni človek, ki bi po končanem delavniku, ko zapre kovček z orodjem ali vtakne izvijač v levi gornji žep delovne halje, s tem zaprl za seboj tudi skrbi. Dostikrat se z vlakom odpelje proti Pijavkam in jo kar peš mahne proti hribom na Malem Cirni-ku, kjer obdeluje tri hektare veliko domačo kmetijo. Pravi, da se mu tam pri trdem kmečkem delu dobro spočije glava, ob tem pa še kaj pridela.
V letih dela v Lisci se je Jože skusil tudi na samoupravnem področju. Po trikrat je bil v delavskem svetu, izvršnem odboru in konferenci tovarniškega sindikata, nazadnje pa predsednik stanovanjske komisije. Na srečo Lisca za stanovanja dosti daje, čeprav odločanje o teh vprašanjih ni lahko. Ob 30-letnem jubileju tovarne, ki so ga slavili minuli teden, so petnajstim delavcem izročili visoka državna odlikovanja. Jože Jakoš je dobil medaljo zaslug za narod.
A. ŽELEZNIK
0
0
.0
0
0
0
0
0
#
0
0
0
0
Zlata selekcija Nedeljskega zmagala na Lisci
0
0
0
0
0
0
%
S
0
0.
LISCA — Zanimivost zabavnega programa ob Liscinem sobotnem jubileju je bilo nogometno srečanje z Zlato selekcijo Nedeljskega. Novo asfaltirano igrišče je že doživelo vsaj en presežnik — na taki višini Zlata selekcija rie bo več igrala.
Število občinstva, okrog4.000 ljudi, lahko zavidajo celo redni ligaši. Tone Fornezzi-Tof je na tekmo pripeljal umetnostnega drsalca Franeta Klemenca, znamenitega telovadca Mira Cerarja, avtorja Vučka Jožeta Trobca, hokejskega vratarja Janeza Albrehta, smučarskega tekača Cveta Pavčiča, kolesarja Vinka Polončiča, košarkarja Jožeta Papiča in igralca Janeza Hočevarja-Rifleta.
Moški del Lisce proti tej sicer pisani sestavi ni dognal obrazca za zmago. Ko je zadel vrata Lisce še kolesar Polončič, kateremu ponavadi ne gre, je Tof stekel na oder in priznal, da so bili direktorji v prvem polčasu vsekakor hujši nasprotnik kot kasnejša selekcija neposrednih proizvajalcev. Le-ti so namreč končni rezultat približali rokometnemu (končno seje na takem igrišču tudi igralo) 9:2, kajpak v svojo škodo. Pomembno je bilo, da so se vsi skupaj zabavali, sodniku, kolesarskemu veteranu Zvonetu Zanoška-rju, ni bilo treba kazati ne na najstrožjo kazen niti krtonov, denar v korist slovenskih invalidov-paraplegi-kov je prispevala Lisca.	a.	Ž.
OKROG — »Česa takšnega, kar se je zgodilo deset minut pred šesto uro zjutraj v sredo. 4. septembra, tamkajšnji ljudje ne pomnijo. Tako imenovana kroglasta strela ni kosila samo živih bitjih, ampak je prizadela tudi zgradbe,« je povedal šentruperški župnik Janez. Vidic.
Za cerkve Vidioše kako skrbi, saj je med drugim letos za to svoje delo prejel tudi plaketo občine Trebnje. »Na cerkvici, ki je- nedvomno pomemben kulturnozgodovinski spomenik, je za okoli 500 tisoč dinarjev škode. Strela je naredila luknjo v steni zvonika, stalila je strelovod, iz okvirov pa je popadalo steklo. Na srečo strela ni bila zažigalna, sicer bi bila škoda še veliko hujša.« je dejal župnik Vidic.
Še bolj kot cerkev pa so bili prizadeti pri Končinovih. Živino v hlevih je strela usmrtila, uničene so bile vse električne naprave in napeljave. TV antena in podobno. Bilo bi tudi po Končinovih, če bi ne spali v lesenih posteljah, ugotavljajo zdaj. Sreča je bila tudi v tem. da je strela udarila tako zgodaj, sicer bi bili ljudje, ki bi bili v stiku
z električno napeljavo, tudi smrtno ogroženi. Kako močan udar je bil to, med drugim priča podatek, da so v Škrljcvem v dolini popokale vse žarnice. Zdaj so posledice hudega udarca strele že odstranjene/pri Končinovih pa se bodo še dolgo spominjali smrtonosnega jutranjega treska.
J. S.
Zbrati je treba samo še 500.000 din
Akcija za nakup inkubatorja in ultrazvoka | se bliža koncu
JUGOSLOVANSKI
ŠANSON
ROGAŠKA SLATINA — Jutri. 20. septembra, se bo v Kristalni dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini začela dvodnevna glasbena prireditev Jugoslovanski šanson, ki ga pripravlja Zdravilišče Rogaška Slatina. Na razpisan tečaj je prispelo več šansonov, izmed katerih je strokovna žirija izbrala 14 šansonov. Med pevci, ki bodo zapeli nove in nekaj že znanih šansonov, so: Marjana Deržaj, Majda Sepe, Meri Avsenak, Renata Brumec, Bojan Kodrič, Lado Leskovar, Jani Kovačič idr.
Pozabljeni spomenik?
Grad Kostel in cerkvica v Ribjeku spomenika republiškega pomena, Šeškov dom pa (še) ne
%
$
0
0
0
0
• Po zadnjih podražitvah je v časnikih Dišalo o novem cenovnem stresu. Se nekaj takih stresov, pa bo potrošnike zadel infarkt.
KOČEVJE — V Poročevalcu skupščine SRS je objavljen predlog plana 1986 do 1990 in seznam objektov, katerih obnovo naj bi sofinansirala kulturna skupnost Slovenije. Iz območja občine Kočevje sta v njem zajeta le grad Kostel in cerkvica v Ribjeku.
Kočevci pa že najavljajo zahtevo po dopolnitvi tega plana. Vanj naj bi iz kočevske občine vnesli vsaj še Seškov dom, kjer je od 1.
0
0
0
0
0
S koli napadli miličnika
do 3. oktobra 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. To zasedanje je bilo gotovo pomembno za ves slovenski narod, delavsko gibanje in ljudsko revolucijo, zato Kočevci menijo, naj bi bil to tudi spomenik republiškega _pomena.
Tudi Seškov dom je potreben obnove. Pušča del strehe in obnova bi po sedanjem predračunu veljala okoli 2 milijona dinarjev, tega denarja pa trenutno ni nikjer. Obnove je potrebna tudi dvorana.
Na žiro računu za nakup inkubatorja in ultrazvoka za Zgodnje odkrivanje bolezni dojk je 3.1X0.526 din. To pomeni, da nas, upajmo, od uspešnega zakl jučka akcije sveta žensk pri novomeški SZDL M Dolenjskega list loči še 500.000din in teden ali dva.
• Minuli leden so darovali: Sil* v a in Janez Lozar, Črnomelj, 2.00» din; OOZS GG Novo mesto tozd Straža, 5.000 din; Krista in Peto Durjava, Šentjernej, 5.000 din; administrativni delavci temeljnega s®-dišča Novo mesto 4.000 din; Betk tozd Mirna peč 10.000 din; Tonosfr obrat Adlcšiči 8.810 din; lO OOS Gorjanci-tozd Gostinstvo ,NoS? mesto 8.500 din; Franc Štine, N°v0 mesto, 3.000 din; Edita Krieger. Krško, 3.000 din; DSS osnovna šol* Novo mesto 6.000 din; Anica Sc-hauer, Metlika, 1.000 din jj Novoteks-konfekcija Vinica 19.0™ din.
Denar za ultrazvočni aparat ti zgodnje odkrivanje bolezni dojk lahko nakažete na žiro račun 52100-603-30372 Zdravstveni center Dolenjske-tozd Splošna boli’1'
! šnica, »Za ultrazvok«.
Oživele so
S sobotnega tradid® nalnega pohoda Gip£5*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
Za Bojanom Jurkovičem ter Lucijo in Iztokom Brajdičem, ki so pri Šentjerneju poškodovali miličnika Mirka Blatnika, še ni sledu
ŠENTJERNEJ — Do torkovega zaključka redakcije miličnikom in kriminalistom novomeške UNZ še ni uspelo prijeti skupine treh Romov, ki so v nedeljo napadli in poškodovali miličnika Mirka Blatnika, ko je ta opravljal svojo službeno dolžnost.
Blatnik je med nedeljskim nadzorom prometa v Šentjerneju opazil.
V najglobljem breznu Balkana
Jamar Tone Oberstar iz Ribnice o zanimivem odkritju mednarodne jamarske ekspedicije — Geologi menijo, da se obeta celo svetovni rekord_______________________
RIBNICA — Tone Oberstar, član Društva za raziskavo jam Ribnica, se je skupaj z jamarjem Bojanom Gr-čmanom iz Ribnice udeležil mednarodne speleološke ekspedicije v, jame na Durmitorju v Crni gori. Ekspedicija je taborila na nadmorski višini 2.000 m na območju Surutka pod Bobotovim Kukom (2.522 m), ki je najvišji vrh Durmitorja, raziskovali pa so štiri jame na območju Vatrena brda.
Mednarodna speleološka ekspedicija je trajala od 10. do 27. avgusta, sodelovali pa so jamarji iz vseh naših republik, razen iz Makedonije. Skupno je bilo v ekspediciji okoli 50 jamarjev, med njimi tudi Angleži, Francozi in Poljaki.
Jamar Tone Oberstar se tako spominja svojega najlepšega jamarskega doživetja, ki ga je pripeljalo tudi na dno najgloblje jame v Jugoslaviji in na Balkanu:
Geologi menijo, da je zelo verjetno treba razmakniti in odstraniti le nekaj kamenja in se bo odprlo nadaljevanje tega brezna vse do izvira enega izmed
• Raziskovanje jam je organizirala Jamarska zveza Jugoslavije, generalna pokroviteljica pa jc bila zagrebška Arena, ki je prispevala tudi veliko denarja, filmov in drugega materiala pa tudi posodila fotoaparate za slikanje. S tem si je pridobila pravico, da ona prva objavi fotografije. Del stroškov za oba ribniška jamarja je plačal tudi ribniški Riko, za kar se mu jamarja lepo zahvaljujeta.
GOBARSKA DRUŽINA TUDI V KOČEVJU
KOČEVJE — Misel, da bi kočevski gobarji ustanovili svojo družino, je stara že več let. Zdaj jo bodo skušali uresničiti. Ustanovni občni zbor družine bo v ponedeljek, 23. septembra, ob 19. uri v Domu Dušana Remiha na Prešernovi 9 v Kočevju. Udeležil se ga bo tudi znani strokovnjak za gobe dr. D. Vrščaj. Na zbor lahko gobarji prinesejo tudi gobe, ki so jih nabrali dan ali dva prej in jih ne poznajo, da jim jih bo strokovnjak poimenoval. Po sedanji zamisli naj bi se gobarji sestajali med sezono vsak drugi ponedeljek, pozimi pa enkrat na mesec. Organizirali bodo nabiranje gob pod strokovnim vodstvom in pripravili gobarsko razstavo. Pomagali bodo tudi gobarskim krožkom po šolah. Tak krožek že deluje v Domu Dušana Remiha, kjer bo začasno sedež Gobarske družine.
pritokov reke Tare, se pravi še za nadaljnjih 800 m globine. Če bo nadaljnje -raziskovanje vse te ocene in domneve geologov potrdilo, potem bi znašala skupna globina te jame blizu 1.700 m, kar bi pomenilo svetovni rekord. Zdaj so izmerili najgloblje brezno na svetu v francoskem delu Pirenejev, in sicer v Pirre de Saint Martin. Njegova globina znaša preko 1.400 m. Z raziskavo jame na Durmitorju smo popravili jugoslovanski in balkanski rekord. Ta je znašal 777 m, to globino pa soizme-rili v Gamsovi glavici nad Bohinjem.«
Oberstar^ še dodaja, da je to območje Durmitorja preluknjano kot švicarski sir. Locirali so še več vhodov v jame in brezna, a ni bilo časa za njihovo raziskovanje. Odločili so se za raziskavo le štirih najbolj obetavnih jam.	J. PRIMC
da skozi mesto pelje osebni avtomobil znamke Škoda, v njem pa njemu dobro znanega 25-lctncga Bojana Jurkoviča iz. romskega naselja Miho-vica, za katerega je vedel, da vozi brez vozniškega dovoljenja. Miličnik se je zato s službenim vozilom odpravil za Jurkovičem in ga pričel z. zvočnimi signali opozarjati, naj vozilo ustavi. Ko je Jurkovič videl, kaj Blatnik namerava, je pospešil hitrost' in odbrzel proti Razdrtemu, miličnik pa za njim. Naposled je avtomobil izven ceste le ustavil, a je kraj očitno dobro poznal, saj je tam lahko računal na pomoč svojih prijateljev. Ko je Blatnik stopil k njegovemu vozilu in hotel iz. njega vzeti kontaktne ključe, da bi mu preprečil nadaljnjo vožnjo, ga je Jurkovič zgrabil za roke in pričela sta se prerivati.
Takrat je možu priskočila na pomoč žena, 20-letna Lucija Brajdič, prav tako iz. Mihovice, ter z meter dolgim in 5 centimetrov dolgim kolom, polnim Žebljev, udarila miličnika. Slednji je ob tem Jurkoviča izpustil in seobrnil k Brajdičevi, v tistem pa je obema na pomoč priskočil še tretji Rom Iztok Brajdič. Oboroženi s koli so obkolili miličnika. Slednjemu ob tem ni preostalo drugega, kot da je poškodovan odstopil od postopka, vsi trije Romi pa so se zatem z avtom odpeljali proti Čadražam. Kot že rečeno, za njimi šeni sledu.
B. BUD.)A
NAJBOLJŠA KOČEVJE IN ŽABNICA
KOČEVJE — Na tradicionalnem srečanju štirih gasilskih društev, Škofja Loka. Sora, Žabnica in Kočevje, ki je bilo 15. septembra že petič po vrsti, je v vajah z motorno brizgalno zmagala Žabnica, 2. Kočevje, 3. Sora.
V skupnem seštevku vseh treh disciplin (še vezanje reševalnih zank in kegljanje) pa je zmagalo G D Kočevje, 2. GD Žabnica, 3. IGD Rudnik-ltas. Rudnik-ltas je sodeloval na tekmovanju na podlagi določila, da občina, kjer je tekmovanje, lahko prispeva za drugi del tekmovanja (zadnji dve disciplini) dodatno še dve ekipi, medtem ko v prvem delu lahko tekmujejo le gasilska društva, Iji so članice »štirih«. Pred začetkom tekmovanja so udeleženci položili vence na grob gasilskega organizatorja Borisa Leskovška, na pobudo katerega so se tudi začela gasilska tekmovanja »štirih«.
NOVO MESTO — 6. tradicio” pohod planincev Gipossa ie let0* ganiziral Pionir. Že v ranih * je preko 400 planincev SOZD iz vseh koncev Slovenije zagrizi®^ mino proti Gospodični in prek0 . dinovega vrha do Miklavža, kjcrJ^ njihov trud poplačan z edinste^ Kosovim lovskim golažem in tek1 dobrotami. Še preden so se P°^c«yl dnji grižljaji, je na prizorišče Pr,v j, sedem pravcatih čarovnic na roe’ ^
0 P’et it den;
samim Luciferjem na čelu, ki sc J1
rat naselil pod kožo Vinka Op®1
tik*
bil do konca prireditve neizpr
pravičen tožnik in razsodnik.
V zabavno-tekmovalnih igrah*
idejah Pionirjevih propagandist0^ realizaciji Davorja Rangusa ož’v j>
z f1!
ki Trdinovih bajk. Velikani so skimi kolesi klatili zvezde, leni S j
^St;
sred da ( najs nje 'ede
stro Pov yse i di n grlo dov blja
kat ni < de|c
so na plečih podložnikov z. loki^ ® j®
ii pečene piske, skriti zaK
pleterskem vrču je pognal kri p° . P rit u; ■» n 11 m. k.
vsem prisotnim, saj bi si z njun. vj povedal povezovalec programa Gašperič. lahko kupil nogavice, še malo dodal od prihrankov, j je bilo namreč natanko za pol s* j milijona drobiža. Za izpolnitev s j želja je poskrbela ptica Zlatoper , skupaj z zvonovi cerkve sv. M’ vlekla rdečo nifskoz igre brez je* ^ huncc srečanja pa je bil izb° čarovnice, kjer je zgoraj ornenJ ^ G. brez maskiranja prepričljiv,^:
tast
skal
»Na območju dveh kvadratnih kilometrov na Vatrenih brdih smo raziskali štiri jame. Prva je bila globoka 605 m, druga 464, tretja 461, četrta pa kar 897,5 m, kar je jugoslovanski in balkanski rekord. Imel sem srečo, da sem raziskoval prav najglobljo jamo. Raziskava jame je trajala 8 dni. Vanjo smo se spustili nekje na nadmorski višini 2.200 do 2.300 m. Raziskovanje ni bilo posebno naporno, ker je jama široka in ni bilo nikjer potrebno prehod širiti. Pri plezanju smo uporabili vrvno tehniko DED. Najvišja vertikala je znašala okoli 80 m, ostale pa pretežno 30 do 40 m. Vse te ugodne razmere so nam omogočile, da smo v eni odpravi prispeli do take globine, kar je svojstven rekord, saj kaj takega doslej ni uspelo še nobeni ekipi na svetu.
Brezno jame se konča s sifonom.
SPET STEKLINA?
ORTNEK — Na območju Ortneka so krajani opazili lisico — morda jih je tudi več — s čudnim obnašanjem. Boje se, da je steklina spet tu. Lovski čuvaj Franc Prijatelj je povedal, da zdaj streljajo vse lisice, ker te najpogosteje prenašajo to hudo bolezen. Če je sedanji sum upravičen, se bo pokazalo šele, ko
bo lisica odstreljena rezultati analize.
in bodo znani
•• kozerija<
M. G.-č
OBJEM ZE TRETJIČ MED ZDOMCI
ŠENTJERNEJ — »Objem«, šent-jernejski ansambel, ki je lani in letos osvojil prvo nagrado, občinstva na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe, se že tretjič odpravlja med zdomce. Tokrat, 27. in 28. septembra, bo gostoval pri slovenskem športno-kulturnem klubu iz Ravensburga ob Bodenskem jezeru V ZR Nemčiji in zabaval udeležence tamkajšnje vinske trgatve.
vloženim johjein P M-
gal in si točke.
/i
k
S KOSO SI JE REZAL VRAT — Pri eni od stojnic na novomeški
petek dopoldan še posebej živahno. Možakarje množici ponujal brusil"® j dopoldne je neprestano govoril dvajset stavkov, od njegovega demonstracij^ stopa pa so se mnogim ježili lasje. Osle so kupovali vsi, tudi tisti, ki jih	I
ne bodo potrebovali. Da so njegove res nekaj posebnega, je sproti naz°rn . val. Rezilo noža ali kose je nekajkrat potegnil po drugem železu, potem Pa jegl*! »popravljeno« koso veselo »rezal« vrat, lice in roke. Zatem je Jva^ra*
»popravljeno« koso veselo »rezal« vrat, lice in roke. Zatem je dvam »čudežno kobro« in kosa je kot britev odrezala časopisni papir, poraščen e ^ sfct» koso obril že v jutranjih urah prvim kupcem. Po prodajalni vnemi je m®* ^ da plešast zapustil Novo mesto, saj si je vsakič spulil tudi precejšen šop ^$ konec nastopa odrezal z brusilno oslo, ki ji je pri prodaji priložil celo listič. (Foto: Janez Pavlin)	_	j
•GLAVNO JE,
AMO VOJNE
Je
<¥B
I
POČITNIŠKO DARILO—Janja in Tomaž Vovko iz Muenchna najbrž še dolgo ne bosta pozabila letošnjih počitnic v domovini, saj sta na zadnji dan bivanja pri nas v gozdu med Strugo in Otočcem našla jurčka velikana, čvrstega in zdravega. Bolj navdušena gobarja sla sicer njuna starša, doma z Velike Ci-kave, začasno na delu v ZR Nemčiji, vendar se je sreča tokrat nasmehnila mlajšemu rodu. (Foto: MiM)
Repičani so trši od kamna. Domala je ni stvari, ki bi jih lahko vrgla z vsakodnevnega tira. Do živega jim ne morejo niti naravne katastrofe, še manj grozote, ki jih pošilja nadnje iz dneva v dan državni aparat. Predvsem so se zavarovali s stavkom, ki ima za marsikoga čarovniško moč. Poglejte, kadar se podraži meso za petdeset odstotkov, in to se zgodi skoraj vsak drugi mesec, Repičani vzdihnejo: »K vragu pa meso! Glavno, da ni vojne.« Prejšnji mesec — spomnili se boste tudi sami — je poskočila cena želez-
••••••••••«
niškemu in avtobusnemu prometu, in sicer za celih devetdeset odstotkov, flovek bi pričakoval, da bodo Repičani ostali doma, da ne bodo potovali, da bodo šli do železniškega in avtobusnega ministra in da ga bodo stresli iz hlač. Kje pa! Vozili so se v Belo mesto kot ponoreli, plačevali so podražene vozovnice, si izmislili nekaj šal na ta rovaš, največ pa jih je globoko zavzdihnilo in reklo: »Bomo že prenesli! Glavno, da ni vojne Repičanom so vleki denar tudi skoraj z. rečmi, na primer
••••••i
prispevki za zaklonišča. Repiča-«ni so plačevali kot nori, četudi so že dojenčki v inkubatorjih vedeli, da se denar izgublja nekje v administrativnih vodah in da bi jih našla prva odvržena bombica pod drevesom, če ne celo pod milim nebom. Če je kdo bentil zavoljo tega, so ga drugi pomirili: »Živce v zbor! Bolje, da plačujemo za zaklonišča, ki jih ni in jih ne bo, kot da bi bila vojna.« In razbpritež je utihnil, v-najslabšem primeru je dal še za rundo pri Razbiti buči.
■n**;
oifi
I
glasno, da ga jc bilo sn®"^ s° slavnostne tribune, na R j bili razstavljeni repiški ve y . »Pred zid bi jih bilotre. ijsla^ viti! Tovarno za predela eStU: kome repe zgradijo na J0vin'< kjer ni še nikdar v z®jnaf?| človeštva zrasla niti nav pa, kaj šele sladkorna."
dnjfli
tl
Sokrajani so ga Prl,„Zapre^' besedah že	na	t	*	-■
st'
kupn?- #j
zrušili na sednik sveta krajevne pa mu je zašepetal:”
Repič, naj delajo, ka	|
samo da ni vojne
ekli iz žepov rundo pri Razbiti buči.	samo	oa	m	vo,.-	m
nemogočimi Ko so pred dnevi slavnostno	TiNIGAŠP^
z obveznimi odprli novo tovarno za prede-	1 ON ^ 0 0 ,
»•••••••••••••••••••••"