Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kular. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000« izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 29. oktober 1976 LETO XV - Št. 17 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE ljudje so solidarni Udeleženci posvetovanja o novem zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter o Zakonu o ljudski obrambi SR Slovenije, ki je bilo organizirano v Domžalah z namenom, da se s to tematiko seznanijo vsi odgovorni činitelji v naši občini 0 stanovanjski gradnji v naši občini velikokrat razpravljamo, saj predstavlja eno izmed ključnih vprašanj ne samo prostorov za bivanje, ampak odpira tudi vrsto problemov na družbenem in komunalnem področju. Leta 1973 pa se je začela tudi velika akcija za gradnjo solidarnostnih stanovanj, s katerimi skušamo reševati najbolj pereče stanovanjske probleme borcev, mladih družin in socialnih primerov. Tako je bilo na osnovi javnih natečajev zgrajenih in dodeljenih v štirih letih 169 stanovanj različnih velikosti, za katere je bilo porabljenih 5 milijard 325 milijonov dinarjev. Ta sredstva so namensko in solidarno združevali zaposleni v naši občini in v okviru teh sredstev je potekala tudi gradnja stanovanj. Število le-teh pa je bilo iz leta v leto pogojeno tudi v ceni kv. m stanovanjske površine. Zaradi tega je prav, da seznanimo vse, ki združujejo sredstva,tudi s podatki: - leta 1973 je bilo združenih 8.736.471 din, cena kv. m pa je znašala 3.834 din; - leta 1974 je bilo združenih 12.980.151 din, cena kv. m pa je znašala 4.612 din; - leta 1975 je bilo združenih 19.485.628 din, cena kv. m pa je znašala 5.160 din; - v prvem polletju letošnjega leta pa je bilo združenih 12.052.481 din, cena kv. m pa je znašala 6.792 din. Pred dnevi je bilo razdeljenih 32 stanovanj in ob tej priložnosti so tovariš Janko Ukmar - predsednik Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, Jernej Lenič - predsednik skupščine občine in Marija Ivkovič - predsednica Občinske konference SZDL prisotnim v svojih nagovorih poudarili tudi naslednje: „Današnji dan je brez dvoma za vse vas velikega pomena, saj boste prejeli ključe novih stanovanj, ki jih gradimo z namenom, da rešujemo najbolj pereče stanovanjske probleme v občini. Lahko rečemo, da smo na tem področju silno veliko naredili, ker je prisotna stalna solidarnost okoli 14.000 zaposlenih delavcev v naši občini. Zaradi tega se zavedajte, da je stanovanje dobrina ne samo za en dan, ampak za daljše obdobje in da je vaša velika naloga, da jo ohranjate. Velikokrat govorimo o solidarnosti, veliko naredimo na tem področju, vendar imamo na žalost ravno pri teh stanovanjih v naši občini slabe izkušnje, saj nekateri pozabljajo, da je to družbena lastnina, zgrajena z žulji tisočih zaposlenih. Ko bomo v novih stanovanjih urejali ob novih ognjiščih naše življenje se zavedajmo, da imajo vsi tisti, ki združujejo sredstva pravico tudi nadzorovati, kako se ta mili-jardna sredstva ohranjajo. Poleg tega pa mora biti vedno prisotna misel, da imamo v občini še veliko ljudi, ki čakajo na stanovanja in da tudi ti iščejo najrazličnejše poti, kako bi prišli do svojih domov. Da vi danes sprejemate ključe novih stanovanj, je to posledica dobro izpeljane akcije družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa sindikata v vseh delovnih organizacijah. Zaradi tega je vaša dolžnost, da tudi v novem okolju organizirate vse tiste samoupravne organe, v katerih boste lahko reševali včasih tudi zapletena vprašanja okolja, v katerem boste od danes naprej živeli." Vse te besede pa niso bile namenjene samo prisotnim, temveč vsem tistim, ki radi pozabljajo, da družbena lastnina ni njihova skrb in da niso dolžni skrbeti za njeno ohranjevanje. S solidarnostjo in pravilnim gospodarjenjem bomo lahko rešili tudi ostale probleme na tem področju in poskrbeli za prijetne domove vseh naših delovnih ljudi in občanov. ar Čeprav nas pot mnogokrat popelje med grobove, k poslednjim domovom naših tovarišev, svojcev in znancev, pa se vendar spremenijo naši občutki ob Dnevu mrtvih. čas jeseni, čas krizantem, duh voska, nam bolj živo, kot kdajkoli prikličejo v spomin podobe tistih, ki so stopali z nami skozi življenje in tistih, o katerih so nam pripovedovali drugi. Ko hodimo med kamenite spomenike, ko beremo vklesana imena, najdemo v njih odsev neštetih življenj in njihovih usod, premnogo nenapisanih doživetij, ki bi zbrana v celoto predstavljala vso goloto, hrepenenje in radost nam enakih ljudi. Ko stojimo ob spomenikih, razmetanih brez reda in vrste po grapah, ob cestah, sredi livad in gozdov, ko prinašamo rože in prižigamo sveče, nam misli uhajajo v čas neizprosne borbe s smrtjo, ki so jo sejali drugi. Ubijalci so odšli, ostali pa so kamni, kot pomniki vsem nam, da v svetu ne vlada samo sožitje, ampak premnogokrat tudi prezir in nasilje. Zemlja je tista, ki na svoji površini nosi topla ognjišča in tudi tista, ki skriva pod rušo naše najdražje. Ko prinašamo cvetje in svečke, podoživljamo del našega sveta in življenja, kličemo v življenje tiste, ki smo jih že zdavnaj, ali pa včeraj pospremili na zadnji poti. Brez besed, le z nemo prisotnostjo, jim skušamo povedati, da nismo pozabili na njih, da ostajajo v nas in z nami. Zaradi tega tovariši, svojci, prijatelji, znanci, vsi mrtvi vedite, da nismo pozabili na vas in da smo vam iskreno hvaležni za vse, kar ste nam dali, za kar ste živeli in umrli. čeprav bodo v mraku jesenskega večera ugasnile sveče, čeprav bo ledena slana pomorila cvetove in krizanteme, bodo v naših srcih ostale vaše besede in nas vodile po poti življenja. Občan Gradnja doma upokojencev O gradnji Doma upokojencev smo v našem glasilu že pisali, vendar je bilo v zadnjem času več razprav, kajti Dom vse bolj dobiva dokončno obliko. Poleg tega so se začele v javnosti širiti vsemogoče govorice in pomisleki, če je gradnja sploh smotrna in umestna tako s strokovnega stališča, kot obsega stroškov gradnje. O tej problematiki je razpravljala 29. 9. 1976 skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti in osvetlila celotni problem gradnje tega Doma. Ravno tako pa je tekla razprava tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine, ko je bila podana informacija o predvidenih stroških in o možnostih nastanitve naših občanov v tem Domu. Zaradi tega smo zaprosili tovariša Čedomira Deletiča, direktorja TOZD Samoupravne stanovanjske dejavnosti, da nam odgovori na nekatera vprašanja glede same gradnje in ostalih odprtih vprašanj v zvezi z njo. Poleg tega pa bomo skušali v skrajšani obliki posredovati tudi informacijo, ki je bila podana na izvršnem svetu in tudi predloge sklepov, ki jih je izvršni svet sprejel. Gradnja ni slučajna V sklopu politike republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev, je gradnja teh stanovanj v domovih za upokojence sprejeta kot najbolj primerna. To pa zaradi tega, ker v tem primeru ne gre le za zagotovitev „golega" stanovanja, ampak istočasno tudi za zagotovitev ostalega življenjskega standarda in kompletnega varstva, ki ga potrebujejo ostareli ljudje in katerega jim ne omogočajo svojci ali družbena skupnost v drugačni obliki. V ta namen so v republiškem merilu določeni standardi za gradnjo takih domov. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije pa je iz svojih namensko zbranih sredstev financirala oziroma sofinancira gradnjo teh objektov. Pod pogojem namenske porabe je omenjena skupnost namenska sredstva dodeljevala investitorjem v posameznih občinah kot dotacijo po ključu zbranih sredstev. Tako je tudi naši občini ponuđena možnost pridobitve dotacije v znesku 12,130.000,00 din za gradnjo novega Doma upokojencev. Kot v večini drugih občin, je inve-stitorstvo nad gradnjo novega Doma upokojencev prevzela tudi pri nas skupščina občine. Odločitev občinske skupščine prejšnjega sklica, da se tudi v naši občini pristopi h gradnji novega Doma upokojencev, je bila umestna in pravilna, saj se obstoječi Dom počitka po odločitvi pristojne komisije lahko le pogojno uporablja, ker ne ustreza minimalnim pogojem. Realne potrebe po tovrstnem objektu so. Ponuđena dotacija je ob pravilni uporabi skupaj z ostalimi viri zagotavljala realne možnosti realizacije investicije. Seveda je investicijo bilo možno izvesti le s pomočjo posojil. Ker občinske skupščine kot družbeno teritorialne skupnosti niso mogle po zakonu iz leta 1975 najemati posojil, je bila ogrožena nameravana realizacija investicije. Ponovno se je postavilo vprašanje investitorstva. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale s svojimi samoupravnimi enotami, je zaradi pravilnega razumevanja problema in širših družbenih potreb prevzela investitorstvo nad gradnjo novega Doma upokojencev ter uredila vse potrebno za pričetek gradnje, kije že močno segla v drugo polovico; dograditev pa je predvidena v celoti v marcu 1. 1977. Lokacija S samo lokacijo je prav tako potrebno razčistiti, ker se širijo govorice, po katerih sedanja lokacija Doma upokojencev ni primerna, ker je preveč v centru ter v bližini proizvodne hale TOKO. V zvezi s tem kot odgovor tri ugotovitve: lokacija za gradnjo Doma upokojencev je bila samoupravno določena s predlogom, javno razpravo in sprejemom zazidalnega načrta Domžale-center; — sedanja lokacija ustreza najnovejšim tujim izkušnjam, po katerih naj se tovrstni objekti gradijo, ne izven, ampak v sklopu urbanih naselij, torej v sklopu rednega normalnega življenja občanov. To pa že zaradi pri starih ljudeh prisotnega včasih namišljenega, včasih pa tudi realnega občutka odrinjenosti in nepotrebnosti; — proizvodna hala TOKO bo opremljena s tehnologijo, ki ne ustvarja ropota in s tem ne bo motila potrebnega miru. In nenazadnje hala TOKO je oblikovno arhitektonsko tako rešena, da se v celoti sklada z mestnim videzom. Poleg tega pa neposredna bližina Zdravstvenega doma, predvideni park, primemo rešena zunanja ureditev še bolj potrjujejo umestnost izbrane lokacije. Stroški gradnje Novi Dom upokojencev bo imel v prvi fazi 120 postelj, kuhinjo, restavracijo, klubske in pisarniške prostore ter potrebne prostore in sredstva za prvo zdravstveno zaščito Prvotna predračunska vrednost potrebnih sredstev s pričakovanimi podražitvami je znašala 35,334.000,00 din. Zaradi dodatnih del, upoštevajoč tudi podražitve, znaša nova predračunska vrednost objekta vključno z zunanjo ureditvijo 39,176.698,00 din. Na to vrednost je investitor sklenil z izvajalci anekse, po katerih se le-ti obvezujejo izvršiti dela z dogovorjeno ceno. Upoštevajoč dejstvo, da osnovna sredstva skup- Dom upokojencev v izgradnji nih prostorov služijo tudi planirani drugi fazi za nadaljnjih 100 postelj, potem se cena po postelji giblje v mejah cene tovrstnih objektov v SR Sloveniji. Stroški uporabe Pri vseh dejavnikih odgovornih za to področje in tudi v javnosti skoraj od samega začetka obstoja utemeljena skrb, da bo cena oskrbnega dne v novem Domu tako visoka, da se postavlja vprašanje, ali bodo te oblike družbenega varstva deležni naši občani, ki so tega najbolj potrebni. Kot je ugotovljeno na Skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti novi Dom upokojencev mora služiti svojemu namenu. V njem morajo dobiti mesto te oblike varstva najbolj potrebni občani naše občine. Skupnosti socialnega varstva in skrbstva pa naj zagotovita sredstva za regresiranje cene oskrbnega dne tistim, ki ne bodo zmogli sami plačati stroškov. Ne miloščina in solidarnost, temveč obveznost in odgovornost Če smo ugotovili, da je potrebno in se odločili, da za to kategorijo občanov zagotovimo primerne pogoje življenja, potem je logično, da jim moramo omogočiti, da to tudi uporabljajo. Tu ni dileme. To ni miloščina in ne le ustavna obveznost do solidarnosti, temveč obveznost in odgovornost družbene skupnosti do soljudi. Ta obveznost in odgovornost izhajata iz njihovega minulega dela, in same narave naše socialistične, samoupravne družbenopolitične in ekonomske ureditve. K takšni zavesti in materialnim zmožnostim, da na najbolj primeren način rešujemo probleme starih ljudi in druge probleme, so prispevali tudi oni sami. Zgrajena zavest o medsebojni soodvisnosti in humanih odnosili, ki ustrezajo bistvu naše socialistične, samoupravne ureditve, predstavlja našo moč. Moč starih ljudi je predvsem v občutku, da niso sami. Ne le z novim Domom, ampak z vsakdanjimi dejanji in tudi pravo besedo, smo sposobni in jim želimo dokazati, da res niso sami in da njihov trud ni bil zaman. Iz informacije izvršnega sveta povzemamo naslednje: Na območju občine Domžale živi trenutno 3629 upokojencev, ki prejemajo pokojnine po posameznih določilih obstoječih zakonov in se te pokojnine gibljejo'od 1.400 do 7.000 in več dinaijev. Iz podatkov je razvidno, da imamo največ tistih upokojencev, ki prejemajo pokojnino v višini okoli 4.000 dinarjev. Analiza je bila narejena tudi glede tega, koliko bi stal oskrbni( dan v novem domu. Pri tej analizi so bili upoštevani vsi stroški: materialni, amortizacija, pogodbene in zakonske obveznosti, osebni dohodki in skladi. Poleg tega je bila kalkulacija narejena tudi glede na dejansko stanje samega prostora, to je 30 dvoposteljnih in 60 enoposteljnih sob. Na podlagi vsega tega je bila tudi izračunana cena OSKRBNEGA DNEVA, ki predvidoma znaša 130,00 dinarjev za pokretne oskrbovance. Ravno tako so bili narejeni izračuni za delno pomične oskrbovance in bi se osnovna cena povišala za 25,00 din in za nepomične oskrbovance, za katere bi se cena povečala za 36,00 dinarjev. Koordinacijski odbor, ki je bil imenovan, da pripravi pregled stanja na območju občine in katerega naloga je, da zagotovi polno zasedenost Doma, do sedaj še ni v celoti opravil svojega dela. Po trenutno znanih podatkih bi bilo okoli 100 oskrbovancev, ki bi prišli v poštev za nastanitev v novem Domu. To število pa ne zadošča in bi pogojevalo zvišanje cene oskrbnega dne. V razpravi, v kateri so sodelovali člani i/.vršnega sveta so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Na območju občine je potrebno dokončno izvesti anketo o tem koliko oskrbovancev bi šlo v novi Dom in koliko bi jih lahko samih pokrivalo oskrbni dan. 2. Ker je Dom namenjen v prvi vrsti občanom naše občine, je potrebno narediti konkretne izračune, koliko bi morale regresirati tiste občine, ki bi imele v novem Domu svoje oskrbovance. 3. Izvršni svet predlaga, da o tej problematiki čimpreje razpravljata Skupnost socialnega varstva in skupnost socialnega skrbstva, saj bosta morali zagotoviti regresiranje določenim kategorijam oskrbovancev. (Nadaljevanje na 3. strani) Krajevna skupnost in naša obrambna sposobnost KAKŠNE SO BILE DOSEDANJE PRIPRAVE? Obrambne priprave v 25-ih krajevnih skupnostih občine Domžale so bile vse do deta 1976 organizirane na sedmih območjih krajevnih uradov, ki so združevala po več •manjših krajevnih skupnosti. V okviru teh skupnosti je delovalo tudi sedem odborov za splošni l|iitlski odpor. Na posvetovanju s predsedniki svetov KS, kot najodgovornejšimi za obrambne priprave in predsedniki krajevnih konferenc SZDL so se dogovorili o realizaciji sklepa sveta za ljudsko obrambo in o predlogu organiziranosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V skladu z dogovori in sklepi posvetovanja so družbenopolitične organizacije cvidenti- Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič je priredil sprejem za najuspešnejše tekmovalce - gasilce in jim v priložnostnem govoru orisal tudi pomen požarnovarnostnega tedna za dejavnosti na področju splošnega ljudskega odpora Takšna organizacijska struktura pa ni bila v skladu z ustavnim načelom in določili zakona o LO.da mora vsaka krajevna skupnost skrbeti za lastne obrambne priprave. Svet za ljudsko obrambo skupščine občine je v začetku letošnjega leta, upoštevajoč ustavna določila in doseženo stopnjo razvoja samoupravnega organiziranja krajevnih skupnosti, sprejel sklep o ustanovitvi odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v sleherni krajevni skupnosti. (Nadaljevanje z 2. strani) 4. Vse ostale občine, ki imajo že sedaj oskrbovance v naših domovih, je potrebno takoj obvestiti o novih cenah in urediti z njimi vprašanje regresiranja v novem Domu, saj bo predvidoma 1. marca 1977 prenehal z delom obstoječi stari Dom počitka v Domžalah. 5. Izvršni svet je dal tudi pobudo, da se pri sami registraciji Doma upoštevajo tudi druge možnosti, če bi prišlo do tega, da Dom ne bi bil v celoti zaseden samo z oskrbovanci. 6. Glede na zatečeno stanje in višine oskrbnega dne v obstoječih domovih, je izvršni svet zadolžil Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva, da čimpreje uredi to vprašanje in da obravnava že pred meseci dane predloge o novih oskrbnih cenah. Glede na to, da bomo o tej problematiki razpravljali v mnogih sredinah, bomo o tem tudi poročali v našem glasilu. Iz razgovora in zapisnika rale možne kandidate za člane odborov, njihovih komisij in štabov. Takšni širši izbori predvidenih oseb so bili posredovani upravnemu organu za ljudsko obrambo, kjer so ugotovili na kakšne dolžnosti So morda že razporejene predlagane osebe. Zatem je posebna delovna skupina Sveta za ljudsko obrambo obiskala vse krajevne skupnosti in se s predsedniki svetov, predsedniki oziroma sekretarji družbeno političnih organizacij in predsedniki društev dokončno dogovorila o strukturi odbora, komisij in štabov ter o predlaganih kandidatih. Organiziranost so skušali prilagajati velikosti ozemlja KS, številu prebivalstva, oceni ogroženosti in možnostim delovanja v vojni. Večina KS se je odločila za odbor, ki šteje od 7 do 13 članov, v okviru odbora pa je oblikovala več komisij in štabov zelo različnega obsega in sicer: — komisijo za družbeno samozaščito, — komisija za informativno-propagandno dejavnost, — komisijo za gospodarstvo, - komisijo za družbene službe, - štab za civilno zaščito in - štab za teritorialno obrambo. Nekatere večje KS so komisijo za gospodarstvo zaradi pomembnosti te dejavnosti in obsega dela razdelile v dva organa in sicer v komisijo za gospodarstvo in komisijo za preskrbo. Druge najmanjše krajevne skupnosti pa vseh komisij niso imenovale, pač pa so v odboru določile posameznike, ki naj bi bili odgovorni za posamezna področja dejavnosti. Kakšna pa je kadrovska struktura odborov? Predsedniki svetov KS so tudi predsedniki odborov za LO in družbeno samozaščito z izjemo štirih KS, kjer so se iz različitih razlogov odločili drugače. Člani odborov, ki so obenem tudi predsedniki komisij in štabov so najpogosteje takšne osebe, ki že danes tako ali drugače delujejo na ustreznih področjih dejavnosti KS v svetu KS in njegovih komisijah, v delegaciji, društvih itd. Takšna izbira je pogojena v dogovorjenem konceptu vojne organizacije krajevne skupnosti, po katerem bodo vojni svet KS sestavljali tudi člani odborov za LO in družbeno samozaščito, s tem pa prehod v vojne razmere ne bo povzročil večjih organizacijskih in kadrovskih sprememb v vodstvu KS. Člani ZK iti člani organizacije ZZB NOV (tudi sekretarji in predsedniki, ni pa to pravilo) so vključeni v odbore v velikem številu, seveda odvisno od organiziranosti na terenu. V odborih pa imajo tudi ustrezne zadolžitve, tako je več primerov, da je sekretar 00 ZKS ali predsednik KO ZZB NOV predsednik komisije za družbeno samozaščito. Komisije za informacije in propagando in komisije za dmžbene službe, ki združujejo področje zdravstva, socialnega varstva, pros-vete in kulture, sestavljajo v večini mladinci in ženske. V komisijah za družbene službe so povsod predstavnice Rdečega križa. Za komandante štabov TO v KS so predvideni rezervni vojaški starešine, pa tudi sicer je v odborih in komisijah organizacija ZRVS močno zastopana s starejšimi rezervnimi oficirji in podoficirji. S sprejemom sklepov svetov KS 0 imenovanju odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je bila zaključena prva faza obrambnih priprav v KS. obrambnih priprav v OZD, samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinski štab CZ in TO itd. Pojasnjevanje določil novega zakona o ljudski obrambi in položaja KS v konceptu splošne ljudske obrambe je gotovo mnogo prispevalo k pravilnejšemu razumevanju obrambne organiziranosti KS v občini in dojemanju nalog sveta KS in odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Zanimiva razprava seje razvnela o vprašanju izgradnje zaklonišč, kar kaže na to, da se čedalje bolj zavedamo pomembnosti tega ukrepa civilne zaščite. V popoldanskem delu je posvetovanje potekalo ločeno v treh skupinah. V prvi skupini so predsedniki odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS proučevali predlog (osnutek) obrambnega načrta KS, ki ga je pripravil upravni organ za LO. Ugotovili so, da koncept obrambnega načrta, ki vsebuje različne opomnike, navodila in organizacijske sheme za svet KS in njegove komisije po vojni organizaciji sicer ustreza, vendar ga je potrebno dokončno oblikovati v vsaki KS posebej, v skladu z njenimi značilnostmi in vlogo v SLO. Odbori za ljudsko obrambo bodo morali obrambnemu načrtu vtisniti pečat lastne KS z zbiranjem za obrambo pomembnih podatkov, ocenjevanjem možnosti delovanja posameznih oblik oboroženega in neoboroženega odpora v različnih vojnih razmerah, neposrednim načitovanjcm posameznih nalog, povezovanjem z organizacijami združenega dela, šolami, vrtci, zdravstvenimi postajami, večjimi obrtnimi delavnicami, z izpopolnjevanjem kadrovske zasedbe, zagotavljanjem materialnih sredstev itd. Dogovorili so se. da bodo Vojaški nabor ni več samo pregled telesnih in duševnih sposobnosti naših mladincev., ampak tudi usmerjanje le-teh v posamezne rodove Jugoslovanske ljudske armade in organizirane šole na vojaškem področju POSVETOVANJE O NOVIH NALOGAH Drugo fazo obrambnih priprav v krajevnih skupnostih smo v občini pričeli s celodnevnim posvetovanjem v mnogo širšem obsegu. Na tem posvetovanju so sodelovali vsi člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito KS, vodje posebno pozornost posvetili vzgoji nerazporejenega prebivalstva in vključevanju čim širšega kroga občanov zlasti mladih ljudi v aktivnosti, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo. Načeli so tudi vprašanje financiranja ljudske obrambe v KS, ki (Nadaljevanje na 4. strani) ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Predsedniki osnovnih organizacij sindikatu med predavanjem (Nadaljevanje s 3. strani) kljub jasnim določilom novega zakona še ni zaživelo v okviru enotnega sistema financiranja potreb krajevnih skupnosti na principih družbenega dogovarjanja. Temu je gotovo vzrok preživela miselnost, ki ni v skladu s podružb-ljanjcm ljudske obrambe, da bo denar za obrambne priprave zagotavljal že kdo drug. Predsedniki komisij za družbeno samozaščito so razpravljali o načelih družbene samozaščite po predlogu novega zakona o družbeni samozaščiti, varnosti, in notranjih zadevah ter o nalogah komisij v KS. Tudi komisije za družbeno samozaščito bodo imele v okviru obrambnega načrta svoj načrt delovanja v neposredni vojni nevarnosti in vojni. Poleg načrtovanih nalog bo njegova najpomembnejša sestavina varnostna ocena KS, ki jo bo komisija nenehno dopolnjevala. Še zlasti pa bo potrebno prizadevanje komisij in sveta KS usmeriti k uresničevanju koncepta narodne zaščite. Tretja skupina poveljnikov štabov CZ v KS in članov občinskega štaba CZ je vso pozornost posvetila seznanjanju s predlogi načrtov delovanja civilne zaščite kot sestavnemu delu obrambnega načrta KS in dogovoru o načinu formiranja enot civilne zaščite, l.c-tc bodo formirane v skladu z občinskim načrtom ogroženosti v vseh krajevnih skupnostih, enote, ki so že formirane v sedmih območnih skupnostih, pa se bodo ustrezno reorganizirale oziroma številčno okrepile. Večje krajevne skupnosti bodo ustanavljale specializirane enote, manjše in najmanjše KS pa bodo Klub samoupravljalcev je po sklepu komisije za izobraževanje pri Občinskem sindikalnem svetu izvedel prvo izobraževalno obliko za usposabljanje sindikalnih delavcev. Seminar, ki ga je obiskalo 46 sindikalnih delavcev iz osnovnih organizacij sindikata, predsedstva oLSinskega sveta, občinskih odbo- imele samo splošne enote s poudarkom na ekipah prve pomoči. Skupno število obveznikov civilne zaščite v občini bo ustrezalo republiškim normativom. Na posvetu je bila podana ocena gasilske operative in posameznih gasilskih društev, kar je izrednega pomena pri organizaciji in formiranju gasilskih enot CZ. Sklenili so tudi, da bo posebna strokovna komisija izdelala požarnovarnostni načrt, njegov povzetek pa bo služil za izdelavo požarnovarnostnih načrtov v požarno najbolj ogroženih KS. Poveljniki štabov so opozorili na potrebo po finančnih sredstvih za zagotovitev sodobne opreme enot CZ in za usposabljanje obveznikov prek tečajev in vaj, ker v nasprotnem primeru ni mogoče doseči ustrezne učinkovitosti pri zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin v primeru elementarnih nesreč ali vojnih učinkov. Ob zaključku posvetovanja je bilo mogoče opaziti veliko zavzetost za uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in s tem dejansko podružbjjanjc obrambnih zadev. Omeniti velja tudi to, da so prav najmanjše krajevne skupnosti izražale veliko zadovoljstvo ob organiziranju lastnih obrambnih priprav in formiranju lastnih odborov, |XHidarjajoč pomembnost malih KS v hribovitih baznih območjih v vojnih razmerah. V občini Domžale se zavedamo, da so to šele prvi koraki v uresničevanju novih zakonskih določil in da bodo uspeli šele takrat, ko bodo obrambne priprave postale sestavni del splošne družbene dejavnosti vsakega posameznika. M. Jcran rov sindikata in delegatov v Republiških odborih ZSS, je bil vsebinsko razdeljen na tri dele. V uvodnem delu smo se dogovorili o nalogah, ki čakajo osnovne organizacije sindikata pred letnimi občnimi zbori in o poteku akcij v smislu sklepov sprejetih na 8. kongresu ZSS in novega zakona o združenem delu. Velik pomen je bil dan družbenemu izobraževanju, ki se bo odvijalo potom Kluba samoupravljalcev. „Ni slučaj, daje Klub samoupravljalcev z družbenim izobraževanjem pričel v sindikatu, kajti sindikat je njegov ustanovitelj in je kot najmnožičnejša politična organizacija delavcev, odgovoren za njihovo smotrno, načrtno in usmerjeno izobraževanje." V drugem delu je Slavko Grčar, sekretar Republiškega sveta ZSS za organizacijo, predaval o organiziranosti sindikata in njegovih temeljnih nalogah. Celotno predavanje je izhajalo iz določil novega zakona o združenem delu. „ ZAKON O ZDRUŽENEM DELU JE SINDIKALNI ZAKON" je poudaril Slavko Grčar. ,,V mnogih členih zakon neposredno govori o sindikatu, v mnogih pa posredno, ali pa sindikat omenja. Samoupravljanje, o katerem govori zakon so naši medsebojni odnosi, v katerih posameznik ne sme biti odtujen. Zakon o združenem delu ni nova politika v primerjavi z ustavo in sklepi sindikalnih kongresov, gre samo za novo razčlenitev teh, ki jih v sindikatu določamo z našo organiziranostjo. Samo dobro organiziran sindikat, ki se v Predsedstvo konference mladih delavcev In predsedstvo Občinske konference ZSMS Domžale je ob sodelovanju predstavnice Zavoda za zaposlovanje tov. Klelie Gabrič pripravilo razpravo o predlogu samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Domžale. Najprej je tov. Gabričeva na kratko obrazložila pomen sklenitve samoupravnega sporazuma, ki bo podpisan v mesecu oktobru, nato pa smo mladi v razpravi spregovorili o svojih gledanjih na samoupravni sporazum. Ugotavljali smo, da je samoupravni sporazum zelo lepo napisan, da bo njegova sklenitev veliko prispevala k boljšemu življenju mnogih delavcev v naši občini, da pa je še verjetno potrebno veliko časa za konkretizacijo tega sporazuma, ki je nujno potrebna. Zanimalo nas je tudi, kdo bo nadzoroval izvajanje tega sporazuma, kajti bili smo mnenja, da bo to izredno težka in zahtevna naloga, ki bo celoti zaveda svoje vloge in pomena, lahko zagotavlja dosledno izvajanje samoupravnih odnosov, naše ustave in novega zakona o združenem delu." V zaključnem delu se je razvila zanimiva razprava. Vprašanja, ki so jih slušatelji postavljali tov. Grčarju, so kazala na njihovo veliko politično mobilnost in na to, da se dobro zavedajo svoje politične odgovornosti. Testi oziroma ankete, ki so jih slušatelji oddali ob koncu seminarja, so nakazali vrsto perečih problemov, s katerimi se sindikalni delavci srečujejo pri svojem delu v osnovnih organizacijah sindikata. Težave v večini izhajajo iz premajhne obveščenosti ne samo delavcev v proizvodnji, temveč tudi vodstvenih in vodilnih struktur. Z veseljem ob koncu lahko ugotavljamo, da so slušatelji nakazali pot za reševanje težav in sicer v boljši medsebojni povezavi in družbenopolitičnem izobraževanju članov družbenopolitičnih organizacij, delegatov v samoupravnih organih delovnih organizacij in delegatov in delegacij v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih. Metka Zupane k zahtevala dosledno sodelovanje mnogih delovnih ljudi v naši občini. Nadalje smo ugotavljali, da bo potrebno čim-preje izdelati zelo natančne programe kadrovskih potreb, ki morajo biti dosledno vključene tako v kratkoročne, srednjeročne In dolgoročne programe. Zaustavili smo se tudi ob 7. členu, ki je po našem mnenju preveč splošen, kajti potrebno je določneje opredeliti tisto večino pogojev, ki bi bili potrebni za porast števila zaposlenih. Nadalje smo bili mnenja, da bi moral biti poslovnik organa, ki bo nadzoroval izvajanje tega sporazuma, njegov sestavni del in da mora biti točno določena meja, do katere segajo kompetence odbora v odnose delovnih organizacij. Mladi smo prepričani, da bodo naši predlogi upoštevani in da se bomo podpisniki samoupravnega sporazuma dosledno držali določb in s tem veliko prispevali k izboljšanju sistema zaposlovanja in življenjskih pogojev delovnih ljudi v naši občini. Vera Grošelj Posvetovanje o neposrednih nalogah osnovnih organizacij sindikata so vodili: Slavko Grčar - predstavnik republiške zveze sindikatov, Metka Zupanek - tajnik Kluba samoupravljalcev, Marjan Kopitar -predsednik Občinskega sveta zveze sindikatov Domžale in Marjan Bolhar - sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov Klub samoupravljalcev je začel z delom Tudi mladi o samoupravnem sporazumu f Potrošniški sejem Ko je ob ietošnjem jesenskem potrošniškem sejmu direktor Trgovskega podjetja Napredek Domžale tovariš Stane Skok v pozdravnem govoru pozdravil prisotne predstavnike družbenopolitičnega življenja, je spregovoril tudi o namenu samega sejma. Iz njegovega izvajanja je razvidno, da naj bi potrošniški sejem doprinesel svoj delež k povezovanju proizvodnje s potrošnikom. Ta namen je bil tudi dosežen, saj je na sejmu razstavljalo in prodajalo svoje blago nad 50 delovnih organizacij, s katerimi so organizatorji sejma omogočili večjo ponudbo potrošnikom. Glede nove Veleblagovnice je tovariš Skok poudaril, da ni dosežen takšen obisk, kot je bilo pričakovati in kar zagotavlja tudi zalo-ženost in kvaliteta. Vzrok temu je med drugim tudi v tem, da mnogi še ne poznajo dovolj te nove blagovne hiše. Zaradi tega bo nujno potrebno še v naprej priporočati potrošnikom najrazličnejše vrste blaga, saj gaje v Veleblagovnici za več kot milijardo starih dinarjev. K povečanju prodaje pa bo brez dvoma pripomoglo tudi povečano kreditiranje, ki gaje omogočila Ljubljanska banka - podružnica Domžale z odobrenimi sredstvi. Kolektiv Veleblagovnice je v zadnjem obdobju posvetil veliko pažnjo, kako bi nastopal tudi izven meja domžalske občine in da bi pridobil kupce, predvsem iz republiškega središča. V ta namen je bilo veliko storjenega in po besedah tovariša direktorja je pričakovati, da bo nova Veleblagovnica v resnici odigrala tisto vlogo v blagovnem prometu, za katero je bila tudi zgrajena. Toda ne samo Domžale, temveč tudi ostali kraji bodo tisti, ki jih bo kolektiv skušal enakovredno obravnavati pri nadaljnjem investiranju. Po otvoritvi je sledil ogled sejma in nato razgovor o nadaljnjem delu tega 510 članskega kolektiva. S. Novi prostori Dijaškega doma v Domžalah V Domžalah je bila 8. oktobra manjša slovesnost ob otvoritvi novega prizidka pri Dijaškem domu, ki pomeni veliko pridobitev za učence v gospodarstvu. Slovesnosti so se mimo ostalih predstavnikov IMP Ljubljana udeležili tudi generalni direktor Stanko Krumpak, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Viljem Držanič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Avbelj-Lojko, predsednik centralnega delavskega sveta IMP Stanko Vrhovec in ostali gostje. Uvodne besede je imel ravnatelj doma Peter Košir, ki je orisal 28-letno delo srednje tehniške usnjarsko-galanterijske šole in Dijaškega doma. V svojem izvajanju je poudaril, da je šola v času svojega obstoja usposobila veliko strokovnega kadra, predvsem za usnjarsko in kemijsko industrijo. Absolventi šole so našli zaposlitev širom ožje in širše domovine, mnogi med njimi pa so končali tudi višje in visoke šole in so danes priznani industrijski strokovnjaki. V času obstoja pa so se v Domžalah šolali tudi študentje držav v razvoju, ki danes uspešno delajo v svojih državah. Čeprav na eni strani lahko ugotavljamo, daje šola uspešno delala, pa moramo vendar ugotoviti, da je usnjarska industrija, kije šolo ustanovila, kmalu pozabila na materialne obveznosti do same šole in doma. Šola in dom tvorita namreč medsebojno povezano celoto, Direktor Trgovskega podjetja Napredek Stane Skok v pogovoru s tov. Drianičem, Bergantom in Klemencem v prostorih sejma r ker to zahteva sam pouk in široka odprtost same šole. V takem stanju je kolektiv začel iskati možnosti za obnovo doma, vendar pa so bila vsa prizadevanja zaman in zaradi tega je prišlo do integracije Dijaškega doma z delovno organizacijo IMP Ljubljana. S tem so bila zagotovljena tudi materialna sredstva za začetek gradnje prizidka in obnove starega dela doma. Ko je tovariš Košir govoril o bodočih nalogah samega kolektiva je poudaril, da bo od njegovega I SE ZA MARVEČ Z4 7IVL-1EICF učencem, kar pomeni veliko pridobitev tudi za tovrstno šolanje v domžalski občini. Ob koncu je poudaril, da otvoritev brez dvoma pomeni začetek reševanja tega perečega vprašanja v širši ljubljanski regiji in s tem povezovanje združenega dela z. vzgojnoizobraževalnimi smotri, ki jih zasledujemo v sedanjem času. Po ogledu doma je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali dijaki Dijaškega doma, folklorna skupina' STUGŠ, Harmoni- V kulturnem programu je sodeloval tudi harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom prof. Majde Golobove Predsednik centralnega delavskega sveta IMP Ljubljana tovariš Stane Vrhovec med otvarjanjem novega prizidka pri Dijaškem domu v Domžalah prizadevanja odvisno, kakšni bodo odnosi v domu in kako bo bivanje v njem omogočalo doseganje še boljših učnih uspehov učencev. Poleg tega pa pomeni sodobno urejena kuhinja veliko pridobitev tudi za družbeno prehrano, saj bo njena zmogljivost omogočila še dodatno reševanje tudi tega vprašanja v naši občini. Nato je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta Stane Vrhovec, ki je poudaril, da so sredstva v višini 10 milijonov din bila zbrana s strani delavcev sedmih temeljnih organizacij združenega dela v okvinr celotne delovne organizacije. Sama investicija pa predstavlja tudi širši družbeni pomen, saj se v tej delovni organizaciji letno pripravlja za poklic približno 800 učencev v gospodarstva. Nov sodobno urejen dom v Domžalah pa bo nudil domske usluge 234 karski orkester Glasbene šole Domžale, Pevski zbor „Janez Cerar" iz Domžal in kot povezovalec Milan Marinič, ki je prebral več tekstov iz Cankarjevih del. Z ureditvijo okolice bo dom brez dvoma lahko dajal zatočišče mnogim, ki se šolajo na poklicnih šolah in ki bodo s svojim znanjem lahko uspešno delali v mnogih delovnih organizacijah. T. D. BOLJ 2IVLJENJSKO Oče svetuje sinu: ,,Če se boš dobro učil, lahko postaneš novinar. To je zanimiv in perspektiven poklic." Sin: „Saj se bom učil, toda raje bi bil starinar — mislim, da je to donosnejše in manj naporno." 2 x A • OBČANI NAM PIŠEJO... PIONIRJI SO PRAZNOVALI 29.september je praznik vseh pionirjev. Pionirski odred na Osnovni šoli Brdo pri Lukovici se je vestno pripravljal na praznovanje tega svojega praznika. Že v torek, 28.septembra so pionirji izvedli volilno in programsko konferenco, na kateri je bil sprejet program dela pionirske organizacije za letošnje leto, za novega predsednika je bila izvoljena Andreja Vrankar, za sekretarko pa Greda Šimunič. Pionirji so se domenili, da letos praznujejo svoj praznik na Obršah, kjer naj bi bila 29. septembra slovesnost ob spomeniku borca Sreča Novaka. V sredo so šli pionirji in mladinci v Obrše. kjer so se zbrali ob spomeniku. O pomenu Dneva pionirjev in o drugih aktualnih dogodkih je spregovoril ravnatelj šole, za njim pa so vsi skupaj zapeli pionirsko himno. Po kratkem kulturnem programu je spregovorila predsednica pionirskega odreda, ki je v nekaj besedah predstavila življenje in delo Sreča Novaka, po katerem se pionirski odred tudi imenuje. Nato je predstavila novo vodstvo pionirskega odreda in vse navzoče seznanila s programom dela pionirske organizacije. Svoj del programa je prispevala tudi mladinska organizacija. Dva mladinca sta spregovorila o vprašanju Slovencev na Koroškem. Na kratko sta orisala borbo naše manjšine od konca 1. svetovne vojne in najnovejše ukrepe avstrijske vlade. Predsednik mladinske organizacije je ob koncu prebral tudi protestno pismo, v katerem pionirji, mladinci in delovni kolektiv Osnovne šole Janko Kersnik ostro protestirajo proti novosprejetima zakonoma in nameravanemu preštevanju ter zahtevajo dosledno izpolnjevanje državne pogodbe. Po koncu slovesnosti je bila malica, nato pa športna srečanja med posameznimi razredi. V.G. ČLOVEK, DELO, KULTURA Osnovna organizacija ZK na Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo pri Lukovici je na sestanku skleni' la, da se tudi kolektiv in učenci vključimo v praznovanja pod geslom „Človek, delo, kultura", ki bodo potekala v mesecu novembru. Za najmlajše bomo pripravili lutkovno predstavo, za starejše pa nastop opernega pevca Ladka Korošca, katerega nastop upamo, da bo podprl kolektiv tovarne Helios, ki je naš pokrovitelj. Zaključek teh praznovanj bomo pripravili ob proslavi 29. novembra, spomin na svetle dni pred 40. leti pa bomo počastili tudi 24.oktobra, ko bo krožek OZN pripravil krajšo proslavo ob Dnevu Združenih narodov. Na proslavi ob Dnevu republike bodo učenci višjih razredov pripravili krajši recital, v katerem bodo predstavili razvoj Komunistične partije Slovenije skozi 40—letni obstoj in v recitalu z literarnimi teksti prikazali našo revolucionarno preteklost. Ob tem nismo pozabili tudi članov kolektiva. V mesecu novembru jim bomo omogočili ogled ene izmed kulturnih prireditev v našem glavnem mestu. Za vse občane in delovne ljudi Krajevne skupnosti Lukovica in okolice pa bomo v sodelovanju z likovno skupino iz Domžal pripravili krajšo likovno razstavo, ki bo odprta za vse. Člani 00 ZK menimo, da se bomo z izvedbo zadanega načrta praznovanj tvorno vključili v akcijo ČLOVEK, DELO, KULTURA v občini Domžale. V.G. PO POTEH RADOMELJSKE ČETE Program 00 ZSMS Radomlje vsebuje obujanje tudi tradicij NOB. V ta namen smo v soboto, 2. oktobra priredili pohod Po poteh Radomeljske čete. Naš namen je bil obiskati pomembnejše kraje iz NOB na poti iz Blagovice do Radomelj. Zjutraj je rosilo in nas je na postajo prišlo le 16. Z avtobusom smo se odpeljali do Blagovice. Ker je deževalo, smo pohiteli do prvih dreves in se zagrizli v breg proti Golčaju, kjer je 28. oktobra 1941 padlo 10 borcev Radomeljske čete. Mitja nam je povedal o dogodkih na Golčaju pred 35 leti, ko je sovražnik po izdaji napadel Radomeljsko četo. Po krajšem počitku in ko se je zvedrilo, smo jo mahnili proti dolini v Petelinjek. Pri kmetu ob Radomlji smo se odpočili in čez uro in pol skozi vasi Prevoje, kjer nas je kmet pogostil s hruškami, Prilesje in Gaberje prišli na Sipek. Sipek je bil najvišji vrh na našem pohodu, znan pa je po tem, da je bila na njem ustanovljena Šlandrova brigada. Po grebenu smo se po gozdni poti odpravili na Rakitovec. V bližini spomenika padlim borcem Šlandrove in Tomšičeve brigade smo napravili dveurni počitek. Zakurili smo in pekli meso ter jedli domač kruh. Kar prekmalu je bilo treba naprej. Toda prehodili smo šele polovico poti. Hoja do Zlatega polja je hitro minila, saj smo se ves čas spuščali in vmes prepevali. Okrog treh smo prišli v partizansko Zlato polje, med vojno izseljeno in požgano vas. Pojavila se je prva utrujenost. Tisti, ki so bili obuti bolj za sprehod, kot za pohod, so začenjali nekam mehko in previdno stopati, potožil pa ni nihče, le bolj tihi so postali. Po cesti smo šli skozi Dupeljne in Jasen, mimo Lukove partizanske bolnice na Kolovcu proti Radomljam. Pohiteli smo do travnika, kjer nas je čakal že prejšnji dan nasekan in pripravljen les. Zložili smo ga v piramido in kmalu je plamen oddajal prijetno toploto. Zacvrčalo je meso, prilegel pa se je tudi vroč čaj. Zadonela je pesem, pohod pa smo zaključili s kolom ob ognju. Počasi je plamen pojenjal, redčil pa se je tudi krog ob ognju. Eden za drugim smo odhajali. Utrujenost in hladna oktobrska noč sta nas gnala domov. Toda že na poti v hiše smo kovali načrte za prihodnji pohod. Igor Lipovšek Del pionirjev na pohodu po poteh Radomeljske čete V DOBU 0 CELODNEVNI ŠOLI V okviru Krajevne skupnosti Dob deluje tudi odbor za celodnevno šolo, katerega predsednik je Lado Vojska. Zaradi nekaterih informacij, ki smo jih predstavniki družbenopolitičnih organizacij dobili na sestanku Krajevne konference SZDL, je imel koncem septembra odbor svoj sestanek. Na sestanku je o delu Osnovne šole Dob spregovorila ravnateljica OŠ tov. Nikolič Majda, ki je povedala, da se je pouk normalno začel, da pa vsi čakamo na dokončno otvoritev šole v Dobu. Odbor je zavzel stališče, naj bo otvoritev šole v Dobu 29. novembra. Šola je uredila vse kadrovske probleme, čeprav je veliko oviro predstavljalo neurejeno stanovanjsko vprašanje v naši Krajevni skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je na šoli urejeno celodnevno varstvo, da v redu dela mala šola, da pa se na svoj pričetek pripravlja tudi Cicibanova šola, v katero je trenutno vpisanih 50 otrok. Tudi ta šola bo brezplačna, starši bodo prispevali le po 50 din, ta denar pa bo skupaj z vsoto, ki jo je odobril svet Krajevne skupnosti porabljen za nakup igrač in drugih učnih pripomočkov. Največ razprave je bilo seveda okoli celodnevne šole, ki se bo pričela takoj, ko bo urejena telovadnica, večnamenski prostor in urejen prostor okoli šole. V celodnevno šolo bo najprej prišla nižja stopnja, to pa ne bo vplivalo na kvaliteto pouka na višji stopnji in bo kabinetni pouk ostal v taki obliki, kot je sedaj, še naprej. Razprava se je zadržala tudi pri telovadnici, ki je zelo pomembna za celodnevno šolo in takoimenovane rekreacijske odmore. Udeleženci Gradbeni odbor v Radomljah, ki je pred 13 leti izpeljal to veliko akcijo smo izvedeli, da bo telovadnica v dopoldanskem času prvenstveno namenjena učencem višjih razredov, učenci nižjih razredov jo bodo uporabljali v popoldanskem času. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da bo na višji stopnji ostal enoizmenski pouk. Ravnateljica je tudi povedala, da kuhinja, ki bi jo nujno potrebovali, saj se malica in kosila kuhajo na kuhalniku, še ni urejena. Šola upa, da bo tehnični pregled kmalu opravljen in da ■ tako omogočeno nemoteno pripravljanje malic in kosil. Vprašanja so se dotikala tudi ureditve okolice šole. Vsi prisotni smo bili mnenja, da bo asfaltirano igrišče nujno potrebno za nemoteno uvajanje celodnevne šole. Vse družbenopolitične organizacije in Krajevna skupnost bodo sodelovale pri ureditvi okolice šole in pri njeni otvoritvi. Obenem je bila izražena misel, da bo za šolo tudi nujno potrebno poiskati ime. O tem naj bi razpravljale vse DPO, največ dela v zvezi s tem pa čaka Krajevno organizacijo Zveze borcev. Komisija za kulturo in prireditve, ki deluje v okviru Krajevne konference SZDL Dob, se je že sestala in predlagala program za otvoritev Osnovne šole v Dobu, vsi občani in delovni ljudje pa upamo, da bo to 29. novembra 1976. SLOVESNOST V RADOMLJAH Komunalno podjetje Domžale1 je organiziralo krajšo slovesnost ob 13. obletnici obstoja vodovoda v Radomljah. Vodovod je bil zgrajen predvsem po zaslugi požrtvovalnega Odbora za izgradnjo vodovoda, ki je sicer imel uradni naziv Vodovodna skupnost Količevo — Radomlje. Tako kot so bili zgrajeni ostali vodovodi v občini, so tudi pri tem občani veliko prispevali in omogočili, daje širši okoliš Radomelj dobil zdravo pitno vodo. V takratnem odboru so bili: Alojz Pestotnik, Lovro Jerman, Vojko Belec, Albin Klemene, Tine Kepa, Jakob Zanškar (predsednik), Metod Zabnikar, Janko Kosmač, Alojz Cerar in Edo Roje. Ob tej priliki je predsednik delavskega sveta Komunalnega podjetja Domžale izročil članom gradbenega odbora skromna spominska priznanja in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo pri izgradnji vodovoda. Kosmać In memoriam CIRILSEŠEK Sredi meseca oktobra smo spremili na njegovi zadnji poti CIRILA SESKA, naprednega gospodarja in vnetega člana Gasilskega društva Radomlje. Pokojni Ciril Sesek je bil velika osebnost že po sami postavi, pa tudi po besedah. Kot velik in napreden kmet je odlično vodil svojo kmetijo. Pokojni Ciril pa je bil tudi ustanovni član Gasilskega društva Radomlje in njegov poveljnik dolgih 25 let. Njegova odločna, a vedno tova-riška beseda, je zalegla tudi pri reševanju najbolj perečih problemov. Zato so ga cenili tako v samem domačem društvu, kot tudi v Občinski gasilski zvezi, katere ustanovni član je bil pokojni. Ciril Sesek Kako je bil .spoštovan jc pokazal pogreb, saj gaje spremljalo na njegovi zadnji poti mnogo gasilskih praporov in številni uni-fonnirani gasilci iz vseh krajev domžalske občine. Pred domačim gasilskim domom seje od njega poslovil predsednik društva Metod Mrčun. Ob zvokih mengeške godbe in turobnem tuljenju gasilske sirene in ko mu je domači gasilski pevski zbor zapel gasilsko himno so njegovi nekdanji gasilski tovariši odnesli svojega dolgoletnega poveljnika v njegov zadnji dom. Ob grobu pa se je od njega poslovil predsednik Občinske gasilske zveze Sandi Rihtar, njegov dolgoletni sodelavec, in prijatelj. Se zadnji poklon gasilskih praporov in ob zvokih žalostinke, ki so jo mu zapeli njegovi gasilski tovariši in za vedno smo se poslovili od tovariša Cirila, ki nam bo za vedno ostal v najlepšem spominu. Nace Vodnik Andrej Flerin domžalske lekarne. Izučen je bil za tesarja in bil dolga leta zaposlen v Ljubljani, kasneje pa je bil zaposlen kot lesni manipulant pri raznih podjetjih. Zadnja leja pred upokojitvijo je bil pred-delavec pri Slovenijaceste. Kot vojak je preživel štiri težka leta prve svetovne vojne in bil tudi ranjen. V prvem zakonu z Marijo Vojska iz Doba se mu je rodilo enajst otrok. Trije izmed njih so bili v partizanih. Karol je le^a 1943 padel kot borec Tomšičeve brigade. Vladimir je bil član VDV in borec v Dolenjskem odredu, v partizanih je pa bila tudi hčerka Vida. Sin Andrej je de-zertiral iz nemške vojske in bil nato dalj časa v Rusiji, odkoder se je vrnil po koncu vojne. V spomin na padlega sina Karla je prejel spomenico. Po smrti prve žene Marije se je leta 1946 ponovno poročil z Ano Ves iz Mengša, ki je z njim preživela zadnja desetletja življenjskega popotovanja. Uvodoma sem že omenil, da je bil Andrej dobro poznan kot izdelovalec cekarjev. Izdelave se je naučil pri očetu Jožetu. Izdelal jih je na stotine in zares lepe, saj so šli v Francijo, Ameriko in številne kraje širom domovine. Imeli so jih udeleženci kmečke ohceti v Ljubljani, Dneva narodnih noš v Kamniku in drugi. Želimo mu, da bi mu bila lahka domača zemlja, ki jo je imel tako rad. Tone Ravnikar OB OBLETNICI ANDREJ FLERIN Pred leti sem pisal o Andreju Flerinu kot enem redkih izdelovalcev včasih v Domžalah in okolici dobro znanih kranjskih cekarjev. Že sem mislil, da bom o njem kaj več lahko napisal ob njegovi 90—letnici, ki bi jo praznoval letos v novembru, toda smrt je po daljši bolezni pretrgala njegovo dolgo življenjsko popotovanje. Pokojni Andrej je bil eden redkih starih Domžalčanov. Zibelka mu je stekla v hiši nasproti France Suša POPRAVEK I V članku „Slavje v Loki pri lengšu", ki je bil objavljen v 16. evilki našega glasila, je prišlo do Dtnote pri nastopajočih v kultur-:m programu. V kulturnem pro-amu je sodelovala FOLKLORNA OJPINA SVOBODE MENGEŠ in Folklorna skupina Prosvetnega uštva Trzin, kot je bilo objav-:no. Na sliki pri otvoritvi ceste je padla funkcija tako, da bi se oral podnaslov glasiti: „Novo jsto je otvoril Kostja Modec — redsednik Krajevne skupnosti engeš." Urednik POPRAVEK Pri zahvali v spomin Andreja irlerina je prišlo pri priimku do na-oake in se pravilno glasi: „AN-aREJA FLERINA". II Urednik ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube mame in sestre JULKE HAFNER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so čustvovali z nami, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Svoljšku in sestri Vladki Lavrič za izkazano pozornost ter požrtvovalnost ter za besede, ki so nam lajšale bolečine v najtežjih dneh. Še enkrat vsem iskrena hvala! Sin Luka s sorodniki ZAHVALA ob boleči smrti našega dragega atija in moža JOŽETA ZEVNI KA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala zdravnikom in sosedom, ki so storili vse, da bi še živel. Hvala vsem za iskreno slovo od njega in topla zahvala za vsa priznanja in pozornosti, ki ste mu jih v pesmih, žalostinkah in besedah izrekli ob zadnjem slovesu. Žena Majda z otrokoma v imenu vsega sorodstva OBVESTILO Krajevna organizacija ZZB NOV Domžale obvešča svojce padlih in umrlih, da bo komemoracija v nedeljo, dne 31. oktobra ob 18. uri na pokopališču v Domžalah. Udeležite se žalne svečanosti in izkažite zahvalo tistim, ki so žrtvovali svoja življenja in počastite spomin vseh umrlih. Vabljeni! 18. VII. krene prva naveza postavjjat tabori, in se še istega dne vrne v bazo. Naslednji dan gremo v enko: Stašek, Vrankar in jaz. Nosimo po 20 kg, kar je za to višino več kot dovolj. Pot do enke je dolg in krušljiv greben; razgled na okoliške grebene in vrhove Hindukuša in Zebaka pa je čudovit. V bazo se vrnemo proti večeru. Po dnevu počitka greva z Vran-