pouk in zabavo.
r,,	f unriTTnuiouiini i mnnwvuw \
/ iagen	1
St. i.	"	— Maribor, dne 9. januarja 1913	Tečaj XLYI1
vsak četrtek in velja s poutalno vred ln v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage iwenav«frli*% i*l«lg 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje fskoroega društva* dobivajo Ust bre» posebne uarofininej •—« Posamezni listi stanejo 10 vin, — Uredništvo: Koroška cesta iiev. 6. — Rokopisi se ne vračajo, >— Upravništvo: Koral*s
cesta štev. 5, vspreiema naročnino, inserate ln reklamacije, i» isaerate se plaiaje od enosiopne pstitvT*ie «njcr&i iE sSffi* »» dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primsrKa popust, JjcuseratJ se sprejema? do «rede ajutraj. — Sk
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Ust ljudstvu v
Današnja številka obsfga 12 strani in se tiska v 13.500 isvodih
Štajerski deželni zbor.
Meseca februarja bode sklicana večina avstrijskih deželnih zborov. Le o naslednjih je dvomljivo, ali se sciidejo ali ne: štajerski, kjer se bori slovenska manjšina za narodne in, gospodarske pravic« svojega naroda: istrski, kjer odreka italijanska večina .hrvaškim poslancem njihove opravičene zahteve; dalmatinski, kjer se vodi boi med pravaši in hrvaško-srbskimi liberalci; češki, kjer hoče nemška manjšina dobiti večji upliv na deželno upravo; moravski, kjer se no morejo zediniti zaradi urednitve deželnega gospodarstva; gališki, kjer divja boj med Poljaki in Ru-sini, ter tirolski, v katerem ne morejo priti Nemci in Italijani do sporazumljenja.
Obštrukcija slovenskih, poslancev v štajerskem deželnem zboru torej ni nobena osamljena prikazen v Avstriji. Skoro v vseh deželnih zborih, kjer si stojita nasproti dve narodnosti, vlada obštrukteija, boj manjšine proti večini. Ako bi je v Štajerskem deželnem zboru ne bilo, bi morali misliti, da je slovenska manjšina z razmerami v deželi zadovoljna in da ne more ter si ne upa tako odločno nastopati, kakor tlačene manjšine v drugih deželnih zborih.
Slovenci ne morejo biti z deželnim gospodarstvom zadovoljni. Med 21 milijoni, tri se izdajajo, o(L števši stroške za šolo, za gospodarske namene in druge deželne potrebe, pride na Nemce 20 milijonov, na Slovence komaj 1 milijon. 'Saimo mesto Gradec dobi od dežele na leto 5 milijonov, torej 5krat več kot vsi spodnještajerski slovenski kraji.
Da nemški deželni odbor v sedanjem času noče izplačevati.podpor za ceste, brezobrestnih posojil za prenavljanje vinogradov, svot za vzdrževanje že izvršenih regulacij itd., to hočejo Nemci, in posebno nemŠkutarski, in slovensko-liberalni okrajni zastopi na. Slovenskem Stajerju pripisati na račun slovenske ob-širukcije. Toda bodimo resni in odkritosrčni, ali ima res obštrukcija na tem le pičico krivde.
Pred obštrukcijo kakor med obštrukcijo so morali in morajo plačevati spodnještajerski Slovenci 50 % deželnih doklad od zemljiškega davka, 50% od hiš-norazrednega davka, 56% od pridobninskega davka, 50%' rentnega davka ter užitnino od piva. Pred obštrukcijo so se lahko plačevale omenjene podpore, za-i aj pa naenkrat med obštrukcijo ne? Saj vendar ob* štrakcija ne žre denarja, nasprotno, deželna uprava br®z deželnega zbora stane manj. Kje je torej denar, ki se je dajal prej za imenovane namene? Nemci so ga izdali gotovo za druge namene, kakor je namenjen. In to vendar ni krivda slovenske obštriikcije, če ne gospodarijo Nemci z denarjem kakor bi mogli.
Zakaj rabijo Nemci deželni zbor, zakaj tako vpijejo po deželnem zboru? Ker bi radi zvišali deželne doklade, ki so že dovolj visoke, in s tem dovolili sebi nove izdatke. Milostno bi zraven dajali zopet malenkostne podpore za okrajne in druge potrebe. Toda pribiti treba, da je denar za te podpore tukaj, toda dež. odbor ga daje za popolnoma druge namene. Okrajnim zaatopom bi trebalo samo braniti svojo pravico in bila bi jim pravica!
Ne vemo, ali se bodo slovenski poslanci pogodili z Nemci ali ne, kajti to ni v rokah Slovencev, ki zahtevajo le pravico, ampak v rokah Nemcev, ki morajo popraviti svoje krivice. Qotovo pa ne bodo šli v Gradec, da dovolijo novih doklad Nemcem, s katerimi bi zopet gospodarili le sebi v korist in nam v škodo. Kdor pa ne stoji v tem boju ob strani slovenskih poslancev, ta ali ni dovolj poučen, ali pa je zloben ter izdajalec slovenskih opravičenih' zahtev!
Sploh pa si zapomnimo: Mi Slovenci ne spadamo k Nemcem, najmanj na ta način, da bi jim bili samo hlapci in davkoplačevalci. Slovenci k Sloverf-oem!
Zopet vojska?
Oči cele Evrope so vprte sedaj v London, kjer se vrši dvojno zborovanje in posvetovanje. Zastopniki veleisil se posvetujejo o sKupnem nastopu svojih držav z ozirom na izpremembe na Balkanu, zastopniki balkanskih držav pa se pogajajo s turškimi poslanci zaradi miru.
Posvetovanja zastopnikov velesil baje prav po-voljno napredujejo. Vse velesile so pristale na to, da
se ustv?r' samostojna Albanija in da Srbija ne dobi al ban s i^e do Jadranskega morja. Sedaj se gre za meje Albanije. Srbija zahteva vsaj vse to. kar si je z orožjem prisvojila. Predložila je karto, ki daje meje novoustanovljeni Albaniji. Rusija je karto že odobrila, tudi Francoska in Anglija sta pripravljeni, podpirati zahteve Srbije. Avstro-Ogrska še ni končno javila svojega stališča nasproti vsem posameznostim, ampak samo splošno. Nemčija in Rusija se trudita, da bi se vse sporne zadeve med Avstrijo in Srbijo mirnim potom rešile.
Pogajanja za mir.
Mnogo slabše stojijo razmere pri pogajanjih balkanskih držav s Turčijo zaradi miru. Turčija ne bi rada ničesar privolila zmagoslavnim balkanskim državam, kakor da bi ne bilo vojske« Turški zastopniki so celo opozorili velevlasti na njihovo izjavo pred začetkom vojske, da vojska ne bo izpremenila posestnega stanja na Balkianu. To so velesile res izjavile, toda takrat v mnenju, da bodo balkanske države premagane. Velevlasti so le Turčijo hotele' opozoriti, da svojega ozemlja na Balkanu ne bo povečala, četudi bo zmagovita. Koj ko nam je prinesel brzojav prve vesti o zmagah balkanskih držav, so se velesile izjavile, da .je njihovo naziranje, naj ostane na Balkanu vse pri starem, vsled dogodkov postalo nemogoče.
Turki nočejo nič vedeti o tem, da bi odstopili Bolgarom Odrin in Grkom Kreto ter že zasedene E-gejske otoke. O Skadru ni govora, ker glede tega mesta nimajo več govoriti Tuniki, arnj ¡mc oni, ki delajo karto za novo Albanijo. In ve prej bi se odločili Turki, da izročijo Grkom Kreto in Egejske otoke, le Od-rina nočejo dati Bolgarom. Pravijo, da rajši vojsko, nego Odrin. A tudi Bolgari govore tako odločno, da rajši vojsko nego brez Odrina, Dne 3. januarja je bilo že ¡.ako napeto razmerje med zastopniki, da se je bilo bati,. da se razidejo. V zadnjem trenotku so vendar določili novo sejo, katera se je vršila na Treh Kraljev ilan. Ko to pišemo, nam o dogodkih pri tej seji še niso došla nobena poročila. Prinesli jih bomo na drugem mestu.
Zakaj nočejo Bolgari odstopiti od Odrina, je pač razumljivo. Turške uši sredi v bolgarskem kožuhu ne morejo trpeti. Zakaj pa Turki tako trdovratno zahtevajo Odrin za-se? Pravijo, da jim je sveto mesto, ker je pokopanih tam nekaj sultanov in radi tega, ker še Odrin vedno ni padel, ampaK se n.ahaja še v turških rokah. Toda glavno je pač nekaj drugega. Odrin je ključ do Carigrada, in ako bodo imeli Bolgari Odrin, •potem bodo imeli tudi velikanski upliv na turško državo. In to je tudi vzrok, da nobena velika država z vso silo ne podpira bolgarskega stališča. In tudi ma-
lo zavisti je zraven. Pravijo, da je Bolgarom v tem o-ziru naša Avstrija še najprijaznejša, menda ne toliko iz ljubezni do Bolgarije, ampak iz zadovoljnosti, da bosta potem Rusija in Anglija imeli v Carigradu manj upliva kot dosedaj.
Nova vojska?
Seveda je Turkom težko za Odrin. Toda, da kažejo toliko korajže za vojsko, izvira iz tega, ker upajo, da bodo dobili v Rumuniji zaveznico. Rumunija zahteva od Bolgarov pokrajino Dobrudžo za plačilo, ker so se Rumuni dosedaj držali tako mirno. Bolgari so sicer voljni, se pogajati z Rumuni, toda ine sedaj, ko imajo drugih skrbi dovolj. Rumuni pa so nestrpni in pretijo z vojsko. Nadalje mislijo tudi Turki, da so sedaj mnogo močnejši nego Bolgari in da bodo Bolgare lahko premagali. A tudi to je treba vedeti, da je mnogo Turkov s sedanjo turško vlado, celo s sultanom, nezadovoljnih, ki pretijo z revolucijo, ako se vida Turčija Bolgarom in' se ne brani z orožjem. To vse seveda vpliva na turške zastopnike, ki ne vedo, ali bi pustili Odrin ali pa pripustili, da se začne zopet vojska.
Ako se pogajanja razbijejo, potem se sme vsled medsebojne pogodbe še-le po pretečenih' 4 dneh, od u. re razbitja računjeno, vojska nanovo začeti. Bolgari bi imeli seveda rajši Odrin brez vojske, toda če drugače ne gre, pripravljeni so tudi za vojsko. Zatrjujejo, da število turškega vojaštva ni mnogo večje nego njihovo, in v turških vrstah je nezadovoljnost, v Carigradu naravnost upornost, dočim je med Bolgari sveto navdušenje. Bolgari upajo, da velevlasti nazadnje in končno, četudi se pogajanja razbijejo, vendar ne bodo pripustile vojske, ampak' prisilile Turčijo, da odstopi Odrin brez novega prelivanja k"rvi. In mnogi vedo povedati, da bi bilo to sultanu in turški vladi prav, ker bi potem nezadovoljoiežem lahko rekli: ho-
teli smo, a nam velevlasti niso pustile. Prihodnji dnevi nam me.nda že prinesejo odločitev.
Zanimiva seja pri pogajanjih.
Seja dne 3. januarja med turškimi in balkanskimi zastopniki v Londonu je bila ena najvažnejših in konec nje je vzbudil pozornost po celem svetu ter naredil povsod velikanski utis. Seja se je začela or> 6. in je trajala do 7 in %. Turški zastopniki so predložili sledeče pogoje:
1.	Meja med Turčijo in Bolgarijo teče do Črnega morja, tako kakor sedanja, do Adah, ki leži ob izlivu reke Sujidinhaj v Ardo, potem sledi Ardi nekako do točke severno od Gumuldžine in zajviie nato do Gii-muldžine ter teče na skrajnem zapadu do neke točke ob jezeru Bura, oziroma zalivu Lagos. Na ta način ostaneta tako Odrin kakor Lozengrad turška.
2.	Kar se tiče Krete, bi odstopila Turčija svoje pravice velevlastiin, ki naj bi določile obliko vladovi-ne na tem otoku, to pa pod pogojem, da
3.	Turčija ne odstopi nobenega Egejskega otoka, ki so jih vzeli in zasedli Grki.
Te zahteve so so izročile' pismeno. Balkanski zastopniki so se nato sami posvetovali in podali pismeno sledeči odgovor:
Balkanski zastopniki obžalujejo, da Turčija ne upošteva uspehov vojske in tako balkanske zastopnike primora, da prekinejo pogajanja. Da pa dokažejo svojo miroljubnost, stavijo zastopniki Turčiji rok do ponedeljka ob 4. uri popoldne, da odgovori jasno glede u Odrina, 2. Krete., !>. Egejskih otokov.
Turški zastopniki so odgovorili: „Zakaj že ne jutri ?"
„Dobro!" — so odgovorili nato balkanski zastopniki.
Nato se je z ledeno hladnostjo odgodila konferenca do drugega dne ob 4. uri popoldne. Toda, ko so prišli drugi dan zastopniki skupaj, so bili Turki že skesani, Predno se je začela seja, so prosili, naj se prekinejo pogajanja do ponedeljka, v kar so balkanski zastopniki privolili.
Iz znamenite seje.
Iz znamenite seje dne 3.. januarja se izve sedaj tudi za interesanten (zanimiv) dogodek, Jd se je odigral. Seji je predsedoval, ker zastopniki med seboj menjajo pri vsaki seji v predsedstvu, grški ministrski predsednik Venizelos. Ivo so naznanili balkanski zastopniki svoje predloge, rekel je Venizelos Rešid-paši: „Dovoljujemo Vam, da se do ponedeljka pokorite našim zahtevam". Pri teh besedah je Rešid-paša prvikrat med pogajanji izgubil svojo mirno potrpežljivost in je razburjeno odgovoril: „Nismo prišli semkaj, da se pokorimo vašim zahtevam, ampak da se pogajamo in drug z drugim izhajamo". Venizelos je sam spoznal, da se ni srečno izrazil, in je izrecno preklical besedo „pokoriti".
Avstrija pripravljena.
Ker so razmere Še vedno tako napete, ker še niso rešene vse sporne točke in ker je Še vedno mogoča zopetna vojska na Balkanu, zato mora še tudi naša država biti pripravljena in stati na straži. V skupni seji ministrov dne 4. t. m., je zunanji minister grof Berhtold izrekel, da bomo morali še čakati kratek čas, predno se popolnoma razjasni mednarodni položaj. Dosedaj so nas vse pripravo do 1. januarja stale 188 milijonov. Misli se, da bodo krite vse potrebe z 250—300 milijoni, Poveljnik mornarice, grof Mon-tekukuli, je zahteval, da se mu dovoli zgraditi nove ladje namesto takozvanih že zastaranih monarh-ladij. Finančjii minister je rekel, da bo kril stroške za priprave z blagajniškimi ostanki.
Rusija pripravljena.
Iz Petrograda prihaja poročilo, da bo imela Rusija pripravljeno svoje vojaštvo, dokler ne bo sklenjen mir med Turčijo in balkanskimi državami. Sicer pa bo ostala Rusija v zvezi z drugimi velesilami in ho delovala ž njimi za mir. Iz tega poročila sledi za Avstrijo, da bo tudi ona morala ostati v Galiciji pripravljena, dokler se na Balkanu ne sklene mir.
Rumunija in Bolgarija.
Ko je začela Bolgarija vojsko s Turčijo, so mnogi pričakovali, da se bodo Rumuni zvezali s Turki in napadli Bolgare za hrbtom. To se ni zgodilo, in sicer, kakor se pripoveduje, na nasvet avstro-ogrske

vlade, ki je spremljala boj Bolgarov od vsega početka z najboljšimi željami. Pa¿ pa je obljubila Avstro^O-grška Rumuniji, da jo bo podpirala v njenih korakih, ako po vojski mirnim potom zahteva od Bolgarije, da ji odstopi ob Črnem morju pekaj zemlje, Dobrudžo i-menovano, katero otrebuje za varnost svojega bro-dovja. Rumur' .aj precej nemirno spominja našo vlado in' na . .ube pred vojsko, Toda Bolgarija čisto pravilno odgovarja, da ne more dati Rumuniji svoje zemlje, dokler ne ve, Kaj bo sama dobila od Turčije. Turki seveda liujskajo Rumunijo," naj si z o-rožjem poišče zemljo pri Bolgarih. Tako bi Turki ven-dar-le dobili zaveznike. Turki so pri pogajanjih v Londonu ravno radi tega tako trmasti, ker še vedno upajo, naliujskati Rumunijo na vojsko zoper Bolgare. Rumunski vojni minister je predložil poslanski zbor' niči zakonski načrt, s katerim bi se naj pomnožila armada za 80 bataljonov.
Bolgari se zanašajo na Avstrijo.
Bolgarski poslanec Bobčev se je izrazil nasproti nekemu poročevalcu, da nima Rumunija nobene pravice, od Bolgarije kaj zahtevati, Še manj pa sedaj, ko se ni Še niti sklenil mir, Ako bi vdrla Rumupija v Bolgarijo, ki je sedaj popolnoma brez vojakov, bi vsa Evropa to najstrožje obsodila. Upa, da ne bo Avstrija Rumunije v tem oziru nikoli podpirala.
Lovčen ostane črnogorski.
Pred dobrimi 14 dnevi so prinesli nekateri dunajski listi novico, da zahteva naša država od Črne gore hrib Lovčen, ako hoče, da jo bo Avstrija podpirala, da dobi Črna. gora Skader. Gora Lovčen dobi med našim mestom Kotorom in med črnogorskim pre-stolnim mestom Cetinjem. Topovi z LovČe.na lahko dosežejo Kotor in Cetinje. Ako bi postal Lovčen naš, bi bila črnogorska prestolnica pravzaprav v naši oblasti, v oblasti naših topov. Sedaj izjavlja predsednik najvišjega sodišča v Črni gori, Lazar Timanovič, da Avstrija ni nikdar zahtevala, naj se ji odstopi gora. Lovčen in da tega tudi sedaj ni storila,
Bolgari za red in mir.
Pod novo bolgarsko upravo so zopet hoteli nekateri nemirni ljudje raznih narodnosti (bivši četniki in drugi) svoje prejšnje delovanje požiganja in ropanja nadaljevati. Temu pa hoče novo imenovani upravitelj Makedonije, general Vlkov, 'narediti enkrat za vselej konec. Izdal je takoj po svojem nastopu iz Se-resa razglas do vsega prebivalstva v Makedoniji, v katerem med drugim veli: „Ustanovljene vojaške in posvetne oblasti pod mojim nadzorstvom jamčijo vsem mirnim prebivalcem popolno osebno in premoženjsko sigurnost, da se morejo okoristiti s svobodo in, z vsemi njenimi pravicami in dobrotami. Vse hiše in' druga lastnina odsotnih se morajo ohraniti. Nobena samo medsebojna razprava o premoženju ni dovoljena; nobene čete, nobeni četniki (roparji) ne smejo več obstati. Oblastnije bodo skrbele za mir in red in uvajale zakone carstva." — Tako govori samozavesten in omikan narod,
Grška na morju in na suhem.
Na otoku Kios, ki leži v bližini Male Azije v E-gejskem morju, so dosegli Grki dne 2, t. m. nad Turki zopet lepo zmago. Grške Čete, ki so se že poprej izkrcale na otoku, so prodirale' ves dan v notranjost otoka, Turki so se dolgo upirali, a so se morali vedno umikati. En grški bataljon je prodiral proti mestecu Sv. Jurij, ki leži bolj v sredini otoka ter je zasedel važne turške postojanke. Turki so se zopet umaknili dalje. Proti večeru so Grki Turke obšli, na kar so se ti brezpogojno udali. Grki so vjeli 1800 Turkov in jim vzeli 2 topova, mnogo orožja, streliva in, živil. Na vladnih poslopjih glavnega mesta Kios so razobesili Grki grške zastave, v uradih pa so nastavili grške uradnike. — Iz Carigrada se pioroča, da so dne 4. t. m. ob 7. uri 30 minut zjutraj zapustile 4 velike turške bojne ladje in 3 torpedni rušilci Dardanele. Med bojnimi ladjami sta se nahajali tudi že v prejšnjih bojih poškodovani Križarki „Medšidije" in „Hamide" ter bojna ladja „Torgue-Reis". Ladje so odplule v smeri proti Kiosu, Slišalo se je streljanje in sodi se, da se je vnela bitka med grškim in turškim bro-dovjem, o katere poteku pa Še sedaj, ko to pišemo, podrobnosti niso znane. — Boj za Janino v Epiru se Še vedno nadaljuje. Turška posadka se čvrsto brani. Grki so sicer že zasedli več važnejših turških postojank pred mestom, a o predaji Jianine baje sedaj Še ni govora. Dne 4. t. m. sta se vršila pri Lessani in Bizani vroča boja. Grški topovi so prizadjali Turkom mnogo škode. Turški napad je bil odbit.
Strah pred vojsko.
Nemški praški dnevnik je izracunil, da se je vsled vojske in napetosti med velesilami napovedalo v Avstriji že 00 k.onkurzov, pri katerih znaša za vsako posamezno tvrdko primanjkljaj najmanj 100.000 kron. Torej vse izgube skupaj bi iznašale pri teh konkur-zi.h 182 milijonov. Zraven tega je še propadlo več tisoč tvrdk, pri katerih je znašal primanjkljaj za vsako posamezno manj kot 100,000 kron.
Politični ogled.
Naš cesar. Cesarjevo zdravje je zadnje dni \ kljub slabemu vremenu jako izborno. Nekoliko ga je sicer nadlegoval katar v grlu, na kar je osebni cesarjev zdravnik' poklical na posvet Še par strokovnja-
kov, Ki so se pa vsi prav povoljno izrazili. Razne vesti o cesarjevem šibkem zdravju so tedaj popolnoma brez prave podlage. Na novega leta dan je sprejel cesar v Senbrunu prestolonaslednika Fran Ferdinanda in več drugih nadvojvod, ki so mu izročili novoletne čestitke. Cesarju so prišli čestitat tudi mnogi drugi odlični gospodje.
—	Dunajski župan novoizvoljeni dr. Weifêkirch-ner je bil dne 4. januarja slovesno zaprisežen. V na-stopnem govoru je rekel, da leži pred njim nova, nepopisana knjiga njegovega delovanja za Dunaj, in prve besede, ki jih hoče vpisati v to knjigo, naj bodo: z božjo pomočjo, Dr. WeiBkirohner velja kot mož jeklene volje in izredne delavnosti. Dr. Lueger sam je želel, da postane kot najsposobnejši njegov naslednik.
—	Deželni zbori. Nekateri deželni zbori bodo začeli meseca februarja zborovati. Zaradi zasedanja štajerskega deželnega zbora se bodo zaičela zopet nova pogajanja s slovenskimi poslanci. Ne bo jih več vodilo veleposestvo, ampak na željo ministrskega predsednika zopet cesarski namestnik grof Cla,ry. Veleposestvo se namreč med pogajanji ni obnašalo, kakor bi se moralo. Kjer so pogajanja za mir, tam je povsod navada, da se med tem ne izvršujejo sovražnosti. V Gradcu pa se je z vednostjo veleposestva ravno med pogajanji vrgel slovenski uradnik iz deželnega odbora samo radi tega, ker je Slovenec. Nad 300 uradnikov vživa v Gradcu deželni kruh, a noben" Slovenec. In ko slovenski poslanci nazadnje spravijo prvega Slovenca v Gradcu v deželno službo, ga Nemci čez 14 dni samo iz narodnega sovraštva spodijo. Veleposestvo je rajši odložilo pogajanja, nego bi popravilo to krivico, kakor so zahtevali odposlanci slovenskih' poslancev. Tako delajo Nemci za delazmožnost deželnega zbora, tako upoštevajo slovenske pravice, a vKljub temu se še najdejo trapasti nemŠKutarji in liberalci, ki ne vedo, Kje je krivda, da deželni zbor ne deluje.
—	Ogrska. Ministrski predsednik dr. Lukač je dobil od cesarja dovoljenje, da predloži državni zbornici načrt volilne reforme (preosnove). Načrt te volilne reforme daje volilno pravico vsem, ki so izvršili kako srednjo šolo, že s 24. letom starosti, če so že e-no leto bivali v tistem kraju. Pri uradnikih, duhovnikih in učiteljih se 'enoletno bivanje ne zahteva. Kdor je dovršil Orazredno ljudsko šolo, dobi volilno pravico s 30. letom starosti, četudi ne plačuje nič davka. Kdor ne zna brati, pa to hotel biti volilec, bo moral imeti 10 oralov sveta ali pa plačevati najmanj 40 K davka, potem dobi s 30. letom volilno pravico. Uslužbenci v trgovinah in obrtih, ki ne služijo pri istem gospodarju že vsaj 3 leta, izgube volilno pravico. — Vsled nove volilne reforme bo dobilo na Ogrskem 255 tisoč delavcev volilno pravico, doslej jih je imelo to pravico le 44.000, Sprejme se tudi načelo, da bo volitev tajna. Vendar pa je načrt skrpan tako, da bodo imeli nemadžarski narodi od nove volilne pravice manj nego od stare. Mažari res z bičem tepejo druge narode. .Še živina se da le nekoliko časa tepsti, potem pa ji je tudi preveč. Kako pridejo celi narodi do tega, da bi bili hlapci Madžarom? Danes niso več časi, ko bi drugim hlapčevali. Narodi hočejo dihati prostost, časi za tlačanstvo go minuli.
—	Na Hrvaškem nimajo sedaj ne bana ne komisarja, a tudi nobene svobode Še ne. Čuvaj je moral iti na dopust, s katerega se več ne vrne, njegove posle vodi med tem višji uradnik budimpeštanskega hrvaškega ministrstva. Unkelhttiiser, Sicer pa je ostalo vse pri starem, časniki se zaplenjajo, ljudje se zapirajo, zborovanja se zabranjujejo, vse kakor pod Čuvajem. Vendar Hrvatje upajo, da dolgo ne bo tako ostalo, ker je s tem, da se zapodi Čuvaja, storjen vsaj prvi korak na boljše. Vse to morajo trpeti Hrvatje, ker nočejo svoje lepe domovine mirno prepustiti lačnim Madžarom. Tudi slovenski poslanci so s svojo obštrukcijo na Dunaju mnogo pripomogli, da je moral vsaj Čuvaj iti.
Katoličani v Nemčiji se vrlo gibljejo, dasi-ravno je Nemčija po večini protestontovska, Vsako
—	Zaradi Kitajske so si v laseh Rusija, i« Japonska na eni strani, Severna Amerika na drugi strani. Amerika dobiva na Kitajskem vedno več upli. va, ne samo političnega", ampaJc tudi vsled trgovinskih zvez. To pa je zelo neljubo Rusiji in Japonski, ki ne marata nobenih tekmecev in bi si najrajši razdelili med seboj najpripravnejše kitajske pokrajine. Severna Amerika pa se ne da z lepimi besedami odpraviti, ampak zahteva na Kitajskem istih pravic, kakor jih imata Rusija in Japonska, ali pa bo vojska. To je zelo važno vedeti, kajti ak.o bo Rusija v Aziji zapletena v vojsko, gotovo ne bo iskala v Evropi Še druge vojske. Japonsko ministrstvo je pred kratkim zahtevalo veliko milijonov rubljev za vojne priprave, Rusija pa je preteklo leto zgradila za 200 milijonov rubljev železnic v Aziji.
—	Na Španskem se dogajajo velike reči. Nad 90 Članov iz gosposke in poslansKe zbornice katolišSke stranke je odložilo svoje mandate, njim na čelu voditelj Maura. Odkar se je oženil sedanji kralj Alfonz s protestantsko princesinjo, ld je sicer prestopila h katoliški veri, vlada na Španskem povsod liberalizem. Brezverske družbe in stranke, četudi šo v bistvu pre-kucijske, se očito podpirajo. Kralj se obdaja z libe' ralnimi svetovalci. Denarno stanje Španske je po liberalcih popolnoma zavoženo. Ta način vladanja mora državo prej ali slej pripeljati k revoluciji. Katoliški politiki so opominjali in svarili, a Kralj jih ne posluša. Ker nočejo nositi nobene sokrivde, so sedaj odložili mandate. Ta korak je naredil jia kralja ia aelo deželo velik utis.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
12.	n°delja: 1. po razglašenju Gospodovem: Arkadi i, m»čwec: Ernest, škcf	'
13.	pondtljek: Veronika, devica; Bogomir; Leoncij,' škof.
14.	torek: Hilarij, škof; Feliks iz Nole, «poz. p,
16. sreda: Pavel, puščavnik; Maver, opat; Romtd.
16.	četrtek: MarceJ, p ; Ticij.	x j ( ¡gj
17.	petek: Anton, pušfavnik; Sulpieij, škof. Tlt i§f3
18.	sobota: Sv. Petra stol v Rimu; Priska, devica in mnženica.
19.	nedeljs: 1. predpnstna, kanur, kralj; Marija in Maita, m.
*	Osebne vesti. Poslanec PiŠeK je na brvi spo-
drknil ter tako nesrečno padel, da si je zlomil rebro. Želimo, da bi Kmalu popolnoma okreval. — Poslanci Jarc, dr, Korošec in dr. Krek imajo dne 9. in 10. januarja socialno-politični tečaj v Spljitu v Dalmaciji in dne 11, t. m. v Sibeniku.
•5 Na znanje. Ker stroji radi velikega Števila iztisov, v katerih se tiska sedaj naš list, ne morejo zmagati dela v enem dnevu, smo primorani, od slej skleniti uredništvo že v sredo opoldne. Naj blagovolijo naši sotrudniki to upoštevati.
*	Nov list. Organizacija jugoslova/nskih krščansko mislečih železničarjev, „.Prometna zveza" v Ljubljani, je začela izdajati nov list, ld se imenuje „Železničarsld GlasniK", List bo izhajal.1, in 15. ¡trte v mesecu. Celoletna naročnina znaša 3 K 60 vin. Člani „Prometne zveze" dobe list brezplačno, „Želez-ničarski glasnik", Katerega našim slovenskim železničarjem toplo priporočamo, se naroča v Ljubljani, Dunajska cesta, št. 9.
* Stara pesem. Slovenjebistriški okrajni nastop, ki postavno že davno ni več pravilno s®st»v-ljen, pošilja na občine okrožnice, v Katerih jim aa-trjuje, da jim vsled slovenske obštrukcije v Gradcu ne more dati za, ceste nobene podpore. Gospodje «e mislijo daleč, sicer ne bi mogli Širiti taKe neumnosti, Pačunimo! Do začetka slovenske obštrukcije so občine in okraji dobivali cestne podpore. Danes pa se plačujejo ravno iste deželne doklade kot ob začetku
iibštrukcije. Zakaj torej ne dobivajo občine več pod->or? Denar je gotovo tukaj. Ali ga deželni odbor »a-novoljno.noče dati, ali pa isti denar, ki se je in&njal ^prej za ceste, gre za druge stvari. Kje je torej tufcaj •krivda slovenske obštrukcije. Drugi nemškutarski o-
leto prirejajo katoličani velikanski večdnevni katoli-	»kraji so hoteli že pred leti širiti to misel, a so jo hit-
ški shod, katerega se udeleži na lOtisoČe vernikov.	!ro opustili, ko so uvideli svojo nespaanet.	je
!'o teh shodih' se organizacije katoličanov oživijo in	|začel slovenjebistriški okraj peti staro pesem,
ijo taKo, da je katoliška stranka v Nemčiji od-	| * Nemška sodba o obštrukciji. Nemški
okrajni
zastop v Neumarktu je imel dne 28. decembra v. 1, plenarno sejo, v kateri je nemški poslane© Riegler priznal: Z ozirom na te razmere Obštrukcijo) ▼ d»ž. zboru se mora vedno zopet povdarjati, da tudi y•čiri a deželnega zbora ni brez krivde .. . TaKo govori nemški poslanec o slovenski obštrukciji, iz česar pač dovolj jasno sledi, kaKogrdo naši liberalci in nemsfcu-tarji glede obštrukcije zavijajo resnico.
* Znorelost. Nemški Mibel v Bismarkovi ulici v Ptuju, ki se kot pravi slepar oblači v slovensko obleko, „Stajerc" po imenu, si hoče zaslužiti počen groš in zato piše to budalo: „Slovenski časopisi so tiskani in črno na belem dokazujejo protiavstrijsko mišljenje Dimitrij Pavlovič, nečak carjev, ki velja sploh kot za- Z prvakov," — Med vsemi listi je pač najmanj v frank-ročenec najstarejše carjeve hčerke velike kneginje I furtarske cape zaviti „Stajerc" poklican, da bi učil Olge.	r slovensko časopisje avstrijskega domoljubja. To je
— Francosko. Dne 17. januarja se bo na Fran-1 vendar že znorelost, ako izdajalski nemškutar kritizi-coskem vršila volitev predsednika ljudovlade. Za pred-? ra časopise, koje pusti c. kr. državni pravilnik mirno sedniško mesto se puli kakih 5 ali 6 kandidatov. Ka-[ iziti!
kor je posneti iz dosedanjih časniš/kih poročil, ima	* Otročji napadi. Cim mirnejši je celjski „Na-
največ upanja na zmago sedanji ministrski predsed- rodni list, tem neumnejša postaja „Sloga". Urednik
pomnožijo
ločujoči jeziček na politični tehtnici. Letošnji nemški katoliški shod, ki je že 60., se bo vršil v drugi polovici meseca avgusta v mestu Metz.
— Ruski car je izključil svojega brata, velikega kneza Mihaela AleksandroviČa, iz cesarske rodbine, mu odvzel vse časti in posebne praJvice ter ga obsodil v prognanstvo. Ker je sedanji carovič bolan in bo težko okreval, je bil Mihael Aleksandrovič za njim poklican za prestolonaslednika. Sedaj je ta pra^ vica seveda tudi izgubljena. Kazen carjevega brata in zadela nezasluženo. Kakor znano, se je proti carjevi volji poročil z neko ločeno ženo. Za malim carevičem pride sedaj kot prestolonaslednik v poštev veliki knez
nik Poincare, ki je seveda velik svobodomislec. Zadnje volitve predsednika so se precej gladko izvršile, letos pa se bo bil radi večjega števila Kandidatov vroč hoj. Predsednika ljudovlade volijo za dobo 7 let. Izvoljeni predsednik ima skoro iste pravice, isto oblast, kot pri nas cesar. On imenuje ministre in' višje uradnike, potrjuje postave in sploh izvršuje vladarske posle.
pri Sv. Roku ob Sotli je izvedel, ker ima tako dobre zveze z ministri, da so slovenski poslanci zato glasovali za vojne predloge, ker je dobil SušteršiČ za pol-falitne kranjske zadruge večmilijonsko posojilo. Kolikor besedi, toliko laži. Kaj pa je dobil liberajni poslanec dr. Ravnihar, ki je po poročilu vseh ljubljanskih listov tudi glasoval za vojne predloge? To nam naj raje povedo liberalni listi. Sploh je treba velike

9. januarja 1913.
«l^flvsvfJK1 O o m v n n \ R
Stran ?
nepoštenosti, ako se napadajo naši poslanci zaradi kakega glasovanja, a o liberalnih poslancih se molči, ki so ravno tako glasovali. 0 vojnih predlogih pa je naša sodba čisto kratka: Ako ne dam v vojski domovini vsega, kar potrebuje, proti odškodnini, pa si bo vojskujoča se domovina vzela brez odškodnine, kar bo rabila. Boljša postavno urejena odškodnina kot niči
*	Liberalna organizacija. V Rajlie.nburgu se je ustanovilo liberalno politično društvo. Urednik „Slov, Naroda", Lestiičar, je govoril o balkanski vojski in Kmečki zvezi. „Narodni List" je s shodom zelo zadovoljen in z veseljem obdarovanega berača poro- a, da znaša članarina za društvo 40 vin. in da je takoj pristopilo 32 članov. Torej je nesla liberalna politika a Rajhenburgu 12 K 80 vin. Cisto po advokatski zra-čunjeno, Živela „plodonosna" liberalna organizacija!
*	Liberalno delo. Zadnji Čas opazujemo, da so začeli liberalci s podrobnim delom. Ustanavljajo v važnejših krajih politična društva, ljudske knjižnice, prirejajo manjše shode, širijo liberalne časnike ter si hočejo na ta način pridobiti več trdnih tal. Na shodih, na katere vabijo pod pretvezo balkanske vojske tudi naše pristaše, govorijo sladko in milo, kot bi jih bila sama ljubeznjivost in rodoljubje. Liberalec je lisjak! Premotil bi rad naše pristaše, a ker se to ne da doseči z vedn i m zabavljanjem Čez Kmečko zvezo, pa rabijo zlobno sredstvo hinavstva. Som šljeniki pozor! Bodite previdni! Ne pojdite liberalcem na liinaniče. Naš odgovor na liberalno ovinkarsko rovarjenje naj bo izpopolnitev naših krajevnih'organizacij, političnih, nepolitičnih in mladinskih. Zimski čas je Čas dela za stranko,
*	G. Vilko Weixl je pokazal, da ni samo razr prodajalec drznega in Hudobnega nemškega lista „Der noue Blitz", temveč tudi njegov zvest čitatelj. Dokaz za to je med drugim tudi njegova izjava vi „Slovenskem Narodu", ki močno diši po pisavi omenjenega Časnika- O našem listu izraža g. \Veixl v slogu svojega nemškega vzornika in v slabi slovenščini sodbo, da je „Slovenski Gospodar" „v blatenju in hujskanju že znan". No, g. Weixl, o „znanju v blatenju in hujskanju" se ne bomo prerekali ne z Vami, -ne s „Slov. Narodom", kateri je po Vaši izpovedi Še vedno objavil Vaše vposlane notice in mora biti potemtakem Vaš „leibblatlc". Ce bi šlo za to, komu se naj „v znanju v blatenju in hujskanju" prizna prvi red, se mi v tekmo niti ne spustimo, ker bi gotovo ostali daleč za svojimi konkurenti. Sodbo samo, ki jo je g, "\Veixl izjavil O nas, pa seveda sprejemamo z isto skrušeno spošt-Ijivostjo, s katero so nas prešinile in uničile „uničevalne" besede, ki so jih, zapisale Weixlove kolendre o slovenski krščanski stranki,. Sicer pa se Weixlovi napovedi, da bo „tudi nadalje Še delal v procvit slovenstva in svoje trgovine", pridružujemo z željo, naj se mu vedno smehlja sreča na njegovih „slovenskih" in „trgovskih" potih. Da ste nam zdravi, g, Vilko!
*	Davka prosto klanje živine. V ponočni seji od 28. cio 29. decembra 1912 je sprejela poslanska zbornica za živinorejce jako važen zakon. Sedaj velja Še zakon Z dne 16. januarja 1877., drž, zak. štev, 00, da mora plačati užitnino lastnik živinčeta, ako ga je moral zaklati, oziroma pobiti v sili. Ako n. pr. žival zboli, ponesreči, ako jo zadene strela itd,, je lastnik prisiljen, da jo pobije ali zakolje: In če proda samo nekaj mesa, mora plačati drž.avno užitnino in deželno doklado. Tarifa od vola,, bika, krave in nad leto starega teleta znaša v krajih z do 20.000 prebivali i 10 K 8 vin., v krajih z do 10.000 prebivalci 7 K 6 vin'., v ostalih' manjših, krajih 5 K 4 vin, Ako se žival preobje in jo mora lastnik zaklati ali pobiti, je to za reveža že itak nesreča; plačati pa mora še u-žitnino, ako odproda le nekaj mesa od pobite živine. Kmečki poslanci so že nekaj let pozivali vlado, naj predloži zakonski načrt, po katerem v takih slučajih ne bode treba plačevati užitnine in doklade, Vlada je tej zahtevi ustregla in z novim letom 1913 stopi v veljavo nova določba. V vsakem slučaju pa mora lastnik naznaniti županstvu najkasneje v 12ih urah, aiko je v sili moral pobiti žival. Vlada je tudi izjavila, da sme žival zaklati ali pobiti tudi mesar, toda meso sme prodajati le lastnik živali.
*	Nova orožniška postaja. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. se je s 1. januarjem 1913 ustanovila, nova orožniška postaja.
*	Vojaški konji. Vojno ministrstvo razglaša, da se bo leta 1913 oddalo sledeče število konj v zasebno uporabo: od 15 dragonskih polkov 819 konj, od 16 huzarskih polkov 897 konj in od 11 ulanskih polkov 608 konj. Kot nadomestilo za te konje bo vojaška uprava nakupila2334 kclnj-novincev. Kdor hoče dobiti vojaške konje v zasebno uporabo, mora takoj začetkom leta 1913 vložiti na vojaško upravo tozadevno prošnjo.
*	Zimske manevre namerajva vpeljati vojaška uprava pri če t ali, Kakor so bili dosedaj v navadi poletni manevri. V to svrho se bode moralo vojaštvo vežbati tudi v prenočevanju na prostem, v kolikor bodo to dovoljevale klimatične (vremenske) razmere.
*	Vojaške zadeve. Leta 1913 se bodo vršile o-rožne vaje deželne brambe v dveh rokih. Vaje prvega roka se začnejo dne 15, julija, drugega pa 1. septembra. K tem orožnim vajam se bo vpoklicalo moštvo, katero je vezano, delati letos orožne vaje, in ono, Ki je z istimi zaostalo. Moštvo 11. in. 12. službenega leta se ne vpokliče. Poljedelcem in kmečkim delavcem je dovoljeno, da si lahko izberejo Čas, kadar bi jim bolje sodilo delati orožne vaje. Dotičniki morajo to takoj javiti pristojnemu županstvu.
*	Mnogo denarja stane vojna. Avstrijo stane vojaštvo v mirnem času na leto 400 milijonov kron. Kaj bi stalo v vojnem času, nam ni znano. Iz Nemči-
je nam je znan tak proračun in tega vzemimo za merilo. Armada 3 milijone mož bi stala na dan 18 milijonov mark, na mesec torej 450, in na leto 6480 milijonov mark. To so številke, ki naj državnike pouče, tla se z vojskami ne J jo uiblažila Že itak, skrajno neznosna draginja in kako draga je godba s kanoni in puškami.
*	Nasledki vojske. Listi poročajo, da je vsled balkanske vojske od 1. oktobra do 31. decembra 1912 propadlo v Avstriji 460 tovarn, velikih, trgovin in o-brtov, ki so vsled velikih dolgov (182 milijonov kron) morale ustaviti delo. Zastal je ves promet na Balkan, denar je postal drag in „krah" je bil neizogiben. Na tisoče in tisoče delavcev in uslužbencev je izgubilo svoj kruh.
*	Davek na vžigalice se bo uvedel v Avstriji. Vlada bo v kratkem predložila državni zbornici predlog o uvedbi davka na vžigalice. Vladni račmarji .so preračunih, da, bo vrgel ta davek na leto 15—18 milijonov kron. Ker so tovarnarji vžigalic vAvstrij. združeni v dve veliki družbi in se vrši prodaja po eni o. srednji pisarni, bo vlada lahko preračunala davek', posebno, ker bo finančnim uradnikom odslej v davčnih zadevah dovoljen vpogled v trgovske knjige.
*	Novi društveni zakon. Že od leta 1874. so poslanci z'ihi 'vali izpremembo društvenega zakona iz 1. 1867. Toda. še-Ie leta 1810 ss je ustavni odsek lotil dela. Lani je predložila vlada nov načrt, ki ga je odsek nekoliko predelal. Od leta 1867. se je javno življenje v Avstriji jako razvilo. Odkar imamo splošno in enako volilno pravico za državni zbor, zanimajo se vsi sloji prebivalstva za politične pravice. Tem razmeram stari društveni zafcon več ne odgovarja. Obširna razprava je bila v odseku o paragrafu 2., ki določa, da društva v zmislu tega zakonai niso verske in cerkvene družbe, kongregacije, redo vi, razne pridobitne zadruge, denarni zavodi, strokovna društva, bolniške blagajne itd. Shod društva mora biti nazna-jen 24 ur preje oblastvu. Javnih shodov se ne smejo udeleževati osebe, ki niso Člani ali povabljeni gostje. Na shodu ne srne imeti nihče orožja pri sebi. Na vsak shod sme poslati.^ vlada zastopnika, ki ima prostor poleg predsednika m pravico, da shod razpusti, ako se zgode nevarni neredi. Težko je bilo določiti, katera društva so strogo politična, katerih se morajo inozem-ci in osebe pod 21, letom udeleževati le z dovoljenjem politične oblasti. To je: takim osebam more' politična oblast prepovedati udeležbo. Strogo politična društva morajo na zahtevo v enem tednu oblasti naznanit; svoje člane. Bistvene izpremembe so: VIajda nima pravice, omejiti števila članov v naičelništvu političnih društev; društva niso dolžna redno oblasti naznanjati Člane; politična društva smejo ustanavljati podružnice in zveze; razveljavljena je določba o razsodiščih in prepoved društvenih znakov. Najvažnejša iz-prememba pa je, da smejo biti tudi ženske članic*-pOlitjičnih društev. Druga važna določba je, da smejo biti Člani političnih društev najmanj 21 let stare osebe. Zbornica je sklenila, da stopi novi društveni zakon v veljavo s 1, majem 1913,
*	Zadružni tečaj v Mariboru se prične v ponedeljek, dne 13. t. m., iob /210. uri iopoldre v pisarni Zadružne zveze, Koroška cesta 5. V četrick," dne 16, t, m,, se l>o v tečaju razpravljalo o sestavljanju računskih zaključkov in se pričakuje ta dan več tajnikov posojilnic, ki si žele svoje znanje razširiti.
*	Vzorne tečaje bo priredil tudi, kakor že dosedaj, c. kr. obrtno-pospeševalni urad na Dunaju v več rokih za mizarje, krojače, čevljarje, kolarje, ključavničarje, elektro- in vodovodne instalaterje, krznarje in več drugih. Za pojasnila o udelež tvi tečajev zavoda za pospeševanje obrti, kakor tudi vzornih obratov na Dunaju, naj se obrača na naslov „Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem" v Ljubljani, Dunajska cesta Št. 22, ki podaja iste brezplačno.
*	Ali bo letošnja zima ostala mila? Sloviti vremenski opazovalec župnik Schmucker na Virtember-škem ;e že začetkom letošnje zime prerokoval milo zimo. On in še več drugih vnetih vremenskih opazovalcev trdi, da se delijo zime v dve časovni dobi. Vsaka doba obsega 11 let. In Schmucker pravi, da živimo sedaj v dobi milih zim. Ce bo le res. Sicer si pa želimo na kmetih malo ostrejše zime in vsaj toliko snega, da bi zamogli drva in druge stvari spravljati k hiši. V hribih se sedaj ne more z živino nikamor in posestniki gozdov no morejo z lesom v dolino.
*	Vsa društva, politična in nepolitična, opozarjamo, da je sedaj čas za občne zbore. Obenem pa pristavljamo prošnjo, naj nam o zborih poročajo prav kratko, ker nam primanjkuje vkljub razsežnosti lista, prostora,
*	Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Emil Lube'e je imenovan za namestniškega, tajnika na Štajerskem.
*	V Avstriji se kuje denar za Bolgarijo. Niž-jeavstrijska eskomptna družba bo v družbi z ogrsko trgovsko banko in narodno bolgarsko hranilnico izvršila kovanje bolgarskega srebrnega in bronastega denarja. Kovalo se bo prihodnje dni srebrnega denarja za 5,000.000 levov (okrog 5 milijonov kron) in 50,000.000 komadov bronastih novčičev,. Polovico tega denarja se bo kovalo na Dunaju, polovico pa v Krem-nici,
*	S svetovnega tržišča. Iz Dunaja in Budimpešte poročajo, da je dne 4. januarja 11a žitnem tržišču se začela cena žitu zopet dvigati. Pšenica je pridobila 5 vin., rž 5—10, oves 10—15 vin. pri 100 kg. Koruza in ječmen sta ostala pri stari ceni. Tudi ta teden se pričakuje zopetno dviganje cen. — Cena sladkorju se poviša za 1 K pri 100 kg. Med tem, ko se cena sladkorju zvišuje, pa postaja kava cenejša.
Listi namreč poročajo, da je padla cena kavi za približno 5—10 K pri 100 kg,. V evropskih trgovskih pristaniščih, posebno v Trstu in Hamburgu, leži nad 200 tisoč velikih vreč kave, ki Čaka na kupce. V Ameriki je baje še 920.000 vreč kave nepro lane. Mnogo bra-ziljskih veletržcev s kavo je radi špekulacij izgubilo na stotisofie kron pri kavni trgovini. — Cena živini je nespremenjena. — Veliki lesni trgovci so zvišali » eno lesnim izdelkom za 2%. — Za svinjske kože (surove) se plačuje 80—90 vin, za 1 kg.
*	Z a Rudttci *r«ž. Martin Natlačen pri Sv. Frančišku v Sav. dolini je pt sal 26 K 10 vin. Nabrali udje izob aževainega društva.
*	Še nikdar se ni zgodilo, da bi za stbske srečke iz leta 1883 bilo toliko zanimanja, kot ga je sedaj. Pravi vzrok tega zanimanja jo težko dognati, gotovo pa j", da veliko privlačne sile teži v dejstvo, da stojinio pred velikem žrebanjem 115 januarja), pri katerem bo izžreban glavni dobitek čistih 100 000 fraokuv. Kdor hoče v srečnem slučaju ob gat ti, pri tem pa za srečko le malo izdati, za tega je u-stvarjena srbska državna srečka iz leta 1888. Veliko več upa ja do bogastva pa nudi seveda tuiška srečka s svojimi bogatimi glavnimi dobitki v znesku 1,800 000 frankov vsako leto. Turška srečka je dražja a zato dragocenejša. Pra i računar bo prav gotovo izračunal, da je turška Brečka cejct-nejša. Slov. Straža pripjroča obe in sicer vsakemu ono, ki ustreza njegovim razmeram. Opozarjamo na današnji tozadevni oglas Slovenske Stražo.	v	„81. Str" 38-1
*	Si .v St>aži je poslala mladenka Šketa Teresika iz Braslovč 1300 lepo urejenih obrabljenih znamk kot novoletno darilo.
Sv. Oče in mladina»
Že večkrat smo imeli priložnost poročati, da, je sedanji Sveti Oče vnet prijatelj katoliških' mladinskih organizacij. Pred Božičem dne 22, decembra, je sprejel predsednike italijanskih katoliških društev ter jih milo in srčno opominjal, naj bodo pogumni bojevniki za načela svete katoliške cerkve in naj priborijo tem načelom veljavo tudi v vsej javnosti. Papež PijX. menda nima srčnejše želje, kakor da zbere mladino vsega sveta okoli Kristusovega križa.
Vse prenoviti v Kristusu! je geslo sedanjega papeža in to geslo hoče Sv. Oče v prvi vrsti uresničiti pri mladini. Odkar sedi na Petrovem prestolu, se neprenehoma trudi, \ki bi ravno otrokom in mladini zravnal pota do večnega zveličanja. Otrokom dovoljuje v-rani mladosti sprejemati Najsvetejše, trudi se za poglobljen je verskega pouka pri otrocih, in v Rimu ustanavlja sam katoliške zasebne šole in jim daje v zunanjih vatikanskih zgradbah1 potrebne prostore na razpolago. Kadarkoli se nudi najmanjša prilika, opozarja na važnost dobre mlaidinske vzgoje. Papeževo srce bije gorko za mladino.
Vzgled Sv. Očeta naj nas vspodbuja, da bomo tudi v novem letu negovali našo katoliško mladinsko organizacijo. Ljubimo mladino in skrbimo za-njo v cerkvi in izven cerkve!
Češko katoliško časopisje nam poroča, da se je tam z ozirom na brezversko in socialistično organizacijo med mladino meseca decembrakrščansko-social na stranka v Pragi nanovO posvetovala, kako zopet poživili in pomladiti na Češkem katoliško mladinsko organizacijo, Sprejela je poseben načrt češkega, Katoli-šdega odbora, ki predlaga enotno organizacijo z o-srednjim vodstvom v Pragi.
Slovenska mladina, zbiraj se okoli svojega Sv. Očeta, organiziraj se po njegovi želji naprej v katoliških društvih' in se vzgajaj za važno nalogo, ki ti je po njegovi želji za sedanji Čas določena, namreč da. vse prenoviš" v Kristusu,
Mariborski okraj,
I m Maribor. Dne 2. januarja je nagtoma umrl tukajšnji odvetnik dr. H, Lorber, Bil je velik Nemec; njegov oče je bil kmečki sin iz Slovenskih goric.
m Maribor. Za župana je bil dne 2. t. in. izvoljen dosedanji župan dr. Sclimiderer, za podžupana pa poslanec "VVastian. Po Mariboru se govori, da ostane Sclimiderer župan le do 18. avgusta 1913, ko se bo blagoslovil in otvoril novi dravski most, potem pa bi prevzel županstvo "VVastian, K otvoritvi dravskega mostu bo baje povabil mestni svet enega člana cesarske hiše.
m Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. t, m., ima naše Katoliško sloviensko izobraževaln društvo večjo predpustno veselico. Nastopijo 'dOmači tam-buraši. Pridite Slovenci polnoštevilno. Začetek ob 4, uri popoldne. Vrši se pri g. Frasu,
m Studenci pri Mariboru. V ponedeljek, dne 6, t. m. popoldne je umrl nagle smrti tukajšnji župan L. Schmuckenschlag. Rajni je bil miren Nemec.
m Jarenina. Občni zbor Bralnega društva je na novega leta dan ob obilni udeležbi krasno uspel. Z navdušenjem se je sprejelo poročilo odbora o delovanju društva, ki je priredilo preteklo leto več shodov ter veliko Slomšekovo slavnost. Prebralo se je nad 800 knjig. Udov je okoli 150. V novi odbor so izvoljeni: Franc Sekol, predsednik; Martin Vrzelak, podpredsednik; Fr. Spari, tajnik; Al, Drozg, blagajnik; Mih, Flakuš in Jan. Breg, knjižničarja, ter Miha Sekol in Fr, Potrč, odbornika. Po zanimivem govoru Č, i/, kaplana Vrzelaka: „Cesa se učimo od balkanskih Slovanov", je sledil šaljiv srečolov. Upamo, da bo naše društveno delovanje še tudi nadalje uspešno.
m Jarenina. Tukaj dobimo v kratkem baje celo 2 nemškT Riilr. "CTTTT na Pesnici, „DieKcrnstockschule", in eno v Dobrenju, za katero je pred nekaj leti zapustil neki plemenitaš več tisočakov, Srečna mati Slovenija — Germanija!
m Jarenina. Dne 6. januarja na praznik sv. Treh, Kraljev, je imela naša MladeniŠka zveza občni zbor. V odbor so voljeni: Fr. Spari, predsednik; Mart. Vrzelak, tajnik; Alojz Drozg, blagajniki; Mih. Flakus in Ivan Breg, knjižničarja. Posvetovalo so je
Stran 4.
s i, n v k m s k 1 o ospon a h
9. januarja 1&13.
o ustanovitvi Orla, pa ideja je za sedaj Se neizvedljiva. Sklenili smo, da pri prihodnjih sestankih nastopijo mladeniči kot govorniki ali deklamatorji, vmes pa mora biti nekaj pevskih točk. — V nedeljo, dne 12. januarja, se vrši po večernicah v Čitalnici občni zbor Dekliške zveze.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Božičnica naše pet-razredne ljudske šole se je tudi tokrat jako dobro obnesla. Velika dvorana in galerija A. Arnuža sta bili natlačeno polni; mrJogo ljudi ni dobilo prostora. Otro-ci-diletantje so svoje vloge častno rešili. Osobito eno. dejanki: „Bratovsika ljubezen" in „Darežljivi otroci" sta navzočim zelo dopadli. Srčka,no petje, katero je vodil in spremljeval na harmoniju g. učitelj From, in pa imenovani enodejanki, sta tupatam izvabili solze v oči, Nad 100 otrok je dobilo obleko in obuvala, o-stali pa druge koristne reči» Končno so naše velece. njene' dame, in sicer gospe: dr. Gorišek, dr. Kronvo-gel, notar Stupica, dr. Ilaunig, dr. Lovrec, Fabiani, Zabukošek, Stukelj, ZemljiČ, Polič, Silec, Damiš, Kurbus, Podlinšek, Arnuš, gdč. JanžekoviČ in gospa Kopač pogostile vse otroke z različnim pecivom i'td. Bog plati!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Po dolgi bolezni je previdena s sv. zakramenti, umrla dne 23. decembra pr. I. v naši župniji najstarejša ženica prevžitkarica Jederta MarkuŠ, v 99. letu svoje starosti,. Bila je dolgo vrsto let slepa. N. v m. p.;
m Ruše pri Mariboru. Podružnica Jugoslovanske strokovne zveze nas je povabila dne 5. januarja na občni zbor, združen z veselico. O delovanju podružnice sta lepemu številu zborovalcev poročala gg. Bečela in Jug. Iz poročil smo posneli, da, si je pridobila Strokovma zveza tekom enega leta ugled in da vse hujskanje nasprotnikov ni liberalnih želj uresničilo, ampak naše stališče le utrdilo» Kot prvi je govoril o pomenu Zveze Vek. Zaje iz Skal. Za njim sta govorila še urednik MoŠkerc iz Ljubljane in Žebot iz Maribora. Govorniki so podali pojasnila in navduševali zbrane k pristopu. Po shodu se je razvila prijetna domača veselica, pri kateri so nas posebno kratkočasili vrli tamburaši iz Studencev, V kratkem si želimo ustanoviti še tudi podružnico Slovenske Straže. Liberalnih zgagarjev tokrat ni bilo blizu.
m Sv. Lovrenc (nad Mariborom. Prvi milijon kron prometa je dosegla dne 1. Januarja 1913 „Kmečka hranilnica in posojilnica v Št, Lovrencu nad Mariborom". Glej inserat!
m 1). M. v Puščavi. Visok obisk. Katoliški nadškof iz Prizrena v Albaniji, mil. g. dr, Lazar Miedi-a je bil ob božičnih praznikih s svojim dvornim kaplanom pri visokorodni grofovski obitelji Z.abeo na Fali kot gost in je tudi vsak dan v ondotni kapeli maše-val. Na Božič popoldne je prišel v spremstvu visoko-rodnega g. grofa -Zabeo, svojega Č. g. kaplana in č. p. Hadriana v Puščavo, obiskat našo romarsko cerkev in tudi našega Č. g. župnika. Dne 27. decembra je zapustil Falo in zopet odpotoval na Dunaj. — Zahvala. Kakor vsako leto, tako je tudi letos visokorod-na gospa grofica Zabeo poslala našim revnim šolarjem toplo obleko za božični dar. V imenu Šolske mladine naj bo tem potoni visokorodni dobrotnici izrečena, najprisrčnejša zahvala. Bog plačaj tisočkrat!
m Hoče. (Zahvala.). C. g. Andrej Lovrec, kaplan v Ljutomeru, je daroval za novo zastavo Mladeni-ške Marijine družbe 20 K, in Č. g. Melhijor Zorko. kaplan v Cirkovoah, pa za naše Orle kot novoletno darilo, 5 K, Obema blagima dobrotnikoma srčna zahvala! Bog nakloni naši slovenski mladini še mnogo takih dobrotnikov! — Naše Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi s pomočjo Orlov v nedeljo, dne 12, januarja 1913 veselico pri g. Rojku. Navspo-redu je igra: „Vaški skopuhi", igrokaz v 3 dejanjih, in petje. Začetek po večernicah,. Zvečer ob 7. uri se bo igra ponovila.
m Slov. Bistrica. Na Kraljevo popoldne je bil občni zbor političnega društva v veliki dvorani hotela „Avstrija". Deželni poslanec Novak je kratko poročal o delovanju društva. Nato je govoril dr. LemeŽ o pripravah za volitve v okrajni zastop. Državni posl. dr. Verstovšek je podal mesto obolelega poslanca Pi-šeka poročilo o državnem zboru, govoril o pogajanjih za deželni zbor, je bičal deželno gospodarstvo in o-svetlil postopanje ŠtajerČijancev glede okrajnega zastopa, Poslančeve besede so kmetje dobro umeli-
m Studenice. Naša kmetijska podružnica je i-mela dne 1. grudna 1912 VIII. redni občni zbor v sobi samostanskega poslopja. Predsednik č. g. I. Cede otvori zborovanje in poda poročilo blagajnika in trs-ničarja, iz katerega je razvidno, da je' imela podružnica v letu 1912 539 K 1 vin. dohodkov, stroškov pa 711 K 43 vin. Od denarja, ki se skupi za v letu 1912 pridelani trs, gre v pokritje dolga iz leta 1912 172 K 42 vin. Nadaljni skupieek ostane kot razpoložljiva svda za leto 1913. G. predsednik se zahvali v imenu vseh' udov trsničarju Šim, Švaganu za njegov trud. Razdelilo se je brezplačno udom nekaj „asbestovega" žvepla, prodalo nekaj „okov" ter slednjič naročilo, oziroma sklenilo naroČiti za ude bakrene galice, ne-kaj moštnih tehtnic, 2 nahrbtjia žveplaljiika, travna semena itd. Ko se je še pobrala udnina, je sklenil g. predsednik zborovanje s prošnjo, naj bi se vsi dosedanji udje krepko in zvesto držali podružnice ter tudi druge pridobili za podružnico. Podružnica je imela dne 14. decembra 1912 odborovo sejo, pri kateri se je med drugim tudi sklenilo prositi Družbo sv. Mohorja, da bi, če mogoče, prirejala svoj koledar v prihodnje približno tako, kakor je nemški koledar štajerske kmetijske družbe, ker kmetijska družba slovenskega koledarja baje ne more izdajati.
m Mostečno pri Makolah, Umrl je tukaj dne 10. decembra 1912 obče spoštovani Še samski posestnik Matevž Crepinko (po domaČe Tepeliov Matevž) v 70. letu svoje starosti. Rajni je bil blag in miroljuben mož. Bil je dolgoleten naročnik „Slovenskega Gospodarja" in dolgoleten občinski odbornik» Bodi mu žemljica lahka!
m 5« Jurij v SI v. g(tr K ' et. podružnica ima dne 12. anuarja 1913, t. j v nedeljo po raui maši v gost lni t. Fr. Krsjnca svoj občm 2bor. Po g voru g preds-dnka in običajnem d evnem redu, bo pobir»nje ndnin- za letu 1913 in tudi spre em novih odvV, kakor tndi narečitev različnih semen.
Ptujski okraj,
p PtujL. Magacin, v katerega odlagajo od sovraštva do Slovencev zbesneli naši narodni nasprotniki svoje laži in obrekovanja slovenskega ljudstva, ali po domače „Štajerc", je postal menda uradni list ptujskega^ okr, glavarstva, Opazuje so že dolgo, da v mnogih "zadevah, n. pr. koncesijah za gostilne itd., gre glavarstvo štajerčijancem zelo na roko. Posebno pa so vznevoljeni ljudje, ker je glavarstvo, ki ima u-radno nadzorstvo nad pisarijo „Štajerca", v sedanjih resnih časih pustilo obrekovati naše ljudstvo kot. pro-ti državno, da je celo pobralo vsako laž in obrekovanje, ki ga ]e zbobnal v svet ta list kot gotovo resnico, ter dajalo žandarjem ukaze, kakor da bi po naših vaseh „Srbov" kar mrgolelo. Prisluškovali so žandarji pri vratih gostiln, Če bi kje zbiral vojsko lcak „Srb", izpraševaJi ljudi, kolikokrat se je že' v cerkvi pridigalo za Srbe, zoper Avstrijo itd. Vsaj c. kr. oblast bi morala v tako resnih časih ohraniti mirno kri, pa ne nasesti lažem, ki jih spravljajo v svet ljudje, ki so hoteli vojno nevarnost izkoristiti v svojo strankarsko korist zoper slovensko ljudstvo, Ce bi hotelo glavarstvo malo boli paziti na nemškutarje ali pa tudi gotove uradnike, bi pač marsikaj našlo, kar bi lahko izročilo žandarjem v roke. Naše ljudstvo si bo zapomnilo, kdo ga je v resnih Časih črnil, obrekoval, po krivem tožil in ovajal; StajerČijanci so se sami pokazali kot ničvredne podpihovalce.
p Ptuj. Naši „slogaši" se zelo trudijo, da bi razširili hinavsko „Slogo" med naše ljudstvo» Prete-čeno .nedeljo sem naletel na nekega uraitaika, Tci je po Hajdinu vsiljeval ta „izborni" list. Pa je povsod slabo naletel. Naše ljudstvo je politično že' toliko zrelo, da ve razločevati med dobrim in slabim berilom. Pribiti se mora. da gospodje, ki Širijo „Slogo", ne ro-govilijo proti „Štajercu", ampak proti „Slovenskemu Gospodarju", Ali je liberalno-slogaška klika napravila zvezo z Linhartom?
p Cirkovce. Naš naročnik nam piše, da se nahaja v Cirkovcali gostilna, v kateri se vsako nedeljo in praznik med službo božjo pije in pleše, kar je seveda obsojanja vredno^ Pričakujemo, d.a bo gostilničar odslej bolj upošteval verski čut našega ljudstva.
p Prvenci. V naši občini je unirl dne 18. dec. 1912 najstarejši mož župnije Sv» Markio niže Ptuja, Janez Fiirbos, star blizu 88 let. Ko je umrl meseca avgusta njegov vnuk", mladi gospodar Lovrenc JanžekoviČ, se je pritoževal: mene pa smrt ne vidi. Sedaj je tudi njega našla smrt. En dan poprej je bil Se v far.ni cerkvi pri adventni sveti spiovedi in drugi da'n zvečer je nagle smrti umrl. — Umrla je tudi v naši občini dne 28. decembra 1912 v Strelcih velepo-sestnica Marjeta Horvat po dolgotrajni mučni bolezni, katero je, večkrat previdena s sv. zakramenti, silno potrpežljivo in, vdana v, voljo božjo, prenašala. Svetila obema večna luč!
p Sv. Barbara v Halozah. Marsikdo bi si mislil, da spimo mi Haložani zimsko spanje; a ta bi se pošteno zmotil. Srečk Slovenske Straže smo pokupili nad 130. Žalibog nam sreča ni bila mila. Priredili smo dne 24. novembra 1912 Slomšekovo slavnost in 12. januarja imamo občni zbor našega Izobraževalnega društva in obenem ustanovni shod Mladeniške zveze. Fantje, dekleta, možje in žene, oklenite se našega društva, ki vam nudi toliko lepega in koristnega. Da berete radi, ste pokazali tudi prav posebno s tem, da ste si naročili v kratkem Času 25 novih „Slovenskih Gospodarjev". Tako je prav: ta list je za vse, za, kmeta in delavca, za vsakega, ki ljubi pošteno in koristno berilo. Le tako naprej, dragi mi Haložani. Torej 12. vsi k g. Reicherju na občni zbor. Prideta 2 gg. govornika: eden iz Maribora iji naš priljubljeni poslanec M. Brenčič. Na svidenje!
p Nova Cerkev v Halozah. V nedeljo, dne 22. decembra 1912 popoldne se je vršila v tukajšnji šoli Šolska slavnost, pri kateri se je najprej slavil spomin 501etnice smrti velikega rodoljuba škofa A. M. Slom-Šeka, V to svrho so se pele dvoglasino ljube njegove pesmice in deklamovale primerne deklatmacije. S posebnim zanimanjem je poslušalo občinstvo od sredi-Šk'ega nadučitelja g. A. Kosi-ja sestavljen dramatičen prizor: „Slomšekove zlate resnice". Nato se je obhajal spomin na rojstvo Jezusa Kristusa v betlehem-skem hlevu. Poleg primernih mičnili pesmi in dekla-macij je gledalce posebno vzradostila bengalično razsvetljena živa slika: božje Dete Jezus v jaslicah, poleg Marija in sv. Jožef, okrog pa ang,elci in pastirji. H koncu so se vsi šolski otroci v IT. in III. razredu poleg krasno nakitenih božičnih dreves obdarovali, u-božni z oblekami, drugi pa z drugimi potrebnimi in koristnimi predmeti. Vse to so darovali večinoma odlični tukajšnji rojaki in vinogradniki, ki bivajo izven tukajšnjega šolskega okoliša. Vrhu tega so dobili otroci Še kot navržek že omenjeno, beli mlečni kruh in klobase, kar so preskrbele odlične domače Šolo- in mladinoljubne rodbine. Kako zelo se je ustreglo majhnim Solarčkom s to slavnostjo, to se je Čitalo na nji-
hovih veselih in zadovoljnih obrazili. Ljubi Bog, ki vse dobro povrne, bodi tudi vsem dobrotnikom te veselice stoteren plačnik!
p Ormož. V sobotni številki „Slovenskega Naroda" se zaletava neko človeče v mene, našo stranko in posojilnico, in sicer na zelo nesramen način. Ker je nemogoče, da bi bil napisal tako neumnost in nesramnost kak ormožki Slovenec, zlasti pa, ker imam to zatrdilo od vsakega posameznika, je torej ta dopisun brez dvoma neki nam dobro znani ormožki nemŠku-tarski fantalin, ki se hoče na zvit način radi „znane zadeve v Škorčičevi gostilni" maščevati >nad menoj. Njegov glavni namen je bil namreč, da vrže glede o-nih dopisov, v katerih ormoške Slovence v različnih nemškutarskih listih sam blati, sum na mene, in da bi nam g. Škorčič enkrat za vselej odpovedal svoje prostore za naše prireditve. Toda Janez, zmotil si se! G, SkorČiČ, ki ni zagrizen Nemec, kak.or to trdi zgornja notica, gre ormožkim in okoliškim Slovencem drar ge volje na roko. Kar se pa tiče mojega privatnega življenja, smatram za nepotrebno, da bi se zagovarjal, ker vsakdo ve, da pošteno živim. Poživljam pa tega fantalina, da se prihodnjič podpiše s svojim popolnim imenom, sicer ga imenujem javnega lažnjivca in nesramnega obrekovalca. — France Žaler, tajnik Ormoške posojilnice.
p Svetinje. V „Narodnem Listu" štev. 51 z dne 19, decembra 1912 piše naš dopisnik z ozirom na zadnje občinske volitve v MihaJovcih med drugim tudi, da sem podpisani na dan omenjene volitve pri Pučko-vem plotu črtal iz volilnih listov vsakega, ki ni po mojih skromnih mislih moj kmet-pajdaš. Da se bo zopet videlo, kako skromen je naš dopisnik, mu ponujam 1000 K, reci: tisoč kron, če mi dokaže z e'nim samim volilnim listkom, da je res, kar trdi, ali Če navede moža, ki si upa pod prisego trditi, da sem mu Črtal volilni listek ali ga samo k temu nagovarjal. Ker si bom pa moral, kakor že večkrat, denar ohraniti, je g. dopisnik javno pritisnil pečat nasilstvai, laži in zavijanj, sam sebi, ne pa nasprotnikom! Ca-stitam! Samo da Vašemu lepemu stanu dela ta pečat sramoto! — Bratušek, župnik.
p Središče. Dne 25. decembra je umrla tukaj vzgledna članica- Marijine družbe in Dekliške zveze, Eliza BedjaniČ, Rajna je bila tiha in ponižna, vzgled svojim sosestram. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva, zlasti Marijine družbenice v beli obleki. Stari-šem naše sožalje, rajni pa svetila večna luč!
p VetiKa Nedelja. Bralao društvo ima dne 12 jt,n. 1913 cb 5. liri pop Idne sv(j redni občni zbor pri g. Al. Miki Po občnem zboru se bosta uprizorili dve burki „Na letovišču" ia „Jeza nad petelinovim petjem". Za tem bo sreč lov in peja K obilni udeležbi se vabijo t.dje in gostjo.
p S*. Ltvr«nc na D-av. pslju. V nedeljo, dne 12. januarja ima kmetijska podružnica svoj občni zbor. Viporcd: predi gi n občni zbor, sprejemanje udov in udniae r.aroče an.je semen itd. Gospodarski poučni govor bo imel g. kmetijski učit»lj J ž Zidanšek iz Sv. Jurja ob juž. žel člani podražu;ce in vsi zavedni gosp, darji pridite pdnoštevilno.
p Cirkovce. V nedeljo, dne 12. januarja t. 1. priredi kmetijska podružnica popoldne po večernicah v dvorani bralnega društva gospodarsko zborovanje. Poročalo se bo o stanju podružnice, sprejemali ndje n udn'na, aaročevala semena in drug' G. kn-etijski učitelj Jožef Zidanšek iz Sv. Jurja ob jnž. žel bo imel gospodarsko predavanje. Člani podružnice in zavedni gospodarji se uljudoo vabite k udeležbi
p Bral-io društvo v Juravcih priredi na 13. jaouarja ob 4. uri popoldne pri g. Rižnarju občni zbor in potem veselico
p Sv. Urban pri Ptuju. Občni zbor bralnega društva bo dne 12. januarja po večernicah v bralni sobi.
p V lika Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 12 januarja t. 1. po rani sv. maši gospodarski shnd v šoli pri Sv. Tomažu. — Dne 19. t. m. po ve<*ernieah pa priredi podružnica ravno tako zb rovanje v gos'ilni g. Škorc. pri Vel. Nedelji, kjer bo imela ob enem tndi svoj letni občni zbor Pridite torej.
Ljutomerski okraj.
1 Radgona, V nedeljo, dne 29. decembra pr. leta se je vrSil pri nas občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Nato je sledila veselica z igro: „Mutast muzikant" ter šaljivi nastopi „Poročevalca na turškem bojišču" in „Pri brivcu". Udeležba je bila povoljna. Saj tudi nobenemu ni bilo žal, da je prišel. Posebno pa smo bili zopet veseli gornje-radgonskih gostov, ki so navzlic vsem hujskarijam nasprotnikov prihiteli k osamljenim Prekmurcem, Nasprotniki hočejo namreč označiti skoro vsakega za ve-leizdajaica, ki se udeleži k.ake slovenske slavnosti!? Radi bi še vedeli, kdo je naščuval nekega siromaka, ki je tako grozno pogumno razbil g. gostilničarju Ne-doku na enem oknu vse šipe, ko so naši že vSi odšli. Za drugič se bomo že' zavarovali. Sedaj pa Prekmur-ci vsi k društvu in pokažite, da v.as nihče ne ostraši.
1 Gornja Radgona. Znani stari narodni odpadnik, ta Čuden patrijot žalostne postave, je sestavil hudo ovadbo čez Slovence gornjeradgonskega okraja, v kateri grdo sumniči in obdolžuje, ČeŠ, da se nahaja v okraju „veleizdajalska zarota" in se v ta namen prirejajo zborovanja-, da se po okraju širijo srbski časopisi in ljudstVo hujska k uporu proti Avstriji. To so hude obdolžitve, a seveda do piČice neresnične. Oblasti so pridno na nogah in preiskujejo to „zaroto". Vršijo se poizvedbe, preiskave in zaslišanja,. Kaj se bode „razkrilo", to mirne duše pripuščamo oblastem. Mi Slovenci bomo s tem starim posilinemcem že obračunali, kajti tako grdo zasramovati se ne pustimo. Najmanj pa nas bode učil patrijotizmamož, kateri je pred 30. leti gonil Schiinererja po okraju, ga častil kakor Boga in imel tega vsenemca celo v svoji hiši, kjer se je celo tako žaljivo govorilo proti Avstriji, da je bila vlada primorana, njegov „Bauernverein" razpustiti in nek mož je bil celo kaznovan. On naj uredi rajši svoje žalostne domače razmere. Ravno sedaj se je dal tudi sodnijsko ločiti od svoje žene in odpravil staro revo s 1000 kronami ter ista išče sedaj usmiljenja pri tujih ljudeh.
i), januarja 1913.
SLOVENSKI GOSPODAR.

1 Verže]. Komaj je preteklo 2 meseca, in naš novi zavod „Marijanišče" je že pokazal svoje uspelie. Ob nedeljah in praznikih se zbirajo v zavodu dečki, se nekoliko igrajo in učijo tudi koristnih reči. V novem letu nam je zavod podaril prav lepo božično in novoletno darilo. Don Bosco, ustanovitelj Salezijanske družbe, je prav posebno priporočal „vajo srečne smrti". Prvo tako vajo nam je priredil zavod v nedeljo, dne S, januarja, in na praznik sv. Treh Kraljev. Razpi govorniki so nam oba dneva razlagali prevaž-ne resnice za krščansko življenje, V nedeljo je po rani sv, maši govoril dr, Kovačič o namenu Človekovem, pri poznem opravilu pa g. kapelan Lovrec iz Ljutomera o smrti, g. župnik križevski, 1. Weiksl, je imel slovesno sveto mašo, in domaČi mešani pevski zbor je pod vodstvom g. nadučitelja Spragerja s krasnim petjem poveličeval slovesnost. Popoldne ob 2. uri je govoril g. dr. Hohnjec o čednosti sv. čistosti. Na praznik sv» Treh Kraljev je pri ranem opravilu govoril dr, Kovačič o večnosti, dr. Hohnjec pa pri poznem opravilu o dolžnostih mladine do Kristusa z ozi-rom na praznik tega dneva. Slovesno sveto mašo je imel g. dekan Jurkovič iz Ljutomera. Med sv. mašo je pel zbor gojencev „MarijanišČa". Navzoč je bil pri sv. opravilu tudi g. c. kr. okrajni glavar Bouvard iz Ljutomera. Popoldne ob 2,. uri je govoril salezijanec Al. Val. Kovačič o stanovitnosti ter k sklepu povabil mnogoštevilno poslušalstvo k veseli posvetitvi nove kapele Materi dobrega sveta v zavodu, ki se bo vršila še letošnje poletje. Cerkev je bila vsakokrat natlačeno polna, zlasti je k poznem opravilu v ponedeljek od blizu in daleč prihitelo mnogo mladine' obojega spola. Dočim smo v cerkvi premišljevali zelo resne reči, ki se kaj dobro podajo ravno za začetek novega leta, v zavodu pa je bilo po večernicah preskrbljeno za pošteno in prijetno zabavo, V nedeljo so zunanji dečki s pomočjo znotranjih gojencev priredili prisrčno božičnico, Pevski zbor je zapel več lepili pesmic, dečki pa so kaj lepo deklamovali. Občudovali smo spreten nastop dečkov, ki so se v kratkem času nepričakovano dobro izurili. K sklepu je izpregovoril g. župnik TVeiksl in pohvalil, da se zbirajo mladi dečki v prostem času v zavodu, mesto da bi se potepali o-koli in počenjali ravne nerodnosti. Nato je g. ravnatelj zavoda razdelil dečkom razna božična darila. V ponedeljek je bila po večernicah najprej tombola, kjer so tisti, ki so imeli srečo, dobili kakih 25 daril, Potem se je vršila zopet božičnica kakor prejšnji dan. Predsednik Marija.niŠča, profesor Kovačič, je pozdravil g. dekana, okrajnega glavarja, dr» Holinjeca in druge gosie, učenec Anton Kapun je deklamoval primerno zloženo pesmico v Čast g. dekanu, pevski zbor pa je zapel cesarsko pesem. G. dekan je pohvalil k sklepu gojence in zavod, ki je tako lepo začel svoje delovanje. Vsak se je lahko prepričal, kako blagodejno vpliva zavod na mladino, in je šel zadovoljen domov. Za mesec februar se nam obeta tedenski gospodarski tečaj, katerega se že veselimo. Dal Bog, da bi se našli novi dobrotniki in bi se mogel zavod kmalu popolnoma urediti in Še V večjem obsegu začeti razvijati svoje delovanje. Bil je to Še-le skromen začetek, a bil je lep začetek.
i B¡'.. I (o društvo v Negovi ima t nedeljo, dne 12. jan. popoldne 8'oj redni občni zbor. Udje se nljudno vabijo k obilni udeležbi.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšnja Dekliška zveza uprizori v nedeljo dne 12 t. m. ti ko j po > ečenucah v Slomšekovem domu ra prenarejenem in povečanem odru versk-> igro „Lurška pastirica". Sedeži po 1 K, stojišča v o 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjtn ustanovitvi zvezine knjižnice, vabimo k najfinejši ude'ežbi.
1 Sv Križ pri Ljutomeru. Prostovoljno gasilno društvo v Buče-čovcih priredi dne 12. t. m. tombolo pri g Pučko v Bučečovcih, ka tere čisti dobiček se porabi za nakup malih brizgtlnic. Posebna vabila se ne bo'o razpošiljala
I Šv Križ na Murs em polju. Tukajšnjo B alno društvo vabi vse svoje člane kakor tidi nečlane na redni občni zbor, ki bo dne 19. t. m. takoj po večernicah. — Ob enem pa se naznanja, da se diletan i že prav pridn > pripravljajo sa prav lepo in p učlj vo igro in še ta meneč nastopijo Snov je 'zeta iz kmeč^egt življenja za časa kn so se grabežljivi Turki klatili po slovenskih deželah.	Odbor.
1 Gornja Radgona. Občni zbor Kmetijskega bralnega društ a v Gornji Radgon', a,j bo vršil v nedeljo, dne 12. januarja 1918 predpold. ob 8. uri v bralni sobi po običijnem vsporedu. Pridite I
1 Mala Nedelja, V nedelj', dne 19. t m. po rani službi božji se vrši v šoli 1. redni letni občii zbor tukajšrje kmetijske podružnice o pre'eklem letu 2. Predavanje zastopnika c kr kmet. družbe g. Holza. 3. Vpisovanje članov za tekoče leto. 4. Slučajnosti. S tem dnem se m « glasom sklepa cdborove seje z dne 15. decembra 1912 vpisovanje udov za letošnie leto zaključiti.
1 S--. Jurij «b Sevnici. Tukajšnie gasilno društvo naznanja, da pri tdi svojo običajno veselico v nedeljo dne 12. jan. dri Sv. Duhu v gostilni g. L Šij«na. Na vsporedu bo več šaljivih predmetov.
Moireiijgraški okraj,
s Velenje. Na Novega leta dan se je ponavljala v Društvenem Domu igra: „Božja dekla". Igralci so svoje vloge' dobro rešili. Naš poslanec dr. Verstov-Šek je imel nagovor, v katerem je pojasnjeval najvažnejše dogodke preteklega leta.
s Šoštanj. Na Novega leta dan se je vršil pri nas prvi letni občni zbor naše skupine J. S. Z. Odposlanec te zveze; Vekoslav Zaje nam je priporočal, naj se zvesto oklepamo te prepotrebue organizacije. Opozarjal nas je, da J. S. Z. ni samo za delavstvo, ampak za vse sloje. Nato se je izvolil nov odbor. Zborov alci so obljubili, delovati za okrepitev naše organizacije.
Šoštanj. V nedeljo, dne 12. januarja bo letni občni zbor bral-nng.i društva v Šoštanju. Vrši se v cerkveni h ši po večernicah. Spored, kakor po navadi.
Konjiški
k Konjice. Velik prepir je nastal med našimi „nemškimi purgarji", kateri še ni ponehal od zadnjih
občinskih volitev. Mi smo „akademiki", proč 9 „Šo-Štarji"! Smešno; je vendar vsak po svoje izobražen, „Šoštar šoštarsko", „akademik pa akademično", oba sta pa prav lahko izvrstna gospodar j a v občinskih zadevah, ali pa tudi narobe, Vkljub temu pa, da vedo, da se mi slovenski kmetje in okoličani za to nič nr zmenimo in jih tudi sicer pri miru pustimo, ne nehajo zabavljati črez Slovence in njih gospodarske denarne zavode, zlasti kmečke, in tiujiskati slovensko ljudstvo proti njim sebi v korist. Samo „Stajerc" in šta jerčijaoci, to je nemško misleči Slovenci (kaka buda-lost!) so jim Še pri srcu. — V Konjicah je neki kramar, ta ima tako strupen jeziček, da ga vedno sili, in zabavlja Čez slovenske cjenarne zavode, češ, vse boste ta>n izgubili, ko bo vojaka, pa tudi sicer ni tam varno, ker je „Glavna" v konk.urzu itd., same „larifari"; pri tem pa seveda ne pozabi hvaliti sebe in nemške „šparkase" in „voršuse". Gospod kramar, kaj pa. ko bi mi o Vaši trgovini in vaših zavodih začeli tak.o 00 voriti? Bi Vam bilo li ljubo? Pa mi bi lahko; saj še ni dolgo, ko je „šparkasa" poslala nekega posojilopro-silca h „Kmečki hranilnici", češ, tje pojdite, tam imajo denar. Da, prav ste rekli, saj ga imajo, hvala Bogu, Še toliko ga imajo, da ga iz usmiljenja tudi tržanom posojujejo. Le vse, kar je prav, gg. Nemci, Če ne bomo drugo zagodli.
k Zreče. Dekliška zveza je imela za drugo leto obstanka občili zbor. ¡Tajniško poročilo je povedalo med ostalim, da je skozi leto pri mesečnih' shodih nastopalo 34 sestric, ena celo Okrat; javno so se pokazale na odru na rojstni dan svetlega cesarja, pa na Marijin praznik v adventu. Knjižnica Šteje okrog 200 knjig. Tudi blagajničarkino izvestje je pavoljno. Predsednica Barbika Lamut in pa Micika Karba sta tovarišice vspodbujali k nadaljnemu delu na polju dekliške izobrazbe.
k Prihova. Nemila smrt nam je zopet pobrala enega dragih šolarjev, namreč Cernec Alojzija iz Kri-žajne, potem ko so ga dolgo časa mučile razne bolezni. Dpe 29. decembra je bil slovesen pogreb. Naj počiva v miru!
k Cadram. Kat. polit, društvo „Sloga" je imelo dne 6, t. m. svoj občni zbor, v katerem se je govo-( rilo o zmagah naših balkanskih bratov, Povdarjalo i se je nadalje, da naša vlada in njeni uradniki naš narod še vedno prezirajo, se za naše pravice ne zmenijo in nas smatrajo za manj vredne. Temu mora biti enkrat konec. V odbor so bili izvoljeni Fr, Golčer 5 v Cadranm, Ivan VizoveŠek, Anton LeskSovar, Koro-! Ša, Fortunat Janež, Jožef Srebre, Janez Vahtar, Jo-s žef Rakovnik, Jožef Kruhar in Bezenšek. Predsednikom je bil zopet izvoljen monsignor I, Bezenšek in njegovim namestnikom Fr. Golčer,
k K-sooCi1. Bralna diuštvo piiredi une 26. januarja predpustno veselico.
Celjski okraj.
c Celje. Pri kapucinih v Celju so sfc za sklep evharističnega, leta od 26, decembra 1912 do 1. janu-brja 1913 vršile „duhovne vaje" za III» red sv, Frančiška. Vdeležba je bila velikanska, Vsak dan so bile 3 pridige. Obhajanih je bilo blizu 5000. Na novo je bilo sprejetih v III. red 71.
c Celje. Na praznik sv. Treh Kraljev se je vršil pri „Belem volu" ustanovni shod nove skupine Jugoslovanske strokovne zveze. Shod je otvoril odposlanec Miha MoŠkerc iz Ljubljane in nato podal besedo odposlancu J, S. Z., Vek. Zajcu, ki je razpravljal o draginji in kartelih, ki so plovzročili draginjo. Nato nam je orisal, kako velikega pomena je v sedanjem času strokovna organizacija. Potem je nastopil dr. Anton ZdeŠar, ki je priporočal J» S. Z. tudi vsem izseljencem, posebno tistim, ki pridejo v tuje kraje, K besedi se je oglasil tudi dr. Andrej Veble, ki je vabil vse navzoče, da se naj vsi oklenejo strokovne organizacije. Miha MoŠkerc nam je nato pojasnil razne važne točke o j. S. Z., posebno o pravem varstvu, ter odločno razkrinkal hinavsko socialno demokracijo, ki slepari samo naše ubogo delavstvo. Nato je predsednik Moškero zaključil lepo uspelo zborovanje. Pristopilo je že večje Število članov v Jug. strokovno zvezo. Državni ip deželni poslanec dr. Benko-viČ je z Dunaja shod brzojavno pozdravil.
c V Celju pri Murnu je dal nekdo pomotoma 1 zavitek šolskih knjig na voz posestnika Jerneja Novak. Knjige se dobe pri dotičnem posestniku v Podlo-gu pri Sv. Petru v Savinjski dolini.
c Celje okolica. Somišljenik" nam piše: Izvrstno kazalo, katerih trgovcev in obrtnikov se naj v celjski okolici ter v Savinjski dolini in sploh vsi, ki prihajamo v Celje kupovat, držimo, nam je „Slovenski Gospodar". Jaz p. pr. si doma iz „Slovenskega Gospodarja" zapomnim naslove trgovcev in obrtnikov in tako najdem naše prijatelje. Tako delajo tudi drugi. Dozdaj sem bil Še vedno zadovoljen s slovenskimi trgovci in obrtniki in upam, da bodo le-ti imeli tudi v bodoče dobro blago. Držal se bom kakor doslej tudi v prihodnje onih, ki bodo v našem glasilu priporočali svoje obrti in trgovine.
c Ilmelj leta 1912. Leta 1911 so pivovarne vsled visoke cene hmelja nakupile le najpotrebnejše količine, ker so upalo, da bo hmeljski nridelek leta 1012 bogatejši. Kar so pričakovale, se je izpolnilo, Povpraševanje po novem hmelju je bilo torej živahno. Avstro. Ogrska je pridelala okroglo 400.000 me, Nemčija komaj kakih 10.000 mc več. Trgovina s hmeljem je bila živahna, in sicer ne samo notranja, ampak tudi izvozna. V Nemčijo je šlo v mesecih september, oktober in november iz Avstrije 75.820 mc. Avstro-Ogrska
sama potrebuje letno okoli 140,000 me hmelja. Kupilo pa se ga je tudi mnogo za naprej, koja količipa se sme računati na (¡0,000 mc. Zelo razveseljivo je bilo letos, da se je tudi amierikajiski pivovarnar začel zanimati za avstrijski pridelek in so posebno v Zatcu nastopali v večjem številu amerikanski kupci» V Ameriki so bili dosedaj večinoma le delavci vživalci piva, Amerikansko pivovarnarstvo pa želi, da se vživanje piva udomači tudi v takozvanih srednjih stanovih in zato potrebujejo tudi najfinejšega hmelja. Upati je torej, da se bo za naš hmelj odprl kmalu tudi amerikanski trg in tako prevzel nadprodukcijo, ki vpliva na cene zniževalno, posebno, ako se dogodi nadpro-dukcija par let zapored.
c St. Jurij ob južni Železnici, Ne moremo prav umeti, da naša mlektarna v svojo lastno škodo ne izpolnjuje svojih pravil. Noče namreč vzeti na znanje, ako kdo pravilno v priporočenem pismu prijavi svoj odstop. So že itak pravila tako narejena, da pred tremi leti nikdo ne more proč in da mora poteči po odpovedi Še 18 mesecev, predno se ga izbriše. Tudi je neumljivo to, ko mlekarna trpi, da nekateri udje nimajo pri njej založenega celega deleža 20 K in se zadovolji z manjšo svoto; pri drugih si pa takoj prve mesece pri izplačilu za mleko delež odtegne; udom tudi ne izroča pravilno izpolnjenih zadružnih knjižic, ampak prazne; Še' aktivne številke nimajo. Naj se poboljša, drugače bo govorilo trgovsko sodišče. Ko zvL šujejo ceno mleka na 15 vin. in ko trdijo, da so napravili dobre zveze v svrlio prodaje mleka, se pač ni treba bati izgube tega ali drugega člana. Zavarujemo se pa zaradi naših somišljenikov, da ne bodete mleka dajali kakemu odjemalcu, ki bi ne imel s Čim plačati; slučaj z dosedanjim graškim odjemalcem vas je kaj izmodril, ko vam je ostal dolžan 500 K; opozoril bi vas tudi na en sličen slučaj, ko si je eden v neki posojilnici izposodil denar, potem pa hajdi ž njim v A. meriko.
c Nova Cerkev. Občni zbor Slovenskega katoliškega bralnega društva se je ob dobri udeležbi dne januarja 1913 lepo izvršil. Posebno fantov in deklet je bilo mnogo, a tudi očetje in matere naj bi se bolj zanimali za društvo. Občni zbor je otvoril večletni predsednik vlČ. g. kanonik dr. Gregorec in povabil vse navzoče, da naj se zopet z vso vnemo zavzamejo za društvo. Nato je razpravljal g. kaplan dr. Vraber o pomenu bralnih društev. Gmotni in tudi zunanji uspeh društva je bil v minulem letu povoljen. Po občnem zboru se je ponovila, gledališka predstava „Pri gospodi". Kdo bi si bil mislil, da se bodo vrla dekleta tako uglobi 1 a, v svoje vloge; Tudi deklamaci-ja „Slovenski svet" deklice Silili je bila prav primerna in mešan pevski zbor je pokazal, da zmore tudi težke skladbe* Le tako naprej! Z združenimi močmi bo lahko Bralno društvo še mnogo doseglo v prospeh obče izobrazbe in poglobenja krščanskega duha. Vsi dobro in krščansko misleči naj se pridružijo društvu!
c Gomilsko. Na našem poštnem uradu bi tre-balo temeljite izpremembe pri oddaji i.n pri raznaša-nju poštnih pošiljatev. Krvavo občutimo potrebo pismonoše, ki bi pisma in drugo poštno blago raznašal točno in ob gotovem času. Tudi iz ozira na to, da hodi sedaj po pisma šolska deca, ki jih ne le mnogokrat odpira 111 pregleduje njih vsebino, ampak tudi izgubi iji namenoma zavrže, bi bilo treba sposobnega in zanesljivega človeka, ki bi v stalni službi pisma dostavljal strankam pravočasno. Zgodili so se že slučaji, da so se našla važna pisma v vodi in drugod, a naslovljenec je zastonj čakal na-nje. Poštno ravnateljstvo je seveda gluho in slepo za vse to. Gotove stranke so se že nemalokrat pritožile, a vsakokrat zaman, Poštni komisar nride sicer večkrat k nam, a vzlic temu ostane vse pri starem. Po vseh poštnih u-radiji, imajo dandanes nastavljene že zanesljive ljudi kot pismonoše, kjateri raznašajo pisma, celo pO več ur oddaljenim stanovalcem. Pri nas je plačan poštni sel samo za vas Gomilsko, torej za najbližji del prebivalstva, a oni, kateri bi ga pravzaprav vsled večje oddaljenosti najbolj rabili, so brez njega in prepuščeni samim sebi. Skrajni čas je torej že in opravičeno to zahtevamo, da se zadeva poštnega pismonoše za celo okrožje reši in upamo, da poštno ravnateljstvo to stvar končno uredi.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Imeli smo od 15.—22. decembra pr. leta ponavljanje sv. misiiona, ki so ga vodili misijonarji sv. Vincencija Pavlanskega od Sv,. Jožefa nad Celjem, čč. gg. Kitak, Krivec in Birk, Vsak dan so bile 3 pridige. Obisk je bil vedno zelo velik. Sv. obhajil je bilo 2.250» Končala se je pobož-nost v nedeljo, dne 22. decembra, s procesijo s svetim ReŠnjim Telesom. Bog daj, da prepričevalne pridige rode obilo sadu, da se v bodoče omeji grdo žganje-pitje, ki se je zadpja leta tako močno vgnezdilo in že marsikoga spravilo pod grudo!
c Rečica. Naše S. k. km. izobraževalno društvo je imelo na praznik sv. Treh Kraljev v prostorih g. Prislana svoj redni občini zbor. V odbor so izvoljeni: Predsednik Ivan Bider: podpredsednik Jož. Petrin; tajnik Franc Hohnjec; namestnik Jož. Venin-šek; blagajnik Maks Stiglic; namestnik Jož» KlemŠe-, knjižničar Ant. Strucelj: pregledovalca rpčujiov Flo. rijan Venek in Franc Jeraj. Nadejamo se, da bo novi odbor živahno in vstrajno delal v prid društvu in njegovim Članom, kojih število se bo Še pomnožilo. Sicer pa tudi v preteklem letu nismo spali; priredili sta se 2 veselici, izposodilo se je 218 različnih knjig ter vsak teden razdelilo mnogo raznovrstnih časnikov. Naj še omenimo, da se je prodalo v naši fari 0-koli 140—150 srečk Slov. Straže. Na občnem zboru s« je tudi sklenilo, povišati število iztisov „Slovenskega Gospodarja" od 25 na 50.
Stran 6.
Rí]n v*vcí?i n o o r a r> n
9. januarja 1(113.
c Rečica v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 5. t. m. se je zbralo pri g. Prislanu velikansko število splavarjev, lesnih trgovcev, posestnikov in delavcev, V kraju je veliko ogorčenje, ker se ljudje bojijo, da bi ne smeli letošnje leto splavljati lesa po Savinji zaradi nevarnosti na polzelskem jezu. Na zborovanju je govoril poslanec dr, Verstovšek i p vodja ekspoziture, dr. HohL Poslanec je obljubil, da lx> takoj osebno na Dunaju posredoval, da se ta, za gospodarstvo vele-važna zadeva, ugodno reši.
c Iz mozirske okolice. ¡Za župana naše okoliške občine je bil dne 27. decembra pr. 1. izvoljen g. Franc Strucelj, posestnik v Brezji, za svetovalce pa Ivan Ovčjak, Valentin Kos, Franc Brdovnik in Anton Vrabič.
c Mozirjo. Na občnem zboru Izobraževalnega društva dne 29,. decembra d. 1. se je izvolil sledeči odbor: Franc Strucelj, predsednik; Ivan Es, nj. namestnik: Franc Brdovnik, tajnik; Franc Orel, nj. namestnik; Anton Lekše, blagajnik; Vinko Fužir, nj. namestnik; Gostenčnik Jože, knjižničar.
c Tehprje. Za pogosfovanje otrok povodom slavljer ja stoletnice obstanka ljudske šol« so pripi-mogli s prispevki: sla na ljudska posojilnica v Celju 30 K; g Peter M°jd'č, častoiobčan 2i K: č g. Ivan Markošek, profesor v Mariboru 20 K; blag. gg dr. Pres-har, hladni k-mi»ar v Celju in čast. občan Kari Jellek, ravnatelj, Dragotin Hribar v Ljubljani Anton Peer,vnačelnik kraj. fol. s eta v ak po 10 K; gosp. Rajko Vrečer, učitelj v Žalcu 5 K; g. Ara Vrečer, nsdučit. vd va v Celju 3 K; g Juro Kislinger, učitelj v Laškem 2 K; g. Janez Gajšek trgovec v Olju 8 K.
c Frariko!ovo. Kmet. kat. izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne !2 t. m. popoldne po večerdcah z običajnim vsporedom. K obiln udeležbi p bi odbor.
c Mekinje. V nedel'o, 12 jan. ob 2. nri pop obbaja kmetijska podružnica Mestinje— Sv. Peter na Medvedovem selu svoj občni zbor v prost rih Smehov. gostilne. Poleg navd ega dnevnega redi, je na vspo-redu zelo zanimivi pnučni go»or »nženirja Zida"šeka o temelju kmetijskega blagnstan a Udje od vseh strani, pr d-te ¡>olnoštevilno na občni zbor in ob enem vplačajte udnino za ¡eto 1913.
c G-rnjgrpd Bralno društvu prir-di d e 12. jan. popoldne v župnijskih prostorih gled*lišvo igro „Vestaka" v petih dejanjih in „Marijin otr k" igra v t--h dejanj h, z nago orom in petjem. Vstopnina po navadi. K tej prireditvi pri'azno vabi načelstvo
c Bi-aslovč«. Na4e o rožje deklet ju poslalo 90 K Slov. Straži kot preostanek Slomieko'-e slavnnsti v Braslov ab.
c Sv Franc Sek na Straiah. Tukaj nje K. bralno in izobraževalno društvo pri edi dne 12 prosinca ob pol 3 uri popoldne pri Martinovcu veRelico z ig<tmi „sv. Neža" v d eh dejanjih in „Ne kliči vraga", predpu tna burka v enem dejanju. Na vspo edu bo še več drugih lepih kr&tktčaSBih zanimivosti.
Brežiški okraj,
b Brežice. Cerkveni tatovi imajo — kakor že lani — tudi letos posebno veselje do nabiralnikov pri jaslicah. Minuli teden so ga zopet šiloma odprli, toda ker se precej sproti izpraznjuje, niso mogli imeti dosti sreče. Vsekako bo treba na te „pobožne" tičke bolj paziti!
b Globoko. Žal, da Vam moramo v nbvem letu prvo poročati o žalostnem dogodku iz nagega Jcra-a. Umrl je predzadnjo nedeljo rudokop Vranečič po, v prepiru nastalem boju od strani svojih tovarišev-ru-darjev. V tem judovskem premogovniku vladajo pod ravnateljstvom učitelja PepiČa žalostne razmere. Ne «lede na druge dogodke morajo delavci dostikrat tudi po več mesecev čakati na svoje krvavo zasluženo plačilo. Ker se je to zadnje Čase vedix> dogajalo, so delavci pred božičnimi prazniki ustavili delo, dokler se jim ne da plačilo za dobo treh mesecev, ki ga do-sedaj še niso prejeli. Nekateri na novo vstopivši delavci pa so hoteli delati naprej. Med tistimi je bil tudi Vranečič, ki je kritični dan popival s tovariši v Globokem. Domov grede so se isti sprli radi is t raj k a, radi česar je rudar Volovec udaril s stisnjeno pestjo Vranečiča tako močno po glavi, da mu je stri kost, vsled Česar je ta isti dan umrL Radovedni smo, se li še eks-paznik Volavšek spominja na svoje duhovite verze v „Narodnem Listu", v katerih je v zvezde koval ravnateljstvo in ostudno napadal nekatere kmete, ki so javno nastopili zoper režim ravnateljstva, Kaj neki bo sedaj zapel ? Gospodu učitelju Tomiču pa svetujemo zadnjič, da se temeljiteje posveti svojemu poklicu v Šoli, sicer bomo enkrat za vselej glasno povedali svoje mnenje.
b Br ž'0*. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 12. t. m. po vpčernicah zgodovinsko igro „Junaške Blejke". Za mladino in odrasle bo ta lepa gra, koie dejanje se je vršilo ravno pred 100 leti, zanimiva. Pridite v obilnem številu
popustljivost in je pripravljena glede na svoje prvotne pogoje sledeče odnehati:
1. Turčija prepusti balkanskim zaveznikom severno od Odrina (Drinopolja) še več zemlje, a Odrin si hoče na vsak način pridržati, Odrina Turčija ne more odstopiti, ker jo potreben Turčiji za obrambo Carigrada in Dardanel. 2. Turčija se odpove vsem pravicam do Krete pod pogojem, da balkanske države ne zahtevajo prepustitve drugih Egejskih otokov.
Ce bi oa balkanski zavezniki ne hoteli turškim pogojem ugoditi ali pa celo pogajanja pretrgati, pade odgovornost na nje in Turki bi proglas;li vse tlose-daj dovoljene ugodnosti kot neveljavne. Turški poslanci so nato zapustili dvorano; balkanski zastopniki so imeli nato kratko posvetovanje ter so takoj sklenili odgovor, katerega je predsednik Novakovič došlim Turkom prečrtal. V tem odgovoru naglaSajo zavezniki: Turški predlogi ne odgovarjajo zahtevam, ki so jih stavili zastopniki zaveznih držav v prejšnji seji. Ker bi pogajanja o novih predlogih ne vedla do sporazuma, so balkanski zastopniki primorani, prekiniti posvetovanje mirovne konference. Predsednik je nato sejo zaključil, balkanski zastopniki pa so zapustili dvorano. Turki so razburjeno protestirali proti pre-kinjenju seje, a dobili so odgovor, da balkanski zastopniki sicer nimajo namena s tem popolnoma pretrgati pogajanja, da pa hočejo počakati zadovoljivega odgovora Turčije. Rešid-paŠa je odgovoril, da je imel namen, spraviti v seji v razgovor tudi vprašanje o dovažanju živeža v Odrin, da pa se mu je sedaj odvzela ta prilika. Odgovorilo se mu je, da to ne spada med mirovna pogajanja. Turki so nato razburjeni zapustili dvorano. Nek, balkanski zastopnik je zaklicali Sedaj imajo besedo velesilo.
Splošno se pričakuje, da bodo velevlasti sedaj pritisnile na Turčijo, da odstopi Odrin Balkancem, a da se turška grobišča in mošoje v Odrinu proglasijo za mednarodno last.
Težko delo bodo imeli zastopniki velevlasti, ker se Turčija ustavlja z vsemi močmi. Toda, če bodo evropske velevlasti v resnici edine in np bo nobena na-tilioma podpirala Turčije pri njenem odporu, Je upati, da se zopetni izbruh vojske vendar Še prepreči.
Posredovanje.
Ker se pooblaščenci Turčije i.n balkanskih zveznih držav Še niso in se tudi najbrž ne bodo zedinili zavoljo pogojev miru, so velevlasti že začele posredovati. Uradno se potrjuje, da velevlasti skupno vplivar jo na turško vlado, da Turčija Bolgarom ve.ndar odstopi Drinopolje. O usodi Egejskih otokov pa si velevlasti baje niso edine med seboj. Nekateri so za to, da tudi te otoke odstopi Turčija, in' sicer Grški, druge pa hočejo dati tem otokom • samoupravo pod vrhovno oblastjo sultanovo.
Kakor se poroča, so se tudi sv. Oče obrnili na zastopnike velevlasti, ki se posvetujejo v Londonu, s predlogom, naj bi se sv. dežela (Palestina) izločila iz nadzorstva Turčije, oziroma naj bi velevlasti prevzele varstvo teh pokrajin ter dajale za varnost romarjev iii svetili krajev večje jamstvo.
Ustnica uredništvi*.
J. Studenice: Dopis, ki je že enkrat romal v uredniški koš, tie zagled* več bel-ga dae. P šite raje kaj druzega Pozdravljeni! Št. Lovrenc nad Manborcm: Drug dopis smo d.iali med inserate. — Okolica Mozirje: Glede redarja vse dokazano? — 8v. Trojica v Slov. gor : Brez p dpisa v koš! — Sp Gasteraj: Preoseb-o Take reči niso za političen list. — Šeavnica, Ruše, Vurt-erg: Prihodnjič. — V- č dopisov nam je prišlo v roke še-le, ko j - bil list že zaključen. Kav ni f.asta relo pr de prihodnjič. — Gornja Radgona: Hvala za poročilo. Dopis došel prepozno. Pozdrave. — Mozirje: Prepi zno.
Zetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 12, januarja po večernicah v stari šoli gledališko predstavo. Dekleta igrajo krasno igro: „Marijin otrok", mladeniči pa igro: „Pijavka". Vmes bo petje in godba na gramofon. Žetalanci in sosedje, pridite v obilnem številu in povabite znance ter sosede!
Odstop tirolskega cesarskega namestnika? Listi poročajo, da namerava tirolski cesarski namestnik baron Spiegelfeld odstopiti, ker pe more doseči sporazuma med Nemci in Italijani na Tirolskem. Na njegovo mesto bo baje imenovan bukovinski deželni predsednik grof Meran.
Sv. Barbara v Halozah. Izobraževalno društvo priredi dne 12. januarja občni zbor.
Nirovna pogajanja prekinjena.
V ponedeljek, dne 6. t. m., so se mirovna pogajanja v Londonu za nekaj dni prekinila. Zastopniki so se zbrali ob 4. uri 15 minut popoldne. Takoj v zar Četku seje je'podal Re?šid-paša v imenu turških zastopnikov pismeno izjavo, v kateri se trdi, da je pokazala Turčija v dosedanjem poteku pogajanj veliko
Štajerski deželni odbor v Gradcu je z naredbo z dne 12. novembra 1912, štev. 51.124 dovolil pobiranje pasjega davka od leta 1913 začenši po 4 K od vsakega, v okolici Celj$ vzdrževanega psa, izvzemši priklenjene pse-čuvaje ali varuhe ter vojne pse.
Pobiranje pasjega daaka za leto 1918 se bode pričelo z dnem 10. prosinca 1913.
Lastniki psov naj si priskrbe za to leto veljavnih pasjih, znamk najkasneje do 10, sve&ana 1913 pri obči^s^em uradu okolica Celje, na Bregu, štev. 18, proti plačilu pasjega davka po 4 K in za znamko 50 vin., skupaj 4 K 50 vin., sicer bo od 11. svečana 1013 naprej polovil konjač vse one pse, kateri se dobe prosto brez veljavnih znamk ali mark.
Županstvo občine okolica Celje dne 4. jan. 1913*
Zupan: Anton Fazarinc.
Darila pridnim kgitato^em.
Za pridne agitatorje, ki nam pridobijo do 31. jan.
1913 nove naročnike in nam tudi pošljejo ©d
rtjifl celoletno ntroinmo, razpisujemo sledeče nagrade:
1.	Za 5 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep molitvenik v zlati obrezi.
2.	Za 10 novih, za celo leto plačanih naročnikov fino vezan molitvenik.
3.	Za 15 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep križ ali pa lepo stensko podobo.
4.	Za 20 novih, za celo leto plačanih naročnikov dragocen križ ali pa veliko stensko pod6bo.
Te nagrade bomo razposlali koncem februarja 1913.
Slovenski Gospodar stane za celo leto 4 K, za polleta 2 K za četrt leta 1 K.
Upravnlifvo.
Loterijske Številke: Dne 4. januarja 1918.
Gradec — — —--
Dunaj 19 76 22 39 25
Dve hiši v Mariboru, prva z vrtom prinaša na mesec 305 K. Cena jo 86.000 K; druga daje na mesec 24i> K. Cena 26.500 K Plačila jako ugodna. Pisma pod šifro „Penzijonist" na upra uištvo. 1180
Zimske kože lisic
kiinic, kakor tudi zajčje kože kupice po naibol ših dnevnih cenah Leopold T&chauer, D uni j 2/3 Obere Donaustrasse 68. 1323
Kupci pozor!
V jako prijaznem trgu Stras št «v. 80 pri Sp elfeldu je na prodaj lepa zidana z op.-ko krita hiša s 5 orali zemlje, na ravnini, obstoječe iz travnika, na katerem zraste z% H govede sladke j-rine in nji». Hlevi so zidani in obokani, z cpeko kriti. Hiša stoji v najlepši in prometni ulici trga, v kite- em se iav::o napeljuje nova električna rtuitv tljava v hiše Hiša obstoji iz 3 lep h sob, vel ke štedilne kuhinje in kleti, Stu-ienec z dobro v..do in lep vrt z trpcfeo živo ograjo je pri hiši. Hiša je pripravna za vsako obrt, kakor za mlekarstvo n valed zdrave prijavne lege tudi za penzoeoiste. II ša se proda na željo tudi brez ali z n»k»j posest-a. Več pri lastniku g. J. Srne v Štrasu. Obče-vilni jezik slov.—nemški. 1327
olvilja pomočnica išč« službe pri kaki šivilji v me tu, kier bi bil) stalno delo Ponurbe šifro „Šivilja" na uorav. S ov Gospodarji 30
Puses.vo z 10 orali travnikov, njiv in dveh zelenjadcih vrtov, sadnim vrtom, kišo in gospod r sk mi p slopji, vse v dobrem stanu, eno uro od Maribora, spo-iobno za mlekarstvo, se, po ceui proda. Vpraša e pri Žižek in Stumber. M»rib' r, M-ljs a cest- 1. 26
Dekla ¡šce službo, ki opravjja vsa dfla. Maribor, Elizabeto» cesta št. 11 v priti č;u	i'7
Pos-stvo i s procaj. Sadai vrt gozd. vinograd, 82 oralov. (Jena 19.000 K. Več pove Matija Žižek v Kaninici pri Maribora 1?.. 8
Lepa posestvo z gostilno in lepim gospodarskim poslopj»m Naslov upravni!t u SI. Gospodarji. 1350
Lepo kmečko posestvo
se iz urosts roke takoj proda sku paj ali pa tia k< se, kak r kdo želi P- sestyo meri eki pno 32 oralov. Obstoji iz 19 cr»lov gozdi, 5 ora rtlov njiv, pol orala amei ikanskega \inograd-j, drugo sad nosniki. Lep noti vrt na dvorišču. Vode dovolj, več poslopij v dobrem stanu. Posestvo leži v lenem razgled-.em l.raju, pod Sv. Ui banom na Roš pahu pri M»ribora. C"na 19000 kroD, 4000 kron os aue vka-ižeuo' Natančneje so ¡zve pri lastsiku F Ambroš.	14
Fr. nc Majcen, trgo ec ia Dolu pri Hrastniku, ima več mtr. stotov prediva b. 72 v, volce h 1'90 lepega hr,bovškega ovsa k 22 v, K. franko postaja Hrssnik za oddati, ter se priporoča slavnemu ob<:inst- u zs cenji na naročila. 11
Služba organista in ccrkomika pri 8v. Marin v Puščavi se razpihuje. Nastop službe takaj. Zupni urad v Puščavi.	1
L<vo posestvo bluu 12 oralov je na prodaj v župniji Sladka gora, 5 minut od okrajne m državne ceste. Gospodarsko poslopje je sicer pogorelo, a je v domači bosti st»vberega lesa na izobilju. Lep sadonosnik, rodovitne b-ajde, Več se izve pri g. Antonu Šebat, župniku na Zusmu, Vprač&njam se preloži znamka z t odgovor. 2
Resna ženitna ponudba Krojač, 30 let star, trezen mladenič, si išče nevesto, katera bi imela vsaj rn-kaj premožen a, na rahtevo se preselim v v ak; kraj. Lr re?ne ponudb? prosim pod „srečen zakon" na upr&vništvo lista Tajnost strogo zajamčena.	63
Žeuitna ponudba.
Samostojen mladenič, umetnik in posestnik v prijaznem kraju na štajerskem, 30 let star, srednje postave, neomadeževanega življenja, vrednost prem- žen a nad 10 tisoč kron, se želi v svrho ženit-ve seznaniti z gospod čno treznega
značaja do 27 let starosti, ki bi imela okoli 4000 K dote. V gospo darstvu razumna in kmečkega stanu ima predoost tudi z manjšo svoto. Tudi se priženim če bi imela kakšno srednje posestvo, pa brez v likih dolgov. Naslov pri uprav-ništvu. Cenjene po udbe če mogoče s sliko se naj blagovolijo pošiljati na upravništvo lista pod „Istra".	66
Išče se malo posestvo 6 do e 0.
ralov zemlie, kje na Dravskem p0j! ju v mariborskem ali ptujskem 0" kraju bli'u okrajne ceste in žum, cerkve. Posestvo bi naj obwg,i0 toliko travnika, da se zamore 4 glave g>veje živine rediti tudi ne-koliko gozda za domačo rabo. pa najmanj 3 orale. Želijo ee ma la in še dobro obstoječa pojlopj» z dobro pitno vedo zraven. Kdor in1» približno tako posestvo na prodaj naj pošlje ponudbo v zaprtim pismu v katerem pa mora biti n» tanko in lesnično navedeno: kraj, kje posestvo leži, J aki hrami in koliko posamezni deli z>ml)e merfjo, kakor tudi eta» taistega takoj na Martina Kr.-jnc Podlože pošta Ptujska Gora 45'
USenca sprejme takoj Fredrich Nerat čevljarski mojster, Maribor. Koroška cesta 18.
Viničar se sprejme s rremi ljudmi. Naslov pove Up avništ.o 48
Žtnltna ponudba! 25 let star kmeč
ki fant, tgoane zunanjosti, >ešč obeh dezeln.n jez;kov, z g- stilniako in trgovinsko prakso, želi se poročiti sedaj sli po vel.ki Loči s kmečko deklico, s i aro od 18 00 80 [et, katera naj bi imeia svoje potestvo in mtgoče trgo-i no ali gosti .ni-, se veda grem tudi na samo kmečko pusesc-.o, ker imam veselje s kmetijo,mlad* vdova ni izključena. Stanši mi dadj sedaj 2—30t0 K, drugo po iy.h smrti. Oglasijo naj se aamo taiste, katere m.jo resno voljo se omožiti. Na vea pisma se takoj očgo-ors, tajnost jo strogo zajam ena. Potuube »ko mogočo s sliko, naj se pošljejo pod: „Srečna bodočnost" št 2b04 Posterescante R»cje (Kiani. h:.feid,) Š ajersko. 60
Na prodaj lepo pasestvo v Novi v*si št 28. pri Piaju ¡¿5 minut od me .ta s hišo in gospodarskimi poslopji neri nekaj ces 7 oralov njiv, travnikov in ntkaj drevja, zem/ja jako rodovitna, jako pri pravno za mleka estvo. Obrniti se ¿e do post stoika pismeno ali pa nstmeno. Naslov Frane Habjanič, tbčin ki predetojaih v Jnrovbih pri Ptuju.	57
Vabilo k občnemu zbora Strojne zadtuge v Dragonjivasi - Mi-hovcih, (regutrovane zsd^uge z oirejeio za-ezo), kateri ee visi v nedeljo dne 26 j tu. It 13 (b 3. uri v hiši g. M. Goljat v Mihovcih. Dnevni red: 1. Poročilo nacelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zikljuika za leto 1912. 3, Poročilo o izvršeni reviziji. 4 Nadomestna voliiev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti Ano bi občni zbor ne bil ob napovedani uri 8kl--pčen, se viši čez eno uro drug občni zb r, ki sklepa pii vsa keoi številu taviočih članov. 62	Načelstvo.
Viničsrja treznega značaja, cžen-jtnega, ki je prost vo aščice ter ima 2 ali tri z« delo eposobne in odrasle dela ske moči se pprejme v siuibo od norega leta 1913 za vin-, grad, ki meri t oralov. Viničar ima prosto vžhacje cd 5 oralov rjiv, travnika in pašnik?, dobi gotovo plačo in prug- v/itke. Več se izve na graščini Šalovec, pošta Varaždin, Hrvatsko. Ponudniki se naj isebno oglase.	35
Ženitna ponudba
Mlad fant, neomaueže an-g« živ ljenja se Seli poročiti s kafco mladenko, ki bi imela ki k o majhno poseit"o na de.eli. Ponudbe c* uprarništvo teg& lista pod „Srečna pr.hodnost".	64
lice se posestvo za v najem. Kdo ima kako tako posestvo n*j piše „Najemnik" (Ober Vogau it. 16) Ere^hausen.	43
Trgovski prostori,
blizu cerkve na Spodnji PoJska.i se dajo v najem, ali pa prodajo pod zelo ugidnimi pogoji Več ge izve pri g' sp. A eksandpr Strocu na Spodnji Polskavi pri Prsger s tem.	41
D v e h ši na prodaj.
Maribor, Mlinska ulica 13 in 16 z velikim vrtom, pri hiši U tara, dobroiloča gostilna v bližini glav. k lodvora, se takoi proda. 81
Sprejm« se ženska brž ko mogo£e preprostega stanu, katera bi bila pridna, poštena in zanenlj va, na malo posestvo in trgovino, ki bi razumela vse domače posle, če mogoče tudi za štacuno, učena šivilja ki bi za trgovino bila in tudi nemški znala lahko na posestvu ostala, katero je brez d-užine. Vse drugo po dpg voru. Sprejme ae tudi fant, star od 14 let naprej, ubogega stanu, tak, ki je že iz malega v službi za domače delo pri mali živini. Naslov: Jožef Kuast, trgovec, Kaindorf pri Lip-nici.	49
Pridnega učenca sprejme takoj Vaupotič Franc, pekovski mojster Ziče pri Konjicah.	62

Zahvala.
bridki izgubi naše pre-
Vsem, ki so ras ob ljubljene mamice gospe
Ane Arzenšek,
Badnčiteljeve soproge v Stranicah v pismih ali ust-meno tolažili, klifoiso tisočeri „Bog plačaj !"
Posebna dolžnost naša pa je, da se še prav posebno zah alimo milostljivemu gospodo arbidija-konu in dekanu v KoijicaJi, preč. gospoda Francu Hrastelj, ki so blagovolili raz prižnice preganljivo govoriti in spievod od hiše do groba voditi.
Nadalje se zahvalimo vsem visokočastitim gg. duhovnikom, veleč. gg. uradnikom, učiteljem in drugim ud< ležfnoem iz sosednjih župnij, ki so pre-blago pokojnico v tako obilnem številu k zadnjemu počitku spremljali.
Srčna hvala tudi č. g. Ocvirku, ki je oskrbel toll lepo petje pri hiši in grobu.
Preblago pokojnico priporočamo v blažen spomin in goreča molitev!
V Stranicah, 18. decembra 1912.
34
Žalajči otroci.
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno ¡»redstvr za slabotne, malo-krvne in rekonvalseeate. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Iaboreji okna. Nad 7000 zdravniških »pričeval.
i. Serrava!to*c.kr. dvomi dobavitelj
Trieste-Baroela.
Knpi s« t lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2 60 in
446	po 1 Hter i K 4 80.
Na prodaj
je posestvo in trgovina mešanega blaga v Lipnici, kise bo td 1. j»nuaija klicalo za m esto. Veliki hišni bram, ki je še skoraj nov in je še zraven postavljeno poslopje švicarskega sloga, celi hram je 5 sob, velika kuhinja in velika prodajalnica, ter spodnja klet in veliko gospodarsko poslopje. Veliki sadni vrt travniki in polje v Dajlepši legi. Poslopje leži na križišču krajnih cest in na najlepšem prostoru, ki j* izmed vseh drugih blizu železnice, do prve postaje je pet minut in do glavne postaje je 15 minut. Cena SI.000 K. 4000 K ostane. Naslov „J. K. 48, poste restante" Lipnica (Leibnitz-.	50
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
Maribor, Koroška cesta št. 10
nasproti Ciriiove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo poliranega, motno iz trdega les* nnreto pohištvo, za spakice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vložke, matra^e, stol» in ogledala. Otroške želesne pos elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61	kupuj pri Slovencu.
mmmmm$m®m
Zahvala.
Posojilnica v Fra
(Občinska pisarna)
zviša s 1. prosincem 1913 obrestno mero pri hranilnih vlogah proti odpovedi na
5
pri navadnih hranilnih vlogah pa na 4V«% brez vsakega odbitka.
Obrestna mera pri posojilih na osebni kredit in na vknjižbo se zviša na 6%, pri posojilih na menice pa na 672%.
io	Ravnateljstvo.
Serr a,va,U o vo
železnato kina-vino
Povodom izgube nepozabljivih starišev
Franca in Ane Mihelin,
ki sta previdena s sv. zakramenti izdihnila svoji blagi duši in sicer Ana Mihelin, roj. Osojni k umrla 3. marca 1912 v starosti 75 let in Franc Mihelin, umrl 20 decembra 1912 v starosti 78 let. Pred vsem izrekamo globoko zahvalo čč. duhovščini, sorod likom in znancem, ki ste mnogoštevilno spremili rajna k zadnjemu počitku. Franc M helin je bil več let cerkveni ključar ter močno priljubljen občan, bodi jima zemijiea lahka.
Bizeljsko, 20. decembra 1912. 47	Žalujoče sestre.
Vinogradniki!
Ber/an cifer/ x Rjparia Te/ekf
je najboljša trsna podlaga sedanjosti Pfednokrijete svojo potrebo C&H3&. naamerikanskih trtafi in cepljenk,
x	Zahtjevajtenaš veliki
C^TOPTŽKb^. iluitrovani cenik, , katerega pošljemo vsakomur MStonj in franko,
Uskrbmštvo vinogradov intrsnikšol
išmm umuiiim.^
¡Filialna i»s»opjtvo SOLLENAU, Nižjž-AvstiJisKgr
Hi TRIJE SMO EDINI VTEM.
DO P0V50DIN BREZPOGOJNO
ZMAGA
„Slov. Straža" vam pravi:
Ne pahnite od sebe sreče, ki se vam ponuja!
Knpite srbsko državno srečko iz teta 1888 v izborni skupini 8 srečk na 46 mesečiiih obrokov po K 3'J5, Se boljše pa v skupini 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5"50 z 11 žrebanji »sako leto! Srbska srečka sama zamore Be dobiti na mesečne obroke po samo eno krono 1
Glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turSc.ih srečk a glavnimi dobitki po 3 krat 40<U>00 in 3 krat 200 000 frankov vsako letol Turške srečke so prej ko slej najboljše in po vsem varne sre ke. Mesečni obrok K 4 7f>. Velita skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6 25
Vse ponudene srečke morajo biti izžrebane!
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanju vseh važnejših srečk stane lttno 2 K. — Pojasnila daje in i aročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljnbljana. 88
Naznanilo.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Lovrenca nad Mariborom daje od 1. januarja 1913 za hranilne vloge
472%
za posojila pa zahteva 5%. Je torej v izdatno pomoč vsem stanovom.
Sentlovrenčani! Vlagajte svoje prihraake v svojo domačo, močno hranilnico. Naj se kmalo dopolni drugi milijon prometa! Uraduje vsako nedeljo od 7,9 do 7,12 ure predpoldne pri Peroatu.	53
Prevara
ali
Sugestija ?
Občin«tvu se že leta sem ponuja nstna voda, ki je prav lepo parfumirana.
Seveda občinstvo rabi vodo in jo smatra za zelo dobro, ker lepo diši, brez da bi se nato pomislilo, ali ima voda tudi kakšno zdravilno vrednost. Če bi se nato mislilo, se ne bi gledalo le na duh ali okus vode, temveč bi se vprašalo tudi po razkuževalnih sestavinah. Tudi ni vse eno, če ustna zakrije neprijeteo duh, ali istega cdpravl. Dobra
ustna voda ne sme biti samo parfumirana, temveč mora tudi.....
in nalezljive tvarine uničiti, neprijeten okus odpraviti in kljub temu okrepčujoče uplivati.
Po t?h podlagah je sestavljen Pfeffermlnz-Lystform.
Pfeffermmz-Ljfsofarm pj znanstvenih preizkavah tudi dosedanja najbolj znane ustne vode glede uspeha šestkratno prekosi. Beli tndi zobovje! Ker je treba za en kozarc ustne vode vzeti le 10 kaplji« Pfrffcrminz-l ysoform-a, žadostuje ena stekleni:a cele tri mesece 1 Izredno ceno in izdatno sredstvo.
Ena originalna bmgalna steklenica rfefferminzLysoforma stane K 1'60 v vseh lek»rnah in drožerijab.
Zanimivo knjigo o „zdravju in razkuževanju", Vam pošiljam zastonj in poštnine presto. A C. Hubmann, referent BLyscform-delavnic", Dunaj XX. PetraschgaBse 4.	(—Mosse) 44
3 zlati nauki za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIA-nom" se krepfta, Zmiraj dober tekoma
694—2
Če želodec qodrnja,
„FLORIAN-a", pa neba I
Sr otožen, ni bolín,
Ta, ki Tiiva

SÜKNÁ
in mode« tfcmin» za gospod« in gospe priporoča «roana hka.
PBOKOP SIMM
v Hu» polen na Vzeroi m prg&t}«
m m
frank«.
Zel« anm mm. Na željs bfléen dati Mt»| .tegstevm t«Sfw4afce »hleke. 185
CEFIRE
Haznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovca» i. dr. naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne mesne izdelke, na razstavi v Parizu 1. 1904 naj tišje odlikovane. Slav. občinstvu posebno priporačam:
pristne kranjske klobase, vel. kom. 40 vin. ter fino prekajeno meso kg K 2 20 vse od pristnih domačih, kranjskih prašičev. Pošiljam proti povzetju
Za solidno in Bveže blago, kakor tudi točno postrežbo jamčim.	Spoštovanjem	1314
T^r. Golob,
mesar in prekajevalec v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslatek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti,
pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
Josip Bati?, Ilirska
U66	Kranjsko.
L
I*.
Priznaluo pismo, ki nam je doslo n ed mncgimi drigimi:
»
Titania - delavnice
WELS,
Prijetna dolžnost nas veže, da Vam za Vaše aparate za dobavo vlažnosti, Katere rebimo za vse naše orade, izr:kamo največje priznanje. Največja korist Vaših aparatov obstoji gotovo v tem, da zrak v sobah, kateri se vsled vedne kurjave osuši, po uporabi Vaših aparatov zopet dobi dovtlj vlažnosti, ker je za po nezdravem zraka oškodovane dihalne organe samo obsebi nme?no velike vlažnosti.
Predobro je znano, da velika množina manjših bolezni dihalnih organov po zimi isvira od tega, krr so pri spremembi temperature organi podvrženi raznim boleznim ravno vs ed preslabega zraka. Vaše aparate torej vsakemu naj-topleje priporočamo to tembolj, ker je njih uporaba celo priprosta, rabijo le malo prostora in ker se radi njih priproste, okusne izpeljave vsakemu dopadejo1 Sprejmite torej izraz naše hvaležnosti ter beležimo
z velespcštovanjem
Glavna pisarna industrielnih delodajalnih
organizacij.
Predsednik:	Za upravništvo tajnik :
Dr. Lashner.	Dr. Margaretas.
sviče
priporočam velečastiti duhovščini svojo
tog&f^ zaiagc* ysek vrst
voščenih s^ec in vošfenk,
kilogram po 4 krone. Vzamem v plačilo tudi vosek, ki se je odcedil in odpadel od sveč in sicer kilogram po 2 Scr@nL Razpošiljam zabojčke s
tukaj plačano poštnino za vsako poštno in železniško postajo. Da točno postrežem velečastiti duhovščini, imam v zalogi vse vrste mŠSIa sveč >n namiznih SV@Š.	Se priporoča
Franjo Duchek 9 poprej Jožef Dufek
suecar ¥
500 kron!
Vam plaam. 6e Vam moje sred-st»o „Rias mazilo" v treh dneh ne odp'8'íi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde k. že Ona 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kasohau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko. 1131
Lepa hiša na najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim \rtoui pred hišo ter lepo tjivo, zelo priprasns za sta-bišče in dva slog» p« po ceni proda. Več pove Ivana Puec v Sf. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Luther-gasse štev. 10.	1219
Vinorejci pozor!
Trsje na prodaj: šipon, burgundec beli, laški rizling, sil vanee, gut-edel, laniVi, kraljevina, vrbovec in druge domače vrste. Cepljeno na Kip. Port*lis. Tudi se dobijo korenjaki ed Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studenice pri Poljčan&h. 1248
Cepljeno trsje in klimi.
Vinogradnikom naznaojam, da iirsui iel;ko množino kmerikauskih trt ua prodaj. Seznam trt: posip, rolandec, iurgundec, beli muškat, »•l^nec žlahtniua bela in rudeč», ranfol portugizec, vrltlinec, laški rizling, i'»bala, kapčina, muškat. Na razpe' . več tisoč korenjakov Riparija P rt» lis in Montícola ter ključev Ripa ¡a Poitalii. Cena po dogovoru. Jan z Vrbajak, trsničar ireg pri Ptuja.	1201
eosšoooos®
Razpošiljam orožje vseh vrst
na lOdnevno poskušajo in pregled. Puške lan-', caster enocevke cd 20 kron, dvocevke lancas ter puške p-i SO kron, Hammerles. puške od 70 kron, Flobert puške od 8 kron, revolverji od 5 kron, pištole od 2 kroni naprej. Popravili hitro in po čeri. Ilufitrovani cenik zastonj.
F, Dušek, ^r":
Opečno št. 2047, na državni žel., Češko.	1294
•000008000
Na d^obnol
Oeije
Omika ^esfa
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ia priv. stavbah. Najsohdnejsa ia točna postrežba.
Kdor
si hoče prihraniti denar
Priporočam velečastiti duhOVŠCtni
voščene sveče
najboljše kakovosti,
katere lepo gorijo in ne kapljajo; istotako priporočam mili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah.
Pošiljatve franko. S prošnjo do velečastite duhOVSŠtn@ za cenj. naročila, katere izvršim točno in v splošno zado-voljnost bileži in se priporoča
Franjo Gert, medičar in svečar, Maribor,
Gosposka ulica.	1280
Dobro blago točna postrežba
1169
knpnje vse v slov. trgovini
Oklicni list št. 975.
Splošno se naznanja, d t se žel i ta poročiti:
i «rudar Jožef Župevc, stanujoč
v Osterieldu, poprej v Pleterju na Štajerske.u ia Gladbeku na Nemškem, sin že um lih zakoncev posestnikov Marka Župevc in Marije, lojene Spenoe, ki sta končno stanovala v Ranneh,
2. breiposelna Lucija Hu-
dllia, stanujoča v Hambornu na Nemškem, poprej v Pleterju na Štajerskem, hči vdovele posestni-ce Robek Lucije rojene Hudina, stanujoče v Kosta-niku. Ta oklic se razglasi v Osterieldu, Gladbeku in Hambornu na Nemškem t r na Štajerskem (Pleterje). Sluiajni ugovori, ki bi se lahko smatrali kot zakonski zadržki, se naj vložijo pri podpisanem uradu Osteiield (Nemčija), dne 19. dec. 1912. Kraljev praski stanovski urad v Osterieldu, okrožje Rockhnghausen. (K. pr. Standesamt Osterfeld Kreis Rocklinghausen, Deutsches Reich).	40
Pri hudem kašlju9 pri bronhšfidi in efizemu
in drugih boleznih dihal ž» leta sem zdravniki vedno bolj rabijo prijetno tečni
Thymomei Seiilae»
dragocen in t čno učinkujoč izdelek.
Besedna znamka varovana.
Lajša napade krčevitega kašlja, mauj;a število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kapelj in odpravi 89—S,	težkofe pri dihanju.
Ena steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v ena steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 stekL franko. Ne "ustite si «siliti nadomestil. Vprašajte zdravnika. Izdelevateij in D r^onr-fii' lekarnar in dvrr. zal. glavni založnik rid^hor, praga III, t. '/03
Zalega v Mariboru: lekarna W. A Koaig, Friadrih Prull, Viktor Savost. Pozor ca ime izdelka.
Naznanjam, da sem otvoril medilarSkO in svecarsko Obrt v Ljutomeru št. 13 v hiši gospoda Severja, kjer je bila že več let stara svečama. Se priporočam g. duhovnikom za ofcilna naročila.
Sšudolf Grosraian,
1348	svečar v Ljutomeru.
Edina slov. trgoviaa s železarne.
Ivan Veselic & drug
v Ormoža, pcdrnžsica Velika nedelja.
Največja zaloga manufakturnega blaga, kakor sukna, dinka, hlačsvine, platna itd. Vse vrste šp6cerije, najfinejše moke, kave itd Največja zaloga vse vrste železnine, kakor tudi vsi okovi za mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških oenah. — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajoa, suhe gobe, perutnino vedno po najboljših dnevnih cenah.
Pridobivajte nove naročnike!
Pri revmafezmu in nsuralgiji
lajša bolečine pri protinu, vsesata otekline členov in jih dala zopet gibljive; pri mraza od strani neprijetni mravljinčji občutek v kratkem času; za vribanje, masažo, ebkladke in kopeli pripravni
Kontrevman
Besedna znamka varovana. Pozor na ime preparata In izdelovslca.
Tudi pri daljši rabi brez vsakih neprijetnih ali škodljivih posledic, zato bolje nego vsi dozdaj rabljeni naravtični predmeti.
Ena tuba 1 krono.
Po pošti če se pošlje naprej 1 K 60 vin., se pošlje ena tuba franko, 5 K, se pošlje 5 tub franko, 9 K se pošlje 10 tub franko-	39-1
Izdelovalec in D C .onrfir lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga D- Ii atjllör, zal Praga III št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W. A. König, Frid. Prull, Viktor Savost.
IN
CA V CELJU
regisfrovsna zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
obrestuje hranilne vloge po
O
©
od dne vloge do dne vzdi&a
počenši s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
IwUjattj in «alotnlk: KatolUko tiskovno druttvo.
Odgovorni arotolk: U, KKMPfflUJS,
flUak tlakami «Ti Dlrll» * Maribor»,