PLANINSKIVeStnik 5 / 2002
LITERATURA
S
tudi od slabih vonjav delovnega stroja, je svežega planinskega znaka še kako potreben.
Naš primorski planinski svet je nekaj posebnega: duhti po mediteranskem okusu, vinski trti rePoška in terana in po gorskem masivu trentarskega kozorogovega kraljestva. Tu se je dogajal Kekec. So zdrave vode, bistri studenci. Svojo lepoto nudijo številni slapovi in spodaj se lesketa bistra reka Soča. Drugod enake ni in žal, da je nekoč krvava tekla. Krvava zaradi bitk prve svetovne vojne in posledice so vidne na slehernem koraku.
Legenda vsega tega obsega od morja v Soško dolino, v beneško strmino do Furlanske nižine ter tja gor na sever avstrijske dežele.
Za človeško oko se najdejo zanimivosti vojaških graditeljev, predmeti in kosi orožja pa so razstavljeni v Kobariškem muzeju. Zanimivi so kostnica pri sv. Antonu, cerkvica sv. Duha v Javorci pri Tolminu, kapelice, pokopališča ter druga vojaška strateška gradnja in znamenja. V ta gorski, nekoč vojaški svet iz dolin vodijo številne poti, steze in mulatjere, po katerih je hoja skoraj udobna, in danes po njih hodimo mi. (Janko Mlakar)
Alpske rastline, Jean Denis Godet, Didakta, 2002
»Povsod je lepo, v gorah je najlepše,« rečemo planinci in ljubitelji gora. Do katere mere imamo prav, bo presojal vsak po svoje. Ko pa se zagledamo v alpske rože, trditev gotovo drži. Tudi v Sloveniji imamo nekaj knjig in priročnikov, ki nam predstavljajo rastline na Slovenskem ter naše alpske, zaščitene in redke rože. Nova izdaja založbe Didakta iz Radovljice pa nam prinaša nov način pregleda alpskih rastlin.
Besedilo knjige, ki nosi naslov Alpske rastline, sta iz nemščine prevedla Milan Lovka in Boris Turk. V uvodnem delu avtor Jean Denis Godet najprej piše o nastajanju go-
rovij in o rastlinskem svetu. Sledijo podrobni zapisi o zgradbi zelišč in steblik ter opis višinskih vegetacijskih pasov. Za tem je kratek priročni ključ za določanje alpskih rastlin po barvni skali cvetov.
V slikovnem, najobsežnejšem delu so 304 alpske rastline predstavljene sprva na PotograPiji v svojem značilnem naravnem okolju; sledi nekaj posnetkov njihovih značilnosti. Podrobni opisi rastlin so objavljeni na koncu knjige z ustreznimi zaporednimi številkami. Da knjiga izpolnjuje vse pogoje dobrega vodnika in resnega pristopa, zagotavljajo imenska kazala vseh rastlin v treh jezikih, slovenskem, nemškem in italijanskem, ter z njihovimi znanstvenimi imeni.
Ob veliki množici opisanih alpskih rastlin so lahko posebej obdelane tudi sorodne rastline, kot npr. oklepi, zlatice, ivanjščice, rma-ni, prstniki, grinti, škržolice, jegliči, jetičniki, kamnokreči, svišči, zvončnice, kislice. Ker pa delo zaradi slikovnega materiala ni prirejeno, manjkajo nekatere nam dobro znane in priljubljene gorske rože, kot so triglavska roža ali bleščeči prstnik (Potentilia nitida), zoisova zvončica (Campanula zoysii), bodeči osat (Cirsium) idr.
Ciril Velkovrh
Alpi Giulie, Furio Scrimali, Lint, Trst 2001
Da so Julijci Potogenično gorstvo, je dokazal že Kugy v svojem monumentalnem delu »Julijske Alpe v podobah«. Sodoben PotograPski prikaz teh prelepih gora je ustvaril Furio Scrimali, alpinist in Poto-graP iz Trsta, v zajetni Potomono-graPiji, ki je lani izšla pri znani tržaški založbi Lint. V delu je 40 širokih panoramskih PotograPij iz Zahodnih in Vzhodnih Julijcev, ki jih je avtor zbiral dobrih pet let. Posamezno področje je fotografiral v serijskem zaporedju več pokonci postavljenih diapozitivov, ki jih je potem pretvoril v digitalno obliko. Nato jih je računalniško »zlil« v enotno sliko, ki obsega vidno področje z zelo širokim opazovalnim kotom. Fotografije prikazujejo gorsko pokrajino dejansko tako, kot jo vidimo s prostim očesom.
Imenitne fotografije so predvsem informativne in so zato posnete ob idealnih vremenskih razmerah, v bleščeči sončni svetlobi. Vsaka predstavlja lastno poglavje, ki vsebuje krajše uvodno besedilo, v katerem avtor z živo, vzneseno besedo opiše območje, zajeto na veliki fotografiji. V vsakem poglavju je še nekaj manjših barvnih fotografij ter manjši shematski zemljevid obravnavanega področja, z označeno točko, s katere je bila posneta velika, panoramska fotografija. Pod zemljevidom se nahaja tudi navedba širine opazovalnega kota in
ALT J Í; 1 ULJ fi
55