GOSPODARSTVO LETO XIX. ŠTEV. 559 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 29. OKTOBRA 1965 SPEL). IN ABB. POSTALE GR. II TRST. UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 Razlaščanje brez pravne podlage Razplet vse zadeve okoli speli j ave naftovoda iz Trsta na Bavarsko in pritiska na zemljiške posestnike v Dolini in drugod zaradi razlastitve oziroma pridobitve pravice do služnosti daje prav nam, ki smo pogosto pozivali naše ljudi, naj se v tej zadevi nikar ne prenaglijo. Petrolejski magnati, lastniki največjih petrolejskih družb na svetu — italijanski kapital je zastopan samo z 10 odsto — imajo dovolj denarja, da bodo lahko počakali, dokler se vsa zadeva pravno ne razčisti in pridejo naši ljudje do pravične odškodnine. Za velike petrolejske družbe predstavlja naftovod veliko in dobro kupčijo, za našega človeka pa dokončno zgubo zemlje proti razmeroma nizki odškodnini, ki potem v kratkem času spuhti. česa pa naj se lotijo po razlastitvi dolinski kmetje, ko bodo prišli ob zemljo? Mi smo že meseca maja v članku «Razlaščevanje brez pravne podlage«, v katerem smo obžalovali, da se je dolinska občina prenaglila z izdajanjem dovoljenja družbi SIOT za postavitev rezervoarjev v Dolini, zapisali : «Toda ne gre samo za, recimo, trgovinsko - poslovni škandal. Tudi pravno postavljajo petrolejske družbe, uprava Industrijske pristaniške ustanove in celo oblasti zadevo na povsem nemogočo podlago. Na kakšni pravni osnovi hoče uprava Industrijskega pristanišča razlastiti zemljo italijanskim državljanom, da bi jo potem odstopila dejansko svetovnim petrolejskim trustom, ki jih SIOT samo predstavlja. Kdo jo je pooblastil, da razlašča zemljo sklicujoč se na 100 let stari zakon, ko govori o razlastitvah v jav-no-koristne namene, ko pa v resnici ne gre za nič drugega kakor za velikanski posel svetovnih petrolejskih trustov«. Zdaj je prišla v liste vest, da se je tržaška prefektura pri proučevanju prizivov dolinskih posestnikov postavila na stališče, da Industrijska pristaniška u-stanova nima pravice razlašče-vati za izhodišče naftovoda. V pismu dolinskemu svetovalcu Bandiju je deželni svetovalec Arnaldo Pittoni, pokrajinski tajnik socialistične stranke, to vest sicer zanikal — in to na podlagi svojega razgovora na vladnem komisariatu in prefekturi — dodal pa je, da se je o tej zadevi sestal s predsednikom Industrijske pristaniške u-stanove inž. R. Visintinom. Po Pittonijevem sporočilu, prefektura prizive dolinskih kmetov Šele proučuje in se v tem pogledu še ni izrekla. Vsekakor ni vsa zadeva niti hačelno s pravnega vidika razjasnjena. Upravičeno je odbor za pomoč razlaščencem dal pobudo za rekurz na državni svet, naj zavzame jasno stališče glede raznih nezakonitosti v zvezi z razlaščevanjem v Dolini. Priziv oporeka, da bi naftovod imel značaj javno-koristne graditve oziroma tovarne, za katere ima edino prefekt oblast razlaščati. Ker doslej niso bile naitovodne naprave proglašene za javno-koristno delo, je razlaščevanje očitno nezakonito. Med ukazom bivše zavezniške vojaške uprave iz leta 1953, s katerim je bila Industrijska pristaniška ustanova pooblaščena, da razlašča za industrijsko pristanišče, oziroma nove tovarne, in zakonom iz leta 1933, ki ureja razlešče-vanje v primeru graditve petrolejskih naprav, ni nikakšne zve-z®: Po vsem tem je razlaščeva-*VJe, ki ga izvaja Industrijska Pristaniška ustanova za petrovsko družbo SIOT, nezakonito, iz vsega, kar smo navedli sle-da je zadeva razlaščevanja s Pravnega vidika še vedno spor-?a; Vsaka prenagljenost zemlji-®kih posestnikov bi torej bila samo njim v škodo. Seveda ne smejo prizadeti samo opazovati njen razplet s prekrižanimi rokami; potrebno je namreč, da proti ^ razlastitvenim odlokom Pravočasno vložijo priziv. Povsem pravilno jim njihove organizacije — konzorciji za zaščito razlaščencev — svetujejo, naj se nikar sami ne spuščajo v pogajanja s predstavniki družbe SIOT oziroma z njimi za ključujejo dogovorov glede viši-he odškodnine. Pred mednarodnim sejmom pohištva Tudi letos bo na Gospodarjem razstavišču v Ljubljani Mednarodni sejem pohištva in ?Preme za industrijo pohištva, in sic°r v času od 13 do 21. novembra. To bo že šest' sejem te vrste v Ljubljani Ni slučajno, da je ta sejem prav v tem času. Ta čas 'e bil izbran zato, ker je navada, da zunanji kunci nrav v tem času in že prej Pričnejo sklepati kupčije za nabavo pohištva v Jugoslaviji v naslednjem letu. Sejem pohištva jim daje tako možnost, da si ogledajo zadnje proizvode ju Sosniovanskih tovarn pohištva. Okolnost, da se na tem sejmu razstavlja tudi oprema za industrijsko izdelavo pohištva, daie tei prireditvi še bolj plastično obeležje specialiranega sejma. Francija hoče razširiti izmenjavo z Vzhodom V ozadju tudi spor z EGS - Glas proti uvozu po nizkih cenah V prisotnosti francoskega finančnega ministra Giscarda d’Estainga so v Varšavi podpisali novo dolgoročno trgovinsko pogodbo med Francijo in Poljsko. Pogodba je bila parafirana že meseca junija in sodi v vrsto novih francoskih dolgoročnih trgovinskih pogodb, ki jih je Francija sklenila z vzhodnimi državami v letih 1984 in 1965 Njena veljavnost bo trajala pet let. Pogodba obeta postopno pospešitev trgovinske izmenjave med obema državama. V primeri z dosedanjo trgovino se bo izmenjava med Francijo in Poljsko povečala za 30 odsto. KAJ PREDLAGAJO FRANCOSKA-PODJETJA Pariški «Le Figaro» pripominja, da vodi francoska vlada novo politiko industrijskega sodelovanja z državami na Vzhodu. Ta preokret v francoski zunanjetrgovinski politiki je gotovo v zvezi s krizo v odnosih med Francijo in z državami Evropske gospodarske skupnosti. V članku v isti številki prinaša konservativni «Le Figaro« zanimive informacije o stališču nekaterih francoskih gospodarskih organizacij nasproti prizadevanju francoske vlade, da bi pospešila izmenjavo med vzhodnimi državami. V tej zvezi so francoski gospodarski rrogi že prišli v stik z vlado. Mnogo francoskih podjetij želi namreč I monopolni položaj. omehčanje francoske trgovinske politike nasproti vzhodnim državam, mora to ustrezati nekaterim pogojem, ki so po mnenju francoskih gospodarskih krogov neogibni, ker izvirajo iz narave gospodarstva vzhodnih držav, oziroma od pojma, kakor ga imajo v teh državah o zunanji trgovini; iz tega pojmovanja izvira posebno gledanje osrednjih organizacij, ki poslujejo skladno z načrtovanjem. Predvsem je treba ohraniti pravo recipročnost pri pogajanjih in izvrševanju pogodb. To pomeni, da ie treba francosko uvozno politiko tako zamisliti, da bodo vzhodnoevropski partnerji razumeli, da morajo do skrajnosti odpreti svoje trge francoskemu izdelkom in to industrijski opremi, kakor potresnemu blagu. Nadalje je treba zagotoviti zaščito francoskega trga pred rizikom dezorganizacije Res je sicer, da je bilo možno doslej omejiti ta rizik, vendar ga ni mogoče izločiti v francoskih odnosih s socialističnimi gospodarstvi, ki se zlasti prizadevajo, da bi razvila proizvodnjo izvoznega blaga. Pri urejevanju uvoza v Francijo se je treba zavarovati čim bolj proti možnosti nenormalnih cen — ni nujno potrebno, da gre za namerni dumping — s strani prodajnih central, ki zavzemajo razširiti izmenjavo z vzhodnimi državami. Svesti so si. da je to odvisno v veliki meri od možnosti vzhodnih držav, da povečajo prodajo svojega blaga na francoskem trgu. Francoska podjetja so prepričana, da je treba prilagoditi francoske metode in postopke v smislu omenjene potrebe vzhodnih držav. Čeprav je zaželeno potrebno Vodstva francoskih podjetij so glede na vse to mnenja, da ne sme biti francoska trgovinska politika usmerjena nasproti sprostitvi uvoza, pač pa nasproti večji prožnosti kontingen-tiranja. Ko bi se hoteli odločiti za sprostitev uvoza in tako posplošiti načela Splošnega sporazuma za carino in izmenjavo — GATT bi hitro te ugodnosti izkoristile vse vzhodne drža ve. Tako bi ušlo francoski trgovinski politiki iz rok najbolj učinkovito sredstvo pri pogajanjih z vzhodnimi državami, sredstvo namreč, s katerim lahko olajšajo Francozi prodajo svojega blaga na trgu vzhodnih držav. Da bi lahko zaščitili francoski trg — v primem sprostitve uvoza — je treba najti posebno obliko za zaščitno klavzulo ali kakšen drug podoben mehanizem. Vsekako bi uporaba takšne klavzule zahtevala izjemne postopke, ki bi jih v vzhodnih državah smatrali za sovražne, kakor da so bili narekovani iz političnih razlogov. Zunanje trgovinsko izmenjavo z vzhodnimi državami bo treba razširiti, vendar ni s tem rečeno, da je treba odpraviti kontingente, pač pa jih je treba dvigniti ter trgovino poenostaviti. Ako bo treba sprostiti uvoz kakšne, vrste blaga, potem naj se to zgodi samo izjemno in to za blago, katere uvoz je nujen. Uvoz takšnega blaga naj se izvrši na podlagi Kavtomatičnih licenc« ali kakorkoli, da bo možna njegova evidenca. V vsakem primeru si mora francoska vlada ohraniti možnost, da ustavi izdajanje takšnih uvoznih dovoljenj. V kratkem plinovod Koper-Gradec Utekočinjeni plin iz Afrike - Pozneje podaljšek na CSSR Gradnja plinovoda iz Kopra do Gradca in dalje proti Dunaju ter Cehoslovaški se bo po vsej verjetnosti začela že prihodnje leto. Načrt je toliko dozorel, da bodo iz dogovarjanj prešli kmalu na sklepanje pogodb. Ob zadnjem obisku štajerskega deželnega glavarja v Kopru so bila razna vprašanja razčiščena v toliki meri, da se vključujejo v pogovore ne samo uradni predstavniki, temveč tudi že podjetja. Prva etapa gradnje plinovoda bi obsegala odsek od Kopra do Gradca v dolžini 230 km. Ta odsek bi moral biti zgrajen v šestih letih. Plin bodo odvajali po cevovodu pod pritiskom 60 atmosfer. Cevi bi verjetno dobavili Japonci, ker se zdi, da so njihove ponudbe naj cenej še. Gradnjo omenjenega dela plinovoda nameravajo financirati v celoti Avstrijci, tako da bi Jugoslavija prispevala samo zemljišče za spel j a vo naftovoda. Jugoslavija bi jemala v začetku samo okoli 12 odstotkov plina, vso ostalo količino bi porabila Avstrija. Iz Gradca se bo gradnja plinovoda nadaljevala proti Dunaju in Češkoslovaški. Kot dobavitelja plina prihajata v poštev Alžir in Libija. Plin bi prevezali v tekočem stanju, zato bi bilo treba zgraditi v Al-žiru ali Libiji naprave za zamrzovanje plina na —161 stopinj. Utekočinjeni plin bi s tankerji prevažali do Kopra, kjer bi zgradili naprave za razplinjevanje. V zvezi s tem je predvidena gradnja velikih podzemeljskih kavern. PLIN ZA TERMOELEKTRARNO Kot smo že omenili, bi Slovenija porabila v prvem razdobju samo manjšo količino plina, to pa predvsem za proizvodnjo e-lektrične energije v termoelektrarni, ki bi jo zgradili v Ljubljani ali Kopru. Imela bi moč 200 kW ter bi proizvajala 1,2 do 1,5 milijona kWh električne e-nergije. R R Sodelovanje Jugoslavija-ZSSR-Romunija pri dobavi opreme za predelavo nafte in plina V začetku tega meseca se je mudila v Sovjetski zvezi skupina jugoslovanskih energetskih strokovnjakov in s tem vrnila obisk sovjetskih strokovnjakov, ki so bili letos poleti na obisku v Jugoslaviji. Skupino jugoslovanskih strokovnjakov je vodil vršilec dolžnosti predsednika zvezne gospodarske zbornice Tone Bole. Skupina si je ogledala energetske nanrave v Sovjetski zvezi tja do Bajkalskega jezera Za časa obiska je bilo predvsem govora o možnostih obojestranske krepitve zvez pri dola rvi opreme za predelavo nafte in plina ter pri proučevanju raznih problemov, ki se pojavljajo pri proizvodnji in predelavi naf- Investicijsko-komercialna banka v Kopru Po novem jugoslovanskem bačnem zakonu, ki pomeni znatno reorganizacijo bančništva, se ustanove lahko investicijske, komercialne ali mešane investicijsko - komercialne banke ter hranilnice. Mimo teh so še zvezne specializirane banke s podružnicami po republikah. Tako se namesto dosedanjih komunalnih bank v Kopru in Novi Gorici ustanovita na Primorskem dve investicijsko - komercialni banki. Ustanovni zbor koprske bo 2. novembra. Ustanoviteljev bo 82, občine Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna ter večje gospodarske organizacije, poleg njih pa bo še okoli 300 komitentov iz vrst manjših gospodarskih organizacij, zavodov in družbenih organizacij. Banka bo opravljala vse posle, tudi valutne, kar je bilo doslej pridržano Jugobanki in po njej komisijsko polašče-nim drugim denarnim zavodom. Mogla bo torej podeljevati investicijske, obratne in potrošniške kredite, voditi tekoče račune itd. Razpolagala bo ob ustanovitvi s 40 milijardami dinarjev. Glasovalno pravico na zborih bodo imeli vsi. ki vlo-že vsaj milijon dinarjev v kreditni sklad, z določenim rokom vezani depozit, ali sredstva a vista. Pri vlogah bo veljal en glas na vloženih 5 milijonov dinarjev z odpovednim rokom več kot 3 ,eta 10 milijonov dinarjev z odpovednim rokom več kot 1 leto ah 15 milijonov dinarjev poslovnih sredstev na odpoved. Zneski so nizki zato, da bo čimveč poslovnih prijateljev odločalo o po slovni politiki zavoda. R. G. EGS popušča nasproti de Gaullu Na sestanku ministrov petih držav Evropske gospodarske skupnosti (v odsotnosti Francije) v Bruslju so sprejeli posredovalni predlog belgijskega ministra za zunanje zadeve Spaa-ka za navezavo stikov s Francijo. De Gaulle je odločen nasprotnik delovanja komisije (izvršnega sveta) Evropske gospodarske skupnosti pod vodstvom Nemca prof. Hallsteina ter proti nadaljnji okrepitvi te ustanove na škodo avtoritete vlad, oziroma ministrov posameznih držav članic EGS. Vlade teh mora'o ohraniti v Evropski gospodarski skupnosti svojo avtoriteto in možnost odločanja, ki ne sme preiti na komisijo. Sklep petih ministrov pomeni vsaj formalno popuščanje nasproti Franciji. Ministri so namreč povabili Francijo na poseben sestanek v Bruslju, kjer bi se sestali sami ministri brez sodelovanja komisije EGS. Na tem sestanku naj bi razčistili načela, na katerih naj bi slonelo bodoče delovanje EGS. Tako naj bi se vzpostavili stiki s Francijo, ki so bili prekinjeni že konec junija letošnjega leta. Na sestanku ministrov, kateremu je predsedoval italijanski minister Emilio Colombo so tu- Pogumni reformatorji idnonemški (protestant-.ist «Christ und Welt», ki i_. a v Stuttgartu, objavlja poa naslovom «Pogumni refor-matc j« članek o načelih jugoslovanske gospodarske preosno-ve. Pisec ugotavlja, da se je v zadnjem času tudi Sovjetska zveza odločila za uporabo novih načel v gospodarstvu, oziroma v industrijskih podjetjih. Zmagala je struja, ki dopušča podjetjem večjo prožnost v odnosih do planiranja upravnih oblastev. Jugoslovanski komunisti, ki so zdaj sredi reformnega postopka, so v tem pogledu napravili korak naprej pred vsemi vzhodnimi evropskimi državami; res je sicer, da se tudi v Beogradu pojavljajo konservativne struje, ki delujejo v nasprotni smeri, toda ((reformatorji« so jasno zavzeli svoje stališče. List navaja nato v daljšem izvlečku članek Makedonca Mita Hadžija Vasileva v mesečniku «S o c i a 1 i z a m« pod naslovom «Praksa proti dogmatičnim predsodkom«. Vasilev pobija razne predsodke konservativcev ter «trdo» planiranje in sistem birokratiziranja. Predolgo sta prevladovala dogmatizem m subjektivizem nad gospodarsko teorijo socializma. Vasilev pobija izvajanja sovjetskega strokovnjaka Gatovskega ter pripominja, da bo treba ločiti vprašanje, kaj ljudstvo potrebuje od vprašanja, na kakšni podlagi doseže to, kar potrebuje. Pisec Vasilev odklanja «upravni socializem«. Sestavljale! gospodarskih načrtov prepogosto ne računajo z realnostjo in z resničnim gospodarskim položajem. Pisec zagovarja sistem samoupravljanja, ki ga je treba izvesti dosledno. Hkrati ugotavlja, da ni bilo jugoslovansko gospodarstvo doslej dovolj racionalno ter se ni zadosti vključilo v svetovno gospodarstvo, predvsem, kolikor gre za proizvodnost dela in zahteve mednarodne delitve dela. Ako hočejo jue:os'oyanska podjetja konkurirati tujim, morajo znižati proizvodne stroške. Vasilev zagovarja socialistično tržno gospodarstvo. V tem mora odpasti vse. kar je nedonosno ter umetno ustvarjeno in vzdrževano. Kako se razvijajo države EGE Prizadevanje, da se ohrani ravnotežje plačilnih bilanc ITALIJANSKI ZA PEKING TOVORNJAKI (Nadaljevanje na 2. strani) Itali'Pnski avtomobilski koncem FIAT bo, kot ie izjavil glasnik notietja v Turinu, dobavil Kitajski ljudski republiki za 15 milijonov švicarskih frankov tovornih avtomobilov in ladijskih strojev. Glasnik je dodal da je italijanska vlada že odobrila pogodbo, po kateri bo Peking kot nrotidajatev dobavil Italiji zmrznjeno meso. (n) Po neugodnem poletju kažejo države Evropskega skupnega tržišča, gledane od blizu, le skromen napredek svojega gospodarstva. Francija in Italija popravljata svojo proizvodnjo, ker raste zdržema, toda le rahlo povpraševanje po potresnem blagu. Francija ie dobila izredno spodbudo v delniških papirjih. Nemčija in Nizozemska občutita napeto stanje v rezervah, zlasti pa v delovni sili. Proizvodnja v Belgiji hira. Izvzemši Nizozemsko obstaja napetost glede strošikov in cen skromna, čeprav naraščajo nekoliko cene v Nemčiji. Toda vprav dramatično naraščanje v trgovinski bilanci Evropske gospodarske skupnosti v prvem četrtletju se je odtlej popolnoma spremenilo. Z. NEMČIJA. Nemški poslovni krogi menijo, da bo zmerom težko izvleči dobičke iz proizvodnje, češ da ni več nobene ohlapnosti ne v tovarniški o-prerrii in ne v delovni sili Mogočen ekspanzijski sunek prihaja od vedrega trošenja potrošnega blaga, ki ga podpirata še polna zaposlitev in hitro dviganje plač in mezd. Med aprilom in junijem so bile prodaje v drobni trgovini za 12 odsto nad lanskim letom. Posledica vsega tega je bila, da se je povečala napetost. Roki dobav so se podaljšali, a cene in stroški so rastii kljub velikemu uvozu, ki je spravil Mezde in cene so bile za 10 odsto višje kot lani v primerjavi s proizvodnostjo, ki ie bila le 4 odsto višja. ITALIJA. Ozdravitev gospodarstva se je zaostrila. Industrijska proizvodnja se je hitreje dvignila v maju-juliju. Zdaj je precej nad predrecesij-sko ravnijo. Letine so spet dobre. Bruto državni proizvod bo po uradnih pričakovanjih letos realno 3-4 odsto večji od lani. Proizvodnja trajnih potresnih artiklov se lepo širi in avtomobilska podjetja imajo snet polne tedenske delavnike. Proizvodnja petroleja in kemikalij kakor tudi jekla, ki naj bi zamenjalo uvoz, se je poboljšala. Po drugi strani pa postaja povpraševanje po obleki in hrani počasneje. Tako se dogaja tudi s povpraševanjem po kapitalnih investicijah. Kljub znatno večjemu zaupanju pa poslovni ljudje ne hitijo z investicijami. Investicije v tovarniške objekte in v opremo ne bodo verjetno dosegle niti depresivne ravni iz 1964. Gradbena industrjia se premetava v resnih težavah kljub vladnim naporom, da bi izpolnili vrzel z javnimi deli. Plače in dvigi cen so ostali relativno skromni v primeri z bivšimi standardi. Zelo močna zunanja plačilna bilanca daje nekaj svobode ribanja, saj je znašal višek že v prvih mesecih 100 milijonov dolarjev. To- trgevsko bilanco v primanjkljaj. I da prvi skok v avgustu glede Novi načrti na jugoslovanskem energetskem področju Za nove elektrarne so potrebne milijarde in milijarde - Obisk v Moskvi Izmenjava elektro-energije ob meji Sestanek SUDEL v Benetkah - Sodelovanje med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo V Benetkah se je te dni sestal pododbor SUDEL za proučevanje hidravlicitete na obmejnem področju Italije, Jugoslavije in Avstrije. SUDEL je regionalna grupa za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije med imenovanimi državami ter ima dva pododbora, eden za proučevanje hidravlicitete, drugi za proučevanje paralelnega obratovanja elektroenergetskih sistemov. Pododbor za hidravliciteto Je zbral vse potrebne podatke o vodnih pretokih na področju Til-menta in Piave, na področju avstrijske in jugoslovanske Drave, Save in Soče ter rek v jugoslovanskem Primorju. Izdelal je tudi poseben zemljevid obmejnega področja z vsemi rekami, elektrarnami in daljnovodi ter proučil vse možnosti proizvodnje in prenosa električne e-nergije na obmejnem področju, ki izhajajo iz različnosti karakteristik vodnih pretokov in njihove komplementarnosti. Kakor je znano, imajo reke v Alpah vo- do v glavnem poleti, medtem ko imajo reke na jugoslovanskem jadranskem področju vode v glavnem pozimi. Tudi akumulacije ob elektrarnah se polnijo v vsaki državi v različni sezoni ter bi koordinirano sodelovanje pri polnjenju in izpraznjeva-nju akumulacij prineslo državam SUDEL znatne koristi. Današnja proizvodnja električne energije ter proizvodnja e-lektrarn, ki jih že gradijo na področju Tilmenta in Piave doseže letno okoli 2,5 milijarde kWh, na avstrijski Dravi okoli podruge milijarde kWh in na jugoslovanski Dravi, Soči, Savi ter južnejših jadranskih rekah okoli 6 milijard kWh. Pododbor SUDEL za hidravliciteto je pripravil za plenarno zasedanje SUDEL, ki bo 3. novembra na Dunaju, obširen material. Zbrani podatki bodo služili za osnovo za sklepanje konkretnih dogovorov med elektrogospodarskimi družbami o izmen j e vi električne energije. R. K. V obdobju 1961—1965 se je poraba energije v Jugoslaviji zvišala povprečno za 6,7 odsto letno, za obdobje 1966—1970 pa se po izdelanih načrtih predvideva povprečni letni dvig za 8 odsto. To bo zahtevalo velike napore pri izgradnji domačih virov e-nergije, potreben pa bo tudi še uvoz tako premoga kot nafte in občasno tudi električne energije. Za izgradnjo domačih virov energije bo treba do leta 1970 1.700 milijard dinarjev, kar pomeni, da bi investicije v energetiko znašala okoli 35 odsto vseh jugoslovanskih investicij v prihodnjih petih letih, če se računa tudi z zvišanjem proizvodnje aluminija, bi morala proizvodnja električne energije leta 1970 znašati okoli 36 milijard kWh. Načrti so izdelani v več variantah. To velja tako za e-iektrično energijo kot tudi za premog. Po prvi varianti računajo, da bodo potrebe po premogu znašale leta 1970 okoli 42 milijonov ton, po drugi varianti pa celo 45 milijonov ton. Skupna poraba nafte bi se dvignila na sedem milijonov ton, poraba naravnega plina pa na 2,5 milijarde kubičnih metrov Doslej zgrajeni daljnovodi o-mogočajo izmenjavo električne energije s sosednjimi državami v obsegu 500 do 700 milijonov kWh letno. Za večjo izmenjavo bodo zgrajeni. novi daljnovodi in nove termo in hidroelektrarne. Pri hidroe'ektrarnah se je pokazala potreba predvsem po elektrarnah za pokrivanje konic v opoldanskih in večernih urah. O izvozu večjih količin e-lektrične energije so bila že pogajanja z Madžarsko in Bolgarijo, z energetsko komisijo ZSSR pa so ob nedavnem obisku jugoslovanskih energetikov v Moskvi razpravljali o možnosti ožje povezave jugoslovanskega elektroenergetskega sistema s sovjetskim kakor tudi s sistemi držav SEV (Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč). Ta povezava bi potrebovala izgradnjo daljnovodov napetosti 400 kV. Pomembna je v tej kombinaciji posebno hidroelektrarna DJERDAP na Donavi, ki jo zdaj gradita Jugoslavija in Romunija. Med Jugoslavijo ter Avstrijo in Italijo so že doslej izmenja- vali večje količine električne e-nergije. Izmenjave se bodo v bodoče še povečale. Pričakujejo, da bo ob obisku predsednika italijanske vlade Mora v Beogradu govora tudi o sodelovanju med obema državama na področju energetike. Ustanovitev poslovnega združenja za clektro energijo Slovenije Ljubljana, 23. oktobra. — Pod jetja za proizvodnjo in prenos električne energije v Sloveniji so ustanovila poslovno združenje s sedežem v Ljubljani. Na prvi seji upravnega odbora je bil iz voljen za njegovega predsednika tov. Korenč iz Soških elektrarn za i Ipredsednika pa tov. O šlovnik iz termoelektrarne Šo Stanj. Sklenjeno je bilo razpisati mesto direktorja združenja. Predvideva se, da bo združenje začelo poslovati že v novembru 1.1. Člani združenja so Dravske elektrarne, Maribor, Savske e lektrarne, Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica, termoelek trarne Šoštanj, Trbovlje in Bre stanica ter toplarna Ljubljana in Inštitut za elektriško gospodarstvo v Ljubljani. uvozov takoj tesno za petami industrijske obnove, je podžgal vladno upiranje da bi se bolj spodbodel gospodarski razvoj. FRANCIJA. Obnova poslov se še zmerom prebija le počasi naprej. Delo gradbenih industrij in njihovih dobaviteljev bodo podpirale optimistične javne investicije. Doseženi so bili dobri izvozni uspehi, a v povpraševanju potrošnikov je tudi nastopil preobrat, ki ie pospravil zalege blaga in počistil police in se bo prelil zdaj v mastne iša naročila za tovarniške potrebe. Višje družinske doklade so tudi precej pomagale k temu pojavu. Večina industrijskih vod;e.tii kaže večjo vrednost. Marsikatero pod'etie, zlasti v prei hudo prizadeti tekstilni panogi, se vrača spet k popolnemu tedenskemu delavniku. Toda zasebne investicije so še zmerom v deorimiranem stanju in tako tudi dejavnost v kapitalnih dobrinah. Vlada je dala posebno posojilo tisoč milijonov frankov 1200 milijonov dolarjev) za večje financiranje investicij. že prej je dovolila tudi davčne olajšave in spodbude za varčevanje v proračunu za 1966. Državni proračun se bo držal strogo ravnotežja. Javne investicije bodo v 1966 na-rastle za 6,5 odsto, zasebne pa le za 3,5 odsto. BELGIJA. Proizvodnja je obstala na visoki ravni zadnje mesece. Letos pričakujejo, da se bo bruto državni proizvod dvignil samo za 3,5 odsto proti 5,5 odsto v primerjavi z lanskim letom. Potrošnja raste zelo počasi. Investicije dramatično popuščajo Zato pričakujejo letos dvig proizvodnje samo za 2,5 odsto, medtem ko je znašala lani 12 odsto. Povečani stroški so iztisnili maržne dobičke. Dopusti so padali in brezposelnost je rastla. OECD je spodbudil belgijsko vlado, naj razširi sedanjo politiko selektivne rein-flacije v gospodarstvu, da bi prehiteli ponovitev stagnacije v 50 letih. (Po londonskem «Ekonomistu») Nova ležišča železa in bakra v Jugoslaviji Iz Niša poročajo, da ie odora va strokovnjakov «Geozavoda» iz Beograda odkrila na x>droč ju Vidliča pri Dimitrovgradu nova velika ležišča železne ir bakrene rude visoke kakovosti Do sedaj so ugotovili, da vsebuje ruda 27 do 33 odsto kovi ne. v nekaterih plasteh pa še celo več, do 50 odsto. Strokov njaki bodo do konca leta še točneje ugotovili rudonosne pa sove in polja. Za ta raziskoval na dela, ki trajajo že dve leti so do sedaj potrošili 75 milijo nov dinarjev Z delom nadaljujejo, za nova ležišča se zanima predvsem železarna iz Smede reva, ki bo kot se zdi financirala raziskovanje in izkorišča nje, elaborat o odkriti Hkreir rudi pa so izročili Rudarskemu topilniškemu kombinatu v Bo ru. (n) V londonskih gospodarskih krogih se vznemirjajo zaradi razpleta rodezijske krize, ki u-tegne dovesti do odpada Rodezije in s tem do prekinitve dovažanja razneea dragocenega blaga iz nekaterih afriških de- ^kra' Y„S°! treba skrčiti število delavstva, zaposlenega v kmetijstvu; pri- Rodezi ja ali 500.000 ton bakra Črnci iščejo zdaj zaščito pri Angležih - Afriške države grozijo Vel. Britaniji vlada v primeri s socialnimi razmerami v drugih afriških deželah precejšnja blaginja, vendar se tudi tam oglašajo ljudje, ki svarijo predsednika lana .'Smitha pred zaletavostjo. Rodezija npr. proda’'' na angleškem trgu velike količine tobaka iz svojih nasadov Danes še ni povsem jasno, kako se bodo zaključila pogajanja med Londonm in Salibusrvjem (glavnim mestom Rodezije), sicer ie Ion Smith že zagrozil s proglasitvijo neodvisnosti Rodezije «v načelu« Rodezijci se v gospodarskem pogledu vsekakor pripravljajo «za vsak primer«. Tako nameravajo v precejšni) men oousti- zadeti bi bili najbolj delavci. Ki so prišli na delo v Rodezijo iz Malavija, Zambije in Tanganjike. Teh je danes okoli 250.000 Poa vplivom vesti o neugodnem razpletu pogajanj med Wilsonom in Smithom se je cena bakra na londonski kovinski borzi sredi preteklega tedna dvignila za 2 funta šterlinga, 10 šilingov na 510 funtov šter-lingov za tono; to je bila najvišja cena v zadnjih štirih mesecih. V Londonu presojajo položaj povsem realistično. Rodezija lahko prekine dobavljanje velikih količin bakra, ki prihaja zlasti v Evropo. Ako bi se odločila za povračilno politiko (gospodarske represalije) bi ____ _____ti tobačne nasade deloma tudi _ „ . .. te. Pri tem bi sodelovala tudi ‘ nasade sladkorne nese ter pre- j lahko zadela rafinerije in indu- Romunija. I iti na gojitev pšenice in bom-1 strijska podjetja v sosedni R. K. 1 baža. V tem primeru bi bilo1 Zambiji Copper Beltu. London- ska borzna agenta Philiop in Lion menita, da bi tako zgubili na mesec okoli 30.000 ton bakra. Zambija proizvaja sedaj okoli 40.000 do 50.000 ton bakra na mesec Rodezija bi lahko prekinila prevažanje zambijskega bakra po svojih železnicah, prav tako dobavljanje električne e-nergije zambijskim rafinerijam ter končno tudi premoga za zambijske industrijske obrate, čez Rodezijo, se danes izvaža ve zambijski baker, poleg tega prevzema Rodezija okoli 80.000 ton bakra iz Katange ter ga odpravlja čez pristanišče Mo-zambigue na vzhodni afriški obali. Copper Belt prejema 70 do 80 odsto električne energiie iz svoje elektrarne v Južni Rodeziji. Ko bi Rodezija prekinila to dobavo, bi Copper Belt lahko na- bavljal električno energijo iz Konga, toda te ne bi bilo dovolj; z energijo iz Konga bi lahko krili samo 25 odsto potreb obratov za pridobivanje bakra v Zambiji, Prebivalstvo in gospodarstvo Severna Rodezija se razprostira na površini 746.000 kv. kilometrov; v njej živi (po podatkih iz leta 1960) 2,457.600 prebivalcev, od tega 2,000.000 raznih plemen Bantu. V kmetijstvu gojijo koruzo (leta 1957 621.000 ton), dalje tobak, krompir in pšenico. Živinoreja je slabo razvita, tako morajo meso in mlečne izdelke celo uvažati. (Leta 1958 je bilo v Severni Rodeziji okoli 1,000.000 goveda, 162 tisoč koz in ovac ter 63.000 prašičev.) Leta 1959 so v rudnikih pri- dobili 540.000 ton bakra — Rodezija je bila tako glede pridobivanja bakra za Združenimi a-meriškimi državami in Čilom na tretjem mestu — 30.000 ton cinka, 14 000 ton svinca, 1800 ton kobalta in 130.000 ton cementa. Ozemlje Južne Rodezije zavzema 389.300 kv. km; na njem živi 3,155.700 ljudi (leta 1960), od tega 2,220.000 Afričanov. Za časa angleške uprave so domače Afričane potisnili na manj rodovitno zemljo, v tako imenovane rezervate. cEvropska# področja se raztezajo na 20 milijonov hektarov, obdelanih je 335 tisoč hektarov, medtem ko je Afričanom ostalo 4,7 milijona hektarov zemlje. Ti domačini splošno živijo v slabih gospodarskih razmerah. Evropski far-merji gojijo na površini 70.000 hektarov tobak. V Južni Rode ziji pridelajo okoli 240.000 ton koruze, dalje pridelujejo bombaž, zemeljske lešnike, krompir čaj, pšenico. (Leta 1958 je bilo v Južni Rodeziji 3,8 milijona goveda, 710.000 koz in ovac in 114.000 prašičev.) ■ttflOUDO (Nadaljevanje na 2. strani) Kdo jim zavida? Ze če se povzpneš, recimo, do poslanca v rimskem parlamentu, lahko rečeš, da si na konju. Svoj «onorevole» ohraniš za vse življenje, čeprav popustiš v svoji politični vztrajnosti in te drugi vrže is sedla. Ta «onorevole» ne dviga samo tvoje časti Ese življenje ti odpira vrata, kamor drugi pogosto nimajo vstopa. Sedeti v parlamentu pomeni tudi osvoboditi se vsakdanjega pehanja za kruhom. Ze pol milijona na mesec je nekaj dodaj še dobro plačo zraven, pa dobiš 750.000 lir, kolikor bo znašal nov «honorar» poslancev po najnovejšem sklepu same poslanske zbornice. Ne smemo zapisati «pla-ča», ker je plača vrevsakdanja in pre kruhoborska. Esi mi, ki sami nimamo smisla za politiko in radi štejemo in računamo, koliko zasluži sosed in kaj se kuha v njegovem loncu, smo prepričani, da je v resnici tako. E resnici pa je res malo ljudi, ki bi se vrgli v politiko zaradi denarja, prej jih zavleče v to «umetnost» strast po vodstvu. pravzaprav imamo pravico, da vohamo, kaj se kuha v politikovem loncu. Morda si te pravice niti sami ne zavedamo in se pri tem vdajamo samo nevoščljivosti. Mar ni poslanec naš? Grški «politikos» je pripadal javnosti in državi, razlaga neki leksikon. Poslanec — politik je tako naš da nam mora polaoati račune o svojem delu Poslanec, politik ali državnik nima več pravice do «vrivatnosti», nam kot državljanom, ki sestavljamo javnost oziroma javno mnenje, mora razgrniti tudi svoje zasebno življenje. Niti do lastne bolezni nima pravice več! Sam Johnson, predsednik a-ne izmed najbolj mogočnih držav na svetu, se ie moral na tiskovni konferenci pravzaprav zagovarjati, ker mu je odpovedal žolč, kako da ne bi imel več pravice niti do 14-dnevnega bolniškega dopusta, da bi se lahko dal operirati! In niti zdravniki, najboljši kirurgi, ki jih ima Amerika niso imeli absolutne pravire nad njim niti med operacijo Ameriška javnost je k njegovi operacijski mizi poslala kar dva detektiva. Vrh vsega ie moral, ko je vstal, z bolniške P fašisti požgali. »Narodni dom« in našo gledališko dvorano. Na tiskovni konferenci, katero je pripravila gledališka u-prava v ponedeljek, je upravitelj gledališča prof. R. Rauber dejal, da se nova sezona pričenja sicer brez skrbi glede stavbe in odra, a na drugi strani se postavljajo v ospredje druge skrbi, ki so povezane z vprašanjem pravnega priznanja našega gledališča s strani italijanskih oblasti. Vladni organi so Slovensko gledališče pravno prišteli k italijanskim »primarnim gledališčem«, s tem pa so mu dejansko odrekli značaj stalne- Tranzit čez Koper V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bil promet po to-naži v koprskem pristanišču za 17,3 odsto večji kot v istem času lanskega leta. To povečanje so dosegli z večjim nakladanjem in razkladanjem lesa, žita in drugega blaga. Letošnji tranzit je v prvih osmih mesecih dosegel 110.402 toni, medtem ko je v vsem letu 1964 znašal 119.948 ton. Po dosedanjih podatkih napovedujejo, da bo do konca leta tranzit dosegel okoli 200.000 ton. Povečanje nri-staniškega prometa je v r.eki meri posledica namestitve novih pnevmatičnih strojev za prekladanje in pakiranje blaga. Sedaj gradijo še skladišča in hladilnice za lahko pokvarljivo blago, ki bodo dograjene do jeseni prihodnjega leta. (n) SV TRŽAŠKIH JAVNIH SKLADIŠČIH. Blagovni promet v tržaških Javnih skladiščih je dosegel v septembru 163.000 ton ali 3.000 ton več kot v lanskem septembru. Od tega so 93.000 ton blaga izkrcali (lani 98.000) in 70.000 vkrcali (62.000). V vseh 9 mesecih tega leta je znašal promet 1,449.000 ton, kar pomeni, da se je povečal za 5,4 odsto v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. ITALIJANSKA PLOVNA DRUŽBA SI MNOGO OBETA OD DALMACIJE. Vodstvo družbe Linee Marittime delVAdria-tico je prepričano, da se bo dotok turistov v Dalmacijo nadaljeval ves mesec oktober glede na lepo vreme. Za zvezo z Dalmacijo skrbita dve ladji »Gentile da Fabriano« in «An-drea Mantegna«. Plovna družba je prepričana, da bo krasna dalmatinska obala, ki je znana po svojem blagem podnebju v jeseni, privabila še mnogo italijanskih turistov. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja »Bled« je 24. oktobra odplula z Reke v Ploče. Ladja »Bočna« je 21. oktobra zapustila Piran, namenjena proti Anconi, kjer pristane 4 novembra in proti Benetkam ter Kopru. »Bohinj« je 22. oktobra odplula iz Neaplja proti Valenci ji. kamor prispe 24. oktobra in zahodnoafriškim pristaniščem. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Se verna Evropa: »Pula« 2. no vembra, »Zadar« 3. novembra Proga Jadransko morje — Juž na Amerika: »Grobnik« 30. oktobra. Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin« 10.—15. novembra. Proga Jadransko morje —- P er zijski zaliv: »Lika« 10. novembra, »Uljanik« 15.—30. novembra. Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala« konec novembra. ga gledališča. Uprava gledališča zato zahteva, da vlada prizna naše gledališče kot stalno gledališče slovenske manjšine v Italiji, ko bo sestavljen zakon o gledališčih (tega namreč še vedno ni). Razen tega bi morale osrednje oblasti postaviti na pravno osnovo tudi gostovanja SG izven Italije (zlasti glede na to, da širi naš ansambel dela iz italijanske književnosti v tujino, seveda v Jugoslavijo), kajti sedanja državna podpora našemu gledališču zadeva izključno njegove nastope na italijanskem ozemlju. KAJ BODO IGRALI Slovensko gledališče je deležno državne podpore v višini 5 milijonov lir letno, od katerih pa uprava še ni prejela likvidnega denarja, pač pa na ta znesek že od maja plačuje obresti. Podpora je sploh prenizka, predvsem, če jo primerjamo z državno podporo, ki jo prejemajo nekatera druga italijanska gledališča. Umetniški vodja gledališča prof. J. Tavčar je nadrobno o-risal letošnji repertoar. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo le dela ki so na repertoarju (po vrstnem redu uprizoritve): I. Cankar: »Hlapci« (odigrani včeraj), Dantejev večer (ob 700. obletnici rojstva), S. Škufca: »Janko in Metka«, recital Mire Sardočeve (Pisma gospe Les Pinasse). Robert-Duvi-vier-Jeanson: »Marie-Octobre«, Slovenska noviteta, recital Jožka Lukeša (odlomki iz Shakespearovih del), C. Goldoni: »Grobijani«, Pasijonske igre, češka dramatizacija »Dobrega vojaka švejica« po Haškovem romanu, pa še dva »gledališka večera« informativnega značaja, posvečena Beckettu in avantgardističnemu delu iz slovenske književnosti. Prof. Tavčar je ob koncu izrazil upanje, da ne bi tudi v novi sezoni leteli na vodstvo gledališča očitki glede izbire del kakor lansko leto, saj je vodstvo gledališča pri izbiri del upoštevalo najrazličnejše pripombe in nasvete kritikov, gledalcev in še posebej tudi mladine ter kolikor mogoče ugodilo njihovim zahtevam. f S Ob dvojni številki revije «Most» Pravkar se je pojavil v naših knjigarnah zadnji dvojni Most, ki prinaša številki 6-7. Revija je bogata tako po številu sodelavcev kakor po raznolikosti prispevkov, da jo je v naši kulturni suši kar veselje vzeti v roke. Uvodoma je objavljen ponatis delov Tržaškega dnevnika, ki ga je Alojz Rebula pred časom prispeval v revijo »Nova pot«. Prijetno osvežitev v reviji pomenita prevoda iz nemškega pesnika Wolf-ganga Borcherta (Kegljišče) in španskega nobelovca Juana Ramena Jimeneza (Platero y yo), ki sta ju oskrbela pesnica Milena Merlak Detela oziroma znani poznavalec španske kulture Mirko Rijavec. Izvirne pesmi je prispeval Humbert Pribac: bolj kot njegovim nekoliko shematičnim Mestnim slikam bi dali priznanje njegovim Pesmim, v katerih je čutiti pristno pesniško razpoloženje. Obzorje reviji odpirata tudi ruski akmeist Nikolaj Gumiljov (Stari konkvi-stador-Af riška noč) in žrtev varšavske vstaje Krzystof Bec-zynski (Udari), ki sta ju prevedla Alenka Rečan oziroma Branimir Pistivšek. Lev Detela je prispeval dramatsko sliko Generalka: prispevek je problematičen, in to ne zaradi modernosti, ampak zaradi prijema, ki je bolj feljtonski kot umet- URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike F. & M Pahor Moška in ženska oblačila ter konfekcija TRST - Via Imbriani, 9 - Viale Miramare, 183 Telefon 41-604 PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA. MARIBOR 10 odst. popusta pri plačilu v tuji valuti niški. Alojz Rebula je prispeval daljši esej o Danteju, ki ga je posvetil spominu dveh znanih dantologov Josipa Debevca in Alojzija Resa. V eseju o novi umetnosti, ki je vse preveč podprt s citati, je Lev Detela nanizal vrsto misli, ki jim je treba priznati več prizadetosti kakor homogenosti. S kratkim sestavkom se je Humbert Pribac na nekoliko podlistarski način ustavil ob poeziji perspektivovca Tomaža Šalamuna. A. V. je povzel kratek odlomek iz Sorena Kier-kegaarda. Z dolgim zahtevnim razmišljanjem Marksizem, socializacija in gospodarstvo je Aleš Lokar prispeval kvaliteten esej, ki je vreden pozornosti tudi v vseslovenskem merilu. Posrečena je bila zamisel uredništva, da prevede za revijo predavanje »Tradicija tržaške občine«, s katerim je tajnik tržaške Krščanske demokracije dr. Guido Botteri zagovarjal pred italijanskim forumom nedavno preosnovo občinskega sveta, v katerega je bil pritegnjen slovenski socialist Hreščak. S tem revija ni prišla samo do zgodovinsko važnega dokumenta, ampak je tun: razši rila svojo preveč literarno platformo. Prof. Rebula, ki se je za svojo dezertacijo na italijanski uni. verzi izbral Danteja, se je v svoji filozofski razpravi o Danteju spomnil tudi Slovencev, še posebno pa J. Debevca in Alojzija Resa, ki so si prizadevali, da bi Slovence — prvi s prevodom Božanske komedije, drugi z izdajo Dantejevega Zbornika — bolje spoznali z Dantejem, »z naj večjim katoliškim pesnikom.« Drobnejše gradivo ob koncu revije so prispevali Živa Gru den, ki je povzela zapis o nedavni debati med francoskimi katoličani in marksisti, Milena Merlak Detela, ki je strogo, a pravično in bistro ocenila literarna prvenca koroških avtorjev Bora Kostanka (Črtice mimogrede) in Miška Mačka (Ujeti krik), Boris Podreka, Ki je podal nekaj polemičnih misli o letošnji ljubljanski grafični bienali, V. V., ki.se je dotaknil aktualne zamejske problematike z živim feljtonom »Pogovori na Proseku« in Vladimir Vremec, ki se je lotil iste teme na dialogiziran način (Mnenje štirih o zamejskem vprašanju). Revija se zaključuje s kratki mi zapisi: »Kaj pa general Franco«, Samokritične glose in Marginalije. Korektura revije ni bila o-pravljena neoporečno. lAL-ll ' -1 V. >.-V- P. NOV NAČELNIK GLASBENEGA ODDELKA Za načelnika glasbenega oddelka na slovenski radijski postaji v Trstu je bil imenovan prof. Pavle Merku, znani slovenski skladatelj. Prof. Merku, ki je sicer doslej poučeval na slovenskih srednjih šolah v Trstu in se je zdaj temu poklicu odpovedal. se je s svojimi skladbami uveljavil že na mednarodnih festivalih; v zadnjem času je tudi ljubljanska televizija oddajala nekatere njegove skladbe. Pavle Merku je pristaš modeme, a zmerne struje v glasbi, ki išče nova izrazna sredstva po vzom Schcenberga. Festival planinskega filma Na letošnji mednarodni festival planinskih filmov v Triden-tu je bilo odposlanih 80 filmov, vendar jih je komisija 30 odbila, ker riso prikazovali gorskih velikanov, na tudi ne odprav v neraziskane prede le sveta. Filmski kritik švicarskega lista «Neue Zuercher Zeitung« piše, da je bila letošnja filmska raven viši a kakor lani, ker so iz vzhodnoevropskih dežel prisneli boljši filmi kakor lani. Mojstrsko izdelan je zlasti mski film v barvah »Začarani otoki«. Godi se v Avstraliji in na obali Aralskega jezera. Film toliko bolj pritegne gledalca, ker nastopajo v njem prastare izumrle živali, ki jih je človek že zatrl. Italijan Mario Fantin je spretno izdelal dva planinska filma, oba o Matterhornu: «Le guide del Cervino« in »Via Italiana al Cervino«. Francoz Jacgues -Yves Cousteau je v filmu »Le Monde« (Svet) prikazal življenje -od morjem. MOLK NA PROSLAVI 80-LETNICE Znani pariški založnik Henri Flammarion je prejšnji teden priredil proslavo 80-letnice znanega francoskega pisca Julesa Romainsa, in sicer v krožku »Cercle Interallič«. Sprejema so se udeležili tudi mnogi poslaniki. Pri vhodu v dvorano ie goste sprejemal sam Jules Ro-mains. Med sprejemom ni bilo nikakšnega govora, le ob zaključku ie Henri Flammarion kratko razložil, zakaj ni nikdo govoril. Prosvetno društvo Barkovlje vabi ljubitelje slovenskega petja na nastop KOMORNEGA ZBORA »JACOBUS GALLUS« ki bo v soboto, 30. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU jubilejna sezona 1965-66 Otvoritvena predstava Ivan Cankar HLAPCI Režija: Branko Gombač Scena in kostumi: Avgust Lavrenčič V soboto, 30. oktobra ob 21. uri (abonma prva ponovitev) V nedeljo, 31. oktobra ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) V sredo, 3. novembra ob 20. uri (študentski abonma) V četrtek, 4. novembra ob 21. uri (Invalidski abonma) V petek, 5. novembra ob 21. uri (sindikalni abonma) V soboto, 6. novembra ob 21. uri (abonma za okolico) V nedeljo, 7. novembra ob 16. uri Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734 265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo cenjeno občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom predstav. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRST — Trg Oberdan 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava Grami Hotel Toplice-Bled Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina. OBIŠČITE « Park-Hotel«- Gorica v Novi Gorici - Tel. 21-462, 21-442 Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno ku- r™~ hinjo — Specialiteta mesa na žaru, j soške postrvi — Kavama — Lepo — urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na Izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba. Priporočamo gostilni »Pri hrastu* in »Zvezda IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010 Telegram: Impexport-Trieste Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z mehko kakor tudi s trdo pšenico se je nekoliko okrepil, medtem ko za koruzo ni nobenega zanimanja. Kupčije z rižem letošnjega pridelka so slabe in prevladuje ponudba. Na zelenjavnem trgu se cene dvigajo posebno tisti zelenjavi in sadju, ki gre sedaj že h koncu, kot so to paradižniki, grozdje, breskve itd. Za jabolka vlada precej zanimanja, ker računajo, da bo letos precej dobra letina. Vinski trg je živahen, ker vlada še vedno precej zanimanja za vino lanskega pridelka. Počasi se pojavlja na trgu tudi že letošnje vino, toda prodaja se brez posebnega zanimanja. Ker se je obiranje oljk precej zavleklo se še vedno prodaja samo lansko olje, katerega zaloge pa gredo h koncu. Cene maslu se nižajo, medtem ko so še vedno Visoke cene siru. Na trgu z živino je položaj zelo slab, in to velja za govejo živino, prašiče in tudi za perutnino. Izvedenci trdijo, da je temu kriva vest, da bo Italija uvozila mnogo živine. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1350, Santos Fancy 18 1480; Srednjeameriška kava: Ekvador extra sup 1360, Haiti naravna XXX 1430, Kostarika 1540; Arabska in afriška kava: Gimma 1400, Moka Hodeidah št. 1 1430; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1230, AP special 1280, Rob EK/1 3-5 odsto 1220, Rob EK/1 special 1240, Rob EK/3 10-12 odsto 1210, Slonokoščena obala 1160 lir za kg. LES TRST. Cene veljajo za avstrijski les, neocarinjen, dostavljen na mejo. Smrekov les: I-II širok 33-35.000, 0-III 29.000, 0-IV 28,000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17 ao[ MLEČNI IZDELKI rio 29 .,nn TTT 9n nnn- h™ i«, na svež 980_1020> uležan f050 do 29.500, III 20.000; borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir za kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Suh česen 120—220, erbete 50—88, karčofi 100—120 (lir za kos), korenje 36—72, cvetača 48—84, zelje 24 do 48, čebula 42—60, olupljene čebulice 108—140, dišeča zelišča 150—300, fižol v stročju 120 do 156, droben fižol 180—300, debel fižol 96—144, fižol boby 144 do 240, gobe 1500—2200, cikorja 50—88, solata endivija 50—150, radič 125—188, melancane 42 do 72, krompir Bintje 61—65, paprika 48—120, paradižniki 24 do 144, peteršilj 100—150, repa 48 do 72, zelena 36—108, špinača 75—125, bučice 60—120, buče 40 do 60 lir za kg. Banane 242 do 308, navaden kostanj 50—130, maroni 150—350, kaki 36—96, jabolka delicious 108—156, hruške 138—180, vrste Kaiser 156 do 192, belo grozdje 156—256, črno grozdje 48—108, limone 158 do 180 lir za kg. ŽITARICE ROVIGO. Fina pšenica 6950 do 7050, dobra merkantile 6750 do 6850, merkantile 6600—6700, uvožena pšenica Manitoba 9550 do 9600, pšenična moka tipa «00» 9100—9300, tipa «0» 8800 do 9000, tipa «1» 8500—8700, koruzna moka 6100—6200, domač oves 4850—5000, 'rumena koruza 5700—6000, hibridna koruza 4650 do 4800, uvožena koruza Plata 4700—4800, uvožen oves 4700 do 4800, uvožen ječmen 4700—4750 Ur za stot. RIŽ PADOVA. Arborio 17.200 do 17.600, Camaroli 18:500—18.800, Vialone 19.100—19.300, R. B. 15.600—15.800, Rizzotto 15.600 do 15.800, Razza 77 16—16.200, Ma-ratelli 15.600—15.900. P. Rossi 14.700—15.000 lir za stot. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 12.10.65 19.10.65 26.10.65 157 5/8 159 Vi 160 h\ Koruza (stot. dol. za 56 funtov • • 114 % 114,- 113,% NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . , , fr t 61,50 60,50 60,50 Cin (stot. dol. za funt) ... fr 186,50 181,75 187,50 Svinec (stot. dol. za funt) . . ■. fr 16,— 16,— 16,- Cink (stot. dol za funt) . . * e 15,75 15,75 15,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . , fr 24,50 24,50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . fr 77,75 77,75 77,75 Antimon (stot. dol. za funt) . . fr fr 44,- 44,- 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) . fr 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) fr 640,— 630,— 610,— Bombaž (stot. dol. za funt) fr 30,50 30,38 30,38 Volna (stot. dol. za funt) 173,- 174,— 176,— Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) 43 % 43 % 43,37 Kakao (stot. dol. za funt) . . . 15,86 16,27 15,15 Sladkor (stot. dol. za funt) . . . e 2,10 2,45 2,26 LONDON Baker čiščen (funt šter. za d. tono) 440,— 450,— 465,— Cin (funt šter. za d. tono) . . 1470,— 1432,10 1463,— Cink (funt šter. za d. tono) . . fr 111,- 114,- 114,- Svinec (funt šter. za d. tono) . fr 111,- 113,— 114,- Kavčuk (penijev za funt) . . . t fr 19 Va 19 “/„ 19 Vi SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) 6100,— 5900,— 5900,— Pretekli teden so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili podražitev bakra, svinca, cinka, bombaža, volne, pšenice in koruze ter pocenitev cina, živega srebra, jute, kakava, kave in sladkorja. Tečaj aluminija, litega žele ga in kavčuka se ni bistveno spremenil. KOVINE Cena bakra se je na londonski borzi komaj opazno premaknila. Najvažnejši proizvajalci rdeče kovine so zdaj že četrtič po marcu 1964 navili ceno bakru, in sicer tokrat do 304 funtov šterlingov (proti 288 f. št. poprej) in do 38 stotink dolarja (36 st. dol.) za tono. Te cene so še vedno za kakih 65 odsto nižje od tržnih. V glavnih čilskih rudnikih so v letošnjem septembru pridobili 42.922 ton bakra proti 46.566 ton v avgustu in 37.625 ton v lanskem septembru. Na vsem svetu pa so septembra proizvedli 331.925 ton proti 331.116 ton v avgustu in 296.084 ton v lanskem septembru. Tečaj cina, ki je v zadnjem času opazno nazadoval kaže težnjo po ustalitvi. Tečaj cinka se v Londonu ni premaknil. Londonske zaloge te kovine so upadle na VALUTE V MILANU 19.10.65 26.10.65 Amer. dolar 623,— 623,— Kanad. dolar 572,— 572,— Nem. marka 155,50 155,50 Francoski fr. 127,05 127,05 švicarski fr. 144,25 144,25 Avstrijski šil. 24,10 24,10 Avstral. funt 1383,— 1384,50 Egipt, funt 739,— 746,— Funt št. pap. 1744,— 1744,— Funt št. zlat 6375,— 6325,— Napoleon 6300,— 6275,— Zlato (gram) 716,— 716,— Dinar (100) - Trst drobni 4042 debeli 4042 BANKOVCI V CURIHTJ 26. oktobra 1965 )A (1 dolar) igli j a (1 funt št.) ancija (100 n. fr.) ilija (100 Ur) 'strij a GOO šil.) 5SR (100 kr.) melja (100 DM) ilgi j a GOO b, fr.) edska (100 kr.) zozemska (100 sold.) 119, lanija (100 pezet) 'gentina (100 pezov) ript (1 eg funt) igoslavija (100 din) rstralija (1 av. funt) 4,29 12,- 87,— 0,69 16,60 11,— 107,— 8,50 82,50 7,- 1,55 4,90 0,28 9,50 2124 ton, in sicer za 625 ton v enem tednu; trenutno so naj nižje od julija sem. Cena svinca se je v Londonu nekoliko dvignila. Izvedelo se je, da bo Mehika prisotna na 9. sestanku mednarodne študijske skupine za svinec in cink, ki bo v Tokiu. Na tem sestanku bodo po vsej verjetnosti dosegli sporazum med proizvajalci in potrošniki. Sestanka se udeležijo delegacije skoro vseh dežel proizvajalk in potrošnic teh kovin, zastopanih bo 95 odsto vseh proizvajalcev. KAVČUK Cena kavčuka se je na vseh trgih neredno premikala, a se v bistvu ni spremenila. Kupčije so bile na tržiščih slabotne, povpraševanja malo. Pošiljke iz Indonezije se ne odvijajo redno, večkrat beležjo velike zamude. Indonezijski kavčuk prihaja na zahodne trge po zračni poti. ŽIVILA Sladkor se je tako na londonskem kakor na newyorškem trgu rahlo pocenil. Tudi v Parizu je cena nekoliko padla. Tečaj kakava se je v New Yor-ku znižal. Odbor za statistiko pri mednarodni ustanovi FAO ceni svetovni pridelek kakava 1965-66 na okoli 1,373.000 ton proti 1,528.000 ton v zadnji sezoni. Svetovna potrošnja kakava bo po mnenju izvedencev dosegla v prihodnjem letu 1,430.000 ton proti 1,332.000 ton letos. Prihodnje leto naj bi v Veliki Britaniji pridelali 105.000 ton kakava (7000 ton več kakor letos), v Združenih ameriških državah 305.000 ton (20 tisoč ton več) in v Zahodni Nemčiji 155.000 ton (7000 ton več). Cena kave se je nekoliko znižala. VLAKNA Dreyfus Gentili S-P-A. iz Milana poroča da, so se pretekli teden začele v Avstraliji dražbe z volno v Brisbaneu. Že od vsega začetka so zabeležili živahno prekupčevanje ob ostri konkurenci zlasti med kupci iz ZDA, vzhodnoevropskih dežel, Japonske in seveda Avstralije. Cene so bile približno enake, kakor na začetni dražbi, ki je bila 11. t.m. v Sidneyu. Na dražbi v Geelon-gu se je vodila konkurenca v glavnem med Američani in Rusi, vanjo pa so posegli deloma tudi Japonci. Tako volna kakor bombaž sta se na vseh trgih podražila. do 1100, starinz 820—880, em-menthal 790—820, provolone 870 do 910, gorgonzola 600—620, ita, lico 600—630, taleggio 590—610, crescenza 540—560 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: krave I. 320—350; II. 200—240, junci I. 410—350, II. 350—370, biki I. 400—450, II. 340—390 teleta 50—70 kg težka 650—^750, 70-90 kg težka 580—600, teleta čez 90 kg težka 600—650; živina za rejo: neodstavljena teleta 800—900, teleta 70-90 kg težka 700—750 lir za kg, krave mlekarice 220—280.000 lir za glavo, navadne krave 180—220.000 lir za glavo; prašiči: neodstavlje-ni prašiči 570, suhi prašiči 25-40 kg težki 500, 40-60 kg 450, 60-80 kg 440, debeli prašiči 125-145 kg 405, 145-160 kg 405, 160-180 kg 400 lir ža kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 300 do 400, zaklane kokoši 500—650, zaklane pegatke 950—1050, zaklani golobi 1400—1600. zaklane domače pure 600—700, uvožene pure 450—500, zaklani domači purani 550—650, uvoženi purani 450—700, žive domače gosi 600, zaklane domače gosi 650—750, uvožene zaklane gosi 400—420, zaklane domače race 570—620, zaklani domači zajci s kožo 650 do 730, brez kože 700—830, uvoženi zajci 600—700 lir za kg. Sveža domača jajca 31-35, uvožena jajca 25-26 lir za jajce. PAPIR IN LEPENKA TORINO. Navaden satiniran tiskarski papir 15.500—16.500, srednje vrste 18—19.500, navaden pisarniški papir 16—17.500, srednje vrste 18.500—20.000, finejši 23—25.000, trikrat klej en papir 24.500—27.000, papir za registre srednje vrste 20.500 do 22.500, finejši 25—26 500, pisemski papir srednje vrste 22.500 do 24.000, finejši 27.000—29.000, velina za kopije 43—45.000, risarski papir 49—52.000, bel navaden pergamin 19—21000. ex-tra 24.500—26.000, srebrn papir 31—33.000, bel ali barvan navaden kartončin 21—23 000, finejši 28.500—31.500, tipa Bristol 33—38.000, navadna siva lepenka 6000—6500 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop 710—810, Barbera sup. 13 stop. 1080—1130, Oltrepo pavese 10-11 stop. 710 do 810, mantovansko rdeče vino 9-10 stop. 680—720, Valpoli-cella Bardolino 9-11 stop. 810 do 860, Soave belo 9-11 stop. 690 do 860, Raboso 10 stop 695 do 725. Merlot 10-12 stop. 735—850, Reggiano 9-10 stop 710—730, modensko vino 11 stop 710 do 780, belo vino iz Romagne 10 stop. 680—700, rdeče 10 stop. 680—700, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420 do 520 lir za steklenico, navad na toskanska vina 10-11 stop. 710—760, Aretino belo 10 stop. 700—710, belo vino iz Mark 9 do 10 stop. 690—710. rdeče 690 do 710 lir za stop/stot OLJE MILAN. Oljčno olje extra 880 do 900 lir za kg, fino oljčno olje 760—780, ratificirano oljčno olje 735—755, semensko olje iz zemeljskih lešnikov 440—450, semensko jedilno olje 380—390 lir za kg. tStm KMEČKE ZVEZE Položaj kmetijstva na Koprskem Kmetijska preos&ova - Preveč eksperimentiranja Ustaviti treba beg z dežele Čokolada bo cenejša Skupina FAO (Prehrambene in poljedelske organizacije Združenih narodov za študij kakava) v Ženevi pričakuje spričo padca cen za kako na svetovnih trgih cenejše čokoladne tablice za potrošnike. V svojem poročilu napoveduje ta študijska skupina nadalje povečanje potrošnje čokolade v letu 1966 za 7 odsto v Združenih državah in za 5 odsto v Evropi. Pridelek kakovega zrna se bo po cenitvi študijske skupine v deželah Zahodne Afrike zmanjšal v sezoni 1965-66 zaradi neugodnih vremenskih razmer za 19 odsto. Pričakovano večje povpraševanje bo pa verjetno kril brazilski pridelek, ki bo za 50 odsto večji, razen tega obstajajo še velike zaloge iz leta 1964. V Ženevi se na posebni konferenci posvetujejo glede ukrepov za zajezitev padapočih svetovnih cen. Strokovnjaki pa ne verujejo, da bi pridelovalci dosegli zahtevano določitev minimalnih cen na 27 stotink dolarja za funt. (n) Kakor drugod po Jugoslaviji, je doživelo kmetijstvo tudi na Koprskem (pri čemer mislimo ves obalni del severne Istre) po zadnji vojni daljnosežne spremembe, med njimi pa tudi še posebne, krajevne. Poprej je bil tod znatno razširjen ko-loniat, zlasti v strogo obalnem pasu. Precejšnje število kmetij je bilo v lasti nekmetov; obdelovali so jim jih koloni. Ta posestva so bila navadno večja, medtem ko so se tista v lasti neposrednih obdelovalcev čedalje bolj drobila. Kriv je bil tega običaj razdeljevanja na več otrok. Tako so komaj še preživljala cele družine, zato se je pričelo zaposlovanje v industriji in drugih nekmečkih poklicih. Drugod zaposleni so svojo zemljo slabo ali komaj še obdelovali. Zlasti zemlja v značilnih terasah je ostajala zapuščena. Vinogradov na njih niso obnavljali. Preostali pravi kmetje so se ubadali na svoji zemlji z vsemi mogočimi kulturami za lastno porabo. Za prodajo jim ni ostalo veliko. Mimo tega je bilo to kmetistvo skrajno konservativno. Vendar so zaradi goste naseljenosti prihajali na trg, v prvi vrsti tržaški, najrazličnejši pridelkimino, grozdje, sadje, grah, paradižniki, bučke, radič itd., zraven pa še mleko, maslo, jajca, kokoši in v manjši meri klavna živina. Jugoslovanska uprava je izvedla agrarno reformo in razdelila nekmečka posestva med kolone, ki so bili v pretežni meri priseljenci ali vsaj njihovi potomci, ki so prišli večinoma iz Karnije. Ob času optiranja so se pretežno odselili in zemljišča so ostala zapuščena. Tista, ki jih je bilo mogoče obdelovati po novem socialističnem sistemu, so prevzele nove kmetijske zadruge, ostale so dodelil novim ljudem, ki so prišli največ iz no trajne j šib istrskih vasi. Posestva so prešla po določenem številu let v njihovo trajno last. Mogli so jih potem tudi prodati zadrugam ali zasebnim kmetom. Nekateri so to storili, mnogi drugi pa so jih ohranili, a se zraven zaposlili v tovarnah in drugih podjetjih. Zemljo so obdelovali samo mi mogrede za lastno potrebo. Spet drugi so dali svoje zemljišče ali posamezne dele v najem kmetom ali tovarniškim delavcem, ki so jim spet služila samo za majhne lastne potrebe. Vzporedno s tem se je nadaljeval beg mladine z zemlje v mesta tudi s starih zasebnih kmetij. Ljudje iz bližnjih krajev so v večini primerov ostali v starih hišah, če pa so našli stanovanje v mestu, so jih prepustili staršem ali preprosto usodi. Tako je ostajalo v vseh navedenih primerih leto za letom več neobdelane zemlje, za trg je pa bilo spet zmerom manj pridelkov. Izpad bi bile morale nadoknaditi kmetijske zadruge, ki pa so zaradi nepoznavanja značaja istrske zemlje v začetku vse preveč eksperimentirale in iskale le tisto, kar bi jim dalo kolikor mogoče več hitrega dobička, Tako so n. pr sadile v obnovljenih vinogradih trte, ki več rode, opustile pa trte, ki so dajale prej daleči znani in cenjeni refošk. Zdaj ga je zaradi tega mogoče dobiti samo še pri nekaterih starih zasebnih vinogradnikih. Med sadnimi vrstami so se oklenile le raznih breskev, medtem ko so ostale vrste prezrle in prav tako tudi razno drugo sadje, n. pr. nekoč tako sloveče črnokalske hruške. Zaradi negotovosti spomladanskega vremena so pričele opuščati tudi pridelovanje prej prav tako znanega ranega istrskega graha. V času, ko še ni bilo mogoče videti nadaljnjega razvoja, je nastala predelovalna industrija, konzervna, naj večja v okviru izolskega kombinata «Delamari-sa». Zaradi postopnega zmanjšanja pridelkov si je morala ta industrija iskati surovine čedalje bolj bolj v drugih krajih vse do Makedonije. Prav tako so postala tudi obalna mesta v nekaterih vrtnih in njivskih pridelkih odvisna od dovoza od drugod. Gospodarska reforma je tako privoze zaradi podražitve prevoza hudo obremenila in ustvarila potrebo po obnavljanju domačih virov. Tako je nujno nastala potreba jo reformi v istrskem kmetijstvu, enako v zadružnem kakor v zasebnem. Nova težnja je za- to zaustavitev nadalnjega bega ljudi s kmetij. Uspeh je seveda odvisen od pogojev, ki naj kmetijstvo stimulirajo. Glavna sta mala mehanizacija in specializacija. Treba je omogočiti nabavo potrebnih strojev in opustiti pridelovanje vsega mogočega, pri čemer za trg ne ostane veliko. Tako bi pridobili ljudi, da se oklenejo svoje zemlje, kar je potrebno tudi zaradi tega, ker so se obeti za nova zaposlevanja v industriji in drugod z reformo znatno skrčili. R. G. Sovjetsko zanimanje za italijansko perutninarstvo Na 15.000 kv. m površine bo od 4. do 3. decembra na pa-dovanskem sejmišču 4. mednarodna razstava žlahtnih vrst perutnine (puranov, pegatk, gosi, rac in zajcev) in proizvodov ter opreme za perutninarstvo. V okviru razstave bo tudi vrsta predavanj in strokovnih srečanj, ki se jih bodo letos prvič udeležili tudi Sovjeti. Ti se namreč zelo zanimajo za italijansko perutninarstvo in za u-deležbo na padovanskem sejmu je zaprosil sam ravnatelj znanstvenega zavoda za raziskovanje živalskega sveta dr. L. Wei-zman. Na razstavi bodo prikazali 3.500 živali, lani jih je bilo 2.500 .Lansko razstavo si je o-gledalo 14.333 italijanskih in inozemskih operaterjev. Prezgodnje krizanteme Cvetličarji na ligurski obali so v veliki zasuti zaradi prenaglega cvetenja krizantem. Na trg v San Remu prihajajo vsak dan znatne količine krizantem, tako n. pr. po 1.600 košar s 150 komadi, ki pa jih le s težavo prodajajo. Zlasti odvoz iz pokrajine je slab, ker se krizanteme na daljši poti ne ohranijo Kupčije so torej pičle, a cene se sučejo takole: krizantemam «extra» od 800 do 1.200 lir za 10 komadov, prvovrstnim od- 400 do 700, cenenim pa od 200 do 300. Teh zadnjih sploh ne pošiljajo iz San Rema. čeprav se je v zadnjih dneh vreme na ligurski obali precej ohladilo in so pred dnevi zabeležili v San Remu naj višjo temperaturo v senci 17 stopinj, je cvetenje že preveč napredovalo, da bi lahko morebitno ugodnejše vreme še kaj pomagalo, Kot je znano, potrebuje krizantema za pravilno rast in cvetenje oblačno in vlažno vreme. Na trgh San Rema se po zaključku rednega dnevnega prodajnega urnika krizanteme kar razprodajajo po izredno nizkih cenah, saj se hočejo pridelovalci in trgovci na vsak način iznebiti zalog. Cvetličarji bodo spričo takšnega stanja letos gotovo utrpeli znatno škodo in ni izključeno, da bodo prihodnje leto skrčili posajene površine. TRŽAŠKI CVETLIČNI trg je dobro založen s krizantemami. Krizanteme najboljše vrste «turne« stanejo 250 do 350 lir komad, manjše takoimenovane «goriške» pa 150 do 200 lir. Živinoreja v Beneški Sloveniji Iz opisa razvoja živinoreje v Beneški Sloveniji in Reziji, katerega je priobčil list »Matajur«, je razvidno, da v on-dotnem hribovskem predelu reja domačih živali nazaduje, in sicer v orvi vrsti zaradi težav pri izkoriščanju pašnikov ter uporabe že zastarelih načinov rejo sploh, vendar sami tega ne morejo. Iz popisa živine v nižinsko-gričevnatih predelih iz 1. 1961 lahko ugotovimo, da je bilo tedaj na omenjenem področju 10.605 glav goveda, 465 konj, 3.563 prašičev, 910 ovac in 1.363 koz V hribovskih predelih pa reje. živinorejci bi radi moder- so zabeležili naslednje število nizirali hleve in naprave za | živali: govedo konji prašiči ovce koze Šempeter Slovenov 766 65 255 32 17 Dreka 466 3 182 111 11 Grmek 474 18 174 230 23 Srednje 559 19 187 298 41 Sovodnje 746 21 252 170 30 Podbenesec 1.422 33 424 222 121 Praprotno 656 50 389 86 10 Tipana 1.262 1 275 310 215 Brdo 987 1 62 390 84 Sv. Lenart 640 41 ■ 278 190 38 SKUPAJ 7.969 252 2.478 2.048 590 Skupaj v nižinsko-gričevnatem in hribovskem področju 18.574 6.051 2.958 1.953 Proizvodnja marmorja zaostaja Posledica krize v gradbeništvu R IJ E K A . Jugoslavija Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta ln Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji »V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi 1, Trst s—m s---- - ---$ s — spsgg:®* Lansko leto je italijanska industrija marmorja izvozila v tujino samo četrtino svoje proizvodnje (marmorja, granita in podobnih proizvodov), do čim je tri četrtine proizvodnje postavila na notranji trg. Marmor, postavljen na notranji trg, vštevši količino uvoženega marmorja, so uporabili v razmerju 20 odsto za spomenike, razna civilna, cerkvena in pokopališč-na dela, a ostalih 80 odsto v gradbeni stroki. V drugih besedah, od 2 milijonov ton lanske proizvodnje, od katere je treba odšteti 500.000 ton, namenjenih izvozu, nadalje prišteti 138.000 ton uvoza in spet odšteti 328.000 ton, uporabljenih za spomenike in podobno, je gradbena stroka vsrkala 1 milijon 310.000 ton. Predvidevanja za bodočnost Organizacija Assomarmi in Ugima napovedujeta, da bo dejavnost gradbene industrije vse do konca 1967. leta upadla in šele l. 1868 spet napredovala, ako bo vlada ugodila zahtevam podjetnikov. Glede proizvodnje menijo,, da se bo v letih 1965-1967 znižala do 1,300.000 ton, torej za 35 odsto v primerjavi z lansko, a količina marmorja za gradbeništvo naj bi v tem času skrčila sorazmerno z zmanjšanjem gradnje, in sicer od 1 milijona 310.000 ton v 1. 1964 na 440.000 ton v 1. 1967, torej za 66 odsto! Nižanje marmorne proizvodnje bosta v prihodnjih letih zavirala na eni strani pospešitev izvoza, na drugi pa krčenje uvoza; izvoz bi se moral po cenitvah strokovnjakov povzpeti od lanskih 500.000 ton na 640 tisoč ton 1. 1967 ali za 28 odsto, uvoz pa naj bi zdrknil od lanskih 138.000 ton na 108.000 ton, kar pomeni za 15 odsto. Vprašanje delovne sile V marmorski stroki je zaposlenih nad 51.000 delovnih moči v industriji in okrog 15.000 v obrtnem sektorju. Znižanje proizvodnje bo gotovo hudo prizadelo tudi delovne kadre. Prevladuje mnenje, da se bo zaposlenost v industriji znižala za 27 odsto, tako bi bilo v njej zaposlenih 1. 1967 le še 37.500 oseb. Krčenje zaposlenosti bo pospešil tudi načrt za mehanizacijo, s katerim si podjetniki nadejajo zmanjšati visoki delež, ki ga predstavljajo stroški za delovno silo pri oblikovanju končnih cen proizvodov marmorne industrije (ta delež se suče pri 60 do 70 odsto, kakor tudi zavreti- višanje plač (te so se v petletjiu 1961-1965 povzpele za 85 odsto). Kaj zahtevajo podjetniki od vlade Pri organizacijah Assomarmi in Ugima so mišlenja, da bi lahko osrednje vladne oblasti s primernimi ukrepi sprva pomagale zavirati nižje proizvodnje, kasneje pa uspešno pomagati do ponovnega razmaha vse marmorne industrije. Ti ukrepi bi bili naslednji: 1) uveljavitev državne finančne podpore za učinkovito propagando v tujini (z namenom, da se poveča izvoz), zlasti glede na dejstvo, da marmorna industrija ne uvaža surovin in teži njen primanjkljaj le na prebitek notranje trgovinske bilance; 2) preosnova celotnega sistema urejanja socialnih in drugih prispevkov, ker so v sedanjem številna protislovja. Na osnovi sedanjega sistema se namreč posamezni prispevki zaračunajo na podlagi plač uslužbencev, spričo tega obstojijo v različnih sektorjih marmorne industrije velike razlike, tako so zlasti obremenjeni tisti sektorji, kjer je delež stroškov za delovno silo pri oblikovanju končnih cen naj višji; 3) razveljavljene določbe, po katerih se smatra marmor pri gradnji stanovanj za luksuzen material. Na spisku značilnosti, ki so pri vsakem stanovanju potrebne, da se to smatra za luksuzno (ministrski odlok od 4. 12. 1961, o katerem smo že poročali v »Gospodarstvu« letos poleti) je namreč marmor označen kot luksuzni material v skoro enaki meri kot 1. 1950, dočim ni na tem seznamu drugih proizvodov, ki so večkrat celo dražji od samega marmorja, razen tega pa jih izdelujejo z uvoženimi surovinami ali kar uvažajo; pripomniti je treba, da je marmor, ki ga uporablja italijanska gradbena industrija izključno domače proizvodnje; 4) državno financiranje po ugodnih pogojih ..GOSPODARST VO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa D, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 130(1 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodar stvon št 11-9390 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADI7, Državna za ložba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600 14-603 86 za ostalo inozemstvo i dolarje letno Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul Montecchi 6 A V TO PR E VOZNI S KO PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tet 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Pe strežba hitra. — Cene ugodne PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d'Aosta N. 180 let. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRANS-TRIESTE Soc a r. L TRST - TR1ESTE, Via Donota 3 • Tel 38-827,31-906,95-880 UVAŽA vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne (!KA1 in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. SP10SNA PLOVBA PIRAN I I rr VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JU ZNA AMERIKA JADRAN - ZAHODNA AFRIKA REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z mo derr.imt tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, felexi: 035-22—035-23, Telefoni: 23-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu JnixAXJuA6fia Kopzh mednarodna špedicija in transport KOPER TELEF. 21-830 TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823 M Dodajanje ledu in vskladiščenje Blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. Uestisce i servtzi merci e passeggeri sulle Unee: ADRIATICU — N OKU EUKUPA (servisno celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni J giorni ADRIATICU - NORI) AMERICA (Norih ol Hatteras) partenze ogni i(j giorni ADRIATICU SUU AMERICA partenze ogni 80 giorni ADRIATICU - LKVANTE partenze ognt ( giorni ADRIATICU - IRAN - iRAtJ partenze ogni it giorni ADRIATICU - INI11A - PAKISI AN - BURMA partenze ogni 'it gtornt ADRIATICU - KSTKEMU OK1ENTK partenze ogm 30 gtornt ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni ‘it gtornt con 57 moderne e rapide navi. 66K cuccette e 372.239 B.R.T, La »JUGO LINIJ A« accetta ti crasporto di merci anche to porti fuori delle iinee reeolar 3 ' ' TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — tJUGOLINIJA* RIJEKA —