Dolenjske Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Noyice" načelo I glii., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-yrato 8 kr. za J. Krajec v Novem meslu, dopise pa uredništvo. enki-at, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. VolUni shod t Šmarjeti. Da se naie priprosto ljudstvo vedno bolj za-nimlje za javno življenje in se v obilnem številu udiežuje shodov, na katerih se razpravljiijo narodno gospodarska, politična in narodna vpražatija, to je zopet pokazal voliiski sliod miiiolo nedeljo v prijazni Smarjeti. Zbralo se. je gotovo do 400 poslušalcev, ki so pazljivo skdili dve uri trajajoi^cmu poročilu deželnega poslanca g. dr. Ig. Žitnika, ter mestoma izražali svoje razne želje. Govornik najprvo naglasa, da si kot poslanec šteje v resno dolžnost, biti z volivci T ožji dotiki, poroèati sploh o delovanji dež. zbora osobito v gospodarskem oziru ter sezLianiti se s potrebami in željami prebivalstva T posameznih krajih. Nato navaja in pojasnjuje poglavitne tořke deželnih dohodkov in troškov, kajti mnogo jih je tudi takozvanih omikancev, ki pa ne poznajo pobližje različnih deielnih potreb, za katere treba deželi efeti razmerno znatne svote, kakor so v prvi vrsti stroški za bolnike in blazne, za pouk in dobrodelne namene, občila in vodne zgradbe. In vsi li redni troški rastejo od leta do leta. Tako se za tekoče leto samo redni troiiki za Kako sc je spreobrnil t lUmn „veliki mojster*' prostozirtarstvii S. A. Zola. {Iz „líeicbBiíoSte" povzel J, P.) Veliko začudenje je vzbudilo po ëirnem svetu očitno spreobrnjenje prostozidarja S. A. Zole, ki se je odpovedal 18. aprila tega leta skrivnej družbi prostozidarjev vpričo Sallue, monsignorja in asesorja sv. ofidja v Rimu. Zola je bil porojen blizu Turina v Monte-bello. Bil je veliki mojster, veliki hieroťant in veliki poveljnik egiptovskega prostozidarstva, katerega je sam ustanovil. Slovel je daleč okrog ter bil odlikovan od različnih prostozidarskih lož. Nedavno se je povrnil v naročje katoliške cerkve. Ta povrnitev je vzbudila splošno veselje med vsemi katoliki, nasprotno pa velikansko jezo med prosto- dobrodelne namene proračunavajo na 227.560 gld. to je skoraj 25% vseh rednih drželnih prihodkov. lato tako rastejo troSki za občila, ki za tekoče leto znašajo nad 114.000. Posebno pa so se pomnožili stroški za vodne zgradbe, uravnavo hudournikov in osuševanje zemljišč. V tem oziru se je prejšnje čase mnogo zamudilo, oziroma opustilo s strani drŽave iii dežele. Odkar pa država in dežela podpirata take zgradbe, množe se prošnje od dne do dne tako, da kranjska dežela z rednimi svojimi prihodki edino le Iz davkov niti v 50 letih ne bode mogla izvršiti svojih obljub, ako si na drug način ne priskrbi denarja v te namene. Deželni zbori namreč dovoljujejo 10 do 30 odstotkov deželnega prispevka k skupnim stroškom. Do tekočega leta znašajo zagotovljeni, a ne še izplačani deželni prispevki ogromno svoto 1,768.400 gld., in sicer za uravnavo rek 921.400, za uravnavo hudournikov 90.000, za zbolšanje in osuševanje zemljišč 245,000 iii za dobavo vode 512.000 gld. V kratkih letih je deželi nemogoče vse to izvršiti, a mnogi prosilci postajajo silni, ker hočejo priti prvi na vrsto. Zato se mora deželni zbor ozirati v prvi vrsti na nujno potrebo zidarji. To čudovito spreobrnjenje moramo pripisovati jedino le moči in ljubezni Matere Božje. Stvar se je vršila takole. Zola se povrne na Laěko iz Egipta, kjer je dalj časa opravljal visoko službo pri kedivu. Blizu Rima kupi si palačo poleg cerkve „Mati božje ljubezni" (Madonna del divino amore). Tu biva pet let ter večkrat obišče cerkev, toda le s tem namenom, da zasmehuje vernike. Nekega dne pade Zola tako nesrečno, da si zlomi nogo na treh mestih. Šestdeset dnij mora ležati ter pozneje hoditi ob bergljah. Neko noč ima sledeče sanje. Zdi se mu, da stoji v Marijini cerkvi. Vsi oltaiji so oropani in cerkev prazna. Na cerkvenem pragu se mu prikaže čudovito lep» gospa z otrokom v naročju ter ga takole nagovori: „Tudi ti si vstopil v cerkevi Vidim, da slabo hodiš in da si pohabljen ; toda glej, vrzi berglje proč in ozdravel boš popolnoma I" in reviino dotiiiiih prosilcev, a drugi morajo čakati, da pridejo iia vrsto, sicer bi se deželne přiklade morale neraimerao zvišati in mnogokje bi ljudem preskrbeli potrebno vodo, a vzel jim vsakdanji kruh. Dalje ĚTOVoriiik obširneje navaja, koliko deleža po skromnih moÔeh stori za povzdigo kmetijstva in vinarstva. Ako ljudje dobro porabijo te deželne in državne podpore in se eami poprimejo umnej-Sega gospodarstva, denar gotovo ne bode zavržen, ker bode svoj ias doiiaeal gotove obresti. Le škoda, da ao mnogi malomarni in iSakajo, kakor pravimo, da jim voda teže v grlo, Pri poroÈilii o delovanjn dež. zbora govornik koiieŽno pojasni, zakaj in kako so se letos zvišale přiklade na direktne davke, naklada na žganje in pivo, ter omenja važnejših sklepov dež. zbora, kot glede deželne zavarovalnice proti požaru, ioèi in Živinskim boleznim, kmetiskih zadrug, lovskega zakona, agrarskili operacij itd, Splošen je glas: Pomagajte našemu kmeta, kajti on propada od dne do dne pod težo raznih davkov in vedno rastočih dolgov. In ta glas ni prazen, ni slepilo, temvei žalostna istina, katero priznavajo in naglaSajo dandanes mořje malone vseh strank. Treba je le stopiti pod kmetiSko strebo, opazovati oratarja pri njegovem delu ter čutiti ž njim ; v resnici, človeka mora boleti srce, ko vidi tega utopljenca, boreííega se za svoj obstanek Nikakor si ne prikrivam, pravi govornik, tudi iíťkaterih slabih stranij iianega prebivalstva, kakor so prepirijivost včasih za malenkostne stvari, ponekodi gizdavost v obleki, potrailjivost in neka odrveneia jmalomarno.st, toda v obČe je naSe prebivalstvo marljivo in delavno, muči se od jutra do mraka, in vendar propada njegovo blagostanje, peSa njegova davčna moč in je na svojem po- sestvu le še oskrbnik, tlačan, kateremu visi dolg kot oster meČ na tanki niti nad glavo. Strah pred negotovo bodočnostjo jemlje marsikateremu pogum in pravo veselje do dela, ker vidi, da robota le za druge, ki znajo izrabljati njegove stiske in slabosti. Naš kmečki stan vzdržuje §e na površji žilavost njegova, potrpežljivost in velika ljubezen do domačega kraja, do rodne zemlje, katero zapušča le v navečji sili, iečoč si dela in kruha na tujem. To bodi konec raznim lepim obljubam, katerim nas kmet le prerad veruje, na delo razni domo- in rodoljubi, dokler je še čas, kajti kmalu utegne biti prepozno! In kdo naj pomaga v prvi vrsti? To je država, oziroma državni zbor z dobrimi zakoni, ki ne bodo varovali )e kapitala, ampak tudi pošteno delo. Država ima pravico zahtevati od državljanov kri in denar, a ima tudi sveto doUnost, braniti in varovat! koristi vseh stanov, v prvi vrsti pa delavskili, ki jej vstvar-jajo razno blago in kapital in ki si navadno ne znajo ali [le morejo braniti svojih pravic, ki so združene s poštenim delom. Zloben, nevaren in skrajno poguben nauk, ki ga novejši čas neke vrste ljudje trosijo mej svet, da le delo L rokami vzdržuje in pospešuje pravi napredek človečke družbe in ima pravico do plačila, a nič manj krivična je sodba, da morajo delavski stanovi le robotati kot hlapci ter prav po pasje stradati Ne vsakemu jednako, a vsakemu svoje, to je krščansko načelo, po katerem je mogoče zjednaČiti razmerje mej delom in kapitalom. Reveži, berači so bili in bodo na svetu, a da bi bili berači celi stanovi, to ni kržČansko in ni vredno človeške veljave. Priznati moramo, da je naša država v zadnjih letih mnogo storila v zbolšanje gmotnega stanja V tem trenotku se vzbudi Zola, pokliče svojo ženo, ki je biln Grkinja iz Kalcedonije in goreča častilka Matere božje ter jej pove f-;uije. Precej potem vstane, poskuša stopati in ("-uti, da je ozdravljen. Od tega časa začne dvomiti Zola o prosto-zidarslvu, popolnoma drugače soditi o katoliški cerkvi. Pred kratkim časom je dosegla milost v njem sijajno zmago. Marsikateri proslozidar se bo smejal tej zgodbi, kar bi bil tudi Zola sam gotovo storit v prejšnjem Času, Kakor hitro ozdravi, povrne se v Egipet. Mnogo zasmehovanja mora slišati od svojih prostozidarskih tovarišev, ko jim razloži čudovite sanje. Pred svojim odhodom v Egipet pa zapiše svoje sanje na pergament ter obesi potrjeno ozdravljenje v cerkvi „Matere božje ljubezni" in popusti ravno tam svoje herglje, PrisedŠi iz Egipta oglasi se pri oČetu Mercedariju, ki oskrbuje imenovano cerkev ter opravlja ondi sv. maSe Ta podari Zoli svetinjo, katero on vzame ter pobožno poljubi. Milost bo?,ja napravi v tem hipu prevrat v njem, Zola se resnično poboljša, prejme sv. zakramente v cerkvi sv, An-driana v Rimu, potem ko se slovesno odpove zmotam prostozidarstva. Čudovita je previdnost božja, katera se poslužuje največjih prostozidarjev, da poizve njih hudobne in tajne namene. V to Bvrho se je pela v cerkvi „Matere božje ljubezni" slovesna zahvalnica. V svoji odpovedi, katero nam natanko poroča Časopis „Vera Roma" pravi Zola, da je bil trideset let med prostozidarji in da prav dobro pozna vse njih namene in uredbe. Ako trdi prostozi-darstvo, da se ne peča z vero in politiko, je to velika laž. Prostozidarji ne poznajo nobene čednosti ; pri njih vladajo laž, hinavstvo, sovraštvo do Boga in do prave sv. vere. Njih glavni namen je odpraviti yse vere, zlasti pa katoliško. delavskih stanov, toda to je le zažetek, dela je èe mnogo. Vlada je v zadnjem iasu državnemu zboru predložila ve6 zakonskih načrtov, ki pa leže v raznih odsekih. Tako se pripravlja davèna pre-osnova. Zal, da bode sedanji državni zbor dovršil v tem oziru le polovičarsko delo Tako hořejo zemljiški davek znizaii za vso Avstrijo le za 1 'A milijona. To se bode malo ali ni5 poznalo za po-samezneg-a zemljiškega posestnika. Na drugi strani potrebuje primerne pre-membe sedanji domovinski zakon, ki kmečkim občinam nalaga velika bremena, dalje pristojbinski zakon, vprašanje o živinski soli itd. Posebno nujne potrebne so kmečke zadruge. Dandanes, ko se je denar združil v delnièke družbe, moralo b! se delo združiti v zadruge, ki naj bi bile v gospodarskem oziru to, kar so v političnem občine. Govornik dalje omenja volilne reforme, rentnili domov, razbremenjenja zemljišč ter priporoća ReiftVisenove posojilnice, ki so za naše razmere nujno potrebne in, kakor skuSnja kaže, jako koristne. Dokler naš kmet ne dobi posojila najvišje po 4%, tako dolgo bode prekladal breme z jedne na drugo ramo. Hranilnic in posojilnic je sicer mnogo, toda denar je predrag za našega kmeta, ako se poleg kmetije ne bavi Še s kako obrtjo ali trgovino, kajti zemljišče mu donaS^a povprek komaj čistega dobička. In če pride nesreča: toČa, po-vodenj, mraz, trtna uŠ itd., ne preostaja mu nič, a troške le ima in tako leze v dolgove. Mnogokrat se zgodi, da mora ta ali oni plačati davke, dasi mu je uima poprala ves pridelek, to pa, ker se poškodovanci o pravem času ali celó ne oglasijo za odpis davkov po zakonu iz leta 1888, V tem ozirn so včasih tudi županje ali neyedni ali malomarni, ker ne naznanijo dotiČnemu oblastvu nesreče. Isio velja glede zakona iz 1. 1885, ki se tiče odpisa davkov od vinogradov, opustošenih po trtni uši, in naredbe iz 1. 1890 glede hiSno-najemninskega davka. To priča, da je nevednost najdražja stvar na svetu 1 KoneČno âe nekaji Mnogokrat, se slisi, češ, da se duhovniki vtikajo v politiko, ker hočejo vladati v javnem Življenju, in liberalni časniki straše s „klerikalizmom". A na to strasilo se danes že vrabci usedajo, kajti duhovniki ne iščejo nadvlade, ker vladati morajo le prava načela; če pa liberalci imenujejo „klerikalizem" obnovljenje in pozivljenje človeške družbe po krščanskih načelih, potem smo in ostanemo „klerikalci", držeČ se starega slovenskega gesla : Vse za vero, dom, cesarja 1 (Živahno odobravanje!) „Popolnoma prepričan", tako govori Zola v svoji odpovedbi, „da sem blodil trideset let v zmoti in mnogo ljudij spravil v to hudobno družbo, obžalujem to svoje početje iz celega srca. Razsvetljen od lîoga spoznam krivice, ki sem jih prizadel mnogim. Radi tega zapuščam prostozidarstvo in se mu odpovem za vselej. Prosim Boga, da mi odpusti radi pohujšanja, ki sem ga dajal toliko Časa. Prosim odpušČenja slavno-vladajočega sv. očeta Leona XIII. in vsakega druzega, ^katerega sem morebiti pobujšal. Rim, 18. aprila 1896. t S. A. Zola. To čudovito spreobrnjenje je gotovo sijajna zmaga za našo jedino pravo katoliško cerkev, nasproti pa velik udarec za vse prostozidarstvo. — Res je čudovita božja previdnost. Ki\} je novoga po avstri.jskoni cesarstvu? Dunajskim županom je bil izvoljen Strobách, mož do cela Luegerjevega mišljenja. Prvi podžupan je dr. Lueger, drugi podžupan pa Neumayr. S tem so odpravljeni židovskj liberalci od dunajskega mestnega gospodarstva. Čeprav Lueger sedaj dí prejel potrdila za pravega župana, vendar ni dvoma, da prej ali slej, ko se duhovi nekoliko umire in se razmere izpremené; postane Lueger sam župan dunajski. Med Židi in drugimi liberalci je seveda zaradi tega velika nevolja, ker čutijo, da je njih moč potrta. Zlasti jih bode, da je Lueger od vladarja samega prejel obljubo, da le za sedaj ne more biti potrjen, da bo torej pozneje. Seveda poslej židje in njih krščeni zavezniki ne bodo več mogli tako delati in gospodariti, kakor so doslej. Državni zbor bo še pred binkoštnimi prazniki dognal zakon o eksekucijskem redu, o pregledu zemljiškega katastra in o odpisu davka zaradi uim. Na Ogerskem so 2. t. m. slovesno otvorili razstavo v tisočletni spomin, odkar se je mažarski narod tod naselil. Pri otvoritvi je bil sam cesar s cesarico in več avstrijskih nadvojvod. Slavnosti se udeležujejo skoro izključno le Mažarji, ker Slovani in Rumuni nočejo o razstavi niČ slišati. To pa ni čudno, ker Mažarji sploh nočejo ničesar vedeti, da se kak drug narod na Ogerskem žiyi razven mažarski, in bi radi vse druge narodnosti v žlici vode vtopili. Pred 25. leti je dejal Koloman Tisa očitno v državnem zboru: „Na Ogerskem stanuje le en narod iii ta je mažarski. Ako to Rumunom ni všeŽ, naj se izselijo I" Sedaj pa je prišlo že tako daleč, da bi jim kmalu tudi izselitve veČ ne dovolili, temveč hočejo nje io Slovake šiloma pomažariti, Mažarji so ob tej tisoČ-Jetnici pokaza i svojo veliko nehvaležnost do kato- liěke cerkve, kateri se imajo prav za prav zahvaliti za vse, kar so in kar imajo Po njej so dobili V80 svojo omiko; katoliška vera je iz surovih divjakov naredila omikane ljudi. Vse velike ustaaove v njih kraljestvu so več ali manj sad katoliikeg-a miáljenja in navdušenja. A sedaj ob tisoáletnici se v njih Šopiri samo brezbostvo. Ykljub vsem velikanskim naporom, da bi bila tisoôletnica ťSim najslovesnejža, moramo reči, da je slovesnost ta prav žalostna, žalostna najbolj za mažarski narod sam! Socijalni demokrati so slcušaii po vnem svetu, kjer jih je kaj, átrajkati dné 1. maja, ker ta dan je njib jedini praznik. A letos se je pokazalo, da socijalna demokracija le še ne more uspevati, ker marsikje n. pr. v Belffiji, kjer je še lani zelo veliko delavcev ta dan Štrajkalo, dalo se jib je letos prav malo k temu zapeljati. Menda uvidevajo, da je àtrajk le njim v èkodo in socijalno demo-kratiëni vodje le sami zapeljivci in bujskaii. Na Dunaju je ta dan priSIo do krvavih bojev v pra-terju, ker socijalisti so napadli neko hišo in boleli vse pokonèati v nji. Kaj je novoga po širokem svetu? Lahi, kakor se kaže, se še ne bodo spametovali. čeprav so že milijone lir po neumnem isabiii v Afriko, íeprav so že tisoči njib vojakov padli kot žrtve na vročih tleh abesinskih, vendar pošiljajo Se vedno noye trume tje doli — v ne-nasitljivo žrelo. Uspeba pa gotovo ne ho nobenega. Perzijskega iaha, ki je botel ravno te dni obhajati ôOietnico svojega vladanja, je dtié 1. maja ustrelil neki Človek v mošeji. Šah je bil na mestu mrtev. Zaradi te smrti so nastali nekateri nemiri, a so že končani, ker je takoj nastopil nov âah. Turški sultan niti ne pusti, da bi turški časniki o tem umoru kaj pisali, ker se ijoji, da bi se njemu utegnilo kaj jednakega zgoditi. Med južno amerikanskima državicama Argen-tinija in Chile bi bilo skoro prišlo do resnega prepira. A po posredovanju papeževem sta se mirno pobotali in papeža za posredovanje zahvalili. Tako je papež res „knez miru" celo med krlvoverci ! mestne hise za davkarijo bode dovršeno, ali pravega postavnega gospodarstva ni. Sejm ae ima preseliti z Luke na posestvo g. Ferliča; zgoditi bi ae moralo vže spomladi, ali še zdaj se ni zgodilo nič. Pa zakaj? I^jer ni postavnega mestnega zastopa, stari žapan pa si na svojo roko ne upa v tej reči kaj odlo6iti. — Da, nekaj se je zgodilo. Gospod Ferlič je v jeseni opufltil sejanje, ker se mu je reklo, da bode spomladi na prostoru gotovo sejm. Sedaj bode zahteval brez-dvorano odškodnino. Sadil in Sftjal je pomladanske sadeže; ako pride po sklepu vendar-Ie tjekaj somenj, bode zahteval odškodnino. Novomeščani bodo pa plačali. Ni H tedaj res velika potreba, če govorim, samo o tem in ne tudi še o maraidem drugim, da se mestni zastop prej ko prej konstituira? O-oapodje v Ljubljani storite vendar svojo dolžnost! Recite, da je novoizvoljeni odbor veljaven — dobro, zadovoljni smo. Recite, da ni pravilno voljen; dobro, brž volimo v drugiĚ, da ae rešimo more. Samo ne pustite, da bi dalje viseli med nebom in zemljo v veliko mestno škodo. Naj ae nas vendar usmili visoka c. kr. deželna vlada. Verjamemo, da ima mnogo posla v Ljubljani; ali vendar mislimo, da smo dolenjski novomeščani tudi toliko vredni, da se ozre na nas v petih mesecih ! Vsi plaňujemo, torej imamo pač vsi tudi pravico. Slavno C kr. okrajno glavarstvo je pretilo z globami, ako se ne razpišejo nove volitve; aedaj pa vse spi pri višji instanci. Ako je bila sila prej, je gotovo sedaj še veča. Torej pomagajte! Vi pa novomeščani, ue bodite zadovoljni samo a protesti, ampak zahtevajte kot volilci brž, da se reč odloči, tako ali tako, vsaj vendar novomeško županstvo ni imenitneje nego ono na Duuaju. Piš(i 8ii nam: Iz Novega mesta. — Hujše kakor na Dunaju — je v Novem meatu. Pol leta bode vže, kar je bil iz-Toljen nov občinski zastop, pa Še vedno nimamo župana. Hla ata zoper volitev dva rekurza v Ljubljano, ali od tam je tiiko daleč do Novega mesta, da še ni odgovora. Ni ee čuditi, da je tukaj vse nevoljno radi ta-cega odlašanja — to tem bolj, ker ima ravno sedaj občinski zastop prav važne naloge, ki so bile deloma vže sklenjene, ali ae imajo Šele obravnavati. Zidanje DomaČe vesti. , _ (častnim občanom) imenovala je občina Smihel Stopiče preÔ. gosp. duh. svetnika in župnika Anton Peterlina povodom 251etnega župnikovanja v Šmibelu. (G. Viljko Schweitzer), odvetniški kandidat znpustil je v začetku tega mesca naše mesto. Obče priljubljen je bil zaradi njegovega kremenitega značaja in zaradi zgovornosti, s katero je zagovarjal svoja katoliška načela, tako da ga bomo le težko pogrešali. (Umrli so:) 29. aprila preč. gosp, Martin Povše, dekan v Ribnici v 63. letu svoje dobe. — 9. maja preČ. gosp. Matej Kožuh, dekan in častni papežev kamprnik v Stari Loki. v 7a. letu. — ] 1, t. m. č. g, Jožef Škofic, župnik v Železnikih, atar šele 37 let. Rojen je bil v Mirni peči; bolehal je že dolgo Časa, Nai v miru počivajo! V teku štirih tednov je zgubila ljubljanska škofiju pet duhovnikov. Kaj bo, če bo smrt tako neusmiljeno žela ? (Bratje Sokoli!) Ker se prvega občnega zbora določenega na 9. t. m. ni udeležilo zadostno število druatvenikov, vršil se bode drugi redni občni zbor, v torek dne 19. maja t. 1. ob 7. uri zvečer v čitalničnih prostorih. ~ Dnevni red; 1. Poroiiilo tajnika, 2. Poročilo blagajnika, 3. Volitev novega odbora. odbor. (V Ljubljani) je odstopil dosedanji liberalni župan P. Graselli, ker ao ga njegovi lastni pristaSi k temu prisilili. Dobil je pa namesto tega drugo mestno službo. Za župana je bil izvoljen znani g. Ivan Hribar, zastopnik banke „Slavije", trd radikalec. 15. ill 16. maja se bodo prodajala v gradu Volavče k istemu spadajoča zemljišča na kose pod ugodnimi pogoji, ki se lahko zvedó Y notarski pisarni v Rudolfoyem. Zemljišče obstoji iz njiv, travnikov in hoste, kar se vse skup nahaja. nr..,:«;' ■ T' ; p : . ____- 1- : ■ - If iť" hi: • -i'lfv: ■1. ubfiig v iíiií|,íií>o'f(í ohod «tciii .01 iii M í Sf^^fB íí3žrj,!ai{)x sSotiihiMig ihíhíhí i sóvsIoV . - ri-^*'■"' .íi Oiííííil S'ë íá çi^o^oq iuířiiÍK):^!! boq Ó8oá .insTo^říofiua;^ in-iítHKj iJmebií Y óí)í)rx ,0Íg0£Í íií YoifiavBii ,YÍj,ít si eSěíMifmX .íi^Bíílifí qiJíí« 'Ilíií ■ řL 3 .iT- "ir ' a-. ^ . áť. j. ivwiirtTrt^T^'''^-' M ■ li ■ ; M-- ■ 5 'i l* * ' K ë ^ '»V ! i :. i (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V meseca aprila 1896 je 98 atrank vložilo 17.625 gld. 85 kr,, 40 strank vzdignilo 7,035 gld, 4 kr., toraj se je več vložilo 10.590 gld. 81 kr; 13 posojil se je izplačalo 4.690 gld., stanje vlog 248.871 gld. 83 kr,; denarni promet 53.414 gld. 58 kr. (Občni zbor kmetijske podružnice v Novem meatu) bo v torek po binkoàtili t. j, dné 26. maja t. h in sicer ob 2, uri popoludne v kmetijski bralnici v Novem mestu. Na dnevnem redu je: 1. Porodilo o delovanju podružnice. 2. Poroiilo o raSunili. 3. Volitev novih odbornikov v pomnoženi odbor, 4, Predlogi za občni zbor v Ljubljani. 5, Volitev zastopnika podriižnice za občni zbor v Ljubljani. 6. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor, (Usmiljeni bratje imajo sedaj kapitelj v Gradcu, da izvolijo za tri leta nove predstojnike. Trdno upamo, da nam zopet poáljejo dosedanjega občespoáto-vanega in ranogozaslužnega g. P. Popotnika kot pri jorja. V Novem mestu i» v Kandiji je pobiral uami-Ijeni brat darove za bolnišnico v Kandiji. Čujemo, (la BO ae naši ljudje, kakor po navadi tndi sedaj vrlo obnesli. (V Novem me8tuinKandiji)Be tudi letos primeroma dosti zida. Kaže se, da bode nova železnica v kratkem vendar-le dala našemu konservativnemu mestu lepše lice. — Železnica ima mnocro veČ prometa, nego bi se bilo smelo pričakovati. Nadejamo se, da so se tisti motili, ki so prerokovali, da bode morala dežela za dolenjsko železnico plačevati. Bog daj, da bi bilo tako — ue tisti ne drugi Kranjci ne bodo hudi. (Novomeško gasilno društvo) je obhajalo přetečeno nedeljo 25 letnico svojega obstanka. Posebno veliko doslej ni imelo posla. Daj Bog, da nas tudi dalje varuje ognja — sv. Florijan ! (V obletnico u smi Ij enih bratov v Kandiji) seje meseca aprila sprejelo 52 bolnikov, koncem marca ostalo jih je 32, skupaj 84. Od teh je ozdravelo 31. zbolšalo 15, neozdravljena sta zapustila bolnišnico 2, nmrli so 4, in sicer; eden za limfomatozo, dva za jetiko, eden za srčno hibo. Oskrbovalnih dnij se je nabralo meseca aprila 1004. (Nevarno poškodoval se je dne 9. t. m. v parni žagi v Pe.'ičeniku 39letni delavec Simon Božič. Imenovani šel je pod leteči cirkular, da bi tam nekaj osnažil. Vzdignil je glavo previsoko, cirkular ga je prijel, mu zdrobil veliki kos cepine in tndi ranil možgane. Obležal je nezavesten. Zapeljali so ga takoj v_ bolnico usmiljenih bratov, kjar m« je došla zdravniška pomoč. Upanje ie da zopet okreva. (Zlobnost.) V nedeljo 10. t. m, so zlobni feiitje v Mokronogu napojili 40letnega usnjarskega pomočnika Janeza Zgaga. Popolnoma upljanjenega so izvedli iz krčme in ga popačili na spolovilih na nečloveški način. Pustili so ga čez noč ležat pri cesti kjer je imenovani izgubil veliko krvi. Županstvo občine Mokronog ga je dalo drugi dan v bolnišnico. (Urad za posredovanje služb ) se ne deluje, ker dotične prošnje še niso rešene. A zanimanje je med gospodarji in gospodinjami jako veliko, ker želijo vsi, da se razmere v tem ozim pred ko mogoče zboljsajo. Mogoče, da bodemo do prihodnjič že kaj gotovega poročali o tej stvari. (Oddaja plemenskih juncev) Pri zadnji seji glavnega odbora c. kr, kmetijske družbe v Ljubljani so se med drugimi reševale tudi próšnje za dobavo plemenskih jiincev. Kakor smo pa izvedeli, se iz celega novomeškega, krškega in Čeniomeljskeg& okraja niti jeden ni oglasil za to, če tndi je resno po teb krajih treba boljših juncev za zboljšanje živinoreje. Oglasili so se za bike zlasti gospodarji t takih krajih, kjer imajo že sedaj lepši živino, in kateri vedo tudi ceniti, kolike vrednosti je dober junec za zboljšanje plemena. (Strela udarila) je v Koritah v Dobrnški fari dné 1. maja t 1. v eno jablano, poleg ktere je sedel komaj par sežnjev oddaljen Fr&nc Perpar z bratom in dvemi otroci. Zgodilo se mu ni nič zalega, vendar mu je grozno po ušesih zazvenelo, in menda vsled tega mu kri iz nosa pritekla. (Na znanje!) Praznovanje godu Marije, pomočnice kristijanov, bode letos pri sv. Roku na Tolstem vrhu, fare Šent-Jernejake — prvo, to je kva-tenio nedeljo po binkoštih ali na praznik presv. Trojice ob 10. uri s sv. mašo in pridigo ter darovanjem za cerkvene potrebe. (Iz Mokronoga). — Po odpovedi 28, marcá t. 1. voljenega župana g. Janeza Dolensek, bil je 9. maja županom za moki'onoàko občino izvoren gosp. Anton Majcen. — 10. t, m. ob štirih popoludne pa je bil občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice; vde-ležba je bila srednja. Poglavitni razgovor je bil o napravi matičnjaka in trtnice za ameriške trte v Mal-kovcu pri sv. Trojici ; prostor kupil se je od posestnika J. Livka, katerega lega je ugodna. — Pripomogla pa nam je k temu si. kranjska hranilnica s 1000 gld. (Mohorjeva družba) šteje letos okoli 3000 udov več nego lani. Te velikanske številke presegajo vse naše nade. (Novo stavbinsko društvo) „Dom delavskih stanov" osnujejo v Ljubljani krsčansko-socijalni možje. Njegov namen bo, da sezida v Liw^lj«ni in okolici delavska stanovanja, skladišča za obrtne ia poljedeljske namene. (V Strekljevcu) pri Semiču je 3, t. m. povozil voznik dveletno deklico, ki je na mestu mrtva obležala. (Posojilnica v Celju) je imela v preteklem letu 2,718.498 gld- 10 kr. denarnega prometa. Število zadružnikov se je pomnožilo za 238, in jih ima sedaj 3165. Čistega dobička je bilo 12.045 gld, 12 kr,; v skupni rezervi ostane 96 040 gld, 18 kr, (Delavsko podporno društvo v Trstu) je v preteklem letn izplačalo bolnikom 8854 gld. 02 kr. podpore. Vsega imetja ima društvo 7143 gld, 07 kr. („Slovenska Matica") bo imela v sredo 27, maja popoludne ob 5, svojo redno 106, sejo, (Zgodbe sv. pisma) za nižje razrede ljudskih šol a 47. podobami, poslovenil Ivan Skuhala, izišle so ravnokar v četrtem popravljenem natisu. Cena lepi knjižici kakor doseđaj 26 kr, (Dve zelo priporočila vredni molitveni knjigi,) Za obiskovanje sv. Kesnjega Tdesa sta izšli nedavno dve lepi knjigi. Ena ima naslov: „Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni", in se dobi v Ljubljani trdo v nsnje vezana 1 gld. 50 kr. Druga pa se imenuje: „Sveta ura ali obiskovanje najsvetejšega zakramenta in Marije, prečiste Device". Dobiva se v Gorici (Nunske ulice, št. 10.) in velja samo 27 kr, (V Radečah) se snuje gasilno društvo, (Amerikanski Slovenci) so dobili novega misijonarja, ki je bil nedavno posvečen. Imenuje se Matija Šav8 in se je naselil v Delani v provinciji Minesota. BAKiie vesti. * (Medved je raztrgal) na lovu roškega kneza Liski na. * (Napad na cerkev.) Pretekli teden so neznani zločinci v Vielicki v Galiciji z dinamitom razstrelili zelo Btaro cerkev sv. Sebastijana. Grozen pok sredi noči je spravil vse ljudi po konoi. * (Kronanje ruskega carja) se bo vršilo te dni v Moskvi. K tej slovesnosti so odpeljali že 24 pozlačenih voz, 121 konj; 81 dvornih voz in 115 služabnikov cesarskih hlevov. Pripeljali so tje tudi namizno opravo cesarice Katarine 11., katera je silno dragocena, ker vsako teh orodij velja najmanj tisoč frankov. * (Zagrizeno sovraštvo do katoličanov) se kaže že par sto let zlasti v Švici. KataliČanom ao cerkve vzeli in jih dali luteranom. Ce je v kaki fari le en luteran, dobi svojo cerkev in iuia svojega duhovnika. Na stotine katoličanov pa marsikje nimajo niti jednega niti druzega; po več ur daleč morajo hoditi v cerkev. V nekem kraju so luterani vzeli katoličanom cerkey, čeprav je t fari le par krivover-cev. Prišel je tje tudi luteranski duhovnik za tistih par dus. Vsakih 14 dni da duhovnik cerkev odpreti in zvoniti z vsemi zvonovi, čaka potem jedno uro, bo li kdo prišel. Ker ni nikogar, jo zopet zapre. To se ponavlja tako že 17 let! Neverjetno a resnično! * (Kaj vse denar naredi!) 15. aprila 1.1. je bila v Poretti pri Bolonji na Laškem slovesna črna maňa po pokojnem grofu Mattei-u, ki je zapustil revežem dva milijona lir. Ker se je raznesla novica, da vsak, ki bo pri oni črni sv. maši, dobi po jedno liro, zbralo se je iz vseh stanBv toliko ljudi, da je bila cerkev prenatlačena in so nekatere težko poškodovane in celo nekaj mrtvih proč nesli. * (Papež in menih.) Zjutraj 2. marca letošnjega leta predenj so kardinali prišli, da vošijo srečo papežu Leonu XlII., se je ta zabaval z nekaterimi gospodi. „Prišel sem vendar do 19. leta svojega višega pastirovanja", je djal papež, „gotovo se temu nihče Wlj ne Čudi, nego jaz sam. Ko sem bil izvoljen, se je sploh mislilo, da ne bodem dolgo vladal cerkve; sam sera mislil ravno tako. Dan moje izvolitve je prišel neki prelat v zakristijo cerkve „Ani coeli", kjer 80 ga navzoči frančiškani ravno izj.raševali po novicah. „Kardinal Peči je izvoljen. Pa ta je tako slabega zdravja, da bode treba v enem ali dveh letih voliti novega papeža" je povedal gospod. V nekem kotu je molil neki frater, ki je čul te besede, ia vsta ter stopil k gospodom, ki so se pogovarjal. „Ka pravite, monsignor?" je vprašal, „Da bode kardina Peći, ki je bil danes izvoljen za papeža, živel koma dve leti", je bil odgovor. Brat je odgovoril: „Jaz pa pravim, da bode papež živel vsaj še dvajset let". „Dvajset let" je dodal papež Leon XIII. mi je torej obljubil ta redovni brat, in z božjo pomočjo sem vže dospel do devetnajstega". Ta dogodek je pripovedoval nekdo, komur se sme popolnoma verjeti. Mnliič Florijan, Seegraben — Passart Johana, Laibach — Bezdek Jože, Wien — Švigelj Anton, Wien — Mali Michael, Pola — Zurc Mai-ija, Ljubljana — Noak Franc, Mozirje — Klopčar Anton, Kar eiil — Šiller Neža, Metlika — Leonard Jolin, Rico Co o — Klopčar Anton, Carbon Hill — Stritar Johann, Čermošnice — Madame Laaala Boenos Aires (priporočeno) — liaubar Josef, Renbar Allegheng (priporočeno). Loterijske številke. Gradec 2. maja 58 12 34 53 82 Trst 9. 72 86 63 23 10 (121) t V Novo Mesto meseca aprila vračujoca se pisma : Badovra Jankus, Kanfbeuren — SmiljaniČ Uija, Kaufbeuren — AnniČek Franc, MoroviČ — Meklešek Jože, San Diego — PeČavar Martin, Elers Ave — btariha Jože, Loeli — Ivane Jože, Ljubljana — Gaz-voda Jože, Lnlinek — Anžlovar Miha, Leoben — Tiižiiega srca nazîiatijnmo v.'^nn imjateljeiu iu zuaiâiieni, ila je uni iukreiKj ljubljeni soiirujf, oziruuiii □Ée, stftri oče ii tust, goBiioiî I¥AN SVOBODI. nndgozdar v pok., naiSelnIk krajnega Šolskega sveto, član cestncga odbora, župan na Caležu, veiiki posestnik, Ijo kratki iiiurnl bolezni, |)reviikii s svetimi zakramenti, 30. aiirila zveíer ob ÍP/4 uri, v (!7. letu Bvyje tlObe, miriif» v Gosjíodu zaspal. Tnijilo (Iraříega ixjkojniku se je v nedetjo 3. maja ob 4, iiri pnpolmlne v iliužiiisko rakev k vefnemu po- íiiku pulužilo. ČATEŽ, 1. tiiaja 18í)(j. Ana KTobutla, so|iroKii., T^nna ^Itlicllí roj Nvoliodti, Albinn Kvoliixln, liÍBie. — Krmi.)» Alltl<•Il^, c. kr. okr, Boduik, xet. — řVry, Irmu, Vlklrtl, l>rii(;aii, Ki>([lii)i milii'lli, viiuki. Zmiilijscvaliia dražbu za dozitlanje zvonika in poprave cerkve bode se vršila při slav. e. kr, okrajnem glavarstvu v Krškem dnè 22. maja t. I. ob 10. uri. Troàki preračunani so: Zidarska i kamnoseška dela .... 4696'01 gld. Mizarska, ključavničarska, pleskarska i kleparska dela...... 1490'92 „ tesarska dela.........B90'33 „ Proračuni i. dr. razgrnjeni so v prostorih slavn. C. kr, okrajnega glavarstva v Krškem. Ponudnikom položiti je vadija 67o proracunjene Bvote, Stavbeni odbor župne cerkve pri sv. Duhu, dné 10. maja 1896. (125-1) j^nd. Jenko, frvomesinik. Razglas v splošno znanje, da je s privolitvijo c. kr. deželne vlade prestavljen letošnji Miklaužofski somenj v Metliki na 15. decembra 1896. Županstvo mestne občine Metlika, dné 28. aprila 1896. (119-1) SftUoker 1. r„ župan. (126) ^^JK^SkX^ VisokoČastiti g. Franc Schweiger, íapnik in deželni poslanec im Radovici je blagovolil podariti 5 gld. v nakup šolskega blaga za ubožne éolarje. Za ta velikodušni dar se podpisanca t imenu šolske mladine uajtopleje zahvalita, Petrova vas, 16. aprila 1896. JanUo Gr^in, predsednik kraj. šolskega svila. Fr. KopitaVf hoïski vodja. Vrodil se na prodaj na Trski gori, v najboljši legi. Natančneje se poizve pri uredništvu teg^a lista. Več let staro, prav dobro vino po primerno nizki ceni ima na prodaj Franc Gustin, trgfovec v Metliki. (123-1) ob „Stari cesti" v Novem mestu št. 243 obstoječe iz 4 sob, kuhinje, jedilne «hrambe, drvarnice in kleti z delom vrta se odda I. junija. Važna i>oiiii(lba. Janez Težak gostilničar in mesar iz Gorenjega Suhora p. Metlika daje v najem na tri leta svojo gostilno In mesarijo, katera se nahaja v Gornjem Suliorii Da državni cesti prav blizo farne cerkve, obatojeSo a štirih sob, kuhinje s šteililnim ognji-ščem, dvema kleti, dvema vodnjakoma, hlevom in nekaj vrta in njiv vse V najboljšem stanu a prav ugodnimi pogoji. — Poslopje, v katerem se nahaja lepo vrejena mesnica in velika ledenica stoji zraven gostilne. Mesarija je bila dosedaj v celi fari edina le ta, in ni se bati konkurence. Ako ne bi najemnik vtegnil imeti zadosti kapitala za gostilno, se mu da goatilna tudi na desetek. Pogoje pove go]-nji.__(102-2) V vsakem delu dobro izurjenega (ovaškega pomoćnika in učenca, kateri ima veaeye do kovaškega posla, vsprejrae Peter Gorjupič, (^7—3} kovaf v Kandtji pri Novem mestu. ŽupauHtvo Smihel-Stopiče kupi (111-2) dobro ohranjeno ogn (Wertheim$che Casse) po avarno o aga no o i. ugodnimi pogoji. je na prodaj po ceni radi pomanjkanja prostora, — Ustmeno se upraša i.i'i opravn, „Dol. Nov." (l08-£) V Skocjanu na Dolenjskem na prodaj je s tremi kamni in stopami. Y mlinu ste dve sobi, ka-liinja, dve kleti — tik zraven svinjak in drvarnica. Zraven apada tudi njiva in gozd. — Vse ae v dobrem stanu. — Več se zvé pri lastniku Ivanu G&rnik-u (12-i—1) f Škocjanu. ps^av tep® v št. Rupertu, z hišnem in vsem kmetijskem poslopjem, prav na prijetnem kraju zraven šolskega poslopja. (io4-2) Proda so tudi samo poslopje, ali pa tudi z vsem zemljiščem skupaj. — Več se izvé pri županstvu v Št. Rupertu._(laa-i) Rudi smrti ^líosportíirjovo Jo: " 303 8« Itadobova Vas . . 5&7 (JÎO 8M 31» 8K. 3t. Lorenc ii.K.p.x.p. 5« 8« 904 Velika Loka . . . 120" 55« m ÇJ1S Trebnje..... 5» yai 4IX 9«' Mirna Peč .... 457 nas 520 Iff» ' Novo Mesto . . , ■ 1 448 ItH-i 4SÏ 1016 6" • T Straía.....iz • 10® 41S Raisvcn OKUaiteuili vla^iov iz Novega meatEi na Stiažo in iz Straže t N«vo mesto vozi še jeden iz Novega mesta na Stražo ob S« ter nazaj ob 5» popolnđne. Grosuplje - Kooevj c. 7ii 2«) 735 iz Grosui)|je . . T 714 7S2 7a 1 21« 7S1 Predole . . , ff,!) 110 7 IT 740 gOft Cušperk. . . 1«1 71» 755 240 8 V. Doljre Polje , G3.'> 12« «K 8tn gM 8" Velike LaSiEe . ti^i» «11 sat 3itt 818 Ortenek. , . C04 121'' 845 330 (JO.^ Kibnica , . , .'iil IIM rjsfl 91Ï 3" (jsa ' Srednja Va.^ . 1 51^' 11S5 53a flio 40» i)« v Kočevje . . . iz 500 1110 yjtreiri^ M'omsui^ je kot C^' primes k bobovi Itavi edino zdrava kavina pijača. Dobi le poTsod, pol kilo lili br. grAj'iJo/ Ziir&dl i^lůyrednih po-lEdelkoT j« trolia fiazlti n« iarirna zavoja n imanom; Kath peiner „Hiša" na prodaj v Kandiji ál. 68, tik Novega mesta, obstoječa iz dveh sob, kultitije čumnate ali shrambe za jedila in zdelaj je obokana klet in hlev, poleg liiàe je lep vrt, v obsegu meri 330 kvađi'at Bežnjev. Hiša je pri glarni cesti proti Zagrebu, katera je pripravna za gostilno in mai'sikateri drugi obrt. Hisa je zidana, popolnoma nova, ter z opeko krita. Proda se takoj po najnižji ceni. — Već se izve pri lastniku v Kandiji tik Novega mesta. (loi-s) NoĚni Řaa od tí. nre stveĚer do 5. ure 59 minut oznafeu je B tem, da ima ob strani iStevilli črta. Mesarski učenec iz dobre hiše, sprejme ae v poduk. — Kje, pove upravuiatvo „Dol. Novic", (ii7—i) ••••«••••••■••••«••■•••■••••••••OMM V Semiču Ántoii Honigsniaiin, štev. 37 daje v najem (107—9) prodajalnicne prostore s stanovanjem vred "fP^ na tri ali Štiri leta. Već pove lastnik ravno tam. •«••«•••••••CI Jajca za valeuje | od prnviL Bratima kokoši po lâ hr. OH iniiii holanttskiii líokoiíi z vebko, belo řopo po 25 kr. Od Hamlansklh po kr. 0(1 iiriivib štajarskih koko&l ]D kr. Od srebrno-padovanskih po 80 kr. Od Langshans-avili pu 30 kr. Od purlih po 30 kr. Od arebrno-Wyandottea-skih po 30 kr. Ud italijanskih po .'JU kr. Od malih po SO kr. Od kitajskih po 25 kr. Od sedtnograjskih, golovratnih po 20 kr. Od Dorkinos-ovih po 25 kr. Od Yokoliamskih po BO kr. Od Emdenskih velikanskih gosi] po 1 ^rid. Od Pekitigklh rac jio 20 kr. Od veilkih itajarskih rac po 20 kr. Jajto, ki jili razpořiijam, so vsa iistega plemena, bila ao nže veĚkrat premovana, in popolnoma jamiiin aa pravo iu čiatu pleme. Max Pauly, (86-3) Kîiilacli (Stajarsko). HoTomeato ; Odgovotni uradnik JMlp BtnkovU. — ladi^fttAiii, »doiuk in tiiku i. Kra)no.