1 Leto XIV. | Štev. 77	TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 OPRAVE: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, petek 5. aprila 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1.—- |
Nov sovjetski pritisk na Finsko
SovjjetI stavijo Fincem take zahteve, da bi postala Finska po njihovem sprejemu popolnoma odvisna od Sovjetske zveze — Vrhovni sovjet sprejel zakon o aneksiji novega ozemlia — Finske prometne izgube — Čudna dvojna igra sovjetov z Nemci in zavezniki
STOCKHOLM, 5. aprila. Havas. Po vesteli, ki jih je prejel tukajšnji dnevnik »Stockholm Tidningen« iz Moskve, so naletela sovjetsko-finska pogajanja na velike težkoče. Izgleda, da zahtevajo sovjeti od Finske, da opusti vse namere o sklepanju kakršnih koli obrambnih zvez s komer koli zdaj in v bodoče. Prav tako zahtevajo sovjeti tudi, da mora Finska demilitarizirati svoje obmejno ozemlje in ne sme na novih mejah graditi nobenih utrdb. Končno naj bi se ustavila tudi v finskem tisku vsaka kampanja proti sovjetom in uvedla v tem oziru najstrožja cenzura. Te zahteve so tako težke, da bi bila poslej popolnoma podrejena volji Moskve, tako v zunanji kakor v notranji politiki. Tu naglasa jo zaradi tega, da je sedaj Finska v podobnem položaju, kakor je bila Češka po odstopitvi sudetskega ozemlja. Njene obrambne črte so odstopljene Sovjetski zvezi, njena vojska je v stanju demobilizacije, sovjeti pa stavijo vedno nove zahteve, proti katerim nima Finska po gori navedenem nobene uspešne obrambe. Na Švedskem se opaža zaradi tega velika zaskrbljenost za nadaljnjirazvoj dogodkov.
na zaključku seje vrhovni sovjet sprejel sklep o aneksiji onega ozemlja, ki ga je morala Finska na podlagi mirovne pogodbe odstopiti Sovjetski zvezi. S tem
je postalo to ozemlje sestavni del Sovjetske zveze.
FINCI SE NE MOREJO UPRETI
LONDON, 5. aprila. Reuter. »Nevvs Chronicle« razpravlja o novih sovjetskih zahtevah nasproti Finski in pravi, da jih Finska gotovo ne bo mogla odbiti, ker ni sedaj več v stanju prožiti kakršen koli odpor. Iz teh sovjetskih zahtev je pa mogoče spoznati, da pripravljajo v Moskvi nove* akcije tudi osoti drugim državam.
ANEKSIJA ODSTOPLJENEGA OZEMLJA MOSKVA, 5. aprila. Reuter. Včeraj je
FINCI IZGUBILI 1000 KM ŽELEZNIC HELSINKI, 5. aprila. Havas. Generalni direktor finskih železnic je izjavil, da je država izgubila 1000 km železniških prog. Glede na važne dele prog, ki so
bili odstopljeni sovjetski Rusiji, bo treba ves sistem finskih železnic reorganizirati.
Kanal Saima bo le deloma izkoriščan. Finski je dalje potrebna zaloga zlata, da obdrži svojo valuto brez pretresljajev za narodno gospodarstvo na primerni višini.
V	zadnjih dneh je bilo zbranega precej zlata, da bo tako omogočen uvoz potrebnih predmetov.
AMERIŠKI KREDIT FINSKI
WASHINGTON, 5. aprila. Reuter, šef ameriškega oddelka za posojila je izjavil, da bo zahteval od kongresa dovoljenja, da sme uporabiti del finski dovoljenega kredita 20 milijonov dolarjev za dobave Finski, ki so ji po končani vojni potrebne. To bo storil na željo finske vlade.
SOVJETSKA UGANKA
PARIZ, 5. aprila LRP. Sovjetska zveza je po tukajšnji sodbi še vedno neznana postavka sedanje vojne. Nedavno se je govorilo, da bo s pomočjo nemških strokovnjakov do skrajnosti povečala svojo produkcijo petroleja in stavila Nemčiji
Likvidacija afere i zemljevidom Evrope
Zemljevid v sob! Paula &eynauda navadna predvojna karta — Netočna fotografova retuša Italijani pa pravijo, da vedo tud? brez zemljevida, kaj'bi zavezniki radi
BERLIN, 5. apr. DNB. Nemški listi prinašajo na prvi strani fotografije Evrope, kakor je bila posneta v francoski »II-lustration« s Sumnerjem Weilesom in Reynaudom v ospredju. Nemški listi razkrivajo s to karto načrte zahodne plutokracije. Vzhodna francoska meja naj bi bila po tej karti Ren. Nemško ozemlje vzhodno od Odre s sovjetom priključeno Poljsko naj bi bila obnovljena Poljska. Nemčija naj bi bila razkosana na tri dele. Bel nje bi pripadal novo ustanovljeni Avstriji, pa Češkoslovaški, ki bi dobila del Saksonske in Madžarske ter bi segala do Donave. Tudi Romunija bi dobila še del Madžarske. »Politika Paula Rey-nauda bi zadala Evropi nov udarec. Toda,' Evropi bodo dale novo obliko mlade,
močne sile, ki so edino sposobne, ustvariti nov red na tej celini, kakršen ne bo po volji zahodnih demokracij. Evropa bi po zavezniški zarilisli obstajala iz razpadlih narodnosti in podjarmljenih nevtralcev. Meč bo ukrojil povsem druge meje.«#
PARIZ, 5. aprila. Havas. Velika afera, katero je izzvala nemška propaganda v zvezi s sliko obiska Sumnerja Wellesa v kabinetu tedanjega finančnega ministra in sedanjega ministrskega predsednika Paula Reynauda, na kateri se vidi tudi stenski zemljevid Evrope, je najlepši dokaz, kakšnih sredstev se poslužujejo v Nemčiji in kako lahko jim nasedejo tudi drugod. Zemljevid, ki je vzbudil toliko
vika, je navaden zemljevid Evrope pred nemško zasedbo Avstrije, Češke in Poljske. Na njem so torej stare meje, kakršne so nastale po versaiileski mirovni pogodbi. Pri kliširanju te slike je retušer retaširai tudi zemljevid in tako so postale nekatere črte zabrisane ali za malenkost netočne. Vendar more vsakdo opaziti, da te napake ne morejo predstavljati kakega načrta za novo razmejitev v Evropi, ker so že na prvi pogled nesmiselne. Ker so za Nemci pograbili to propagando posebno še v Italiji, je bil poklican včeraj tudi italijanski veleposlanik v Parizu k predsedniku vlade Paulu Rey-naudu, ki mu je podal zadevna pojasnila. Veleposlanik si je tudi lahko ogledal zemljevid, ki je bil ob priliki omenjenega
na razpolago ves previšek. Prav tako so pričeli sovjeti utrjevati Kavkaz, okolico Bakuja in Ukrajino. Pričakovala se je dalje sklenitev trojne zveze z Nemčijo in Italijo. Medtem pa tudi nikoli niso bila popolnoma prekinjena pogajanja med Sovjetsko zvezo in zavezniki, niti ne po odhodu veleposlanika Suriča iz Pariza. Stališče Francije za primer, da bi Sovjetska zveza zapustila Nemčijo in sklenila zvezo z zavezniki, pa še ni popolnoma enotno. Desničarji gledajo na to z nezadovoljstvom in bi se prej zadovoljili s tem, da se sicer odvoji od Nemčije, da pa ostane nevtralna. S tem bi se pred vsem povečal učinek blokade. Zanimivo je dalje tudi, da so sovjetske radijske od-dajnice spremenile svoj ton nasproti Turčiji in so sedaj citirale turške komentarje Molotovljevega govora. »Izvestja« pa pišejo, da zbiranje zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu ne more pomeniti ogra-žahja Sovjetske zveze in da tudi ni naperjeno proti njej. Tako ostaja Sovjetska zveza dalje velika uganka.
sestanka na steni in fotografiran. S tem je dokazano, da je vsa kampanja bila zgrajena na laži.
RIM, 3. aprila. Havas. Italijanski listi objavljajo pojasnilo, ki je bilo dano -'italijanskemu veleposlaniku v Parizu glede zemljevida Evrope v kabinetu finančnega ministrstva, skušajo pa kljub temu obraniti prvotne trditve. Tako piše, n. pr. tržaški »Piccolo«, ki je v Italiji prvi napisal članek o tem zemljevidu:	»Foto-
graf je pri retuširanju vedel, kaj dela, lil pa mislil na to, da bo ta retuša pokazala ne le zavezniški javnosti, ampak vsemu svetu, kaj bi zavezniki hoteli doseči s to vojno. Sicer pa ni potrebno, da se kdo zaradi tega razburja, ker tudi če ne bi bito tega fotografskega dokumenta, bi Italija dobro vedela,'kaj zavezniki mislijo In žele. Prav zaradi tega se pa Italija pripravlja in bo, ko bo treba, tudi pokazala, kaj zmore.« V podobnem smislu pišejo tudi nekateri drugi italijanski listi.
lialifani zagovarjajo koipriiistl mir
RIM, 5. apr. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da »poostritev blokade na škodo nevtralnih držav nikakor ne pomeni, da smatrajo zavezniki to gospodar, sko vojno kot odločilni element zmage. Drugače se bi že prej lotili načina, ki bi izzval mnogo težje komplikacije. Dejstvo je, da angleška blokada Nemčije ni uspela, ker se ta lahko zalaga z vzhoda po mili volji. Tudi ni Angležem uspelo, izpre-
meniti nemško javno mnenje. Odporni duh Nemčije je zelo narasel, v vojnem pogledu je zedinjena in močnejša kakor kdaj koli poprej. Sedanji spor se more tedaj rešiti le na drug način in ne z zavezniško zmago. Na osnovni tega je povsem logično, zakaj je angleški strokovnjak, stotnik Hort priporočil, da je.v sedanjih prilikah najbolje, če začno zavezniki s pogajanji o miru.«
Zbiranje nemške vojske m sem
LONDON, 5. aprila. ExchAiige Tčle-graph. Po odredbi vlade so vsi transporti šyedske železne rude čez norveško prista nišče Narvik do nadaijnega ustavljeni ker Nemčija ne smatra, da so transporti po norveških teritorialnih vodah proti nemškim pristaniščem dovolj varni. Istočasno je Nemčija zbrala na obalah Vzhodnega morja 400.000 mož, iz česar sklepajo nc-kr.te-i, da namerava vdreti na južno Norveško, ako bi Anglija storila kake nove korake za stalno preprečitev nemškega prometa z Norveško. To vest je
javil dopisnik »Daiiy Tclegrapha«, ki pravi dalje, da nima Norveška prot' taki eventualni nemški akciji organizirane nobene obrambe, vendar se zdi, da sedaj napad še ne bi bil mogoč, ker so zalivi se vedno deloma zaledeneli.
NOVI GROBOVI FARAONOV
KAHIRA. 5. apr. DNB. Starinoslovci | so odkopali nadaljnjih pet grobnic fara-; onov zadnjih dinastij. Med njimi je tud: | -počivališče žene faraona Uhasa in nekega kraljevskega princa
Boj Francije proti tuji propagandi
PARIZ, 5, aprila. Havas, V kratkem bo objavljen zakon, ki predvideva smrtno kazen za one, ki bi širili lažne vesti ali skrivali propagandni komunistični mate-, rial ter hitlerjevske ideje. Koncentracijsko taborišče bo iz okolice Pariza prestavljeno v severno Afriko. Policijska
služba bo močno okrepljena. Notranji minister je izdal vsem prefektom nalog, da najstrože nastopajo proti vsem hujskačem in kršilcem javnega miru. Posebna skrb bo posvečena okolici Pariza, kjer ^0 bili ponovno izgredi.
Gradnja nemških ladij na Donavi
BUDIMPEŠTA. 5. aprila. LRP. Po poročilu iz Bukarešte'bo promet po Donavi obnovljen 7. t. ni. Iz paroplovnih podjetij pa izjavljajo, da je ta napoved preoptimi-stična in da prometa tako hitro še ne bo mogoče obnoviti. Do Kazana je Donava še vedno zaledenela, pri Bogojevu se pa pomikajo po veletoku ogromne količine ledu. Med Gjurgjevom in Turnom Severinom ter med Brilo in ustjem
Donave je pa promet že v polnem teku. Nemčija razpolaga sedaj s 40 odstotki, t. I. okoli 100.000 tonami ladijskega prostora na Donavi. Ena tovorna ladja prevozi veletok v teku 9 mesecev navadno štirikrat navzdol in navzgor* Neničia pa gradi z vso naglico nove tovorne ladje na Donavi, ki bodo za večkrat povečale dosedanjo tonažo.
Ostra kritika ljudskih komisarjev
sobnost in celo korupcijo. Proti nekate-
MOSKVA, 5. aprila. Exchange Tele- dm s0, »fs‘opi» zaradi njihovega razkoš-grapli. Na zasedanju vrhovnega sovjeta | !,e2a življenja, ki ne odgovarja načelom so se pojavile zelo ostre kritike na račun boljševizma. Zanimivo pa je, da sta se ljudskih komisarjev, katerim ro posamez-j Stalin in ftflolotov za časa teh kritik od-ni člani sovjeta očitali počasnost, nespo-1 ctranila iz zbornice.
Maribor, 5. aprila.
Nekateri srbski in črnogorski krogi vodijo spet glasnejšo akcijo za direktno železniško zvezo Beograda in Srbije z morjem preko Črne gore. Načrtov je več, vendar ima zveza Peč—Andrijevica—* Kolašin—Podgorica—morje največ zagovornikov. Ta akcija ima svoj'pomen tudi za prilike, ki vladajo v Črni gori. Z njeno izvedbo bi bila ta do prevrata poleg Srbije edina pokrajina s samostojno državo, še tesneje pridružena Srbiji in bi predstavljala najbližjo obalo Beograda.
Prometno vprašanje Črne gore je samo eno izmed mnogih, dasi je važno in je njegovo zapostavljanje imelo že mnogo kvarnih posledic. Črnogorci so stalno poudarjali, da je edina nova pridobitev zveza Bileča—Nikšič nezadostna .in veže samo periferijo. V načrtu je sicer bilo njeno podaljšanje na eno stran preko Gackega do Poče in na drugo do Podgorice, do realizacije pa ni prišlo. Prometne prilike so ostale tako tudi v novi državi na močno zaostali stopnji. Povzročale so draginjo blaga, ki je pasivno pokrajino težko prizadela.
Ni pa prometno vprašanje edini vzrok znanega »črnogorskega nezadovoljstva«, ki zasenčuje slavo junaških dni. Mnogi pojavi so podobni onim, ki so vplivali tu tudi na slovensko sredino. Fevdalizem je gospodaril v tej pokrajini izredno dolgo. Vendar je zmagovalo nad njim tudi tu moderno gospodarstvo, ki je vklenilo deželo v področje profitnih špekulacij itd. Dežela sama je bila preslabotna, prerevna in deloma zaradi zaostale strukture nesposobna, da bi sc v ujej sami ustvarili vsi pogoji, ki so jih dosegle druge naprednejše pokrajine. Bili so sicer v programih nekaterih političnih grupacij po 1. 1905., ko začenja v Črni gori politično življenje v sedanjem pomenu besede, toda do realizacije ni prišlo. .
Priključitev k Srbiji in gospodarski razvoj v novi državi je prinesel v črnogorsko gospodarsko in socialno življenje še močnejši tok, ki je pokazal še jasneje zaostalost in nepripravljenost te sredine
— in tudi rane, ki so ji bile pri tem prizadejane. Ni sc prilagajala ta sredina sama, po svojih koristih in potrebah, temveč je bila samo objekt, ki se je moral prilagoditi diktatu naprednejšega in odločujočega. Odločilne politične činitelje je zanimala kot pokrajina z izvestnim številom volivcev, dasi ni moglo njihovo število bog ve kako odločati. Posebnih gospodarskih programov, ki bi skušali zajeziti ali omiliti škodljive posledice novi}] gospodarskih metod, ki so se vedno huje kazale v življenju ljudskih množic, nihče ni niti postavljal, kaj šele izvajal. Mala kmetska posest se je vedno boli drobila in zaostajala. Pojavljalo se je vedno več odvisnih sil, ki so iskale zaposlitve. Industrije doma ni bilo, zato je zavzela emigracija — stalna in sezonska
— šc hujši obseg. Zadružništva ni bilo in ga • še zdaj tako rekoč ni. Če so bile letine slabe je zato to tu često pomenilo kmetiču in njegovi družini glad. Kredit, je bil dolgo časa izključno »zelenaški«.
Pravi vdor bančnega kapitala pa pomenijo krediti DHB po 1. 1925., ki ji je že 1. 1934. dolgoval črnogorski kmet dim 39;482.000. Ker denarja ni imel, je bilo 70% dolžnikom posestvo prodano. Večinoma jih je DHB dala prejšnjim lastnikom v najem. DHB je tako postala črnogorska veleposestnica. Kot bi sklepali po posestni strukturi zetske banovine, je socialna struktura črnogorske vasi približno taka: posestev pod 2 ha je 34.1% ter je v tem pogledu med onimi pokrajinami naše države, ki imajo najvišje število drobnih posestev. Zaostalost obdelovalnih metod in slabe prometne razmere to stanje še poslabšajo. Od 2—5 ha ima 30.7%, od 5—20 ha pa 31.3% vseh posestnikov. Ima pa zetska banovina precejšen odstotek veleposesti — 3.9%!
Med nekaterimi merami, ki bi nekoliko omilile položaj številne črnogorske »si-rotinje«, so poleg prometnih del, pospeševanja turizma in podobno, posebno melioracije. Tu je v prvi vrsti star načrt izsuševanja Skadarskega jezera, ki ga je pa mogoče izvesti le skupno z albanskim sodelovanjem. Vršile so se tudi med kmeti podobne akcije, kot na Hrvat-skem . »Gospodarsko Slogo«. Važno vprašanje je organizacija onih odvisnih delavcev, ki se stalno ponujajo za delo, tako po mestih v državi, kot v tujini (n. or. iranska železnica) ter so izpostavljeni
LONDON, 5. aprila. Reuter. Na včerajšnji seji vodstva konservativne stranke je govoril tudi Č h a m b e r 1 a i n, ki je med drugim dejal, da so zavezniki sklenili voditi politiko odločnega vojskovanja do konca in do popolne zmage. Po sedmih mesecih vojne čuti desetkrat bolj kakor v začetku, da bedo zmagali zavezniki. Ko se je vojna pričela, so bili Nemci mnogo bolj pripravljeni kakor zavezniki in so zato pričakovali, da jih bodo napadli še preden se bodo mogli bolje pripraviti .Toda napadii niso. Hitler je ali mislil, da bo vojno dobil tudi brez napada, ali pa sj kljub vsemu ni upa! napast!. Naj bo pa kakor koli, gotovo je, da je priiiko že zamudil. V teh sedmih mesecih so se zavezniki tako okrepili in pripravili, da so sigurni svoje stvari. Če pa bo Nemčija hotela voditi brezobzirno vojno, jo ji bodo zavezniki vrnili z obrestmi. Tudi simpatije nevtralnih držav so vedno bolj na strani zaveznikov, čeprav so morali tudi oni seči po ukrepih, ki nevtralcem niso prinesli ugodnosti. Morda so še nekateri, ki se boje Nemčije za-
radi njene vojaške sile, toda tudi to bo kmalu minilo. Nevtralci se morajo zavedali, da ne gre, da bi podpirali Nemčijo, ko v globini svojih src prav dobro vedo, da bo pomenila zmaga Anglije tudi svobodno življenje za njih. medtem ko bi pomenil angleški poraz suženstvo.
LONDON, 5. aprila. Reuter. Angleški listi se obširno ukvarjajo z včerajšnjim Chamberiainovim govorom in konferenco konservativnih parlamentarcev in podčrtujejo zlasti one besede premierja, ki jih je posvetil blokadi in dejal, da bo »zamašena vsaka luknja«. Chamberlain je pravilno povedal, da Nemčija sploh nima nobenih pravili prijateljev na svetu. Prav tako razpravljajo o blokadi tudi francoski listi in pravijo, da bodo pomenili nadaljnji blckadni ukrepi zaveznikov pravo obkolitev Nemčije. Poostritev blokade bo zadela Nemčijo na vseh straneh. Ta blokada jo naperjena direktno proti nemški vojski na bojišču. Tej vojski je potrebno železo, katerega zavezniki ne bedo več pustili v Nemčijo, ki bo morala prej ali slej kapitulirati.
Položaj francoskega gospodarstva
PARIZ, 5. aprila. Pred parlamentom je bilo včeraj podano poročilo o stanju francoske, zunanje trgovine. Naglašeno je bilo, da ministrstvu za trgovino primanjkuje uradništva, ki ga je komaj četrtino toliko, kolikor ga ima Anglija. Isti primer je s krediti, s (katerimi razpolaga trgovinsko ministrstvo. V interesu Francije je, da dvigne svoj izvoz, posebno v področjih, ki so odvzeta Nemčiji. Francoska kemična industrija ima 101.600 podjetij,
ki proizvajajo blago v vrednosti 15 milijard frankov. Od tega se izvozi blaga v vrednosti treh milijard frankov. Industriji, ki zaposluje 150.000 delavcev, je potrebnih 36 tehničnih strokovnjakov. Poraba premoga je znašala v januarju 80 milijonov ton. Domača proizvodnja je dala 51 milijonov ton, dvignejo jo lahko na 55 do 60 milijonov ton. železnice premagujejo velike napore z uvozom belgijskega »n angleškega premoga.
Wa Jadranu ni angleških ladij
LONDON, 5. aprila. Reuter. Turlnska »Stampa« in po njej nekateri nemški listi so objavili vest, da je vdrla angleška vojna mornarica na Jadransko morje in ustavila tri jugoslovanske tovorne parnike. Z uradnega mesta izjavljajo, da je ta vest od začetka do konca izmišljena. Na Jadranu ni nooenih angleških bojnih ladij.
Minister DaCčivare v Parizu
PARIZ, 5. aprila. Reuter. Francosko-angleška liga v Parizu je izdala ob priliki bivanja angleškega ministra za javna dela Deiawara na mladino razglas, v katerem pravi med drugim: »Zdaj nimamo več potrebe, da govorimo dva jezika, niti ne, da smo ločeni po morski ožini. Pred skupno nevarnostjo smo vsi eno, en sam edinstveni narod.« Na čast gostu je bila prirejena večerja.
PARIZ, 5. aprila. Havas. Novi angleški minister za javna dela Delavvare je bil sprejet (Ki občinskega sveta pariške občine. V odgovoru na pozdrave je Delavvare dejal, da sta oba naroda združena v vojnem tovarištvu, ki bo ostalo ohranjeno tudi po sedanji vojni.
TAJNA SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA
LONDON, 5. aprila. Rautcr. Za 11. t. m. je sklicana tajna seja spodnje zbornice, na kateri bodo razpravljali o poostritvi gospodarske vojne.
BULLIT SE VRNE V PARIZ WASHlNGTON, 5. aprila. Havas. Zaradi slabega vremena je ponovni odlet prekooceanskega letala odložen. Z letalom sc bo vrnil v Pariz tudi ameriški podanik Bullit.
NOVA NEMŠKA LETALA LONDON, 5. aprila. Reuter. Zdi sc, da so pri spopadu med nekim angleškim vodnim letalom in nemškimi letali sodelovati novi avioni Junkers tipe »88«.
MADŽARSKI PARLAMENT BO POČIVAL
BUDIMPEŠTA, 5. aprila. DNB. Madžarski parlament je sklenil, da odgodi ‘svoja zasedanja do nedoločenega roka. Telekjjeva vlada bo opravljala do nadaljnjega torej svoje funkcije brez parlamenta.
ODKOD BUKAREŠTANSKEGA POSLANIKA
BUKAREŠTA, 5. aprila. Havas. Angleški poslanik je odpotoval v London, kjer bo prisostvoval konferenci diplomatskih zastopnikov južno vzhodne Evrope. FRANCOSKO MINISTRSTVO ZA INFORMACIJE PARIZ. 5. apr. Uradni list prinaša dekret o ustanovitvi ministrstva zuj, informacije, kateremu pripadajo generalni komisariat za informacije, vsa radiofonska služba in nje kontrola. Dodeljen je ministrstvu tudi vrhovni posvetovalni organ za informacije.
TASSINARI POTUJE V BUDIMPEŠTO
RIM, 5. apr. DNB. Italijanski poljedelski minister Tassinari je odpotoval na po Ijedelsko razstavo v Budimpešto.
ČEZOCEANSKI LETALSKI PROMET NEW YORK, 5. apr. Stefani. Veleletalo »Yankie Clipper« je pristalo v tukajšnjem pristanišču. Razdaljo Nevv York—-Lisbona in obratno je preletelo v 43 urah ter potolkle dosedanji rekord.
POVODNJI TUDI V TURČIJI CARIGRAD, 5. aprila. Reuter. Reki Ježil Irmak in Kilkito, ki sta podrli nasipe, sta jeli usihati. Se vedno je pa blizu 75 kvadratnih kilometrov plodne zemlje pod vodo. V Anatoliji trpe zaradi poplav prc cejšnjo škodo, sodijo, da je tudi več ljudi izgubilo življenje.
Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno. Bo šc deževalo.
Občni zbor kreditne zadruge drž. usiuž bencev v Mariboru bo v soboto ob 18.30 v Mali dvorani Narodnega doma.
izkoriščanju in prevaram.
Kje bo Črna gora dobila sredstva za izgraditevMakih načrtov? Po nekaterih proračunih bi bila potrebna najmanj milijarda din. Pri tem poudarjajo eni, da bi sc sredstva morala dobiti tam, kjer je obtičalo 750 milijonov din reparacij, ki bi jih morala dobiti bivša Črna gora. Drugi pa trdijo, da je potrebna predvsem notranja preobnova, ki naj odpravi vso, kar je na poli naprednemu razvoju ter odstrani vse škodljive izrastke, ki jiii je prinesel dosedanji razvoj. Na to pot je stopila lakozvana tretja črnogorska ge-
neracija, v nasprotju s prejšnjo inteligenco, ki je v ogromni večini zapustila rodno deželo ter se porazgubila po raznih službah. Novi rod je zrasel v novih raz merah ter čutil obenem z ljudstvom težak pritisk v gospodarskem, socialnem in pO' litičnem oziru. Razumel je zle posledice njegove kulturne zaostalosti. Iz delovanja te inteligence in iz težkih preizkušenj, ki jih je moralo prestati ljudstvo, poganjajo nove kali napredka, ki kljub vsem težkim oviram obetajo dvigniti tudi Črno ■ aro v isto vre o z d n: ; > ::il pokrajinami naše države.	rg
Tihi
jajjska SP3 o pcltika^ riffiečko demokratske koa.icife
Organizacija SDS v Beogradu je imela sestanek, na katerem je Sava Seleničv svojem govoru med drugim dejal:	»Po
donošenju volivnega zakona mora poh-: i k a doživeti popoln uspeh. To politiko morajo izvesti poleg nas tudi oni, ki so bili skupaj z nami, ko smo še bil. v opoziciji. SDS in KDK delata zadnji čas v tem smislu, kar je zadosten pogoj, da bo politika sporazuma dosegla popoln uspeh. Tajnik stranke dr. Živojin Vorka-pič je naglasil, da bo SDS s tem, ko bo spojila vse pozitivne elemente na Drvarskem z onimi v Srbiji, storila največjo uslugo srbskemu narodu in državi v težkih časih.
Cvetkovič in Maček v Kragujevcu
Predsednik in podpredsednik vlade sta si v družbi vojnega ministra generaia Nediča ogledala naprave v Kragujevcu.
V	teku dne je dr. Maček sprejel odposlanstvo kmetske zbornice iz Niša ter mu obljubil pomoč pri nekaterih vprašanjih poljedelstva in trošarine.
Ugibanja o občinskih volitvah
Na službenem mestu v Beogradu ne vedo nič o razpisu občinskih volitev. Vest o eventualnih volitvah je pa naletela v narodu na živahen odmev. Povsod terjajo, da se čimprej izda novi občinski volivni red s tajnim glasovanjem. »Novosti« vedo povedati, da bodo občinske volitve že v maju. »Nova Riječ« pa naglasa, da »je bila takoj po sporazumu zamujena najlepša prilika za razpis volitev. Zdaj je n. pr. glasovala Kanada, čeprav je v vojni. Glasovali so celo frontniki na francoskem bojišču. Torej je stvar le nas samih, če lahko gremo na volitve.«
Dr. Laza Markovič in Boža Maksimovič vstopila v JRZ?
Kakor poroča »Jutarnji List« iz Sarajeva, sta ministra dr. Laza Markovič k1 Boža Maksimovič pristopila v JRZ.
nSe!jački Dom" o Cvetkoviču
Glavno glasilo LISS »Seljački Dom« piše o zadnjem govoru Cvetkoviča in naglasa, da je predsednik vlade odkrito dejal, da »odločujoči činitclji v Beogradu niti ne pomišljajo, menjati svojo politiko do sporazuma, temveč so pripravljeni, graditi sožitje še dalje. S tem govorom je Cvetkovič sporočil Srbom v banovini Hrvatski, da morajo živeti v sporazumu s Hrvati. Cc so se mogli znajti z njimi prej, se morajo tudi zdaj. Te besede so važnejše tembolj, ker jih je predsednik vlade potrdil tudi z dejanjem pri ureditvi financ Hrvatske.«
Samo politična kombinacija
»Hrvatski Dnevnik« se bavi s pisanjem »Demokrata«, glasila demokratske mladine v Beogradu ter dostavlja: »Demokrati v stolpcih svojega mladinskega glasila poročajo, da hoče dr. Maček oslabiti moč srbskega naroda. Zmerom bolj jasno se vidi, da demokrati niso iskreno šli na delo za sporazum. Niim sporazum ni bil stvarno delo za ureditev oduošajcv med Srbi in Hrvati, temveč samo politična kombinacija, ki naj bi služila politični afirmaciji njihove stranke. Z njih strani se slišijo o Hrvatih in njih političnih činiteljih stvari, ki zbujajo še večje nezaupanje. Kaj smo Hrvati krivi, da Srbi niso stvorih močne politične organizacije? Sporazuma	nismo
sklenili z nobeno srbsko stranko, zato ni strankarski, če so demokrati sigurni, da bodo dobili v Srbiji večino, zakaj nasprotujejo razpisu volitev?«
Madžari in Slovani
Zadnja številka »Slovenske	Misli«
piše pod gornjim naslovom tudi tole: »V 19. stoletju so imeli Madžari samo delno oblast nad Slovani, pravi	gospodarji nad obema so bili Nemci.	Ti so
madžarski aristokraciji zagotovili stoletni privilegirani položaj eksploatacije nad preprostim madžarskim ljudstvom in Slovani pod krono sv. Stefana, toda pod pogojem, da bo vsa madžarska država stavljena v službo nemškega prodiranja na Vzhod. Temu je, verujemo, enkrat za vselej konec. Novosadski »Dan« se vprašuje, v čem je znak, da je temu res konec? Kje je zagotovilo, da bi se ne ponovile metode in stanje iz 19. stoletja?
Namce
a tisoče ljudi je ostalo brez strehe
Najnovejše vesti iz Novega Sada iav-iiajo, da je poplava Donave zavzela včeraj naravnost katastrofalen obseg.
Vode so docela zalile Veliki Liman, Adamovičevo naselje, deloma pa so tudi poplavile železniško progo proti Subotici in Futogu. Slika, ki se odpira reševalcem, je žalostna. Vsak trenutek se rušijo hiše, in vse kaže, da od Adamovičevega naselja ne bo ostala niti ena hiša nepoškodovana in da
bo ostalo 8.000 ljudi brez strehe nad glavo. Do sedaj je podrtih že več sto hiš. Oblastva so mobilizirala vojaštvo, žandarmerijsko šolo v Kamenici ter skoraj vse civilno prebivalstvo za dela okoli utrjevanja nasipov in dviganja novih nasipov, da se vsaj malo zaustavi besnenje vodnih elementov, ki so včeraj še vedno naraščali. Mrzlično
se tudi evakuira prebivalstvo, Predvsem pa bolnišnica, kjer so. dela v toliko otežkočena, ker je bolnišnica prenatrpana z bolniki. Po nepoplavljenih novosadskih ulicah pa beže ljudje na vozovih s pohištvom in s tem, kar so mogli zadnje trenutke rešiti.
Rekvirirana so vsa privatna vozila ter z mestnimi in državnimi oddana prebivalstvu za evakuacijo. Vkljub temu ne morejo ljudje na gotovih krajih rešiti drugega kakor golo življenje, ker vodovje narašča in poplavja s strahovito naglico.
Cc bo voda prebila nasip pri subotiški progi, ki je že docela pod vodo, bo zalila tudi center mesta.
Promet s Subotico in okolico je prekinjen. Po odloku železniške direkcije se vrši promet preko Indjije in Vinkovcev. Bati pa se je, da bo železniški promet z Beogradom ustavljen, ker je železniška Proga pri Sr. Karlovcih pod. vodo. Ustavljeni so brzovlaki med Beogradom in Subotico.
Enako sta Sava in Donava, ki sta tekom včerajšnjega dneva narasli pri Beogradu za nadaljnje 4 centimetre
napravili tudi po ostalih krajih Banata, Srema in Slavonije ogromno škodo, ki se vidi tudi v Beogradu, kjer se nahajajo pod vodo vse ulice ob Savi in Danovi, ulice same pa so postale pravi rokavi, po katerih pustoši voda. Po nekaterih ulicah so postavljeni zasilni pločniki od desk, ki ležijo na visokih cementnih stebrih. V Karadžardževi ul. je napravljeno pristanišče za čolne. Iz poplavljenih ulic
se je prebivalstvo izselilo. Zalitih pa je docela nešteto kletnih stanovanj, kjer so životarili beograjski siromaki.
V	nevarnosti je tudi Petrovgrad zaradi prenizkih nasipov reke Begej. Razveseljivo vest pa so javili iz Budimpešte, da je tam
začela voda v Donavi upadati,
da je upadla že za 90 cm. Vkljub temu pa še v spodnjih predelih Donave voda vedno narašča. Vsekakor pa so dosegle vode tekom današnjega jutra kulmlna-cijo.
Pereča vprašanja obmejnega šolstva
Skoro vsa obmejna šolska poslopja z malimi izjemami, se nahajajo v nezadovoljivem stanju, zato bi bilo treba popraviti in preurediti neodgovarjajoča šolska poslopja, v gotovih krajih pa sploh zgraditi nova poslopja. Nujna potreba po preureditvi in povečanju že obstoječih šolskih poslopij je v sledečih obmejnih krajih: Sv. Ana v Sl. gor., Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Jurij v Slov., gor., Sv. Rupert v Slov. g., Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Duh na Ostremvrhu, Sv. Lenart v Slov. gor. Sp. Ščavniac, Gor. Radgona, Št. Ilj v Slov. g., Sv. Križ nad Mariborom, Jarenina, Sv. Jakob v Slov. gor. i Sladki vrh. Največja potreba po zgradnji novih šolskih poslopij je v krajih: Pesnica, Selnica ob Dravi in Bre-sternica.
Radi pomanjkljivosti učnih prostorov po raznih obmejnih šolah trpi reden pouk, saj v večini šol poučujejo mlad'no razporejeno po razredih in oddelkih en del dopoldne, drugi del pa popoldne. — Pouk v popoldannskih urah za otroke ni tako primeren kot v dopoldanskih.
Naše obmejne občine spričo svoje prešibke davčne moči ne zmorejo brez iz-
datnejših dotacij kreditov banovine in države prevzeti bremen pri zgrajevanju novih šolskih poslopij in preurejevanju starih za sodobne potrebe obmejnega šolstva nepriličnih. Potrebno bi bilo, da pri nas obvelja načelo, postavitve našega šolstva v takšno stanje kot je ono onkraj meje. Le v tem primeru bo kos nalogam, ki jih nalaga čas in njega okol-ščine.
Ni pa edinstveno samo vprašanje zgradnje novih poslopij in preureditve starih. Nemalenkostna je tudi ovira v nekaterih primerih v nepopolni kvalificiranosti učnnih moči. Opaža se, da šolska oblast nastavlja v razne narodnostno ogrožene obmejne kraje veliko učiteljev-pripravnikov, ki so že v začetku svojega poklicnega življenja preobremenjeni s težavnim delom. V obmejne kraje bi tre-balo v prvi vrsti nastavljati samo prvovrstno izvežbane starejše učne moči. Tudi stanovanjske prilike učiteljstva na omejnih šolah niso ugodne. Po večini šol manjkajo potrebni stanovanjski prostori, da mora mnogo učiteljev in učiteljic stanovati pri privatnikih, ki v mnogih primerih niso narodnostno naklonjeni.
Krira živinoreje v Slovenskih goricah
Iz Slovenskih 'goric nam pišejo: Zaradi lanskih poplav, je bilo mnogo sena in otave pokvarjene, ker je kalna voda po-blatila travo. Zato je pri mnogih živinorejcih zbolela živina za metiljavostjo ter začela hirati. Mnogi kmetje so morali zaradi pičle krme živino že v jeseni odprodajah, iu to tudi boljšo plemensko živino.«
Tako so nekateri kmetje odprodali tudi uradno dovoljene bike-plcmenjake. — Kmetje, ki imajo rodovniške krave, se že
močno pritožujejo nad pomanjkljivostjo plemenskih bikov, ker se krave zaradi prepogostega pripuščanja bikov ne obre-jijo. Pojavila pa se je ponekod tudi že kuga v nožnicah.
Nujno bi bilo torej potrebno, da bi banovina priskočila najbolj prizadetim krajem na pomoč, da bi si mogli kmetovalci vsaj za polovično vrednostno ceno oskrbeti bike-plemenjake; potrebni bi pa tudi bili redni veterinarski pregledi bikov-plemenjakov.
Kaj
ij je z mostom v Vanči vasi ?
Dve leti že govorijo, da bo dobila Vanča vas pri Tišini most preko potoka Do-bla. Zbranih je že 12.500 din, z delom pa se še vedno ne začne. Ko so pritisnile pomladanske povodnji, smo bili kar tri dni pod vodo ter odrezani od ostalega sveta. Voda je tekla po vasi nad pol metra visoko ter zalila skoraj vsa dvorišča. Nadalje je voda poplavila tudi orna polja ter odnesla ponekod tudi setev. Gesta, ki Pelje skozi vas, je vsa razdrapana in ja-masta od povodnji.
Da se preprečijo ponovne poplave, bi naj občina čimpreje začela z gradnjo nasipa in novega mosta. Zgraditi bo treba visok, ter širok most, narediti na vsaki strani najmanj 100 metrov dolg nasip, in končno'presekati bo treba ovinek rta cesti ter v gozdu, da se bo lahko voda hitreje odtekala. Obljube, ki so bile tako svečano dane prebivalstvu že pred 4 leti ob priliki občinskih 'čoliicv zastran mosta, bi se naj čimpreje uresničile.
pri sedanjih plačah, je seveda še bolj pereče. Merodajnim krogom ho dalo lo še več misliti.
c Danes vsi v gledališče! Mariborčani uprizorijo kot zadnjo predstavo v lej sezoni tridejansko opereto „Gejša“.
c Korošiea vabi smučarje. Kocbekov dom na Korošici ostane do nadaljnjega odprt in oskrbovan. Snežne razmere na Korošici so posebno v mesecu aprilu zelo ugodne za smuko. Pričakovati je, da bodo smučarji izkoristili poslednji letošnji za smuko ' ugodni sneg v naših planinah. Tudi pri Mozirski koči na (iolteh je smuka še vedno ugodna na severnih pobočjih Gol-lov in v Starih stanih v bližini koče.
e Oskrbo Mozirske koče je le dni prevzel nov' oskrbnik g. Ivan Blažič. Prejšnji priljubljeni oskrbnik g. Ivan Sevčnikar je odšel na Pohorje, kjer je prevzel oskrbovanje. Mariborske koče.
c Štorklja v avtobusu. Na vožnji avtobusa iz Vitanja proti Celju je neka mlada žena dobila porodne krče. Še predno je avtobus privozil do bolnišnice, je žena porodila deklico. Mater in otroka so oddali v bolnišnico.
c Napad. 21 letaega delavca Ivana Fistra iz Lo krovca pri Celju je na cesti v Levcu napadel neki Anton Žerjav. Z ročico ga je udaril po glavi in po obrazu in mu prizadejal hude poškodbe.
c Umrl je v bolnišnici 46 letni dninar Peter Piki iz Gomilskega.
c Kronika nesreč. 67 lebii posestniki Kidrič Stefan iz Žahenberca pri Rogatcu se je peljal z vozom. Konji so sc splašili, padel je z voza in si zlomil nogo. — 8 letna hči rudarja Mišmaš Kristina iz Brez-nega pri Laškem je padla s plota in si zlomila desno roko.
Ljubljana
a Uprava policije v Ljubljani opozarja, da je po predpisih o prometnem redu na cestah prepovedano, z vozili prehitevati ali prečkati vojaške čete:, sprevode, procesije, pogrebe in podobno. Na prestopke je stroga kazen.
a Težave z uvozom. Kakor smo izvedeli, so bili le dni ljubljanski veletrgovci s kolonialnim blagom poklicani na bansko upravo, kjer so prejeli nalog, da morajo držati štirimesečno rezervo vsega kolonialnega blaga v svojih skladiščih. Te rezerve sploh ne smejo načenjati oziroma je zmanjšati. Tudi jim je naročeno, izdajati trgovcem dcLajlislom samo toliko blaga, kolikor ga potrebujejo za tekočo prodajo. Ta zelo umestni ukrep je v zvezi z oležko-
Z jutrišnjo številko začnemo pošiljati nekaterim bivšim naročnikom »Edinosti«, tudi tistim, ki morda že so naročniki »Večernika«, nekoliko zaporednih številk na ogled s posebno okrožnico. Že danes opozarjamo cenjene prejemnike dotičnih številk na obvestilo v okrožnici, ki ga naj izvolijo upoštevati! UPRAVA.
BMHIIIII" KT
INSULIN SE BO DELAL DOMA!
Higienski zavod v Zagrebu je že pred več leti postavil aparaturo za izdelovanje in su lin a. Insulin je hormon, katerega pomanjkanje v telesu je posebno občutno pri sladkorni bolezni. Uporablja se za zdravljenje sladkorne bolezni in v novejšem času tudi nekih duševnih bolezni. Doslej je bil ves insulin v naši državi uvožen, sedaj pa so ga pričeli izdelovati tudi v Zagrebu. Značilno za naše razmere je dejstvo, da je bila aparatura za pridobivanje insuldna postavljena že pred leti, šele sedaj so ga pa pričeli izdelovati. Zakaj? Ker niso mogli dobiti breztroša-rinskega alkohola, kajti trošarina na alkohol je tako velika, da onemogoča racionalno dobivanje insulina. V Zagrebu je ob tej priliki bil otvorjen tudi amhula-torij, za diabetike, ki bodo dobili, če so revni, injekcije insulina brezplačno.
čenim uvozom zaradi poostrene blokade. Na ta način bodo lahko dobivali blago vsi detajlisli, kolikor ga sproti potrebujejo, za primer prenehanja uvoza je pa tudi za-sigurana zaloga za štiri mesece pri normalnem konsumu. Jasno pa je, če bi uvozi prenehal, da bi sc tedaj moral konsum takoj primerno racionirati.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANA Drama:
Petek, 5. aprila: zaprto.
Sobota, 0. aprila: Zupanova Micka. Varlu Izven.
Opera:
Petek, 5. aprila: zaprto.
Sobota, 6. aprila: Figarova svatba. Bed A. Gostovanje Vere Majdičeve.
Ptuj	%
p Nesreča. Ob priliki selitve se je prevrnil naložen voz, s katerim se je selil najemnik Kupčič iz Podlož pod Ptujsko goro, na njegovo 40 letno ženo, ki je za-dobila na glavi poškodbe.
p Upokojenec Mahorič iz Ptuja je izgubil 880 din. Prizadeti prosi poštenega najditelja, da mu vrne izgubljeno pokojnino.
p Razpust združenj. Nekatera ptujska združenja so že prejela nalog, da so razrešena. Čeprav so si ti obrtniki močno prizadevali, da ohranijo neokrnjene svoje organizacije, ki so jih ustvarili njihovi predniki in so lahko eksistirala skozi dolga desetletja, je bil njih trud s prošnjami na razna merodajna mesta brezuspešen.
o	Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je umrl posestnik in gostilničar Miha Železnik. Občani so se jroslovili na pogrebu od njega lepo in v častnem številu.
n S čolni po Beogradu. Sava in Donava sta v Beogradu tako narasli, da sta poplavili več ulic. Za pešce so postavljeni posebni pločniki iz desk na betonskih podstavkih. V Karadjordjevičevi ulici so vrši zaradi visoke vode promet s čoln k n Plitvička jezera je na javni dražbi kupila banska oblast Hrvatske ter jih lx» primerno uredila. Zemljišče bo razparce--lirano in urejeno tako’, kakor zahtevajo prirodne krasote tega kraja. Zgradili bodo tudi velik hotel.
n Na smrt je bil obsojen v Varaždinu Slavko Jambrek, ki je lelu 1937 zagrešil v Radoboju blizu Krapine dvojni roparski umor.
n Elektrifikacija dalmatinskih krajev hi otokov lepo napreduje. Bred letošnjo turistično sezono na morju bodo elektrificirali več leloviščarskih krajev.
Delo in načrti Delavske zbornice
C el? e
PONOVNO ZVIŠANJE CEN MESU?
V	sredo smo poročali o povišanju mesilih cen v Celju. Povišane cene veljajo od 30. marca daljo in jih jo dovolila kr. ban-.ska uprava. Cona živini pa jo ponovno poskočila, tako da jo Združenje mesarjev storilo potrebne korake, da sc ceno še zvišajo, ker nabavna cena no odgovarja, prodajni, kaj šole zaslužku. Mesarje je občutno prizadel (1.2 odst davek na poslovni promet, visoke klavniške pristojbine, visoka cena zlasti rojene živine, ki se do blaznosti izvaža v Nemčijo in Italijo. Vprašanje, kako bodo državni in privatni nameščenci ter delavci kupovali vedno dražje življenjske potrebščine, ostali pa
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli:
1. V stnvbinski stroki so že dalje časa v teku pogajanja za novo ureditev kolektivnih delovnih odnosov. Pogajanja so se začasno prekinila zaradi skupnega posredovanja delodajalskega in delojemalskega zastopstva v Beogradu. Posredovanje se je tikalo izdanja potrebnih ukrepov za poživitev gradbene delavnosti v Sloveniji, spremembe predpisov o javnih delih, s katerimi se naj omogočijo doplačila za primer zvišanja mezd ali podražitve materiala ter uzakonitve učinkovitih ukrepov za pobijanje šušmarstva. — 2. V gostinski stroki je bil ustanovljen stalni posvetovalni odbor. Odbor bo v kratkem predložil banu predlog o vprašanju minimalnih mezd. — 3.
V	rudarski stroki je DZ sodelovala pri pogajanjih za prilagoditev zaslužka rudarjev dr-1 žavnih rudnikov porastu draginje. Doseženo j zvišanje znaša 13.5 odst. DZ izdeluje osnutek nove pogodbe za državne rudnike, ki naj1 upošteva posebne potrebe rudarjev državnih rudnikov v Sloveniji; dalje sodeluje DZ pril
pogajanjih za revizijo kolektivne pogodbe v obratih TPD. Pogajanja sc bodo nadaljevala Novi poviški pa bodo imeli retroaktivno moč za dobo od 1. marca 1940 dalje. 2e decembra 1939 je DZ začela z akcijo za priznanje draginjskih doklad za stare in nove rudarske upokojence. Predvidena je tozadevna anketa pri banski upravi. — 4. V monopolski stroki sodeluje DZ pri spremembi obstoječih pravilnikov o delu, pokojninah, draginjskih dokladah in zaslužkih tobačnega delavstva, ki zahteva prilagoditev prejemkov porastu draginje. — 5.i DZ se vneto zavzema za sezonsko delavstvo in je posebej za stavbinsko delavstvo dosegla, da so v zimskih mesecih deležni vsaj polovične brezposelne podpore. — 6. DZ je začela akcijo za določitev davka prostega minimuma delavskih uslužbenskih prejemkov. — 7. DZ je tudi predlagala, da se zviša pri delavcih znesek, izvzet od rubeži, na 30 din plus 5 din za vsakega otroka pod 18 let. — S. DZ je uspešno posredovala pri generalni direkciji državnih železnic, da se zviša delavski mesečni zaslužek, ki še. opra-
vičuje do znižane vožnje s tedenskimi karta« mi, od 1500 na 2500 din. — 9. DZ je so« delovala na anketi za ureditev delovnih po« gojev v vojaških delavnicah. DZ je zastopala stališče, da se naj tem delavcem prizna stal« nost in vse ugodnosti splošne socialne zako« nodaje. — 10. DZ je posredovala, da se v bodoče strogo kaznujejo vedno pogostejši prestopki zoper par. 219—221 in 234 obrt« nega zakona. — 11. V pkviru urada DZ se je na pobudo Društva za varstvo delavskč mladine ustanovil poseben referat za vajence, ki se bo bavil z vsemi vprašanji vajenske zaščite in odškodnine. DZ je ugotovila, da je v zadnjem času izšla cela vrsta uredb in pravilnikov, ki zadevajo interese delavskega stanu, ne da bi Delavska zbornica bila predhodno vprašana za mnenje, kakor to določa zakon o zaščiti delavcev. Upravni odbor DZ je na svoji seji 29. II. sprejel načelni sklep o zaprositvi posojila 2 milijonov dinarjev v svr-ho izvedbe predvidenih gradbenih akcij DZ.
DZ tudi budno zasleduje gibanje draginje in mezd ter nudi v tem pogledu delavstvu za mezdna gibanja zanesljivo gradivo.
Marebor
Kaj bo na letošniem Mariborskem tednu
V	mestni posvetovalnici je bila sinoči anketa naših gospodarstvenikov, kulturnih in športnih delavcev, ki jo je vodil predsednik MT dr. L i p o 1 d. Da je zanimanje za prireditev Mariborskega tedna kljub izrednim razmeram zelo veliko, je pokazal sinočnji obisk raznih zastopnikov, ki so po vrsti izjavljali, da bodo in kako bodo sodelovali na IX. Mariborskem tednu, ki bo od 3. do 11. avgusta. Iz obširne in zanimive debate posnemamo, da bo letošnja tradicionalna gospo-darsko-kulturna revija obmejnega Maribora zelo pestra. Prireditev bo na istem prostoru kot lani, le da bo veselični prostor manjši, ker bo tovarnar Hutter že pričel graditi stanovanjski blok na bivšem unionskem ozemlju. Med razstavami naj omenimo veliko obrtniško razstavo v večjem stilu, kateri bo pridružen kuharski natečaj. Posebnost letošnje gostinske razstave, ki jo bo priredilo Združenje gostinskih podjetij v Mariboru, bo velika razstava vseh jugoslovanskih piv pod geslom »pivo ljudska hrana«. Umetniški klub v Mariboru bo priredil umetniško razstavo, ki bo posebna privlačnost MT. Želeti je, da bi bila ta razstava že v novih prostorih gradu. Zanimiva bo tudi gozdarska razstava združena z razstavo lesa in njegovih proizvodov. Morda bo razstavljala tudi domača papirna industrija. Bolgarsko-kultuma razstava, ki jo pripravlja prof. Šedivy bo gotovo
prav zanimiva. Omeniti je treba tudi razstavo Prekmurja in našega dela Koroške. Seveda ne bo izostala krasna tuj-skoprometna razstava. Čebelarji nas bodo presenetili z razstavo in čebelarskim taborom, krojači pa z veliko modno revijo. Obrtniški razstavi bo pridružen sejem obrtniških izdelkov, kar doslej še ni bilo.
Zelo pester bo športni spored letošnjega Mariborskega tedna. Na Mariborskem otoku bodo plavalne tekme, na Dravi pa tekme plavačev iz večjih mest naše države. Privlačno bo tudi tekmovanje s kajak čolni. Lahkoatleti bodo priredili štafetni tek skozi mesto in kot novost
stilu: tek lahkoatletov. Tenis pripravlja večji turnir, šahisti pa medmestno ali medklubsko tekmo. Kolesarji bodo priredili dirko okoli Pohorja, avtomobilisti dirko po novi cesti na Pohorje, kasaki pa derby na Teznem. Izostali tudi ne bodo motociklisti, ki bodo priredili večjo prireditev. Jadralno letalstvo bo priredilo tekmo jadralnih letal in akrobacija ter razstavo modelov.
Tudi letos bo za obiskovalce MT polovična voznina. Ker so vse predpriprave že v polnem teku, smo prepričani, da bo IX. Mariborski teden prav tako dosegel lep uspeh kakor vse dosedanje prireditve.
Mladinski zbor iz Rakeka v Mariboru
V	soboto zvečer bo v veliki dvorani Sokolskega doma koncert mladih pevcev iz Rakeka. Čez sto pevcev z veseljem in ljubeznijo goji pod vodstvom svojega dirigenta Maksa Pirnika našo narodno in umetno mladinsko pesem. Zbor nastopa že dalje časa in je med drugim koncertiral lansko leto tudi v Ljubljani, kjer je dosegel zelo lep uspeh, ki mu ga je v polni meri priznala tudi strokovna kritika. Poleg Trboveljskega slavčka je nedvomno najboljši in najmočnejši slovenski mladinski zbor, ki razpolaga z vsemi odličnostmi oblikovnega ter vse-
binskega podajanja. Prav gotovo je značilno, da prihajajo mali pevci iz obmejnega Rakeka v obmejni Maribor. Na svoji meji vršijo važno kulturno misijo, ki jo bodo vestno izpolnili tudi pri nas. Zato je potrebno, da izkažemo vso pozornost tem požrtvovalnim in ambicioznim pevčkom ter jim napolnimo dvorano. S tem bomo počastili njihovo delo in našo mladinsko glasbeno tvornost ter dokazali, da znamo tudi mi ceniti dobrine in prizadevanja, ki služijo dviganju naše narodne kulture.
m. Pomanjkanje bencina ublaženo. Ker je devizni oddelek Narodne banke dosegel z romunskimi odločujočimi krogi sporazum olajšanja uvoza romunske nafte v Jugoslavijo, ;e tudi vprašanje bencina povoljnejše.
m Elektrika pri Sv. Urbanu. Te dni je pri Sv. Urbanu nad Mariborom prvič zasvetila elektrika. Elektrifikacijo je izvršilo mestno elektriško podjetje. Pri kapelici pod Sv. Urbanom so zgradili transformator. Pomanjk nje petroleja pospešuje zanimanje za elektrifikacijo na vsein pobočju, m Napad v Brezju. Neznani moški so
napadli
Aii kaznilnica goji obrtno vzgojo?
Obrtništvo raznih panog se je že več-Jcrat pritoževalo o veliki konkurenci, ki mu jo dela moška kaznilnica v Mariboru, To postopanje moške kaznilnice se je hotelo od raznih strani prikazati, kakor da bi bilo v korist kaznjencem s tem, da bi se jim dala prilika, da se izučijo primernega rokodelstva, ki bi jih naj po prestani kazni usposobilo za pošteno pridobivanje. V resnici pa je zadeva s tem , vzgajanjem drugačna. Kaznilnica je pravcato industrijsko velepodjetje. Kaznjenci
v	tem zavodu so zaposleni pri neštetih najmodernejših strojih, tako da vrši v giavnem stroj ono delo, za katero bi se moralo po vzgojnih načelih zakona o
izvrševanju kazni na prostosti usposabljati kaznjenca. Ob taki zaposlitvi ne more,biti govora, da bi se dosegel zaželen uspeh, namreč ta, da bi bil kaznjenec izučen in izurjen rokodelec, ker je v resnici samo sluga stroju in nima pojma o rokodelstvu, ko pride iz ječe. S takim postopkom pa seveda ni pomagano kaznjencu, ampak je to postopanje brezpri-merno izkoriščanje cenene človeške delovne sile zlasti zato, ker so kaznjenci v poletnem času zaposleni do 11 ur dnevno, kar predstavlja svojevrstno konkurenco proti rokodelskim obrtnikom, ki so vezani v zaposlitvi svoje delovne moči po ZZD na 8 do največ 10 urni delavnik.
vaš MSktk ! mali ofiasi v Jlomilcu"!
Dva fanta izvršila 15 vlomov v mestu
Mariborska policija je izročila sodišču 43 letnega Davida Mauka in 18 letnega R. V. ter 16 letnega G. R. iz magdalen-skega predmestja, ki imajo na vesti številne vlome v mestu. Ugotovljeno je, da so se sestajali v stanovanju Mauka na Betnavski cesti 3 mladoletniki G.R., C.
O., L. B., Š. R. in znani 66 letni vlomilec Alojz Pichler. Mauko je imel na pobaline velik vpliv ter jim je dajal nasvete za vlome in tatvine in od njih sprejemal del plena. Preiskava je ugotovila, .da sta zadnje dni marca G. R. in R. V. vlomila v pralnico tovarne perila Elze Durjavena Tržaški c. 6 in ukradla nekaj gotovine ter perila. To je bilo v noči na 24. marca. Naslednjo noč sta pobalina vlomila v pralnico čistilnice Nedog v Razlagovi ul. 22 in pokradla raznih stvari in denarja za 18.000 din. Isto noč sta vlomila v pisarno lesnega trgovca Mirka Lebana v Kopališki ulici 8 ter v pisarno trgovca s kurivom A. Filipančiča v isti ulici. Obema je bilo pokradeno precej ienarja. Od Filipančiča sta mlada vlomilca odšla v pisarno slikarja Josipa Škofa v Vetrinjski ulici in stikala za denarjem. V noči na. 30. marca sta vlomila v pisarno podjetja Škrinjar & Dolenc v Miklošiče-
vi	ulici in v pisarno Rihe. Pri prvem so odnesli več stvari, pri Rihi pa sta morala oditi brez plena. V isti noči sta vdrla v pisarno Fordove delavnice na Massary-kovi cesti in ukradla razno orodje, ter nekaj denarja. Nadalje sta R. V. in C. O. vlomila v noči na 24, marca v pisarno trgovca s kurivom Pirkmajerja na Aleksandrovi cesti in odnesla nekaj denarja. Pobalini so v zadnjih dveh mesecih vlomili še v trgovini Leban, pisarno klju-
Romiha v Smetanovi ulici. Opisane vlome so priznali. Pri mladih vlomilcih so zaplenili še, precej ukradenega blaga.
VARAŽDINSKI SREDNJEŠOLCI V MARIBORU
Včeraj so prispeli v Maribor petošolci gimnazije iz Varaždina, ki so si pod vodstvom svojega razrednika in ene profesorice ogledali zanimivosti našega mesta. Po Mariboru jih je vodil uradnik tukajšnjega »Putnika« g. Evgen Vuga Varaždinci so bili tudi v tvornici »Zlatorog« ter v mariborskem muzeju, kjer jim je g. prof. Baš obrazložil zanimivosti. Mladi Varaždinci so bili z ekskurzijo v Mariboru zelo zadovoljni.
STARO ŽELEZO — ZLATO
Menda se še nikoli ni prodajalo staro železo v toliki meri, kakor zadnje tedne. Razni brezposelni in drugi ljudje se sploh ne bavijo z drugim, kakor z zbiranjem starega železa in raznih odpadkov. Dan za dnem vidiš lahko na ulicah ročne vozičke, vozove in težke avtomobile, ki vozijo staro železo k trgovcem, ki to železo kupujejo. S tem imajo zaslužek zbiralci in seveda tudi trgovci. Zato skoraj ni pretirano, če trdimo, da je staro železo zlato. Nekoč smo dejali: lov za zlatom, sedaj pa velja parola: lov za starim železom, cunjami in glaževino.
m. Premeščen je dolgoletni prvi kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru g. Anton Cafuta za provizorja k Sv. Antonu na Pohorju.
m Ljudska univerza. Drevi ob 20. bo predaval inž. Frane Premeri iz Ljubljane
o	naNi, svelovni velesili. Predavanje bodo
čavničaria Hitzla in v pisarno kleparja pojasnjevale skiopličnc slike.
m. Komisijo za mojstrske izpite sestavljajo dr. Pretnar Josip, tajnik Zbornice za TOI, kot predsednik, politično upravni tajnik Fran Šink ter dr. Jure Koce kot njegova namestnika. Za namestnika predsednika komisije v Mariboru sta imenovana mestni obrtni referent dr. Senkovič in okrajni podnačelnik doktor Mirko Brolih.
m. Novi železniški vozni red. TPZ je prejela na odločujočem mestu obvestilo, da bo s poletnim voznim redom v veliki meri izboljšan naš železniški promet. Vseh želja in predlogov našega članstva ob priliki lanskoletne ankete ljubljanska železniška direkcija žal ni mogla upoštevati, ker ima z določeno omejeno kilometražo od strani železniške uprave vezane roke. Povdariti pa moramo, da je ljubljanska železniška direkcija tudi tokrat pokazala veliko razumevanje za turistične potrebe našega železniškega prometa, seveda v okviru danili možnosti.
m. Literarni večer ljubljanskega Umetniškega kluba bo v kratkem v mariborskem gledališču.
m. Tukajšnja Borza dela potrebuje za takoj sledeče delovne moči: 1 kleparskega pomočnika, 1 krovca, 1 elektromonterja, 1 mizarskega pomočnika, 3 kravarjie, 1 šiviljo, 1 hotelsko kuharico.
m. Oblastni odbor jS v Mariboru priredi 28. aprila na Trgu svobode svojo veliko dobrodelno tombolo, katere čisti dohodek je namenjen za letovanje siromašne dece na našem Jadranu. Glavni dobitek v gotovini din 10.000.—, vrednost vseh dobitkov din 40.000. Cena tablicam din 4.—. Razprodajalci tom-bolskih kart jih lahko dvignejo v društveni pisarni, Aleksandrova cesta 3.
m. Rdeči križ Devica Marija v Brezja pri Mariboru priredi v nedeljo, 5. maja na vojaškem vežbališču na Teznu veliko dobrodelno tombolo.
m. Tujskoprometna zveza v Mariboru je
sklicala za sredo 10. t. m. ob 16. v lovski sobi pri »Orlu« članski sestanek. Na tem sestanku se bodo obravnavala vsa aktualna vprašanja našega tujskega prometa, podala situacijska poročila in smernice za delovanje na polju pospeševanja tujskega prometa v skladu s potrebami, ki jih narekuje trenutni položaj.
m. Društvo »Bivših mornarjev« v Mariboru bo zborovalo v nedejljo dne 7. aprila v društveni dvorani hotela »Novi svet« ob 9.30. uri. Vabljeni so vsi člani kakor tudi prijatelji mornarjev.
m Kolo jc nekdo ukradel kleparskemu mojstru Viktorju Petroviču iz dvorišča na Tržaški eesli (j. Ukradeno kolo je znamke „Brenabor“ z ev. štev. ‘22841.
v Brezju pri Ločah 31 letnega posestnikovega sina Alojza Leskovarja iz Draže vasi pri Ločah ter ga nevarno poškodovali po glavi.	.
m Tovorni avto je zavozil na Tržaški cesti v kolesarja Ilinka Fekonjo, ki je dobil pri padcu poškodbe na glavi in si je zlomil tudi levo ključnico. Poškodovanca je mestni avtobus prepeljal v bolnišnico.
m. Babico je napadel. Ko se je babica Ana R. vračala od poroda v Dupleku domov v Brezje, jo je na samotni poti napadel ne*11 nasilnež in ji hotel storiti silo. Pri tem ji je napadelec zvil prst na desni roki in ji le Rdeči križ na Brezju nudil prvo pomoč.
* Glavna zaloga soli v Mariboru sporoča, da je začela z današnjim dnem obratovat1 Aleksandrova cesta št. 76 (v skladiščih D Rakuša, II. uvoz zraven bencinske črpalke)-Obratovanje se bo vršilo dnevno od 8.-1-in od 14.—16. ure.
* Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru bo imel svoj redni občni zbor dne 19. t. m. v posebni sobi Kino-restavracije.
m Nočna lekarniška služba. Od 30. t-
m. do vključno 5. aprila: lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; le' kama pri Mariji pomagaj, Aleksandrova
1,	tel. 27-79.
Kino
* Grajski kino. Danes „Nanette“. Jeitf
Jugo, Hans Soehnker. Zabava, krasno pe** je, izborna glasba.
* Esplanadc-kino. „Njena prva ljubezen1« film mladosti, pesmi in glasbe z nepozabno umetnico Deanno Durbin.
* Kino Union. „H e r o j i Z a p a d a‘ je film največjega obsega izza časa p0-stanka današnje Amerike in o najznatne-nitejšem pionirju doseljenstva Danijel’1 Booneu.
Mariborsko gledališče
Petek, 5. apr., ob 20.: „Gejša“, Gostovanja mariborskega gledališča.
Sobota, 6. aprila, ob 20.: ^Neopravičena ura“. Globoko znižane oeue. Zadnjič.
Radio
Petek, 5. aprila.
Ljubljana: 18 ženska ura, 18.20 Pariške pesmice, 18.40 Francoščina, 19.50 O Kn-reščku, 20. Simf. koncert (prenos iz Beograda), 22.15 Samospevi in dvospevi. — Beograd: 17.45 Narodne pesmi, 19.20 žalski kot romanopisec, 21 Bach (koncert), 22. Koncert salonske glasbe, 22.30 Plošče. — Dunaj! 18.30 Klavirski koncert, 23.10 Zabavni koncert. — Sofija:	17. Klavir. — Bukarešta:
19.15 Oboa in klavir, 19.35 Prenos iz opere-
—	Budimpešta:	19.30 Prenos iz opere. *—
Lille:	19.45	in 23.45 Komorna glasba. —■
Praga: 21. Koncert, 23. Komorna glasba ■— Strasbourg: 20.50 Klavirski koncert — Rin*j 21. Simf. koncert. — Hilversum II.: 22.45 Koncert na orgijah.
ANGLEŠKE POSTAJE ODDAJAJO VESTI; v angleščini: 9, 11.45, 12.30, 17, 19, 23, 0.30 Kratkovalovne postaje oddajajo v angleščini istočasno na 49.59 metrov in na 30.96 metrov. Dalje oddajajo te postaje v nemščini: 6.30, 13.30, 21, 23.15, v francoščini: 18.15, 20, 15, 22, in 0.45, v srbohrvaščini (tudi na srednjih valovih) ob 21.45.
lojro/sjvo
i	Celjski Sokol bo priredil ,Slovanski večer", ki bo res svojevrstna narodna reditev.
1	Občni zbor Sokolsko čete v Rakičan«*
Je bil v nedeljo ob številni udeležbi soboškega in domačega članstva ter je bila na njem izvoljena sledeča uprava: starosta g. Rajnar, načelnik Antalič, tajnica in blagajnica g. Dularjeva.
Bo staro pokopališče še obstajalo?
Na posebno vprašanje pri mestnem pogrebnem zavodu, če se z ozirom na zadnji (uradno še zdaj nerazglašeni) sklep mestnega sveta že vršijo izkopavanja na starem pokopališču, se glasi odgovor tako, kakor da to javnost nič ne briga. Medtem pa smo sami ugotovili, da je bilo na starem delu tega pokopališča zadnji čas že več izkopavanj, več pa jih v kratkem pričakujejo.
Imamo več resnih razlogov, zakaj nas to nasprotje še prav posebno zanima. Predvsem nam je znano, da je — tudi po mednarodno veljavnem zakonu — vsako pokopališče javnega značaja, torej da ima javnost pravico, da se zani-
ma za te svete kraje. Mestni župnik pa zatrjuje, da bo staro pokopališče obstajalo tudi še nadalje — torej tudi še P° preteku koncem letošnjega aprila določenega roka. Seveda velja to samo za nadaljnji obstoj grobov in grobnic, za katere svojci prevzamejo skrb negovanja in plačevanja najemnine, ki znaša za to leto 20 din od groba, 70 za grobnico« Pokopališče, ki je zdaj podobno opusto-šenemu bojišču, se bo zopet uredilo* dobi tudi zopet posebnega paznika (naj-brže dosedanjega). Od nadaljnjega obstoja izvzeti bodo le grobovi in grobnice, ki se nahajajo na črti podaljšanja ulic.	efpe.
2anmtsy&stl
v
Človek, ki Je prvi izdal načrt® Maginotove linij©
Kako sta nemška špijona vpSetla v svoje mreže francoskega kapetana Frogeta
Slavni Andre Maginot je hotel svojo domovino obvarovati pred novimi vpadi. Zalo je izdelal načrt za gradnjo moderne in močno utrjene obrambne črte. Ko so pričeli z gradnjo vzdolž francosko-ncnv ške meje, so se pojavili špijoni, ki so hoteli prodredi v tajnost načrtov inženirja Ma-ginota. Najvidnejši med njimi je bil frank-turstki advokat dr. Gottfried VVcissner, ki jc bil v svetovni vojni častnik protišpi-jonskega oddelka.
Dr. VVeissnerjevi špijoni so opravili že marsikak posel v Franciji v splošno zadovoljstvo šefa in nemške vlade. Tokrat pa je dr. VVcissner dobil kočljivo nalogo: za 500 mark je treba dobiti kar najbolj avtentične podatke o tajnostih Magino-tove črte.
Dr. VVeissner jc izbral za svojega pomočnika najzanesljivejšega človeka, Stanislava Kraussa, poljskega častnika, s katerim se je srečal v Varšavi. Njegov drugi sodelavec je bil dunajski Žid Anton Gciss-man, ki je odlično govoril irancosko in nemško ter jc bil pripravljen na še tako veliko pustolovščino.
Nekega zimskega po poldneva so sedeli v doktorjevem salonu gospodar, Krauss, mož aristokratskega izgleda in poln samozavesti, in mali širokoplečali Zid Geiss-mann.
— No, dragi Geissmann, jc pričel doktor razgovor, sedaj vas bom poslal v Belfort. Poskusili boste tam dobiti častnika, ki bi se dal ujeti na naše limanico.
— Kakšnega častnika, gospod doktor? je vprašal Žia. Iz artilerije?
— Ne, ne!... Enega iz generalštaba!
Geissmann jc zmajal z rameni, češ, takšnega bo pa zelo težko dobiti.
— Prav zato pa pošiljam tja vas, jc odvrnil dr. VVcissner. Nagrada je vredna tveganja, časa imate dovolj. Najdite pripravnega častnika, Krauss pa vse potrebne podatke o Maginotovi črti. Prvemu jc doktor obljubil nagrado v znesku 50.000, Kraussu pa 200.000 mark.
Anton Geismann je pripravil prtljago in sc nekega mrzlega zimskega dne odpeljal v Belfort. Tja je dospel v prvem mraku.
V	Hotelu, kjer se je ustavil, se je prijavil kot trgovski potnik. Zid se jc takoj pričel zanimati, kje bi lahko veselo prekrokal mrzlo noč. Ustrežljivi hotelir mu je priporočal lokal, kjer sc tajno sestajajo najuglednejši ljudje in tudi zločinci, da ha-/sardirajo. Gospod Anton se jc kmalu znašel. Po treh večerih je že dobro poznal polovico stalnih obiskovalcev nočnega lokala in kmalu je vedel, kdo izmed civilno oblečenih gospodov jc polkovnik, major, kapetan...
Med veseljaki jc bil tudi kapetan Froget, katerega si jc Žid izbral za svojo žrtev. Bil jc mož srednje velike postave in zelo razburljiv. Igral je kaj neprevidno in je pri kvartanju stalno izgubljal. Zidu ni bilo težko, ».'znaniti sc s kapetanom. Ob neki priliki sc je opogumil. Priporočal je razne načine igranja, s čimer si je pridobil kapetanovo zaupanje. Kmalu je Geissmann vedel, da stanuje Froget s svojo družino v majhni vili v predmestju in da mu ka-petanska plača ne zadostuje za vsakdanje življenje, pa čeprav je v generalštabu.
Tako sta se kapetan Froget in Geissmann sprijateljila. Zid je častniku dejal, da živi v Parizu njegov dober prijatelj Gustav Meinbocker, ki jc pravi mojster pri kartah. Zato mu je obljubil njegovo pomoč.
Toda Meinbocker, pravilno Krauss, je bil premoder, da bi se žc sedaj umešal. Geissmann sc jc res odpeljal v Pariz, toda ne po pomoč za svojega kapetana, marveč da seznani svojega špijonskega tovariša z dosedanjim delom.
Geissmann se je odpeljal v Frankfurt, v Belforl pa je prispel Krauss, da izvede drugi del dr. NVeissnerjcvo naloge. Seznanil sc je s kapetanom Frogetom in ga seznanil s tajnostmi borzne igre. Froget jc začel igrati na pariški borzi, kjer jc kljub Kraussovim navodilom izgubil. Takrat pa mu je agent lokavo dejal, da so še druge metode in spekulacije nego borze.
Srepo je pogledal svojo žrtev in dejal:
— So ljudje, ki bi bili pripravljeni plačati velike vsote, če bi vedeli, kaj se dogaja lam, na vzhodni meji. Sicer pa, vi ste v generalštabu? Vi veste, kaj to pomeni. Vsi narodi delajo to.
— Da., je odgovoril Froget. Zdi se mi, da gem uganil, kaj menite. Za koga pa delate?
Krauss jc zmajal z rameni. Kdo ve? Morda za Busijo, Anglijo... Edino kar vem, ljudje sc zanimajo za utrdbe, ki jih grade na vzhodni meji.
Objavili smo že da je dobilo med svetovno vojno devetnajst angleških letalcev najvišje britsko odlikovanje, Viktorijin križec. Prvega je dobil poročnik W. B. Rhodes - Moorhouse, ki je znan kot eden prvih letalcev v Angliji. Leta 1911 je že dobil dovoljenje za letanje. Ko se je začela vojna je odšel takoj na fronto. Dne 26. aprila 1915 je dobil povelje, da
Na tem vprašanju je spodletelo angleškemu parlamentarcu Stokeu,*Tri je stavil s polkovnikom Wedgwoodom, da bo prestolnica ob Temzi v teku šestih mesecev napadena po Nemcih iz zraka in razrušena. Ker se kaj takšnega ni primerilo, je polkovnik stavo dobil. Stoke mu je moral odšteti denar in po dogovoru
Učiteljica pri krmilu.
— No, moj mali, kaj pa hočeš?...
— Toda, kaj, če grem sedaj na policijo in vse to povem?
— Ne bodo vam verjeli. Premislite, prijatelj in mi jutri odgovorite. Malenkost, 100.0(30 frankov, ki mi jih dolgujete, bo pozabljena, če boste razboriti. Poleg lega boste odlično plačani za svoje delo.
Siromašni častnik se jo vedno bolj za-pletaval v mrežo, ki mu jo jc nastavil agent. Izdajal je tajnost za tajnostjo.
Vse to pa ni šlo brez groženj. Niti Fro-gelov beg v Pariz ni pomagal. Magino-tovo linijo ali nič! se je glasil odgovor zvitega Kraussa.
Pod pritiskom dolgov in drugih obveznosti se je kapetan Froget vdal. Se enkrat jc poskusil na borzi, da bi zaslužil tolikoi, da se z družino za vedno izseli iz Francije. Medlem pa je načrt za načrtom Maginolovc črlc prehajal v roke Kraussa in dr. Weissnerja.
Nemci so se čudili urejenosti in smotrni razdelitvi prostorov in funkcij najmodernejše obrambne črte. Prepričali so se, da je Maginolova črta tako močna, da lahko odbije napad sleherne vojne sile.
Siegfriedova črta bi morala bili odgovor na Maginotovo. Takrat pa jc nastal pre-
razruši važno nemško železniško križišče, kar sc mu je tudi posrečilo. Pri tem pa je bil ranjen, vendar se mu jc posrečilo pripeljati letalo v oporišče. Ker je izgubljal na višini, je letel komaj 30 m nad nemškimi rovi. Pri tem je bil še večkrat ranjen. Pozneje je na fronti padel in bil odlikovan šele po smrti.
prirediti v elegantni restavraciji imenitno kosilo. Optimistično nadahnjeni polkovnik je parlamentarcu še svetoval, naj skleneta za nadaljnjih šest mesecev novo stavo. Toda Stoke ni zaradi zračnih napadov več pesimist, postal je pa prav pesimističen zaradi vsebine svoje mošnje, zato je stavo odklonil.
Neka gospodična v Milanu, ki se je bavila s krojenjem oblek za gospode, je bila nemalo razburjena, ko je vstopil v njen salon krepak, stasit moški in si umeril novo obleko. Krojačica je zardela jemala mero, medtem se pa do ušes zaljubila v moža. Predstavil se ji je kot tenor, ki je po naporni turneji v Egiptu prišel na oddih v Italijo.
Kmalu sta bila nerazdružna prijatelja. Krojačica je bila nora v svojega slavnega Radamesa, čeprav ni nikoli slišala njegovega glasu. Zalagala ga je z denarjem, saj ji bo slavni pevec lahko povrnil,
okret. Verjetno je, da sta zahtevala Geissmann in Krauss večje honorarje, a jih je poslal „gospod doktor" k vragu. Geissmann je odšel v urad francoske proti špijonaže ter izdal nevarnega nemškega špijona dr. Weissnerja in kapetana francoskega generalštaba Frogeta.
Francozi so bili presenečeni. Aretirali so Kraussa in ga postavili pred sodišče. Pa kako se je začudil, ko so mu povedali, da ga jc izdal častnik generalštaba kapetan 1’roget, s kalerim je še nedavno sodeloval.
Vojno sodišče je Kraussa obsodilo na pet let prisilnega dela. Kmalu nato so zahtevali od njega, da napiše kapetanu Fro-getu pismo, da bi tudi njega zaprli. Krauss je pisal, nič hudega sluteči Froget je odgovoril. Poslal jc zahtevana pojasnila glede Maginotovc črte. Korespondenca se jc še nadaljevala, dokler ni bila mera polna. Frogeta so aretirali.
Vojaške pikasti niso hotele škandal^, kapetana so postavili pred civilno sodišče v Belfortu.
Branilci so pokazali izredno uspešno obrambo. Pred sodišče sp sklicali na desetine Frogelovih prijateljev, ki so podpisali izjave, da kapetan ni sposoben, da bi lako sramotno izdal domovino. Toda dokazi so bili neizjiodbitni. Kljub temu pa jc sodišče obsodilo Frogeta samo na pet let strogega zapora in na 10 letno izgubo častnih pravic. Nizka kazen za delo, ki bi ga Nemci ali Italijani kaznovali s smrtjo.
Angleška vojna mornarica je imela v
septembru 92.000 častnikov in mornarjev. Danes jih ima že 131.000, med njimi
46.000	rezervistov.
100.000	kmečkih družin preseljujejo Nemci z zahodne fronte v Gornjo Šlezijo.
V	Italiji nameravajo podreti vse kovi-nastc spomenike padlim v svetovni vojni ter jih nadomestiti z marmornatimi. Tako bo prišla država do kovin, kamnoseki pa do dela.
Neka francoska petrolejska družba bo dobila 112,500.000 din od Rusije, ker so bila njena petrolejska polja v Ukrajini zasedena. Denar jc francoska vlada že zajela iz fonda sovjetske vlade.
Sovjeti so na finski fronti uporabljali tudi poljske vojne ujetnike za težja dela.
Zlato masko so odkrili nedavno pri faraonu Psusennesu iz 21. egiptske dinastije. Dobro ohranjeni ostanki vladarja so imeli na sebi tudi zlate sandale in druge okraske.
ko bo ]X) oddihu spet nastopil svojo turnejo ...
Nekega dne je žejna vstopila v bife. Naročila je limonado, ko je pa točilcu pogledala v obraz, se je onesvestila. Bil je njen Radames, navaden limonadar, ki je za njen denar odprl' točilnico... Policija je izvedela, da je mož napravil že več takšnih turnej, zato ga je vtaknila za zapahe...
Največje orgle na svetu so v Atlantic
Cityjji v USA. Imajo 35.000 piščali, 1000 registrov in 8 klaviatur.
Težko ranjen ušel sovražni fronti
Ali bo London v pol leta bombardiran?
Potegavščina s tenorem - Jimonadarem
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN	38
Minil je že dober mesec, ko sta se Eliza in Glenison odpeljali z otrokom v Nairobi. Precej sta se obe čudili, da je tako iznenada izginila med njima najmanjša zavist in sovraštvo. Morda zategadelj, ker sta obe spoznali, da druga drugo neobhodno potrebujeta. Posebno veselo se je kazala Eliza, ki ji jc padlo z ramen pretežko breme ter je ni bilo več strah pred srečanjem z Billom.
»Toda, veste, nekoliko hudo pa mi bo vendarle po njem,« je bilo Elizi le nekoliko žal, »tako lep in ljubek otrok je!«
Na postaji v Nairobi sta se ločili. Eliza je prestopila v vlak, ki je vozil proti Ki-sumu, od koder bo nadaljčvala pot v Ugando s parnikom. V Ugandi bo namreč počakala na Billa, ki se bo v kratkem vrni! iz Konga.
Glenison je ostala še nekaj dni v Nairobi. kjer si je utrujena odpočila ter poiskala zanesljivo pestunjo, ki ji je potem pomagala na potovanju v Kilima Nungu.
Kako preprosto in enostavno je bilo vse to! si je dejala sedaj, ko je ležala v hladni in tihi koči sredi farme. Filipa 5e hi videla tako srečnega in veselega. Pa tudi sama je poslej pri njem precej pridobila na veljavi.
»Zakon brez otrok sploh ni zakon. Otrok je tesna zveza med možem in ženo,« ji je pravkar dejal. In če bi se vrnila brez otroka in z novico, da nikoli več ne bo mati. Kaj bi rekel Filip? Tega bi ne prenesel. Vsaka tuja žena bi ga omamila. In znova in znova si je lajšala vest z ugotovitvijo, da ni storila ničesar hudega. Če je prevzela nase odgovornost za otroka, ki jc bil tudi Filipov, jc vendar storila popolnoma prav. In kdo naj ji šteje v greh, če se bo izdajala za Brianovo mater? Bog daj, da bi mu bila boljša mati kot bi mu bila Eliza. In če je storila greh, ga bo skušala oprati z veliko ljubeznijo do nedolžnega bitja. Elizo pa mora za vselej izbrisati iz spomina. Hvala Bogu, da bo ta žena kmalu zapustila Afriko in odšla v daljnjo Argentino. Težko, da se bosta s Filipom še kdaj v življenju srečala.
*
Naslednjega dne sta prišla na farmo Michell in Robi«, da pozdravita Gleno in otroka. Michell je le stežka stopil z vo-za. na katerem s;a se pripeljala.
•	»Ta nesrečna noga mi še vedno nagaja,« se je tožil. »Filipu sem dolžan do smrti zahvalo; če bi njega ne bilo, bi
moja farma popolnoma propadla v dobi, ko sem se valjal po postelji ter preklinjal ves svet.«
Brian Patrick je sprejel oba nova gosta z veselim smehom in kriljenjem z rokami. »Lep otrok!« je pritrdil Michell. »Nisem vedel, da so lahko otroci v tej dobi tako ljubki. Moj Robin na priliko je bil čisto drugačen.«
Glenison je opazila, kako je Robin na-šobil usta. Tiho je stal ob strani in z debelimi očmi požiral malega Briana v Gleninem naročju. Znenada pa se je stisnil k njej ter poiskal njeno roko in ji zašepetal:
»Tako dolgo te ni bilo nazaj... skoraj vsak dan sem mislil nate.«
Videla je, da Robin trpi. Dolgo je ni bilo, ko pa se je zdajle vrnila, se zanj še ne zmeni... tistih nekaj besed in en sam poljub, potem pa ga je zapustila. »Mislim, da sedaj ne boš več imela zame časa, ko pa imaš drugega,« se je Robin pošteno boril s solzami. Glen je vzela še njega v naročje. »Nikar, Robin, zlati moj fantek,« ga je tolažila, »nikar se ne boj, da bi te ne imela več rada, ker je prišel k nam Brian. Sa.i sam veš. da ostaneva velika prijatelja. Tebe vsaj čutim v naročju, on pa je tako majčken. Toda bodi vesel, ker ga imamo. Ko zrase, ti bo zvest tovariš pri igrah.«
»Nobenega prijatelja ne maram!« je kujavo izjavil Robin. Podoba je bila. da je fantič sovražil misel, da bo moral še
z nekom dragim deliti ljubezen gospe Glenison.
Glen je koj opazila Robinovo ljubosumje in skoraj težko ji je bilo v srcu. Kako malo ljudi je bilo na svetu, ki so Jo imeli od srca radi. Zato je svojo ljubeznivost do Robina podvojila, da se ji je naposled posrečilo fantiča celo razveseliti.
Toda Robin svojih bolečin ni pozabil. »Zdi se mi,« je dejal očetu, ko sta se vračala domov, »da sovražim tega otroka.* In Michell je opazil, kako so se njegovemu sinu orosile oči.
*
Brian Patrick je rastel tako rekoč pred očmi v lepega in krepkega otroka.
»Zlati kodri in modre oči... prav nič ni podoben moji ljubki ženici!« se je Filip zasmejal nekega dne. »Po meni bo menda. Kasneje se znabiti utegne spremeniti.«
Filip je sedel na zofi in se igral s svojim sinkom. Zadnji čas je prebil skoraj vse svoje proste ure pri otroku. Njegova ljubezen do malega bitja je bila z vsakim tednom večja, zlasti zadnja dva meseca, kar ie bil Brian na farmi Kilima Nungu.
»Imeniten pobalinček,« je ponosno dejal Filip vsakomur. »Ponoči nas sploh ne prebuja. Joče le takrat, ko je lačen, toda takrat ga je čuti neverjetno daleč.«
fDalieJ
Kultura
Boj za naše osvobojenje
Za petindvajsetletnico ustanovitve Jugoslovanskega odbora v Londonu je izdal njega odbornik dr. Bogumil V o š-n j a k kot drugi zvezek »Dobrovoljske knjižnice« 50 strani obsegajočo brošuro »J u go slovanski odbor v London u«, v kateri podaja zgodovino nastanka, razvoja in delovanja te naše ustanove, brez katere naše osvobojenje 1. 1918. gotovo ne bi bilo mogoče, ali vsaj ne v taki obliki. Namenjena je seveda predvsem onim, ki se z delom Jugoslovanskega odbora niso mogli seznaniti iz obsežnejših in popolnejših publikacij, zlasti torej širšim slojem in mladini.
Dr. Bogumil Vošnjak je bil poleg dr. Gustava Gregorina in dr. Nika Zupaniča sam zastopnik Slovencev v Jugoslovanskem odboru in je pomagal voditi vse propagandne, politične in diplomatske boje od ustanovitve odbora do osvobo-jenja. Tp boje opisuje tudi tu, čeprav le bežno, kolikor mu prostor dopušča. Vendar nakazuje tudi probleme, ki so zanimivi, ker so povzročali obilico težkoč, bili v tesni zvezi z izgubami, ki smo jih utrpeli zlasti mi Slovenci 1. 1918*, in obstajajo v nekaterih primerih še dandanes, ne da bi jih bili rešili dve desetletji skupne jugoslovanske države. Pri vsem tem ostaja dr. Vošnjak z\(est svoji koncepciji, katero je zastopal'že tedaj, med svetovno vojno. Ta koncepcija je bila teoretično-idealistična in življenjska praksa je v mnogočem trdo udarila vanjo. Toda sedaj tu ni ne časa ne prostora za razpravo o tem, dasi bi bilo zanimivo in potrebno storiti tudi to. Dr. Vošnjak pravi sam, da še sedaj ni primeren trenutek za odkrito kritiko vsega. Končno pa to tudi ničesar ne bi spremenilo.
Jasna je opredelitev nekaterih dogodkov in karakterizacija nekaterih oseb, ki so se v Jugoslovanskem odboru ali ob njem bojevale za naše osvobojenje in zedinjenje v Jugoslaviji, čeprav je le bežna. Prav tako so zanimive nekatere pripombe. Važno pa je posebno, da je dodano brošuri popolno besedilo Krfske deklaracije v srbskohrvatskem originalu. Dalje je v brošuri nekaj slik. V taki sestavi in obliki bo knjižica popolnoma izpolnila svoj namen. Obsežno, kritično
studijo o vsem tem pa bo moral napisati kdaj kdo, ki bo gledal na vse brez osebne soudeleženosti, samo kot hladen in objektiven znanstvenik.	-r.
Pomembna zbirka md Jucfosiavijje
k. Spomenica o nepopolni slovenski medicinski fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji. — Društvo medicincev v Ljubljani je izdalo pod gornjim naslovom na 16 straneh če-trtinke spomenico, v kateri se je zavzelo za izpopolnitev medicinske fakultete v Ljubljani, kar se je medtem deloma^ že uresničilo: dovoljena sta še peti in šesti semester, nakar bodo postopoma sledili ostali do desetega. Toda s tem še davno ne bodo rešene niti najnujnejše potrebe ne medicinske fakultete ne zdravstva v Sloveniji, kajti v ta namen bo treba pred vsem zgraditi potrebna poslopja in urediti institute. Spomenica je žalosten in sramoten dokument naših razmer, ki ga priporočamo v študij vsem, ki se tako radi ponašajo s trditvami, kaj vse so storili za napredek našega naroda. Pred tujino bi jo pa bilo bolje skriti.
k. Osma številka »Umetnosti« je posvečena pretežno slikarski šoli v Fontainebleauja. Na uvodnem mestu je objavljen v slovenskem prevodu zadevni članek Reneja Huyghea. v zvezku samem pa je objavljenih 7 velikih in izvrstnih slik del te šole. S pesmimi so zastopani Cvetko Golar (Pod trto zeleno). Richard Duhamel — Slavko Savinšek (Iz težke ure) in Miran Jarc (Gašper). Rajko Ložar je prispeval dobro studiio o drobni plastiki Franceta Goršeta, ki jo dopolnjuje 10 slik kipov. Sledi zanimiv drobiž iz umetniškega sveta.
k Razstava nemških knjig v Zagrebu. Od 6. do 20. aprila bo v Zagrebu razstava nemških knjig v Umetniškem paviljonu na Trgu kralja Tomislava. Razstavljenih bo okoli 4000 knjig s področja znanosti in umetnosti. Odprl jo bo ban.
k Letovišče za umetnike v Italiji. Akademija umetnosti v Milanu je poslala italijanskemu prosvetnemu ministrstvu načrt za zgraditev brezplačnega letovišča za italijanske umetnike na otoku Coma-cinu na Komskem jezeru. Otok je last akademije.
Že večkrat sem bi! od prijateljev opozorjen, da ima osnovna šola pdi Sv. Juriju ob Ščavnici lepo zbirko Tud, katere se nahajaro v naš; državi. Prosil sem zato upravitelja šole g. Ljudevita Ivanjšiča, da mi zbirko pokaže, kar je g upravitelj tudi z veseljem storil.
Soba, v kateri se zbirka nahaja, je pravi muzej. Poleg drugih zanimivosti obsega zbirka rud 212 najrazličnejših vzorcev, različne oblike, ki so jih jurjevski šoli darovala ravnateljstva naših rudnikov.
Zbirka obsega med drugim rjavi žeie-zovec, beli in zeleni svinčenec iz Lubije, cinikovo'svetlico iz rudnika Trepče, ba-ritovo rudo iz Bakovičev, kromovo rudo iz Duboštice, antimonov sijajnik iz Mežice, železno rudo iz Vareša, manganovo rudo iz Čevljanovičev, bakreno rudo iz Bora, premog iz Rtanja in drugih pre-mogokopnikov, antimonovo rudo pri Trojanah in še druge rude iz ostalih jugoslovanskih rudnikov. Poleg tega ima še šola zbirko umetnih gnojil, raznih vrst apnenca in kremenjaka, tudi živo-srebrno rudo iz Idrije in celo krasen primerek apnenca iz Francije.
Zbirko rud je zbral g. upravitelj sam in gotovo predstavlja dragocenost, s katero se najbrže ne more primerjati nobena druga osnovna šola v Sloveniji, Po izjavi g. upravitelja še delo ni dokončano
in bo še zbirka izpopolnjena.
Ob tej priliki mi je g. lvanjšič tudi povedal, da pripravlja kroniko jurjevske šole, ki je izredno zanimiva in z njo v zvezi tudi seznam vseh šolancev, ki so izšli iz jurjevske šole; pravi, da se med temi imeni nahajajo znanstveniki, književniki, gospodarstveniki, duhovniki 'h politiki, ki so ali ki še zavzemajo v slovenskem javnem življenju vidna mesta.
Upravitelju g. Ivanjšiču. ki je tudi predsednik ljutomerskega učiteljskega društva, gre vsa zahvala za koristno delo, lej ga je izvršil v dobi svojega upravi-teljevanja, v jurjevski šoli.	vk.
Najbolj nevaren poklic izvršujejo tako imenovani poizkusni piloti. So tD letalci ki morajo prvič leteti z letalom ki je prišlo iz tovarne. Neki Anglež je v 18 mesecih preizkusil mnogo letal dva In trideset različnih tip. Star je komaj 21 let. S tem je prekosil nekega tri in dvajsetletnega Avstralca, ki je letel že z 31 tipami.
V prvem mesecu svetovne vojne so Angleži izgubili 22 trgovinskih ladij s 125.656 tonami. V prvem mesecu sedanje vojne pa so izgubili 9 ladij s . 73.000 tonami.
Leta 1917 je Nemčija vpregla vse svoje ladjedelnice za gradnjo podmornic. Zgradile so jih 87.
MALI OGLASI
CENE MA1.1M OGLASOM: V tnalih oelasih stane vsaka beseda 50 nar najmanjša pristojbina ea te oglase le din 9.— Dražbe Dreklicl. dopisovanja In ženltcrvaniskl oglasi din I.— no besedi. Najmanjši
znesek za te oglase le din 10 Debelo	tiskane besede se ratnnato	dvojno	Oglasni davek	za
enkratno objavo znaša din 3___________ Znesek za male oglase se olačnje	takol	pri naročilo,	oziroma ga	le
vooslatl v olsmn skopa) * naročilom alt oa	oo ooštnl položnici na	čekovni račun	št.	11.400 Za vse
pismene odgovore glede malih oglasov se	mora Driložitl znamka	za K	din
Soort
Nadaljevan|e nogometnega prvenstva
končanem jesenskem delu tekmovanja sledečo sliko, pri čemer je že izpuščena razveljavljena tekma Mura—Rapid v Murski
Razno
SEMENSKI OVES
jari ječmen, beli krompir za seme. deteljna in travna semena. škropilna sredstva, umetna gnojila in apneni prah je dobiti pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12, telefon 20-83.
V nedeljo se bo otficielno olvorila pomladanska prvenstvena sezona v slovenskem nogometnem športu. Del pomladan-sldh prvenstvenih tekem se je odigral že v jeseni, tako da bodo obvisi plasmaja v prvenstvu kmalu postali toliko jasni, da sc bo videlo, kateri klubi se bodo srečali v slovenski" ligi, ki bo sestavljena na podlagi izidov nogometnega prvenstva.
Prvenstvena tablica prvega razreda Mariborske nogometne podzvezc nudi po do-
Soboti:
CSK
Železničar
Maribor
Gradjanski
Rapid
Mura
7	6	0	1	22:10	12
H	3	2	1	7:7	7
7	3	0	4	12:13	ti
7	2	2	3	10:t7	ti
6	2	U	4	11:12	4
5	1	1	3	«:»	3
ISSK Maribor — SK Železničar
Nogometno prvenstvo je bilo v jeseni prekinjeno tako, da se bo letos nadaljevalo kar v prvem terminu s tekmo ISSK Maribor—SK Železničar. Oba nasprotnika predstavljata stara rivala za prestiž v mariborskem nogometu, posebno odločilna bo pa ta tekma letos, saj gre za plasma v vrhu prvenstvene tablice, na podlagi ka-terega sc Uo sestavljala lisla sodelujočih v slovenski ligi. Ker se je začetek prvenstva letos malo zavlekel, sta imela oba kluba priliko, odigrati že nekoliko treningov in tekem, tako da letos ne bodo nastopili nogometaši kar neposredno PQ. Z11I1~ skem odmoru ter bodo nudili kvalitetno boljši nogomet kakor prejšnje zime.
Pa tudi doseženi uspehi Upravičujejo velika pričakovanja, ki jih stavijo ljubitelji
nogometnega sjiorla na nedeljsko tekmo, saj jo še živo v spominu nedeljski uspeli ISSK Maribora proti Concordiji, dočim je Železničar uspešno absolviral dve tekmi v Celju in Ptuju. Vse okoliščine dajo nasluliti, 'da bo nedeljsko prvenstveno srečanje med obema lokalnima rivaloma privabilo na ltapidovo igrišče veliko število občinstva, ki bo prišlo v polni meri tudi na svoj račun. Začetek tekmo je določen na 15.30, V predigri pa se bosta srečali ob 11. rezervni moštvi obeh klubov.
Razen gornjih tekem so še v MNP na sporedu tekme Gradjanski—Rapid, Mura —CŠK, Lendava—Drava ter Ptuj—Slavija, ki se pa ne bo odigrala, ker je Ptuj brezi igre prepustil obe točki svojemu nasprotniku.
NAZNANILO!
Tvrdka Sviteks - Komauer,
modna manufaktura se nahaja odslej v Tyrševi ul. 7 (gor nja Gosposka ulica) ter se pri poroča cenjenim damam nadalje kot ugodni nakupni vir. Izključno najnovejše! Zmerne cene! Prosim zapomnite si Tyrševa ul. 7 (gornja Gosposka ulica).	1954-1
POKLONITA SE 2 PSA
eden njali španiolski in eden ruski ptičar izključno samo ljubitelima Psa, radi pomanjkanja prostora. Ogledati v go stilni »Balkan«, Linhartova 13 1960-1
Posest
(MBHB1.!'*'" T	"LUCTG
VINOGRADNO POSESTVO s sadonosnikom, štirisobno opremljeno vilo in vimčarijo ob banovinski cesti, divno letovišče, naprodaj. Naslov: Sagadin. Maribor, Metelkova ul. 35.	1935-2
Prodam
annepn -r ~ jsanesi KROMPIR
za krmo se ugodno proda. — Vprašati pri Novak Albin, Maribor. Glavni trgJ8. 1928-4
ČEBULO
prodajamo dokler zaloga tra ja po 2 din kg. Skladišče Meljska 29.	1945-4
Stanovanie
DVE STANOVANJI
dvema, sobama in kuhinjo oddam. Cena 310.— in 330.— Studenci. Aleksandrova 45.
1939-5
Oddam MAJHNO STANOVANJE
mirni stranki brez otrok s 15. aprilom. Delavska ul. 53.
1956-5
Sobo odda
asESsavc-asav u- rt »mi
LEPA SOBA sc odda z oskrbo ali brez. Sončna lega. Primorska 10.
1932-7
Oddam prazno % SOBO
takoj. Radvanjska 20. 1911-7
Sobo ISie
ors!
MIREN NASTAVLJENEC
išče stanovane s hrano sredi Maribora. Frizer »Rapid«*’ Meljska 1.	1925-8
^sjgbogF
IZVEŽBANO URADNICO
sprejmem. Ponudbe pod »Notarska pisarna« na ogl. odd. »Večernika«.	1937-9
VZGOJITELJICA
ozir. varuhinja, ki ima veselje do otrok, zdrava, stara od 25—35 let, z znanjem nemšči ne, se sprejme takoj k 4tetni punčki. Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Večernika« pod »Vzgojiteljica«.	1936-9
ATam. kje?
Izborna
DALMATINSKA VINA
z otoka Visa in domača vina, morske rib na razne načine pripravljene. Priporoča se go stilna »Otok Vis«, Sodna ulica 16.	1958-17
DANES POJEDINA POSTRVI
(Forele) in morskih rib. pripravljeno na razne načine v restavraciji Union. Točim nai boljša sortirana domača vina. Se priporoča Alojz Jarc.
1964-17
DNEVNO VAS ZABAVA
znana in priznana »Damska kapela« v restav. »Ljutomer« Rotovški trg. Štibler. 1967-17
PRLEŠKE GIBANCE
v nedeljo v gostilni »Kren« (Klemenšak).	1921-17
Spomnite se CMD!
s Sekcija Zbora nogometnih sodnikov v Mariboru (službeno). Delegiranje za 7. april:	Maribor—železničar g. Bergant,
stranska sodnika gg. Grošelj in Murko, predtekma rezerv g. Nemec (spor.J, Gradjanski— Rapid g. Konic (spor.), Mura— G s K g. Jančič, Lendava—Drava g. Maycr-esak. — Zzs. g. Jenko sc vabi na odborovo sejo v ponedeljek, 8, 1. m., ob 20. pri ..Orlu".
s Table Icnlškt turnir za prvenstvo ljubljanske univerze bo v nedeljo, 7. aprila, v Ljubljani v prostorih SK Mladike na Kodeljevem.
s Ligaška prvenstvena tekma Split—Slavija (V) je bila sedaj dokončno verifici-
rana s 3:0 p. f. v korist varaždinske Slavijo.
s WImblcdonski teniški turnir sc bo
bržkone odigral, tudi letos kljub vojnim dogodkom, seveda brez udeležbe nekaterih narodov. Američani so že pristali na sodelovanje.
V	prvih treh mesecih vojne je Anglija izgubila 340,000 ton trgovinskih ladij,
280.000 ton pa je zajela ali na novo zgradila, tako da je bila čista izguba 60.000 ton. V tem času so Angleži zajeli okoli
100.000 ton nemških ladij. Nemci so sami potopili za 125.000 ton svojih ladij.
TRAVNIK
nad 3 orale s skladiščem za seno pri državni cesti na Pes nici za ceno 25.000 din takoj prodam. Likavec, Pesnica.
1953-4
Spomladanski
PALETOT KOSTUM
enlcrat nošen, poceni prodam v trg. Slovenska 20.	1954-4
Dobro ohranieno
POHIŠTVO
prodam. Vrazova 2 od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. Babler.
1924-4
Ali ste že brali nainovejšo knjig0
)uš Kozak:
MASKE
Kupite jo v Tiskovni zadrugi Aleksandrova cesta 13 ■” Telefon .5 45
Izdaja in urejuje '.DOM (UHMK Ut tie vračajo. — Uredništvo in uprav
v Mariboru 1'iskn Mariborska tiskarna d. d a: Maribor, Kopališka ulico 6. - Telefon
. predstavnik STANKO DE TLI A * Mariboru uredništvu štev. 25-67 iu uprave štev. 28-07.
—	Oglasi po ceniku - Rokopisi se _ poštni čekovni račun šicv U 409.