60100200
8564- ^ OSREDNJA K N J 1 /-NICA
P.P.126
|l	^r^e*	..-■■JCSIKmL
Primorski
Ninina ni o*«-- __
neviuk
»SSSKKSr Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 113 (10.025)
TRST, nedelja, 14. maja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TEST TRDNOSTI DEMOKRATIČNE ZAVESTI
,N>ji
tiste, ki so najbolj «po-Ijjjg e'' z<iradi obravnavane tema-nje ,n značilnosti volilne kampa-Dfej °!>encrn Pa volitve, ki bodo 'etjnavorna »test* mnenja ene de-e italijanskih volivcev o zad-t tr doP°dkih, ki so se zaključili a9ično smrtjo Alda Mora. Sko-li,ei0otov° Pa je, da bi izid teh vo-^ smel predstavljati ocene tpjj..!1.0 oblikovane vladne večine, {K; Kno vključitve celotne levice
Gin ^ vanjo.
Il5 , °?al° ho 3.835.000 volivcev v tj„ . cb‘ah in dveh pokrajinah (Pa-'? Viterbo). Od teh bo nekaj Id nHijone volivcev glasovalo %oč Opor^nem sistemu, ostalih 843 jj Pa po večinskem sistemu, ki lja«!en za občine z manj kot ttj j* Prebivalcev. Volilni izidi to-zaradi tega ne bodo po-terp). ^nogeni in bo njihova in-^tacHa skrajno težka. Druga Itjj n°st teh upravnih volitev je poj( * lem. da tokrat ne pridejo v ^rn ’tVekka mesta, pač pa v glav-
ht
da so današnje in jutriš- j gradih krščansko demokracijo in povečal število njenih volivcev. Pri tem bo seveda potrebno oceniti tudi izide levičarskih strank — KPI in PSI, ki sta v teh usodnih dneh, pa čeprav z različnim zadržanjem, bili v ospredju pozornosti in odločilno prispevali k trdnosti demokratičnega sistema.
Toda to so le ugibanja. O volilnih izidih bomo pisali v torek, sredo in ves prihodnji teden. Zaenkrat je prav, da poudarimo upanje, ki so ga Zaccagnini, Craxi in Berlin-guer izrekli preko televizijskih zaslonov: da bodo zmagali predvsem demokratična enotnost, čut soudeležbe, visoka državljanska zavest.
V naših krajih bomo glasovali konec junija. Očitno je, da bodo izidi današnjih in jutrišnjih upravnih volitev delno vplivali tudi na razpoloženje strank in volivcev pri nas, čeprav se bomo mi soočali z vrsto posebnih problemov, ki so v zvezi z našo specifično stvarnostjo in perspektivami. Skupno pa nam je predvsem upanje, da bodo obakrat (danes in konec junija) poražene kvalunkvistične in reakcionarne sile, ki nimajo nič skupnega z demokratično republiko in njenim napredkom.
STOJAN SPETIČ
^ajhni centri, kjer izidi u-»^nlitev 15. junija 1971 m-
tpr, 1 dovolj jasni in so krajevne tre( ne Pretresale politične krize. i(Ja značilnost pa je v zvezi z )^JePisno širino občin, v katerih psovali: v glavnem gre za o^j južne Italije, manj pa za krajine srednje in se-b0 * talije. Dva milijona volipcev t°kih‘rnreč Glasovalo na Jugu in o-llajj.: bilijon in 200 tisoč v srednji
Itaijj] 'n komaj 640 tis°č v severni
V„, ■
4)|.a 11 Podatki, ki smo jih našteli, te* u*io predvsem to, da bo zelo Ho j 0ceniti volilne izide, poseb-edino pravilno politično iipfT0 0cene dejavnosti krajevnih
rod’
t (f.a vsem je dovolj jasno, da se » J v°Hlni kampanji ni govorilo hlfJ?Vorn°s(ih ali pozitivnih re-tr0„ * Posameznih krajevnih u-ie obdobje volilnih zbo-!n sestankov pogojeval ritem iti	o ugrabitvi, ujetništvu
Ph,vi. ^Ida Mora, diskusije o u-tjj. Qenosti izbir demokratičnih ^Qde, soočanje s problemom i?la tn nasilja, ki ga je Mo-i ten r?0edija pahnila v ospredje il^ukavano silo.
»olj, - ali skoraj nič pa se v tej kctrnPaniji ni govorilo o dru-Ve<v °t^CU’ ie značilen za 16. % ' oblikovanju nove vladne ve-le^j. j je končno vendarle bila Dijj jez ob katerem so se raz-\ ^cusi teroristov, da bi z Mo-•tot. adali smrtni udarec tudi de-v Italiji.
*olj(e° tudi današnjih in jutrišnjih >erod ne Ure jemati v celoti kot ^ hh^°^en	mnenja o no-
Kaj >Tak Političnih strank.
^ctin ^akko pravzaprav pričali od teh volitev? Nekaj spo-1e	gotovo. Verjetno tokrat
't u, težnje italijanskih volivcev ^io ,° odgovarjajo na strahotni
PAPEŽ PAVEL VI. DAROVAL OBRED IN IZREKEL PRESUNLJIVO MOLITEV PRIJATELJU V SPOMIN
Ganljiva zadušnica za pokojnim Morom v lateranski baziliki ob udeležbi republiških oblasti in ogromne množice na trgu
Zadušnice so se udeležili tudi voditelji italijanskih političnih strank in tuje delegacije - Ljudski sprevod do Ul. Caetani, kjer so našli truplo ubitega državnika
RIM — V baziliki Janeza Lateranskega se včeraj ra vršil pogreb, pač pa le maša zadušnica za pokojnim Aldom Morom. Pavel VI. pa je hotel s svojo prisotnostjo potrditi zadržanje vlade, KD in drugih političnih sil v teh dramatičnih 56 dneh. Hotel je »dokazati svojo posebno ljubezen do i-tali.ianskega naroda v tern tako težkem in bridkem trenutku*, obenem pa je spoštoval poslednjo voljo prijatelja in državnika, ki je nasprotoval v svojem pismu javnemu pogrebu.
Baziliko sv. Janeza, sedež rimske škofije in bivališče Konstantina, so policisti in karabinjerji zastra-žili že v prvih jutranjih urah. Mnogo jih je splezalo na strehe in balkone nad trgom, posebno še nad zadnjim vhodom v cerkev, skozi katerega so v prvih popoldanskih urah Drišli predstavniki oblasti, politiki in tuje delegacije. Med njimi predstavnik jugoslovanske vlade čulafič.
Karabinjerji in policija so na trgu postavilj več zaprek in stro-
Primerjali vsakega odstot-
V c Pa skušali ugotavljati, kak-t ~
H.
Djd ^fozizma. Kolikšna je stop-HCtonja v demokracijo in re-^1 t)ec° zakonitost nam bo pove-r>etno ie prvi podatek o u-
Pa volitvah, poleg tega pa odstotek glasov oddanih za-hi 0 demokratičnim strankam.
bi| ? «e
tse p°!,o resen alarmni zvonec za
\,kr.uv zat0 ^ jg npati, da jta-
! volivci ne bodo poslušali gornik pozivov radikalnih vo-Hiaj ' ki volivcem naročajo, naj
ta odstotek znižal bj to
‘Pl,
glasovnico ali naj se
ko*e udeležijo volitev ^UlarH ^ tucfi’ da bo val splošne Do °st*, ki ga je bila deležna .	ugrabitvi in smrti, «na-
JlTRl ZVEČER PO TV-2
JeJ®vizijska oddaja 0 Slovencih v Italiji
Zvečer, po posebni od-1 v dnevnika, ki bo posve-22.15 Vo*’'n‘m izidom, je ob Pirej °a sP:>,redu 2. televizijske ?>he 6 °ddaja »Narodne manj-ie eiV Italiji; Slovenci*, ki jo PajjL103 TV-2 posnela lani v krajih. Režiser Leandro k U6ie Pri zasnovi odda-steval predvsem osnovno TV j° Nedavne reforme RAI-v8tiip sicer neposredno sodelo-Pddai Za'Pteresiranega. Tako je Pastaf' ki bo trajala celo uro, a kot pričevanje o tem, sk °Venci predstavljamo na-*H >aLpnost. zgodovino, kulturo w Pievo po globalni zaščiti.
SKLEP RIMSKEGA GLAVNEGA PRAVDNIŠTVA
Formalizacija preiskave o umoru predsedaika KD
Vodil jo bo dr. Achille Gallucci, kateremu bo pomagalo kar 5 sodnikov
RIM — Glavni pravdnik Pietro Pascalino in njegov namestnik Guido Guasco sta danes formalizirala preiskavo o ugrabitvi in u moru predsednika krščanske demokracije Alda Mora ter sta izročila vse zbrano gradivo preiskovalnemu uradu rimskega sodišča. Kaže, da je bil korak predviden že za začetek' tega tedna, odložili pa so ga po najdbi Morovega trupla.
Po vesteh iz rimskih sodnih krogov kaže, da bo preiskavo osebno vodil načelnik preiskovalnega urada dr. Achille Gallucci ob podpori petih sodnikov. Med temi gre posebej omeniti dr. Ferdinanda Imposimata, ki je vodil vse dosedanje preiskave o ugrabitvah v Rimu. dr. Claudia D'Angela, ki vodi preiskavo o rovarjenju rdečih brigad v glavnem mestu in Francesca Amaia, ki se je dalj časa ukvarjal s fašističnimi prevratniki. Vlogo tožilca pa bo ohranil dr. Guido Guasco, ki med vsemi najbolje pozna doslej opravljeno delo.
Preden sta izročila zadnji sveženj zbranega dokaznega gradiva preiskovalnemu uradu, sta dr. Guasco in dr. Pascalino potrdila devet zapornih nalogov za domnevne teroriste, ki jih je nodpisal sodnik Luciano Infelisi. Kot smo poročali, gre za Corrada Alunnija, Prospera Gallinarija Patrizia Pecija, Franca Pinno, Susanno Ronconi, Enrica Bianca, Orian-no Marchioni, Valeria Moruccija in Adriano Farando. Vsi so obtoženi sodelovanja pri ugrabitvi Alda Mora in članstva v oboroženih tolpah. Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni bilo mogoče zvedeti, na kakšnih izsledkih je dr. Infelisi osnoval svoj sklep, sodeč po govoricah, ki se širijo v Rimu, je pa indicev bore malo in so precej krhki.
V zadnjih urah se je razširila tudi vest, da naj bi osumili sodelovanja pri podlem izpadu tudi Giustina Del Vuona, bivšega člana tujske legije, ki naj bi se pridružil rdečim brigadistom. Karabinjerji naj bi namreč ugotovili, da naj bi vodiil zasedo v Ul. Fani. Glavno pravdništvo pa je govorice demantiralo. Del Vuona res i-ščejo v zvezi z drugimi atentati in zločini, nobenega dokaza pa naj ne bi bilo o njegovem sodelovanju pri ugrabitvi Alda Mora.
Končno gre v zvezi s preiskavo omeniti dejstvo, da še vedno plamti polemika o pomanjkljivih varnostnih ukrepih. Neki florentinski list je v včerajšnji številki povzel trditve, da naj bi vodja Morove straže Leonardi opozoril predstojnike na vrsto nevarnih okoliščin, sam osebni tajnik predsednika KD Nicola Rana pa naj bi izjavil, da je Moro zaman zahteval od notranjega ministrstva blindiran avtomobil. '
Ne glede na dejstvo, da sta notranje ministrstvo in bivši minister Cosaiga, ki je odstopil pred nekaj
dneyi, odločno demantirala novice, vse kaže. da je oživljanje in razpihovanje polemike političen manever zoper Andreottijevo vlado in večinsko koalicijo. V ta okvir spada najbrž tudi poslansko vprašanje, ki ga je socialdemokratski voditelj Luigi Preti naslovil predsedstvu vlade. Po njegovem mnenju naj bi bil dosedanji razplet dogodkov neizpodbiten dokaz, aa imajo teroristi svoje zaupnike v notranjem in pravosodnem ministrstvu. Zaradi tega naj bi — tako trdi — bil nujen odstop pravosodnega ministra Bonifacia, kajti le na ta način bi lahko začeli resno preiskavo ter onesposobili vohune.
V ta okvir sodijo najbrž tudi govorica o morebitnem odstopu načelnika policije dr. Parlata. Domnevo so uradni krogi odločno demantirali in poudarili, da je načelnik varnostnih organov stalno v stiku s palačo Chigi, ker je predsednik vlade Andreotti začasno prevzel tudi dolžnost notranjega ministra, (vt)
go nadzorovali vse prihajajoče: časnikarje in politične predstavnike. Vsak je moral imeti potrebno dokumentacijo, sicer mu niso dovolili dostopa v cerkev, počakati je moral na trgu, kjer se je zbralo na tisoče in tisdče ljudi.
V baziliki, sredi apside, so postavili papežev prestol. Zraven njega pa so sedeli prelati rimske kurije, kardinali in škofje. Ob straneh pa predstavniki oblasti: pred-
Naročnikom in prijateljem
Pred dnevi smo slavili pomemben jubilej našega dnevnika — izid desettisoče številke. Včeraj je minilo 33 let od izida prve številk" Primorskega dnevnika v osvobojenem Trstu.
Ob tem dvojnem jubileju je naš dnevnik prejel visoko in častno odličje Osvobodilne fronte slovenskega naroda kot priznanje za kontinuirano delo v smislu izročil našega narodnoosvobodilnega boja v korist slovenske narodnostne skupnosti v mejah republike Italije, za prijateljstvo med soživečimi narodi in za dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo.
Oba jubileja in priznanje, ki smo ga prejeli, želimo počastiti tudi v širokem krogu naših naročnikov, čitateljev, prijateljev in vseh, ki r.e čutijo navezane na Primorski dnevnik. Zato s tem javnim sporočilom vabimo vse na TOVARIŠKO SREČANJE, ki bo DANES, 14. T.M., OB 11. URI V VHODNEM FOYERJU KULTURNEGA DOMA V TRSTU ob slovenski narodni in borbeni pesmi in ob prigrizku.
Pel bo moški zbor PD «Igo Gruden* iz Nabrežine.
Ob tej priložnosti bomo izrekli skromno priznanje našim zvestim starim in novim razna-šalcem, ki jutro za jutrom skrbijo, da prihaja Primorski dnevnik na, vaše domove.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
sednik republike Leone, predsednika zbornic Ingrao in Fanfani, vlada z Andreottijem na čelu, Zaccagnini in drugi voditelji KD. Na desni strani pa diplomatski zbor in tuji predstavniki. Sredi cerkve pa so bili predstavniki krajevnih oblasti: rimski župan Argan, predstavniki pokrajine in dežele, drugih lacijskih občin ter delegacije partizanskih združenj ANPI in »prostovoljcev svobode* s svojimi zastavami.
Končno, tik ob izhodu iz bazili-
ke, predstavniki tiska. Za njimi pa ogromna množica na trgu, sredi katerega so vihrale v vetru bele zastave KD, rdeče zastave s srpom in kladivom, državne trobojnice.
V baziliki sta se zadušnice udeležila samo Morov brat Carlo Al-fredo in sestra Maria Rosana. Poleg njiju nekaj praznih stolov. Moreva vdova in otroci se zadušnice niso udeležili, ker so spoštovali poslednje nasvete ubitega državnika. Mora so pokopali na vaškem pokopališču v Torriti Tiberini, vendar so papežu postali zahvalo, ker jim jč daroval rožni venec, ki so ovili okoli Morovih rok in ga z njim pokopali. Glede papeževe u-deležbe na zadušnici pa so poudarili, da je »svojevrstna*.
To je tudi res, saj je prvič v zgodovini, da se papež katoliške cerkve udeleži, proti ustaljenim o-bičajem, pogreba ali zadušnice za laikom, čeprav vernikom. Je pa prav tako res, da je Pavel VI. v teh tednih storil marsikaj neobičajnega : prebral je več pozivov
za osvoboditev Alda Mora, pisal rdečim brigadam, poslal sožalno brzojavko Zaccagniniju, ki ni državni poglavar, in v njej »blagoslovil vse, ki ga objokujejo in sprejemajo nase njegovo zapuščino*.
Tu ne gre samo za osebno prijateljstvo do pokojnika, pač pa za očitno papeževo zaskrbljenost za usodo italijanskega naroda in njegovo strnjenost v teh težkih trenutkih. Tako je dal na listke, ki so jih delili ob vhodu v baziliko, napisati: »Molimo za ljudi, ki vladajo ljudstvom, posebno še za vse, ki so odgovorni za javno dobrobit naše dežele in oblasti našega mesta Rima* in še »Molimo za našega prijatelja Alda Mora in za člane njegovega spremstva, ki so šli pred njim v smrt*.
Res so med ljudmi v cerkvi bili tudi svojci agentov, ki so jih pokosili rafali brzostrelk rdečih bri-gadistov v Ul. Fani, pred dvema mesecema.
Zaccagnini je sledil zadušnici kleče, obraz je pokopal med roke. Ob njem je bil Andreotti s člani
vlade in vodstva krščanskodemo-kratske stranke. Toda manjkal je Cossiga, bivši notranji minister. Zjutraj je odšel na Morov grob, v Torrito Tiberino, da bi se poklonil prijatelju, ni pa hotel s svojo prisotnostjo izzvati novih neumestnih polemik.
V drugi vrsti so sedeli predstavniki drugih strank. Craxi in Berlinguer sta sedela drug ob drugem, bolj oddaljena pa Natta in Pajetta.
Pred koncem zadušnice je Pavel VI. prebral kratko molitev, ki jo je sestavil izhajajoč iz zadnjih strašnih izkušenj. »Gospod, usliši nas. Nisi uslišal naše prošnje za življenje Alda Mora, dobrega, milega, modrega, nedolžnega človeka in prijatelja, toda usliši našo molitev in daj mu večni pokoj v tvoji slavi*. Zalem je poklical k sebi Morovo sestro in brata, da bi jima osebno izrazil sožalje. Pridružil se jima je predsednik republike Leone in se papežu zahvalil.
Zatem je papež sedel na nosilnico, blagoslovil vernike in prisotne
voditelje strank in odšel.
Na trgu je množica sledila *a-dušnici tiho in zbrano. Ko se je maša končala so člani KD z belimi zastavami stopili na čelo sprevoda, ki je šel po rimskih ulicah do Ulice Caetani, kjer so pred dnevi našli Morov0 truplo. Sem so položili cvetje in vence. Pred vhodom v rimsko baziliko pa so ostali drugi venci in med njimi rdeči nageljni Jasera Arafata, ki je zadnji naslovil poziv teroristom, naj osvobodijo Alda Mora. CANDIDA CURKI
Umrl je mariborski škof dr. Držečnik
MARIBOR - Po daljši bolezni Je umrl mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki je precej prispevel k urejevanju odnosov med državo in Cerkvijo. Pomožnemu škofu dr. Vekoslavu Grmiču sta izrekla sožalje tudi predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič in predsednik komisije za verska vprašanja Stane Kolman.
PREPREČENA OBSTRUKCIJA RADIKALCEV V POSLANSKI ZBORNICI
Andreotti zahteval zaupnico vladi v zvezi z odlokom proti terorizmu
Galloni o nujni moralizaciji KD - Pajetta o trdnosti demokracije Socialistično glasilo svari pred poskusi vračanja k preteklosti
RIM — Polemika o Cossigovem odstopu se je rahlo utišala, tudi v pričakovanju srečanja na vrhu petih tajnikov vladne večine z Andreottijem, kjer bodo izbrali naslednika sedanjemu notranjemu ministru. Nekateri bi sicer pri tem želeli izkoristiti »vrh* vladne večine in načeli tudi druga vprašanja, ki neposredno zadevajo politični okvir in program vlade, toda to je le malo verjetno, čeprav ni dvona, da bodo volilnj izidi u-pravnili volitev 14. maja v določeni meri vplivali na zadržanje nekaterih, predvsem manjših strank. To je mogoče razbrati tudi iz u-vodnikov, ki jih te stranke posvečajo volitvam in trenutnemu političnemu položaju.
Vsekakor pa je v ospredju zanimanja drugo vprašanje, ki je prav tako neposredno povezano z ugrabitvijo in smrtjo Alda Mora. Gre za zakonski dekret o boju proti terorizmu, ki ga je vlada izdala 20. marca, se pravi komaj pet dni po M »rovi ugrabitvi. Dekret je bil
iiiaiiiaiiiatitiMi*M>*>>liaia|aiaal,ll,,ail,*lllllll|ai|Ma,ailaia,*a**l*ailiall>lll*vil>llia,'iaiaill>iaaia,l,>*l||>i>>iKiiii>ia*l>>*iiiii*i**i&*ia****i|i|l'a*iail,ia>iMiia>>ili**"iaal**i|i||iin*'M
Val terorističnih atentatov v Milanu
*mm	m
r'er:':-"rt #■
MILAN — Teroristi ne odnehajo: po štirih zaporednih napadih na politike in državne funkcionarje, po včerajšnjem požigu skladišča večnacionalne družbe Honey-well, so teroristi včeraj skušali preprečiti nadurno delo v avtomobilski tovarni Alfa Romeo v Are-seju. Ob prvem svitu so prežagali opornika nosilcu električne mreže visoke napetosti v vasi Caronno Pertusella pri Vareseju in tako preprečili dovajanje toka. V tovarni, kjer . po sporazumu med u-pravo in sindikati delajo ob sobotah nadurno delo, da bi bil kos nadpoprečnemu povpraševanju po »giulietti*. so zaradi pomanjkanja energije morali prekiniti z delom za pol ure, dokler ni osebje ENEL vsaj zasilno popravilo napeljave.
Alfa Romeo je že dali časa tarča terorističnih atentatov. V petek opolnoči so teroristi razstrelili predstavništvo družbe v mestecu Rho, nedaleč od Milana, kmalu po atentatu na nosilec pa so karabinjerji našli pred tovarno torbo s 13 zažigalnimi steklenicami.
Tovarniški svet je v svojem poročilu odločno obsodil atentate in jih označil kot izrazito protidelav ska dejanja, ki med drugim (kot v primeru požiga skladišča Ho-neywell, kjer je bilo W dve milijardi lir škode) ogrožajo delovna mesta in zaposlitveno raven. Sindikalni predstavniki so nadalje zahtevali strožje varnostne ukrepe pred tovarno jn V njej.
Na sliki (telefoto ANSA): opu-stošena notranjost skladišča tovarne Honejnvell, ki so ga v petek zažgali pripadniki rdečih brigad.
izdelan s sodelovanjem izvedencev strank vladne večine in določa nekatere norme, preko katerih naj bi boj proti pojavom terorizma (in v prvi vrsti gre za strožje kazni v primeru atentatov in ugrabitev v politične namene) bil bolj učinkovit. Dekret morata obe veji parlamenta, kot določa ustava, o-dobriti v roku 60 dni, se pravi do 20. maja. Senat je to že storil, medtem ko se je vse zataknilo v zbornici zaradi obstrukcije radikalcev, misovcev in demoprole-tarcev. Da bj se izognili obstrukciji je bil med strankami vladne večine dosežen načelen dogovor, da bo vlada postavila na odobritev tega dekreta «vprašanje zaupnice* in mu s tem priznala prvenstven pomen. To je vlada storila včeraj, ko je Andreotti sporočil predsedniku zbornice Ingrau, slednji pa je to sporočil poslancem, da vlada prosi, naj zbornica «brez vsakršnih popravkov* o-dobrj edini člen, ki spreminja vladni dekret v polnoveljavni zakon. Od trenutka, ko vlada postavlja vprašanje zaupnice do glasovanja mora preteči vsaj 24 ur, zato je Ingrao prekinil sejo zbornice in napovedal, da se bo znova sestala v'ponedeljek popoldne, ko bodo na dnevnem redu vprašanja in interpelacije. Dnevni red je povsem razumljiv, saj bo v ponedeljek zanimanje javnosti in poslancev posvečeno predvsem volilnim izidom. Glasovanje o zakonskem dekretu bo torej v torek alj najkasneje v sredo, takoj zatem pa bo zbornica začela razpravo o Morovi u-grabitvi in boju proti terorizmu.
Verjetno je. da bo na koncu razprave vlada sporočila zamenjavo notranjega ministra.
V zvezi s to razpravo velja vsekakor zabeležiti dokument, ki ga je prejšnje dni izdelal sindikat po licijskih agentov CGIL - CISL UIL in poslal vsem parlamentarnim skupinam. V tem dokumentu je skupek predlogov za uspešen boj proti terorizmu na osnovi demo kratičnega sodelovanja med poli cijo in ljudstvom in torej sam pr sebi že predstavlja zametek de mokratične reforme policijske služ be. Zmerni politični krogi so dokument takoj označili za nespre jemljivega, medtem ko je sindi kalna federacija dala vedeti, da se povsem strinja s predlogi poli cijskbga sindikata.
Poglejmo še, kaj pravijo vodi telji strank o sedanjih problemih. Zanimiv je vsekakor intervju podtajnika KD Gallonija za francoski «Le Monde*. Galloni poudarja najprej, da se je KD po Morovi smrti spremenila in spoznala, da se mora hitreje moralizirati Tak dokaz je, na primer, odstop notranjega ministra Cossige. Galloni odločno zanika, da bo Zaccagnini odstopil. Kvečjemu bo razširjeno vodstvo KD, kajti nenadomestljivo izgubo Mora lahko KD skuša nadomestiti samo s čvrsto enot-
nostjo in skupinsko odgovornostjo celotnega vodstva.
Glede sodelovanja s KPI Galloni poudarja, da je »težko reči, kaj je začasnega in kaj trajnega*, vsekakor pa bi bilo zgrešeno, če bi šli s sodelovanjem predaleč, kakor bi bilo zelo nevarno, če bi se kdo hotel vračati nazaj. Galloni na koncu pravi, da proti terorizmu izjemni zakoni ne zaležejo, nasprotno: izjemni zakoni namreč lahko sprožijo med ljudstvom val podpore za rdeče brigade in privedejo Italijo do državljanske vojne.
Oceno KPI je za današnji «Uni-ta» napisal Gian Carlo Pajetta. Položaj je resen, je zapisal, toda ne obupan. Kajti italijansko ljudstvo je reagiralo na napad teroristov s splošno stavko in enotnimi demonstracijami, na katerih so vihrale bele in rdeče zastave. »Milijoni Italijanov so tako že povedali, da glasujejo za demokratično enotnost*, zato pa bi bili nevarni poskusi pristranskih špeku-
lacij in instrumentalizacije zadnjih dogodkov.
Paolo Vittorelli v »Avanti* pa piše, da PSI še enkrat potrjuje na kongresu osvojeno politiko narodne enotnosti, zato bodo preprečili vsak poskus vračanja k starim formulam. KD ne sme izločiti nobene izmed ljudskih sil, ki so danes soodgovorne za premagovanje obdobja krize in utrjevanja demokracije. (st.s.)
Državni udar na Komorih
ANTANARIVO (Madagaskar) -Notranji minister Komorov Said Att-houmane in polkovnik Mustafa C nanjo sta strmoglavila režim predsednika Soiliha. Državni udar naj bi izvršili brez prelivanja krvi. Bivši predsednik je v hišnem priporu, «novi vojaško-politični direktorij* pa je zagotovil vse pravice prebivalstvu treh otokovv
Obmejni incident sprožil protisovjetsko kampanjo
Kitajte moti vse vetja prisotnost SI v jugovzhodni Aziji in Afriki
PEKING — Odgovor sovjetske vlade na kitajsko noto o obmejnem incidentu na reki Usuri je sprožil negodovanje pekinških o-blasti, ki očitajo Sovjetom, da so izkrivili resnico in nočejo priznati svoje krivde. Sovjetska nota. ki jo agencija TASS objavlja v celoti, trdi, da je skupina sovjetskih straž po pomoti prodrla na kitajsko ozemlje, »ko so zasledovali nevarnega oboroženega kriminalca*. TASS pripominja, da so se vojaki zmotili in so zamenjali levi breg reke Usuri z obalo otoka Krestovski, ki se nahaja v SZ Vsekakor pa naj bi se vojaki vrnili takoj, ko so spoznali svojo zmoto, lažne pa so trditve, da so streljali in fizično obračunali s civilnim prebivalstvom,
Kitajci kot rečeno vztrajajo na svoji verziji, da je bil incident oborožena provokacija, da bi se ustvarila napetost na območju reke Usuri prav v trenutku, ko so v teku pogovori z* rešitev desetletnega spora o sovjetsko - kitajski meji.
Po daljšem zatišju je torej kitajska vlad* ponovno sprožila o-stro kampanjo proti Sovjetski zvezi. Bolj kot obmejni problemi je gibalo sedanje polemike napetost v drugih krajih sveta. Boji med Kampučijo in Vietnamom,
izgon Kitajcev iz Južnega Vietnama, vse večja prisotnost Sovjetov v Afriki niso pa edini kamni spotike v sovjetsko - kitajskih odnosih. Včeraj .je namreč kitajska vlada odgovorila na mongolsko noto o kitajskem vmešavanju v notranje zadeve Mongolije. Za Kitajce trditev, da normalizaci>o medsebojnih odnosov pogojuje predhodni umik sovjetskih čet v Mongoliji, ni vmešavanje v notranje zadeve te države. Kitajce do skrajnosti moti, da se v so sednji državi nahajajo številna sovjetska vojaška oporišča, trditev, da so Sovjete poklicali Mon-golci, Peking zavrača z že znanimi stališči. Enako naj bi povabili Sovjete na češkoslovaško, v Angolo in Ogaden. (voc)
Bernardo Leighton se lahko vrne v Čile
SANTIAGO — Čilska vojaška hunta bo dovolila povratek antifašistu Bernardu Leightonu. član vodstva čilske KD, ki se je aktivno zavzel za zrušenje hunte in j* bil tarča fašističnega atentata, pa bo moral ♦spoštovati obstoječe zakone*, če sa hoče v rm n domov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
maja ]
JUTRI OB 18. URI NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Proslava obletnice ustave z govorom Pietra Ingraa
Predsednika poslanske zbornice je v nase mesto povabil akademski senat vseučilišča
Predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao
Predsednik poslanske zbornice poslanec Pietro Ingi"ao bo jutri obiskal našo deželo. Na povabilo akademskega senata težaškega vseučilišča bo ob 18. uri govoril v veliki dvorani univerze ob priložnosti 30. obletnice italijanske republiške u-stave. Prisotnost predsednika poslanske zbornice in enega najvidnejših predstavnikov KPI vJ najvažnejšem centru študij in znanstvene dejavnosti ima velik pomen, saj imajo prav kulturni krogi, poleg delavstva, najvidnejšo vlogo pri pobudah za razvoj naše družbe na osnovi smernic, ki so bile začrtane pred tridesetimi leti.
Manifestacija bo javna, tako da bodo delavci, docenti, študenti in politični ter sindikalni predstavniki priča izvajanju analize zgodovine italijanske države, ki preživlja v zadnjem obdobju težke trenutke spričo številnih napadov na demokratične institucije, ki so dosegli svoj višek z barbarskim ubojem predsednika KD Alda Mora.
V jutranjih urah se bo predsednik poslanske zbornice mudil v Pordenonu, kjer bo na povabilo tovarniških svetov družbe Zanussi in po krajinske federacije kovinarjev govoril na podobni manifestaciji.
Danes zaključek 14. pokrajinskega kongresa ACLI
Na drugem dnevu zasedanja 14. pokrajinskega kongresa ACLI, ki se je pričel včeraj v dvorani «A. Grandi* v Istrski ulici 57, je bila na vrsti razprava, v katero so posegli številni predstavniki ACLI iz tržaških tovarn in predstavniki sindikalnih združenj Za delegate in goste je bila nato v bližnji kapeli maša, ki jo je daroval tržaški škof Lorenzo Bellomi.
Kongres se bo zaključil danes. Ob 9. uri je na vrsti razprava. Sledila bosta posega pokrajinskega predsednika ACLI Tarcisia Barba, ki je imel zelo poglobljeno in obsežno u-vodno poročilo, ter predsednika kongresa. Dela se bodo zaključila z volitvami.
GMT začela gradnjo električne centrale v Saudovi Arabiji,
Družba »Grandi Motori Trieste*, ki je specializirana v gradnji die-selskih motorjev za mornarico, železnice in industrijo, je v glavnem mestu Saudove Arabije Riadu začela gradnjo električne centrale. Celotni kompleks bodo sestavljali trije 16-valjni dieselski motorji A 420; vsak bo dajal po 9.400 konjskih sil, skupno torej 45.200 konjskih sil, kar odgovarja 33 tisoč kilovatom.
Zamejska delegacija včeraj v Ljubljani
V sklopu prireditev «Po poteh partizanske Ljubljane* se je včerajšnjega množičnega 22. pohoda po poteh prijateljstva in spominov u-deležila tudi zamejska delegacija predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij, ki so članice Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Delegacija, ki jo je vodil tajnik SKGZ Duško Udovič je bila deležna s strani organizatorja res prisrčnega sprejema. V Domu narodne armije so na tovariškem srečanju v sproščenem ozračju izpričali predanost idealom iz narodnoosvobodilne borbe in vzpostavili tesne medsebojne stike. Prisotna je bila tudi delegacija koroških rojakov, ki jo je vodil Feliks Wieser. (bs)
Pripravljalni odbor za poimenovanje šole pri Sv. Ani vabi na slovesnost poimenovanja osnovne šole Po učiteljici domačinki, publicistki, pisateljici Marici Gregorič - Stepančič, ki bo v soboto, 20. maja 1978, ob 17. uri.
BRATSKI VEČER V PETJU
Pobratenje zborov iz Loke pri Zagorju in od Dom ja
Prijeten koncertni večer, ki sla ga zbora izvajala delno ločeno, zaključila pa v skupni sestavi
Pevska zbora «Fran Venturini» od Dom ja in '(Loški glas» iz Loke pri Zagorju ob Savi sta s podpisom listin o pobratenju na dolinskem županstvu tudi formalno sklenila pobratenje, ki sta ga že podpisala v Zagorju. Z večernim koncei-tom v gledališču «France Prešeren* pa sta pobratenje tudi s petjem potrdila. Prijeten koncertni spored, ki sta ga zbora izvajala delno ločeno, zaključila pa v skupni sestavi, sta s svojim petjem popestrila prvaka ljubljanske Opere sopranistka Sonja Hočevar in basist Ladko Korošec. Številno občinstvo je bilo nad uspelim pestrim programom nadvse zadovoljno. Zbora sta si izmenjala darila, priložnostne govore pa so imeli poleg predstavnikov obeh zborov še dolinski župan Švab, pod-
llllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIHIIItiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiin
POSPEŠENE PRIPRAVE NA 25. IN 26. JONU
Stranke izbirajo nad 300 kandidatov za deželni, občinski in rajonske svete
Aktivisti, KPI ze «zasedti» vhode pred občino in sodb ščem, da si zagotovijo običajno prvo mesto na glasovnici
Aktivisti KPI «na straži« pred sodno palačo
zagotovijo komunističnemu volilnemu znaku prvo mesto na glasovnici. Doslej se, kolikor pomnimo, pri nas še ni zgodilo, da bi jih konkurenčne štafete tekačev drugih strank mogle prehiteti.
Ni pa ooičaj, na srečo, da bi nam nočna mrzličnost pri lomljenju Stranj našega lista v stavnici «zagodla» tako nerodnost, kot v včerajšnji številki, ko sta se zamenjala naslova o predvolilni kroniki in delu deželnega sveta, za kar se čitateljem o-pravičujemo.
• Tržaška občina obvešča, da izplačujejo pri občinski zakladnici v Ulici Nordio 11 nakaznice za civilno invalidnost za mesec april in marec.
NA PREDLOG KZ IN KONZULT
Prijave odlokov do BI. julija
Glede na veliko število še neod danili prijav hišnih odtokov, ki so jih po zakonu št. 319 iz 1. 1976 dolžni opraviti lastniki, če niso odtoki povezani z javno greznično kanalizacijo, je tržaška občina sklenila preložiti rok za vložitev od 15. ma ja, kot je bila prvotno določila, do 31. julija letos. Vest sicer še ni uradna, v smislu, da občina še ni izdala zadevnega tiskovnega spo ročila, je pa potrjena od pristojnih občinskih uradov, S tem so ugodili zahtevam, ki so jih postavile rajon ske konzulte, v prvi vrsti svetoivan-ska, ki vključuje tudi Lonjer, in pa krajevna kmečka strokovna organizacija, Kmečka zveza.
predsednik skupščine občine Zagorje ter Kapelj za Slovensko prosvetno zvezo. O prireditvi bomo še poročali, (vk)
Združen nastop zborov iz Trbovelj in z Opčin
V okviru sobotnih kulturnih večerov prosvetnega društva tTabon, ki
nas vedno bolj preseneča s svojo bogato, zanimivo in privlačno dejavnostjo, smo sinoči prisostvovali v openskem Prosvetnem domu še e-nemu izjem,nemu kulturnemu dogodku. Na obisk je prišel izvrstni moški pevski zbor «Zarja» delavsko-pro-svetnega društva Svoboda Center Trbovlje, s katerim je openski moški pevski zbor navezal že pred petimi leti tesne prijateljske stike in sodelovanje se je razvilo do takšne mere, da zbora nastopata ob vsakem srečanju združeno. Tako je bilo tudi sinoči. Najprej so se predstavili gostje z dokaj zahtevnim in dobro izvedenim sporedom umetnih in narodnih pesmi; nekaj pesmi je zatem zapel openski zbor, nato pa sta zapela zbora združeno. Kljub ločenemu vodenju so pevci najprej pod vodstvom gostujočega zborovodje Riharda Beuermana, nato pod vodstvom Sveta Grgiča dokaj ubrano zapeli sedem pesmi.
Pa še ena ljubka nota sinočnjega večera: goste iz Trbovelj je na samem začetku pozdravil s pesmijo pred kratkim ustanovljeni ženski pevski zbor «Tabor». Vmes so bili izrečeni pozdravi in želje po nadaljnjih srečanjih in še plodnejšem sodelovanju. V imenu gostov je pozdravu predsednik zbora «Zarja» Silvo Rehar, za gostitelje pa Milko če-bulec v imenu moškega zbora «Ta-bor» in Kostanca Filipovič v imenu ženskega zbora in prosvetnega druš-tm «Tabor»,
Zaključno predavanje inštituta za filologijo
V torek, 16. t.m., se bo zaključil ciklus predavanj o problemih poučevanja italijanščine in jezikovne izobrazbe, ki jih prireja inštitut z.a moderno filologijo tržaške univerze.
Na tem zadnjem predavanju, ki bo v prostorih filozofske fakultete v Ul. Universita 17, bo spregovorila prof. Lina Ricciu, tajnica CIDI !z Rima. Govorila bo na temo; «Pouk italijanščine na višjih šolah v- perspektivi reforme*.
Koncert organista Roberta Padoina
V cerkvi S. Maria Maggiore bo drevi v okviru «Maggio organistko tergestino» pod pokroviteljstvom turistične in letoviščarske ustanove, koncert organista Roberta Padoina.
Na koncertu, ki bo ob 20,30, bo izvajal dela Pachelbela, Buitehu-dela, Bacha, Bossia in Francka. Vsto-p je prost.

SKLEP DEŽELNEGA SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Dr. Drago Štoka ponovno kandidat za deželni svet
SSk se bo predstavila na celotnem ozemlju Furlanije-Jul. krajine
Pod predsedstvom Andreja Bratu-, žele Furlanije - Julijske krajine. Iz ta se je v Jamljah II. t.m. sestal | brani so bili kriteriji za sestavo kan-
deželni svet Slovenske skupnosti in razpravljal o političnem položaju v državi in v krajevnem merilu. Po uvodnih predsednikovih besedah, s katerimi se je poklonil spominu u-morjenega krščanskodemokratskega predsednika Alda Mora in med drugim poudaril, da nasilje, ki smo ga Slovenci občutili na lastni' koži v raznih dobah, nikakor ne more obroditi dobrih sadov in ga moramo zato vsi najodločneje odklanjati.
V svojem tajniškem poročilu je Drago Štoka govoril o vrsti vprašanj in dogodkov, ki zadevajo Slovensko skupnost.- Predvsem je raz členih delovanje SSk v zadnjem obdobju in pri tem opozoril na pomen, ki so ga imeli v zamejstvu obiski delegacije SZDLS,- ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič ter delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom Matevža Grilca. Poseben poudarek je bil dan na prvi deželni mladinski kongres, ki je zelo dobro uspel in je jamstvo, da bo narodnoobrambno delo javnih delavcev sedanje generacije našlo svoje naravne nadaljevalce med mlajšimi silami.
Deželni tajnik je tudi govoril o trenutnem položaju v raznih krajevnih upravah in poudaril pozitivno vlogo, ki jo SSk ima pri ohranjevanju in podpori občinskim odborom, ki z naklonjenostjo spremljajo slovenska vprašanja.
Štoka je nadalje govoril o problematiki, ki zadeva deželni svet Furlanije - Julijske krajine in nato o-pozoril na nedavno manjšinsko konferenco v Vidmu, na kateri so se po svoji odločnosti in pripravljenosti zelo izkazali Slovenci iz Benečije in Kanalske doline.
Po tajniškem poročilu je sledila globlja diskusija, v katero so posegli mnogi prisotni.
Drugi del seje sveta Slovenske skupnosti pa je bil posvečen programu in izbiri kandidatov za bližnje deželne volitve, na katerih se bo SSk predstavila na celotnem ozemlju de-
didatnih list v vseh okrožjih, to je v Trstu, v Gorici, v videmskem o-krožju, v Tolmeču in pordenonski pokrajini. O vsem tem se je razvila obsežna diskusija, ob koncu katere je deželni svet Slovenske skupnosti sklenil, da je nosilec liste dr. Drago Štoka, na drugem in tretjem mestu pa bosta kandidirala dr. Andrej Bratuž ter Gradimir Gradnik.
Veliko zanimanje za razstavo strupenjač
Na razstavišču pri Montebellu so včeraj uradno odprli zanimivo razstavo «Exporama 78 - živalski strup v službi človeka*, ki je že prvi dan privabila veliko obiskovalcev. Razstavljenih "je, kot smo že poročali, nad dvesto strupenih živali iz vseh krajev sveta. Pobuda tržaške avtonomne velesejemske ustanove je torej naletela na veliko zanimanje, saj gre za razstavno prireditev, ki vzbuja med ljudmi radovednost in ki ni le zabava, temveč tudi priložnost za boljše poznavanje živalskega sveta.
Razstavo, ki jo je včeraj dopoldne uradno odprl predsednik velesejemske ustanove dr. Piero Toresella, bo odprta danes nepretrgoma od 9. do 20. ure, ob delavnikih pa od 9. do 12.30 in od 16. do 20. ure. Odprta bo do 21. maja.
Čeprav je do volitev, občinskih, okrožnih in deželnih, v naših krajih še skoraj poldrugi mesec, kolikor nas ločuje od 25. in 26. junija, se je krajevnih političnih krogov že oprijelo mrzlično vzdušje, ki spremlja vse volilne kampanje. Organi političnih strank so intenzivno angažirani pri izdelavi volilnih programov, s katerimi se bodo predstavili volivcem, pri opredelitvi volilne taktike in organizacije, ki zadeva razporeditev pobud in shodov, pri katerih računajo na pomoč «ve-likih kalibrov* iz vsedržavnih vodstev. Prvenstvena naloga jim je pa sestavljanje kar 14 kandidatnih list, kolikor jih bodo morale stranke v kratkem predložiti in pri tem pravilna izbira kandidatov, ki naj po eni strani pokrivajo čim širšo paleto družbenih komponent, po drugi pa s svojo reprezentativnostjo zagotavljajo čim večjo privlačnost pri volivcih.
Stranke in volilne formacije bodo morale namreč predložit; za občinske in okrožne, oziroma rajonske volitve pri tajništvu . tržaške občine med 8. uro 26. in 20. uro 31. t.m. kandidatno listo, ki lahko vsebuje do 60 imen, za obnovitev tržaškega občinskega sveta, 10 list s po 20 i-meni za mestne rajone in 2 s po 16 kandidati za obe kraškj konzulti. Na sedežu prizivnega sodišča bodo pa sprejemali kandidatne liste (za naše volilno okrožje s 15 kandidati) za deželne volitve, in sicer od 8. ure 27. maja do 20. ure 30. t.m. Vsega skupaj naj bi torej stranke izbrale po 307 kandidatov, kar ne bo prav lahko, zlasti ne za manjše.
Kot je že dolgoletna ustaljena navada, so funkcionarji in aktivisti KPI že dolgo pred začetkom roka za predložitev kandidatnih list, že včeraj zgodaj popoldne, izvedli «mi-roljubno zasedbo* vhodov v občinsko hišo in na sodišče, ki jo bodo nadaljevali v izmenah do trenutka, ko se bo zadnja štafeta pognala v tek do pristojnega funkcionarja, da
			
V NOČI MED PETKOM IN SOBOTO
Neznanci oskrunili in okradli cerkev sv. Antona v Boršta
Odnesli so ojačevalec napeljave za ozvočenje in dva mikrofona
Včeraj ponoči so še neznani vandali oskrunili in oropali cerkev sv. Antona v Borštu. Po vsej verjetnosti so v poznih nočnih urali storilci najprej hoteli vlomiti stranska vrata, kjer so razbili šipo, nato pa so se odločili za glavna vrata, ki so jih vlomili z železno palico. Vstopili so v cerkev, odšli v zakristijo in vzeli ključke tabernaklja. Odprli so tabernakelj in raztresli hostije po stopnicah pred oltarjem. V zakristiji so vse razmetali; očitno so iskali kake dragocenosti, ki pa jih v bor štanski cerkvi ni, pred odhodom pa so prerezali žice ozvočenja in ukradli ojačevalec in dva mikrofona. U-kradli so tudi ključe tabernaklja in izpraznili skrinjico za miloščine.
Tatvino je v jutranjih urah opazil župnik Jože Jamnik, ki je zadevo prijavil karabinjerjem. Skupna škoda znaša približno 650 tisoč lir. Vlomilcev doslej še niso izsledili.
Stalno, naraščanje življenjskih stroškov
Statistični urad tržaške občine je izračunal, da se je indeks življenjskih stroškov na Tržaškem zvišal aprilu za 1,1 odstotka v primer
javi s prejšnjim mesecem in za 13,8 odstotka v primerjavi z aprilom lanskega leta. To z drugimi besedami pomeni, da smo pri nakupu blaga široke potrošnje, za katero smo pred letom dni plačali v poprečju tisoč
TRG DE GASPERI 1 (Tel. 040/733201)
URNIK: 9.00 — 12.30 in 16.00 — 20.00 (sobota in nedelja 9.00 — 20.00)
Tržaški velesejem 13.-21. maj
EXPORAMA 78
ŽIVALSKI STRUP V SLUŽBI ČLOVEKA PREKO 200 ŽIVALI VSEGA SVETA
VSTOPNINA; 1.500 lir (znižana 800 lir)
lir, morali dodati v letošnjem apri lu praktično skoraj 140 lir. Najbolj občutene poviške beležimo v prehrambnem sektorju, kjer je indeks življenjskih stroškov pora stel v e-nem mesecu za 2,3 odstotka, v enem
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Recital na besedila OTONA ŽUPANČIČA
KAKO JE ZVENELO MOJE SRCE
ob 100-lctnici pesnikovega rojstva
Izbor in posta vit vena zamisel: Marko Kravos.
Režija: Mario Uršič. Interpretacija: Bogdana Bratuž, Anton Petje, Aleš Valič.
V	ponedeljek, 15. maja, ob 12.15 pri SV. IVANU (učiteljišče).
V	torek, 16. maja, ob 12.30 pri SV. JAKOBU (nižja srednja šola).
V	četrtek, 18. maja, ob 12.30 pri SV. IVANU (nižja srednja šola); ob 20.30 na OPČINAH (Prosvetna dvorana).
V	petek, 19. maja, ob 11.15 v ROJANU (nižja srednja šola).
V	soboto, 20. maja, ob 10.40 v TRSTU (poklicna šola).
Gledališča
ROSSETTl
Danes, 14. t.m., ob 16. uri, red «Druga nedelja*, Stalno gledališče iz Turina «Verso Damasco* Augu-sta Strindberga. V abonmaju: kupon štev. 8. Režija Mario Missiroli. Rezervacije pri osrednji blagajni Pa. saže Protti. Zadnja predstava.
Od. 16. maja dalje bo nastopal Vit-torio Gassman s Pasolinijevim delom «Affabulazione». Rezervacije pri o-srednji blagajni. Abonentom se prizna popust 20-30 odst. Vstopnice za dijake (za prvi dve predstavi) po 2000 lir.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri v okviru »Invito al tcatro* Cooperdativa D Collettivo di Parma «11 quinto stato* G. Andreolija da Ferdinando Camon. Vstopnice pri osrednji blagajni. Zadnja predstava.
VERDI
V sredo ob 21. uri bo koncert pianista Amalda Cohena.
Kino
Ariston 16.30-18.20—20.10-22.00 «Eccc bombo*. Nanni Moretti, Luisa Rossi, Fabio Traversa. Barvni film.
Mignon 15.00 Glasbena predstava z ansamblom Abba.
Nazionale 16.30 «Io & Annie*. Woody Allen in Diane Keaton. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Follie di notte*. Amanda Lear. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni filtri.
Escclsior 16.00 «La febbre del sa-bato sera*. John Travolta. Glasbo k filmu izvajajo «Bee Gees*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ecnice 16.00 «Una femmina infedele*. Sylvia Kristel, Nathalie Delon. Pre povedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «L'insegnante va in čof legio*. Edvvige Fenech, Renzo Mon-tagnani. Prepovedan 'mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Goodbye amore mio*. Ri chard Dreyfuss in Marsha Mason
Cristallo 15.00 —22.00 «Champagne pe due dopo il funerale*. Britt Ekland
Filcdrammatico 15.30 «Le notti porno nel mondo n. 2». Prepovdan mla dihi pod 18. Horn. Barvni film.
Aurora 15.30 «Scherzi da prete*. Pip po Franco, L. Toffolo. Barvni film
Capitol 15.30 «Giulia». Vanessa Red grave, Jane Fonda.
Moderno 15.00 «Generazione Proteus* Znanstvenofantastični film.
Ideale 15.00 «Scandalo». Franco Nero Prepovedan mladini pod 18. letom Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «La mazzetta* Nino Manfredi, Ugo Tognazzi.
Astra 15.30 «Rocky*. Silvester Stallone Barvni film
Radio 14.30 «Tommy». Elton John, O liver Reed. Ann Margreth. Barvni film o rock glasbi.
Lumierc 14.30—22.00 «Bruce Lee: la sua vita, la sua leggenda*. Barvni film.
Volta 15.00 «La croce di ferro*. Ma-ximilian Schell.
letu pa za 15,2 odstotka, ter v sek-
torju oblačil, kjer beležimo v enem mesecu porastek 1 odstotka, v enem letu pa kar 21,3 odstotka.
Zveza borcev VZPI-ANPI iz Križa izreka globoko sožalje ob izgubi to vnriša garihaldinca IX. korpusa Li-ciota Rebecchija ženi, hčeri in sorodnikom.
ZAHVALA
Prisrčno sc zahvaljujemo vsem, ki izgubi našega dragega očeta in brata
so z nami sočustvovali ob
VIKTORJA KOŠUTE
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, kriški godbi, pevskemu zboru Vesna ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
žalujoča hčerka Lina z možem Lučom
Sv. Križ, 14. maja 1978
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
JOŽEFA SEDMAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in rta katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Set-timu, darovalcem vencev in cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru Vesna.
žalujoči svojci
Sv. Križ, 14. maja 1978
Sporočamo žalostno vest, da je dne 30. aprila preminil® v Sao Paulu v Braziliji
VI0LETTA DANIELI-DANEU roj. VATTA
Pogreb bo na Opčinah jutri, 15. maja, ob 12.30 iz cerkve sv. Jerneja na domače pokopališče.
Žalujoči: mož Jožef, sinova Edi in Dolfl 1 ženo in vnukinjama, brata Karel in D#® z družinama, rodbina Daneu, družini Sosk in Vremec ter drugo sorodstvo
Trst, 14. maja 1978
Žalovanju se pridružujeta družini Legiša in Miklavšič.
V starosti 90 let nas je zapustila
ANGELA JAN
Pogreb bo v torek, 16. maja, ob 12.45 iz mrtvašnice gl®v°e bolnišnice na barkovljansko pokopališče.	-	;
Žalostno vest sporoča vsem, ki so jo imeli radi
Danila Sossi z družino
Trst, 14. maja 1978
Pogrebno podjetje Zimolo
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
MIRKA ŽERJALA
se prisrčno zahvaljujemo pevcem, nosilcem krste, župniku, dar0'" cem cvetja ter vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem " nutku. Posebno se zahvaljujemo vaščanom iz Boršta in Zabrež" ter vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba.
Žalujoči: žena Viktorija, hčerki La'*8 in Nadja, zeta ter sestra Netk®
Trst, Zabrežec, 14, maja 1978
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem za izraze sočustvovanja, ki snW jih bili deležni ob izgubi našega dragega
'žil « i A 14 rt A
LICIA REBECCHIJA
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so nam ob strani v težkih trenutkih.
Žena Lilijana, hči Aleksandra, Livio in drugi sorodniki
Trst, Tržič, Ronke, 14. maja 1978
ZAHVALA
jg.
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili ležni ob izgubi našega dragega
KARLA OTE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob
tež'
oc 1PM CIIO MHlvaiJUJClllU voc lili IVI 3Q Ilcu n UU1 UU MldlU ' jp
kih trenutkih. Posebna zahvala darovalcem cvetja, g. župnik0 pevskemu zboru «F. Venturini*.
Družina in drugo sorodstvo
Dolina, 14. maja 1978
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili spomin naše dr®^e
IVANKE G0JČE vd. BEVK
Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, jo spremili na zadnji poti.
Svojci
Trebče, Padriče, 14. mšja 1978
ld 90
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob prerani izgubi šega dragega
BERTA SARDOČA
je
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin-posebna zahvala gre dr. Robertu Michelazziju, župniku ' osebju Lloyda Adriatica, Romanu z Repentabra in darova®1 cvetja.
Salež, 14. maja 1978	SVOJCI
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ^ izgubi našega dragega
VENCESLAVA TERČONA
Posebno se zahvaljujemo dr Delamiju, g. zdravnikom in oS<?b ju zdravilišča v Nabrežini, g. župniku, darovalcem cvetja ter vset,>' ki so ga spremili na zadnji poti.
Družina Terčon
Mavhinje, 14. maja 1978

14. maja 1978
STU LEDI NEJ PRIDE NUTER
OB PETLETNICI TFS STU LEDI
V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN)) V BOLJUNCU DANES, 14. MAJA, OB 18. URI
SVEČANOST BO 4, JUNIJA LETOS
Premalo sredstev za poimenovanje šole v Nabrežini po Virgilu Seeku
Odkritje doprsnega kipa in nekaj razstav
Šala
Glasbene
matice

Založništvo
tržaškega
tiska
vabita na
Predstavitev študije o glasbeni kulturi
TRŽAŠKIH SLOVENCEV Aleksandra Rojca.
^njižno novost bo predstavil Pavle Merku.
-«»-
SAMOSTOJNI NASTOP PIANISTKE
VERENKE TERČELJ
Na
sPoredu dela J. S. Bacha, Beethovna, Chopina in Šivica
Mala dvorana Kulturnega doma, jutri, 15. maja, ob 20.30
Nabrežinska slovenska osnovna šola bo od 4. junija dalje nosila ime po Virgilu Ščeku. Pripravljalni odbor in medrazredni svet, ki sta se v zadnjem času večkrat sestala, sta sredi pospešenega dela, saj bodo svečanosti ob odkritju doprsnega kipa spremljale še razstava Ščekovih del, slikovna razstava o zgodovini slovenske osnovne šole v Nabrežini in ostalo. Tudi kip, iz belega dalmatinskega marmorja izdelana skulptura, je že doma. Do sem vse prav. A kaj ko je že doslej opravljeno delo skoraj povsem izpraznilo blagajno organizatorja. Leta je sredstva zbiral v glavnem s prostovoljnimi prispevki, a zbral jih ni dovolj.
Kljub vsem tem težavam se je odločil, naj bo poimenovanje 4. junija. Ne preostane mu zatorej nič drugega, kakor da znova potrka na srca in zavest slovenskih občanov, staršev, otrok in tudi ostalih, da z denarnimi prispevki na običajnih zbirnih mestih omogočijo izvedbo svečanosti, ki je v tem trenutku v
SLOVENSKI KLUB priredi
v torek, 16. t.m., ob 20.30
!v. Frančiška 20/U.
^ na besedila
°tona župančiča
*ako je zvenelo ^ moje srce
'letnici pesnikovega rojstva ^tbor *
kju ln postavitvena zamisel:
iKravos-
, Ja. Marij Uršič. C^retacija; Bogdana Bratuž, ^ petje, Aleš Valič.
. Vljudno vabljeni!
it bnc' osnovne šole in vrtca N, ^ . ovelj bodo imeli danes, N*- v župnijski dvorani
^ključno šolsko prireditev
Na
eije sP°t'edu so prizorčki, recita-ob jg planje in petje. Začetek
li^?. Ureditvi bo srečolov v baronskem društvu.

Ustave
Stalno slovensko gledališče v Trstu
V PETEK, 19. maja, ob 20.30 v SOBOTO, 20. maja, ob 20.30 in
v NEDELJO, 21. maja, ob 17. uri v gledališču »France Prešeren« v BOLJUNCU (Mala dvorana)
PREDSTAVA V ABONMAJU KOLE ČAŠULE
VRTINEC
Izvirni naslov: VITEL Eksperimentalni oder Prevod	JANKO MODER
Kostumi	MARIJA VIDAU
Režija in scena
LJUBIŠA GEORGIEVSKI
AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL
Danes, 14. maja, ob 17.30 v Baragovem domu v Ricmanjih
JAKA ŠTOKA
TRIJE TIČKI
Veseloigra v treh dejanjih
Vabljeni!
V Pr
°SVetnem domu na Opčinah je t it f,ra2slava primorskih fotogra--žane ptice' Nove Gorice, Tolmina, ? 18 ’ .j ana in Trsta — vsak dan ^ 12 .0 20- ure, v nedeljo od 10. od 17. do 20. ure.
S P D T
prireja v nedeljo, 21. maja, avtobusni
* IZLET NA MATAJUR
izključno za osnovnošolsko mladino (brez staršev). Izlet vodijo vodiči SPDT.
Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) v dopoldanskih urah.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
VESELICA
S KULTURNO - ZABAVNIM SPOREDOM
y soboto, 20. maja, ob 20. uri v kinodvorani Verdi .	v Miljah
°DLLUJEJO
— Otroci slovenske sekcije občinskega otroškega vrtca — Otroci osnovne šole Korošci - Žavlje — Domači srednješolci z veseloigro pod režijo Staneta
R n vtrp^prui
- Domači pevski zbor JADRAN — Tržaška folklorna skupina »STU LEDI*
nevarnosti. Prireditelj se še enkrat toplo zahvaljuje vsem, ki so doslej prispevali, v upanju, da ga bo ta poziv občanom rešil težav, (ip.)
RADIO LJUBLJANA O AGENCIJI «ALPE-ADRIA»
Drugi program ljubljanskega Radia, ki v oddaji Val 202 vsakih 14 dni ob ponedeljkih objavlja prispevke iz slovenskega zamejstva v Italiji, bo jutri, to je v ponedeljek, 15. maja, okrog 10. ure objavil pogovor o vlogi in delovanju Agencije za tisk in TV «Alpe-Adria» v Trstu. O delu agencije, zlasti kar zadeva seznanjanje italijanske javnosti z življenjem ter zahtevami slovenske narodnostne skupnosti, bo govoril njen odgovorni urednik Bogo Samsa.
Tudi ta prispevek je pripravil stalni dopisnik RTV Ljubljana v Trstu Marjan Drobež.
Prerano je omahnil bivši borec garibaldinec ■ Licio Rebecchi
Darovi in prispevki
V krogih borčevskih organizacij na Tržaškem in še dlje je najbrž malo ljudi, ki bi ne poznali Licia Rebecchija, ki bi ga ne cenili in spoštovali kot zvestega in doslednega borca za napredne in plemenite ideale, za katere se je boril z ramo ob rami s številnimi slovenskimi in italijanskimi partizani že pred tremi desetletji, in ki bi
uiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHMiHiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiMiiiinmiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
S SEJE DRUŠTVA SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
Predlog za osrednjo šolo v Miljah
V soboto, 20. maja, v miljski kinodvorani Verdi tradicionalna veselica
V	torek je imel odbor Društva Slovencev miljske občine sejo, na kateri je bil govor o važnejših problemih Slovencev na področju občine.
V	ospredje sili predvsem vprašanje šole. Trenutno imajo Slovenci miljske občine osnovno šolo s celodnevnim poukom, ki je razdeljen na dve sekciji. V Žavljah so L, 2. in 3. razred, pri Korošcih pa 4. in 5. razred. Sedaj pa je padel predlog, da bi bila osnovna šola v Miljah, in sicer v šolskem letu 1978-79 s štirimi učilnicami, s kolikšnimi bi pač lahko razpolagala, v šolskem letu 1979-80 pa še s peto učilnico. Predvideva se, poleg tega, tudi ustanovitev podružnice nižje srednje šole v Miljah, kar je želja staršev in obenem načrt vseh Slovencev v miljski občini. Tudi slovenski vrtec, ki je trenutno v Čampo-rah, naj bi imel svoj sedež v Miljah in sicer v novi stavbi za vrtec, ki je v gradnji v naselju Fonderija.
Takšna centralizacija slovenske šole v Miljah in ustanovitev podružnice nižje srednje šole, bi bila vsekakor pomembna pridobitev, v korist slovenskim občanom, saj bi takšen šolski center v Miljah omogočil, da bi bila razporeditev šole bolj urejena in predvsem manj problematična. Potrebno je torej, da se tak predlog podpre in čimprej uresniči.
Tudi za letos pripravlja Društvo Slovencev miljske občine «veselico», ki bo v soboto, 20. maja, ob 20. uri v miljski kinodvorani Verdi. Na »veselici* bodo nastopili izključno domačini: gostovala pa bo tudi tržaška folklorna skupina «Stu ledi*.
Včeraj je v Križu praznoval 50-letnico rojstva
MIRKO DOUŠAK
Iskrene čestitke in vso srečo v življenju mu želita skupina Skdanc ter vaška sekcija Zveze borcev.
MIRO DOUŠAK iz Križa je srečal Abrahama. Še na mnoga leta mu čestitajo prijatelji iz Križa.
Podčrtati je treba predvsem nastop učencev osnovnih šol. Slovenski srednješolci iz miljske občine pa se pod vodstvom Staneta Raztresena pripravljajo na izvedbo igre. Prireditvi bo dal poseben pečat nastop miljskega pevskega zbora «Jadran», ki je bil pred kratkim ustanovljen in ki ga vodi Cveto Marc. Zbor je že nastopil na letošnji Prešernovi proslavi in na zadnji reviji Primorska poje.
Miljska «veselica» je vsekakor važna vsakoletna priložnost, ki nudi Slovencem miljske občine možnost/ da se kulturno udejstvujejo in bi bilo dobro, da bi bila deležna tud; obiska rojakov iz drugih občin.
Nimajo
slovenskih
poštnih
uslužbencev?
V Zgoniku je med prebivalstvom sprožilo precej negodovanja in ogorčenosti dejstvo, da trenutno ni na poštnem uradu uslužbenca, ki bi
obvladal slovenski jezik. Slovenski uslužbenec in poštar sta šla namreč za mesec dni na dopust in poštna uprava ju je nadomestila z uslužbencema, ki sploh ne razumeta in ne obvladata slovenskega jezika. S tem je dokazala veliko neobčutljivost do narodnostnega problema, saj se poštnih uslug poslužuje skoraj izključno slovensko prebivalstvo. Zato je zgo-niška občinska uprava kot glasnik volje občanov naslovila na poštno upravo protestno pismo, z zahtevo, naj v bodoče pošiljajo v poštni urad ljudi, k{ obvladajo slovenski jezik. Če pa nimajo dovolj slovenskega o-sebja, pa naj razpišejo natečaj in zapolnijo praznino! (bs)
jih nenadna vest o njegovi prerani smrti ne pretresla in užalostila. Od Ronk, kjer se je rodil v revni delavski družini pred 53 leti, do Miljskih hribov .je v teh dneh šlo med nekdanjimi borci od ust do ust, da je Licio za vselej omahnil, da ga ne bo več na manifestacijah in partizanskih shodih, kjer je bil nepogrešljiv. Bil je neumoren pri svojem delu v borčevskih organizacijah, tako da si je zlasti v slovenskih vaseh od Križa, kjer je bil včlanjen v krajevno sekcijo VZPI -ANPI, do Štivana pridobil nekakšno stalno »državljanstvo*, čeprav je bil italijanske narodnosti in je prebival na Greti.
O njegovi priljubljenosti ter o globoko občuteni prizadetosti številnih borcev je pričal včerajšnji pogreb. Na pokopališču pri Sv. Ani se je zbrala precejšnja množica iz vseh krajev ter se mu poklonila v spomin. Po zgledu svojega očeta, delavca v tržiški tovarni Solvay in aktivista v odporniškem gibanju, se je tudi Licio, tedaj šele 18 let star. vključil v garibaldinske edinice tor se kot partizan boril na Krasu, kjer se je zbratil s slovenskimi borci ter ostal od tedaj trajno povezan z njuni. Kot partizan je težko zbolel za pljučnico ter odtlej do osvoboditve deloval kot terenec. Po vojni se je poročil z Lilijano Sirk iz Križa ter se zaposlil kot uradnik v Trstu. O Rebecchijevi zvestobi tem idealom priča nešteto dejstev, kot na primer to, da je svojo 12-letno hčerko vzgojil v naprednem duhu ter šolal v slovenski šoli, ali pa dejstvo, da je veliko pripomogel v prizadevanjih za postavitev spomenikov padlim v vaznih slovenskih krajih, kot na primer v Šti-vanu. Ob hudi izgubi izrekamo potrti družini iskreno sožalje.
• Od 15. maja dalje bo znova delovala injekcijska služba pri rajonski konzulti Rocol - Kjadin. Umik službe bo od 9.30 d0 10.30. Vhod iz Ulice Biasoletto 147.
PRAZNIK BREGA
v ilneh 19., 20., 21. in 22. maja 1972 v DOLINI
OD JUTRI DALJE
Obrazci 740 že na razpolago
Od jutri dalje bodo na sedežih občinskih izpostav razdeljevali _ o-brazce 740 (mod. 740) za davčne prijave. Na voljo so le navadni o-brazci, medtem ko bodo obrazci 740/B bis (dohodki na stavbe), 740/E (dohodki profesionalcev), 740/G (dohodki manjših podjetnikov) in 740/H (dohodki za participacije v družbah oseb) na razpolago pozneje, ko jih bodo prejela finančna nadzorni -štva. Vsi ostali obrazci pa so na voljo na sedežu davčnega urada na Trgu Panfili 2. Izpolnjene obrazce bodo zainteresirani lahko izročili občini od 1. junija dalje, ali pa <xh poslali po pošti na okrajni davčni urad. Sicer pa so ti obrazci na prodaj v trafikah.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMEKIKA PADLIM V NOB V KRIŽU
V	spomin na dragega Jožeta Sed maka darujeta Justa Sedmak in Pierina 10.000 lir. V isti namen daruje Slava Sedmak 3.000 lir
Namesto cvetja na grob Jožeta Sedmaka darujejo Ančka. Sonja, Lidija in Gigi Bruzetovi 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob bratranca Viktorja Košuta darujeta Zofi in Odon 10.000 lir.
V	spomin na svaka Josipa Sedmaka darujejo Karleto, Roža in Marjo Košuta 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Košute darujejo bratranci Marjo. Angelo, Gino ter sestrične Dragica Darinka in Zofi 20.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti Dominika Sedmaka darujeta Kristina in Majda 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Košute daruje sekcija KPI - Križ 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Sedmaka daruje Alojz Sed mak (Križ 306) 2.500 lir za varstvo spomenika.
V	spomin na pok. Jožeta Sedmaka darujeta družini Settimo in Sa-mero 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Jožeta Sedmaka daruje Livio Perisutti 10.000 lir.
V	spomin na dragega nonota Jožefa daruje Jadranka 10.000 lir.
V	spomin na dragega očeta Jožefa Sedmaka daruje sin Ladi 10 tisoč lir.
V	spomin na dragega očeta Jožefa Sedmaka darujeta Vera in Rado 20.000 lir.
V	počastitev spomina Jožefa Sedmaka darujeta Mila in Gabriel z družino 5.000 lir.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB V SAMATORCI Namesto cvetja na grob Ane Kocijančič vd. Gruden darujeta Zora in Milena Kocman 10.000 lir. V isti namen daruje Pierina Grilanc (Sa lež) 5.000 lir.
V	počastitev spomina na mamo daruje hči Marica z možem Silvinem 10.000 lir.
V	počastitev spomina drage no ne daruje vnukinja Silva z možem Edvardom 10.000 lir in vnukinja Jadranka z možem Srečkom 10 tisoč lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB S PROSEKA
V	počastitev spomina nepozabnega Žarka Raceta daruje nadzorni odbor ŠD Primorja 5.000 lir.
ZA UREDITEV OKOLJA SPOMENIKOV V DOLINI so da rovali:	Anton Ražem 10.000 lir,
Vincenc Pangerc 10.000, Vinko Pra-šelj 5.000, Dorka Sancin 5.000. Mario Kocjan 15.000 lir.
V	počastitev spomina Karla 0-te daruje Josip Pangerc (Kroglje) 10.000 lir.
miimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
V torek so pokopali Berta Sardoča iz Saleža

Cs, NEDELJA, 14. maja JS . BONIFACIJ »	°b 4.35 in zatone ob
^	Nižina dneva 14.52 — Lu-
6 °b 10.41 in zatone ob 0.15.
t|* Ponedeljek, 15. maja
ZOFIJA
)I sk>w^ePaJ: Najvišja temperatura najnižja 7,6. ob 13. uri
Včeraj - danes
S v£je' »ačni tlak 1006,6 mb pa-j® ®0-odstotna, nebo oblačno,
■ s*v mm dežja, veter vzhod-
J‘šOie, r0V2hodnik 28 km na uro, s jjbe r lrn' sunki do 48 km na uro,
' <8lban°. temperatura morja
A>a, SMRTI in POROKE
i[ maja se je v Trstu ro-°tr°k, umrlo pa je 13 oseb.
RODILI SO SE: Giovanni Mante-si, Andrea Podreka, Andreina Cal-legarich, Andrea Parisi, Serena Smeragliuolo, Antonio Palomba. Ivan Furlani, Christian Bortolin, Andrea Rizzi, Christian Franco, Fran-cesca Colavecchia.
UMRLI SO: 55-lefcni Aroldo Bet-toso, 77-letna Bernarda Markuza vd. Macovez, 64-letni Giovanni Prodan, 78-letna Anna Franzel por. Sandri, 87-letnd Arturo Celotti, 69-letna A-dalgisa Giacompol por. Saksida, 70-letna Giuseppina Andreassi por. Co-lausich, 69-letni Alcide Fragiacomo, 49-letni Stanislao Busan, 59-letni Francesco Beltrami, 55-letna L'dia Zidarich, 82-letna Argia Salvi por. Mander, 59-letna Lucia Caleari por. Pavanello.
OKLICI: Ladijski častnik Fabio Apollonio in uradnica Alessandra Inglessi, telefonski delavec Bruno Salich in uradnica Gioia Sorbara. delavec Gianfranco Rude in bolničarka Tatiana Goriup. avtomobilski električar Mauro Stanfelj in urad niča Nevia Iez, klepar Livio De earli in delavka Andriana Coppola, uradnik Mirone Gunalachi in gospodinja Maria Idone, uradnik Franco Gioseffi in študentka Gabrieli« D’Ambrosi. uradnik Nicola Ciccone in uradnica Laura Guštin, pomožni tehnik Giuseppe Ponziano in uradnica Anna Inverso, obrtnik Pier-luigi Krumi in uradnica Rosa Rohr-hofer, uradnik Sandro Malavenda in uradnica Elisabetta Bertizzolo, delavec Aldo Zadro in uradnica Ma
ria Grazia Coloni, uradnik Lorenzo Gon in natakarica Miranda Fiili, uradnik Fulvio Gentilomo in nata karica Antonia Iacus, uradnik Pier-giorgio Bertoli in univerzitetna študentka Antonella Sergi, ravnatelj EPT Lucio Ghersi in uradnica Li-via Badin, pek Nino Giugovaz in gospodinja Nevenka Seper, tiskar Claudio Gelera in uradnica Maria Contini, uradnik Michele Bluni in gospodinja Francesca Lauria, častnik Mauro Coselli in uradnica Greta Friedrich, natakar Roberto Pelin in uradnica Luisa Bonazza, trgovec Moreno Gnesda in delavka Patvizia Carrara, klepar Giorgio Mrdali in gospodinja Rožika Kiš, skladiščnik Čosimo Benedetto in trg. pomočnica Arianna Valeri, pristaniški de lavec Lorenzo Nardini in otroška negovalka Emanuela Zumin, industrijski izvedenec Giovanni Gher-bassi ia uradnica Laura Lazzari, težak Mauro Gherzil in uradnica Francesca Messere. uradnik Antonio Frijo in uradnica Maria Cri-vici. upokojenec Giovanni Medizza in upokojenka Maria Podboj, upokojenec Paolo Suši in strežnica Ni-dia Fragiacomo, uradnik Luigi Sar-do in študentka Franca Fiorellino, smetar Giorgio Santini D’Ambrosi in keramičarka Renata Giovanelli, trgovski potnik Alberto Pariš in trgovska potnica Assunta Scigliano, potapliač Claudio Falzari in uradnica Luana Valentich, elektromehanik Roberto Cusma in frizerka Rosan na Carniel, elektrikar Mauro Ber netti in uradnica Gianna Luxa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN \ (od 8.39 čo 20.30)
Ul. Dante 7. Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilin0 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance rNAM. 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197 žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	29	49	'1	67	10
CAGLIAR1	58	65	52	11	8
HRENCE	2	74	61	56	27
GENOVA	1	10	72	64	4
MILAN	38	67	29	9«	7
NEAPELJ	47	72	25	7	14
PALERMO	45	17	58	10	6
RIM	11	82	33	58	80
TURIN	23	17	25	89	60
BENETKE	73	36	14	33	80
ENALOTTO					
1X1 IX	X	X 1	1	2 2 2	
KVOTE-: 12 točk — 9.207.000; 11 točk — 377.900; 10 točk - 37.100 Ur.
V ponedeljek je bridko odjeknila po vaseh zgoniške občine žalostna novica, da je nenadoma zaradi srčne kapi preminil Berto Sardoč iz Saleža, ki je bil star komaj 47 let. Kako je bil priljubljen v domačem krogu, je zgovorno pričala ogromna množica znancev in prijateljev, ki ga je v torek pospremila na zadnji poti na zgoniško pokopališče.
Pokojni Berto se je rodil v kmečki družini v Saležu in je bil že iz mladih nog zelo delaven. Leta 1943, ko je bil star komaj 13 let, je v vojni izgubil očeta in brata. Da je pomagal družini, je že tedaj šel služit, po vojni pa se je izučii mizarstva. Ta svoj poklic je oridno in vestno opravljal vse do pred nekaj leti, ko je zaradi bolehnosti kot invalid predčasno stopil v pokoj. Zadnja leta je preživel pri družini Ostrouška, kjer je našel svoj drugi dom in družinsko toplino. Kljub temu, da je bolehal na pljučih, je vse do zadnjega po svojih močeh velikim veseljem obdeloval kmetijo. Bil je dobrega značaja, zaveden in tih. vsakomur je' pomagal, če je le mogel.
Naj mu bo lahka domača gruda, prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje, (bs)
V SOBOTO V ZGONIKU
Odprtje obnovljenega botaničnega vrta
Ob priliki letnegn občnega zbora Mednarodnega združenja gorskih botaničnih vrtov bo v soboto. 20. t.m., uradna otvoritev botaničnega vrta «Carsiana», ob pokrajinski cesti Gabrovec - Zgonik. Prisotni bodo izvedenci iz Italije, Francije in Švice.
Botanični vrt je nastal že pred leti po lastni pobudi nekaterih zasebnikov, ki so kot ljubitelji flore s požrtvovalnim zbiranjem raznih primerkov ustvarili bogat vrt, ki pa doslej ni bil izkoriščen. Ti ljubitelji rastlinstva so pravzaprav štirje: prof. Poldini, dr. Gioitti, dr. Osval-dini in dr. Stanko Budin. Pred dvema letoma je tržaška pokrajina prevzela vzdrževanje botaničnega vrta, strokovnjaki pa skrbijo za vzdrževanje rastlinstva.
Od sobote dalje bo botanični vrt v Zgoniku odprt obiskovalcem, v prvi vrsti šolski mladini, ki bo tako lahko začela boljše spoznavati razne primerke rastlin, (bs)
Izleti
Slovenska skupnost Devin - Nabrežina prireja 21. maja izlet na Gorenjsko. Vpisovanje Pri O. Žbogarju, M. Kralju in N. Grudnu,
* - RNTF OSPBDAI JERI REGIONALI
»Ospedali Riuniti« ed Ospedale »S. Santorio*
DEŽELNE BOLNIŠNIŠKE USTANOVE »Združene bolnišnice« in bolnišnica »S. Santorio«
RAZPISUJE SE JAVNI NATEČAJ
ZA DODELITEV NASLEDNJIH ŠESTMESEČNIH POVERJENIH MEST
—	276 mest poklicnega bolničarja ali bolničarke
—	104 mesta splošnega bolničarja - bolničarke
—	12 mest fizioterapevtke
Rok za predložitev prošenj zapade 2. junija 1978 ob 12. uri. Podrobnejše informacije se dobijo na personalnem oddelku v Ul. Stuparich 1 — III. nadstropje, soba št. 40 vsak dan razen sobote, od 9. do 12. ure.
ENT1 OSPEDALIERI REGIONALI »Ospedali Riuniti« ed Ospedale »S. Santorio«
DEŽELNE BOLNIŠNIŠKE USTANOVE »Združene bolnišnice« in bolnišnica »S. Santorio«
RAZPISUJE SE JAVNI NATEČAJ
ZA DODELITEV NASLEDNJIH ŠESTMESEČNIH POVERJENIH MEST
—	2 mesti elektronskega tehnika ali tehničarke
—	1 mesto vodilnega sodelavca • sodelavke (inže-
nirja) na oddelku za sanitarne naprave
—	1 mesto tehničnega pomočnika gradbene smeri
Rok za predložitev prošenj zapade 2. junija 1978 ob 12. uri. Pojasnila se dobijo na personalnem oddelku v Ul. Stupa-ricb 1, III. nadstropje, soba št. 40 vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure.	-
ACEGA — TRST
Tržaško občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo
RAZPISUJE SE JAVNI NATEČAJ
IN PREIZKUŠNJA ZA SPREJEM V SLUŽBO
ENEGA ELEKTRIKARJA ZA ELEKTRIČNO SLUŽBO
kat. «C 1» CCL — Občinskega električnega podjetja. Starost od 18. do 30. leta na dan objave tega oglasa, razen z zakonom predvidenih izjem.
Zainteresirane osebe lahko dobijo ustrezen razpis — kjer so razvidni med drugim ustrezni zahtevani rekviziti — vsak delovni dan v času od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku podjetja v Ulici Bellini l/d II. nadstropje, soba št. 48, kjer bodo zainteresirane osebe dobile tudi vsako morebitno informacijo.
Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 31. maja 1978 ob 12. uri.
Trst, 14. maja 1978
GENERALNI RAVNATELJ
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL
V	počastitev spomina učitelja Edvarda Sosiča darujeta Marija in Egon Bukavec 10.000 lir.
Marija Cibic vd. Puntar (Prosek 4) daruje 20.000 lir.
Dramska skupina Prosek - Konto-vel daruje 22.000 lir od izkupička igre «Trije tički* na Proseku.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na dragega moža Jožefa Sedmaka daruje žena Marija
20.000	lir.
Osnovna šola Opčine daruje 51 tisoč lir.
V	počastitev spomina pokojnih: Nacjota De Lorenzija, Marije Košuta vd. Tretjak in Jožeta Sedmaka daruje družina Milka in Berto Švab 10.000 lir.
V	spomin na Mirka Zpne daruje Tone Marc (Bazovica, Kosovelova 35) 5.000 lir.
V	spomin na Itala Faggina. Mal-ko Rafaelčič in Boženo Brezigar daruje Dora Nabergoj 5.000 lir.
V	spomin na Boženo Brezigar darujeta Štolfa in Legiša 10.000 lir.
Zveza žena (UDI) z Opčin daruje 20.000 Ur.
* # *
V	počastitev	spomina	Licia	Re-
becchija daruje brat Livio 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Štivana.
V	počastitev	spomina	Licia	Re-
becchija daruje žena 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz štivana in 20.000 lir za PD Vesna iz Križa.
V	počastitev	spomina	Licia	Re-
becchija daruje družina Legiša (štivan 19/A) 15.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Štivana in
15.000	lir za pevski zbor »Fantje izpod grmade*.
V	počastitev	spomina	Licia	Re-
becchija daruje Ivanka Milič (Sa-lež) 5.000 lir za PD Rdeča zve/da -Salež, 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Samatorce, 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Repnica. 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Briščkov, 5.000 lir za spomenik padhm v NOB v štivanu in
5.000	Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Berta Sardoča darujeta Janko in Ivanka Simoneta 5.000 lir za ŠK Kras
V	spomin na pok. Jožefa Sedmaka darujeta Karla in Francka Sedmak 10.000 lir za ŠD Mladina -Križ.
Namesto cvetja na grob Viktorja Košute darujeta Eda in Dora In-dri 5.000 lir za kriško glasilo Skdanca. V isti namen darujeta družini Mirko Verginella 3.000 in Adelina Guštin 3.000 lir za PD Vesna.
Za TPPZ darujejo podporni člani: Bruno Žerjal (Boljunec) 20.000. Milan Pangerc (Dolina) 2.000. Dora Gombač (Konkonel) 5.000 in Silvija Ghez (Konkonel) 5.000 Ur.
V spomin na prijatelja Žarka Raceta darujeta Stojan in Marino Grahonja 30.000 Ur za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Karla O-te daruje Vilma Prašelj 5.030 Ur za PD F. Venturini - Domjo Ob izgubi dragega očeta Karla Ote daruto sin Vladimir in sestra Neva 50.000 lir za PD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob dragega sorodnika Karla Ote darujejo družine Peter Krmec 10.000. Boris Bandi 10.000 in Valerija Krmec 10 tisoč lir za PD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Karta O-te darujejo: Ženko 5.000. Tiberijo
5.000,	Darko 5.000, Danilo Žerjal
5.000.	Ervina Ludvik 5.000, Dino Zobin in Sonja 5.000 ter Jordan Kralj 5.000 lir za PD F. Venturini -Domjo.
V	počastitev spomina Karla Babi-nija darujeta Mila in Rafael Perko 20.000 Ur za Dijaško matico.
Ob 53. obletnici smrti dragega moža in očeta daruje družina M. Kapun 10.000 Ur za Dijaško matico.
Cvetko in Valerija Grgič darujeta 10.000 Ur za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Žarka Raceta, Josipa Sedmaka, Marije Košuta - Tretjak in Cilke Sirk roj. Furlan daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za ŠD Primorje - Prosek. 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc in 10.000 Ur za PD Vesna.
V	počastitev spomina pokojnih: Nacjota De Lorencija. Marije Košuta vd. Tretjak in Jožeta Sedmaka daruje družina Milka in Berto Švab 10.000 Ur za kriško glasilo Skdanca.
V	spomin na Vanjovega in Katjinega očka darujejo otroci otroškega vrtca v Dijaškem domu 10.000 Ur In Marija Tomšič 50.000 Ur za blagajno otroškega vrtca.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANT PO MARICT GREGORIČ Marija Palčič 10.000, Remigio Tul
5.000.	P.P. 10.000, Lea Piccio 10.000, Ž.E. 50.000, Nerina Fabjan 3.000, Pavla Lavrenčič 5.000. Irena Štu-belj 10.000, Grizančič 2.000, Petro-nio 3.000, Artico 1.000. Krušvar 2 tisoč, Sinkovič 2.000, Prodan 1.000, Valentinčič 10.000, Velimir Pavletič 10.000 Ur.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V UL. DONADONI PO KARLU ŠIROKU Ob prerani izgubi očeta Žarka Raceta darujejo starši, učiteljice ter sošolci malegaf Vanja 53.000 Ur.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU
Darujejo: Marija Knez - Šempolaj
10.000,	Leopold Adam - Šempolaj 5 tisoč Ur.
Namesto cvetja na grob Nanda Škabarja darujeta Ivanka Škrk in Marta Z’darič (Praprot) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V NABREŽINI PO VIRGILU ŠČEKU Darujejo: Kmečka in obrtniška posojilnica v Nabrežini 50.000, Robi Franco - Nabrežina 10.000. Frida Sirca - Nabrežina 3.000, Milico Sedmak - Križ 5.000, Sergij Kosmina -Nabrežina 20.000, gostilna Liliana -Nabrežina 10.000, Žagar - Volpi • Nabrežina 5.000 in Mariucci Pahor ; Nabrežina 5.000 lir.
GORIŠKI DNEVNIK
14. maja
197*
NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE
Pripravljalni sestanki za sklic kmetijske konference v Gorici
Smolrno izkoristiti preostale obdelovalne površine ter naložbe javnega denarja, da bomo pridelali čimveč ter zaposlili brezposelno mladino
Pod predsedstvom občinskega od bomika Marjana Cefarina so se v petek popoldne na občini sestali predstavniki organizacij kmetov ter gospodarskih ustanov, da bi pripra vili konferenco o stanju kmetijstva v občini Gorica. Na pogovoru so bili navzoči predstavniki deželne u-stanove za razvoj kmetijstva F.RSA, trgovinske zbornice, kmetijskega nadzortoštva, gorske skupnosti za Brda. Kovčke zveze, Alleanze con-tadini, Coltivatori Giuliani, Agritu-rist in drugi.
Poglavitni namen sestanka je bila odobritev vprašalne pole, ki jo Je sestavila ustanova SODEČA, da bi na podlagi izsledkov ankete ugotovila možnosti kmetijskega razvo ja v Gorici in izvedela za težnje in želje tistih, ki se s kmetijstvom poklicno ukvarjajo.
Po uvodnih besedah občinskega odbornika Marjana Cefarina, ki je razložil »misel te pobude ter želel izvedeti od prisotnih predloge, da bi vprašalno polo dopolnili ali jo spremenili, so se v razpravi ogla sili številni predstavniki ustanov in kmetov. V njihovih posegih je pri šla do izraza protislovnost intere sov, zaradi česar se je izkazalo za potrebno, da se ponovno sestanejo naslednji petek.
Osnovna značilnost tega sestanka je ta, da predstavniki agrarcev niso pripravljeni izpustiti iz rok svojih privilegijev in želijo, da bi kmetijska politika dajala prednosti veleposestnikom ter njihovim pobudam na področju kmetijstva. V obrambi svojih interesov so se, denimo, čudili, zakaj v vprašalni poli spiašu jejo kmete, če je v Gorici možno ustanoviti zadružno klet. Čudili so nadalje vprašanju, če kmetje
povedale tudi krajevne skupščine ter slovenska konzulta.
Pobudo za sklicanje konference je potrebno pozdraviti ter želeti ob činski upravi in ustanovi SODEČA, ki je prevzela odgovornost za njeno izpeljavo, da ponudita čimveč elementov za zdravo kmetijsko politiko.
Postopek letošnjih davčnih prijav
Finančna intendanca v Gorici obvešča vse državljane - davkoplačevalce, da bodo morali letos, upoštevajoč najnovejše predpise, potem ko bodo izpopolnili letno davčno prija
vo to prijavo izročiti le na pristojnih občinah. Tam bodo lahko dobili brezplačno prijave mod. 740 (splošna prijava) s kuverto, mod. 740-B/bis (dohodki nepremičnin, mod. 740-E (dohodki prostih poklicev), mod. 740-G (dohodki malega trgovskega podjetja), mod. 740-H (dohodki članov raznih družb).
Na državnem davčnem uradu bodo delili le druge vrste formularjev. Zgodaj naštete je moč dobiti le na občinah brezplačno, ali pa jih kupiti v tobakamah in papirnicah. Na davčni urad (Gorica, Ul. Filzi) je moč poslati davčno prijavo le po pošti s priporočenim pismom.
Davčne prijave se lahko vlagajo od 1. junija dalje do najkasneje 30. junija.
NA DOKAJ NENAVADNEM PREDVOLILNEM VZDUŠJU
Odločilen teden za izbiro kandidatov za volitve
Na Goriškem bomo volili 25. junija
Od vseh volilnih kampanj po vojni so priprave na današnje volitve ter na volitve, ki bodo konec junija (oboje zadevajo 5,3 milijona volivcev), nekaj čisto posebnega. Čeprav gre za upravne volitve, prevladujejo izrazito politične teme, na prvem mestu zavarovanje republike ter boj proti terorizmu. Na Goriškem danes ne bomo volili, pač pa bomo 25. junija obnovili pokrajinski svet, štiri občinske svete ter izvolili predstavnike v deželni svet.
Stranke se v teh dneh ukvarjajo še z zadnjimi skrbmi za sestavo kandidatnih list. Nekatere so imena že izbrale ter jih bodo objavile v nekaj dneh, druge pa se otepajo, z različnimi predlogi, ki so izraz soočanj med posameznimi strujami in osebnostmi.
Po vesteh, ki krožijo v dobro obveščenih krogih, bodp za deželne volitve na KPI kandidirali Spartaco Zorzenon, deželni svetovalec, od v.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiMmiitiniiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRIREDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA «JEZERO»
berejo strokovne revije, kot da je strokovno izobraževanje privilegij, ki pripada samo nekaterim, množica kmetov pa naj bo podrejena in naj izvaja navodila veleposestnikov, njihovih menažerjev in stro kovn jakov.
Problem smotrne uporabe kmetijskih površin ni samo svetovni problem. ampak tudi v naših krajih, še zlasti v sedanjem kriznem trenutku v industriji, postaja smotrno obdelovanje zemlje velikega pome na tako s stališča prehrane kot s stališča zaposlovanja. Industrijski sektor .je v krizi in kmetijstvo lahko zaposli mlade, če bodo za to določeni organizmi ustvarili primerne pogoje. S tem v zvezi nt važen samo načrt razvoja, ampak tudi smotrno izkoriščanje denarnih sredstev.
V tem okviru zavzema posebno mesto skrb za zaščito kmetijskih površin v Štandrežu ter s tem povezanih pobud za postavljanje toplih gred.
Priprava kmetijske konference bo morala nujno upoštevati usmeritve, ki jih bo sprememba splošnega regulacijskega načrta vnesla v izkoriščanje obdelovalnih površin. Svojo besedo bodo v pripravljalni fazi
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika se toplo zahvaljujeta prosvetnemu društvu »Sovodnje*. ki se je potrudilo in s prostovoljnim delom pripravilo tako prisrčen sprejem čitateljem Primorskega dnevnika ob pomembnem jubileju kot je bil izid 10.000. številke. 0-benem se zahvaljujeta pevcem »Noneta* iz Sovodenj ter ženskemu pevskemu zboru prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Štandreža za lepo zapete pesmi, da je bilo srečanje še prijetnejše.
Bogat tridnevni program prireditev za «Pesem ne pozna meja» v Doberdobu
V nedeljo nastop zborov iz šestih krajev - Šaleška' folklorna skupina iz Velenja nastopi v soboto zvečer
- V .	.v.........
..... • . ...	........v. .;,-.,...
Folkloristi iz Velenja nam bodo v soboto prikazali vrsto slovenskih In drugih jugoslovanskih plesov
Letošnja pevska zborovska prireditev »Pesem ne pozna meja*, ki se odvija že nekaj let v raznih krajih na obeh straneh državne meje, bo v Doberdobu v nedeljo, 21. maja, popoldne. Organizacijo letošnje prireditve je prevzelo prosvetno društvo »Jezero*, katerega zbor je eden izmed stalnih udele žencev na tej prireditvi.
Pobudo za stalna srečanja so že pred leti dah pevci nekaterih zborov, ki so se občasno srečavali. V zamejstvu so to zbori «Jezero» iz Doberdoba, «Vesna» iz Križa, »Primorec* iz Trebč, v Sloveniji pa «Franc Zgonik* iz Branika, zbor iz Priddvora pri Kopru in «Svoboda II* iz Trbovelj. Srečanja so občasno v raznih krajih, predlanskim je bilo to srečanje v Križu, lani pa v Trbovljah.
Pevci bodo prišli v Doberdob že
■•iltliiMiilliiMiMiimiiiiiiftiiMiiiminiiiiiiiiiimfiiniiiiiiiiMiiiiMiMiiiiiiiiiniiiiiifiiiiMiiiiiimiiuiiiiliiiiiiii
SLOVESNOST V TRZISKEM PRISTANIŠČU
Pristanišča severnega Jadrana morajo delovati v soglasju
Nujno potreben sporazum med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči - V prihodnjih letih bodo še nadaljevali z delom na področji! Tržiča
Dela za povečanje operativne o-bale v tržiškem pristanišču, za ureditev parkirišč in zgraditev skladišč, za poglobitev vstopnega kanala v pristanišče, so šele v začetni fazi, so dejali deželni podpredsednik Sbopper, predsednik tržiškega industrijskega konzorcija Romani in predsednik avtonomnega podjetja za upravo tega pristanišča Lupieri na včerajšnji otvoritvi nadaljnjih 281 metrov operativne obale, kar je povečalo to obalo na en kilometer. Za vsa dela naj bi potre.bovali 46 milijard lir po gradbenih cenah iz leta 1975. Seveda bi že sedaj potrebovali veliko več, ko bodo postopoma izvajali dela, pa bo potrebnega še najmanj enkrat ali dvakrat več denarja.
Dež je sicer oviral včerajšnjo svečanost, tako da ni bil ta na obali marveč v dvorani doma pristaniških delavcev. Po govorih so tudi nagradili nekatere zaslužne graditelje in pristaniške delavce. Lupieri je povedal, da so iz goriškega sklada namenili 400 milijonov lir, ki jih bodo porabili za nakup novih premičnih žerjavov. Iz tega fonda pa bodo dali v ta namen v prihodnjih letih še kaj denarja. Romani je prikazal sedanjo fazo del (za 281 metrov nove operativne obale so porabili nad dve milijardi lir deželnega prispevka, dela so trajala tri leta, tre-
ba je še asfaltirati ploščad, tu bodo lahko pristajale ladje do 30.000 brt. Več kot dve milijardi lir državnega prispevka pa uporabljajo za poglobitev dostopnega kanala v pristanišče. Predvidevajo, da bodo v bližnji bodočnosti podaljšali operativno obalo za nadaljnjih 200 me trov (sedanjo so zgradili na kraju, kjer so nekoč ribiči imeli barake).
Deželni odbornik za industrijo Stopper je v svojem govoru nakazal smernice deželne pristaniške politike. Ojačiti je treba vsa pristanišča, uprava mora biti skupna, vsako pristanišče mora biti specializirano. Tržič naj bi torej prevzel promet industrijskega blaga in splošnih tovorov. V Tržiču se pristanišče lahko razširi, ker ni vprašanja prostora.
Treba pa je izvesti koordinacijo ne le v delu pristanišč v naši deželi, je dejal Stonper, marveč tudi v sodelovanj' vseh severnojadranskih pristanišč, vključno jugoslovanskih. Za to nam daje osnovo gospodarski del osimskega sporazuma in z jugoslovanskimi pristaniščniki bo treba najti skupni jezik. Osimski sporazum daje tudi potrebna denarna sredstva za uresničitev tega programa. Prav tako bo moč dobiti iz sredstev skupne evropske skupnosti denar za razvoj vseh naših pristanišč (za tržaško so taka sredstva že dobili).
v dopoldanskih urah, najbrž si bodo ogledali razne kraje na Goriškem. Ob 17. uri bo sprevod vseh pevcev po ulicah Doberdoba, pred njimi bo korakala in igrala domača godba na pihala «Kras»; pevci bodo ob tej priliki položili venec pred spomenik padlim. Zatem bo ob 18. uri revija pevskih zborov, vmes bodo na vrsti še pozdravi.
Prireditev pa bo letos zajela širši obseg in pričela se bo že v petek, 19. maja. Tega dne ob 18. uri bodo sloveaski zamejski lokostrelci pokazali svoje veščine, taborniki pa se bodo zbrali ob tabornem ognju. Isti večer bo na drugem mestu ob 20. uri tekmovanje v briškoli.
V soboto, 20. maja, pa je na vrsti celovečerni nastop Šaleške folklorne skupine iz Velenja, ki nam bo prikazala vrsto slovenskih in drugih jugoslovanskih plesov. Ta skupina je nastopila z uspehom v raznih krajih.
O nedeljskem programu smo že poročali. Povejmo še, da bodo tako v soboto kot v nedeljo zvečer predvajali barvne diapozitive na temo »Kras, Doberdob, Jezero*. Seveda bodo vse tri dni delovali do bro založeni kioski. Gre torej za tridnevni poletni praznik z bogatim programom, ki so ga pripravili člani prosvetnega društva »Jezero*.
Občni zbor konzorcija za zaščito briških vin
V nedeljo, 21. maja, ob 9, uri (ob 10. v drugem sklicanju) bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. Crispi redni občni zbor članov konzorcija za zaščito tipičnih briških vin »Collio*. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in preglednikov računov, odobritev proračunov, iz volitev članov upravnega sveta.
Leto zapora za mladeniča ki je ustrelil prijatelja
Goriško sodišče je v četrtek zve čer obsodilo 19-letnega Marna Fogarja iz Gradeža, ki je bil obtožen nenamernega umora 19-letnega prijatelja Graziana Meneghela, na leto dni zapora pogojno in na plačilo 8 milijonov lir družini umrlega. Do tragičnega dogodka je prišlo meseca februarja letos, ko je Fogar hotel pokazati prijatelju svoj samokres berretta kal. 9. Pri tem je nehote sprožil strel, ki je bil za nesrečnega Meneghela usoden. Pri določitvi kazni je sodni zbor (preds. Costa, pris. Bassi in Mancuso, zapisnikarica Certo) upošteval nenamer-nost dejanja in s tem le delno sprejel zahtevi javnega tožilca Griča (dve leti zapora) ter zastopnika dru-
žine, ki je zahteval plačilo 65 milijonov lir.
Omenimo naj tudi, da sta bila Mguro Fogar in njegov oče Giuseppe, takoj po tragičnem umoru obsojena na 12 oz. 8 mesecev zapora pogojno, zaradi nedovoljene posesti samokresa.
• Ob priliki materinskega dne bodo
danes dopoldne vse cvetličarne odprte.
• V torek, 16. mala, ob 21. uri bo v zavodu Lenassi seja rajonske konzulte za mestno središče. Govor bo o urbanističnih predlogih za mest. no središče.
Razstava akvarelov Andreja Košiča
Goriški slovenski slikar Andrej Košič je v zadnjem času priredil precej razstav. Pred kratkim je imel razstavo oljnatih slik v goriški galeriji «II Torchio», jutri, ob 18.30, pa odpre razstavo akvarelov v galeriji «La bottega» v Ulici Nizza 4.
Košičeva razstava bo v «La bottega» odprta do konca meseca vsak dan od 17.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
Ob poroki predsednika prosvetnega društva «Briški grič» v Števerjanu
SILVANA PITTOLIJA in
NIVES ŠTEKAR
čestitajo marljivemu predsedniku in njegovi soprogi prosvetni delavci in društva včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo.
m

POKLICNI FOTO STUDIO
ASSIRELLI
G O RI C A
Ul. S. Giovanni 9 - Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji)
♦	slikanje ■ razvijanje • prodaja
♦	za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
Nereo Battelo, ki bo nasledil deželnega svetovalca Fulvia Bergomasa, ter Ivan Bratina. KPI ima na Goriškem dva deželna svetovalca.
PSI bo svojega deželnega kandidata izbrala na skupni seji pokrajinskega vodstva ter predstavnikov sekcij, ki bo 19. maja. Doslej so se sestale vse sekcije ter imenovale svoje kandidate. Kakor vse kaže, nameravajo goriški socialisti, ki i-majo v deželnem svetu enega predstavnika (doslej je to mesto pripadalo odv. Cesaru Devetagu) izvolili pokrajinskega tajnika Trombetto.
Slovenska skupnost bo tudi na Goriškem na prvem mestu kandidirala deželnega svetovalca odv. Dragota Štoko; kot prvi Goričan bo kandidiral prof. Andrej Bratuž, kot drugi pa Gradimir Gradnik. V pokrajinski svet bosta kandidirala Marija Fer-letič v Doberdobu ter Hadrijan Koršič v števerjanu.
Krščanska demokracija sklicuje za ponedeljek prvi sestanek na pokrajinski ravni, kjer bodo kooptirali dva člana v volilno komisijo. Na tem sestanku bodo določili razpored sej, posvečenih izbiri kandidatov. Kar zadeva deželnj svet obstaja težnja, da potrdijo sedanje tri kandidate Tripanija, Cociannija in Ginaldija.
Pokrajinska lista bo občutno spremenjena. Imena vseh kandidatov bo stranka objavila v roku enega tedna.
Jutri v Avditoriju posvet o razporeditvi trgovin v Gorici
Vprašanje distribucije v Gorici ter v njenem zaledju je v žarišču zanimanja gospodarskih operaterjev ter sindikatov. Med različne pobude na tem sektorju sodi tudi jutrišnji shod, ki ga Zveza zadrug prireja ob 17.15 v deželnem Avditoriju v Gorici. Na temo «Trgovinski načrt za Gorico: analiza in predlogi konzumnih zadrug*, bodo spregovorili dr. Mario Čampi, ki v vsedržavni zadružni organizaciji odgovarja za raziskave, ter dr. Gilberto Taecini, ki deluje v raziskovalnem študiju za trgovino v Modeni. Na zborovanje so povabili občinske in deželne predstavnike, trgovce, sindikate, zadruge, rajonske svete in stranke.
Srečanje 50-letnikov iz občine Doberdob

DANES POPOLDNE V DIJAŠKEM DOMU
Kulturna prireditev z beneškimi skupinami
Nastopajo tudi goriške mladinske skupine Benečani si zjutraj ogledajo naše mesto
Na zborovanje so se predstavniki konzumnih zadrug pripravili s sestanki z županom De Simone jem ter odbornikom Leardijem. S sindikalistoma Petralijem in Faotindjem so se pogovarjali o draginji ter o izvajanju zakona 426, ki se nanaša na urbanistična določila v trgovinskem sektorju. Posebno skrb so posvetili ustanovitvi zadružne trgovine v naselju S. Anna, za katero je demokratična zadruga projektantov izdelala načrt, v katerem je zaobjeta celotna cona.
Navzoči bodo predstavniki male distribucije, sindikalisti, urbanisti, kmetje ter vsi tisti, ki jih zanimajo problemi razdelilne mreže. Povabili so tudi strokovnjake iz Nove Gorice, ki se ukvarjajo z načrtovanjem
Ženski iniciativni odbor za Goriško si je med drugim v svojem delovnem programu za leto 1978 začrtal tudi ponovno srečanje z ‘beneškimi Slovenci, tokrat v Gorici Srečanje bo danes v dijaškem domu v Gorici. Naše rojake bomo v dopoldanskim urah peljali na goriški grad in na kratek ogled mesta. Popoldne ob 15. uri pa priredimo skupni kulturni program.
Pri programu bodo sodelovali Benečani s harmonikarsko in pevsko skupino, poleg gojencev dijaškega doma in glasbene šole pa smo k sodelovanju povabili še otroški pevski zbor «Oton Župančič* iz štandreža, ki ga vodi Elda Nanut, dekliški pevski zbor z Vrha, ter skupino srednješolcev iz Doberdoba.
Mislimo, da ni potrebno poudarjati pomena tega srečanja. Želimo in moramo pomagati našim bratom posebno zdaj, ko se je tako močno
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kole Čašule
VRTINEC
Izvirni naslov; VITEL EKSPERIMENTALNI ODER
Prevod: Janko Moder Kostumi: Marija Vidau Režija in scena:
LJUBIŠA GEORGIEVSKI
V sredo, 17. maja, ob 20.30
v Avditoriju v GORICI
IZVEN ABONMAJA
	
JEANS KONFEKCIJI: PLETENINE SRA.IOF	(=5	■ sLUl
bUKiLA Corso Verdi 99 tel. 83288 BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN	= LEI VSEH ARTIKLOV ZA MLADE
AGR0MARK INIPORT - EXPORT	ET
GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41 Izključni zastopn*v traktorjev f	L M j	ZETOR od 52 do 120 KS' j >dllL	težki in kvalitet: i v najsodobnejši tehnični izvedbi po zelo IBIr	^H|pF	Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje.	
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKA1 SANYO, MARANTZ, AR, ADC, 4UGUSTA, CORAL, KOSS NAD. THORENS. IVINTEC. REVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč nejših cenah.
razvilo njihovo narodnostno prebujanje. Morajo začutiti, da v svojih prizadevanjih niso sami, da smo tudi mi zavedni Goričani z njimi in da lahko računajo na nas.
Zato vabimo prav vse, da se nam pridružijo in da skupno preživimo nedeljsko popoldne ob bogatem kulturnem programu in pa seveda ob prigrizku in dobri kapljici.
v
Živahno delovanje fotokluba «Skupina 75»
Slovenski fotoklub uSkupina 75» je organiziranim fotografom razposlal društveni bilten z naslovom «Fo-tovestnik». S tem se izpolnjuje obveza, ki jo je odbor sprejel na letošnjem občnem zboru.
Iz tega fotovestnika posnemamo nekatere vesti, ki utegnejo zanimati tudi neorganizirane fotoamaterje (seveda želimo, da bi se vsi,. ki jih fotografiranje zanima, vključili v tSkupinoJJj*,). V torekrM. maja, ob 19. uri bodo v dvorani sodne- palače v Novi Gorici odprli letošnjo razstavo sDia Primorska*,,in istočasno tudi rijmbliško fotogrdfško 'rdzŠTčT' vo. Na obeh si bomo lahko ogledali najboljša dela fotoamaterjev iz.
vse Slovenije. Letošnjo organizacijo je prevzel Kino foto klub v Novi Gorici. Tudi letos so se goriški fotoamaterji udeležili teh razstav in odnesli dve nagradi (Dario Figelj in Zdenko Vogrič) ter dve diplomi (Al-do Bavcon, Silvan Pittoli).
Poleg tega pa bodo člani Skupine 75» sodelovali tudi na razstavi barvnih diapozitivov prihodnjo soboto in nedeljo v Doberdobu, priredili bodo 5. razstavo čmo-bele fotografije, ki bo v Sovodnjah 18. 6., sodelovali bodo na natečaju Treh dežel za fotografijo. Letošnja razstava bo v Ljubljani. Dela sprejemajo Silvan Pittoli v števerjanu, Aldo Bavcon in Zdenko Vogrič v Gorici, Viljem Zavadlav v štandrežu, Fran-
ko Peric
Sovodnjah
berdobu.
Dolu, Miro Kuzmin v t Karlo Ferletič v Do-
Z. V.
Kino
Pred
dnevi so se v D°j pri' sešli pred 50 leti rojeni obe*®" p šli so iz najrazličnejših kr*) y: mor jih je peljala življenj*.* p Ligio Lakovič iz Reggio En*11' ka Gergolet z Reke, drugi iz b.j|, (i-cana in Ronk. Še največ P* J. (ir vi doma, v občini, kjer s° y ki dili leta 1928. Svojih sovrstniki jih ni več med živimi, so se SU,; e li z mašo in z dvema vene«11 jijh nega so položili k spomenik* ^ v narodnoosvobodilnem b°). nrejt gega pa na pokopališče. Pn ^ f tu so imeli zakusko, v Moš* silo. Srečanje	je	p
priložnosti za obujanje sP011*1”'s(f mladost, na težke čase tovne vojne in	na	povojni	5j|ii
v katerega so	bili	s	tolik**	(j|»
povlečeni naši kraji in sliki 50-letniki	pred	partiza
spomenikom).
Razstave
enoteki ScronisS1* ,j odprta i** t
V deželni
Gradišču ob Soči je predlogov za vinske etiket*; ' $ jih izdelali dijaki srednje *° klamne grafike iz Vidma.
Izleti
Slovensko planinsko društv°ap|>' rici vabi člane in prijatelie nv if tonsko srečanje na Trstelj0' ,[# deljo, 21. maja. Odhod s ob 8. uri. Zaradi boljše * eije, društvo naproša 0011 p naj se do 15. t.m. zglasil0 n| tležu. »• *’ n *
Slovensko planinsko tlrušt1'0 roča udeležencem družinske#* ji ■to. ktiio v nedeljo, 21. n™^ ! bo odhod avtobusa s Tra'° j,Jj Gorici ob 5.30, iz štandreža in iz Sovodenj na obeh
ščih ob 5.40. Prosimo za
Včeraj-.danes
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Ritratto di bor-ghesia in nero*. O. Muti in S. Berger. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSo 15.00—22.00 »Sella d'argento». G. Gemma in C Monreale.
MODERNISSIMO 15.20-22.00 »Berlin-guer ti voglio bene*. R. Benigni in A. Valil.
CENTRALE 14.30-22.00 «11 tesoro di Metcumbe*.
VITTORIA 15.00—22.00 »La mondana felice*. X. Hollander. Prepovedan mladini pod 18. letom. V ponedeljek in torek zaprto.
Tržič
PRINCIPE 14.00-22.00 »Led Zepelin*. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Melodram-
Nova Gorica in okolica
SOČA «Obsedenost», ameriški film ob
16., 18. in 20. uri.
SVOBODA «Emily», angleški film ob 16., 18. in 20. uri.
DESKLE »Svetniki in dijamanti*. italijanski film ob 17.00 in 19.30.
Iz goriškega matičnega ura'v,j|V
ROJSTVA: Annalisa Sinof^fra-'' cenzo Guglielmo,, Matteo,'r?rMČr sd, Fabio Caruso, Paolo SMRTI: 76-letni upokojen^ rio Dolila, 46-letni orožnik Servillo, 90-letni upokoj011^ melo de Cosulich.	. „„ V
POROKE: elektrikar Luci*0' p masi in uslužbenka Mari1®?^ renszach, delavec Roberto 10 . uradnica Annamaria Ma*zaj ■jer lavec Roberto Natoli in Yvo° \ Laura Rosa, zidar Paolo J gospodinja Donatella Laba?0 e i' službenec Michele Sciala°oIge#' uradnica Edda Milotti, zi^Ljrfr mino Filippi in uslužbenka va^f Mancino, tehnični uslužbenec to Elifani in uradnica Ter® ^iii' sic, delavec Rinaldo Roldo ‘r‘ # benka Liliana Marin, uradf1114^^ cello Mazzolini in prodajalk* Leopuscech.	Ri
OKLICI: strojni izvedenec jL/ do Cianetti in uslužbenka . geometer Emidio Dilena in uSr0ffi( ka Doriana Bernardotto, r F Giancarlo Falcone in uradni ^tr
in študentka Raffaella
čitelj Giovanni Mattei in u*lu,0 & Bruna Trato, orožnik Gerar rardd in uradnica Roberta m i11 Polde, orožnik Fidenzio M31' ^ gospodinja Rossella Prodan, nik Giovanni Giareghi 1° j G*11 dinja Olimpia Bazzaro, bolničar seppe Franco in bolničarka Bregant.
i wf
Pont0"1
DEŽURNA LEKARNA V
Danes ves dan in rx>n0^.
Gorici dežurna lekarna Rossi, Raste) 52, tel. 83349.
SLl'^1
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA St*1'V Danes bo na področju vodenjske in števerjanske °bc a žuren zdravnik dr. Carlo Ve* M11 Manzoni 10, tel. 21-74. V in Ronkah bo dežuren dr. ”
I Ronke, Ul. Mazzini, tel. 775”“
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni °b izgubi našega dragega
KARLA DRUF0VKE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili nj°A°V spomin, še posebna zahvala darovalcem cvetja, domačim PeV cem, domačemu župniku, zdravniku dr. Belliju, bolničarju Mcid Sguazzinu in osebju pnevmološkega oddelka goriške splošne b° nišnice.
Žena Ida in sin Karlih
Oslavje, 14. maja 1978


^Hinor?JčT"dnevHll:
KULTURA
14. maja 1978
VISOKO PRIZNANJE SLOVENSKI ZAMEJSKI LIKOVNI USTVARJALNOSTI V TRSTU
Hlavaty, Spacal in Cesar dobitniki odlikovanj SFRJ
Sintetizirana oznaka njihovega narodnostnega in umetniškega deleža v besedah predsednika RK SZDL Mitje Ribičiča
decembra 1977 je dr. . Hlavatp dopolnil osemdese-jlj. tn w po starosti je nestor k arje« v zamejstvu. Kot slikar pre Su°j° umetniško pot nastopil tr^j Pozno, v letih pred drugo ^ °Vno vojno, bogateje pa se
^Pafc
razvijati šele po letu 1950, °dtlej rase nepretrgoma ,r'lil;-'neS' ^ tem času ie ustvaril ^ Sen in tako pomemben opus, bjj.?a iofco slovenska kot tuja bo],,.® štejeta za enega naših naj-^jžil umet riško najpomemb•
Raj
in
akvarelistov.
hifl znier°™a pozen pristop k ti-9o» °St’ ie 1esno' povezan z nje-življenjsko potjo. Robert Hla-1 • ® Se je rodil češkima prise-
e»cema
Jl°venskem
v Trstu. Vzgojen je bil
okolju in duhu.
WazUo je obiskoval na Krku o r. ,driji, medicino pa študiral uh pijani, Zagrebu, Padovi in tfo. Unaju, Specializiral je iz sto-'je. V letih, ko je fašizem e 2 Vso silo zatirati Slovence,
je aktivno deloval kot član tržaškega akademskega društva Balkan, bil je soustanovitelj Kluba naprednih slovenskih študentov v Ljubljani, v Padovi pa je sam ustanovil akademsko društvo Nanos. Leta 1931 bi moral biti kon-finiran na Liparih, pa je pravočasno prebegnil v Ljubljano, kjer je našel stik z nekaterimj najpomembnejšim' slovenskimi slikarji tistega časa. Med NOB se je vključil v OF in pomagal predvsem s preskrbovanjem zdravil. Leta 194f se je vrnil v Trst kot poverjenik za zdravstvo obeh takratnih con. Pozneje je bil dolgo let predsednik Slovenske prosvetne zveze ter ustanovitelj in predsednik Slovenskega kluba. Kot slikar se je razmahnil po vključitvi v slovensko «slikarsko zadrugo* in priredil številne razstave doma in po svetu, za svoje delo pa žel laskave pohvale. Kot zvest sodelavec našega zamejskega tiska se je močno uveljavil tudi kot karikaturist in ilustrator.
pfj- Rednosti Spacalovega dela bj| al° številne nagrade, ki jih je tle ?a,,i deležen, od velike nagra-Rima na kvadrienalu ifou1 Prešernove nagrade za ie g**« delo (1974). In vendar 1 a njegova pot do umetnosti (lij Se težka in nepredvidljiva. Ro-** ie 15. 6. 1907 kot sin kam-Oti(j0 a perice, ki je kmalu tr0jjVela’ Preživel izredno težko o-pc|Cl■Vo• šel skozi najrazličnejše cialiCe’. Se že mlad vpisal v so-Hfj , krožek in spoznal narod-ličftL^anje, kot ustanovitelj raz-/ivjg ladinskih društev okusil Ddj 0 nasilje in ricinusovo olje, "'fla * t^stal član protifašistič-V pr ^^*R in šel skozi zapore e9nanstvo. Ironija usode je,
da je šele kot konfiniranec lahko dal prosto pot svojemu srcu in začel slikati. Pozneje je kot pri-vatist opravil maturo v Benetkah in profesorski izpit v Rimu ter študiral na akademiji v Milanu in umetnostnem zavodu v Monzi.
Današnji veliki interpret Krasa je zaslovel predvsem kot u-podobitelf protifašističnega boja in velikega trpljenja našega ljudstva, pa tudi njegove neupogljive volje do zmage. Spacalov umetniški razvoj pozna več plodnih etap, ampak v vseh je čutiti njegovo močno osebno prizadetost ob človekovi stiski in družbeno napredno angažiranost, kar daje njegovemu delu še posebno ceno.
Pcj;<e Lesar se je rodil 22. a-toce - pri Sv. Jakobu v Trstu, je b v delavskem okolju, ki mu žaljenje ostal zvest. V po-ietq 0 življenje se je vključil že kr(^7, bn preganjan in osem-% ?“P«. V NOB se je aktivno še leta 1941 in ves čas o-
log^ljal delikatne in zaupne na-Se u 2 umetnostjo se je spoznal <to| ,Sv°H otroški dobi, saj je že %ueček nastopal v Narodnem ira' bo fašističnem požigu pa v kln: s,c‘ skupim svetjakobske či-%^e' pasi je začel slikati že v Uve{. rišizma, se takrat ni mogel hi?Pviti, pač pa se je njegov
iis-,.	pa
Ito . razmahnil takoj po vojni, nastopal na raznih slilcar-
se oblikovati nova italijanska pot v socializem, kot edina altemati va sodobnega človeštva.
Čestitam odlikovancem in jim želim mnogo zdravja, dobrega počutja in novih ustvarjalnih navdihov in uspehov doma v Trstu, v Italiji in Jugoslaviji in v svetu.
V	včerajšnji številki našega dnevnika smo poročali o podelitvi v» šokih državnih odlikovanj SFRJ trem slovenskim zamejskim slikarjem dr. Robertu Hlavatyju, Lojzetu Spacalu in Jožetu Cesarju in povzeli nekaj misli iz nagovora predsednika RK SZDL Slovenije Mitje Ribičiča ob tej priložnosti. Danes objavljamo še obrazložitev k odlikovanjem za vsakega odlikovanca posebej in pa celoten tekst Ribičičevega nagovora, ki se glasi:
Kot predsedniku RK SZDL mi je pripadla posebna čast, da predam visoka odlikovanja trem znanim in znamenitim Slovencem, ki danes živijo in ustvarjajo v Trstu. Odličja dobe ob svojih življenjskih jubilejih, za delo in dosežke v življenju, kii je bilo dolgo in težko, pa tudi bogato, ustvarjalno in plemenito.
Naj najprej povem nekaj besed, ki veljajo za vse tri naše rojake-odlibovance — ki jih ne nam tu zbranim, ne širši slovenski kulturni javnosti, ni treba posebej predstavljati.
Vsi trije so živeli in ustvarjali v Trstu in v sosednji Italiji ter so tako skupaj doživljali od svojih mladih let do jeseni svojega življenja usodne in zgodovinsko prelomne dogodke. Nič jim ni bilo priza-nešenega v boju za obstanek in priznanje. Doživljali so težke čase od fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu in vso kalvarijo fašističnega nasilja, vključevali so se vsak na svoj način v veliki boj našega naroda za svobodo iz katerega je zrasla nova Jugoslavija, kakršno je videval Cankar na svojih predavanjih v Trstu, doživljali so tudi boj italijanskega odporniškega gibanja, iz katerega je zrasla Republika Italija, preživljali so informhirojevske čase, ko je bil zadan strahoten udarec pridobitvam skupnega boja slovenskega in italijanskega ljudstva, saj je IB prekinil prirodno zvezo med tržaškim proletariatom in slovenskim narodom-proletarcem. Vključevali so se v boj za priznanje novih meja in naporno prizadevanje, da bi razvili na tej odprti meji novo sožitje med narodi, nove oblike gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Bili so vneti pobor-niki tistega duha in vzdušja, ki odseva iz številnih osimskih dokumentov.
V	vsem tem prelomnem nemirnem usodnem času so vsak od njih hodili svojo življenjsko pot, vsak se je na svoj način vključeval v ta veliki čas na strani naprednih, protifašističnih sil, na strani svojega ljudstva.
Še posebej je pomemben njihov glavni prispevek, z umetnostjo, s kulturnim ustvarjanjem, ki ni samo upodabljanje Trsta, Krasa in morja in lepot slovenske zemlje, pač pa tudi angažirana umetnost, human protest proti nasilju in o-mejevanju človekove svobode v smislu Kosovelovega izreka — dokler zmaguje sila, nismo zmagali.
S svojim kulturnim doprinosom so naši trije umetniki - odlikovanci v mnogočem pripomogli, da je danes Trst zadržal vlogo pomembnega slovenskega kulturnega žarišča, ki zaradi stikališča dveh narodov, jezikov in kultur v sodobnem svetu samo pridobiva na pomenu.
Morda na koncu te skupne obrazložitve razlogov za odlikovanje ni odveč, če rečem,- da dobiva celotni življenjski in ustvarjalni opus treh tržaških umetnikov prav v današnjem času še poseben zven in pomen, kajti gre za čas usodnih preizkušenj za italijansko demokracijo in republiko, za njen biti ali ne biti, za ohranitev naprednega političnega in kulturnega izročila, iz katerega mora zrasti in
V salonu Vile Podrožnlk med slovesno podelitvijo odlikovanj
liiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrtiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiniHiiiiiiumiiiNimiiiniiiiiiiifmiiiiiiiiUMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiTiiiiimiiiiiiiiii
OB 140-LETNICI ROJSTVA IN 70-LETNICI SMRTI
Hinko Dolenc - pisatelj lepot Notranjske vrstnik Levstika, Jurčiča, Erjavca in drugih
Bodil se je v Razdrtem in začel objavljati svoja literarna dela v prvih letnikih Ljubljanskega Zvona
Ljubiteljem starejše slovenske književnosti je ime pisatelja Hinka Dolenca gotovo znano. V slovstvu se je pojavil v prvih letnikih Ljubljanskega Zvona — od 1881 dalje — z opisovanjem veselega in brezskrbnega študentovskega življenja, lovskih doživetij in čudovitih pojavov in dogodkov v skrivnostni naravi. In čeprav ni bil kot pisatelj preveč plodovit (med leti 1883 - 1903 ni sploh nič napisal), ter v njegovih spisih ni najti zapletenih romantičnih dogodivščin, je Dolenc upoštevan zaradi izvirnosti preprostega in prijetnega pripovedovanja v zelo lepem, domačem jeziku, tako da je bilo to pisanje, ob svojem času, za z'ded čiste, nepokvarjene slovenščine.
Za pisateljevanje in sodelovanje pri Ljubljanskem Zvonu je Dolenca pridobil F. Levec, ki mu je tako omogočil pristop v krog odličnih pisateljev kot so bili: Levstik, Jurčič, Erjavec, Tavčar in še drugi. V prvih treh letnikih Zvona je objavil nekaj črtic, kjer opisuje razna svoja doživetja. V črtici «Fi done, mamam, le baron* (1881) se spominja na neko veselo in razposajeno potovanje od doma na univerzo na Dunaj. »Izza mladih let* (1882) je črtica, kjer riše «ljudi, ki so pili, peli in zeleni gozd ljubili, ter živalsko sled po snegu rajši gledali kot svilnat
lašp med zidovi*. Med Dolenčeve mladostne spomine in spise spada še črtica «Spomini na maturo* (1883), ki se nanaša na čas, ki ga je preživel v Senju, kjer se je pripravljal na zrelostni izpit.
Bolj znana in zrela pa so naslednja Dolenčeva dela: «Spomini o Cerkniškem jezeru* (1881), «0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh* (1903) in «Črtice o burji* (1906), ki je zadnje Dolenčevo delo.
V	»Spominih o Cerkniškem jezeru* opisuje ta zanimivi kraj, čudovito jezero in njegove nenavadne pojave na edinstven način. In ko stoji prvič nad bregom in gleda preko jezera piše: «Neizmer-i no lep je ta pogled! Prav nasproti vidiš Triglav in vse snežnobele vrhove ,.. Cerknica se zdi kar na podnožju teh planin ... Cerkniško jezero, Triglav in malo s poti ipecL,njima Postojnska jama, in evo ti najzanimivejše naše trojice, s tolikimi čudesi obdarjene naše domovine*! ... S to črtico je Dolenc postavil trajen spomenik tej čudoviti in edinstveni deželici in njenim ljudem.
V	spisu «0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh* (1903) pripoveduje doživetja v gozdu pri lovu na polhe in kune, kjer je njegovo o-pazovanje in opisovanje ponočnega lovskega delovanja v gozdu res prijetno in zelo zanimivo branje.
Zabavne in mikavne so tudi «Čr-tice o burji* (1906). V tej pripovedi Dolenc opisuje ta naravni pojav — burjo, kako strahovito divje in razsaja ter prevrača vozove in ljudi po Krasu in Vipavski dolini in okrog svoje domače vasi. Prizori so zelo lepo in duhovito prikazani. Črtico zaključuje: «Do-stikrat sva se skušala in priznam, da končno si ti zmagala. Vendar se ne ločim od tebe in za pečjo te bom še vedno rad poslušal!*
Te tri zadnje črtice so izšle leta 1921 v knjigi (Dr. Hinko Dolenc — Izbrani spisi). Kritik Ivan Zorec se je v Ljubljanskem Zvonu zelo laskavo izrazil o tem Dolenčevem pisanju. Pravi, «da iz njega veje neki zdravi mir in blagodejni pokoj; vse je tako iskreno naše po vsebini in zlasti po jeziku. Njegovi spisi so pisani čudovito: mirno, domače, lepo preprosto, brez lažnivega pretiravanja. Človek bere in bere in ne ve, ali bj bolj občudoval njegov1 prenežni
dar opazovanja v naravi, ali bi strmel nad sočnim pristno našim jezikovnim zakladom in redkih izrazov*. In še piše Zorec, da bi «to knjigo moral imeti vsak, kdor ljubi naravo in naš lep, nepokvarjen jezik...».
Tudi pisateljeva vnukinja Gize-la Dolenc piše, da je bil njen ded «zelo navdušen ljubitelj narave, strasten lovec in vesel družabnik. In vse te lastnosti se odražajo tudi v njegovih spisih*.
Kot že omenjeno, je bil Dolenc v dobrih prijateljskih odnosih z raznimi tedanjimi pisatelji — posebno z Levstikom, ker je bil ta za domačega učitelja v družini Miroslava Vilharja, iz katere je izhajala Dolenčeva soproga. In ti prijateljski odnosi so zapustili tudi vidne sledove v naši književno-
sti, kot n.pr. dogodek v imenu «Najdihojce». Levstik je namreč posvetil dve otroški pesmici Dolenčevemu sinu ščitomiru in sicer: «Bižič odpisuje Najdihojcl*, in «Najdihojca palček naš*. Kako je Laščan prišel do tega čudnega i-mena nam opiše F. Levec takole: «Nekega poletnega dne leta 1878 smo se peljali Levstik, dr. Zarnik z gospo, Jurčič, dr. Hinko Dolenc z gospo in otroki in jaz v Repnje, da bi si ogledali Kopitarjevo rojstno hišo, ter določili kam naj bi se «velikemu gromovnik- » Ob stoletnici njegovega rojstva vzidala soominska plošča. Med sinovi dr. Dolenca je bil njegov petletni sin Miro (Ščitomir) jako živ in raz-LADO PREMRU
(Nadaljevanje na S. strani)
Iz umetnostnih galerij
Toskanski nadih Else Gant-Martelli
Ob dosedanjih razstavah Else Gant - Martellijeve smo že nekajkrat zapisali, da je ta mlada slikarka, ki je doma iz srednje Italije, vnesla v tržaško likovnost neko novo vzdušje, ki tako rekoč odi va stare napeve iz daljnjih ki ■ jv in časov. Razumljivo je zada v njenih oljih opažamo tisto svetlo pestrost barv, pa tudi likovnih oblik, ki je bila lastna zgodnjim toskanskim freskantom. Vse te odlike Elsa Gant - Mar-tellijeva stopnjuje tudi v svojih najnovejših slikah, ki jih je pred dnevi prikazala na svoji razstavi v tržaški občinski galeriji.
Važno pa je, da se mlada u-metnica nagiblje k temu, da bo odslej ustvarjala večje slike. Res je sicer, da se je že preizkušala v večjih kompozicijah, vendar je bila večina njenih dosedanjih del manjšega obsega z intimnejšimi vsebinami. Večje slike pa povsem razumljivo zahtevajo tudi širše, obsežnejše in zato tudi zahtevnejše zasnove, vse skupaj pa bogatejšo obdelavo.
Kakor smo mogli ugotoviti na njeni razstavi v občinski galeriji, se je Elsa Gant - Martellijeva tudi v tem izkazala. Posrečeno namreč rešuje vse probleme, ki * tem nastajajo in to tako v natančnosti risbe, kakor tudi v bogastvu barve. To pa Jo tolikšne mere, da se ie v njih življenje, razbohotilo tudi z množico likov najrazličnejših ljudi. Umetnica sicer upodablja na njej lasten način, z nekakšno mladostno milino v nevsiljivih držah, vendar pa vedno trdno izrisane v značilnostih njihovih obrazov.
Poslednje prihaja do izstopajočega izraza posebno v platnu, na katerem umetnica upodablia ribiče med lovom. V vseh razstavljenih delih ali vsaj v večini slik, ki smo jih videli v občinski galeriji, pa je opaziti prioovedniško opisovanje lastnih občutkov v odnosih doživeteoa, a tudi iz namišljenega ali domišljenega sveta. Prj vsem tem pa je njena največja odVka v tem, da se ne izneverja svoji ženski pretanjenosti dojemanja, ki se najbolj kaže v stilizaciji malih slik.
Če bj hoteli njeno razstavo v občinski galeriji oceniti v enem stavku, bi mogli reči, da ta dokazuje precejšen premik, nekakšen zagon v zahtevnejši motiviki, pa čeprav so bila na ogled tudi ona ljubka majhna olja s .koničastimi valovi morja, nad katerimi letajo beli galebi.
MILKO BAMBIČ
tliiiuiiiiitiitiiiitmiHlfiiiiiiiiifmuintiiiiiiHiiiiiiimmimiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiinmiiiiiiiimuiiiHitiiiiiiiiiiiiiiimiititiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiiia
0D 17. DO 20. T. II. V KOPRU, II0LI IN PIRANU
Dosežki «Naše besede 78» v kritičnem pregledu mladih
Tri okrogle mize o: gledaliških skupinah, literomi ter plesni dejavnosti ■ Selektor zaključne prireditve gledališč je Sergej Verč
Od 17. do 20, t.m. bo v Kopru, Doli in Piranu pod pokroviteljstvom Z\eze kulturnih organizacij Slovenije, Združenja gledaliških skupin Slovenije, Republiške konference Zveze socialistične mladin? Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije zaključna prireditev «Naše besede 78» — srečanje pionirskih in mladinskih gledaliških, recitatorskih, literarnih in plesnih skupin, gledaliških krožkov in skupin mladih likovnih ustvarjalcev. Hkrati pa pomeni vsakoletna zaključna prireditev Naše besede tudi pregled in oceno uprizoritvenih in ustvarjalnih prizadevanj mladih, ponuja pa tudi priložnost za delovna srečanja, strokovna in organizacijska posvetovanja.
Posebnost letošnje Naše besed«
........
Uspeh zbora šole Tmovo-Ljubljana v Belgiji
skih razstavah v zamejstvu in drugod po svetu. Njegovo ime najdemo med organizatorji slovenskega in naprednega slikarstva v Trstu, kjer je bil od samega začetka skoraj dve desetletji tudi scenarist Slovenskega gledališča.
Ne moremo mimo njegovega športnega udejstvovanja v številnih disciplinah, od katerih naj o-menimo zgolj alpinizem,
Svojo umetnost tonsko nasičenih in žarečih barv v različnih svetlobah hoče Cesar posredovati predvsem našemu preprostemu človeku, ki slike kupuje, ker govore njegovemu srcu, in to je temeljna značilnost njegovega slikarstva.
Malo, prijetno flamsko mestece NEERPELIT, je letos že 26. priredilo zanimivo tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz vse Evrope. Namen tekmovanja je srečanje in zbliževanje ter spoznavanje mladine iz vsega sveta, v svobodi in mladostnem veselju.
Tekmovalni nastopi so bili °d 29. aprila do 1. maja, na katerih se je zvrstilo nad 90 pevskih zborov iz Evrope, bil je tudi zbor iz Južne Afrike, Japonske itd. Koncerti so bili v štirih dvoranah istočasno, ocenjevala pa jih je mednarodna žirija. Italija ni bt-la zastopana, Jugoslavijo pa je zgledno predstavil 54-članski mladinski pevski zbor Osnovne šole Trnovo - Ljubljana, pod vodstvom Majde Hauptmanove.
Trnovski zbor poznamo tudi v zamejstvu, kjer je že večkrat uspešno gostoval. Pred kratkim smo ga poslušali v Boljuncu, kjer smo se znova lahko prepričali o njegovi kvaliteti, ter pristni mu zikalnosti. Prav to je ta zbor dokazal tudi v Belgiji na tekmoval nem nastopu, za kar je zasluženo prejel v najtežavnejši stopnji eno prvih nagrad. Na tekmovalnem, kakor tudi na dveh drugih na slopih, se je zbor pokazal v svoji glasben', veličini. Odlična, subtilna zborovodkinja Majda Hauptman, ki jo vsi poznamo in katere sposobnosti so nam znane še iz leta
njenega službovanja v Sežani, zasluži * svojim trnovskim zborom vse naše priznanje. 20-minutni tekmovalni program je imel po-
leg obvezne skladbe flamskega skladatelje Vic-Neeca *TOTA PUL-CRA E ST? še skladbe domačih avtorjev: Gallusa, Lukačiča, Ko-
goja, uooca, Vrabca in Ježa, Ki jih je izbrano poslušalstvo z o-dobravanjem in navdušenjem sprejelo.
bodo tudi tri strokovna posvetovanja, ki bodo potekala istočasno pod skupnim delovnim naslovom »okrogla miza* in bodo problemsko zajemala gledališko, literarno in plesno dejavnost mladih. Ta posvetovanja bodo v petek, 19. maja ob 10. uri v treh različnih prostorih v hotelu Žusterna pri Kopru.
Gledališka tokrogla miza» bo namenjena podrobni strokovni o-cervi repertoarno - programskih in uprizoritveno izvedenih iskanj pionirskih in mladinskih gledaliških in recitatorskih skupin ter gledaliških krožkov, kot so se pokazala v okviru področnih prireditev Naše besede 78. Oceno bo pripravil selektor letošnje zaključne prireditve Sergej Verč, slušatelj Akademije za igralsko umetnost, sicer pa animator Amaterskega gledališča iz Trsta.
Literarno cokroglo mizo*, ki jo bo tematsko pripravil odbor za literarno dejavnost pri ZKOS, bodo namenili razgovoru o vsebinskih . ciljih in pomenu literarnega gibanja pri ZKOS. V razgovoru bodo predvsem razgrnili vsebinske temelje, iz katerih raste sleherna umetniška, torej tudi literarna dejavnost, opozorili bodo na podlago njene avtentičnosti in na korenine njene nadaljnje rasti. Spregovorili bodo tudi o oblikah strokovne pomoči mladih ustvarjalcev, o poteh in stranpoteh mentorskega dela v literarnih skupinah in krožkih ter o oblikovanju literarnih nastopov kot eni od možnih oblik kulturne animacije.
Plesno tokroglo mizo» bo pripravil odbor za plesno dejavnost pri ZKOS. Pogovor bo potekal na temo: problematika plesnih skupin. V tem okviru bodo skušali razčistiti nekatera temeljna vprašanja o prednostih in omejitvah plesnega ustvarjanja v amaterskih pogojih. Pogovorili se bodo tudi o dilemah sodobnega plesnega u-stvarjalca, zlasti kar zadeva idej-no-estetska izhodišča, iz katerih raste umetniško sporočilo. Naslednje pereče vprašanje je strokovnost mentorjev, ki vodijo plesne skupine ter iskanje vzrokov zakaj se tako malo fantov vključuje v plesne skupine.
Razen navedenih strokovnih posvetovanj je v zaključno prireditev Naše besede 78 vključena tudi o-krogla miza organizatorjev Naše besede.
Naša beseda postaja iz leta v leto bolj množično in v vse bolj številna pa različna področja u
stvarjalnosti razvejano kulturno gibanje mladih, teritorialno razširjeno v celotnem slovenskem kulturnem prostoru in zajemajoče vse od cicibanov, pionirjev pa do mladincev. Časovno to kulturno gibanje zaobsega celotno sezono in se manifestira s posameznimi uprizoritvami in nastopi, na občinskih in medobčinskih srečanjih in na zaključni prireditvi. Mlade skupine in posamezniki, ki se v gibanje vključujejo s svojo ustvarjalnostjo, so organizacijsko povezani v okvirih OO ZSMS, pionirskih organizacij,'šol, šolskih kulturnih društev, mladinskih kulturnih društev, kulturnih in prosvetnih društev pa Svobod, mladinskih klubov, skratka v vseh obstoječih o-blikah organiziranosti.
Vsa ta razvejanost, razgibanost, časovna in teritorialna obsežnost pa seveda sproža zahtevo po tesnejšem organizacijskem sodelovanju vseh sodelujočih organizacij, tako v republiškem, kot tudi občinskem in krajevnem merilu, po načrtovaneišem in dogovorjenej-šem spremljanju, vodenju in u-smerjanju konkretnih programskih akcij Naše besede in končno po organiziraneišem posredovanju in nuden iu strokovne pomoči na vseh področjih kulturne ustvarjalnosti mladih, ki jih Naša beseda zasedaj vključuje.
Dosedanji rezultati, ki jih Naša beseda beleži na področju širjenja in odpiranja novih zvrsti ustvarjalne dejavnosti mladih so tako razveseljivi in vzpodbudni, da bi kazalo razmišljati, če ne bi Naša beseda ponudila še nove možnosti in nova področja, seveda predvsem tista, za katera se med mladimi že kaže zanimanje.
O vseh teh problemih, pogledih in predlogih naj bi stekla beseda ob letošnii Okrogli mizi organizatorjev Naše besede.
BERITE
REVIJO
EMi
P runoreSTcine^ifc
ji 4. maja
A35
Gradivo s Konference o etničnih in jezikovnih skupinah v videmski pokrajini
l)
GIORGIO BANCHIG O ZGODOVINSKO-POLITIČNEM POLOŽAJU NADIŠKIH DOLIN
Šolska in cerkvena politika v službi raznarodovalnih in asimilacijskih teženj
Glede uradne cerkvene politike nov premik šele z dekretom in nastopom sedanjega videmskega škofa msgr. Battistija
Na manjšinski konferenci v Vidmu je imel dopolnilni poseg tudi Giorgio Ranchig. Govori) je o zgodovinsko - političnem položaju Nadiških dolin (Benečije) in pri tem v uvodu izhajal iz. načela, da mora dejavnost neke države — preko njenih zakonodajnih in upravnih organov — temeljiti na spoštovanju osebe v njeni socialni, ambientalni, zgodovinski in kulturni sredini ter iz načela, da italijanska ustava to zelo jasno izraža. Oh tem ugotavlja v uvodu, da ga pri izvajanju vodi potreba, da se ustava izvaja po črki In dubu tudi za slovensko prebivalstvo v Furlaniji v prepričanju, da lahko prebivalstvo, ki pripada neki manjšinski jezikovni skupnosti, doprinese k razvoju celotne družbe pod pogojem, da je spoštovana njegova izvirnost. Dodaja še, da pravica pripadnikov slovenske manjšine ni odvisna od števila njenih pripadnikov, temveč od realnosti dejstev, katerim smo priče. Nato nadaljuje:
ŠOLSKA POLITIKA
Da bi se na objektiven način aoačili s problemom šolske politike, kakršna je bila v Beneški Sloveniji zadnjih sto let, je treba upoštevati ideološke cilje nove italijanske države glede tega področja. Savojsko kraljestvo, ki je komaj izšlo iz preporodnih vojn, je bilo prisiljeno vladati na zelo centralističen način, da bj dokazalo «italijanskost» nove države v odnosu do evropskih narodov.
Šola je bila uporabljena kot najprimernejše orodje za uresničevanje te nacionalistične politike in edine ter uradne kulture, veljavne za vse pokrajine in etnične skupine, za kulturno uravnavanje in prezir teženj etnično različnih ita-liiaskih narodnih skupnosti.
V	Benečiji je bil poseg italijanske države na področju šolstva izneljan z močnimi intervencijami, usmerjenimi k nasilni asimilaciji slovenskega življa.
Dejstva so znana:
-- ustanovitev učiteljišča v Špe-tru Slovenov 1878. leta, drugega v Furlaniji, z namenom pripraviti slovenska dekleta za osnovnošolski pouk (dejansko pa so bila ta slovenska dekleta 1882. leta komaj tri proti dvajsetim Furlankam);
—	obtožba separatizma in panslavizma s strani šolskih oblasti proti nekaterim učiteljem (Rezija), ki so na lastno pest uporabljali krajevno narečje v o-snovnošolskem pouku:
—	nasilna zadušitev vsake krajevne kulturne pobude ne le v okviru šolskih, ampak tudi cerkvenih institucij.
Za to raznarodovalno šolsko politiko je značilen dogodek, ki se ga spominja don Pasquale Gujon v svoji knjigi »Ljudje iz Nadiških dolin» (La gente delle Valli del Natisone, Udine, 1974):
«Don Giovanni Gujon, kaplan v Štoblanku je bil tudi učitelj na osnovni šoli. 1913. leta je bila ob priliki neke kmetijske razstave v Čedadu, ki je dal zanjo pobudo poslanec baron Morpurgo, organizirana didaktična razstava, pri katerj je sodelovalo več kot 150 učiteljev. Žirija, sestavljena iz didaktičnih ravnateljev, dveh šolskih nadzornikov in ki ji je predsedoval poslanec Leicht, je potrebovala cel teden za pregled dela in uspeha šol v konkurenci. Na koncu je soglasno sklenila podeliti nagrado učitelju iz štoblanka. Leichtu p« ni šlo, da je zmagal duhovnik in še slovenski povrhu: 'Kako', je dejal, 'moja zlata medalja duhovniku? Nikoli! Ali je mogoče, da med tolikimi ni drugega, ki bi si jo zaslužil?' In u-kazal je ponoven pregled vseh del. Toda ničesar nj bilo mogoče spremeniti: sklep je bil potrjen. Zdi se skoraj neverjetno, da je šola neke vasi, zgubljene med gorami, premagala tiste iz Čedada in o-kolice*.
S takimi stališči fašistična šolska politika gotovo nj naletela na odpor glede javne prosvete v dolinah. Učne moči, v glavnem lokalnega izvora, ki so izšle iz učiteljišča v Špetru Slovenov, so bile najzvestejše in najuspešnejše ne samo za prenašanje uradne kulture, ampak tudi splošne politike fašistične diktature. Za učiteljice je bil sin vpisanega v edino stranko sposobnejši od otroka, čigar starši se niso zanimali za režimsko politiko. »Volkuljin sin» je imel vedno svojo bleščečo uniformo. medtem ko je siromakov sin, mnogokrat strgan in bos. z zavistjo gledal prijateljčke, ki so defilirali na paradah.
V	povojnem obdobju lahko opazimo dve fazi raznarodovalnega procesa, dediča predhodnih zgodovinskih obdobij. ki pa ga označujejo novi odtenki — znak spremenjenega gospodarskega in socialnega položaja.
DO ŠESTDESETIH LET
V	beneških družinah govorijo lokalni jezik. Učiteljice, skoraj vse slovenskega izvora, zahtevajo od učencev, ki govorijo samo v na rečjo, poznavanje in uporabo ita lijar.skega jezika že od prvega razreda dalje. Gredo celo tako daleč, da kaznujejo 'tiste, ki, če prav v odnosih s sošolci, uporabljajo edini jezik, ki ga znajo.
Pojavijo se prvi otroški vrtci pod upravo ONAtRC in z učiteljicami, ki unij v najmanjši meri ne poznaio slover.sse govorice. Ti •Loški vrtci gotovo niso bili u-
stanovljeni samo v socialne in pe dagoške namene, ampak predvsem za čimprejšnji poseg v prid spoznavanja italijanskega jezika v najprimernejših letih.
Začeten gospodarski napredek, intenzifikacija tesnejših odnosov — iz socialnih in gospodarskih razlogov — z italijansko - furlansko stvarnostjo nižine in mest ter dejstvo, da srednje šole in učiteljišče v špetru Slovenov more obiskovati le omejeno število dijakov, poglablja občutek manjvrednosti zaradi lastnega slovenskega izvora in revščine, v odnosu do prevladujoče kulture in mentalitete.
PO ŠESTDESETIH LETIH
Poleg šole postaja sedaj privilegirano sredstvo italijanizacije tudi družina s srednjimi ekonomskimi možnostmi. Težko je ugotoviti vzroke tega pojava, saj prinaša s seboj celo serijo faktorjev, ki jih je težko nadzorovati: od trenutnega ekonomskega napredka, ki povzroča relativno blagostanje redkim posameznikom (emigracija, ki je še v teku, je že osiromašila prebivalstvo), do vpeljave — s pomočjo množičnih komunikacijskih sredstev — tako imenovane tehnološke in industrijske kulture, masovne in brezosebne, ter lažnih mitov blagostanja. Ta mistifikacij-ski kulturni aparat se slabo skla da s socialno resničnostjo dolin, ki so, kljub videzu, vezane na ruralni tip kulture.
K temu je treba dodati še odhajanje mnogih otrok iz dolin v državne in poldržavne zavode v Furlaniji in celo izven nje. Taka oddaljenost od rojstnih krajev seveda otrokom onemogoča, da bi se naučili materinega jezika.
In namen je dosežen: šola, masovni mediji, privid za mnoge nedosegljivega blagostanja povzročajo, da se krajevna kultura krči na vse bolj omejena območja, ki pogosto ostajajo tudi najrevnejša.
Obveznost srednješolske izobrazbe (1964), ki pri svojih namenih ne upošteva socialno - kulturnega izvora dijakov, in iz tega izhajajoča možnost dostopa k višjemu in univerzitetnemu študiju, pripomoreta k dokončnemu izkoreninjenju tudi najtrdnejših povezav s slovenskim izvorom otrok.
CERKVENA POLITIKA
Ob pomanjkanju drugih sloven skih institucij na kulturnem področju, ostaja cerkev edini prostor dejanskega življenja prebivalstva na področju jezika in izvora.
Da bi lahko definirali cerkveno politiko v Beneški Sloveniji v zadnjih sto letih, je nujno razlikovati pastoralno dejavnost od politične, ki jo je vodila krajevna duhovščina. Ta je bila vedno najzve-stejši tolmač in najprimernejša o-porna točka za potrebe in zahteve zaupanega ji prebivalstva, pred nasprotujočimi posegi cerkvenih hierarhij, ki so imele svoje najbolj kvalificirane predstavnike v videmskih škofih.
Plebiscit z dne 21. in 22. oktobra 1866, pri katerem je imel volilno pravico le najmanjši del prebivalstva, je potrdil pripadnost Benečije k italijanski državi. Ne gativni glas je bil en sam. Krajevna duhovščina je brez velikih skrbi nadaljevala svojo pastirsko vlogo med prebivalstvom, toda kaj kmalu se je morala soočiti in občutiti raznarodovalno politiko novega režima, ki se mu je enakovredno postavila v korak cerkve na hierarhija. In dejansko že od leta 1866 ni bilo več slovenskih pridig v vaseli Praprotno. Roman-dol, Černjeja, Ter. Padbardo, Štela. Fiplan. od 1870 v Bardu in Zavarhu, od 1880 v Malini in v naslednjih letih še Tipani. Brezjah in Karnicj ter nadalje v Por-činju, Njivici. Solbici. Subidu. Bregu in Podrati; od 1913. leta naprej tudi na Stari gori, kjer so slovenske duhovnike nadomestili kapucinarji.
V tem obdobju so se začeli pritiski tudi na duhovščino v Špetru Slovenov, naselju, ki je ohranilo svoj jezik kljub načrtu razslova-njenja. ki naj bi deloval z ustanovitvijo učiteljišča v špetru Slovenov. Duhovniki po dolinah so bili še vsi slovenskega izvora in so uspešno kljubovali dvoumnim namirrom laične in religiozne obla sti (Nazzi). Najvidnejši znak teh vmešavanj je prepoved uporabe krajevnega jezika na liturgičnem področju (pri pasijonu, pri tantum ergu. pri litanijah itd.), ki jo je izdala liturgična kongregacija.
Velika vojna (1915-18), ki jo je hotela peščica nacionalistov, je ponudila oblastem priložnost, da so obnovile sume filoavstrijstva do slovenskega prebivalstva in njegove duhovščine, ki se je pri verskih obredih posluževala krajevne govorice. To dejstvo je domačim duhovnikom povzročilo precejšnje težave. V tej zvezi je dovolj navesti primer kaplana v Topolovem. don Giovannija Slobbe, ki mu je nekj »porodniček* kraljevske vojske javno očital uporabo slovenščine pri verskih obredih. Dogodek se je ponovil v Lesah. »Treba pa je priznati, da je ob teh prilikah nadškof Rossi spoštljivo branil pravico Slovencev, da molijo v svojem jeziku, in je celo grozil prenapetim 'poročnikom', da jih bo prijavil vrhovnemu po veljstvu, če bi si usodili ponoviti besedne nezmernosti*. (Nazzi. Qua-derni friulani). Kljub temu je kar sedem slovenskih duhovnikov mo ralo v internaciio. čborav se zdi, da jih je branil škof msgr. Pe-lizzo.
Povojni čas je bil izredno nego tov. Duhovščina se je zavzemala in delovala v korist izgubljenega in razpršenega prebivalstva in je tako odločujoče prispevala k obnovi socialno - ekonomskega tkiva tega področja, tud j s pomočjo osnovanja prvih potrošniških zadrug ter zadrug za zavarovanje živine, nekaterih društvenih mlekarn. sušilnice svilonrejk v Čedadu. kulturnih društev, večernih in prazničnih šol itd. (Nazzi).
Toda skoraj istočasno so se pojavile tudi prve fašistične sekcije tega območja, ki so naperile svoja prva izzivanja ravno proti krajevni duhovščini. Duhovniki so pisali škofu Rossiju, da bi izrazili solidarnost farnemu vikarju msgr. Petricigu, ki so mu fašisti grozili, ker je uporabljal krajevni 'ezik pri obredih. Tokrat pa je škof, msgr. Nogara, zavzel stališče, kj je, če izvzamemo obliko, v bistvu sovpadalo z nacionalističnimi stremljenji. (Nazzi). Tako se začenja tesno sodelovanje med fašistično državo in hierarhično cerkvijo, uradno sklenjeno s konkordatom 11. februarja 1929, ki bo kasneje pripeljalo do hudega in zelo znanega odloka v avgustu
1933 o dokončni ukinitvi uporabe slovenskega jezika v pridigah in pouku katekizma.
Škofijska cerkvena oblast je s tem v zvezi skušala sramežljivo posredovati pri državni oblasti in pri Vatikanu, vendar ni dosegla zadovoljivih odgovorov. Tragična igra raztovarjanja sodov se je o brnila na glave slovenskih duhov nikov. Zasledovanja, preiskave, zaplembe slovenskih katekizmov in knjig, grožnje s konfinacijo, klicanja v kasarno, na kvesturo in prefekturo, uradni nasveti in u-kazi, so bila režimu najljubša o-rožja s pomočjo katerih streti odpor duhovnikov. Krajevni fašistični kolovodje so podpihovali sovraštvo, obrekovanje, ovaduštvo ter dosegli priznanja, iztrgana s prisilo in ’ zvijačo. Nihče nj poslušal neštetih in hudih naznanitev in zahtev po zaščiti prizadetih duhovnikov,
V drugi svetovni vojni in v o-svobadilnem boju, ki ji je sledil, so bili beneški duhovniki v prvi vrsti pri obrambi krajevnega prebivalstva, oboroženi samo z iskreno in človeško voljo za moralno in fizično ohranitev. »Duhovniki tega območja so mislili, da jim bo osvoboditev vrnila poteptane pravice in so pričeli ponovno izvajati svoje poslanstvo po navadi, ki je bila prekinjena, toda kaj kmalu so se zavedli, da je kljub temu, da je fašizem padel, preživela njegova duša — nacionalizem, mnogokrat z istimi osebnostmi kot prej*. (Nazzi). In te osebnosti, ki so postale močne tudi zaradi pripadnosti demokrščanski stranki, so nadaljevale svojo obrekovalno kampanjo proti duhovnikom, ki so pri obredih uporabljali slovenščino. Šli so celo tako daleč, da so jih dolžili izdajstva, prodanosti tujcu in jih zmerjali s »titovskimi* komunisti. Njihovo uradno glasilo je bil periodični list «D tri-colore* (trobojnica).
Kdor je podpiral in podpira ita-lijanskost tega območja, je ponavadi Italijan ali domačin, ki se izjavlja za čistega Italijana, navadno je dobro situiran, učitelj, civilni, vojaški ali javni oblastnik. In ta zgodba se ponavlja tudi v naših časih.
Zadnji argument gre ponovno
predstaviti in proučiti v pravi luči: ustanovitev tečaja slovenščine v videmskem semenišču.
Italijanska država je že od leta 1928 dodajala videmskemu nadškofu prispevek 9 tisoč lir z namenom. da bi organiziral tečaje za pouk slovenskega jezika v krogu tega semenišča.
Tečaji so redno potekali, prihajali so tudi prispevki, toda rezultati v poznavanju slovenščine so bili zelo revni, oziroma jih sploh ni bilo, če že ni prišlo do zasme-
(Nadaljevanje na S. strani)
Jpilb
!»v
Delen pogled v dvorano instituta Malignani v Vidmu med potekom konference o etninčih in	|,f
skupinah, na kateri so predstavniki beneških Slovencev nastopili z argumentiranimi in prepričljivi®* ”
v zvezi z zahtevami po priznanju narodnostnih pravic beneških Slovencev

POSEG MSGR. ALDA MORETTIJA, BIVŠEGA KOMISARJA »0S0PP0*
Jeziki v Furlaniji in javne oblasti
S
JiJ?'
i:S
'i
%
}!
s
Položaj furlanščine in slovenščine v luči zgodovinskega razvoja in današnjega
talil*
H
V
'kraV
Zelo zanimiv poseg na videmski manjšinski konferenci je imel msgr. Aldo Moretti, bivši komisar divizije «Osoppo», srebrna medalja za odporništvo in član Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v Vidmu. V svojem posegu z naslovom «Jeziki v Furlaniji in javne oblasti* je prikazal položaj tako furlanskega kot slovenskega jezika v luči dolgoletnega zapostavljanja in nepriznavanja, posebej pa je v njem polemiziral tudi z nacionalističnimi stališči Furlanskega filološkega društva do pravic beneških Slovencev. Njegov poseg podajamo v obširnejšem povzetku.
V Furlaniji govorijo štiri jezike: nemščino v Kanalski dolini, v Sau-risu in v Timauu, italijanščino, ki jo govorijo v Posočju, v Gradežu, v Maranu, v Latisani, na področju Pordenona in v tistih središčih, kjer je bila beneška republika bolj prisotna; slovenščino govorijo v Kanalski dolini, v Reziji, v Terski dolini, v Nadiških dolinah in na sosednjih področjih; furlanšči-no v treh inačicah, vzhodno, sred njo, karnijsko in zahodno pa v vsej osrednji Furlaniji. Ta študija obravnava samo furlanščino z nekaterimi redkimi navezavami na
slovenščino glede na govorjeni jezik v Beneški Sloveniji.
Ni namen tega poročila, da bi poglobljeno proučeval zgodovinski razvoj jezika od leta, ko je postala Furlanija sestavni del I-talije. Iz «risorgimenta» je nastala enonarodnostna država, ki se razlikuje od sosednjih Švice in Jugoslavije, razlikuje h® se tudi od avstroogrske monarhije, ki so, prvi dve več narodfidstne republike, tretja pa nemško cesarstvo več narodov in več narodnostnih držav.
Osrednja oblast v dobi «risorgi

IZ POROČILA POSL. MARIA LIZZERA NA KONFERENCI
Odporništvo in ustavna zaščita
pravic narodnostnih skupnosti
V skupnem boju, v katerem so manjšine prispevale ogromen delež, so bili postavljeni temelji za široko avtonomijo jezikovnih in narodnostnih manjšin
Na videmski pukrajinski konferenci o etnično - jezikovnih skupinah v Furlaniji jc znani furlanski partizanski komundant In povojni komunistični politični delavec posl. Mario Lizzero nastopil z zanimivim poročilom z naslovom »Ustavna zaščita etnično - jezikovnih manjšin in odporniško gibanje*. Iz poročila povzemamo v prevodu poglavje, ki govori izrecno o odnosu odporniškega gibanja do narodnostnih manjšin, in opuščamo o-stala poglavja, ki so prav tako zanimiva, o katerih pa so vsaj delno govorili tudi drugi poročevalci na konferenci.
»Dobro je priklicati si v spomin boleče dogodke, nasilje in emargi-nacijo, katerih žrtve so bile skoraj vse etnično - jezikovne manjšine v državi med dvajsetletjem fašizma. Sergio Salvi pravi v svoji knjigi »Lingue tagliate*: «Fašistično mračnjaštvo in surovost se je zneslo predvsem nad Valdostani, južnimi Tirolci, Slovenci in Hrvati, ki imajo zelo razvito narodno zavest. Materinski jezik teh narodov je bil izrinjen iz šole. iz javnih uprav, tiska, celo z nagrobnih spomenikov: ustanove in kulturni krožki domačega prebivalstva so bili u-kinjeni, njihova lastnina zaplenjena: učitelji in duhovniki so bili izseljeni v daljne kraje, avtohtonemu prebivalstvu je bilo zaprto vsako možno napredovanje v javnem življenju in v državni upravi; na področja jezikov, ki niso bili i-talijanski, je bil usmerjen migracijski tok italofonov zato, da se sprevrže jezikovna konsistenca (imigracija je bila goseodnrska, upravna, pa glede na pogosto obmejna .oodročja. tudi vojaška)*. Razprave o fašističnem nasilju nad manjšinami so številne. Znaten prispevek na tem področju je dal tudi tajnik AIDLCMU Gustavo Bura tti.
Nasilstvo, kateremu sta bili v Julijski krajini izpostavljeni v ča su fašistične diktature slovenska in hrvaška manjšina, je dobro poznano; prav tak j je poznano žalostno raznarodovalno in asimila cijsko početje nad Slovenci v Furlaniji: v Nadiških in Terski do-
lini. v Reziji, Klužah in v Kanalski dolini. Dodati je seveda treba, in to bo med konferenco gotovo tudi dokazano, da jc bila na drugačen način žrtev nasilja tudi furlanska jezikovna manjšina in druge različne govorice v Furlaniji, ki so bile vedno zaničevane in pognane iz šole.
Odporništvo je s svojim bojem ne le krepko prispevalo k zrušenju fašizma in pridobitvi državne neodvisnosti, pač pa je z vzpostavitvijo demokratičnega režima, ki so ga hotele dtmokratične sile Narodnoosvobodilnih odborov, v u-stavo, ki je največja pridobitev tega boja in ki je bila imenovana tudi «drugi preporod*, zapisala pravice jezikovnih manjšin.
Treba je na tem mestu spomniti na velik prispevek etnično - jezikovnih manjšin v osvobodilni vojni v vseh deželah, kjer sc je bil narodnoosvobodilni boj. Zgodovinarji odporništva so lahko doka zali v svojih najnovejših študijah, da se je italijansko odporništvo ro dilo mnogo pred 8. decembrom 1943, ko se je začelo v vsej centralni in ; j verni Italiji, zlasti v Furlaniji - Julijski krajini in v Dolini Aosta, to je v dveh obmejnih deželah, v katerih so največji prispevek dale prav jezikovne manjšine.
Danes je treba tudi podčrtati, da se med odporništvom ni v polnosti odražala pri etnično - jezikovnih manjšinah, z izjemo pri narodnostnih, zavest jezikovnih, kulturnih, šolskili in družbenih pravic.
Zdi se mi potrebno na tej konferenci opozoriti na važnost dveh dokumentov italijanskega odporništva.
Prvi, nedvomno velikega političnega pomena, je mednarodni sporazum, ki sta ga podpisala za italijansko odporništvo Brigada Garibaldi Friuli in za jugoslovanski narodnoosvobodilni boj Briško -beneški odred v Brdih, 7. maja 1944 po številnih srečanjih in pogajanjih. Sporazum sta potem o-dobrili poveljstvi «Corpo Volontari della Liberta* in Jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V tem dokumentu je poleg vprašanj pravic jugoslovanskih in italijanskega naroda govor tudi o vprašanjih pravic narodov v boju na obeh straneh meje med obema državama, pa čeprav z znatno pomanjkljivostjo v nekaterih aspektih.
Drugi dokument, v katerem pa je problem pravic etnično - jezikovnih pravic postavljen zelo jasno, je tisti, ki je bil sprejet na znanem srečanju v Chivassu 19. decembra 1943, ki ga je sklical valdostanski heroj Emile Chanaux z zastopniki francosko - provan-salsKe manjšine v Dolini Aosta'in okcitanske v Piemontu. Ob isti priložnosti, ki predstavlja vrhunec odporništva v boju za osnovne pravice. je bila izdelana »Listina iz Chivassa*.
V njej so jasno, in za tisti čas z veliko zavestjo, postavljene o snovne pravice etnično - jezikov nih manjšin za čas po osvoboditvi Italije: konec zatiralne politike, konec politike zapostavljanja in gospodarsko socialnega nazado vanja goratih področjih, kjer živijo manjšine, ovrednotenje kra jevnih kultur, polna svoboda za manjšinske jezike in za njihovo poučevanje v šolah, zahteve po širokih upravnih krajevnih avtonomijah in polno ovrednotenje človeške osebnosti manjšin. Dokument je žal spričo svoje velike vrednosti vse premalo poznan, dopušča pa razumeti, kako popoln
je bil prispevek etnično - jezikovnih manjšin v odporniškem gibanju in kako se je odporništvo v svoji celoti moralo zavzeti, da bo po osvoboditvi zagotovljena zaščita družbenih, kulturnih in političnih pravic ljudstvom, ki so bila zmeraj zapostavljena.
Prav se mi zdi tudi. da konferenco seznanim z mislijo ene največjih osebnosti furlanskega odporništva. padlega Aula Magrioija »Artura*, karnijskega »zdravnika revnih*, kakor so ga klicali ljudje, poveljnika garibaldinske brigade «Carnia». Spomladi in poleti 1944 je . Magrini večkrat povedal svoje misli o ureditvi ki bi jo morali dati Furlaniji in Karniji v okviru nove Italije, ki bo zrastla po osvoboditvi. Mislil je na podelitev širokih krajevnih avtonomij v Italiji, ki bo temeljila na avtonomijah in prekinila s centralistično državo: mislil je na ovrednotenje krajevnih kultur in na krajevne govorice poleg italijanskega jezika. Danes se kaže še huje izguba tega Karnijca. ki je bil med najbolj zaslužnimi protagonisti našega odporništva.
Po osvoboditvi žal nismo prišli daleč niti v priznavanju niti v konkretnem izvajanju pravic manjšin. Naivišje priznanje je bilo dano samo z ustavo.
Znano je, da jc med delovanjem ustavodajne skupščine komisija za študije v zvezi z reorganizacijo države, izvedla pomembna razi skavo o etnično - jezikovnih manjšinah v Halijj in končala svoje delo z zelo pomembnimi predlogi. Ti predlogi so |x>tem našli svoje mesto v republiški ustavi v členih 3. 6 in 21. v katerih se uza konja popolna enakost v pravi cah vseh državljanov in dolžnost države, da odstrani vse ovire, ki to enakost preprečujejo ter dol žnost ščititi manjšine s posebnimi nravnimi normami. Treba pa je žal ugotoviti, da 'osle.j, medtem ko praznujemo tridesetletnico u-
(Nadaljevanje na 8, strani)
menta* je osredotočila vse skupnosti, ki so postale sestavni del Italije, na enotno kulturo in enotni jezik. Vsekakor pa je posvetil že od prve svetovne vojne Rim malo časa Furlaniji in Furlanija ni mnogo pričakovala od Rima. Furlansko ljudstvo je nadaljevalo z osamljenim življenjem podrejenega in emarginiranega naroda. V teh pogojih furlanski jezik ni izgubil življenjskosti, nasprotno, okrepil se je, obogatil se je in vzbudila se je še večja narodnostna zavest.
Prva svetovna vojna je hudo prizadela tudi furlanski jezik. Razlogi so trije: avstrijakantstvo, ki se je porodilo še zlasti na Goriškem leta 1919, in ki zaradi svoje različnosti ni bilo všeč fašističnemu režimu in italijanski vojaški upravi in, kasneje, fašističnemu režimu, katerim šo se zdeli sumljivi ljudje, ki so na nenavaden način ljubili cesarja. Drugi dejavnik, ki se povezuje s prvim, zadeva pravo invazijo ljudi, ki so se priselili v te kraje delno k prijateljem, v veliki meri pa zato, ker so bili poslani sem, da poitalijančijo obmejno področje. Od tedaj v Furlaniji ne živijo več samo Furlani, tedaj se je začelo govorita o sožitju. Tretji dejavnik pa predstavlja revščina, ki jo je vojna še povečala. Ta dejavnik bo prišel v poštev tudi ob drugi svetovni vojni. Revščina je povzročila povečanje števila izseljencev in vemo. da izselieništvo pogosto ne pomeni le oddaljitev od domačega kraja, ampak tudi od domače kulture.
Fašizem ni nikakor pripomogel k uveljavitvi furlanskega ježika. Režimu je bilo celo v napoto, da so furlanščino in slovenščino uporab ljali v cerkvah in da je tednik «La vita cattoliea* posvetil vsak teden stolpec furlanski poeziji. Kar pa zadeva pridige v cerkvah škofovska sinoda iz leta 1926 priporoča uporabo italijanskega jezika, čeprav dovoljuje tudi »krajevno narečje*, še zlasti pri verouku.
Po konkordatu in še zlasti od leta 1931 dalje, se je fašistična i represivna politika še zaostrila. Julija 1931 je prefekt Motta ukazal slovenskim duhovnikom, naj pridigajo' in poučujejo verouk v italijanskem jeziku: 7. avgusta 1933 je prefekt Tosta osebno izročil škofu Nogari Ducejev ukaz, naj dokončno odpravijo uporabo slovenskega jezika. Ta navodila so vedno spremljali še pritiski, grožnje, napadi. Istega leta je La vita cattoliea objavila zadnjo pesem ljudskega pesnika Giovannija Schifa v furlanščini'.
Vsekakor pa je bilo ljudstvo proti fašizmu in torej proti jeziku fašizma; furlanščina je vztrajala.
Do novosti je prišlo z odporništvom v letih 1943 - 1945. V hribe so se zatekli ljudje, ki so se borili «pai nestris fogolars* (za na ša ognjišča), kot je bilo napisano na zelenih rutah, ki so jih nosili okoli vratu, za »Natisone* (Nadižo) in za »Friuli* (Furlanijo), kot so imenovali najprej brigade in potem partizanske divizije. Borčevska imena številnih partizanov so bila tipična furlanska imena. Med poveljniki in komisarji je bila uporaba furlanščine in slovenščine nekaj vsakdanjega, mnogo bolj uradna kot v vrstah italijanske vojske, tudi v alpinskem odredu Julia, ki sp ga sestavljali sami Furlani. Med gorami so se zopet porodile furlanske pesmi in furlanske poezije.
Partizani brigade «Osoppo» so januarja 1945 natisnili brošurico s furlanskimi pesmimi, ki so jih v tistem času vsi poznali. Brošu-ripo so ponovno piklostilirali dva meseca kasneje, junija, po osvo boditvi, a še preden se je za kiju čil partizanski boj jc izšla že tretja, tokrat tiskana izdaja. Te furlanske pesmi so še danes zelo cenjene in zelo iskane.
Tisto obdobje je marsikaj pustilo med furlanskim ljudstvom, tudi na kulturnem področju. Ostala
je narodnostna zavest.
ki t
m,
1976 po potresu marsikje ■
Vendar to so ^ f
'G
Se
# s
vzklila
jih vsi znajo, zato o te®1 trebno posebej govoriti. vj-Posebej pa je treba obr?LiešP IL ti obdobje odporništva v j$ii v | j Sloveniji. Leta 1943 so P i,#' te kraje prvi partizani «® v 1 * ti brate* in jih »združiti* ^ m tično domovino »Slovenije*’jji« fj t dar pa ne Furlani ne p f C) in niti Angloameričani 111 ^ i>[ L1 stali a to. Jugoslavija se
la in kazalo je, da nOjeli0i# bilo to ozemlje ločeno o® vff!l' je. Zaradi tega je bila tjf vilčri! še nekaj let
področju
močno prisotna vojska.

so nadzirali, vohunili so jihj8^ flr
ničili. Gospodarske razmere
so izboljšale. Ostala je
F
S
H
S
S
\%
s
s
, Pr
s
ma rešitev: izseljevanje, jjiij* I kSl, čerao pravilno razumeti	^
prebujenje slovenskega P‘ it'' stva v Furlaniji, no more_,.a k mo te preteklosti. Italiji"1 žava ni ravnala z Beneško ;/> jff-
Ni
%
nijo kot z manjšino, ki .1° f # ba spoštovati in valorizira
pak kot z manjvrednim P^ijja'-1 stvon, ki ga je treba

in prevzgojiti. Taka je ki je privedla do današnje j?.
s J -ti
ni je. Dolžnost javnih °b>'a^rpe V’ da priredijo v izvedljive n^}Vjj»i, ste člene ustave, ki za^^aitC1
manjšinske pravice. V ta ^ dodajamo nekaj misli, kj gif sledica sedanje in pretekla ■ / nosti v Furlanih glede r>a
nostno vprašanje.
ir|a' jt
Krajevna govorica bo v"' 0 i"
izjočimo iz šole furlan$a
bo iflflj
I
je» živeli razredno ločca°.lij^'
„	-.1. i i t
slovenščino, še včeraj je
I__'Z!__ !___1_____lil_..»A!
danščina iezik velike vpčiap
ljanov. med katerimi so
'dr$
nje. Obstajnlč so skoraj ^ no osnovne šole in mladi"8
m*“.
tako učila od življenja. f raslimi delavci, ki so jih voriti furlansko — ozir0118 (sl* vensko, kol je bila furla"-. .j), f venska) vsa stvarnost, k' obdajala. Danes marsikdo.,^ je zelo visoke šole. v pa se šola nadaljuje s sredstev množičnem ohve'’. ki bombardirajo dan in bivalstvo z radiom in časopisi
d*
s kinom, vse v j^d*’
ščini. Razen nekaj besed Jjjt*
n id nnnrfltv Iri cn jih
nje uporabe, ki se j*-. 'pot^, poslužuieio samo odrasli- i vse življenje v italiiaiišc"
bil furlanski ^it št*
zato. ker bi
reven, ampak zato. ker S8,.Vi,-kdo pravilno obvlada, ^^nil*:
se je torej po|x>lnoma sPre ^k'1 Še včeraj je bilo treba v^efisk<l' govoriti furlansko ali slo ^jii' ker italijanščine ni nil'*ejt] it*' mel. danes je trebi gov<>r' ^ lijansko. ker marsikdo ne 1 gjtd materinega jezika. Edina i" ie uvedba krajevnega ie{' kulture v šolo. na radio 1 f. vizijo, v vse uradne odno^i^rA1
veda le če verjamemo pluralizem.	^
Po ljudeh, ki jih hočem«'J je stiti, poimenujmo ulice. p8 le. vojašnice itd. In vedno
ie. vojašnice na. m veu"” častimo v njihovem jeziku. * (if ski jezik in furlansko isto velja za Slovence) Dom b[j»-bolje počastili, če bomo upol^eij1 li krajevna imena tudi v ,*? ngjid*’ jeziku in ne samo v itah.!8 vpl>'
Povsem jasno je, kako hi valo na otroke in tudi na st.a^
tako na Furlane, ki so
bili
jeni. da nazivajo svoj kraj jr;
iijanščini, kot tudi na ostn.K žavljane, ki živijo med nami
iti
dn £
smatrajo, da imajo pravico- °s9, gabijo, da so v Furlani.!1 hitj
zabijo. na so v i*uri»i'*J- bjp zato. ker Furlanija hoče Italiji.	et d»
Oblasti imajo tudi dolžno ■ $ zaščitijo splošne dobrine in |ik<r zadušijo značilnosti in ra*" 0|(k sti Furlanščina je zelo /^ P' jezik, vendar je enoten jez <id blasti mordh res niso d° , i0 F ločati o tem. vendar moral dejstvo vzeti na znanje n1.^ uvesti popit domačega
(Nadaljevanje na 8. str^*
i !»EB5FSS™!!:
14. ma|a 1978
Razgovor s predsednikom is skupščine občine koper bogomirom barago
Utrjevanje odnosov delegatskega sistema in perspektive družbenega razvoja občine
Obsežni investicijski posegi v Luki Koper - Pričetek gradnje rafinerije že v tem planskem °bdobju - Samoprispevek za otroško varstvo in šolske gradnje - Skrb za čistost morja in mest
Xj?rs!c» sodelavec je ob občin-^ prazniku obiskal predsednika sveta skupščine občine tjjiff j£?8°mira Barago in mu za-_ 'vprašanj.
>>jj, or|Ja za začetek, tovariš Ba-^ko °Hko zasebno vprašanje. Ut i. e se vživeli v funkcijo, ki a k davkar sprejeli. Sodite, Ja j lilik.,« štiriletnih izkušnjah že iz-J W re'acija odnosov delegat-vlSiln - skupščina - izvršni sveti'’ ko opravljam funkcijb izvršnega sveta občine ’’ PovL e Prekratek, da bi se lah-j" vživel v novo sredino i Sirot ae*°- Velike zahteve in že-'ijov ® področje delovanja zahte-^nes vrst‘ dinamičnost v delu ra sveta in dobro poznava-jirHva u r ^ko na področju gospodu L"0* družbenih dejavnosti. Ob-fJiat,, lr,k let delovanja IS v obetan-goto''° prekratko, da bi bi-X '* med izvršnim svetom in ? izohlu!m s'stemom in skupščina-" bit j ovane d0 take stopnje, da ’ drijtrpa,rko zadovoljni. Naloga IS * i h mai’datu bo gotovo tudi ’ da deluje na dograjevanju tu-. !a oblik delovanja izvršilni tuj ClJ6 v delegatskem sistemu, Siii ^vek Pa bo večji in kvalk Sedaj, če bomo izhajali "kij n. 'dberesov in dejanskih mož ^ v ^dcev odločanja t.j. delav-ruženem delu in občanov s |>h skupnostih.
. dnevi smo na tiskovni (b i, 'c* slišali, da je gospodarja, t sPektiva Kopra jasno začr-drn~- *)a Pomeni luka, rafinerija objekti v energetski coni, [t ra?'a infrastruktura ter nadalj-% j'°i tovarn Iplas in Tomos. - y , konkretno s temi načrti? p v rdžbencm planu razvoja ob-(,iaSnrer Za obdobje 1976 do 1980 [«ta,? opredeljena smer in stop-S j 0J®; ki jo lahko in tudi mo-Sanacija stanja in mo-3er :l.Ja Idhnologije dela
v Luki Luka
Je Pogoj, da bo vuia ■«-Hm"0 v svet slovenskega go-iVa' v beku je realizacija ob-\»j ‘dvesticijski; posegov na o-l*b suJfevanja sredstev vseh ti-?efesjJ6 . v v Sloveniji, ki so za-ka,n' za hiter in racionalen
iCbaga-
ave Pa pričetek gradnje ob-1!% ^rgetski coni so nekoliko ■»^bost^aj ^ P°novno oživlja v taJ’ ''a nadoknadimo zamuje-0 realiziramo določilo sred-'X 5a Piana Slovenije, ki pred-Pričetek gradnje rafinerije
				
že v tem planskem obdobju. Velik pomen tega projekta za občino Koper je prav tem, da odpira realne razvojne možnosti vitalnega kolektiva IPLAS na področju kemije.
V teku so obsežna investicijska dela v TOMOS in CIMOS. Realizacija programov teh organizacij bo bistveno utrdila ekonomsko moč teh organizacij. Z dograditvijo infrastrukturnih objektov, ki so .v izgradnji ali, pa se na gradnjo pripravljamo, bodo rešeni najbolj akut.ru problemi, ki, so že nekaj let mpčno ovirali hitrejši razvoj Kopra. V gradnji so objekti križišče obalne ceste pri Slavčku, prometni terminal in kanalizacija, pred pričetkom pa je cestna povezava med Koprom in Semedelo in prestavitev potoka Bada-ševica. Zelo pomembna pa je tudi prav te dni zgrajena cesta iz Kopra do Šmarij, ki bo v veliki meri razbremenila obalno cesto.
— Znano je, da se koprska občina močno prizadeva izogniti se napakam preteklih let, ko je tako i-menovana socialna sfera zaostajala za gospodarsko rastjo. Obstajajo r,a tem področju konkretni načrti, predvsem kar zadeva stanovanja, oskrbo prebivalstva ter šolske, vzgojno varstvene in športne objekte?
— Bistveni premik v zmanjševa nju razkoraka pomeni odločitev občanov, da t lastnimi sredstvi na o-snovi samoprispevka gradijo objekte otroškega varstva in osnovnega šolstva. Rezultati so že vidni, saj se program v celoti realizira in že letos pričnemo z gradnjo prepotreb ne osnovne šole Za gradom, ki je zadnji pomembnejši objekt I. faze programa. Brez pomoči občanov tudi v bodoče ne bo mogoče nadoknaditi zamujenega in prepričan sem, da se bodo občani ob odločanju za drugi samoprispevek odzvali
z enako zavestjo. Izgradnja objektov za potrebe športa in rekreacije se pospešeno pripravlja, prav tako je pred pričetkom izgradnja oskrbovalnega centra v novi soseski Za gradom. Stanovanja bomo do leta 1980 gradili na gradbiščih, ki so že odprta, po letu 1980 pa bodo odprti novi kompleksi na področju Žusterne kot tudi v samem mestu.
— Za konec bi postavil še vprašanje, ki pravzaprav zadev* obalo kot celoto in v zvezi s tem tudi koordinirano akcijo. Gre namreč za vse tisto, kar je povezano s čistočo mest in morja?
— Organiziranost delavcev in občanov v samoupravno komunalno skupnost nam daje upanje, da smo našli končno gospodarja mestnega prostora, k.i bo gotovo spremenil podobo našega mesta. Seveda rezultatov ne moremo pričakovati že jutri, pomembno je, da se je naša družba
tudi na tem področju samoupravno organizirala in rezultati bodo vidni prav kmalu.
Onesnaževanje morja z naše stra ni je vzrok predvsem neurejenost ka nalizacije. Tudi tu so zlasti v Pira nu in Izoli napravili veliko, saj i majo kanalizacijo in čistilne napra ve zgrajene. V Kopru gradimo ka nalizacijo že nekaj let, žal ne tako uspešno, vendar realno ocenjujem, da ho leta 1981 tudi to vprašanje rešeno.
iplas
KEMIČNA INDUSTRIJA
6601 KOPER
Vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik iskreno čestitamo
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiitiiiiiiniiiiMiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHHiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiia
DOSEŽKI IN PROBLEMI AMATERSKE KULTURE NA KOPRSKEM
Z novim rodom v bogatejše kulturno življenje ob obali
Dvaindvajset društev in skupin - Razmah zborovskega petja - Ohranjevanje velike kulturne dediščine
Dvaindvajset kulturnih društev in skupin, organiziranih v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela — takšna bi bila oseb na izkaznica amaterskega kulturnega delovanja v koprski občini. Številka, ki sama po sebi ne pove veliko, vendar skriva kopico lepih u-spehov, pa tudi težav, ki so nujne spremljevalke amaterskega dela. Toda čas prinaša kup sprememb, spreminja se odnos do kulture, do ustvarjalcev in poustvarjalcev pisane in govorjene besede ali pesmi. V treh desetletjih življenja v miru in svobodi je iz globokih in trdnih korenin zraslo drevo, ki j§ razpelo veje kulture v vsako delovno organizacijo, vsako vas, zaselek, šolo.
Zraslo z (jesetletja dolgim uporniškim življenjem primorskega človeka se je najbolj razbohotilo zborov-
sko petje. Številni otroški in mladinski pevski zbori, ki se že dolgo vrsto let srečajo na reviji, komaj spoznavajo vso paleto harmonij in igrivosti zborovskega petja, pomenijo dobro osnovo za kvantitativno in kvalitativno rast primorske zborovske pesmi. Iz njih so danes nastali novi mladi pevski zbori, katerih najboljši predstavnik je mešani pevski zbor Obala, ki je na reviji v Mariboru že segel po najvišjih naslovih. Nič ne zaostaja moški pevski zbor Simon Gregorčič, ki je v svojem razredu na republiški reviji zasedel tretje mesto, na reviji Primorska poje pa so potrdili svojo rast tudi zbori iz Pobegov, Šmarij in mešani pevski zbor TOMOS.
Prav ta rftžjpah mladinskega kulturnega delovanja je danes nosilec vsega, kar si občani koprske obči-
.... ...................."
Raztovarjanje v koprski luki
ne štejejo v čast in ponos. Združevanje gledaliških, plesnih, folklornih in glasbenih skupin že rojeva prve sadove, kj občane Kopra ob raznih nastopih prepričajo v še lepši, bogatejši kulturni jutri. Z organiziranostjo v mladinski kulturni center in ustanavljanjem mladinskih in pionirskih kulturnih društev bo ta pot razvoja dobila še bolj trdne, čvrste temelje.
Trideset starih milijonov dinarjev, ki jih Zveza kulturnih organizacij namenja amaterskemu kulturnemu delovanju ni veliko denarja, toda s pravim mentorskim, animatorskim delom se v mladih prebuja spoznanje, da je kultura več kot le želja po lastnem potrjevanju, iskanju popularnosti ali celo dobičkarstvu. Iz takega spoznanja pa se rojeva zavest, da je kultura potrebna vsakemu občanu, delavcu, kmetu ali šolarju.
Mimo te žive kulture pa danes ne smemo pozabiti tudi ustanov, ki s svojim obstojem in delom prispevajo k ohranjevanju naše bogate kulturne dediščine. Zavod za spomeniško varstvo je kljub skromnim pogojem uspel ohraniti nekaj pomembnih zgodovinskih spomenikov, med katerimi je najbolj znana cerkvica v Hrastovljah, pred kratkim pa so v Kopru končali restavratorska dela na baročni hiši v Obzidni ulici. Muzej ima poleg stalne zbirke urejen tudi oddelek NOB, marsikaj zanimivega in koristnega pa bo slučajni obiskovalec lahko našel tudi v mestnem arhivu ali študijski knjižnici, ki prav te dni dobiva novo zunanjo podobo.
In ko govorimo o kulturnem prispevku k občinskemu prazniku naj se spomnimo še republiške revije Naša beseda, ki bo od 18. do 20. maja združevalo, na slovenski obali 17 mladinskih kulturnih društev in skupin z več kot 150 udeleženci. Takšen je prispevek mladih k praznovanju 30-letnice združitve Primorske z matično domovino in takšen je naš kulturni danes, ki obeta z novimi rodovi še lepše, polno življenje primorskega človeka. Ali se potem res lahko vprašamo kam gre koprska kultura?
DRAGO MISLEJ
""""»lun,.iiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiMi.iiiMiiiMuiniiiiiiiiuiiiuiiiim<iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiniiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininiiiiiiiiiM»mv>iMiniiiiniiiiiiimiH<Hiiiuiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ NA TELESNOVZGOJNEM PODROČJU KOPRSKE OBČINE
Mnogo volje, a premalo objektov
lAltJ’ ki jih beležimo v teles-iy irn0l! v Sloveniji po sprejemu V9 l97?')Van'h Portoroških sklepov J občih,- ' ,s° prisotni tudi v kopr-k ' Načelo: približati šport-L kc0 ®aLvno dejavnost čimširše-°^anov in delovnih ljudi W%h ^v°ljavlja v domala vseh
I ,v, ,wda ne toliko v kvali-
J ’
i tu.klesh!Valtrat res je, da bi dobi V • ki t kultura še večji in vse-Vilkfiš* :mah, ue bi bilo na voljo bijKo Ljl drugih objektov. Zve-vf 32 {!č?lne Koper namreč zdru-dv^kfih . ^nih društev in klubov, K tiw.v 23 panogah včlanjenih C1,1 bg ' ^Portrikov, nadaljnjih 13 /V ‘Ufužuje več kot tri tisoč
ivv v a vseh pokritih športnih ob-(ifkiih aučini znaša 4 tisoč kva-cibiof rov' kar je en kvadrat-5«;N h Cr na prebivalca. Malce Vs/^ih ,,?Je Je Pri odprtih rekre-t|| kot »ih, saj merijo nekaj v. ,Us°č kvadratnih metrov,
u, zato pa toliko bolj
;r>osti.
Vj,V v .......................
]A Takclratnega metra na pr icjV obč° tmaj° delovni ljudje Vu.	na voljo nekaj manj
na centimetrov športnih po-S^^ana, \pri čemer niso u-usti objekti, ki so v lasti
prebi-ko-
gostinskih organizacij in jih občani lahko koristijo le proti plačilu. In, če omenjene podatke primerjamo z jugoslovanskim poprečjem, (1.8 kv. m) in s slovenskim poprečjem (1,4 kv. m), lahko smelo rečemo, da je koprska občina glede rekreativnih površin siromašna. Občani zdaj plačujejo «davek» preteklosti, saj so se druge družbene dejavnosti razvijale mnogo hitreje od telesne kulture, oziroma gradnje športnih objektov.
V občini so v zadnjih letih sicer zgradili nekaj igrišč, tako v samem Kopru, kot tudi na podeželju. Žal veliko premalo, da bi bistveno o-milili zamujeno. Zanimivo je, da je potreba po rekreativnih površinah še najbolj pereča v samem Kopru.
Izhod?
Nedvomno z izgradnjo načrtovanega športno - rekreativnega centra na tako imenovani Bonifiki, kjer se dolgoletne želje Koprčanov počasi le uresničujejo. Toda, potrebno bo še veliko volje, denarja in odpovedovanja. V akcijo se morajo vključiti vsi občani in delovni ljudje in predvsem združeno delo. Nekaj i-grišč je že dobilo svojo pravo podobo, nekaj jih še bo. Misli na športno dvorano, ki bi bila večnamenska, in na vrsto drugih pripa-
I dajočih objektov, postanejo ob dobri I ko, se bodo v izgradnjo ŠRC Bo-volji vseh lahko stvarnost že čez nifika vključili tudi tisti, ki danes nekaj let.	neprizadeto stoje ob strani. Stari
Načrti so dobro zastavljeni. Akcije pregovor namreč še vedno velja: so stekle. V prihodnje jih bo treba «Pozno Že, toda ne tudi prepozno.* še pospešiti. In če bo temu res ta-1	JUST IVANOVIČ
SOZD
AGRARIA - KRAS SEŽANA
združuje naslednje delovne organizacije:
DO KMETIJSTVO KOPER
DO NOTRANJA TRGOVINA KOPER
DO MESNOPREDELOVALNA INDUSTRIJA SEŽANA
DO ZUNANJA TRGOVINA SEŽANA DO HOTELI IN GOSTINSTVO SEŽANA
DnieAauAAfUh
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117, 34-140, 34-113
Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.sol.o. ter njunih filial, izpostav In poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in trasporta doma in v tujini.
S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami
NUDI
popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno -špediterskih in carinskih zadevah;
z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo.
Zaupajte svoje blago organizaciji
INTEREUROPE
in prepričali se boste o našem strokovnem in skrbno opravljenem servisu.
VODNOGOSPODARSKO
PODJETJE
«HIDR0»
p. O.
KOPER
Izvaja vse voda ogospodarske objekte in naprave ter nizke gradnje
'-t- .Ur
Več sonca - Več zdravja - Več delovne moči
Za lov in ribolov Za razvedrilo in zabavo Za šport in rekreacijo
TOMOS 3,5 je najmanjši in hkrati najlažji krmni motor za čolne iz Tomosovega proizvodnega programa. Je izredno primeren kot pomožni motor za manjše jadrnice.
Opremljen je s prigrajenim rezervoarjem za gorivo in estetsko oblikovanim pokrovom celotnega motorja. Poraba goriva pa skoro ni vredna omembe, saj porabi motor pri polni obremenitvi le 1,3 I na uro.
TOMOS 4 je vsepovsod dobro poznan kot eden najboljših krmnih motorjev te vrste na svetu. Odlikuje se po svoji zanesljivosti in kvaliteti. Skromna poraba goriva in dolga življenjska doba je skupna vsem Tomosovim krmnim motorjem.
TOMOS 4,5 vas bo vedno znova presenečal s svojo živahnostjo, nezahtevnostjo In dolgoletno zvestobo. Primeren je za vožnjo po rekah, jezerih in morju. Nepogrešljiv pa je tudi na čolnih poklicnih ribičev. Motor je opremljen s sklopko, ki omogoča delovanje motorja na mestu (prosti tek). Vžig je elektronski brez pre-kinjevalca.
TOMOS 10 zadostuje za pogon večjih in težjih čolnov ter omogoča zanesljivo vožnjo tudi proti močnejšemu vodnemu toku. Motor je opremljen z menjalnikom, ki omogoča prost tek, vožnjo naprej in tudi nazaj. Možen je priključek za daljinsko upravljanje.
TOMOS 18 za hitro vožnjo in tudi za smučanje na vodi. Na primerno velikem čolnu bo z lahkoto vlekel enega smučarja. Kot TOMOS 10, je tudi ta motor opremljen z menjalnikom, elektronskim vžigom in možnostjo priključka za daljinsko upravljanje. Obstoje tudi variante TOMOS 10 in TOMOS 18 z električnim zaganjalnikom. Vsi Tomosovi krmni motorji pa so na prodaj v kratki in podaljšani izvedbi.
TOMOS
KRMNI MOTOR ZA VAŠ ČOLN
KRAFTWERK
Man machine (Capitol 3C 064 85444)
PATTI SMITH
Easter
(ARISTA, 3C 064 60561)
medtem ko se število moških glasbenikov iz dneva v dait krči (glej na primer zadnjo obravnavano ploščo Jima Capaldija).
Patti Smith je ena najbolj kreativnih tfigur» v okviru tako imenovanega purik rocka. To trditev potrjuje tudi danes obravnavani album, seveda, poleg številnih koncertov in javnih nastopov. Nedvomno pripada to obdobje tenskam in to v vseh a-spektih človeškega udejstvovanja. V glasbi je to še posebno razvidno; v zadnjih časih se je uveljavilo veliko odličnih kantavtoric,
Glasba obravnavane kantavto-rice je zelo topla in agresivna. Patti Smith sama pravi, da potrebuje tako elektrizirano in a-gresivno glasbo zato, da bi se bolje izrazila. V resnici pa ta pevka ni tako agresivna kot na koncertu. Ko stopi z odra. je povsem navadna, mirna ženska. ki piše poezije in se zanima za vsakovrstne zadeve. Svoje poezije potem včasih tudi recitira med kako pesmijo (kot na primer pri njenem zadnjem albumu *Easter») in vse to naredi njeno glasbeno udejstvovanje še bolj zanimivo. Vendar ne mislite, da so njeni teksti lahko razumljivi. Sami A-meričani prav gotovo ne razumejo vsega tistega, kar poje. To pa zato, ker pri izražanju uporablja «slang» (neke vrste dialekt) posebne vrste. «Samo tako*, pravi Patti, ase lahko razživim*. To bo že držalo, toda mi se bomo morali na ta način zadovoljiti samo z glasbo in pasivnim poslušanjem. Kljub temu je ta punk kantavto-rica vredna pozornosti.
Machine» se mi zdi da je prav elektronska glasba postala bistvo in cilj vsega. Drugače povedano, ta glasba ni več v funkciji argumenta. temveč nasprotno. Na ta način postane noslušanje precej monotono, čeprav je v nekaterih trenutkih prijetno.
mšel kak kupec, ki si bo zaželel nekdanje glasbe Plattersov, Beach Bogsov in rock’n rolla in ker tega ne bo mogel najti v originalu strnjenega v eni plošči, se bo zadovoljil s temi Darts.
DARTS
Darts
(EMI 3C 064 60103)
JIM CAPALDI
The Contender (POLYDOR 2383 490)
Nedvomno je ta nemška skupina dosegla po mnogih letih glasbenega udejstvovanja zavidljivo tehnično pripravljenost. Rekel sem tehnično, ne pa glasbeno pripravljenost, da bi na ta način označil svoje nezadovoljstvo ob poslušanju njihovega zadnjega albuma. Do sedaj je ta skupina (ki je v resnici glasbeno dobro pripravljena) vedno znala pametno uporabiti elektronsko glasbo v funkciji tistega. kar je hotela povedati. V albumu <Autobahn» je s tako glasbo jasno pokazala na nevrozo utesnjenega modernega življenja.
Z obravnavanim albumom *Mun
balade John Barlegcorn, Jci si nam jo daroval s Stevijem Win-ivoodom in drugimi. Vidiš, Jim, taka je usoda vseh listih, ki so nekdaj bili m olimpu pop glasbe: ne morejo več nazaj. Edina možna pot je — napredovati. Ljudje se ne morejo zadovoljiti s poprečno glasbo, potem, ko si jih ti navadil (poslušati) povsem drugačne stvari. Oprosti mi, Jim, toda ne morem mimo tega. Zato tudi dajem povsem negativno o-ceno plošči «The Contender».
Darts je angleška skupina, ki igra rock'n roli revival, podobno kot ameriška Sha na na. S tem sem najbrž tudi povedal vse, kar je treba povedati pri tovrstni glasbi. Tudi Darts sami se prav gotovo zavedajo revnosti svoje glasbe, vendar kaže da jih to ne moti preveč. Prav gotovo se bo
Jim Capaldi, pa smo te le ujeli! Mar si mislil, da smo v teh letih jKizabili nate in da se zato zdaj lahko mirne duše predstaviš kot anonimen pevec poprečne di-sco-music? Motiš se. Jim. Kako bi le mogli pozabili svetle trenutke, ko si nam tam okoli leta 1970 in še prej igral odlično glasbo pri skupini Traffic. Še zdaj nam zvenijo v ušesih krasne note
Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu (po podatkih trgovin s ploščami: «Disco-teca Triestina«, «11 flauto magi-co», «Raifon):
45 OBRATOV
1.	Pensiero stupendo - P. Pravo
2.	Ufo, robot - telev. sigla
3.	Staying alive - Bee Gees
4.	Heidi - Elisabetta Viviani
5.	You are in my heart - Ste-wart Rod
33 OBRATOV
1.	Saturday night fever Bee Gees
2.	Sotto il segno ded pešci - An-tonello Venditti
3.	Bombers - Bambers
4.	Incontri ravvicinati del terzo tipo - filmski trak
5.	What do you wont from live -Tubes
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
Sestavljajte TOP lestvico
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
12$
It
§0*
še v
J Jus
>'3l
Prve
5»
ra);
Sc
Izpolnite gornji glasovalni kupon tn ga pošljite na naslov: ^
—t'----~ o—..J. O---~-------	--- ---- -
Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A Ulica F. Severo, * . ^ v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih ste lahko Doslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP Li»»
s
S

ste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP
VAŠA TOP LESTVICA
Ta teden ste izbrali popevke:
S
(2)
(D
(4)
(3)
(5)
(7) (9)
(6)
(8)
PENSIERO STUPENDO - Patty Pravo A MANO A MANO — Riccardo Cocciante STAYIN’ ALIVE - Bee Gees FIGLI DELLE STELLE - Alan Sorrenti ... E DIRSI CIAO — Matia Bazar SCOTCH MACHINE — Vovage SOTTO IL SEGNO DEI PEŠCI — Antonello Vend«“ ČAO BAMBINA, ČAO — Tomislav Ivčič U RAZDELJAK TE LJUBIM — Ansambel Žetva ,1(1»
10. (10) THE HOUSE OF THE RISING SUN — Santa E*
.......................................................ti.......................................................imun.uinintiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiniimu"11"11
DANES BODO POD UČKO SLAVILI VELIKO DELOVNO ZMAGO
PREDOR POD UČKO POVEZUJE REKO IN KVARNER Z OSREDNJO ISTRO, KOPROM IN TUDI S TRSTOM
Doslej so opravili le groba dela - Če ne bo ovir, bodo čez obilno leto že drvele skozi predor kolone domačih in tujih vozil
Danes bo pod Učko — kot smo najavili v sredo — veliko slavje. Predstavniki najvišjih krajevnih in republiških oblasti — verjetno bo navzoč tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič — bodo prehodili tunel, ki so ga graditelji zagrebške «Hi-droelektre« in splitskega »Konstruktorja« prebili v sredo, ko so mine porušile še poslednjo skalo, ki je ločila delavce dveh podjetij, ki so z obeh strani, z zahodne in vzhodne rinili proti središču. In čeprav smo pred leti že pisali o tem velikem načrtu, pozneje pa še o začetnih delih, bomo sedaj nekaj podatkov ponovili, da bi ustvarili vsaj približno podobo tega, kar je pod Učko nastalo oziroma kar pod Učko nastaja.
Kmalu bo sto let, ko je bil pr vič govor o predoru pod Učko. V istrskem saboru je veliki istrski rodoljub, dr. Matko Laginja poudaril. da je treba prebiti predor in povezati kvarnersko področje s centralno Istro. O tej temi se je govorilo tudi pozneje, ko je bil govor o železniškem predoru skozi Učko. Nekoč, še veliko pozneje so začeli celo že kopati predor v planino, toda vrhovna direkcija železnic jo načrte spremenila in Učka je ostala neprehodna.
Veliko pozneje, v naši dobi pa je začel predor postajati ne le aktualnost, pač pa tudi stvarnost. I>eta 1970 so istrski ljudje ter prebivalci Reke in Kvarnera začeli odločneje zahtevati predor in so celo zbrali tretjino potrebnih sredstev. S tem v zvezi so strokovnja ki tudj izdelali že idejni načrt za predor, toda prve mine so eksplodirale šele 1973. A je tudi tokrat prišlo nekaj vmes, da so se dela ustavila in je kakih sto metrov globoka jama zevala proti zahodu Učke vse do 29. avgusta 1976 ko so se lotili tega velikega načrta zares in sta v začetku omenjeni gradbeni podjetji prevzeli dela, ki so jih sedaj privedla že do tolikšne mere, da so si delavci enega in drugega podjetja stisnili sredi Učke roke po velikem uspehu, ki pa je še daleč od zaključnih del.
Doslej so v predoru pod Učko opravili le groba dela. Izkopali in izvozili so 350 tisoč kubičnih metrov kamenja in pri tem porabili 450 ton eksploziva. Kot pravijo v vodstvu gradnje, so se doslej držali prevzetih obveznosti in roka, pa čeprav so pri vrtanju tunela naleteli na nepredvidene ovire, predvsem na izredno debele plasti fli.ša oziroma laporja, kar je dela zavrlo, toda izredna mehanizacija jim je vendarle omogočila, da so se držali roka, saj so dosegli pri tej gradnji tudi nekatere rekorde, da so na primer v enem dnevu z mogočno napravo «jum bo» napravili tudi devet metrov in pol predora.
Seveda ni šlo vedno tako, toda 5.039 metrov predora je prekopanega, sedai pa preostaja jo druga nič manj zahtevna pa čeprav ne tako naporna dela. Sicer so nekatera dela že v teku. Z vzhodne strani so doslej že z betoniral'' 600 metrov, z zahodne pa 800 metrov Dredora in če --e bodo ta dela nadaljevala z dosedanjo naglico, bo do konca leta zbetoniran ves predor, nakar se bodo začela druga dela in sicer vgrajevanje naprav za ventilacijo. nadalje dela za osvetljevanje predora, naprave za štetje prometa. nadalje so v programu še tri obračališča z ustreznimi semaforskimi napravami za obračanje vozil Nad’lie čaka!o še dela za gasilsko službo, pa še napeljava telefonske liniie. kan"lizacija za od-vai.inie voda itd. itd.
Predor bo zmogel do 1.800 vozil, seveda v obeh smereh, vsak vozni pas bo širok 3 m 75 cm. ob straneh pa bo še po 80 cm zaščitenega pasu. Kot vidimo, je dela še precej, toda če bo šlo vse po programu, bo že v drugi polovici pri-
hodnjega leta zdrvela skozi predor kolona avtomobilov. In to bo izredno pomemben dan v zgodovini I-stre in Kvarnera, toda predvsem Istre, ki jo je od Kvarnera ločila visoka bariera — Učka.
Glede povezave Reke in Kvame-ra z zahodno Istro, slovenskim Primorjem ter Trstom, je bilo več variant. Za povezavo s Trstom in Slovenijo sta bili varianti preko Rupe in Ilirske Bistrice, ali preko Rupe in skozi Brkine proti Trstu, tretja varianta pa je predor skozi
Učko, ki povezuje kvarnersko področje s srednjo Istro ter z zahodno obalo polotoka, hkrati pa preko Buzeta s Koprom oziroma Trstom.
Kot vidimo, je obveljala rešitev povezave naših bližnjih krajev skozi Učko, vendar pa bo treba za povezavo Kvarnera s Krasom in Notranjsko najti drugo pot.
Seveda so tolikšna dela draga, vendar kaže, da se gradbeni podjetji, ki načrte izvajata dokaj dobro držita predvidenih stroškov. Strokovnjaki trdijo, da bo predor

Odporništvo
in ustavna zaščita
(Nadaljevanje s 6^, st rani)
stavnega dokumenta, ki je rezultat odporništva, ne le, da ni bila u-resničena polna enakost pravic etnično - jezikovnih manjšin na ozemlju Italije, pač pa niso bile zaščitene niti kulture niti jeziki manjšin, ki so nasprotno še vedno brez priznanja in zatirani.
Položaj, v katerem so tako narodnostne kot jezikovne manjšine v Italiji, je resen in ne ustreza določbam republiške ustave. Tega ne dokazujejo samo številne publikacije in študije združenj, gibanj in znanstvenikov posameznih manjšin ali priznanih strokovnjakov za jezike in pravo v naši državi, pač pa tudi izsledki najnovejših raziskav. Želim na tem mestu omeniti samo dve med najbolj uglednimi: tisto, ki izhaja iz zasedanja mednarodne konference o manjšinah julija 1974 v Trstu in tistot, ki je rezultat raziskave italijanskega parlamenta med V. in VI. zakonodajno dobo. Pri tej drugi, ki jo je izvajala poslanska zbornica (na zahtevo podpisanega in Campagne ter Bal-lardinija), so sodelovali največji strokovnjaki za pravo, jezikoslovje in socialna vprašanja. Žal rezultati te raziskave niso bilj objavljeni, čeprav so bili nekateri pomembni prispevki, kot na primer Alessandra Pizzorussa in Tul-lia De Maura objavljeni na hvalevredno pobudo njih samih. Ta raziskava z vso svojo dokumentacijo je razkrila, kako italijanska država vse od svoje enotnosti ni kazala nobene skrbi za etnično -jezikovne manjšine, za njihovo o-sebnost, prezirala je njihovo kulturo, izgnala iz šol manjšinske jezike in narečja, kar je imelo hude posledice tudi za italiiansko kulturo v celoti, kar so dokazali največ ji izvedenci za ta vprašanja.«
Šolska
politika
(Nadaljevanje s 6. strani)
hovanja te pobude.
Pravi smisel tečajev slovenščine v videmskem semenišču je postal jasen šele po treh letih od njihove ustanovitve, v iskreni izjavi mons. Nogare: «V tem semenišču se že tri leta odvija pouk slovenščine in čez kakšno leto bom imel kakega italijanskega duhovnika, ki bo sposoben govoriti slovensko. Ko ga pošljemo v tiste vasi, bo lahko unorabljal skoraj izključno italijanščino«. (Nazzi). In ta napoved se je natančno u-rgsničila: furlanske duhovnike so poslali v doline, ne da bi primerno poznali krajevno govorico, kljub tečajem: nasprotno, nekateri izmed njih so bili glavni oporniki raznarodovalne politike, ki je že precej časa potekala v teh krajih, v najbolj gorečih vernikih pa so našli glavne podpornike.
Tako smo prišli do tega, da se je duhovščina, ki je bila vedno
najtrdnejši in najmočnejši branik v obrambi krajevne etnične identitete, razdelila in povzročila v svojem okviru nasprotujoče si ustroje in razumljivo dezorientacijo prebivalstva.
Novo usmerjenost videmske cerkve šta označili šele dve pomembni dejstvi: škofijski dekret z dne 25. 3. 1976 msgr. Alfreda Batti-stija o uporabi slovenščine in njegov poseg na dnevu slovenskih emigrantov v Čedadu dne 9. 1. 1977 z govorom o popolni in iskreni odprtosti videmske cerkve do problemov in vrednot slovenskih ljudi v Furlaniji. Ti dejstvi bi mogli odpreti novo obdobje za naše prebivalstvo.
Jeziki v Furlaniji
(Nadaljevanje s 6. strani)
šoli. Otrok v domačem krogu ne govori furlanskega jezika, pač pa tisto furlansko narečje, ki ga poznajo v tistem kraju. V šoli mora izvedeti, da obstaja tudi drugačen furlanski jezik, seznanjen mora biti z značilnostmi drugih krajev in ugotoviti, aa se vsa ta narečja harmonizirajo v višjo jezikovno enoto, ki priča o večstoletni enotnosti furlanske domovine. Če je po eni strani res, da se filologi z izrednim zanimanjem u-kvarjajo z raznolikosljo furlanskega jezika, je pa tudi res, da učitelji ne bodo zaščitili niti krajevne govorice, če ne okrepijo znanja enotnega jezika. Isto lahko rečemo za raznolikost slovenskega jezika, z razliko, da je tu enotni iezil točno določen in je tisti, ki je najbolj razširjen v Sloveniji. To je bil tudi razlog, da je nacionalizem na vse načine napadal to prebivalstvo, od sumničenja do zaničevanja in do prepovedi rabe materinega jezika. Če bomo premostili ta nacionalizem, bo postala vzhodna meja, potem ko je bila dolgo vrsto let meja, ki je ločevala, končno stična točka. Tako bomo bolje razumeli, da so krajevne kulture manjšin izredno dragoceno bogastvo na o-zemlju, kj se odpira širšim in bolj človeškim nadnarodnostnim skupnostim.
Končno pa je treba dati učiteljem furlanskega jezika na razpolago primerna didaktična sredstva; uvedba pouka furlanščine v šolali mora spremljati uvedba črkopisa, ki bo enak za vse inačice furlanščine. Če ta izbira še ni bila narejena, jo morajo narediti tiste oblasti, ki so dolžne ščititi skupne interese. V vseh furlanskih narečjih morajo torej i-stim zvokom ustrezati isti znaki. Skratka, treba je poskrbeti za tiste osnove, ki so nujno potrebne za pravilno poučevanje jezika, saj smo danes priča različnim znakom za iste zvoke, tako pri pisanju furlanskega kot tudi slovenskega jezika na raznih področjih.
stal 572 milijonov dinarjev, kar je vsekakor veliko, nikakor p« ne preveč, glede na Zahtevno delo ter na dejstvo, da so med vrtanjem predora naleteli na lapor, ki bi ga ne bili v tem masivu pričakovali, če smo prej rekli, da so. nekega dne dosegli rekord, ko so skopali nad devet metrov predora, je že velik uspeh v tem, da so vsak dan napredovali v poprečju 6 metrov. Seveda je to omogočila močna mehanizacija, ki bo po končanih delih na tem delovišču prišla prav pri gradnji modeme ceste med Reko in Zagrebom, kjer je teren približno enak, kot v primeru Učke.
Nekje smo omenili naprave za ventilacijo, čeprav je predor na višini malo manj kot 500 m, njegova dolžina zahteva močne prezračevalne naprave. Načrti pred-,.,, videvajo namestitev 72 močnih ventilatorjev v 24 baterijah. Te naprave bodo vnašale v predor po 350 kub. m svežega zraka na sekundo. Podrobno je bila izmerjena in preračunana osvetlitev predora, za gasilske potrebe pa bo na razpolago vzdolž predora 36 gasilskih in reševalnih «po-staj« s prav tolikerimi gasilskimi aparati. Na vsaki taki «po-staji« pa bo tudi telefonski aparat in pa skrinjica z vsem potrebnim za nujno pomoč. Seveda bodo v predoru nameščene tudi naprave za merjenje zastrupljenosti zraka, pa tudi naprave za merjenje vidljivosti. Skratka vse je zamišljeno tako. da bi v predoru ne smelo priti do nesreče in če bi do nje vendarle nrišlo, bo oprema predora omogočila, da bo škode ali žrtev čim manj.
Hinko Dolenc
(Nadaljevanje s 5. strani)
posajen deček. Ko v nekem klancu stopimo z voza, steče Miro na (travnik, pobere smrekovo vejo ter začne kričati: «Hojco sem našel, hojco sem našel«. Levstik ga zatorej pri tej priči krsti za «Naj-dihojco«.
Hinko Dolenc (in tudi Dolenec) se je rodil na Razdrtem L maja 1838. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, gimnazijo pa v Ljubljani, v Gorici, Dunajskem Novem mestu in na Reki, kjer mu je bil za profesorja ■ slovenščine Janez Trdina. Ker se je zdel nekaterim profesorjem reške gimnazije preveč svobodnjaški, so ga nekako odslovili, ne da bi ga pripustili k izpitom. Odšel je v Senj, kjer je leta 1858 opravil maturo. Po maturi je na Dunaju in v Gradcu štu-1 diral pravo ter po šestih letih doktoriral.
Prvo delovno mesto je zasedel v Ljubljani, kmalu potem pa v Škofji Loki, kjer si je ustvaril tudi družino. Poročil se je s hčerko znanega narodnega buditelja in pesnika Miroslava Vilharja. Z Gorenjskega ga je službena pot povedla na Notranjsko, v Lož, blizu znamenitega Cerkniškega jezera, kjer je ostal deset let. Od tod spet v Ljubljano do upokojitve, ko se je vrnil v domači kraj Razdrto in tam preživel preostali del svojega življenja. Umrl je 9. decembra 1908.
Dolenc se je udejstvoval tudi na socialno - političnem področju. Leta 1883 je bil izvoljen za deželnega poslanca v okraju Postojna -Lož - Vrhnika. Pisal je tudi politične članke v «Slovenski narod« in drugam. Po smrti svoje soproge je opustil javno delovanje, ter je le zadnjih pet let pred smrtjo spet prijel za pero in napisal še poslednja dela. In ker letos poteka 140 let rojstva in 70 let smrti tega bolj malo znanega, a odličnega opisovalca ljudi in krajev naše bližnje notranjske deželice, mu poklanjamo ta skromen opis v hvaležen spomin.
Nedelja, 14. maja 1978
TRST A
8.00. 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30
Ponedeljek, 15. maja 1978
TRST A
Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon; 10.15 Vedri zvoki;
10.30	Danes obiščemo Njivico; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasbe; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba, Turistični razgledi, Prenosi z naših prireditev.
KOPER
6.30,	7.30, 10.30, 12.30, 13 30,
14.30,	20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Orkester RTV Ljubljana; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Elisabettine pravljice;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Piero Soffici; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Orkester Ray McKinley; 15.30 Folk in ne; 16.00 Shpvenski pesniki in pisatelji; 16.15 Jaz poslušam; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party.
RADIO 1
8.00,	10.00, 13.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje;
8.40	Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.25 V prvi vrsti; 11.15 Itineradio: Italijanska kultura in umetnost; 12.20 Rally;
13.45	Perfida Rai; 14.45 Musič shovv; 15.25 Radio 1 za vsakogar;
16.00	Bel papir: 16.50 Vse o nogometu: od minute do minute;
19.30	Nabožna oddaja; 19.35 Roberto Devereux, lirična tragedija.
RADIO 2
7.30,	9.30,	9.30,	11.30,	12.30,
13.30,	16.20, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	Vprašanja Radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Gran Varieta; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.00 Revival; 12.45 II gambero, nagradna oddaja; 13.40 Satirična oddaja: 14.30 Nedeljske popevke; 15.00 Način za glasbeno ustvarjanje; 17.30 Legalna ura; 18.33 Giro dltalia; 19.55 Dvajset minut z Booker T. Jonesom; 20.10 Franco Soprano - opera ’78; 21.00 Radio 2 - Ob 21.29; 22.45 Lahko noč Evropa.
SLOVENIJA
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.51 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Orkestra Baja Marimba Bane; 14.05 * 18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 Radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer: 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Plesna glasba za vas; 0.05 Nočni program.
7.00, 8.00, 9.00,	10.00,	11.30,
13.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 S kuhinjo po svetu;. 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra;, 10.30 Biti ženska; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasba od tu in tam; kulturna beležnica; 15.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Mladi izvajalci; 17.05 Simfonični koncert; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 čas in družba; 18.20 Klasični album.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 16.30, 18.30,
19.30,	20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glas beni album; 9.20 Poje skupina Tile Temptations; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v seli; 10.32 Elisabettine pravljice; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00. .Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športna oddaja; 14.10 Plošče; 14.33 Bob Marley, I Profeti in Teška Industrija; 15.20 Orkester Hamilton Bohannon; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Roma-gna; 16.20 Flash glasba; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Jazz; 20.32 Rock party; 21.00 Discotcca sound: 21.32 Operni oder; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00,	10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje: 8.40 Glasbena oddaja; 9.00 in 10.35 Radio anch’io. glasbeno-govorni program; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Plošče; 14.30 Lo spun-to; 15.05 Prvi Nip: 17.10 Južna glasba; 18.00 Avtorjeva pesem; 18.35 Med šolo in delom; 19.30 Nabožna odaja; 19.35 Iskanje izgubljenih priložnosti; 21.05 EvroD-ski objektiv; 21.40 200-letnica «La Scale«; 22.15 Folklorna glasba; 22.50 Lahka glasba; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00. 19.00 Po-
ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci-; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Amaterski zbori; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.45 Naši znanstveniki; IG.00 Vrtiljak; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Alo-ski kvintet; 20.00 Kulturni globus:	20.10 Operne aktualnosti;
22.90 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza.
Nedelja, 14. maja 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Poljedelstvo jutri
13.00	Dnevnik 1 - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 - VESTI
14.00	V TEKU NEDELJE 14.20 ŠPORTNE VESTI
14.45	DISCO RING ’
15.40	Beležke o Hollywoodu
16.45	ŠPORTNE VESTI
17.00	XVIII. držaima nagrada za televizijsko režijo
17.45	90. minuta
18.15	ROMEO IN JULIJA
18.55	ŠPORTNE VESTI
20.00	DNEVNIK
20.40	JAZZ BAND, zadnje tiadalj. 21.50 ŠPORTNA NEDELJA
23.00	Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	«Tiu Tinove prigode«
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
Ponedeljek, 15. maje 1
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.30 OJHA DRUGA, .NEDELJA > 15.15 Napoved programa
12.30	Argumenti
13.00	Knjižna rubrika
13.30	DNEVNIK	.	oarl*
14.00	Posebna	oddaja	1*	F
menta	..	^
14.25	Retorika	v	današnfl	*
16.30	Dnevnik 1 - VOLITV&
17.00	Ob petih s...	_
SANDROM MAZZOLU tjj
17.05 Gioco-citta. kviz za cu
18.00	Argumenti
18.30	Oddaja o prehrani
18.50 OSMI DAN	,.v,lci
19.20 »Tarzan in prekuf*®
orožja«, TV film jjjkl 19.45 Almanah, Vremenska
20.00	DNEVNIK 20.40 «n mattatorc«. filin oapes
Olj koncu DNEVNIK. u v parlamentu Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govori11?^
13.00	Dnevnik 2 - OB 13- u
13.30	Vzgoja in dežele r jjfU 15.10 - Mugello: Motors:e
61. Giro d’ ltalian ^
15.30	Dnevnik 2 NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI
61. Giro d'Italia
18.05	«Dan August«, TV film
19.00	Ital. nogometno prvenstvo Vremenske napovedi
19.50 Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.00	NEDELJA SPRINT
20.40	SEDMO LETO
21.45	Dnevnik 2 - Dossier
22.40	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 22.55 Posvečeno Benetkam:
Simfonični koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Za nedeljsko dobro jutro
9.50	RUBEŽNIKI
10.40	Otroška matineja
11.30	Kmetijska oddaja
13.45	Britanska enciklopedija
14.05	Kviz glasbene mladine Slovenije
15.10 Okrogli svet
15.30	«Dedinja», film
17.20 ŠPORTNA POROČILA 17.25 Svetovno hokejsko prvenstvo
19.30	DNEVNIK
20.05	D. Jovanovič:
VIKEND, nanizanka
21.05	Izvod Lima 2U5 DNEVNIK
21.50	ŠPORTNI PREGLED
22.35 Svetovno prvenstvo v boksu
Koper
14.30	Svetovno prvenstvo v boksu 17.25 Svetovno hokejsko prvenstvo
19.30	Otroški kotiček
20.00	27. Kanal
20.15 STIČIŠČA - PUNTO D' IN-CONTRO
U*>	»» V» » w	_
17.00 «lvan, car kmet«, » .
17.30 «Dorothea in 17.40 .»Majhni čudeži veh'
“Sv
H,
Sij
5i
5*
Voti
V
St
s

s
de«. 2. nadalj.
18.25 Iz parlamenta in 2 - ŠPORT 18.50 Programi pristopanja ^ 19.05 Dnevnik 2 DRlBH^plG
19.45 Dnevnik - ODPRTI 20.40 Natalia Ginzburg:
L’ INSERZIONE	flP
22.00 Dnevnik 2 - POSEB]'"'
DA JA O VOLITVAH 22.15 Narodnostne rr.anjs>'n SLOVENCI
* »5J
Nocoj ob 22.15 ska TV na svoji drugi v okviru oddaje «Narodo manjšine« predvajala
enourno oddajo o ..« slovenski manjšini v K* _ ki jo je pripravil LeandHJ chetti in ki eovorl o S1". -«i
ki govori o cih na Tržaškem, na Gaj1 viter v Beneški Sloveniji >° nalski dolini.
1$
Ob koncu Dnevnik 2 • NJE VESTI ... fV
JUGOSLOVANSKA
Ljubljana	fV
9.05 - 10.00 - 11.10 - l505 V ŠOLI
16.00 LJUDJE IN ZEMLJA 17.13 Vrtec na obisku . 17.25 Britanska enciklopedij« 17.50 OBZORNIK
18.00 Kako delavec odloča■ ufi m is	vsakdai J
V okviru stalne oddaje »Hunto d’incontro» bo koprska televizija, danes zvečer ob 20.15 predvajala daljši prispevek a-gencije Alpe Adria o manjšinski konferenci v Vidmu.
(fr
20.35	«Ana Karenina«, film
22.30	Free shoui
23.35	Svetovno prvenstvo v boksu
Zagreb
11.00	Narodni običaji 14.10 Mladinski filrh
15.25 NEDELJSKO POPOLDNE
19.30	DNEVNIK
20.00	KONEC TEDNA
21.00	Dokumentarna oddaja
18.15	Matematika v življenju
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05 č. Šijarič: TODORA,
21.20 Kulturne diagonale
22.00	DNEVNIK
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	MLJET, dok. iz cik1*^ Narodni parki Ju9°s gjV
21.15	»Proces proti Giorda‘w -nu«, drama
22.25 Baletni večer:	.	.
Nik - Alwin Nikolah Ufi
22.55 Svetovno prvenstvo v
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 16. DO 20. MAJA 1978
TOREK, IG. maja
8.30	in 10.00 TV v šoli; 14.25 Svetovno prvenstvo v boksu; 17.25 Glasbeni koktajl Cola Porterja; 17.55 Obzornik; 18.05 Pisani svet; 18.15 Jugoslovanska trimska televizija: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ko se korenin zavemo, 5. del.; 20.55 M. Dombrowska; Noči in dnevi; 21.45 Dnevnik; 22.00 Iz koncertnih dvoran.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30	Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Aktualna tema; 21.20 Šopek z bodečo žico, TV nadalj.; 22.10 Svetovno prvenstvo v boksu.
SREDA, 17. mala 8.35 In 10.00 TV v Ml; 14.25 Svetovno prvenstvo v Domj, 17.25
Z besedo in sliko; 17.50 Potovanje v deželo lutk: 18.10 Obzornik;
18.20	Ne prezrite; 18.50 Postal sem partizan; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Posebna vzgoja; 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.55 Sodobniki: prof. dr. Srečko Brodar; 22.15 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Vaterpolo: Madžarska -Jugoslavija; 17.50 Svetovno prvenstvo v boksu; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Ptice in Ptičice, film; 22.15 Svetovno prvenstvo v bokšu.
ČETRTEK, 18. maja 9.00, 10.00 in 10.30 TV v šoli; 14.25 Svetovno prvenstvo v boksu;
17.20	Avtomobili in ljudje; 18.15
Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar; 18.40 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.30 Dnevnik; 20.00 V živo: Mladi danes; 22.30 Nogomet; Italija - Jugoslavija.
KOPRSKA BARVNA TV
18.00	Svetovno prvenstvo v boksu; 18.55 Nogomet: Jugoslavija -Italija; 20.45 Dnevnik; 21.00 Svetovno prvenstvo v boksu; 22.30 David in Liza. film.
PETEK, 19. maja
10.00	in 15.00 TV v šoli; 17.20
Polieder H 3: 17.35 Ostržek, otroška serija; 18.00 Obzornik; 18.10 Slovenski rock; Andrej Šifrer; 18.43 Srce. motor krvnesa obtoka: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Omrok 78 — dok. glasbena oddaja:	21.05 Razgledi; 21.35
Dnevnik; 21.55 R. Graves, .Ta/.
Klavdij, nadalj.
KOPRSKA BARVNA..^! 'jjf
18.00 SP v boksu; l9-30^^ slovanski trim test; 20.00 jg.fi kotiček; 20.15 Odprti prosto Dnevnik; 20.45 Podeželank8’ rli0 22 35 I«x-anHina • 22.50 NO«1
22.35 Locandina; 22.50
SOBOTA, 20. maja
,erf:
10.00 Kaj je delovno 10.15 Sodobniki:	Ivan
11.00 Jugoslovanska trirriaj^epč*
vizija; 15.50 Nogomet: - en Rijeka; 17.40 Obzornik;
Tr>; jO-1
stirci, film; 19.30 Dnevnik'—«1 Kolarček sreče, film; 22.lu nik; 22.25 SP v boksu.
KOPRSKA BARVNA
15.50 Nogomet: Trepča - (jd 9.30 Otroški kotiček; 20-‘ ^
19.30 ________ __________
prti prostor; 20.40 Nema film; 22.05 SP v boksu.
V
S
S
Si
S


lfi<*
S
H:
s
is
v I
s
^feicTSnevni
evnifc 9
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. maja 1978
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V TRSTU
V ORGANIZACIJI KK ADRIA
LEPE MOŽNOSTI KRASOVIH DEKLET
Milič je seveda favoritinja za prvo mesto - Nastopilo bo k^eč drugih Krasovih deklet - Po devetnajstih letih le v Trstu
zvečer je bila na gradu 't^	v Trstu uradna predsta-
*»Prv^državT'e8a namiznoteniške ki se bo letos po de-lOt,,	letih ponovno odvijalo v
^in 1ftS'Cer Prihodnjo soboto in ItlojJJ’miroma 21. t.m. Ob tej jiosti bo v našem mestu na-
4	izr.i^kn 200 najboljših igralk
5	^	nuc*^' Ijubite-
•n^J^riznega tenisa edinstv-eno 4Ppedslavo, obenem pa bo ^ od?V<>S^na manifestacija služila 4 ^ 'cn° pix>pagandno sredstvo, **S 1¥,razširila haza in posredno S|‘boljšala kvaliteta.
^|n^Vor'tvi so poleg predsednika Atiju J^uznoteniške zveze Ec-tjta: ’ *j je nosil glavno breme tžij o ¥ te prireditve, bili pri-',;w ev‘lni ugledni gostje s poli-^ W športnega področja. Med
omenimo podpredsednika ^CoZVne namiznoteniške zveze y ' triaškega župana Spacci-AtL^ornika za šport Lanzo, ''oika vladnega komisarja Pokrajinskega predsedni JNI Fellugo, predsednika ZS Hj^Jtnana, dolinskega župana Nto u ^ooiškega pcxižupana Simo 'ij v.,® mnoge druge, med kate-^'užoih bivših nami-^iitie ■t1 Prv8kov iz tržaške po-Itjj ' Vsi govorniki so naglasili, ,va ^ Alzacija državnega prven-Vltien, namiznem tenisu, ki je v enJazvQ,iu, M mesto Trst zelo \l TO1 dogodek, ki naj bi bo-^Api6 Ve^'ierr»u razmahu mladin t	i, čeprav primanjku.ie-
t rja i’'*' športni objekti. Upati 4ij „ v bodoče ta panoga nale-večje razumevanje in na [hjj ns vseh nivojih, saj se na-'N .J*®'* vedno bolj uveljavlja Nen i a žP°rina panoga, pov-^Vredna tolikim drugim tra-nim športnim dejavnostim. yt "dnevnj tekmovalni spored bo % an,rniv in pester. Moški se
H: u ri^rili v naslednjih kategori; MjujSokategorniki, prvo- in dru ^u^^riiiške dvojico. V ženski S, "« Pa bodo na sporedu tek-VJ® Prvokategornic, drugoka-Sc "kP^0- in drugokategorniških Ji °lpg toga bodo na spore-tekmovanja
precej ostra, katera izmed slovenskih deklet pa bi lahko prijetno presenetila in se prebila med najboljše. Tudi v dvojicah niso naše predstavnice brez možnosti in vse bo odvisno od trenutnega razpoloženja. V moški konkurenci pa bo nastopil bivši Sokolov igralec Pertot.
Obeta se nam torej kakovostna na miznoteniška predstava in pripravimo se za prihodnji konec tedna, da bomo v tržaški športni palači navijali za Miličevo in tovarišice.
—bs—
NOGOMET
Italijanski pokal
Danes bodo odigrali naslednji tekmi finalnega kola italijanskega po kala.
SKUPINA A
Inter - Fiorentina (ob 20.30);
SKUPINA B
Napol; - Juventus (ob 15.30).
Doslej vodita v skupini A Inter in Torino, v skupini B pa je na vrhu lestvice Juventus.
«Plavi» v finalu
VARŠAVA — Jugoslavija in So vjetska zveza sta se uvrstili v finale evropskega mladinskega nogo metnega prvenstva. V polfinalu je SZ premagala Poljsko z 2:0, medtem ko je Jugoslavija odpravila škotsko s 4:2 po enajstmetrovkah.
TENIS
Italijana Agostino Baldan in Lu-ciano Benvenuti sta dosegla nov svetovni rekord v minitenisu: igrala sta brez premora skoraj 11 ur.
Prejšnji rekoi-d neprenehnega i-granja v minitenisu je bil 9 ur.
Pokal Lonjerja
Dirke se bo udeležilo več znanih italijanskih kolesarjev
le:unovanja absolutnih in ^Sorniških mešanih dvojic. ^ državno elito bo nastopi kakovostno slovensko pred-j; 'V0- Tu mislimo v prvi vrsti V na državnih jakostnih le-™'žavno reprezentantko So-V^vo (Kras), ta? i® že Vrsto let najboljša i ** >-.v hia vnem merilu, leta 1976
Le teden dni še manjka do izvedbe dvanajste. kolesarske dirke ciklo-amaterjev C in D kategorije (veteranov) za Pokal Lonjerja, ki ga pri reja že vrsto let KK Adria iz Lo-njerja. Glede na nova pravila italijanske kolesarske zveze bo letošnja dirka dolga le 62 kilometrov, start pa bo ob 14.30 v Lonjerju, od koder bodo kolesarji vozili preko Bazovice, Opčin, Sesljana, Mavhinj, Gabrovca, Proseka, Trbiške ceste, naselja Sv. Sergija in Boljunca preko Ključa do Lonjerja, kjer bo končni cilj okrog 16. ure. Poleg domačih vozačev so svojo prisotnost najavili vsi tržaški kolesarji ter predstavniki iz Veneta, med katerimi sta svoj nastop zagotovila večkratna zmagovalca te dirke Zaramella ter bivši italijanski prvak Bonilauri. Poleg njih pa bodo nastopili tudi kolesarji veterani iz Slovenije.
Letošnja dirka, ki je po svojih značilnostih precej lažja kot dirke v zadnjih letih, daje možnost tudi «belo modrim* kolesarjem, da se u veljavijo, saj imajo letos na razpolago dokaj homogeno vrsto, ki daje dobro upati za dobro uvrstitev. Na domači dirki niso namreč kolesarji Adrie nikdar še zmagali.
Poleg tega pa je treba omeniti, da sodi letošnja dirka za Pokal Lonjerja v sklop treh dirk, ki jih prireja Adria in ki bodo.veljale za končno točkovanje. Poleg pokala Lonjerja bodo za lestvico veljali še dirka na kronometer Lorenzi Močilnik 23. julija ter 7. pokal Adrie, ki bo na sporedu 1. oktobra. Točkovalo se bo prvih petnajst kolesarjev, od te ga mesta dalje pa bo vsak prejel le po eno točko. Ob zaključku vseh treh dirk pa bo končno nagrajevanje na podlagi rezultatov skupne končne lestvice.	R- Pečar
NOGOMET
KADETI
Breg — San Giovanni 2:0
(1:0)
BREG: Sancin, Grizonič, Kreva-lin, Slavec, Ražem, Sovič, Klabjan, P. Grizonič, Pavletič, Peroša in Strnad.
STRELCA: Strnad in Peroša.
ounja iVlihc no im državnem prvenstvu v irsui naš velik adut	Breg je s prvouvrščenim S. Gio-
vannijem odigral eno svojih najlepših tekem v tem prvenstvu. «Pla-vi» so se od vsega začetka pognali v napad in prevzeli vajeti igre v svoje roke ter prepustili nasprotniku le redke reakcije s sicer urejenimi, a neučinkovitimi protinapadi. Sad Bregovih napadov je prišel sredi prvega polčasa, ko je Strnad izkoristil lepo podajo Pavla Grizoni-ča ter s točnim strelom premagal nasprotnega vratarja.
V drugem polčasu se potek srečanja ni spremenil. Gostom ni uspelo prebiti solidne Bregove obrambe in tokrat dobro razpoložene Bregove konice, so bile s protinapadi pravi trn v peti za svetoivanske branilce, ki so se upirale pretežno z grobo igro. Kmalu je Peroša dosegel z lepim strelam še drugi gol za Breg in tako zapečatil izid srečanja.	Jolo
Posnetek s slovenskega derbija 3. nogometne amaterske lige med Mladostjo in bovodnjami
■■„„■11111111................................................................................................................imroitniimiMiii„„M„.................."""""
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
«REVIVAL 1978»
^ *bsll?en° osvojila naslov držav-* h tl. '’ Prvakinje, lani pa ji
K-k*
L PO ►.	^ VdMUJCj	j.
' v lin i < npm naključju spodletelo j„ a‘n?m srečanju s Saporetti-
Se je morala zadovoljiti z -„0, -"testom. Letos pa Miličeva J v¥a Pf®d lastnimi navijači, sko-i >0	je bila v dobri for-
fhif ¥ Pridobila na izkušenosti, ■a ^ a J1' nobena skrivnost, da ve-favoritinjo. Res ne V Gl'Možnosti, da bi se ji r ^	lahko izmuznil iz rok.
3i|. hrugokategornicami bodo na-fe^.hov '® st’ri krasovke, in sicer 11 ži~Va' Rebulova, Vesnaverjeva n°va. Konkurenca bo sicer
Delovanje ZSŠDI
0 nogome,u
3Asten-a oddaja tržaškega radia TO Ping pong», ki jo vodi h C" Pet«'lin od 15.00 do 16.30, J ,e,la zamejskemu nogome-Nsm . ri>gli mizi bodo sodelovali Sl,w'|k Primorja Sergij Cibic, Primorca Marčelo Kralj, %	Trenerske organizacije
*rni,ijak' in načelnik nogometne V Je "‘imo Rupel.
KrepileV bratskih stikov
V Doberdobu je na sporedu nogometni turnir prijateljstva, kj ga le-tos organizira ZSŠDI in doživlja že! četrto izvedbo. S svojimi selekcijami nastopajo ekipe Obale in Koroške iz Slovenije ter Slovenska športna zveza iz Celovca in pa reprezen tanca ZSŠDI.
To tradicionalno vsakoletno srečanje nogometašev iz štirih različnih območij, kjer Slovenci živimo in delujemo na telesnokultumem področju, predstavlja vsekakor pomemben športni dogodek, katerega pomen presega strogo tekmovalni moment. Predvsem moramo poudariti in pod črtati politično važnost takih bratskih stikov med slovenskimi šport niki in telesnokulturnimi delavci z. obmejnih območij matične domovine in pa iz zamejstva, konkretno iz Avstrije in Italije. To je idealna priložnost, da se še bolje spoznavamo med seboj, da postanemo dovzetni za splošno pi-oblematiko drug dru gega, da se dogovarjamo o krepitvi medsebojnega sodelovanja in vsestranski pomoči. Le z rednim kon-taktiranjem, izmenjavo izkustev, planiranjem skupnih pobud in vzpostavitvijo resnično prijateljskih odnosov latiko postavimo trdne temelji? za res plodno in intenzivno medse-
^Pret
Nazzareno Berto (Venelo), sta bila
vufc. 'v',l*ret (Sava Kranj) In------------------- ,
Se Antagonista letošnje 12. mednarodne amaterske kolesarske tšlL^Pe Adria, ki se je v petek zaključila v Portorožu. Slovenski l	kl je lani osvojil to dirko, se Je moral letos zadovoljiti
Nav?1*1 mestom, delno zaradi padca v Humlnu, kjer je zgubil K*** * Prvimi, precej pa tudi zaradi tega, ker ni imel na ra*-b k tako homogene ekipe, kot mladi italijanski reprezentant, ki • ritmu majici oblekel v Murski Soboti in je ni več slekel vse do zadnje ciape
bojno sodelfiVMije, ki naj botruje še korenitejšemu razvoju telesne kulture in narodne zavesti. To velja v prvi vrsti za zamejske slovenske športne delavce in tekmovalce iz Avstrije oziroma iz naše dežele F-JK. Kot manjšinski dejavnik si namreč dan za dnem-prizadevamo, da si ustvarimo, zagotovimo in ohranimo življenjski prostor. Vsi naši napori mora .jo torej biti usmerjeni k vsestranski uveljavitvi v okolju, v katerem živimo, da nas večinski narod spozna, ceni in priznava. Vendar za nabiranje tolikih moči in vitalnosti se moramo stalno naslanjati na matični narod, ki nam moralno in materialno pomaga ter nas vzpodbuja, da postajamo vse bolj angažirani in narodno zavedni.
Zato pozdravljamo danes v naši sredi rojake iz avstrijske Koroške, iz slovenske Koroške in Primorce z onstran meje, z željo, da bi se, pri nas najbolje počutili in da bi v pravem prijateljskem duhu poglobili ter okrepili bratske medsebojne stike. Tekmovalna plat prireditve je sicer važna, vendar ni bistvena. Veliko pomembnejši je človeški stik in narodnostni značaj tega športnega srečanja.
Odbojkarska komisija
V ponedeljek se je sestala odboj karska komisija ZSŠDI, ki je najprej zelo pozitivno ocenila nedavni uradni srečanji z Odbojkarsko zvezo Slovenije in pokrajinsko odbojkarsko zvezo FIPAV.
Kar se rekreacijskega tekmovanja «Revival 78» tiče, so se dogovorili, da bo finalni del te prireditve v Dolini, 10. in 11. junija. V soboto bodo polfinalna srečanja, tako v moški kot v ženski konkurenci, med prvouvrščeno ekipo iz vsake skupine in dnigomrščemo ekipo iz dinge skupine. V nedeljo bodo finalna srečanja za 1. oziroma 3. mesto in spopad med ekipama v mešani konkurenci. Tekme bodo odigrali v dolinski občinski telovadnici, piknik in družabnost pa bo v naravi.
12. odbojkarski turnir prijateljstva bo na Reki 27. in 28. t.m. tako v moški kot v ženski konkurenci, ker tamkajšnja zveza letos proslavlja 30-letnico organizirane odbojke. Po dogovoru so si pravico nastopa zagotovile tiste naše šesterke, ki so se v ligaških tekmovanjih najbolje odrezale: moški ekipi Bora in Kraša ter ženski šesterki Bora in Sokola.
V	moški konkurenci so v prvo skupino uvrstili Bor, Fužinar in Ri-jeko, v drugi skupini pa so Bled, Kraš in X (druga ekipa z re.škega območja ni še znana). Razpored tekem je naslednji:
v soboto, 27. t.m. ob 15.00 Fužinar — Bor, 15.50 Kras — X, 16.40 Rije-ka — Fužinar, 17.30, Bled — X, 18.20 Bor — Rijeka in 19.10 Kras - Bled. V nedeljo pa ob 9.00 finale za 5. mesto, ob 10.00 finale za 3, mesto in ob 11.00 finale za prvo mesto.
V	ženski konkurenci bodo v prvi skupini Merkur, Rijeka in Sokol, v drugi skupini pa Bor, Branik ip X (druga ekipa z Reke ni še znana). Razpored tekmovanja:
v soboto ob 15.00 Merkur — Sokol,
15.50 Branik - Bor, 16.40 Rijeka
- Merkur, 17.30 Branik - X, 18.20 Sokol — Rijeka in 19.10 Bor — X. V nedeljo bo ob 9.00 finale za 5. mesto, ob 10.00 finale za 3. mesto in ob 11.00 finale za 1. mesto.
Tečaj za vaditeljice otroške telovadbe
Partizan Slovenije organizira letos v Mozirju od 28. julija do 6. avgusta tečaj za vaditeljice oziroma vaditelje otroške telovadbe. Prijavijo se lahko tudi interesenti iz zamejstva, ki bi se radi usposobili za telesnokultumo delovanje z mladino. Prijave sprejema še jutri ZS ŠDI na svojili uradih v Trstu oziroma v Gorici. Ni treba posebej poudarjati, da naša društva krvavo potrebujejo trenerski kader za osnovnošolsko mladino. Z usposobljenimi vaditelji lahko nudimo naši mladini primerno telesnokultumo vzgojo, katere žal niso deležni v osnovni šoli, obenem pa bi razširili bazo za tekmovalno dejavnost.
Jutri predavanje o športni masaži
Jutri zvečer bo ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu šesto letošnje predavanje, ki ga za naše trenerje organizira Trenerska zveza ZSŠDI. Predaval bo profesionalni maser Tone Šercer na temo: športna masaža.	—bs—
MLADINSKE IGRE
TEKMOVANJE V GIMNASTIKI
Nase med seboj
V četrtek se je zaključilo pokrajinsko tekmovanje v gimnastiki v okviru mladinskih iger. Tekmovanje je bilo v organizaciji UGG. Žal, naši dve slovenski ekipi, ki sta že zmagali na občinskem tekmovanju, nista imeli nasprotnic, ker se ni niti ena osnovnošolska ali društvena ekipa iz drugih občin javila na tekmovanju. Tako so se Mirjamine in Mijine tekmovalke «dajale» k^r med seboj.
Če je bila organizacija občinske prireditve poprečna, moramo tokrat pohvaliti vodjo pokrajinskega tekmovanja g. Franca, člana UGG, ki nas je prav prijetno presenetil, ko nas je pred številnim občinstom pozval k tekmovanju in predstavil na ši dve ekipi tudi v zelo lepi slovenščini.
Tudi samo tekmovanje je potekalo solidno, brez zapleti ja jev in tudi sojenje je bilo na primerni 1 šini, z zadostnim številom sodnikov.
Naj predstavimo še enkrat naše male «zlate in srebrne* orodne telovadke, z željo, da se jim na jesen, ko bomo vadili v novi, moderni telovadnici, pridružijo še druge punčke iz naših slovenskih osnovnih šol.
Za Naš prapor iz Pevme so tekmovale: Laura Furlan, Kristina So-šol, Marta Primožič, Nadja Bev-čar, Rosan na Gregoris in rezerva Danjela Markovič. Trenerka Mirjam Roldo. Za ŠD Dom iz Gorice: Irma Ivkovič, Svetlana Primožič, Sabina Grahek, Damijana češčut, Lau ra Leghissa in rezerva Emanuela Bassin. Trenerka Mija Češčut.
M. Č.
Mraz in dež sta tudi v tem kolu ovirala regularen potek tekem tega tekmovanja. Nekaj srečanj niso o-digrali, tako lestvice niso popolne.
MOŠKI A
Najslabše je v tej skupini. Ta teden so odigrali le dve tekmi, tako da so zaenkrat zaostale tekme kar štiri. Tokrat Sokol z opensko Hranilnico ni imel težav, do prvih točk pa so v zaostali tekmi prišli tudi Cicenonovci.
IZIDA
C-iceronovci — Kasta 3:0; Hranilnica — Sokol 0:3.
LESTVICA
Sokol 6; Kras in Nebojsega 4; Ciceronovci 2; ZTT, Hranilnica in Kasta 0.
MOŠKI B
Tekmovanje v tej skupini poteka zelo redno. Doslej so odigrali vse napovedane tekme, v tem kolu pa so se vsa srečanja končala s čistim 3:0.
IZIDI
Yamaha — Starine 3:0; Breg A — Mladina 3:0; Breg B — Bor 0:3.
LESTVICA	'
Breg A 8; Klapa 6; Bor in Breg B 4; Yamaha 2; Mladina in Starine 0.
ŽENSKE A
Osrednje srečanje kola je bil seveda Spopad med Trimom in Borom. Po lepi tekmi so zmagale trimovke s 3:0, Vsekakor sta si obe ekipi’ z matematično gotovostjo zagotovili nastop v finalu.
IZIDA
ZTT - Adria 1:3; Bor — Trim 0:3.
ŽENSKE B
Nekoliko nepričakovano je v tem kolu Kras A premagal Ekipo 10 A in to celo v Dolini. Tekme med Kla-po in Ekipo 10 B pa zaradi slabega vremena niso odigrali. Ta zaostala tekma bo na sporedu jutri ob 21.00 na Opčinah.
IZID
Ekipa 10 A — Kras A 1:3.
LESTVICA
Ekipa 10 B in Kras A 4; Ekipa 10 A in Klapa 2; Kras B 0 točk.
(Kras A in Kras B sta odigrala tri tekme, ostale ekipe pa po dve.
INKA
BOKS
Mattioll — Duran
PESCARA — Drevi bo v tem mestu srečanje veljavno za svetovni naslov v srednji junior kategoriji med Avstralcem italijanskega porekla Mattiolijem in Špancem Du-ranom.
ROD MODREGA g
TABORNIŠKI
KOTIČEK
_ GORICA
H
90
CA
H
GIMNASTIKA
Prvo evropsko mladinsko prvenstvo v gimnastiki bo letos v Milanu od 12. do 14. septembra.
KOŠARKA
Kuba prva
PULJ — Zaključil se je mednarodni turnir v ženski košarki.
Zmagala je Kuba pred Jugoslavijo, Francijo in Madžarsko.
Ljubljana
Včeraj, sobota 13, maja 1978, se je manjša skupina tabornic in tabornikov udeležila pohoda Po poteh tovarištva v počastitev obletnice o-svoboditve Ljubljane. Pohod spada v okvir večje prireditve *Po poteh partizanske Ljubljane». Naši taborniki so se udeležili pohoda v sklopu predstavništva slovenskih organizacij iz Italije.
Črna gora
Jugoslovanski taborniška • partizanski mnogoboj bo letos od 1. do 4. julija v Črni gori. Pokrovitelj akcije bo ZZB NOV. Sodelovale bodo prvouvrščene moške in ženske ekipe republiških in pokrajinskih mnogobojev.
Otok mladosti
Zveza tabornikov Hrvaške obvešča, da bo letos imela na Otoku mla-
dosti tri taborne izmene. V vsaki izmed izmen bo organiziran Tabor bratstva in enotnosti z željo, da bi na njih sodelovale enote iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. V času taborjenja bodo na otoku organizirane razne akcije in dejavnosti, kot so tečaji in druge oblike izpopolnjevanja kadrov, kulturno • zabavno delo, športne aktivnosti in podobno.
25 let
Letos praznujeta med drugimi 25 let obstoja dva ljubljanska taborniška odreda: odred Bičkova skala in odred Črni mrav, ki sta bila ustanovljena leta 1.953. Z obema je imel Rod Modrega vala večkratne stike in akcije. Čestitamo!
Preberite tudi tole Najmlajši taborniki, medvedki in čebelice, so na vprašanje, zakaj so radi pri tabornikih, takole odgovorili:
—	ker se učimo mnogo novega ob igranju tn ker lahko sedimo, kakor želimo;
—	ker gremo na taborjenje;
—	ker hodimo na izlete in sprehode ter spoznavamo nove kraje;
—	ker imamo prijaznega vodnika;
—	ker kurimo ognje in sedimo ob njih;
—	ker prepevamo razne smešne pesmi.
Milan Pahor
Odbojkarice doberdobske Mladosti s trenerjem M. (iergolelom
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmimiiiniiiiiiMMHUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMMiiiimiiiiiiiiiiiiiiM
' r ’;"v; ^	. '' ■ .................
^AJnlvJ V SIV A Jr Ali vlitrViTiA
Objavil sem že dve partiji, ki sta v zadnjem, 24. zvezku Šahovskega informatorja dobili priznanji kot najboljši iz prve polovice leta 1977. Tokrat prinašam še partijo, ki je zmagala v drugem Informatorjevem natečaju, v katerem ocenjujejo deset najvažnejših teoretskih novosti iz prejšnjega, to je 23. zvezka. Ocenjevalcev je 10, in sicer velemojstri dr. Botvinnik, R. Byrne, Keene, Larsen, Parma, Polugajevski, Razuvajev, Uhlmann in madžarski mojster Florian. Pri ocenjevanju teoretskih novosti je treba uporabljati seveda popolnoma drugačna merila kot pri ocenjevanju najboljših par tij. Ocena tu ne velja igralcu in njegovi igri, temveč potezi, oziroma po navadi krajši ali daljši zaporedni vrsti potez, ki več ali manj bistveno spremenijo vrednost neke variante. (Da bi kakšna novost spremenila vrednost kar cele otvoritve, se ne primeri skoraj nikoli). Seveda so take teoretske novosti skoraj po pravilu plod domačih analiz. Včasih igralec, ki novost odigra, niti ni njen avtor.
Lahko pa je avtorjev tudi več, saj je znano, da se mojstri pogosto v skupinah teoretsko pripravljajo za nastope.
Tudi ni nujno, da je igralec, ki dobi priznanje za pomembno novost, posebno močan velemojster ali mojster. Ravno partija, ki jo prinašam in ki je dobila priznanje za najvažnejšo novost, je bila igrana na neki neimenovani prireditvi na Madžarskem. Njen zmagovalec Perenyi nima mednarodnega naslova in ima rating komaj 2295, premaganca J-Totha pa sploh ni na rating listi.
Kljub temu ji je žirija prisodila 65 točk, kar 25 več kot eni izmed partij kandidatskega dvoboja Poluga jevski - Mecking, ki se je znašla na'drugem mestu. Polnih 10 točk so ji prisodili dr. Botvinnik, Parma in Uhlmann. Dejansko partija popolnoma spremeni oceno neke sicer stranske variante španske otvoritve.
španska otvoritev Beli: J. Toth - Črni: Perenyi (Madžarska 1977)
1. e4 e5 2. S/3 Sc6 3. Lb5 06 4.
La4 SJ6 5. 0-0 Le7
obramba*
priljubljeno
v nasprotju «odprto» 5.
«Zaprta z manj
6. Tel b5 7. Lb3 0-0
Črni igra tako imenovani Čigori-nov sistem, ki je eden najsolidnej ših v španski otvoritvi.
8. d4?!
Običajno in boljše nadaljevanje je 8. c3 d6 9. h3.
8.	.. .dS
Črni se ne spušča v dvorezni zaplet 8. . . . Sd4: 9. Lf7:+ Tf7: 10. Se5: Tf8 11. Dd4: c5 12. Ddl z nejasnimi posledicami.
9.	c3
Sedaj niti ne gre več 9. h3? Sd4:
10.	Sd4: ed4: 11. Dd4: c5, nakar pa de Lb3.
9.	.. . Lg4
Z neprimernim vrstnim redom potez, je beli omogočil nasprotniku to potezo z lovcem, ki daje črnemu primeroma lahko igro.
10.	Le3
Beli noče pristati na 10. d5 Sa5
11.	Lc2 c6 12. dc6: Sc6: z lahkim izenačenjem. Igrana poteza je manj raziskana.
10.	... d57?
Tu pa se pričenja teoretska borba. Poteza je veljala doslej kot slabša in so namesto nje priporoča li 10. . . . ed4: 11. cd4: d5 12. e5 Se l z enako igro.
11.	ed5: «M: It. LgS Sd5:!l
In to je končno novost, za katero je prejela partija posebno priznanje. Doslej je bilo znano samo 12.
. . . dc3: 13. Sc3: Sa5 14. Lc2 z nekoliko boljšo igro belega. Igrana poteza pa preokrene položaj prav odločilno v korist črnega.
13.	Ld5: Dd5: 14. Le7:
Ne gre 14. Te7:? Lf3: 15. Df3: Se7: 16. Le7: De6! id čmi dobi.
14.	... L/3: 15. D/3:
Stranska varianta je 15. gf3: ? Se7: 16. Te7: Dg5 +.
15.	... D/3: 16. o/3: Tfe8!
S tem dobi črni figuro nazaj in si zagotovi prehod v končnico, ki je zaradj razbitih belih kmetov zanj dobljena. Ostanek je pravzaprav sa mo še stvar dokaj preproste tehnike. Črni opravi svojo nalogo zelo točno.
17. cd4: Se7 18. Sd2 S/5 19. Sb3 Sh4
Tako dobi črni prej ali slej kmeta.
20. Te8:+ Te8: 21. Tel g5!
Bolje kot takoj 21. ... Sf3: + ker mora sedaj beli paziti še na matne grožnje.
22. /4
Relativno še najbolje, toda tudi nezadostno.
22. ... gf4: 23. K/l Te7 24. Tc3 Kg7 25. Sc5 a5 26. Sa6 /3/
Tako ohranja črni potencialne mat ne grožnje in poleg tega pripravlja vdor trdnjave na drugo vrsto.
27. Sc7:
Na 27. Tc7: je bilo nameravano 27. . . . Te6 2”. Sc5 Te2, kar hitro dobi.
27. ...b4 28. Tel Te2 29. d5 S/5 30. Sb5 Td’
Enostavneje kot 30. ... Tb2: 31. Tdl z zapleti.
31. a3 Td5: 32. Sc7 Td2 33. ab4: ab4: 34. Tbl Sd6
Skakač gre v napad na točko f2, proti čemur ni obrambe.
35. Sa6 Se4 36. Sb4: T/2.-+ 37. K gl Tg2 +. Beli se vda.
Vasja Pirc
KOŠARKA
FINALE NARAŠČAJNIKOV
Domu ni uspel podvig
SGT - Dom 81:71 (44:33)
SGT: Maranzana 33 (k), Sprea-fico 9, Cataruzza 12, Zorzin 13, Furlan, Purelli, Giraldi, Bussani 12, Racca, Reglia.
DOM: Cantelli, M. Orzan 6, Bu-činel 2, I. Devetak, M. Kont, Juren, Vižentin, Sancin 6, U. Dornik (k) 27, D. Devetak 30.
SODNIKA: Gilleri (Trst) in To-so (Gradež).
PON: Maranzana (36) in Sancin (38).
V	petek so Domovi naraščajniki odigrali prvo finalno tekmo v Tržiču proti solidni ekipi SGT. Žal, pa so morali naši fantje zaradi prevelike treme zapustiti igrišče poraženi. Med ogrevanjem je mlade fante prevzel strah, ko so opazovali nasprotnike, ki so jih zelo preraščali v višini. Ta razlika pa se med srečanjem ni prav nič obnesla.
«Belo - rdeči» so začeli srečanje skoraj s spoštovanjem do nasprotnika. Le Domov kapetan Ugo Dornik, ki je navdušil vse občinstvo in bil sploh najboljši igralec na igrišču, se je upiral Tržačanom do 13. minute (23:19 za Dom).
V	drugem delu srečanja so se tudi ostali domovci «predramili» in zlasti Diego Devetak, toda šele pri stanju 52:33. Začelo se je pravo zasledovanje. Kljub veliki meri požrtvovalnosti goriški igralci niso mogli več dohiteti nasprotnika. Znižali so razliko na devet točk. Več niso mogli zaradi velike utrujenosti. Za kroniko • še to: dve minuti pred iztekom časa je Dom izkoristil «bonus» osebnih napak* SGT pa se, kljub 14 točkam prednosti, ni upala izvajati prostih metov?
Kljub porazu pa imajo domovci še možnosti za napredovanje. Morajo namreč odigrati še dve tekmi proti DLF in Italmonfalconeju.
Vladimir
ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Do 26. junija prošnje za deželne prispevke
Deželno odborništvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon daje na razpolago po 150 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odborništva. Trst, Ul. sv. Frančiška 37, telefon 795618 -744945.
L^zni TENIS
KOLESARSTVO
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina	/
Mesečno 2.900 lir — vnaprei plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revijo iDANi.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 cADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul
DZS • 61000
Liubl|fl,<
(šlr. 1 st., vlš. «
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnic^, za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 H/ praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanijo' ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drufl
eožal|a 300 lir Ob
v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 10
,14. maja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala in tiska
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSTVO
6. ETAPA «GIRA»
Van Linden spet prvi na cilju
Tudi ta etapa ni prinesla nobenega presenečenja
SILVI MARINA — Kot so napovedovali izvedenci ni včerajšnja etapa prinesla nobenega razburlji-
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 14. maja 1978
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
16.00 v Križu Vesna - CGS
10.00	na Opčinah Rozzol - Kras
POKAL PACCO
16.00	v Dolini Breg - Zaule
NAJMLAJŠI 11.45 na Opčinah Opicina - Primorje
ZAČETNIKI
13.15 v Trstu, Sv. Sergij Stella Azzurra - Primorje
10.00	na Proseku Kras - Gaja
TURNIR ZSŠD1
9.00	v Doberdobu Obala - Koroška
10.45 v Doberdobu ZSŠDI - Ravne
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dulini Bor • Itala Gradišče
1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah Polet - Grandi Motori 11 00 na Kontovelu Kontovcl - Don Bosco
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, Monte Cengio CUS Trst - Kontovel
2.	ŽENSKA DIVIZIJA 10 00 v Gorici
Hrast - Lihertas Gorica
3.	MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, telovadnica Giotti Rozzol - Bor
3. ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	v Trstu, Sv. Sergij
vega dogodka in tudi ne presenečenja. Zmago pa si je ponovno priboril Van Linden.
Vožnja od CattoLice do Silvi Marine je bila dokaj dolgočasna, saj je bilo videti nekaj več živahnosti le pred letečimi cilji. Glavnina se je tako pojavila pred etapnim ciljem v enotni skupini. Belgijec Van Linden .je dokaj zgodaj krenil v zadnji napad, za njim so se skušali pognati nekateri zasledovalci, toda njegov zaključni sprint je bil tako silovit, da je bil za vse svoje zasledovalce praktično nedosegljiv in ga niso niti poskušali resneje loviti.
Etapna lestvica je bila taka:
1. Van Linden (Bel.), ki je prevozil 218 km dolgo progo v 5.41’47” s p.h. 38,259 km na uro.
V njegovem času so sledili še:
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	De Bal (Bel.)
4.	Basso
5.	Algeri
6.	Cavazzi
7.	Van Sweevelt
8.	Bitossi
9.	Masciarelli
10.	Antonini
(Bel.)
Skupna lestvica:
De Muynck (Bel.) Thurau (ZRN) po Moser
Knudsen (Nor.)
De Vlaeminck (Bel.) Saronni
64'33”
8”
15”
18"
33”
45”
57”
107”
1'26”
Visentini 8. Bertoglio
10.	Johansson (Šve.)
11.	Gimondi
12.	Algeri V.
Peeters (Bel.)
Baron chelli Sutter (Švi.)
Chinetti Riccomi Fraccaro Bellini
Današnja 7. etapa do Beneventa bo merila 237 km.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
Killjoy - Bor 9 30 na Proseku Kontovel - Breg
Dirka po Španiji
V 154 km dolgi predzadnji etapi (Bilbao - Amurrio) mednarodne kolesarske dirke no Španiji so dosegli te rezultate:
Etapna lestvica:
1. Hinault (Fr.) 4.9T8” s poprečno hitrostjo 37,063 km na uro Van den Haute (Bel.) po 1'52” Garcia (Šp.)
Nazabal (Šp.) Bemaudeau (Fr.) Skupna lestvica: Hinault (Fr.) Pesarrodona (Šp.) Bemaudeau (Fr.) Garcia (Šp.) Schippers (Niz.)
83.10'28’
KOŠARKA
SINOČI V TRSTU
Mobiam rešen
BOKS
Na svetovnem boksarskem prvenstvu v Beogradu je Kubanec Luis Telipe Martinez premagal v polsrednji, kategoriji Jugoslovana Velimira Jevtiča s t.k.o. in ga tako izločil iz tega tekmovanja.
Mobiam - Vidal 101:77 (50:4?)
MOBIAM: Giomo 12, Savio 16, Luzzi, Conti 2, Andreani 13, Cagnaz-zo 14, Milani, Hanscp 25, Wilkins 18, Bettarini 1, Fuss.
VIDAL: Darnell 32, Campanaro 20, Maguolo, Pistolatto, Brossi, Bol-zon, Generali 14, Gracis 10, Moret-tuzzo 2, Facco 1.
SODNIKA: Fiorito in Martolini iz Rima.
V dodatni tekmi za določitev ekipe, ki bo nazadovala v B ligo je sinoči v Trstu videmski Mobiam premagal Vidal iz Mester in si s tem zagotovil obstanek med najboljšimi. Videmčani so si zmago povsem zaslužili, saj so prikazali boljšo igro kot nasprotniki, še posebej v napadu. Najbolj so se izkazali Giomo, Savio ter oba Američana (predvsem Hanson), pri ekipi Vidal pa se je izkazal edino Darnell.
Marko
Mali oglasi
'IlipiniMIHIMIIIIIIIIIIUIIMIJIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NOGOMET
TURNIR PRIJATELJSTVA
Danes finalni tekmi
Zaradi slabega vremena so morali včeraj razpored današnjega finala žrebati
Danes bo v Doberdobu finalni del turnirja prijateljstva, katerega je letos organiziralo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Včeraj bi morale biti na sporedu 2 tekmi in sicer med reprezentanco Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Koroško ter Obalo in ekipo z Raven na Koroškem. Obe tekmi sta odpadli zaradi slabega vremena, zato so se predstavniki vseh ekip odločili za žreb, ki je dal sledeč izid: finale za tretje mesto ob 9. uri Obala - Koroška in finale za prvo mesto ZSŠDI - Ravne.
V imenu Združenja slovenskih športnih društev je na sedežu prosvetnega društva Jezero pozdravil prisotne predsednik Vojko Kocman in želel vsem dobrodošlico ter poudaril važnost sodelovanja med klubi iz Avstrije, Italije in iz matične domovine. Udeležence je pozdravil tudi župan Andrej Jarc v imenu občinske uprave. Po tem uradnem delu so imeli nogometaši skupno ve čerjo v gostilni Pahor v Jamljah.
F. G.
2.
3.
V antieipirani tekmi 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je včeraj v Ljubljani Olimpija premagala Sarajevo z 2:1 (2:1).

VESTI Z ONSTRAN MEJE
Koprski občinski praznik poteka v znamenju bratstva in enotnosti
Prijateljsko srečanje mladih iz sedmih pobratenih mest
KOPER — Prireditve ob koprskem občinskem prazniku se vrstijo v zna menju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. V petek je bilo prijateljsko srečanje mladih iz sed mih pobratenih mest. V pozdravnem nagovoru je predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram poudaril velik pomen enotnosti in bratskega sodelovanja mladine vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter izrazil upanje, da se bo Koper v kratkem pobratil tudi z mesti iz avtonomnih pokrajin Kosovo in Vojvodina. Na družabnem srečanju so sodelovali tudi gojenci vojaških akademij, včeraj pa so prispeli v Koper tudi mladi iz pobratenega mesta Ferrare. Na sporedu so bila tudi športna tekmovanja, ki pa jih je žal nekoliko motilo deževno vreme.
V okviru praznika so tudi odprli razstavo slik mladih likovnikov iz Ferrare, na samostojni prireditvi pa so nastopili tudi člani konservatorija iz tega mesta. Zelo živahno je bilo tudi v Marezigah, kjer so odprli razstavo refoška ter organizirali recita cijski večer pesmi o vinu. V galeriji Loža pa so odprli razstavo koprskega slikarja Živka Marušiča.
izobraževanju odraslih v srednjih šolah, predvsem pa usposabljanju predavateljev in organizatorjev šol za odrasle. V Sloveniji se šola ob delu na srednjih šolah okrog 22 tisoč ljudi, kar predstavlja tretjino vseh srednješolcev. Izobraževanje se odvija v različnih oblikah, predvsem pa kot večerne, popoldanske, dopisne in individualne šole.' Nosilci pa so redne srednje šole, izobraževalni centri in delavske univerze.
danes ob obali
zdravstvenih ustanovah obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežu rale tudi lekarne.
PRIREDITVE
Koper: ob 9. uri v prostorih Pokrajinskega muzeja podelitev priznanj mladim likovnikom iz Ferrare.
Tekma se je odvijala v zelo slabih vremenskih pogojih, saj je ves čas gosto snežilo in je bilo igrišče spolzko in blatno.
Po tem uspehu manjka Olimpiji le še točka, da si matematično zagotovi obstanek v 1. ligi tudi za prihodnjo sezono.
NOGOMET
•CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via 3. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
FRANCO
kreator
italijanske mode damski frizer
Ul. Canalpiccolo 2 (za Borznim trgom)
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
Poleir.i pokal
V okviru mednarodnega nogometnega tekmovanja za »Poletni pokal* so italijanska moštva igrala takole: Verona - Molenbeek	1:1
Roma - MTK	3:3
Lazio - Sparta Rotterdam 2:1 Vienna - Genoa	1:1
V okviru medbritanskega nogo metnega prvenstva so odigrali ti tekmi:
Anglija - Wales	3'1
škotska - Sev. Irska	1:1
BOKS
Danes Mattioll — Duran
V Pescari bo danes na sporedu mednarodno boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije med Mattiolijem
in Duranom.
Za srečanje vlada izredno zanimanje saj si organizatorji obeta jo rekorden zaslužek več kot 150
milijonov lir.
NOGOMET
Sodnik tekme Italija — Jugoslavija
RIM — Mednarodno prijateljsko nogometno tekmo med repr(/.en‘-in cama Italije in Jugoslavije, k: bo na sporedu 18. maja v Rimu. bo sodil švicarski sodnik Dubach.
Jugoslovani bodo (z letalom) dopotovali v Rim že v torek domov pa se bodo vrnili dan po tekmi.
Prisprrnj/p zn
DIJAŠKO MATICO
TRIJE MRTVI
V	PROMETNI NESREČI
V	POSTOJNI
Sinoči, malo pred 23. uro se je pripetila na lokalni cesti v vasi Stu-deno huda prometna nesreča, v kateri so izgubili življenje 21-letm Darko Turk. 23-letni Franc Klemen in 19-letni Milan Širca, medtem ko so 17-letnega Aleksandra Furlana s hudimi poškodbami prepeljali v izolsko bolnišnico. Vsi so bili doma iz Predjame.
Skupina fantov se je peljala iz Str -mice proti Belskemu, za krmilom pa je bil Darko Turk. V vasi Stu-deno, na blagem ovinku, je vozilo iz neznanili vzrokov zaneslo na desno iz cestišča ter se je čelno zale telo v hišo št. 38. Tragična nesreča je močno odjeknila med prebivalstvom postojnske občine ter vzbudila iskreno sočustvovanje s prizadetimi svojci ponesrečenih.
SEMINAR O ANDRAGOGIKI
V Portorožu se je končal večdnev ni seminar o andragogilu — izobra,-ževanju odraslih. Na seminarju, ki ga je organiziral republiški Zavod za šolstvo, so dali glavni poudarek
KINO
KOPER: ob 10. uri ameriška risanka: Pogumni Popaj;
ob 16. in 18. uri italijanski: Pazi, da ne bo zmede; ob 20.30 Fest 77: Pot k slavi. IZOLA: ob 10. uri japonski: Kobra; ob 16., 18. in 20. uri ameriški: Sokolova senca.
ŠMARJE: ob 18. uri jap.: Kobra. PIRAN: ob 10. uri kitajski: Junakinje v stepi;
ob 16., 18. in 20. uri ameriški: Novembrski načrt.
PORTOROŽ: ob 20. uri Fest 77: Čip-K&ric&
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Čez nedeljo je organizirana v
fernetndo
TRST
UI.Coroneo7
TRGOVINA OBUTVE
•	najnovejši pomladanski modeli - pravo Usnje
•	usnjena galanterija
KONFEKCIJA za MLADE
• CASUAL
• SAFARI
■ | Postregli vas bomo |l solidno—	11
I* obiščite nasl
podjetje
FURLANI
TRST — Ul. tel. (040) 62200
Milano 25
V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev In nadomestnih delov za:
FERRARI
BENASSI
GOLDONI
PINZA
LOMBARDINI Idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO
KUPIM HIŠICO, tudi staro, na ozemlju Trsta ali Tržiča. Plačilo v gotovini. Tel. 731-357.
ŠIVALNE STROJE
SINGER
od 140.000 lir dalje,
v različnih izvedbah in po ugodnih cenah vam nudi tvrdka
Kosmina Sergij
Nabrežina center 156 Tel. 200 123
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi W 68 72. «50 68, A 112 72, NSU 1200 72. mercedes 200 D 70. 124 coupč 1600 74. AR 1300 75, 1500 C 66, tau nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
SEIKO
izvrstna, čudovita izbira-
—	moških in ženskih avtomatičnih ur
—	servisno vzdrževanje in popravila
—	bogata izbira zlatnine K-18
URARNA IN ZLATARNA
Laurenti
Trsi
Largo Santorin 4 - tel. 723240
ZAMENJAMO mansardno stanovanjc (attico) v mirnem predelu mesta z razgledom in vsem udobjem, s tudi popravljivo hišico na tržaškem Krasu - Tržič. Tel. 73-13-57.
KUPUJEM pomembne serije znamk: San Marino, Italija, Vatikan, evropske države. Plačilo v gotovini. Dopise na poštni predal 191 C - SPI 34100 Trst.
NA PRODAJ ALI V NAJEM bar -
mlekarna v predmestju. Informacije na tel. 040/756608 v urah kosila ali večerje.
IŠČEM vajerica/ko za drogerijo na Opčinah. Tel. 211552 - 277123. MLADI PAR kupi hišico z vrtom. Tel. 816952 v večernih urah.
pam železnina
IVI	STKOJI ... TFMNieNJ ARTIKLI
ijnp ort-exp ort
za	kmetijstvo In /v do A
TRST ■■(lnHuii;iW ton,) "
do m jo. 131 - T.r. nun
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
Restavracija «DA FLEGOn
TRŽIČ (Monfalcone)
Ul. Bagnl 39 - Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila Ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO, AVTO, BARVNI TELEVIZOR Itd.?
Obrnite se na
KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI
Posojilo je cenejše od obročnega plačevanja in prihranili boste!
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA
V NABREŽINI — TVOJA BANK*
Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 20018®
e
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA EUETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKO POSOJILO 1974-1981
s Šestmesečnimi ovrednotenimi obrestmi
IN POVIŠANJI GLAVNICE
S 1. junijem 1978 dospejo obresti za šestmesečje december 1977 - maj 10?8 V znesku čistih 71,50 lire za obveznico.
Poleg tega sporočamo, da je matematično poprečje efektivnega šestmesečne#* donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Mediobanca izračun za sleherni dan, ko je v šestmesečju november 1977 - april 1978 borza poslov znašalo 6,928%, (efektivno 14,337% na leto).
Zato bodo v smislu čl. 4 posojila obresti obveznic za šestmesečje junij - n°* vember 1978 znašale 6,95%, kar je čistih 69,50 lire za obveznico.
V primeru ko bi v smislu čl. 5 pravilnika prišlo do morebitnih povečani iro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za osmo šestmesečje življenja
dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala veznic pozitivna razlika v višini 2,928%.
Opozarjamo namreč, da bodo, v smislu drugega odstavka čl. 5 pravilnika, plačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih et v tivnih odnosov vsakega šestmesečja'*'ter 4% pomnoženo s številom šestmeseči). katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.
Po izžrebanju, ki je bilo 13. marca 1978, bodo s 1. junijem 1978 vnovčljiv® sledeče obveznice «serij»:
1 - 14 - 17 - 28 - 39 - 46 - 57 - 88 - 91 - 96 - 103 - 125 - 132 - 133 - 13® 141 . 143 - 144 - 148 - 152 - 156 - 167 - 170 - 174 - 178 - 182 - 186 - 187 - 1J* 205 - 209 - 213 - 219 - 237 - 246 - 255 - 273 - 278 - 280 - 292 - 302 - 310 - 321 326 - 330 - 353 - 355 - 358 - 362 - 363 - 336 - 370 - 381 - 385 - 397 - 398 - 40U-
LAZZARI
NAD POL STOLETJA NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM
Vse za opremo stanovanja:
zavese, posteljna pregrinjala, rjuhe, odeje, blazine.
Tapetniška dela vseh vrst:
obnovitev sprejemnic, naslanjačev, žimnic, pernic, itd.
PRODAJA NA VELIKO IN NA DROBNO
nad 100 tipov in modelov guartz že od 34.200 lir dalje
<0>
600 in več tipov ur
DARVVIL PO CENAH IZPRED 20. LETI
v
DA R Wl L
POMENI:
ASORTIMAN —
KAKOVOST —
ker je največji v Evropi
ker ie zajamčena z uradnim potrdilom
MODA
ker njegovi modeli izražajo okus najno-vejšega dizajna
CENA
ker |e ZNIZANA ZA VEČ KO POLOVICO: ure DARVVIL proizvajamo sami in iz proizvodnje pridejo NARAVNOST NA VAŠO ROKO!
F
F
Vrednost vnovčenja izžrebanih obveznic, določena v smislu člena 5 po Pr® vilniku posojila, znaša čistih 1.176,49 lire za obveznico.
Ul. Cassa di Risparmlo ® Telefon (040) 64895 TRST
!»*• 'UčJiMi
NOVOSTI 78
PO IZREDNIH CENAH
DARVVIL S.p.A -Trg sv. Antona Nov®fl® I., II., III. nad., tel.
URE
NAKIT
SREBRO
DRAGULJI
— OKRASNE URE
— URARSKA
SB**
30 % POPUStA
ZA VSE URE QUA RTZ