Poštnina pavšalirana SLOVENSKI UČITELJ GLASILO JUGOSLOVANSKEGA KRŠČANSKEGA UČITELJSTVA LETO XXV. ŠTEV. 5, 6. LJUBLJANA, i ./VI. 1924. m ŠOLI, MLADINI, UČITELJSTVU IN STARŠEM! UREDNIK: FORT.LUŽAR hi n ' Vzgoja deklic pri pouku ročnih del. Pavla Munda-Štrumbelj.— O soci-5>CLMIla. a|nj v/goji v šoli. I. Dolenec. — Vestna učiteljica. Tinca Rodič. — Iz metodike telovadbe. Milko Jeglič. — Beležke šolskega vodje na hospitacijah. Hribski. — Slovenske čitanke za osnovne šole. J. E. Polak. — Listek. — Kultura in književnost. — Društvena in stanovska kronika. Vzgoja deklic pri pouku ročnih del. Pavla Munda - Štrumbelj. Sedanja doba je doba otroka. Vse se puli, vse se peha za mladino. Od vseh strani jo vabijo v šumni vrtinec življenja, v veselje, v brezskrbnost, dobro vedoč: Čigar je mladina, tega je bodočnost. Vsepovsod se mladini ponuja čaša življenske naslade. In mladina, ta brezskrbna, nerazsodna, sladkega življenja žejna mladina, sega nepremišljeno po ponujanih čašah, pije, požira v slastnih požirkih, a še preden izprazni kupo do dna, pride starost in z njo bridko spoznanje: »Svet obetal je sladkosti, a dajal je v zlatih čašah strupa.« Vzgojitelji otrok smo. Vzgojimo torej otroke, da bodo spoznavali življenje tako, kakršno je, ne prerožnato, a tudi ne preveč temno. Že v razvoju življenja pa naj se mladina zaveda, da: »Nikdar ni ugank življenja reševal, kdor v sebi ni skoval moči, ljubiti včasih tudi žal.« Ko smo precenili vzgojno vrednost vseh učnih predmetov, ne bo odveč, če si ogledamo danes dekliška ročna dela in pomislimo, k čemu lahko vzgajamo deklice pri ročnem delu. Precej v začetku poučimo deklice o veliki praktični vrednosti ročnih del, o njih lepoti, p njih dragocenosti, da se jim zbudi veselje do ročnih del. Učimo deklice takih ročnih del, pri katerih se vzporedno s spretnostjo praktično vzgaja k varčevanju in skromnosti. Predvsem pride v poštev pletenje, krpanje in šivanje, seveda učni stopnji primerno. Kot velika delavnica je šola pri pouku ročnih del. Vse se giblje, vse misli, vse dela — hitro ali počasi, kakor so pač spretne male še okorne ročice. In ti, učiteljica, ti si mojster, ti voditelj vsega dela. Glej, da pravilno izdelaš načrt, da modro vodiš in nadziraš vse delo, da premišljeno učiš — a tudi vzgajaš ta mladi drobiž, ker ni vseeno, kaj učiš in kako učiš. Zahtevaj red in snago, točnost in vestnost, ubogljivost in pokorščino, veselje in vztrajnost; vzpodbujaj k varčnosti in skromnosti, bodi konsekventna v zahtevah. Ne hvali danes tega, kar ti ni bilo všeč včeraj. Ne jezi se, če ti delo ni po volji. Mirno pouči otroka, da tako delo ni pravilno narejeno in s svojo potrpežljivostjo boš vzgojila deklice k potrpežljivosti, vztrajnosti. Bodi natančna in odločna! Četudi teče solzica in kane na površno narejeno delo, ki se mora podreti, sparati — bodi neupogljiva. Vzgajaj deklice k ubogljivosti, pokorščini in drugič ob pravilno narejenem delu se bo ravno tisto oko, ki se je prej toliko topilo v solzah, kopalo v veselju in zadovoljstvu nad uspehom svojih rok. Zbudi v mladih dušah veselje do dela, poprej z raznimi zgledi, da je lenoba mati vseh grdobij, da je čas zlato, da je delavna deklica veselje vsakogar. Med učno uro bodi vsem enako na uslugo. Tvoje oko naj premotri od prve do zadnje, tvoje roke naj bodo vsem na razpolago, tvoja duša vsem odprta, tvoje srce vsem enako naklonjeno brez razlike stanu in nadarjenosti. Ne zgražaj se nad ubožico, ki ni prinesla novega materiala, upoštevaj družinske razmere. Včasih mimogrede, v povesti, rahlo omeni, koliko koristnega bi nekateri starši lahko kupili svojim otrokom, če bi si pritrgali nekaj pijače. Povej deci, koliko se prištedi z umnim varčevanjem. Praktično pa to pokaži s tem, da porabijo vsako nitko, vsak košček, vsako krpico. Ne začenjaj novega dela, dokler eno ni dokončano, ne zahtevaj novega materiala, če si moreš s starim pomagati. Za začetne vaje v šivanju je dobra stara krpa, da je le čista. Navajaj deklice, da si same doma poiščejo kake stare kose, jih snažno opero in zlikajo, s tem jih vadiš skromnosti. Ne dopusti, da bi učenke premožnih staršev, prezirale revnejše. Vzgajaj k medsebojni ljubezni in prijateljstvu. Pleti, kvačkaj, krpaj in šivaj take reči, ki bodo dekletu vse življenje v korist. — V mislih imam predvsem kmečke deklice, ki nimajo prilike, da bi se po doknčani šolski dobi še dalje izobražale v ročnem delu, ki je neobhodno potrebno vsaki gospodinji. Vadi okus pri skladanju barv, pouči o vrstah blaga, dokaži, da je ceno blago pogostokrat najdražje, obsojaj modne novotarije — v tem bodi sama svetel vzor, ker otroške oči vidijo dobro in natančno. — Deklicam v razvojni dobi bodi mati, da še več, stokrat več v tem času, ko matere v marsikaterem oziru veliko zagreše in so krive živ-ljenske nesreče svojih hčera. Ob koncu šolskega leta prirejaj razstavo ročnih del. Vsaka krpica, vsak vzorec, vse naj se razstavi. Povabi starše, duhovščino, šolskega nadzornika in vse, ki se za stvar zanimajo, da si razstavo ogledajo ter izrečejo o njej svoje mnenje. Kako ponosne bodo mamce, ko bodo videle v razstavi vzorce, nogavice, jopice, torbice, rokavice, čipke, kapice, srajčke in krilca, ki so jih izdelale njihove hčerke. In mladež, kako počeščena se bo čutila, ko bo videla hvaležno priznanje za svoj celoletni trud. Sama ne veš, koliko pridobiš z eno samo tako razstavo, posebno odrastle deklice se začno zanimati za lepe izdelke in pogostokrat te bo ta ali ona prišla prosit, da ji nasvetuješ in pomagaš pri raznem ročnem delu. Kaži zanimanje nad domačim ročnim delom. V mislih imam kme-tiška ročna dela, t. j. priprava prediva in preje za domače platno. Povej deklicam, koliko srečnejše so živeli naši predniki, koliko večje zadovoljstvo je bilo v naših preprostih domovih takrat, ko se je čul odmev trlic preko jesenskih poljan, kako lep je bil tisti čas, ko: »Terice pogačo, potice jedo, lanovi Slovencem cekine neso.« Sreča in bogastvo je bilo v bornih kočah takrat, ko so ob dolgih zimskih večerih neumorno brneli kolovrati, saj so dobro vedele naše babice: »Bolj ko bo pridna pozimi predica, dclj bo rožljala pod palcem pctica.« Zadovoljen in zdrav je bil rod po gorskih vaseh, kjer so se moški oblačili v »oblačilo iz domač'ga podvana, ženice pa v krilo iz prav'ga me-zlana.« — Pogostokrat z veseljem pripoveduj o blagostanju in krepostih, ki so dičile naše pradede, ko jih niso še okužile moderne novotarije. Predvsem s ponosom pripoveduj deklicam o naših krasnih narodnih nošah. Povejte mladeži, kako prikupljivo je preprosto kmečko dekle, ki se nosi stanu primerno, da: »Lepa, najlepša si sama na sebi, lišpa ni treba, deklica, tebi!« Poučimo deklice, kadar pripravljajo narodno nošo, navdušujmo jih, da v narodnih nošah nastopajo pri procesijah in raznih prireditvah. Pospešujmo umetnost narodnih vezenin, učimo jih narodne vbode, skladajmo narodne motive. Pokažimo veselje nad obleko, narejeno po domačem kroju in povejmo mladeži, kako nekaj čudovito lepega je, ko se na prostranih, solnčnih legah, pri težkem delu, ob bogati žetvi, ob vroči košnji ziblje in blišči: »Rudeča ruta, bel ošpet — in zagorelo lice« — vmes narodna popevka, prešeren vrisk mladega kosca, zvonki smehljaji brhkih deklet, katerim raz lic seva nepokvarjenost, zdravje in sreča zlate mladosti, ki .. , . . . . »nič ne preudarja, me ne računi, kakor otrok, ne vpraša, kaj sine.« Prepričajmo mladino, da je v skromni preprostosti in zadovoljnosti edino prava sreča. Povejmo, koliko manj prezgodaj osivelih mater bi bilo po kmetiških domovih, če bi bile bolj skromne in ponižne njihove hčere, če se ne bi šopirile in lišpale z vsemi modnimi norostmi. Koliko manj solza bi bilo prelitih po izgubljeni mladostni sreči, koliko manj materine žalosti in očetovega prokletstva bi bilo v mirnih domovih, če bi se dekleta znale odreči razkošnosti in razbrzdani ničemurnosti. 0 vsem tem lahko mimogrede previdno poučiš deklice — seveda starosti in njihovi duševni zmožnosti primerno. Če boš vsejala dosti klenega zrnja, nekaj ga bo gotovo padlo na rodovitna tla, kar ti bo največje sladko plačilo. — Ne zamudi prilike: Polje je pripravljeno, njiva je zorana! Rahljaj in vsejaj dobro seme, da vzkali in se krepko ukorenini, ter požene in zraste bujno in močno. Seveda, tvoje delo zahteva veliko truda, marsikatero bridko uro boš imela, nekatero trdo besedo boš slišala, a ne obupaj! Zavedaj se, da: »V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast!« O socialni 'vzgoji v šoli. I. Dolenec. L Krščanski socializem = krščanstvo. Često čujemo dandanes tožbo, da manjka ljudem socialnega mišljenja in socialne vzgoje. Če hočemo razpravljati o vprašanju, kako naj skuša šola odpomoči temu zlu, si moramo biti predvsem na jasnem, kakšni nazori so značilni za socialno mislečega človeka. Krek trdi v svojem Socijalizmu izrecno, da je krščanski socializem identičen s krščanstvom.1 Če torej hočemo mladino vzgajati za socialno mišljenje, jo moramo vzgajati za krščansko življenje. Zato ima učitelj pri socialni vzgoji najboljšega sotrudnika v katehetu. Krščanstvo nas vzgaja za moralno življenje na vseh poljih, krščanski socializem pa povzema iz krščanstva in 1 »V zlati sredi med neomejeno zlorabljeno avtoriteto, neomejeno individualno svobodo in radikalnim komunizmom stoluje resnica, katere pristaši se imenujejo splošno kristjani, določno pa z ozirom na politiško in gospodarsko življenje — krščanski socialisti.« (Str. 291.) razvija v podrobnostih predvsem tiste nauke, ki se tičejo ljubezni in pravičnosti* do bližnjega v gospodarskem in političnem oziru. S tem smo prišli bistvu socialne vzgoje že znatno bliže. Splošno lahko rečemo, da misli in čuti človek toliko bolj socialno, kolikor bolj se je vglobil v duha krščanstva. »Ljudje, ki ne obiskujejo cerkve, zgube tudi zmisel za bližnjega,« je poudarjal Krek pri praznovanju prve obletnice ustanovitve Slov. katol. delavskega društva dne 23. junija 1895. (Glasnik I, str. 130.) Temelji socialnega mišljenja. Če bi hotel sedaj človek v kar mogoče kratkih potezah označiti tiste nauke krščanstva, ki se predvsem ozirajo na socialno življenje, bi jaz navedel tele stavke: 1. Da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mormo se, prav’ uk njegovi. 2. Kar nočeš, da drugi tebi store, tega jim tudi ti ne stori. 3. Kdor ne dela, naj tudi ne je! K tem trem izrekom bi dodal še neštetokrat citirane Aristotelove besede, da je človek družabno bitje. Jasno je, da bi se mesto teh izrekov lahko našlo še nebroj drugih, še značilnejših, ki bi bili prav tako in še bolj primerni, da bi se iz njih izvajali temelji krščanskega socializma. Tako bi n. pr. tudi lahko vzeli za izhodišče našim razmišljanjem zapoved ljubezni do bližnjega, ki jo je Kristus sam označil kot centralno misel svojega nauka, kot enako važno prvi in poglavitni zapovedi: ljubezni do Boga. Da sem formuliral bistvo krščanskega socializma baš z zgoraj navedenimi stavki, do tega me je privedlo proučavanje Krekovih spisov, predvsem Socializma. 1. Bratstvo vseh ljudi. Z besedami, da smo ljudje vsi bratje, je skušal Prešernov duhovni pojasniti Črtomiru v kar najkračji obliki bistvo krščanstva. Ta zavest, da smo ljudje vsi bratje, ker izhaja človeštvo od enega para, ubija v nas oholo misel, da smo kaj več od drugih. Gospodar glej v hlapcu svojega brata, učitelj v učencu, Evropejec v črncu! Za nas vse je umrl Gospod, vsi ga uživamo pri sv. obhajilu, nam vsem je govoril ob slovesu od apostolov po ustanovitvi sv. Rešnjega Telesa: »Na tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, če se imate radi med seboj.« K 'tem besedam dostavlja Krek v Zgodbah (II, str. 517): »Po vsej pravici lahko rečemo, da je v Jezusovih besedah po ustanovitvi sv. Rešnjega Telesa. . . do pičice vse obseženo, kar spada k zahvali po sv. obhajilu.« 2 Podčrtavam besedo: pravičnost, ker »ljubezen uspeva trajno le kot posestrima vere in ima nastopiti le tam, kjer je pravičnost že spregovorila svojo zadnjo besedo.« (Krek, Socijalizem, str. 47.) 2. Zanesljivo navodilo za pravilno ravnanje z bližnjim. Če smo si ljudje bratje, moramo ravnati drug z drugim kakor z bratom. Ne smemo storiti drugim tega, kar nočemo, da bi nam drugi storili. Krek je izrecno rekel (v Glasniku), da je v teh besedah zapopaden ves socialize m.:l Človek bi lahko vedno pravilno ravnal s svojim bližnjim, če bi se v vsakem slučaju zamislil v njegov položaj in si predstavljal sebe v položaju bližnjega, bližnjega pa v svojem položaju. Delodajavec, bodi proti delavcu tak, kakršen želiš, da bi bil delavec proti tebi, če bi bil v tvojem položaju in ti v njegovem! Isto velja za služkinjo in gospodinjo, za trgovca in odjemalca, za vsako razmerje podrejenosti in nadrejenosti. 3. Delu čast! Najlaže in najbolj neposredno je pa vsakemu umljiv tretji izmed stavkov, ki smo jih zgoraj navedli kot značilne za socialno mišljenje kakega človeka: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Isto misel izražajo sociologi v nekoliko drugačni obliki: Delo naj bo glavni vir premoženja! Socialne razmere so tem zdravejše, čim bolje je plačano delo in čim manj donaša denar sam brez dela. Letos bo minulo 30 let, odkar je izdal Krek 8. novembra 1894 prvo številko delavskega Glasnika. Ni mu napisal na uvodni strani dolgega programa, kjer je opisoval v vseh podrpbnostih, katera načela bo zastopal list in za čim bo stremil. Ne — na prvi strani beremo samo Krekovo »Našo pesem«, slavospev delu v petih kiticah. V drugi kitici je označil Krek naš narod: Narod naš je narod dela; bojnih zmag si ne želi, v delu zarja mu vesela trajne zmage se blešči. V tretji kitici pa naglasa vserešilno moč dela: Bog nas je za srečo ustvaril, v kazen pa zaprl nam raj; glavo, roki nam podaril, da dobimo ga nazaj. Zakon dela svetu dan je, svet brez dela so le sanje. Delo je človeku last: delu slava, delu čast! V četrti kitici nas spominja, da je Kristus sam posvetil delo: V Nazaretu pri tesarju delal večni je Gospod in vesoljstva tam Vladarju lil je s čela truda pot. ;1 »Kje in kdo ima lepše načelo, nego je krščansko načelo: ,Kar ti nočeš, da bi kdo tebi storil, ludi ti drugim ne stori!' V tem načelu je zapopaden ves socializem. V zadnji kitici pa nas opozarja, naj se ne zadovoljimo s srečo na zemlji, ampak naj imamo pred očmi ta smoter, da jo po smrti zamenjamo s še večjo srečo. Kolikorkrat bere človek to pesmico, vedno se mu zdi lepa. Ni čudno, da si jo je letos izbrala Krekova mladina za svojo himno. V tej pesmi je izrazil Krek svoj socialni program, bistvo krščanskega socializma. Med najpotrebnejše reči, katere naj nudi socialna vzgoja otroku, spada spoštovanje pred delom in ljubezen do dela. Otrok naj se zaveda, da je skoro vse, kar nam na svetu življenje omogoča in kar dela življenje res življenja vredno, predvsem plod človeškega dela, uspeh ročnih in duševnih delavcev. Plod človeškega dela je naša hrana, obleka in stanovanje; plod intenzivnega dela so tudi duševni užitki, ki nam jih nudita znanost in umetnost. (Prim. tozadevno odstavka »Unser Friihstiick« in »Wem wir unser geistiges Leben verdanken« v Foerster-jevi » Jugendlehre«!) O človeku kot družabnem bitju pa govorim kar v nastopnem (drugem) delu naše razpravice, ki naj nam pokaže na nekaterih zgledih, kako naj se goji v mladini socialno mišljenje. II. Nekaj praktičnih navodil za gojitev socialnega mišljenja. a) Naša domovina nekdaj in sedaj. — Medsebojna odvisnost posameznih pokrajin. — Povest o Kiklopu P o 1 i f e m u. (Osnutek za predavanje v šoli.) Otroci! Zamislite se v dobo, ko so prišli prvi ljudje v naše kraje! Gozdovi so pokrivali hrib in dol. Ni bilo ne cest, ne njiv, ne poslopij. Človeška roka je pričela krčiti gozdove. (Rovte = Gereut, laz, novina, krčevina, posekovje.) Ljudje so spreminjali gozdove v travnike in njive, zasajali sadno drevje, gradili ceste in mostove, stavili človeška bivališča. Če mi sedaj živimo laže in bolje nego naši predniki, ni to samo zasluga naših sodobnikov, ampak k temu so nam pripomogli vsi, ki so živeli in delali na tej zemlji pred stoletji, morebiti pred tisočletji. Toda mi ne uživamo samo plodov dela svojih prednikov, ampak tudi plodove dela prebivalcev daljnih dežel. Bogve kje so kopali železno rudo in izdelali orodje, ki ga rabimo v vsakdanjem življenju. Bom-baževino za našo obleko je dala morebiti Azija, morebiti Amerika; volno Avstralija itd. (Slično misel izvaja prav lepo Foerster v odstavku »Unser Fruhstiick«.) Dandanes so prometna sredstva tako razvita, da tvori ves svet tako rekoč eno samo gospodarsko enoto: v vsaki pokrajini se prideluje to, kar se tam najlaže proizvaja, in pridelke si pokrajine med seboj izmenjavajo. Kaj menite, otroci, zakaj pa ni Bog sveta tako ustvaril, da bi se v vsaki pokrajini dobivali vsi proizvodi, ki jih človek potrebuje za živ- Ijenje? Zakaj so pokrajine prisiljene, da si svoje proizvode med seboj izmenjavajo? Zakaj ne raste pri nas smokva in kava in bombaž, dočim manjka na jugu smrekovega lesa, dostikrat tudi premoga in železa? Zakaj imajo nekateri kraji v obilici žita, drugi pa ugodne pogoje za razvoj industrije? Bog nam je pač hotel s tem reči: »Ljudje, če boste med seboj prijatelji in se boste zavedali, da tvorite eno samo družino, če si boste proizvode med seboj izmenjavali, boste imeli vsega dovolj. Če se boste pa med seboj klali in drug drugemu svojo deželo zapirali, boste pa vsi trpeli v tem ali onem oziru pomanjkanje, kakor ste ga med svetovno vojno. Jaz sem svet tako ustvaril, da vas že razlika med posameznimi pokrajinami sili k temu, da se medsebojno spoznavate, da drug drugega obiskujete, da živite v nekakem skupnem gospodarstvu. Če tako ravnate, vas spremlja blagoslov in blagostanje; če ne, vas tare pomanjkanje.« Zato so se trudili najplemenitejši duhovi vseh časov, da bi našli tako obliko sožitja posameznih narodov in držav, ki bi odgovarjala bratstvu človeštva. Vedno in vedno se poraja v zgodovini človeštva vprašanje: kako bi se organiziral ves svet na enotni podlagi. Ta smoter so hoteli doseči Rimljani s svojim svetovnim imperijem; na enotni podlagi hoče ves svet organizirati katoliška cerkev; liga narodov hoče najti poti in sredstva, kako bi se ustvarila vrhovna instanca za vse človeštvo, ki bi preprečevala vojne. Otroci! Če gledate naša prometna sredstva: velike ladje, železnice, ceste itd., vam postane še nekaj drugega jasno: vse te naprave so bile mogoče samo radi tega, ker ljudje živimo v družbi. Človek je družabno bitje (animal sociale, zoon politikon). Vsako delo kaže človeku, kako potrebuje pomoči svojega bližnjega. Koliko laže prežagata dva delavca dva debela hloda, kakor bi pa en delavec prežagal en hlod! In podobno je pri neštetih drugih delih. Če bi mi ne živeli v družbi, bi ne imeli ne šole, ne cerkve, ne knjig, ne cest; ostali bi na kulturni stopnji divjakov! Brali ste že morebiti povest o divjem Polifemu, ki nam jo pripoveduje Homer. Veste, s čim je označil Homer Kiklope za divjake? Takole pravi o njih: »Nimajo zborovanj, kjer bi se posvetovali, nimajo postav, ampak prebivajo po vrhovih visokih hribov v votlinah; vsak vlada nad svojimi otroki in ženami, drug za drugega se pa ne brigajo.« Zato so pač — divjaki: ne poznajo razen rodbine nikake medsebojne organizacije, ne občine, ne države, ne verske družbe. Organizacija — počenši od rodbine preko občine in pokrajine do države in naddržavne cerkve — je napravila iz divjakov kulturne ljudi. Vsak narod bo dosegel tem višjo stopnjo kulture, čim bolj bo sposoben za organizacijo, za delo z združenimi močmi. Ljudje bodo pa tem rajši delali skupno, čim več bodo imeli zaupanja v medsebojno poštenost. Tega zaupanja bo pa med njimi tem več, čim več bo med njimi krščanskega življenja. Tako ustvarja krščanstvo mogočne vrednote tudi za prospeh narodov in držav. b) Pri računanju obresti. »Kapital nosi na leto 5, 10, 20, 30% obresti.« Odkod pa pride ta prirastek h kapitalu? Plača ga tisti, ki si je kapital izposodil. Trgovec n. pr. kupi blago, a nima dovolj denarja. Izposodi si ga v banki proti 25% obrestim. Teh 25% bo seveda prevalil na odjemalca svojega blaga. Čim višjo obrestno mero plačuje trgovec, tem dražje mora prodajati svoje blago. Država ima stotine in stotine milijonov dolga. Čim višje obresti plačuje, tem večji so davki. Čim večji so davki, tem večja je draginja. Nekdo si zida z izposojenim denarjem hišo, v kateri se nastanijo najemniki. Ti morajo plačevati lastniku najemnino v takem znesku, da se obrestuje kapital, ki je v hišo »zazidan«, in da se hiša amortizira. Čim višje obresti plačuje lastnik hiše, tem dražja mora biti najemnina. Kaj se učimo iz tega? To, da je draginja na svetu tem večja, čim višja je obrestna mera. Zato se pa silno motijo ljudje, če mislijo, na kakšnem dobičku so, če jim nese njih 1000 Din v kaki hranilnici 80 ali 100 Din na leto, namesto 40 ali 50. Teh 100 Din ne ostane njim v žepu, ampak več nego toliko znaša povišek cen pri vsakem blagu, ki ga morajo kupovati. Vse blago bi bilo lahko cenejše, če bi bila obrestna mera nižja. Ne bomo se motili, če trdimo, da ima od sto ljudi pri nas od vsakega povišanja obresti najmanj 90 ljudi škodo in kvečjemu deset ljudi dobiček. Dobiček imajo samo tisti zelo zelo maloštevilni ljudje, ki imajo toliko denarja izposojenega, da jim povišanje obrestne mere več nese, nego jim povišanje cen škodi. To so pa baš tisti ljudje, ki bi navadno prav lahko živeli tudi brez povišanja obrestne mere. Odpraviti se v sedanjih razmerah obresti ne bodo dale. Če bi denar ne donašal nič obresti, bi bili zelo redko sejani tisti, ki bi ga hoteli drugemu posoditi — in končno zlo bi bilo večje, nego je zvezano z visoko obrestno mero. Človek je tudi upravičen, da jemlje obresti, kadar se z izposojanjem denarja poda v nevarnost, da bo denar izgubil. V celoti pa pomenijo v pravno sigurni državi visoke obresti čezmerno visok dohodek brez dela in brez znatnega r i - zika in kot tak so zlo, kadar presegajo neko mero. To mero bi bilo težko določiti. V splošnem pa velja načelo: socialne razmere so toliko bolj zdrave, čim nižja je obrestna mera. Ogromna večina vseh ljudi je z vsakim povišanjem obrestne mere — oškodovana. c) Delo se poplača samo z delom. Dan na dan uživamo sadove dela svojih prednikov in sodobnikov. Kako se jim moremo oddolžiti za usluge, ki nam jih izkazujejo s tem, da delajo za kritje naših potreb? Z denarjem? Ali more kdo reči: meni ni treba v vsem življenju nič delati, ker imam že brez dela toliko denarja, da lahko plačam vse življenske potrebščine? Kdor bi hotel na to vprašanje odgovoriti v tem zmislu, da milijonar v zdravi valuti ni dolžan delati, tega bi bilo treba dalje vprašati: Kaj pa, če bi bili vsi ljudje milijonarji? Po tvoji logiki bi potem nikomur ne bilo treba delati; kar velja za te, velja tudi za druge. Potem bi se pa ljudje hitro prepričali, da se ustvarjajo življenske potrebščine samo z delom in da denar ne reši človeka smrti od gladu. Za delo se moremo ljudem oddolžiti samo z delom, kakor se moremo za ljubezen oddolžiti samo z ljubeznijo. Na svetu se ne da vse »plačati«. Sodobniki in predniki so ustvarjali moje blagostanje s svojim delom; jaz se jim za to oddolžim le s tem, da tudi sam ustvarjam s svojim delom blagostanje sodobnikom in zanamcem. — Sploh je eno najtežjih vprašanj, kako naj se delo »plača«. Marsikako delo je združeno z oškodovanjem zdravja, s skrajšanjem življenja; marsikako delo zahteva zvestobe in požrtvovalnosti. Kako naj se to plača? Dostikrat govorimo o delu, »ki se ne da plačati«. Takega dela je na svetu prav mnogo. Tisočere niti hvaležnosti nas vežejo na soljudi in na pretekle rodove. Ne uživajmo sadov dela brez misli in brez spoznanja, ali zori hleb na jablani ali na hruški! Vsak misleč človek bo rekel s hvaležnostjo in s ponosom: Jaz sem delavec; ustvarjam za druge, ker so tudi drugi ustvarjali zame in še ustvarjajo. ii~e~®c^z3 |[ i——11| ifczz® Vestna uciteljlca. Tinca Rodič. Učna razprava želi vestnih učiteljic. Saj brez vestnega učiteljstva so najvažnejši šolski zakoni le mrtvi kažipot, le objektivna zunanja pravila. Vestnost pa da mrtvemu kažipotu življenje, vest je subjektivno notranje pravilo. Šolski zakon gleda od daleč, vest pa deluje od blizu — konkretno. Volja sama na sebi je slepa, zato potrebuje razuma, da ga nagne k delovanju. In tisti praktični razum, ki pri vsakem dejanju presodi in ukaže, kaj je storiti — je vest. Najvažnejše pri vesti je to, da ima vest moč obveznosti, in sicer notranjo moč obveznosti, ker ima notranjo nadnaravno sankcijo v volji božji. Zato se vest imenuje glas božji. Vestnost, ki nima te notranje sankcije je samo prevara. Vestnost, ki sloni samo na sankciji človeškega razuma, drži pač nekoliko časa, nikdar ni popolnoma zanesljiva. Ona drži samo v ugodnih slučajih, ne prestane pa težkih preizkušenj. Če torej že naravni čut dolžnosti ne daje popolne gotovosti in vestnosti, koliko manj potem samo zunanja legalnost, ki ne prihaja iz notranjega čuta dolžnosti. Če gremo dalje v tej sodbi in smatramo včasih celo legalnost kot zlo, je pa gotovo brezvestnost — zločin. Torej ne legalna ne pred svetom odgovorna, temveč pred svojo vestjo odgovorna učiteljica — to je vestna učiteljica. Vestnost nosi na sebi pečat stalnosti in doslednosti zato, ker je vestnost logika in ta pa je nepremakljiva. Vestnost sklepa tako: Šolski zakon je gornji stavek, posamezno dejanje je naslednji stavek, ujemanje ali neujemanje tega dejanja s šolskim zakonom je sklepni stavek. Ta logični postopek pri vsakem dejanju da vestnosti sijaj stanovitnosti in značajnosti. Zanesljivost in značajnost je torej prvi sad vestnosti. Od tod tisto zaupanje višjih do vestnega uradnika in šolnika — do vestne učiteljice. Za učiteljico samo pa je vestnost vir najblažje sreče, ker vest ne presoja samo, kaj je v posameznem dejanju ali slučaju treba storiti, temveč tudi po storjenem dejanju hvali ali graja, ker ima moč obveznosti. Ta hvala dobre vesti presega vse pohvale višjih oblasti. Po teh splošnih izvajanjih o vestnosti naj preidem k vestni učiteljici. Rekli smo, da je vestnost logični sklep, ki presoja, kako se posamezno dejanje ujema ali ne ujema s šolskim zakonom. Na podlagi tega izvajanja je prva dolžnost vestne učiteljice, da dobro pozna šolski zakon in vse predpise, ki se tičejo pouka in vzgoje. Toda ne toliko črke zakona, nego duh in njega namen. Če pozna to, jo vestnost sili, da rabi sredstva, ki vodijo k temu namenu. Druga dolžnost vestne učiteljice je torej, da pozna in rabi sredstva, ki vodijo in dosežejo smoter šolskega zakona. Poznati mora dobro didaktična in metodična načela. Brez teh dveh predpogojev je vestnost nemogoča, ker brez njih ni mogoče presojati posameznih dejanj, se li ujemajo s šolskim zakonom ali i-e. ali bodo dosegla namen zakona ali ne. Ta načelna izobrazba je vendar samo predpogoj vestnosti, vestnost sama pa se kaže šele na podrobnem delu vestne učiteljice. Poglejmo vestno učiteljico pred poukom! Dan za dnem pripravlja učno sliko za vsako uro, in sicer smoterno, didaktično in metodično pravilno. Poglejmo jo med poukom! Kako vestno in uspešno porabi vsako minuto, po didaktičnih in metodičnih pravilih. Kako posluša glas vesti, ki jo hvali in graja, beleži uspehe, beleži pogreške in jih položi v zakladnico svojih izkušenj. Vestna učiteljica pa se tudi zaveda, da ni samo učiteljica, ampak tudi vzgojiteljica. Ta zavest jo priganja še k večji vestnosti pri pouku, ker ve, da je točna in vestna umska izobrazba zajedno že velik del srčne vzgoje. Prva skrb vestne učiteljice je, da točno pozna namen in načela prave vzgoje. Druga skrb je, da pozna sredstva, ki vodijo do prave vzgoje. Če pogledamo njeno podrobno delo pri vzgoji, vidimo, kako vestno skuša spoznati naravna nagnjenja in značaj vsakega otroka, da potem s pomočjo pouka in vaje zida naprej, kar je narava začela. Kako vestna in previdna je, ko zapoveduje in prepoveduje, da ne pokvari vzgojnega smotra. Kako vestno nadzira svoje gojence, da modro preprečuje razvade in pospešuje njih lepe navade. Vestno in pravilno deli plačila in kazni, da ne goji oholosti, malosrčnosti in upornosti. Kako vestno navaja učence na borbo zoper strasti in slaba nagnjenja. Daje. navodila in prilike, da se vadijo v kreposti, zlasti v najlepših detinskih krepostih, v pokorščini, odkritosrčnost, nedolžnosti in sramežljivosti, v ljubezni do staršev, predstojnikov, revežev, v hvaležnosti in vljudnosti do drugih, zlasti sošolcev in součenk in v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti. Predvsem pa vestna učiteljica kot vzgojiteljica posebno upošteva pri vzgoji naravno sredstvo, namreč moč zgleda. Za svojo najsvetejšo dolžnost smatra kot vzgojiteljica, da je sama zgled točnosti in vestnosti, zgled delavnosti in kreposti. To je vestna učiteljica nasproti deci. Vestna učiteljica pozna pa še drugo vestnost, to je vestnost nasproti višjim oblastem. Ta vestnost se kaže predvsem v njenih uradnih spisih. Njen dnevnik, tednik in dopisi so ogledalo njene vestnosti. Vest je zanjo najvišji šolski nadzornik. Končno pozna vestna učiteljica vestnost nasproti svojemu stanu in javnosti. Če se vprašamo, kdo skrbi pred javnostjo najbolj uspešno za ugled in veljavo ter spoštovanje učiteljskega stanu, moramo priznati, da v prvi vrsti vestnost učiteljstva. Vestna učiteljica je torej blagoslov za deco, veselje za predstojnike, čast za učiteljski stan, sebi pa vir notranje sreče. Iz metodike telovadbe. Milko Jeglič. (Konec.] Poveljevanje. Pravilnost izvedbe posameznih vaj zavisi v veliki meri od načina, kako poveljuješ. Kakršno povelje, taka izvedba. Pri redovnih in prostih vajah sestoji vsako povelje navadno iz dveh delov: napovedi in končnega povelja. Z napovedjo povemo, kaj in kako naj se izvede, končno povelje je pa znamenje, kdaj je izvršiti dotično vajo. Napoved mora biti jasna in določna, da morejo telovadci takoj razumeti, kaj jim je storiti, a vendar ne sme biti predolga. Izgovarja se z navadnim glasom, večkrat malo zategnjeno. Končno povelje pa mora biti kratko, najboljša je enozložna beseda, oziroma velelnik. V razliko z napovedjo ga naglašamo z ostrim in nekoliko povzdignjenim glasom ter odsekano, tako da morejo vsi telovadci izvršiti povelje istočasno in strumno. Pri onih vajah pa, ki naj se izvedejo počasi, n. pr. pri kroženju trupa, sukanju glave itd., se tudi končno povelje izgovori z zategnjenim in nekoliko nižjim (a ne pojočim) glasom. Pri začetnikih je zelo umestno, da spremljaš povelja s primernimi znamenji, n. pr. da pokažeš z roko smer obrata ali vodiš istočasnost s ploskanjem itd. Med obema deloma povelja je nekoliko presledka, ki je potreben zato, da morejo telovadci napovedano vajo premisliti in umeti. Ta presledek je seveda pri mlajših telovadcih daljši nego pri izvežbanih, vobče se pa njega dolžina ravna po težkoči vaje: pri težjih in novih vajah je daljši nego pri lažjih in starih. Predolgo pa ne sme trajati, ker bi sicer to imelo za posledico razmišljenost in nediscipliniranost telovadcev. V te presledke vpletati razlago in opominjanje je seveda neumestno. Prav tako tudi ne gre, razkosati eno samo besedo s tem presledkom na dva samostojna dela; temveč pri poveljih, ki sestoje iz ene same besede, se predzadnji zlog nekoliko zategne, zadnji zlog pa izgovori z višjim glasom. Za iste vaje rabi dosledno ista povelja. Za redovne vaje so natančno določena; teh ne pretvarjaj in si ne izmišljaj svojih. Pri prostih vajah je rabiti za enostavne gibe velelnik glagola, n. pr. »Odro-čite!« »Priročite!« »Zanožite!« itd. Pri sestavljenih in onih, ki se ne dajo ločno označiti z enim glagolom, si pa pomagamo s štetjem; števniki nadomeščajo končno povelje, n. pr. »Vadite izpad z desno naprej, 1, 2\« če vadimo isti gib večkrat zaporedoma, potem vajo najprej napovemo, nato pa štejemo, n. pr. »Vadite odročenje, 1, 2, 1, 2!« ali »Korak na mestu s čelnim kroženjem not — vadi, 1, 2, 3 . .!« Zato velja tudi pri redovnih vajah, zlasti pri onih, ki jih izvajamo razdeljeno na dve ali več dob, n. pr, »V dvored na desno, 1, 2!« Pri teku, skokih in nekaterih spretnostnih vajah zadostuje samo znamenje z roko. Večkrat je umestno povelje! »Zdaj!«, n. pr. pri raznih spretnostnih vajah, kakor tudi pri igrah, lahkoatletičnih in orodnih vajah. Kadar vajo prekineš ali končaš, poveljuj: »Stoj!« ali »Dovolj!« ali tudi »Dosti!« Da jo zopet nadaljuješ, je primerno povelje: »Dalje!« Če vadiš kako prosto vajo, jo končaš tako-le: » ... 1, 2, stoj, 4!« Vsako vajo je vaditi v obe strani; v tem primeru napoveš vajo samo prvič (ko se vadi n. pr, v levo stran), drugič pa poveljuješ kratko: »V nasprotno smer!« — Med poveljevanjem, oziroma štetjem sam ne vadi, marveč le nadziraj. Če telovadci to ali ono vajo izvedejo zelo slabo ali površno, n. pr. cel obrat na mestu (da namreč ne prenesejo vsi desne noge v zanožno stojo in potem šele v prinoženje ali da se ne obrnejo vsi v levo stran itd.), poveljuj kratko: »Nazaj!«, nakar se povrnejo v prejšnji položaj. Opomni jih zdaj na pomanjkljivosti, oziroma nepravilnosti, potem pa poveljuj znova. Enako postopamo pri vseh vajah. Vsako povelje mora biti stvarno in slovnično pravilno. Ne zamenjuj posameznih sličnih povelj med seboj. Točnosti zahtevaj od učencev, točnost moraš poznati tudi sam v poveljevanju. Poveljuj razi oč no, a ne preglasno. Vpitje in kričanje škoduje tvojemu grlu in pljučem, pa tudi disciplini. Poveljuj torej srednje glasno, primerno številu telovadcev in velikosti ter zvočnosti telovadnice — a vendar odločno in ne monotono. Stoj vedno obrnjen k učencem in tako, da te morejo popolnoma razumeti. Paziti je končno še na pravočasnost povelja. To velja zlasti za redovne vaje z mesta, oziroma med korakanjem. Obrate med korakanjem poveljuj vedno na pravo nogo; tako n. pr. cel obrat na levo nogo, enako polobrate v desno stran na desno nogo. Pri prehodu iz teka v korakanje itd. je poveljevati vedno na levo nogo. Paziti je pri tem tudi na pravilen presledek med napovedjo in končnim poveljem. Prav tako seveda ne poveljuj prepozno, da bi n. pr. poveljeval obrat šele tedaj, ko je vrsta že nekaj časa ob zidu. Potrebno je torej, da si prav pri poveljevanju posebno zbran v mislih in ne raztresen. Iz vsega navedenega je razvidno, da moreš biti v mnogo slučaji!) sam kriv slabe izvedbe posameznih vaj, zlasti redovnih. Težko je pravilno in dobro poveljevati. Zato se vadi mnogo v tej umetnosti! Disciplina. Naj bo vadbena snov še tako dobro izbrana in pestra, telovadba ne doseže vsega svojega namena, če pri njej ne vlada potrebna disciplina. Razločevati nam je takozvano zunanjo in-notranjo disciplino. Prva se kaže v točnosti, redu, miru in ubogljivosti, druga pn zlasti v tem, da telovadci nc zlorabljajo prostosti, ki se jim mora tu sli tam večkrat dovoliti. Pri daljšem teku naj se n. pr. vsakomur dovoli, da sme izstopiti, če čuti zbodljaje ob strani ali premočno bitje srca. Če imamo dobro disciplinirane učence, bodo izstopili le malokateri, res samo oni, ki jim je treba, medtem ko se bodo vrste lenih, nediscipliniranih telovadcev hitro in znatno razredčile. Le kjer vlada notranja disciplina in pravi smisel za telovadbo, tam je doma tudi zunanja. Takim telovadcem moremo brez skrbi dovoliti več prostosti nego tistim, ki so mirni le, če in dokler vidijo tebe pred seboj. Najboljše sredstvo za dobro disciplino je zanimanje in veselje do telovadbe. To pa moreš pri učencih vzbuditi z zanimivo in vsestransko snovjo — ter dobrohotnim poučevanjem. Tako raznolična je snov, pa vendar goni in goni marsikateri učitelj eno vajo brez prenehanja, češ, tako dolgo, da bo šlo. Če vidiš, da ne gre, prenehaj ž njo enkrat, prihodnjič pa začni znova, in sicer v nekoliko spremenjeni obliki. Ne ubijaj s prisiljenostjo in enoličnostjo veselja do telovadbe! Potrebna je za dobro disciplino tudi zaposlenost učencev. Pri skupnih vajah, t. j. redovnih in prostih vajah, je vzdrževanje discipline lahko; zakaj vsi telovadci izvajajo vajo na eno povelje in hkratu, vsak najmanjši nered moreš takoj opaziti. Drugače pa je pri lahkoatletičnih, spretnostnih in orodnih vajah: paziti moraš obenem na vadeče in ne- vadeče. Često se dogaja, da skušajo posamezni telovadci uhajati brez dovoljenja iz vrste ali pa telovaditi še na kakšnem drugem orodju. Tega ne dopusti na noben način. Prav tako ni umestno, da bi nezaposleni sedeli po tleh. Končno moraš biti v vsem svojem ravnanju dosleden. Ne zahtevaj preveč, temveč le toliko, kolikor telovadci premorejo. Nepokorščine ne trpi pod nobenim pogojem! Če med telovadci ni potrebnega miru in reda, prekini telovadbo ter mirno glej tja, odkoder prihaja nemir. Nemirneža kaznuj s tem, da mu zabraniš začasno to ali ono vajo; zlasti občutna je ta kcizen pri igrah in nekaterih spretnostnih vajah. — Ne grajaj prepogosto, a tudi ne hvali preveč! Hvala je primerna zlasti takrat, kadar se je telovadec za to ali ono res zelo potrudil. Dobro pa je pohvaliti bolj boječe, da jim s tem daš priznanja in novega poguma. Telovadčevih osebnih spretnosti seveda ne hvali, kakor tudi ne lepe postave; nasprotno ne grajaj eventualnih telesnih napak ali slabosti, česar ne dopusti tudi od strani so-učencev. Lahko je vzdržati pri telovadbi disciplino — in tudi težko. Ni tako trdega oreha, da se ne bi dal streti. Disciplinirana četa učencev-telo-vadcev se navadno upravičeno smatra kot zrcalo vestnega, marljivega in dobrega učitelja. Vendar pa ta disciplina ne sme biti prisiljena in pretrda. V telovadbi naj najde otrok tudi primernega razvedrila in zabave, združene z njemu lastno živahnostjo. Pusti, da se naskače in razkriči iz pol-nega grla — zlasti na prostem, a ga obenem tudi navadi, brezpogojno se pokoravati svojim predpostavljenim ter načelu skupnosti in soodgovornosti. =®= ®c=n |[lEEE®==EEr|[ c=® =®= Beležke šolsk. vodje rt« ho§pitacijah. Uribski. So ljudje, kojih nastop vzbuja v nas drugih neko spoštovanje, da sc jim bližamo le z veliko obzirnostjo, četudi so na stanovsko enaki. Možno, da izvira to dejstvo od tod, ker nas morebiti taki ljudje duševno ali pa moralno nadkri-ljujejo; gotovo pa je, da si po duši, mišljenju in čuvstvovanju nismo enaki. Dobijo sc take osebnosti v vseh stanovih, ki sc dvigajo nad splošno povprečnostjo. Tudi na moji šoli lahko z mirno vestjo uvrstim eno ali drugo med te vrste osebnosti. Še kadarkoli sem se odločeval, da grem tudi k eni ali drugi izmed teh hospitirat, da hospi-tiranje pri takih osebah ni prav nič potrebno, ker mi vse njih obnašanje, kakor tudi vedenje učenk in njihovi pismeni izdelki dovolj jasno pričajo o velikem delu in redu, ki ga imajo take učne osebe v svojih razredih. Tudi se ob takih prilikah nisem mogel znebiti spomina na dogodek, ki sem ga bil doživel ob priliki, ko sem delal drugi izpit. Neko popoldne sem imel čas in sem sklenil, da ga izrabim sebi v prid na ta način, da bom šel poslušat pouk na vadnico, ki je znano — najboljša osnovna šola. Kakor sklenjeno, tako storjeno. Ob tričert na dve stojim že pred vrati 4. razreda in čakam na prihod vadniškega učitelja. 4. razred sem si bil zbral zato, da bi bil primerjal znanje učencev 4. razreda vadnice z znanjem učencev svoje vaške enoraz-rednice, na kateri sem imel 160 otrok. Kmalu pride vadniški učitelj, pogumno se mu predstavim in povem svojo željo. Dobil pa sem bil tak-le odgovor: »Ali še niste prišli do tega, da se učitelj veliko svobodnejše giblje in kreta, ako ga nihče ne opazuje? Ne dovolim.« In odšel je v razred, mene pa pustil pred razredom. Kakšno razočaranje! Mislil sem, da ga bo moje zanimanje celo veselilo in domišljal sem si, da bi vrata vadnice morala biti vsemu učiteljstvu vsak čas odprta na stežaj. Na vadnice naj bi hodilo učiteljstvo hospitirat ter se učit najnovejših metodičnih spretnosti — pa taka odslovitev! Ne premišljam dolgo in se odločim, da potrkam na vrata ostalih 3 razredov. Stopim pred III. razred. Učitelja še ni bilo v razredu, le 1 učiteljiščnik iz III. letnika je imel v njem nadzorstvo. Malo počakam, pa pride učitelj že tedaj znanega imena med slovenskimi pisatelji. Napravim lep poklon, sc spoštljivo predstavim in povem svoje želje. Ta me ne odžene takoj, malo pomišlja, parkrat me povede doli in gori po hodniku, izpraša me, kje službujem in pa po vzroku, zakaj hočem ravno v njegov razred. »Rad bi se kaj naučil, škoda se mi vidi časa, ki ga brez dela tratim po mestu,« mu odgovorim. »Pa danes imam prvo uro prav suhoparen predmet, namreč slov. slovnico,« mi pripoveduje, a jaz mu zatrjujem, da me tudi ta zanima. Vstopiva v razred. Ko odmolijo, vzamejo stara Končnikova berila na klop, poiščejo nek berilni odstavek, ki ga čitajo stavek za stavkom ter določujejo samostalnike, njih spol, število in sklon. Po enourni hospitaciji sem se zahvalil in poslovil ter odšel iz učiteljišča s prav različnimi čuvstvi. V poznejšem življenju pa sem imel priliko hospitirati pri mnogih tovarišicah, ampak to že mo- ram priznati, da naprošen v to še nisem bil nikoli. Je pač res, da menda nihče rad ne vidi, da ga kdo drugi kritično opazuje, če takega opazovanja celo oni, ki so nastavljeni v to, ne dovoljujejo radi, kakor kaže zgoraj navedeni slučaj. To je menda tudi vzrok, da se, četudi po vsakem večjem didakt. pedagoškem delu priporočene medsebojne hospita-cije kar ne morejo udomačiti, kakor tudi ne že tolikokrat priporočeni roditeljski sestanki. Na priporočilo šol. nadzornika so bile na neki večji osnovni šoli res uvedene medsebojne hospita-cije, pa jih je moral šol. vodja kmalu nato odpraviti. Prišla se je bila pritožit mati šoloobiskujočih otrok, češ, da jih ne bo pošiljala več v šolo, ako se bodo še dalje hodile učiteljice med urami razgovarjat po razredih. Zanimiv — pa nič razveseljiv slučaj. Dolžnost nad vse obzire in pomisleke; izjem delati ne smem. Vzamem knjigo in stopim v razred, nepričakovan in nepovabljen. Zmračilo se je tovarišici čelo, ker.je zagledala v moji roki knjigo, ki jo nosim seboj k hospitacijam, v katero beležim svoje opazke, da koncem šol. leta ravno po tej knjigi sestavljam letno bilanco (oceno) seštevajoč vsa aktiva, odštevajoč pasiva — ostanke pa pošiljam okraj. šol. nadzorniku v daljnjo uporabo. Kakor rečeno, nisem bil ljubeznivo sprejet; najrajši bi se bil vrnil, pa ker nisem zajčje krvi, sem se premagal in ostal v razredu. Sedem na stol za katedrom in pričnem svoje delo. Najprej vržem poglede po razrednih tleh, stenah, klopeh in šolskih deskah. Nikjer nobenih smeti; tudi prahu ne. Šolski deski prav snažni; kreda in cunja na svojih mestih. Po katedru pa napet lep papir modre barve, da izgleda kakor bi bil kateder pogrnjen. Na desnem oglu katedra pa stoji velika, lepa ciklama. Poleg katedra lepo stojalo, polno cvetic, enako na oknih — pa za klopmi še eno stojalo s cvetkami; v dveh zabojčkih pa so ravnokar vsajene in vsejane nove cvetke, kojih razvoj bodo deklice opazovale lahko od početka do popolnega razvoja, kar je velikega vzgojnega in poučnega pomena. Na severni šolski steni pa je pritrjenih vse polno lepih pokrajinskih slik, s katerimi oživlja gospodična tovarišica zemljepisni pouk in vzbuja estetski in domoljubni čut mladine. Na zadnji steni pa visi krasna slika, predstavljajoča Kristusa s prizorom: Pustite male k meni! Krasen simbol za učitelja ali učiteljico! Obešeno ima to sliko na zadnji steni bržkone le zato, da si s pogledom nanjo razžene ob hudih urah črne oblake. In deklice same! 2e sam pogled nanje me je vzra-dostil. Vse, četudi po veliki večini same hčerke ubogih staršev, vse so snažno oblečene, čedno počesane. Pa tudi vse knjige imajo lepo zavite, nikjer nič raztrgane ali zamazane; enako zvezke. Pa disciplina — naravnost vzorna! In kadarkoli je učiteljica izprcgovorila kaj, vselej so se obrnili pogledi vseh učenk nanjo in na obrazih se jim je videlo, kako rade bi bile vprašane vse. Skoraj solznih oči pa je sedla ta ali ona, ako ni povsem zadovoljivo odgovarjala. Tako razmerje more vladati med učenkami in učiteljico le tam, kjer jih spaja medsebojna ljubezen. Pregledam uradne spise. Dnevnik, naravnost vzorno spisan, izkazuje pri pripravi za obravnavo borilnega sestavka »Kako je babica kurila peč« — 14 dispozicijskih točk. To je prav lep dokaz, da je tovarišica berilni sestavek vsebinsko in logično analizirala in se s tem prav vrlo pripravila na pouk. V razrednici sem pogledal absence in našel, da je imela do meseca februarja 41 šolskih dni brez zamude, kar ji daje najboljše izpričevalo. Katalog ne kaže prav nikakršnih pogrešk in tednik je vzorno spisan — s prav pregledno in koncentracijsko razporedno obravnano tvarino. Pri pregledu pismenih izdelkov pa sem občudoval prav lepo, enotno pisavo učenk, ki zelo nalikuje pisavi učiteljice same. Tako pisavo more doseči samo učiteljica, ki strogo, dosledno sama vedno vzorno piše, in ki tudi v spisnih nalogah ne prezira pogreškov v pisavi. Večkrat pa sem sc že prepričal, da so bile po nekaterih razredih začetne šolske naloge še dovolj lepo spisane, proti koncu pa vedno slabše. Pa saj tudi sam nisem nič boljši. Kolikokrat začnem kakšno vlogo, spis ali pismo začetkoma lepo, počasi, a čim dlje pišem, tembolj gre vse na slabše. Toliko o tej hospitaciji glede zunanje strani. Kar pa se tiče učiteljičinega nastopa samega, sem si mogel zabeležiti samo to-le: Govori malo, resno. Zna pa učenke, kadar si ji vidi umestno, tudi izborno zabavati in jih navdušiti do viška za karsižebodi. Učenke čitajo naravno, umevno, izrazito, čuvstveno, učinkovito in to tako, da izvira učinkovitost iz čitane vsebine, a ne tako, da bi čitajoča učenka hotela delati efekt na izumetničen, teatraličen način, kar 'seveda ni naravno in je zato zanič. Tako vzorno, logično čitanje more doseči samo učiteljica, ki se zaveda, da mora biti učencem vsebina beril. sest. prej jasna kot na dlani. Ure čitanja izrablja tudi za govorne in miselne vaje. Ko že retorično obvladajo učenke vsebino be-rilnega sestavka, često tudi napišejo, največkrat po svoji lastni dispoziciji. Kakor ure pisanja, tako ure čitanja ne morejo biti pri tej učiteljici nikdar čas oddiha, ampak čas neumornega, vztrajnega, miselnega dela. Posvečati vzgoji in pouku mladine vse svoje žitje in bitje pa more le uči-teljca, ki se čuti — za mater svojim učenkam. Da bi bilo mnogo takih! .. . - Slovenske čitanke za osnovne sole. J. E. Polak. (Konec.) Pavel Flere je v berilnem sestavku 3. Slovanska duša, namignil, da mora iti tozadevno naše obzorje tudi preko meja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, t. j. ono naj objame ves slovanski svet in potom tega tudi vse človeštvo (in za to ljubezen gre ob vzgoji pravzaprav). Toda, vprašam vas, kaj nudijo ostale čitanke v tem oziru, če nudi P. Flere rekapitulacijo takega obsega! Ne rečem, da ne nudijo ničesar, a ne nudijo toliko, da bi rekapituliral v onem obsegu, kakor ga je zamislil P. Flere. To ve prav dobro tudi on sam, in zaradi tega apelira v svojem komentarju na — učiteljstvo. Da je ljubezen izvir in izliv prave vzgoje, je znano; in P. Flere je to simboliziral v materi, očetu, družini, domu itd. Toda tudi za to rekapitulacijo ni v ostalih čitankah dovolj snovi. Da se je P. Fleretu delo tako posrečilo, tiči v tem, da ima P. Flere veliko obzorje v pedagogiki in v literaturi; in to obzorje mu je nudilo material, iz katerega je sestavil (v prvem glavnem delu svoje čitanke) v glavnih obrisih načrt za literarno čitanko. Omenil sem že, da literarna čitanka nima namena, registrirati literarnih proizvodov, temveč njen namen je, da nudi iz literature ono, kar se prilega srcu, glavi in volji; in to ob prvenstvih onih mož, ki gredo kot zvezde vodnice deset- in stoletja pred svojim narodom (menim namreč narodom v masi). Ali se vam ni videlo, t. j. ali niste dobili občutka, da ste prebrali kos kulturne zgodovine, ko ste prebrali P. Fleretovo čitanko od, str. 57. do str. 161. Da, v taki maniri se vzgaja mladina nacionalno, in sicer v smislu rekla: iz naroda za narod! Da so biografije ob tem brez vsake vrednosti (za mladino te dobe menim namreč), je pokazal tudi P. Flere. Jaz zase bi bil opustil tudi maniro nagrobnih spomenikov, t. j. * in f itd. Edino, kar mi v tem delu čitanke ni všeč, so — soneti. Zakaj neki? — Sonet je sonet! Človek ga ume šele v zreli dobi; in tudi geniji med pesniki so napisali najboljše sonete v svoji zreli dobi. Tudi ni vsaka pesemca, ki ima 4 —(— 4 —|— 3 —j— 3 verze s predpisano mero in predpisano razporedbo rim, sonet; ampak bistvo soneta tiči v njegovi arhi-tektoniki 4, : 3t in 42 : 32, če se smem izraziti tako. In koliko jih je, ki se po-globe v to — med odrastlimi? — Pa bi se poglobil otrok v to! .. . In dokler se ne, je tudi sonet mehanični verbalizem, čeprav P. Fleretu ne odrekam priznanja, da je izbral lažje umljive in da bi šel mimo njih zelo težko preko našega Petrarka. Ob tej lepi izbiri snovi naj omenjam, da je ob njej mislil P. Flere tudi na umetniško vzgojo' naše mladine. Iz mnogih sestavkov te skupine vre ta kar sama na dan, a nikjer ne v tako pestrih barvah, nego iz krasnih slik našega Heineja, t. j. Simona Jenka. Lep kosec nacionalne, socialne in umetniške vzgoje tiči v P. Fleretovi čitanki od str. 7. do str. 161. Skoro ničesar ni, čemer bi oporekal opravičeno. Vse je izbranoi in sestavljeno tako preudarno in markantno, da sem ob študi-ranju te čitanke dobil vtis, da bi bil P. Flere skoro brez skrupuloznosti lahko zamenjal besedico »sestavil« z besedico »spisal«; ta moja trditev velja posebno za drugi glavni del njegove čitanke, o katerem nameravam govoriti sedaj. Samo to-le naj še omenim prej: v socialnem oziru bi si želel malo širšega obzorja; toda urnem: kdo bo rekapituliral še v to smer, če še lažjih poglavij nimam kam nasloniti. Prezreti tudi ne smem tega, da se P. Flere ni ognil verskega momenta; in tega bi on tudi ne mogel, čeprav bi hotel; zakaj a) to bi mu branilo njegovo pedagoško obzorje in b) ni mogel prezreti tega momenta že zaradi tega, ker ga je prevečkrat srečal ob delu, ki ga vrši v družbi z Erjavcem, t. j. pri izbiranju literarne snovi za mladino, kateremu delu se ima P. Flere mnogo zahvaliti, da je vnesel v svojo čitanko tako izbrano snov, da se prilega druga drugemu kot se prilegajo kamenčki v mozaiku. In to je velika umetnost, in Pavel Flere zasluži tudi v tem oziru polno priznanje. Moška poteza v P. Fleretovi čitanki je tudi ta, da ve, da more biti 1 e dober Slovenec dober Jugoslovan; to je poteza iz značaja; in le značajen mož more vzgajati značajne može; in takih si žele tudi naši bratje Srbi. Kdor ne verjame, naj prečita te-le besede: »I ne samo to. Nego, nama, Srbima, mnogo su draži kulturno razvijeni, i nacijonalno svesni, Hrvati i Slovenci, jer če i njihova kultura, i njihova nacijonalna svest, biti izvor otporne snage državne prema navali tudinaca, i veče jamstvo za državnu bezbednost, nego da su oni kulturno slabi i nacijonalno nerazvijeni. I mi, Srbi, baš za to smo se i radovali državnoj zajednici sa hrvatskom i slovenačkoTn nam bračom, jer smo, u toj zajednici, gledali zalogu bolje i srečnije, zajedničke nam budučnosti.« (»Samouprava« 11. avgusta 1923.) Čs meni ta in oni, da sem šel malo predaleč, ko sem zgoraj omenil, da bi P. Flere brez skrupuloznosti zamenjal besedico »sestavil« z besedico »spisal«, me bo umel, zakaj sem to omenil, ko bo preštudiral drugi glavni del njegove čitanke, t. j. oni, v katerem prideta do veljave realni in tehnični ni o m e n t ; zakaj to so rekapitulativne kulturne slike in sličice par excellence. To so rekapitulacija iz celih znanstvenih del in zaradi tega umem zadrego P. Flereta in umem njegov komentar v »Učit. Tovarišu«. Da, tukaj zija med to in ostalimi čitankami taka praznina, da jo bo prav težko zamašiti. In skoro' ves ta del bo ostal mehaničen verbalizem, če ga učiteljstvo ne bo znalo uporabljati tako, da zamaši to praznino samo. P. Flere svetuje v la namen produktivno delo otrok. Jaz sem zase uverjen, da td ni drugega, nego očitek, izražen v nežni obliki, a se pove v kritičnem svetu jasino tako-le: jaz sem se potrudil, da nudim vsa ono, kar rabi mladina za svojo nadaljno izobrazbo sedaj; a če nimate kam nasloniti, pomagajte sii še sami; jaz nisem kriv, da vam naprtim še to težko delo; krivi so oni drugi, ki so nudili — p r e m a 1 o 1 Da, premalo so nudili! P. Flere rekapitulira iz znanstvenih del, iz pri-rodopisja, naravoslovja, medicine; in vodi otroke preko vseh delov zemlje in celo tja daleč v nedogledni svetovni prostor. In otroci bi mu naj sledili brez opore! In to oporo naj bi otroci ob učiteljevih »b e r g 1 j a h« producirali sami! Ne, to ne bo šlo tako izlahka, kakor misli ta in oni. Metoda produktivnosti je silno počasna. Pomislimo samo, kako počasi producira učenjak, kj ima njivo takorekoč že preorano, zasejano, zobranano in že obrastlo; pa naj bi produciral otrok ob — ledini! Ne bo šlo! Te rekapitulativine kulturne slike in sličice, ki jih nudi Pavel Flere v svoji čitanki od str. 162. do str. 427., zahtevajo tako ogromnega dela, da ob sami produktivnosti iz otrok — ne bo šlo. Tu je moigoče samo tako-le: a) ali se mora tozadevna snov v ostalih čitankah docela predelati in prilagoditi obsegu čitanke P. Flereta, b) ali pa bo' treba izdati posebno- realno knjižico, ki se bo prilagodila zgoraj omenjenemu obsegu. Šele ob taki opori lahko govorimo o produktivnem delu iz otrok, t. j. v šoli (in pod milim nebom) bi se vršilo delo produktivno, a ker sta praksa in teorija druga od druge zavisni, mora vsaj oni del teorije, ki je za umevanje prakse (oziroma tudi nasprotno), otrok obdelati tudi doma. Če pa ni tega kontakta med teorijo in iprakso (in tudi obratno), visi zdaj '2no zdaj drugo v zraku; in v zrak se niti dolgega žreblja ne da pribiti. Ima pa tak postopek še naki drugi »bene«. Kaj neki? Koliko tožba učiteljev meščanskih, srednjih in obrtnih šol (in tudi roditeljev) gre na račun (neuspehov) osnovne šole! Zakaj neki? — No', osnovna šola hoče otrokom vse igraje nuditi; in ob tem igranju se otrok ne nauči učiti; in tako pride, da »cepaj o« otroci v življenju, v meščanskih, srednjih in strokovnih šolali. Pomislite to dobro, obrnite stvar na vsa strani, pa mi morate pritrditi! S tem pa nikakor nisem hotel reči, da so P. Fleretove rekapitulativne kulturne slike in sličice, pisane v maniri, da jih otrok ne more umeti. Ravno nasprotno; pisane so naravnost v Scharrelmannovein lahkem slogu, ki druži v sebi sloge: Erjavca, Schmeila itd. To je ravno tisto, čemer se kar načuditi nisem mogel in kar priča o izrednem znanstvenem obzorju sestavitelja te čitanke. Trdno sem uverjen, da je imel (če ga je sp!oh imel!) izbran krog sotrudnikov, in da je šlo vse delo njegovih sotrudniikov še enkrat v kovačnico P. Flereta; in v tem ima moja opomba zaradi »skrupuloznosti« svoj izvir. Če pristavim ob koncu še to, da sonet niti izdaleka ne sodi za opevanje zgodovine (Homer, srbske narodne pesmi itd.), sam v glavnih potezah povedal vse dobre in slabe strani P. Fleretove čitanke. V podrobnosti o reklih, pregovorih itd. se pa ob tako bogatem delu niti ne spuščam. In če bi imele ostale čitanke svoj slovniški del, bi ga pogrešal tudi pri P. Fleretu. In tak del bi literarni čitanki (v besede pravem pomenu) ne bil na škodo. Malo več pozornosti bi jaz posvetil tudi alkoholu in nikotinu; Ernest Trull je markiral glavne poteze »Lažnjivega prijatelja« še dokaj dobro, a vse to je za današnji »pijani svet« — premalo! 7. Sklep. Tiskarni in založniku nimam ničesar oporekati; zakaj ono, kar se tiče v M. p. b. razporedbe velikosti črk (ne mislim namreč, da so premajhne!) in da ne berem od črke do črke, tamveč od cele do cele podobe besed, itd., bi moral markirati avtor sam. Na vsak način pa bi bil lepi tisek izrazitejši in za oko prijetnejši, če bi imel za ozadje bolj rumenkast papir. In s tem končam. Listek. PROMET PO ZRAKU. V. Šarabon. I. Naloge zračnega prometa. V predzgodovinsiko dobo nazaj lahko zasledujemo sanje človeštva o letanju po zraku. Problem so pa postale te sanje šele v zgodovinskem času, ko so začeli sistematično študirati, kako bi se mogel človek trajno vzdržati v zraku. Mogoče je to le, če uporabimo zrak kot oporo, najsi bo miren ali naj se premika. In menda je ni tehniške iznajdbe, na katero bi bilo človeštvo lahko tako ponosno, kakor je premikanje po zračnih višavah. Seveda smo šele začeli; aeronavtika je danes še šport in bo treba še precej dela, da bo postala obče koristna, tako v znanstvenem kakor umetnostnem in socialnem oziru. Ko bomo imeli relativno toliko zračnih letal, kakor ima n. pr. Amerika danes avtomobilov, tedaj bomo lahko rekli, da se začenja nova doba v kulturnem razvoju človeštva. Od današnjega aeroplana ne moremo pričakovati, da bi bil »letalo za vse«, preveč je odvisen od militarističnih potreb. Treba je še na široko Specializiranega razvoja, pa bo postalo letalo splošno uporabljivo prometno sredstvo. Danes smo v zračnem prometu že hitrejši, kakor so ptice, letimo dalje m više, manjka nam še varnost in večja gospodarska uporabljivost. Pa je vendar tudi že varnost zelo velika. Poglejmo samo bilanco nemških tvrdk Junker in Aero-Lloyd za 1923: Prva je napravila lani 1,070.000 kilometrov zračne vožnje, druga 274.000, potnikov je prepeljala prva 18.000, druga 2500, pošte in tovora prva 86.000 kilogramov, druga pa 1,415.000 — časopisi iz Anglije v Nemčijo in obratno —; in pri vseh teh vožnjah se ni ponesrečilo niti eno letalo. Nevarni so samo poskusni poleti; skušeni vozniki in dobri stroji napravijo varnost skoraj popolno. Vozni red je danes tako natančen kakor pri železnicah, šele na 5337 kilometrov so aeroplani neprostovoljno pristali, in šele na 27.530 kilometrov se je kakšen aparat pokvaril! II. Načrti za bližnjo bodočnost. Rekli smo, da smo šele začeli; aeronavti imenujejo leto 1923 samo poskusno leto. In vendar je obratovalo lani samo v Evropi in bližnji okolici vsakdan 19rednihzračnihčrt, pač le bolj poleti kakor pozimi. Zračne črte so bile tele: 1. London—Pariz; 2. London—Bruselj—Koln; 3. Manchester— London—Rotterdam—Amsterdam—Bremen—Hamburg—Berlin; 4. Pariz—Bruselj —Rotterdam—Amsterdam; 5. Pariz—Strassbourg—Praga—Varšava; 6. Pariz— Praga—Dunaj—Budimpešta—Belgrad—Bukarešt—Carigrad (1600 kilometrov); 7 Toulouse—Barcelona-—Alicante—Malaga—Rabat—Casablanca (v Maroku; 1600 kilometrov).; 8. Antibes (ob francoski revieri) —Ajaccio; 9, Sevilla—La-rache (v Maroku); 10. Hamburg—Kopenhagen; 11. Berlin—Leipzig—Miinchen; 12. Miinchen—Ztirich—Geneve; 13. Miinchen—Dunaj—Budimpešta; 14. Berlin— Gdansk—Konigsberg; 15. Konigsberg—Memel—Riga—Reval; 16. Reval—Hel-singfors; 17. Konigsberg—Smolensk—Moskva; 18, Gdansk—-Varšava—Lvov; 19. 2800 km dolga črta Moskva—Harkov—Rostov—Groznij—Baku—Tiflis. Evropa je gospodarska enota in bi morala biti tudi prometna enota; cesie svetovne trgovine ne poznajo umetnih državnih mej. Zato je treba tudi v zraku enotnega načrta, upoštevanja vseh djžav, enotne kombinacije z nočnimi brzo-vlaki, s parniki itd. Tudi nekatere tehnične težkoče bo treba še odstraniti; bencin bodo nadomestili z veliko cenejšim težkim oljem, iti bodo morali v večje višine, kjer je odpor zraka manjši in zato hitrost večja, vpeljati bodo marali ponočne polete, kakor so jih na primer v Ameriki s pomočjo velikanskih svetilnikov, postavljenih v razdaljah 50 km itd. — Ob vodi letimo že sedaj lahko tudi ponoči, ker se voda zadostno sveti —. Štiri so splošne prometne črte, ki jih predlagajo za bližnjo bodočnost in ki naj se spojijo v enotno celoto; I. London — evropski kontinent. London je skupno izhodišče, žarki so pa štirje. 1. London—Rotterdam—Berlin—Lvov—Odesa—Batum—Baku—Teheran (v Teheran so vozili tudi že dosedaj, a ne redno). 2. London—Berlin—Gdansk—Konigsberg—Petrograd (oziroma Leningrad, kakor boljševiki hočejo). Od Konigsberga stranska proga v Moskvo. 3. London—Rotterdam—Hamburg—Kopenhagen—Malmo—Stockholm. Stranska črta iz Malmo v Christianio (od letos naprej se bo Christiania najbrž Ime- novala Oslo, kakor se je včasih). 4. Iz Manchestra čez London—Rotterdam—Koln—Ziirich—Genova—Neapol —Brindisi—Atene—Smirna (iz Neapola stranska proga v Tripolis, iz Aten v Aleksandrijo in Kairo; ali pa, če bi bila proga v Kairo glavna, iz Aten stranska proga v Smirno). Anglija dobi na ta način zvezo z Afriko, Azijo, Rusijo, Skandinavijo. Ob teh črtah je sedem evropskih glavnih mest in 16 važnih morskih pristanišč. II. Srednjeevropsko omrežje. Hrbtenica mu je črta Koln—Frankfurt—Dunaj—Budimpešta—Belgrad—Sofia—Carigrad. V Kolnu zveza z Anglijo. Stranska črta bi šla ob Alpah čez Miinchen v Geneve—Lvon — in naprej v Bordeaux. Drugi dve stranski progi: v Prago in Berlin ter Sofia—Solun—Atene. III. Jugovzhodno in severovzhodno omrežje ima dve glavni vzporedni progi: Lizbona—Madrid—Barcelona—Marseille—Genova—Trst—Dunaj-—Varšava—Smoo co X X 03 03 X o X X 03 ro co X X T ro CO -t 03 CM 2 i $ 05 03 05 co X 03 Ol X CM co lO -a co co 05 co X vo a* m o CN 30 kO o o t" h- -*• CM co m CO >Q a e = 'C ^ rt o o X «n X X O CN •n co CN X lO rt ,o >N c« CO iO o o > >CJ VO X [ 05 X co 00 o co III. kategorija: otroške vrtnarice in učiteljice ženskih ročnih del brez mature. Službeno leto L e t n a pl a č a Mesečna plača osnovna plača položajna plača 1 stanarina skupaj s stanarino skupaj s stanarino rt 'a o. o Din rt c 'S. 3 m Din redna 75% j redno 75% redno 75% Din Din Din 1.-3. I 2700 4 1008 1020 765 4728 4473 394 372 4.-6. 2 3300 2400 yy y> 6720 6465 560 538 7.-9. 3 3900 O V 1200 900 7500 7200 625 600 10.-12. 4 4500 2 3000 V) • 8700 8400 725 700 13.-15. 5 5100 r> v ” 9300 9000 775 750 16.-18. 6 5700 4200 1500 1125 11400 11025 950 918 19.—21. 7 6300 r> yy V 12000 11625 1000 968 22.-24. 8 6900 v » y) 12600 12225 1050 1018 25.-27. 9 7620 1 v> r> 13320 12945 1110 1078 28.-30. 10 8580 „ r> 14280 13905 1190 1158 31.-35. s 15% 9867 ” 15567 15192 1297 1266 II. kategorija: Pregled draginj skih doklad. (Glej “Uradni list” od 30. aprila 1924, šlev. 38.) III. kategorija: Službeno leto Skupina položajne plače Mesečna draginj-ska doklada Službeno leto Skupina položajne plače Mesečna draginj-ska doklada II. drag. razred III. drag. razred II. drag. razred III. drag. razred Din Din Din Din 1,—14. 5., 4. in 3. 900 800 1.—15. 4., 3. in 2. 800 750 15.-20. 2 1000 900 16. dalje 1 900 800 21. dalje 1 1100 1000 Podlago službenih prejemkov (brez dra-ginjske doklade) II. kategorije tvori torej 10 stopenj osnovne in 5 skupin položajne plače. Stopnje osnovnih plač se zvišujejo avtomatično (po čl. 47) vsake 3 leta, in sicer do vštevši 7. stopnje redno (s povi-šico) po 720 Din, 8. in 9. stopnja po 960 Din in končno po 27 letih 10. stopnja za 1200 Din. Položajne skupine se pa zvišujejo od 5. do 4. skupine s povišico za 720 Din, od 4. do 3- za 960 Din, od 3. do 2. za 1200 Din, od ; do 1. za 1800 Din. Iz razpredelnice je razvidno, da učitelj z učiteljsko maturo nastopi s 5. položajno skupino, ima pa pred uspo-sobljenostnim izpitom poleg osnovne plače, stanarine in draginjske doklade le 60% položajne plače (letnih 1152 Din). Ko napravi »sposobljenostni izpit, postane po treh letih stalen in pride v 4. položajno skupino; po osmih letih v 3. skupino, po 14. letih v 2. skupino in po 20. letih v 1. skupino. Na podstavi čl. 31. pripada osnovnošolskim učiteljem z 31. službenim letom 15% povišek. Ta se šteje v pokojnino šele z dovršenim 32. službenim letom. — Učiteljstvo meščanskih šol dobi 10% povišek na vsa-ktere redne prejemke, torej na osnovno in Položajno plačo in na redno stanarino. V pokojnino se ta povišek ne šteje (čl. 7. urad. zakona in čl. 12. razvrstilne uredbe), pač pa redna stanarina. Stanarina je redna in določena predvsem za družino; neoženjeni, vdovci in ločeni brez otrok imajo pravico samo do 75% redne ali zvišane stanarine (čl. 35., 38., 39.), ki se ne šteje v pokojnino. Draginjska doklada je urejena mesečno in se vobče v namestilnih odlokih ne navaja ter jo ureja računovodstvo samo. Za sedaj so bile popolnoma urejene in izplačane doklade za mesec majnik. Pomakni t e v v višjo skupino položajne Plače je natančno določena v čl. 1. kraljeve uredbe o razvrstitvi in porazdelitvi državnih uslužbencev z dne 31. oktobra 1923. (Urad. list od 14. nov. 1923, št. 104.) Za povišanje treba posebej prositi; o tem izide poseben odlok. Prošnji je priložiti uradno overovljen prepis rešenja o prevodu in overovljen izpisek iz osebne popisnice. V prošnji je navesti prvo uvrstitev po novem zakonu, koliko let je d o -služenih in prositi, koliko naj se nakaže osn. in polož. plače in stanarine. (Glej še str. 100: »Zvišani prejemki«!) Prevod na nove plače. Pri prevedbi prejšnjih učnih oseb na novo službeno prag-matiko so se vrinile na ministrskih rešenjih nekatere pomote. Zaradi lažjega poznejšega poslovanja je priredil prosvetni oddelek prepise vseh rešenj in razne pogreške že sam predložil ministrstvu prosvete. Posamezniki imajo pa pravico, da v 30 dneh po prejemu rešenja vložijo pritožbo zoper nepravilno prevedbo naravnost in rekomandirano na državni svet (Državni Savet, Beograd). Z enim prepisom naj uradnim potom obvestijo prosvetni oddelek. Pomniti je, da je ministrstvo povsod upoštevalo le število polnih let, ne pa mesece, a zato meseci niso izgubljeni. Pritožbo je napraviti na podlagi prejetega rešenja, vsak pa naj si napravi prepis zase. Za dokazilo upravičenosti službene dobe za napredovanje je treba priložiti prepise uradno overovljenih dokumentov, zrelostno in uspo- sobljenostno izpričevalo, dekrete za službeno dobo. Zelo važen je datum prvega nastopa službe po maturi, ker se s tem šele ugotovi prava službena doba. Vloga je kolka prosta, za odločbo se bo 100 Din, če potreba, naknadno terjalo. V pritožbi (v dveh izvodih) navede učitelj, kako je bil uvrščen in uvede tožbo, da dokaže nepravilnost z dokumenti in pojasni pravi potek svoje službene dobe. Sklicujoč se na zadevne podatke stavi končno zahtevek; »Državni svet razsodi, da je rešenje ministrstva prosvete z dne ... O. N. br. ... v zadevi . . . nepravilno in naj se izda odločba, ki bo odgovarjala pravilni moji uvrstitvi.« Podpis. Na pritožbi naj bo ob koncu uradno potrdilo šolskega vodstva, okr. šol. sveta, da je učitelj A. A. prejel rešenje ministrstva. Nadalje je pripisati: »Istočasno se potrjuje, da so gornji podatki točni in je ista službena doba uradno ugotovljena na podlagi uradne ,,Osebne popisnice" goriime-novanega, ki jo hrani podpisani urad.« Podpis in žig. Vsak prepis odloka naj bo overovljen. Priporoča se priložiti le prepise dokumentov, ker so enakovredni z originali in oddati v dveh izvodih. Vsi nadučitelji in nadzorniki imajo označen službeni značaj kot »stalni učitelj«. Zaraditega ni potreba pritožbe. Prošnje za upokojitev. Prosilec naj predloži po uradni poti dve enako se glaseči nekolkovani prošnji, naslovljeni na ministrstvo prosvete (odeljenje za osnovno nastavo) v Belgradu za upokojitev, ureditev penzije in otvoritev kredita pri linančni delegaciji v Ljubljani. Drugega naj prošnja ne vsebuje. V zmislu pravilnika ministrstva prosvete z dne 6. nov. 1922, št. 399 »Ur. 1.« je predložiti vse listine, na katerih temelji pravica do pokojnine z dvema s podpisom in žigom overovljena prepisoma brez taks ter v zmislu odi. min. prosvete z dne 14. decembra 1922, O. N. br. 20.455 k onim listinam, ki niso sestavljene v drž. jeziku še po dvoje s podpisom in žigom overovljenih prevodov. Prevode in prepise naj overi šolska oblast (lahko tudi šolsko vodstvo) in pritisne žig. Torej je predložiti: original, dva prepisa originala (v jeziku originala) in dva prevoda originala. Prošnja in priloge, na katerih je navesti, da so potrebne za ureditev penzije, so kolka proste. Na nekolkovane prošnje in priloge je zgoraj napisati »Takse prosto po čl. 6. točka 9. zakona o taksah in pristojbinah«. — Na to prošnjo vpošlje prosvetni oddelek radi hitrejšega poslovanja prosilcu v podpis dve uverenji bodisi že nekoliko izpolnjeni bodisi golici. Prosilec naj podpiše uverenje na levi strani vštric vrste, ki je določena za navedbo številke in datuma upokojitvenega odloka ministrstva prosvete. V golfco naj sam ničesar drugega ne vpisuje, tudi izpolnjenega naj prav nič ne popravlja; če ima kaj pripomniti, naj to napravi na posebnem listu. Kdor dvomi o svoji službeni dobi, naj golici ne podpiše, temveč vrne in zaprosi za izpolnjeno na podlagi dokumentov, ki jih mora predložiti. Pri prilogah naj vsakdo pazi, da bo iz njih razvidno nepretrgano službova-n j e. Ako je kdaj prekinil službovanje, mora priložiti uradno potrdilo v dveh izvodih od kdaj do kdaj je trajala prekinitev, ker mora sicer šolska oblast to prekinitev sama ugotoviti za upokojitev. Originali ostanejo za enkrat pri prosvetnem oddelku. Vsi drugi spisi se predložijo ministrstvu prosvete. Najprej izreče ministrstvo ali sc prosilec upokoji ali ne in po navadi obvesti prosvetni oddelek, dočim na drugi strani uvede postopanje za odmero penzije. Ta postopek se zaključi s tem, da dopošlje rešenje o službeni dobi in odmeri penzije upokojencu proti povratnemu potrdilu, da je in kdaj je rešenje prejel. Obenem da ministrstvo prosvete nalog ministrstvu financ za izplačilo penzije. Finančno ministrstvo odpre kredit pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani ter izda plačilni nalog. Ako bi kdo smatral, da mu je odka-zana prenizka penzija, naj vloži tožbo v zmislu čl. 156. uradn. zakona na državni svet v teku dveh mesecev. Ko je kdo o upokojitvi obveščen, more predložiti (kar je svetovati) neposredno prosvetnemu oddelku naslovljeno na ministrstvo prosvete (osnovna nastava), posebno nekolkovano prošnjo za nakazilo akontacije v zmislu čl. 131. zakona o glav. drž. računovodstvu. V tej prošnji je navesti: 1. Ime in priimek, značaj in službeni kraj. 2. Kdaj in s katerim odlokom je bil upokojen (datum in broj odi. ministrstva). 3. Kdaj je bil razrešen učiteljske dolžnosti (datum in odlok prosvetnega oddelka). 4. Do kdaj je prejemal aktivitetne prejemke. 5. Koliko let je bil v učiteljski službi. 6. Kolika je bila poslednja plača in drugi prejemki. Francosko - slovenski slovar. Francoski Institut v Ljubljani je izdal »Francosko-slo- venski slovar«, ki ga je sestavil dr. J. Pretnar. Slovar obsega 555 str. 8° in ima poleg vsake besede označeno tudi izgovorjavo. Za učiteljstvo je določil Institut v platno vezanemu izvodu znižano ceno 50 Din, če se naroči neposredno pri Francoskem Institutu v Ljubljani, Muzej (od 10. do 12. in od 3. do 6. ure). Tat in čarovnik. Učitelj se je trudil v šoli na vso moč, da bi razložil otrokom pojem tatvine. Hoteč se prepričati o uspehu, je vprašal učenca: »Poslušaj! Ti se pogovarjaš s součen^em, jaz se priplazim od zadaj in ti izmaknem, ne da bi ti opazil, dinar iz žepa. Kaj sem jaz?« »Čarovnik, gospod učitelj,« se je odrezal deček, ki ni imel niti vinarja v žepu. Recept. Pesnik in zdravnik v Weins-bergu Justinus Kerner (1786-—1862) je šel nekoč s svojimi otroki na izprehod. Že daleč zunaj mesta mu je prišel nasproti neki mož in da je prosil za pomoč. Slučaj je bil nujen. Kerner mu je hotel takoj napisati recept, pa ni imel svinčnika in tisti mož ga tudi ni imel. Prišel je pa mimo nekdo iz Weinsberga, ki ga je Kerner poznal. Na vprašanje po svinčniku je rekel: »Svinčnika nimam, imam pa košček krede.« »Dobro! Pojdite sem, Vaš hrbet je širok in je na njem dosti prostora za recept. Tako, sedaj pojdita skupaj v lekarno, pazita pa, da nosilca recepta nihče ne potrka po hrbtu.« Lekarnar je pozneje rekel, da mu še nikdar Kerner ni poslal tako razločno pisanega recepta. Nehvaležnost — plačilo sveta. Napoleon je v pregnanstvu na otoku Sv. Helene to-le pripovedoval: »Ko sem šel nazaj iz Italije po prvem miru z Avstrijo — 1797 —. sem imel 300.000 frankov premoženja in bi jih bil prav lahko imel deset do dvanajst milijonov. O upravi, iztirjevanju davkov itd. niso zahtevali od mene nikdar nobenih računov. Mislil sem, ko bom prišel nazaj, mi bodo dali v znak hvaležnosti kakšno lepo darilo, pa ni bilo nič. In vendar sem poslal tekom vojske najmanj petdeset milijonov iz Italije na Francosko — to je za tiste čase ogromna svota —.« To je bil pač prvi slučaj v zgodovini, da je armada skrbela za potrebe domovine in ne domovina za armado. V. Š. »Slovenski Učitelj« izhaja v dvojnih številkah vsak drugi mesec. Uredništvo (Fort. Lužar) je v Ljubljani, Glinška ulica 5/L Upravništvo je v Ljubljani, Jenkova ulica 6. Naročnina znaša 30 Din, društvena članarina 50 Din in prejema vsak član list brezplačno. Naročnina za Italijo je 10 lir. — Članke in dopise sprejema uredništvo, reklamacijo in naročnino pa upravništvo. Last »Slomškove zveze«. Oblastvom odgovoren I. Labernik, učitelj na Rakovniku. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.