fWie. 24. iuni ia Ì970 — Številka 25 — I.eto XXIV — Cena 60 par Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje. Laško in Žalec SVEČANA ZAOBLJUBA »Mladi vojaki so zbrani za sveòano zaobljubo,« je re- portiral major Mario Lukšič na trgu V. kongresa v Celju komandantu garnizona pod- polkovniku Miči Stuparju. Prvič odkar se odpirajo no- vim vojakom vrata celjskih vojašnic, so mladi pripadniki JLA podali zaprisego na jav- , nem mestu. Odločitev stare- šin celjskega garnizona nI l'ila nepričakovana. Izredno sodelovanje prebivalcev Celja in še posebej mladih ljudi s pripadniki JLA je v zadnjili leth dobilo številne oblike na vseh področjih. Obiski voja- kov na šolah, v delovnih or- ganizacijah, skupni sestanki, športna tekmovanja, skupne kulturno zabavne prireditve in drugo pomenijo izredno stapljanje Celjanov s tistimi mladimi fanti iz vseh krajev naše države, ki so prišli od- služit svoj rok v mesto ob Savinji, še nikdar niso bile vojašnice v Celju tako od- prte civilom kot so danes. Prav zato je podpolkovnik Mico Stupar v pozdravnem govoru mladim vojakom in občanom Celja predlagal, da se razne svečanosti i/s druge prireditve vedno iavedejo v sodelovanju z občani Ce'lja, ki vsakih toliko mesecev sprejmejo fante iz vseh re- publik za svoje občane. »V Celju ni težko biti vo- jak zadadi ljudi,« pravijo fantje v uniformah. Tudi predsednik občinske skupščine Celje, ing. Diišan Bumik je po svečani zaob- ljubi čestital mladim voja- kom in jim v imenu vseh ob- čanov zaželel dobrodošlico. Tçiko iz dneva v dan posta- jata civilno prebivalstvo in JLA v C^ju nedeyiva celota, katere dela skrbita drug za drugega. M. S. USTANOVITEV AKTIVA KOMUNI- STOV KMETIJCEV Na seji medobčinske.ia sveta ZK, ki je bil pretekli četrtek v Žalcu so ustanovi- li aktiv komunistov, ki de- lajo v kmetijstvu, tako tistih v družbenih organizacijah, kot kmetov. Izkušnje kažejo da bi ta oblika organizira- nosti komunistov v tej pa- nogi mogla veliko pripomo či k uresničevanju kmetij ske politike na našem po- dročju, ki je v razpravah o nadaljnjem razvoju tega dela gospodarstva pokazalo tako živo zanimanje in veli- ka mera odgovorno.sti. Na seji je bil izbran tudi se- kretariat, ki ga bo vodil l'e- ter Hlastec iz ftent.jurja, n,K'- gova namestnika pa sta Ma- do Plaskan iz Žalca in Io- ne Resnik iz iVIozirja. FRANCEK FRAKEU — iMej duš, tovariš direktor, kaj pa lovite po mestu? — Kredite za obratna sredstva! O v časih, ko ovorijp vsi o ^ Qfí], ko ima vsak jvoj Pi'^v in ko protislovja v jtališčih uživajo azil sožitja. Ko takole na l(onferencah, gestankih In ^svetovanjih sledimo štreni ^¡sli, stališč in predlogov, bi bilo dobro, če bi razpravljalci govorili v k o I o r j u, da bi zainteresirani poslušalci lahko izdvojili rdečo nit. — » ' ' Tv Л " ^ 'ivi ШтШ ê v BODOČE TUDI 1000 DINARJEV IN VEČ NE BO DOVOLJ ZA VOZNIŠKO DOVOLJENJE KAKŠNE SO V RESNICI SPREMEMBE PRI OPRAVLJANJU VOZNIŠKIH IZPITOV, O KATERIH TOLIKO GOVORIMO OD 1. JULIJA DALJE ZA NOVE VOZNIKE TE- ČAJI PRVE POMOČI, USTNI DEL IZPITA IN MALO ZNANJA O MOTOROZNANSTVU 1. julij je za marsikoga, ki je letos kupil avtomobil in se pričel pripravljati za šo- ferski izpit, pomenil spošto- vanja vreden datum. Govori- ce, ki so se razširile med ljudmi, o predvidenih spre- membah, so grozile s težjo in dražjo potjo do vozniške- ga dovoljenja. In res napo- vedane spremembe bodo s 1. julijem uresničene. Kot za vsako drugo spre- membo je tudi tu poseben vzsrok. Ni daleč dan, ko bo- sta na slovenskih cestah povprečno v enem dnevu umrla dva človeka. Ogromna večina prometnih nesreč ima subjektivne vzroke: nezna- nje, neizkušenost, malomar- nost, vinjenost in drugo. Vsaj del teh vzrokov lahko nekoliko zmanjšamo s tem, da bodo po naših cestah vo- zili res dobro naučeni in pri- pravljeni vozniki. In v tem je pomemben smisel napove- danih sprememb. Uresničimo pa lahko to samo s p>oostre- nimi pogoji izpita ter s tem, da vsakemu kandidatu zago- tovimo kvaliteten pouk. Naval kandidatov, ki so ho- teli v Celju opraviti vozniške izpite pred 1. julijem, je bil strahoten. V prvi polovici lanskega leta je opravilo iz- pite 4700 kadidatov, letos pa v istem času 738.3. Vsi so se hoteli izogniti novim pogo- jem za, opravljanje izpita. Naj takoj povemo, da spre- membe pravilnika o progra- mu in načinu opravljanja vozniških izpitov ne veljajo za tiste, ki so opravili izpit iz teoretičnega dela pred 1. julijem. Novosti za kandidate -so predvsem štiri. Prvi in najpomembnejši so tečaji prve pomoči, kandi- dati za vozaiike bodo namreč morali po 1. juliju opraviti pri organizacijah Rdečega križa posebne tečaje prve po- moči. Po opravljenem tečaju bodo dobili potrdila ter jih predložili izpitni komisiji, število ur tečaja še ni določe- no povsem natančno. (Nsfîaljevanje na 6. strani) »IZPT BO NEDVOMNO DRAŽJI,« nam je dejal JOŽE PUKMAJSTER, pred- sednik komisije za vozniške izpite za področje UJV Celje. »Ljudje precej govorijo o spremembah, vendar te niso tako občutne. Težnja je predvsem v tem, da bodo na naših cestah boljši vozniki, zato bodo tudi nekoliko težji izpiti.« Težko je biti predsednik komisije, saj mnogi svoje neznanje zamerijo prav članom komisije in ne sebi. Naloga komisije pa bo po 1. juliju še težja, saj bodo priprave na izpit dražje in zato bo mnogo teže večkrat opravljati izpit. Foto: H.P. CELJANI GREDO V TITOGRAD Jutri popoldne bo iz Celja odpotovala skupina 50 celj- skih mladincev in mladink, ki se bodo udeležili tradicio- nalnih iger bratstva in enot nosti v Titogradu. V športnem delu se bodo pomerile ekipe Zrenj anina, Tuzle, Vinkovcev, Ohrida, Celja in Titograda v strelja- nju, tenisu, karateju, judu, odbojki in rokometu. Ñíladi iz vsakega mesta bodo imeli v svoji skupini tudi zabavni ansambel s pevcem, tako da bodo tudi večeri Izpolnjeni s pravim mladinskim raja- njem. Na letošnjih igrah se bodo srečali tudi mladi pes- niki iz vseh šestih republik. Celjani bodo v Titogradu tri dni in to z zavestjo, da na tej veliki manifestaciji bratstva jugoslovanske mla- dine zastopajo ne samo mla- dino iz Celja temveč mladi no vse Slovenije. Tradicia nalnih iger bratstva in enot- nosti se celjski mladinci ude- ležujejo že od samega začet- ka, ko se je 1954. leta v Zre njaninu rodila Ideja o tem velikem srečanju mladine še stih republik. Ne gre toliko za športna tekmovanja in rezultate, kot za veliki shod mladine šestih mest in doka? sodelovanja med mladimi ljudmi različnih narodnosti Že od prvih iger je bilo jas no, da so potrebne, saj so se mladi spoznali m »d sebo; in marsikomu so se ipreme nile predstave o sosednji re publiki oziroma o ljudeh, k- živijo v njej. Zato jim pred odhodom zaželimo srečn pot in da bi čimbolje pred stavili slovensko mladino te navezali stike z mladimi \v drugih mest. M S ZAVILA JE PRED AVTOMOBIL BRUNA POTOČNIK iz Velenja, kandidatka za voznico je pod nadzorstvom inštruktorja IVANA NOVINSKA vozila z osebnim avtomobilom proti Arji vasi. V Veliki Pirešici ji je pripeljala na- sproti z Pony expresom ZLATKA DOLAR in 30 m pred srečevanjem zavila v levo pred avtomobil. Pri silovitem trčenju je dobila Dolarjeva težke telesne poškodbe. S KOMBIJEM V SMRT NEDELJKO TODIČ, 34, doma iz Teslica v Bosni je vozil s kombijem proti Rimskim toplicam. V Udmatu je iz neznanega vzroka zapeljal na travnik, kjer je podrl dva obcestna smernika in obstal na robu parkirnega prostora gostilne »Na- gode«, kjer je padel iz vozila in obležal mrtev ČELNO TRČENJE - PET POŠKODO- VANIH Proti Celju je po cesti I. reda vozil s fičkom JOŽE ŠOŠTAR, 23, iz Prekope. V šentrupertu je s stranske ceste pripeljala kandidatka za voznico MILENA DRČA iz Kaplje vasi pod nadzorstvom ANTONA PREVORŠKA iz Latkove vasi in tako izsiljevala prednost, šoštar se je umaknil na levo stran ceste in čelno trčil v avtomobil Škoda JOŽETA VEHOVARJA, 26, iz Celja. Voznica je odpeljala naprej proti Celju. Težje poškodbe so dobili Jože šoštar in sopotnica MARTA REBER- ŠAK, Jože Vehovar in sopotnica SILVA VEHOVAR. medtem, ko je ANICA VEHOVAR lažje poškodo- vaná. Materialne škode je za 15.000 dinarjev. MOPEDISTKA IN PEŠEC JOŽE VEBER, 38, iz Šentvida je hodil po levi strani ceste proti Mestinju in se med hojo opo- tekal. Nasproti mu je pripeljala z mopedom MILKA OTOREPEC in ga zadela s krmilom. Pri padcu je dobila mopedistka pretres mogžanov, pešec pa lažje poškodbe. NESREČA MOTORISTA Proti Slov. Konjicam je vozil z osebnim avto- mobilom ANTON DREV, 29, iz Frankolovega in nameraval zaviti na desni odcep ceste. Nasproti sta se z motorjem pripeljala HERMAN OCKO, 21, in FRANC MUZELJ, 26, oba iz Globoč ter na levi strani ceste trčila v avtomobil. Oba so zaradi hudih poškodb prepeljali v celjsko bolnišnico. Težje poškodovana je bila tudi sopotnica v avto- mobilu IRMA DREV. MOPEDIST V OTROKA 6-letna MARJANA FISTER in NATAŠA STRA- ŠEK obe iz Celja sta šli po Cesti na grad proti Skalni fcleti, ko je na nepreglednem ovinku pri- peljal nasproti z mopedom PETER BEZGOVŠEK, 18, iz Celja in ju zadel. Fisterjeva si je zlomila ključnico, Straškova pa je bila laže poškodovana. NESREČA V PETROVČAH Ko je CVETKO UDOČ, 30, iz Pongraca vozil pro- ti Celju so na križišču v Petrovčah stekle čez cesto tri ženske. Kljub izmikanju je zadel NEŽO CEN- TRIH iz Breze nad Laškim, katero so zaradi težjih poškodb prepeljali v bolnišnico. PREDNOST Po Prijateljevi ulici v Celju je peljal z osebnim avtomobilom FRANJO KOPITAR, 54, ko je z nepred; nostne ceste pri vozila z mini mopedom MILENA PUNGERŠEK, 13, iz Celja s sopotnico KATICO VE- ŠLIGOJ. Pungerškova si je pri trčenju v zadnji del avtomobila zlomila ključnico, sofxitnica pa je dobila lažje poškodbe. NEPRAVILNO PREČKANJE FRANC KOVAČ, 46, iz Celja je vozil z osebnim avtomobilom iz Celja proti Vojniku, ko je nenado- ma stekel čez cesto osemletni JOŽE TRATNIK iz Celja. Kovač je otroka odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili nalom ključnice. BREZ VOZNIŠKGA DOVOLJENJA Po Koroški cesti v Velenju se je vozil z mope- dom Ivan HRIBERŠEK, 16, iz Belih vod s sopot- nikom FRANCOM NAVODNIKOM, 16. Vozil je brez izpita. Zaradi neizkušenosti in neprimerne hitrosti je zapeljal na pločnik. Lažje poškodovan je bil Na- vodnik. V TELEFONSKI DROG MIJO DIKLIC, 60, iz Žalca je vozil skozi Latkovo vas, ko mu je pripeljal nasproti po sredini ceste ne- znani osebni avtomobil. Diklič se mu je izogibal in trčil v telefonski drog. Dobil je lažje poškodbe. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega celjskega področji zgodilo 62 prometnih nesreč. Dve osebi sta zaradi težkih poškodb umrli. Težje poško- dovanih je bilo 26 ljudi, laže pa 23. Materialna škoda je izredno visoka, saj so jo oce- nili na približno 2,56.l.SO dinarjev. СГЛЛЕ Bogomil Krajšek, Zado- brova in Marija Bolha, Ce- lje; Franc Slatin.šek, Mozir- je in Lidija Onič, Celje ter Martin Volavšek, Lesično in Komana Lah, Celje. SLOVENSKE KONJICE Viljem Dobovičnik, 25, de- lavec, Stranice in Alojzija Kohne, 17, delavka, Dobrava pri Konjicah. ŠENTJUR PRI CEL.IU Martin Lubej, 50, valjar. Štore in Jožefa Jošl, 37, kmetovalka, Hruševec. Ž.\LEC Peter Kranjc, 26 in Joišica Renins, 27, oba iz Celja. c:elje 31 dečkov in 29 deklic LAŠKO 1 deklica ljubno ob savinji 1 deček slovenske konjice 1 deček in 2 deklici šentjur pri celju 2 dečka in 1 deklica šaiarje pri jelšah 2 dečka in 1 deklica CELJE Stanislav šunk, Zagrad, 67; Rudolf Hvaleč. 77, Celje; Ja- kob Kepnik, 66, Mala Pri- stava; Mirko Hren, 2 mese- ca, Mozirje; Janko Glasenič- nik, 5 mesecev, Lokovica pri Šoštanju; Vilko Videčnik, 35, Celje; Alojz Vodušek, 66, Ra- tanska vas; Ana Crepnišek, 69, Dobrna; Ivana Kerkoč, 73, Radeče; Jera Ogradi, 92, Gornji grad; Marjanca An- doljšek, 5 dni, Lončarjev dol; Jože Samarin, 68, Arja vas; France Llaga, 61, Zalo- ška gorica; Franc Plevnik, 58, Piršenbreg; Anton Jančič, 63, Kristan vrh; Jože Košič, 68, Hrastnik; Marjan Kom- plet, 25, Šmiklavž in Franči- šek Podvršan, 40, Klanec. HRASTNIK Zdenko Ulaga, 38, uslužbe nec, Hrastnik in Mihael Škrabar, 75, upokojenec, Hrastnik. LAŠKO Dominik Bastie, 71, upoko- jenec, Radeče; Neža Knavs, 69, gospodinja, Jelovo; Jože Baumkircher, 84, upokoje- nec, Radeče; Henrik Klem- bas, 42, Vrhovo; lože Hir- šelj, 48, upokojenec, Njivice; Marija Taškar, 67, gospodi- nja, Obrežje pri Zidanem mostu. LJUBNO OB SAVINJI Lovrenc Krivec, 67, upoko- jenec, Savina; Štefan Mo- horko, 89, upokojenec, Rad- mirje in Uršula Atel.šek, roj. Ročnik, 52, gospodinja, Sa- vina. SLOVENSKE KONJICE Rozalija Konec, 85, Strani- ce; Anica Arzenak, 43, Zg. Pristava; Jožef Trunki, 74, SI. Konjice; Terezija Jurak, 79, SI. Konjice; Marija Bog- me, 74, SI. Konjice. ŠMARJE PRI JELŠAH Antonija Vodeb, 49, polje- delka, Šentjur; Frančiška Žmaher, 79, upokojenka, Šentjur in Ana Maček, 96, preužitkarica, Lopaca. ŠENTJUR PRI CELJU Frančišek Stiplošek, 59, Zadrže; Marija Tergušek, roj. Kos, 92, Zadrže; Anton Orač, 69, Sp. Ponkvica; Olga župnek, roj. Povalej, 30, Šentvid pri Grobelnem; Jo- žef Žlof, 78, Srebrnik; >Iarija Kočar, 58, Strtenica; Terezi- ja Mikulan, 73, Sv. Ema; Marija Trunk, 77, Imeno; Anton Hrovatič, 77, Virštajn in Alojz Maček, 22, Rogin- ska gorca. ŽALEC Marija Kolšek, 82, gospo- dinja, Polzela; Anton Bitenc, 57, upokojenec, Pernovo; Ru- dolf Možina, 59, upokojenec, Ločica ob Savinji in Maksi- niiljana Keber, 61, upokojen- ka, Dobriša vas. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 27. junija do 12. ure je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od so- bote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. DELAVSKA UNIVERZA v četrtek, 25. junija se bo- do Celjanom predstavili ne- kateri člani naše košarkar- ske reprezentance in sicer ob 17. uri v Narodnem do- mu. (Prireditev je bila sicer napovedana že za pretekli teden, vendar košarkarji žal niso utegnili priti vsi). PRIREDITVE v Celju imajo glasbo na vrtu Kolodvorske restavraci- je, hotela Evropa, restavra- cije Koper, Ojstrica in v gostišču Amerika V Šempe- tru vabi gostišče Matko na domače specialitete. V Roga- ški Slatini je vsako sredo in soboto ples v restavraciji Pošta. V Braslovčah redno obratuje restavracija na je- zeru, kjer so na razpolago tudi prenočišča. V Šoštanju je v Kajuhovem domu vsako soboto in nedèljo ples. V Velenju je ples ob sobotah in nedeljah v restavraciji Je- zero, vsak dan razen ob po- nedeljkih pa tudi barski program v hotelu Paka. Na Dohm! je ples vsako soboto m sredo ter ob nedeljah. V Šoštanju bo 27. in 28. juni- ja proslava godbe na pihala, ki praznuje svojo 45-letnico obstoja, 28. junija pa bo 1. usnjarski piknik. Glasba je tudi ob bazenih v šoštanju in Preboldu ob sobotah. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so planinski dom, pension Plesnik in pension Sestre Logar ter koča in bi- fe pod slapom Savinje — Rinka v Logarski dolini, ho- tel Rinka in gostišče Zadruž- nik v Solčavi, pension Rogo- vilec v Urbanovem kotu, go- stišče-vikend naselje v Mat- kovem kotu, dom na Okreš- Iju, koča na Klemenči jami pod Ojstrico. Redno obratu- je tudi dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Sveti- ni in izletišče Stari grad nad Celjem s Friderikovim raz- glednim stolpom. Na prijeten izlet vabi turistični center Golte: avtocamping Jezero v Velenju je odprt do konca julija. PROSTE KAPACITETE v turističnih in zdravili- ških krajih celjskega turi- stičnega področja je še pro- stor v hotelih, gostiščih in pri zasebnikih. Za večje sku pine, predvsem pa za ob sobotah in nedeljah priporo- čajo rezervacije. Nedelja, 28. junija ob 16.00 I uri Jurčič-Inkret: »Deseti I brat« — gostovanje v An- Í dražu. UNION: do 25 junija ^ ški barvni film »Vrag mi profesoi-,je«, od 26^ 28. junija mehiški ^ film »Srebrna maskj[]^ 29. junija do 2. julija J riški barvni film nejše od moških«; ^ METROPOL: 24. junija t^J coski barvni film »jJ ca«, od 25. do 28. jJ francoski barvni film »S vlomilcev«, od 29. j^i do 1. julija ameriški w ni film »Zbogom CoU bus«; DOM: 24. junija amerjt barvni film »Jugozaho^ od Sonore«, od 25. öq . junija ameriški barvni гл »Trije na enem kavču« , 28. do 30. jimija ameiij barvni film »Vrnitev volverašev«. Predstave v kinu Union, ob 16., 18. in 20. uri, v Sj tropolu ob 16.30, 18.30 20.30 uri, v Domu ob 16. 18. uri — isti film preti jajo v Letnem kinu ob 211, uri, v Dobmi pa v sobo ob 18., v nedeljo pa ob ; uri. NOVOSTI 5 POLIC ŠTUDIJSH KNJIŽNICE Kokol M.: Vevški papin čarji v boju za svoje pm ce. 1842—1945. Ljubljana lï S. 33906. Marentič-Požamik B.: | ko naj se učim. V Ljublja 1969. S. 33908. Meršol M.: študentje i barikadah. V Ljubljani a S. 33911. Sumerische und akkadisc Hymnen und Ciel>ete. Züri 6 Stuttgart cop. 1953. 33921/1953. Louda J.: Europäi« Städtewappen. Balzers o 1969. S. 33923. Der Prozess Jeanne d'A .«Ikten und Protokolle 143 1456. 31.—45. Tsd. Münct 1963. S. 33926/24. Potsdam 1945. Quellen : Konferenz der »Grosi Drei«. München 1963. 33926/152/153. Grosse Kriniinall'älle. Aufl. München 1965. S. .339 314. Hentig H. von: Die Bes ten. Zur Psychologie Masse auf dem Rück! München 1966. S. 33926/: Tekstilna tovarna »J UT E K S« ŽAT.EC razglaša prosto delovno mesto KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA za prodajo na območju Slovenije in Istre Zahtevana izobrazba: ekonomski ali tekstilni teh- nik in 4 leta delovnih izkušenj pri komercialnih poslih ali poklicna trgovska šola in vsaj 8 let delovnih z- kušenj. Kandidat mora imeti lasten osebni avto in vozniški izpit. Prednost imajo kandidati iz Žalca ali okolice. Podrobnejše informacije daje uprava p>odjetja. Pismene ponudbe s podatki o izpolnjevanju zahteva- nih pogojev sprejema komisija za kadrovske zadeve in delovna razmerja v roku 15 dni od dneva objave tega razglasa. VETERANI NAVDUŠILI v organizaciji t;eniške sek- cije HDK Celje je bilo v so- lato in nedeljo na igriščih v ¡nestnem parku drugo repub- liško prvenstvo veteranov v tenisu. Tekmovanje, na kate- rem se je zbralo 22 igralcev % šestih klubov, je lepo us- pelo, zlasti pa dalo nekaj iz- rednih partij. Veterani slo- venskega tenisa so skratka navdušili in pokazali, da so še vedno Éredni borci. V skupini starejših (od 45 do 55 let) je zmagal lanski prvak mž. Pavel Jagodič (Olimpija) pred klubskim tovarišem Albanežejem, v skupini najstarejših (nad 55 let) pa je prav tako že dru- gič najvišjo lovoriko osvojil janko Žižek (Olimpija) pred Pavlom Ketišem (Branik). Celjski veterani so se dob- ro držali, saj se je Pirk- majer uvrstil med zadnjih osem, dr. Kopač pa med šest- najsterico. V igri dvojic pa sta dr. Kopač in Božič osvo- jila tretje do četrto mesto. V tej panogi sta zmagala Jago- dič—Albaneže. Istočasno je bilo ^v Mari- boru republiško prvenstvo za mladince. Sodelovalo je pet mladih celjskih igralcev, med katerimi se je Dušan Pimger- šek uvrstil med mlajšimi mladinci v četrtfinale, kar je doslej največji uspeh kate- regakoli celjskega igralca te- nisa po vojni. Celjski karateisli so med najboljšimi v Sloveniji. Že dvakrat so organizirali odprto prvenstvo Slovenije in oba- krat .ie ostal naslov republiškega prvaka doma. Letošnji zmagovalec Maruša, ki je drugače tudi odličen judoist, je na sliki v prvi vrsti četrti od leve proti desni. Foto: E. KIIAJNC ф V zadnjem kolu druge republiške odbojkarske lige sta oba predstavnika iz Sa- rinjske doline igrala na do- mačih igriščih. Igralci Par- tizana Braslovče so srečanje z ekipo Elko iz Maribora iz- gubili z 2:3. Tekma je trajala več kot dve url in je bila tu- di zanimiva. Boljše sta pri domačih igrala Kronovšek in Juhart. Na lestvici so zasedli šesto mesto, v Šempetru pa bi morali igrati z odbojkaši iz Ruš. Po enournem čakanju je sodnik odpiskal konec sre- čanja. Tekmo so tako šempe- terčani dobili brez borbe s 3:0. • Občinskega sindikalne- ga tekmov^ja, ki je bilo na stadionu na Polzeli se je ude- ležilo 15 sindikalnih ekip. V finalni tekmi je Juteks pre- "ïiagal SIP Šempeter z 2:0. Vrstni red: Juteks, SIP Šem- peter, Garant Polzela, Feralit itd. i • V nadaljevanju tekmo- ; Vanja v občinski strelski ligi : So bili najboljši strelci iz ■ Šempetra s 1507 krogi pred Vranskim 1435, Libojami 1211. ! ^fed posamezniki pa Je bil najboljši Deželak (Vransko) 6 169 krogi. CELJANI PRVI V SISKU Na tradicionalnem pokal- ■^^ni turnirju v borbenih par- tijah v počastitev občinskega praznika Sisak je nastopila t^idi mestna reprezentanca ^elja in osvojila prvo mesto, ïïezultati: 1. Celje 831 keg- ljev, 2. Sisak 809 kegljev itd. Končano je republiško pr- venstvo v kegljanju za moške dvojice. V Ljubljani je na- stopilo 84 dvojic, izmed Ce- ljanov pa sta se najbolje "^vrstila Vanovšek—Lubej, ki podrla 1737 kegljev in Osvojila 12. mesto. S tem re- ^Itatom sta se kvalificirala ^ na državno prvenstvo. celjski par Lešek— Pruškovič je bil'13. s 1733. »cegljl. 1 ' J. LUBEJ LOVORIK KOT HROŠK Letošnja sezona je za celj- ske atlete resnično izredno uspešna. Tokrat so nov uspeh dosegli mladinci, ki so pre- pričljivo zmagali v Zrenjanl- nu v finalu atletskega pokala Jugoslavije. Vrstni red: 1. Kladivar 176,5 točke, 2. Sla- vonija 154 točke itd. Med posamezniki moramo pohva- liti vse, še posebej pa Hlađe- na za zmago na 110 m ovire — 15,2 sek.. Peterko, ki je bil prvi v skoku s palico — 3,90 m, Planinška, ki je pre- magal vse svoje nasprotnike v metu kladiva — 44,74 m ter Skoka, Rotarja, Lisca in Tkalčiča, ki so osvojili dru- ga mesta. KOCUVAN : ZMAGA IN REKORD Celjan Miro Kocuvan je na- stopil v državni reprezentan- ci na izbirnem tekmovanju za evropski pokal na Dunaju. V teku na 40 m je premagal vse svoje nasprotnike iz Bol- garije, Avstrije in Luksean- burga, osvojil prvo mesto in za nameček postavil še nov republiški rekord — 47,4! Že na začetku je začel izredno eksplozivno ter prišel v vod- stvo po prvih stotih metrih. Vodstvo je kasneje še stop- njeval in premočno zmagal. Nastopil je tudi v obeh šta- fetah — 4x100 in 4x400 m ter doprinesel k dvema zma- gama. T. TAVČAR MLADI ROKOMETA- Šl V ŠTAJERSKI LIGI Mladinci RK Celie so na- stopili . na kvalifikacijskem tekmovanju v Ljutomeru za nastop v štarejski rokometni ligi. Celjani so premagali Ljutomer in Ormož in bodo tako prihodnje leto redno nastopili v štajerski ligi. To bo vsekakor za njih dobra šola, prav tako pa tudi za klub, "ki bo skozi tekmovanje lahko videl, s kakšnim kad- rom igralcev razpolaga. BRANIK (MARI- BOR) : ŽKK CELJE 80:79 (31:49) V soboto so Celjani gosto- vali in odigrali prvenstveno košarkarsko tekmo I. repub- liške lige, proti Braniku iz Maribora. Tekmo so Celjani pričeli odlično in brez večjih težav, po zelo dobri igri ce- lotne ekipe rešili prvi pol- čas z rezultatom 49:31 v svo- jo korist. Misleč, da je prednost 18 košev dovoljna za zrnago, so Celjani v drugem "polčasu igrali zelo lagodno, kar so igralci Branika izkoristili in na koncu dosegli presenetlji: vo zmago s točko prednosti. Najboljša pri Celju sta bi- la Erjavec in Tomašič, pri Braniku pa Rostaher. Pred 50 gledalci sta tekmo zelo dobro sodila Kruno Bru- men iz Ljubljane in Rajt- majer iz Celja. O. TÏOLZINGER JAGER REPUBLIŠKI PRVAK v Ljubljani je bilo repub- liško prvenstvo v streljanju, kjer je nastopila tudi ekipa celjskih strelcev. Največji uspeh je tokrat dosegel Tone Jager, kr je zmagal v strelja- nju z MK puško — 511 kro- gov, Jože Jeram je bil šesti — 500 krogov Marjan Dobovičnik deveti — 487 krogov in Ervin Sršen enajsti — 483 krogov. V streljanju z vojaško puško je bil Jože Jerman šesti — 490 krogov. Tone Jager pa deseti — 463 krogov. STADION RAZKOPAN Poročali smo že, da so na celjskem atletskem stadionu začeli s pripravami za pola- ganje tartan mase. Trenutno so v teku prva dela: odstra- nili so dotrajane robnike, pripravljajo pa polaganje ce- vi. Stadion je pKwsem spre- menil podobo, saj je podo- ben velikemu delov¿5u. Takole so igrali starejši člani ЕЛ^О in Cinkarna v sindikalni nogometni ligi. Kljuh letom in teži so pokazali precej nogometnega znanja, predvsem pa priza- devnosti. Tokrat so bili boljši »starejši« iz ЕЛК). " Foto: M. BRECI/ PRVAKA DRAVINJA IN POLZELA Končano je tekmovanje v celjski nogometni podzvezi. Novi prvak in član vzhodne conske nogometne lige je Dravinja iz Slovenskih Konjic. V drugi skupini pa je pastal prvak Partizan Polzela, ki bo v novi nogometni sezoni nastopal v I. razredu CNP. V zadnjem kolu je presenetila ekipa NK Žalec, ki je v Šoštanju premagala tamkajšnjo ekipo z 0:2. Omenimo naj še to, da je na tekmi v Vojniku vodil Vojnik proti Dravinji z 2:0 in pot«m izgubil s 2:4. Ostali dve srečanji sta se končali s pričakovanimi rezultati. Kolo pred koncem tekmovanja sta bili ekipi Boča in Ljubnega izključeni iz na- daljnega tekmovanja, ker sta dvakrat predali tekme brez borbe, ter bosta tako v novi tekmovalni sezoni igrali v II. skupini CNP. V drugi skupini sta bili odigrani dve zaostali tekmi. Opekar je doma premagal Ponikvo visoko 9:1, Laško pa ROD z 8:3. Partizan Polzela bi moral odigrati še eno zaostalo tek- mo z ekipo Ponikve pa jo je predal brez borbe s 3:0 p. i. za Ponikvo. Rezultati zadnjega kola v I. skupini: Senovo : Rogatec 5:3, Olimp : Brežice 5:1, Vojruik : Dra- vijnja 2:4 in šoštanj : Žalec 0:2. V polfinalu za jugoslovanski nogometni pokal na področju celjske nogometne podzveze je Dravinja premagala Olimp s 3:0, Steklar pa Kovinarja iz Štor z 4:0. TONE TAVe.\R OB KONCU CELJSKI NCK30METAŠI CELO OSMI — Iskrene čestitke nogometašem Celje-Kladivar. Napravili so nemogoče. Iz štirih tekem .so prinesli domov kar sedem točk, kar je rekord. Preostalih dvanajst točk pa so osvojili v 18. kolih. Namesto da bi izpadli so sedaj skupaj z Ilirijo na osmem mestu z devetnajstimi točkami. V zadnjem srečanju so v direktnem dvoboju premagali Dravo 4:2 (3:1). Srečanje je bilo kvalitetno in na Glaziji se je zbralo kar 500 gledalcev. Torej drži izrek, da kvaliteta polni štadione. Najboljši igra- lec in strelec je bil Reberšak, ki je dosegel tri zadetke. Če- trtega pa je dosegel Priganica, ki je bil skupaj s Kompanom najbojši v igri. Zadnje igre in rezultati, neodločeno 0:0 proti Nafti, zma- ge nad Rudarjem 3:1, Gorico 4:1 in Dravo 4:2 pa nam dajo garancijo, da bi lahko celjska ekipa bila na razpredelnici znatno višje. Vrnitev Kompana in Perca daje moštvu bolj umirjeni ton igre in pravilno zbranost v usodnih momentih. J. Kiizma MLADINCI DRLOI V SLOVENIJI — Na zaključnem re- publiškem mladinskem prvenstvu so celjski mladinci osvojili drugo mesto. V polfinalu so premagali Triglav 2:0 in v fi- nalu izgubili proti zmagovalcu Olimpiji 0:4. S tem so osvo- jili drugo mesto in izboljšali lanski uspeh, ko so bili tretji. ik STEKLAR V KVAL1FIK.\CIJ.\H — Iz nepotrjenih vesti smo izvedeli, da imajo nogometaši Steklarja iz Rogaške Slatine možnost za sodelovanje v kvalifikacijah za republiško ligo. Potem, ko so bili za točko prekratki v conskem pr- venstvu, in ker ne bo nobena slovenska ekipa izpadla iz II. zvezne lige, Mura pa bo odšla v višji razred, bo eno mesto prazno v republiški ligi. Tako se bosta preostala člana re- publiške lige Drava in Gorica pomerila z drugoplasiranim moštvom v vzhodni in zaliodni skupini conske lige. jk OBAL, PODPEĆAN IN HLA- DEN NA POLJSKEM v mladin&M državni reprezentanci, ki je nastoipila na Poljskem so bili tudi trije člani AD Kladivar: Štefan Obal, Marjan Hladen in Bogdan Podpečaa. Obal je v teku na 400 m ovire zasedel 5. mesto s časom 54,7 sek. Podpečan je v teku na 5000 metrov bia četrta s 15:00,1. Hladen je nastopil v teku na 110 m ovire in bil peti s časom 15,2 sek., kar je njegov osebni rekord. GABERJE PREMAGALE MISLINJE Z 3:2 Odbojkarji Gaberja še vedno tekmujejo v republiški ligi. Do konca prvenstva imajo na programu še dve srečanji in to v nedeljo proti Kamniku in zaostalo tekmo proti Novemu mestu. Tokrat so bili uspešni v gosteh. Premagali so Mi- slinje 3:2 (15:12, 6:15, 16:18, 15:7 in 15:6). Srečanje je bilo zanimivo in izenačeno. Borbenost in Izred- na igra celotnega moštva pa je prinesla popolni uspeh celj- ski ekipi, ki je šesta na razpredelnici. jk DEKLETA NE GREDO V KVALIFIKACIJE — Igralke Partizana Celje so letos bile druge na republiškem prvenstvu. S tem so si tudi priborile pravico sodelovanja na kvalifi- kacijah za vstop v zvezno ligo, ki bodo v Mariboru. Kljub ugodni oddaljenosti pa celjske igralke ne bodo sodelovale ш tej najvišji kvalifikacijski tekmi. Nimajo namreč vellkib ambicij za zvezno ligo, kajti moštvo sedaj pomlajujejo, isto- časno pa vse igralke ne bi mogle igratd. Torej pri Partizanu Celje mislijo bolj na prihodnje leto, kajti tudi republiška liga je zanimiva. jk CELJSKA PIONIRSKA PRED- STAVNIKA TRETJA v zelo dobri organizaciji celjskih rokometnih delavcev je bilo v nedeljo v Celju letošnje republiško prvenstvo osnov- nih šol v rokometu. Celjani so v obeh kategorijah osvojili tretje mesto. Tako je biia I. osnovna šola med pionirji tre- tja, pri pioúurkah Pa je isto mesto osvojila osnovna Sola Hudinjii. In še rezultati celjskih ekip: pionirji so i^li proti Ljubljani 8:0, Smartnem 11:15, Brežicam 12:12 in Renčam 14:11. Osvojili so tri točke. Pionirke — proti Renčam 5:2, Brežicam 3:4, Ljubljani 2:4 in Kamniku 3:4. Zbrale so dve tot'ki. Zmagovalec pri pionirjih je bila ekipa šmartnega pri Litiji, pri dekletih pa Brcžice. jk . CELJE CF.STA IN AVTOBUSNA POSTAJA V KOMPOLAII FRANC ŠTARLEKAR, odbornik občinskega zbora: Zaniina me, kdaj in kdo bo uredil odsek ceste što re—Kompole do Ocvirka. Pozimi so bili občani tiho, ker ureditev in vzdrževanje nista bili možni. Toda, sedaj je položaj povsem drugačen in dela bi se bila morala že zdavnaj pričeti. Pa nič. Poleg tega so v zimskem času zaradi pluženja snega porušili škarpo, ki so jo občani sami napravili. Povsem razumljivo je, da jo bo treba popraviti in obnoviti. Na zboru volivcev so ljudje še vprašali, kdaj bo urejena avtobusna postaja v Kompolah, na relaciji proge od štor na Svetino in Celjsko kočo. Vlogo smo že oddali, postaje pa nihč« ne uredi. Razen tega nam tudi nihče ni odgovorñ, kakšni so načrti. Sicer je bilo le obljubljeno, da bo to urejeno, toda obljuba zaenkrat še ni izpolnjena. OSKAR NAGLAV, tajnik skupščine: Podjetju Ce. ste-kanalizacije smo naročili, da takoj uredi cesto na relaciji štore—Kompole. Glede ureditve škarpe pri Štefanu Kovaču, po domače Joštu, smo ugo- tovili, da mora to škarpo popraviti lastnik sam. Ta- kega mnenja je tudi krajevna skupnost štore. Glede ureditve avtobusnega postajališča pa poročamo, da so si strokovnjaki ta prostor ogledali in ugotovili, da lokacija ni primerna, ker leži ta odsek ceste v strmem in močnem zavoju. Ker pa se občani z ugo- toviitvami še vedno ne strinjajo, bodo stroikovnijaki zadevo še enkrat proučili. DEČKOVA CESTA DO KONCA NOVEMBRA SLAVA MARINČEK, odbomica občinskega zbora: Ali še vedno drži zagotovilo, da bodo dela pri rekon- strukciji Dečkove ceste opravljena letos? Vprašanje zastavljam zato, ker se mi zdi, da dela ne potekajo preveč uspešno? RUDI ŽUGELJ, načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve: Po pogodbi, ki je sklenjena, bodo dela pri modernizaciji in gradnji Dečkove ce- ste izvršena do konca novembra letošnjega leta. Pripis: Odborniki celjske občinske skupščine pa so na seji 12. junija sprejeli tudi sklep o najemu investicijskega kredita v višini 1,110.000 dinarjev za nadaljevanje oziroma dokončanje rekonstrukcije De- čkove ceste. Po vsem tem so zagotovljena tudi fi- nančna sredstva za pravočasno izvršitev vseh del. ŠENTJUR PODPREDSEDNIKI SE HITRO ^lENJAVA.IO Na zadnji seji občinske skupščine v Šentjurju je predsednik Aci Svetina seznanil odbornike, da bodo danes izvolili novega podpredsednika občinske skupščine, ker se je dosedanji odselil. Medtem, ko so ostali odborniki soglasno potrdili ta predlog se je prijavil za besedo odbornik PLAUŠTAJNER: »Vse lepo in prav. Danes prvič čujem za to, da bomo volili novega podpredsednika. Mislim, da bi morali biti odborniki s tem sezaianjeni že prej, ozi- roma vedeti bi morali koga bomo predlagali. Sedaj pa kar tako, kot strela z jasnega. V tej kratki man- datni dobi volimo že tretjič nekoga za podpred- sednika. Mislim, da to ni prav.« Oglasil se je tiidá ing. Veber, ki je bil pozneje izvoljen z ogrromno večino glasov: »Bil sem prepričan, da so bili s tem seznanjeni odborniki iz delovnih organizacij in mi je žal, da danes fco izgleda tako, kot da bi imel nekdo nekaj za bregom.« V CEI »U SO STEKLE PRIPRAVE NA DRUGI KONGRES SAMOUPRAVUALCEV NAJPREJ VOLITVE-RAZPRAVA SLEDI Občinske politične organi- zacije v Celju; sindikat, ZK, mladina, borci, so nedavno dvignili startno zastavico za začetek priprav in aktivnosti posvečenih II. kongresu sa- moupravi j alcev, ki bo no- vembra v Sarajevu. Zal se je vsa akcija (ne po krivdi baze) zakasnila, pa je zadeva, kot že mnogo- krat, obrnjena od konca k začetku ter narobe. Tako bo- do v Celju, zaradi stiske s časom, najprej stekle orga- nizacijske priprave, eviden- tiranje kandidatov (ki že po- teka), volitve delegatov, po- zneje pa bo prišla na vrsto vsebinska plat predkongres- ne aktivnosti, za katero bo treba temeljito pripraviti ocene ravni samoupravnih odnosov, učinkovitost in ob- like samoupravljanja, meto- de delovanja teh organov, stopnje normativne ureditve itd. Poletje torej ne bo brez skrbno, kajti takšne analize bodo terjale veliko prizadev nosti in poglobljenega dela, da bi na jesen, ko bodo ko- lektivi spet »kompletni«, bil vi^ebinski del predkongresne aktivnosti čim bolj ploden. Pomudimo se zdaj pri or- ganizacijskih pripravah. Ce- lje naj bi na kongresu za- stopalo 13 delegatov. Sedem delegatov bodo izvolili de- lovni ljudje v kolektivih. Ki štejejo nad 10Ö0 zaposlenih, ostalih šest pa bodo izvolili v volilnih enotah, v katerih bo združenih več delovm'i kolektivov. V »«dmih veUkiii delovnih organizacijah bod ) kandidate predlagali Koordi- nacijski odbori, volilno telo v teh kolektivih pa bodo oe lavski sveti in vodstva vseh družbenopolitičnih organiza cij (sindikat, ZK, ZMS, ak tivi borcev). Za ostale volil- ne enote bo evidentiral kan- didate občinski koordinacij ski odbor, volilno telo za iz- volitev delegatov pa bodo: predsta\miki vseh občinskih političnih organizacij in ob- činske skupščine, ter pred- sedniki delavskih svetov ter predsedniki političnih orga- nizacij iz kolektivov, združe- nih v eno volilno enoto. Politične organizacije v ob- čini so se zedinile tudi za kriterije, ki naj vodijo koor- dinacijske odbore in volilna telesa pri evidentiranju, ozi- roma volitvah delegatov. Poglavitna načela teh krit rijev so: Ф Sestav delegatov niQ. i odražati strukturo zaposj'! nih v občini, ustrezno | mer je med neposrednimi proizvajalci, strukturo Л spolu in vejah gospodarsj dejavnosti. Ф Delegati naj bodo lavci, ki so z dosedanjo aij' tivnostjo dokazali, da raz^j! mejo sodobne družbene pr^.' cese, ki so v praksi nosiicf' samoupravljanja in taki, i(j' bodo lahko veliko prispevaij' k analizam za vsebinski predkongresne aktivnosti. Ф In končno. Kongres tno. ra biti mlad, tako po idejaiji kot po letih delegiranih! osebnosti. I Jure Krašovec # Ena široku cesta in nekaj uličic podobnih tistim v obmorskih mestih — to je cestno omrež.je mesta Žalca. Vsako leto več avtomobilov — to je po- jav v vseh mestih sveta. Število nesreč narašča iii kako jih preprečiti? Samo »krancl« prometnih znakov še ni dovolj, potrebna je tudi disciplina, če za kaj več nimamo denarja. O vsem tem so razpravljali na seji sveta za splošne in notranje zadeve pri skupščini občine Žalec, povod pa je bilo protestno pismo stano- valcev na Šlandrovem trgu, ki morajo že več kot dvajset let pred lastnimi vrati poslušati ropotanje par- kiranih tovornih avtomobilov, avtobusov in osebnih avtomobilov. Kdaj bo konec žal.ski prometni anarhiji.^ Da je urejevanje prometa v naselju 2alec otežkočenoin drago, to je odgovornim zna- no že dvajset let. Razlika je bila le v tem, da je bilo ta- krat občutno.. manj avtomo- bilov, kot danes in da nihče ni pričakoval tako strahovite- ga naraščanja števila promet- nih vozil. Tako tudi nikoli ni prišlo dalj od predlogov in načrtov, ki jih pa najbolj odgovorni niso realizirali ali pa so jih samo delno. Vse to se danes Žalcu maščuje, saj je zašel v pravo prometno anarhijo, ki jo bo v nasled- njih letih z velikimi vsotami denarja zelo težko urediti in popraviti. Skozi naselje pelje cesta I. reda, ki je preobremenje- na, na vsaki strani so stisnje- ne hiše, med katerimi se v ostrih krivinah silijo proti glavni cesti ozke ulice. Naj- huje je na šlandrovem trgu, kjer je avtobusna postaja (ta bo morala ostati tudi v pri- hodnje, saj ugodnejšega pro- stora zanje ne bodo dobili), vedno pa ta.m parkirajo tudi tovorni avtomobili, katere iz- ločajo iz prometa ter osebni avtomobili. Stanovalci tistega dela mesta se pritožuijejo prav zaradi parkiranja tovor- nih a^i^omobilov, ki povzro- čajo smrad, ropot, ovirajo dohode v hiše in v stalno nevarnost spravljajo otroke. Pritožili so se svetu za splos- ne in notranje zadeve, ki je pismo obravnaval in pr.šel do zaključka, da je treba pri- tožbo upoštevati — samo ka- ko in kje. Ustreznih parkir- nih prostorov za težke tovor- njake nI, če pa bi Jih hoteli narediti, bi to zahtevalo ve- like vsote denarja. Tega pa tudi ni. Ker pa se vsa stvar le ne more tako naprej razvijati, so se odločili, da vso stvar trenutno zasilno rešijo, isto- časno pa že aačnejo priprav- ljati sistematični program ^ rešitev žalske prometne апађ hije. Navzoči se tudi niso strinjali s sklepi zadnje seje skupščine občine Žalec glede teh problemov, ker so prevei splošni in nedoločni ter tako ne zagotavljajo hitrejšega rt sevanja zapletenega in zam marjenega problema. Pra» zaradi te neodločnosti je pri- šlo do nemogoče situacije, s stalnimi izgovori, da ni de narja, ne bodo prišli nil» mor, povečali pa bodo nego dovanje ljudi in število ne sreč. Res Je, da so v zadnja letih marsikaj naredili m tem področju, predvsem gre za namestitev prometnih zna kov. Vse skupaj pa še vedno ni dovolj, da bi rešili žalsko prometno anarhijo. Obcaá opozarjajo, odgovorni po slu žbah tudi in zahtevajo reši- tev. Na potezi so tretji. Tre ba jo je potegniti čimprej. T. VRABl VEDNO MANJ UČENCEV V OSEMLETKAH ACI SVETINA, PREDSEDNIK ŠENTJURSKE OBČINE: O PREŠOLANJU OTROK Razburjenje, ki ga je na Dobju povzročil predlog pre- šolanja otrok višjih razredov osemletke na šolo Planina, se še ni poleglo. Dobjani sto- jijo trdno na svojih stali- ščih, čeprav je težko reči, da se bodo njihove želje uresni- čile. Dejstvo, ki ga je ugo- tovila posebna komisija, da je namreč na celotnem šol- skem področju Planine, Dob- ja in Šentvida premalo otrok za popolno osemletko/ kaj še- le za tri šole, je neizpodbit- no. O tem smo govorili s predsednikom občinske skupščine Šentjur, Acijem Svetino. »Bistvo tega spora glede šol je v tem, da ugotovitve o nujnosti prešolanja izhajajo iz demografskih podatkov, žal pa tega ljudem nihče ni jasno povedal. Ugotovili smo, da je na področju Planine, Šentvida in Dobja S41 otrok do sedmega leta starosti, kar pomeni 49 otrok v prvem ali osmem razredu, ne da bi računali na osip učencev, ki je izredno visok v zadnjih treh razredih. Ne moremo imeti treh šol z razredi po osemnajst učencev. Vemo, da je na Planini in Dobju gle- de števila otrok približno ena- ko stanje, vendar na planini bo nova centralna šola, v ka- teri bi združili tudi strokovno usposobljen pedagoški kader. Ne razumem očitkov na ra- čun članov posebne komisi- je, ki so dali zelo objektivne ugotovitve, že sedaj pa lahko rečem, da bo varianta o bi- vanju otrok na Planini odpa- dla. Tudi stroški ne bodo viš(ji za starše od tistih, ki jah imajo, če je otrok doma. Otroci bodo tudi vna- prej plačevali samo malico, medtem, ko bo vožnja brez- plačna. Skupščina je pred- log o prešolanju potrdila in to bo izvršeno takoj, ko bo na Planini dograjena šola.« « »Ali so v tej borbi za šolo na Dobju še kakšni drugi in- teresi?« »Bistvo interesov je gotovo to, kar so povedali Dobjani na zadnjem zboru, skratka, da šolo hočejo imeti. Vsak kraj bi rad imel določene ustanove, saj potem pomeni več. Dobjani pa so tako trdo- vratni zato, ker stanja ne poznajo ali pa ga nočejo poznati.« »Je Dobje edini kraj v ob- čini, kjer bo potrebno v bo- dočnosti izvesti prešolanje otrok?« »Demografska gibanja v ob- čini kažejo, da se periferija prazni, centri i>a naraščajo.. Ker je v naši občini en sam center, beležimo upad ali vsaj stagnacijo prebivalstva v vseh drugih naseljih. Tako nastaja vprašanje šole na Kalobju, čez nekaj let pa se bomo pričeli pogovarjati tudi o otrocih v Dramljah. Seveda pa moramo prej po- staviti v Šentjurju novo šolo. Ponikva trenutno ni vpraša- nje, toda kako dolgo? Tako bo čez nekaj let prešolanje nujnost T vseh krajih in prav nerazumljivo bi bilo, če ljudje tega ne bodo spre- jeli kot razumljivo potezo potrebno za boljše znanji njihovih šoloobveznih otrok.i M. SKNTČAB Zdenko Ula^a Hrastnik se je prve dni v minulem tednu zavil v črnino. Na začetku dru.gega leta predsed- ni.škega mandata je tragično preminul Zdenko Ulaga. Pokopali so ga v sredo popoldan z vsemi častmi, toda vrzeli, ki je za n,jim ostala, nihče ne more zapolniti. Fantič iz železničarske družine je bil rojen v Beogradu. Kot šolar se je znašel v Liki in z začetkom vojne sredi vihre ljudske vstaje. Vsa družina je šla k partizanom in Zdenko je bil tam komandir pionirske čete, pa kurir narodno osvobodilnega odbora. Do konca vojne je končal dva razreda partizanske gimnazije, sodeloval pri rušenju proge Zagreb—Split, ki jo je leta 1944 spet pomagal obnavljati. Po vojni se je železni- čarska družina spet selila. Najprej v Celje, pa v Ljubljano in v Rimske toplice. Zdenko je kopal novo korito Pesnice, postal Skojevec, gradil je Avtoput, delal v rudniku Laško kot risar in končno doštudiral na tehnični šoli v Ljubljani. Kot strojni tehnik se je zaposlil v Hrastniku na rudniku, toda sposoben in razgledan Je bil hitro opažen. Bil je organizacijski sekretar občin- .skega komiteja, absolvirál visoko politično šolo, bil leta na čelu občinskega sindikalnega sveta in lani izvoljen za predsednika občine. V zasebnem življenju je bil vzoren tovari.š, dober mož in ponosen oče treh hčerk, še eno ljubezen je nosil od otroških let. Veselje do orožja. V tem nagnjenju je ždel usodni konec tega burnega in pestrega življenja, z nesrečo pre- tkanega na vstopu v zrela, toliko obetajoča leta. Vrzel, ki jo je neusmiljeno zasekala usoda, je globoka. Zato bo tudi spomin na bogato živl.)e- nje Zdenka, na njegove zasluge, trajen! J. KR. pq temeljitih razpravah o kmetijski politiki na celjskem območju: id zadevami, ki jih je Л giovensko javnost raz- Zveza komunistov, je r vnava kmetijske politike doseg'Ia najširši Odsotnost jasnejših '''^fjgnih smernic in pobud ¡^občutili delovni ljudje tudi ^^ kmetijske dejavnosti, •''^jg zato razprava o tezah P^jerence ZKS zajela ne- '"'gtijske strukture. Najbolj "^so seveda razprave zadeva- ^у črno na namenskih kon- Liicah, posvetih in sestan- Celjsko področje je bilo obdobju razprav in spreje- tju stališč med najaktiv- ^¿iiTii, še več, tudi v obdob- ^ izdelave tez, saj so v te- o kmetijstvu vključene ^ pripombe, mnenja in sta- '■џ^ porojena ravno v na- pj, območju. " ^ja medobčinskega sveta Ici je bila pred dnevi , Žalcu, je bila namenjena jjjni te akti-vnosti, čeravno po našem območju razprave še tečejo, na primer v Ce- lju v enajstih krajih, če da- mo veljavo številkam, je bilo na našem območju od aprila sem nad 30 posvetov, ^fned temi namenske konference ZK v Žalcu, Konjicah, Šmar- ju in Šentjurju. Na teh po- svetih in konferencah je sode- lovalo nad 600 komunistov s področja kmetijstva, aktivi- stov SZDL, kmetijskih stro- kovnjakov in kmetov. In kaj je bilo mogoče še reči, po tako obsežnih raz- pravah? To, da je dokument ZK pobuda in učinkovito na- potilo za akcijo, ki jo bo naše območje, ravno zaradi osveščenosti o problemih in ciljih, moralo toliko dosled- neje in trdovratneje sprova- jati v življenje. Pa tudi to, da so razprave ponekod za- šle že v prevelik optimizem, ko da bo zdaj vse čez noč in temeljito uresničeno, vemo pa, da so se že med razpra- vami dogodile stvari, ki ne gredo s tezami vštric. Uspe- šen start bo toliko težji, ker je zlasti družbeni sektor kme- tijstva še vedno nedograjen in prezadolžen in da zasebno kmetijstvo izkazuje šibko go- spodarsko moč za hitro preo- rientaoijo na tržno gospodar- stvo. Pomembna je tudi ugotovi- tev, da ne držijo ugoto\'itve o stalni podpori državnih in družbenih organov z odgo- varjajočimi ukrepi, kot tudi ta, da je za uspešnost akcije nuijno stabilizirano tržišče. Glede samoupravnega sožitja med kmetijstvom obeh oblik lastništva so možne samo takšne oblike, ki takšno sku- pnost zagotavljajo, zagotav- ljajo pa tudi enakopravno odločanje o pogojih in re- zultatih vlaganj ter dela. Seveda je žetev pravzaprav na celjskem območju nako- pičila že drugega zrelega zr- nja; ureditev trga, sistem kreditiranja, probleme davč- ne politike, zdravstveno in starostno zavarovanje, zem- ljiška zakonod^a, vloga ob- čin in republme, vprašanje nerazvitih območij itd. Končno je treba zapisati še stališče na posvetu v Žalcu, ki zadeva dejavnost zveze ži- vinorejskih društev. Tiskani proglas te zveze (očitek je, da je bil v javnost posredo- van pollegalno) je razburil duhove. Na posvetu so sve- tovali društvom, zoper kate- rih obstoj niso imeli pri- pomb, naj svojo aktivnost us- merijo v enotno fronto' in v okvini obstoječih kmetijskih političnih organizacij, zoper- stavili pa so se napovedim takih dejavnosti, ki presega- jo okvirje in pristojnosti dru- štev, celo pravil in statuta tega društva sameça. JURE KRAŠOVEC V urejevanju mesta, reše- flniu komunalnih vprašanj in sploh v razvoju, šoštanj j; več zapostavljen. Sicer pa ione velja samo za šoštanj. licija je šla iz Velenja v iruge kraje občine; zajela je tudi obrobne zaselke in vasi. V Šoštanju je znova čutiti močan utrip. Mesto rase in se razvija. Precejšen del te- ja življenja nosi industrija (termoelektrarna, tovarna us- nja), drugi del pa se kaže f reševanju komunalnih vpra- šanj oziroma v tistem delu, ki ga vodi кгајетоа skup- nost. Brez pretiravanja lah- ko rečemo, da se je šostanj- sh krajevna skupnost razvi- ja v izrednega pobudnika in bosilca številnih de^. Najbrž ii take živahnosti ne bilo, če ki tudi svet krajevne skup- nosti ne kazal tolikšne zav- zetosti. Letos pa se je vsem tem pobudam pridružila še akcija občinske skupščine, da z uvedbo krajevnega samo- prispevka v kratkem času reši nekaj najbolj perečih problemov. In tudi tu šoštanj ni ob strani! Na področju komunalne de- javnosti so trenutno v spre- dju tri ceste. Vse kaže, da bo prihodnji mesec že po- vsem speljana cesta od Pes- ja do Šoštanja. Dela so v te- ku. Tako bo odprta široka in moderno urejena prometna žila, ki bo povezala Velenje in šoštanj. Hkrati s tem pa bodo v Šoštanju uredili še Aškerčevo in Levstikovo uli- co. Drugo letošnje delo bo ka- nalizacija ob železniški pro- gi, nasproti postaje. Z uredi- tvijo tega zemljišča bodo do- bili tudi pogoje za zgraditev lepega otroškega igrišča. Izredno bogat pa je načrt, ki ga bodo izvedli s pomoč- jo krajevnega samoprispevka, šoštanj bo po tem programu dobil kulturni dom. Sedanji bo namreč zaradi eksploata- cije lignita opuščen. No\i dom pa bo stal za Kajuhovim hotelom, tam, kjer so zdaj barake vodne skupnosti. Blizu kulturnega doma bo še zra- sla nova, velika telovadnica. Sicer pa bodo tudi ureditev otroškega igrišča financirali s sredstvi krajevnega samo- prispevka. In ne nazadnje so- di v ta okvir še dozidava nekaj učilnic pri osnovni šoli »Bibe Röcka«. Novo i>odobo bo dobil tudi Trg svobode. Tu bodo ruših stari gasilski dom in še tri druge zgardbe, namesto njih pa bo kolektiv Merxa postavil velik market. Pravzaprav bi se ta dela že morala začeti, in v šoštanju so že malce nestrpni, ker se zadeva ne premakne z mrtve točke. šoštanj rase in se razvija. S tem pa so odpadla tudi tista mučna nasprotja, ki so se pojavljala zlasti pred le- ti med tem starim mestom in novim Velenjem. Material- na osnova je zdaj ta nesoglas- ja zbrisala. Zdaj je delo ti- sto, ki jih povezuje v celo- to; zato ni več časa za raz- pravo o tistem stanju pred leti, ki je ta nasprotja rodi- la. Ne gre več za Velenje proti šoštanju, marveč za înotno velenjsko občino. (.EIJSK.\ INDUSTRIJA ŠE VEDNO V MAJHNEM ZAOSTANKU Mesec maj ni prinesel bi- itvenih razlik ali novosti v fibanju industrijske proiz- 'odnje v celjski občini. Sta- nje je približno takšno kot l^ejšnje mesece, ali z dru- iimi besedami — v povpreč- ij je fizični obseg industrij- ^ proizvodnje skoraj v ko- ^u z lanskimi rezultati, ^pni rezultati petih mese- letos zaostajajo za lan- ^i v enakem obdobju za odstotka. Kot v celoti, tako se slika ponavlja tudi v posameznih ''Austrijskih panogah. Za ^koletnimi rezultati v pe- ^ mesecih še vedno zaosta- ^јп barvasta metalurgija ter 'oviiïska in tekstilna indu- strija. Medtem ko je izpad v cinkarni kar za 11 odst. manjši, je zaostanek pri dru- gih dveh panogah majhen ter več ali manj posledica sezon- skega značaja. V kovinski in- dustriji se še vedno pozna pomanjkanje reprodukcijske- ga materiala, čeprav je res, da se je stanje v EMO v prejšnjem mesecu zboljšalo. Med panogami, ki presega- jo lanske proizvodne uspehe, je še vedno na prvem me- stu lesna industrija (34,1 o/o), sledijo grafična (2в,9 o/o), ra- znovrstna (15 «/o), industrija gradbenega materiala (11,2 odst.), kemična industrija (5,9 o/o) ter črna metalurgija (4,1 »o). Ne glede na te rezultate in podatke imajo podjetja še vedno velike težave zaradi pomanjkanja obratnih sred- stev. število zaposlenih v indu- striji pada in' je bilo konec maja letos za 2,3 °/o nižje kot v istem mesecu lani, medtem ko petmesečno povprečje te- ga obdobja zaostaja za lan- skim za 1,2 "/o. Zaradi manjšega izvoza iz- delkov cinkarne, so tudi skupni pokazatelji slabši. Talco zaostaja izvoz po vred- nosti v prvih petih mesecih letos za istim obdobjem lan- skega leta za 4,8 »/o; letošnje obvezaiosti pa so bile konec petega meseca izpolnjene s 40 o_„. Pri vsem tem je zani- miv podatek, da letos poleg nekaterih drugih dobro iz- polnjujejo izvozne obveznosti EMO, lesno industrijski kombinat Savinja, železarna štore itd. Sicer pa so skupni podatki o izvozu predvsem odvisni od uspehov oziroma neuspe- hov cinkarne, saj predstav- lja po vrednosti izvoz izdel- kov cinkarne okoli 60 »b skupne vrednosti izvoza v občini. Glede na usmeritev je bilo po vrednosti 73,4 »/o blaga izvoženega na konvertibilno tržišče. M. B. CVETJE V SEPTEMBRU 'fe gre za naslov kake o kateri naj bi na mestu stekla beseda. Pod ^ naslovom želimo naše ^•ce opozoriti na drugo zanimivo celjsko pri- ^tev leta — na cvetlično ^^avo, ki bo v Medlogu od 4. do 8. septembra, ^ја, zelo uspešna in izre- ^ Obiskana cvetlična raz- C^a je bila septembra 1967. premor je kar prav- za razmejitev med do- ^^ v vrtnarstvu, pa tudi ^^ zasaditev okrog raz- Iç^^^^nih prostorov nudi po J" ali treh letih drugačen, ^"Otnejši videz. Letošnjo razstavo ob vrt- narstvu KK Žalec v Medlo- gu in ob Vrtnarski šoli, ka- kor tudi v samih šolskih pro- storih prirejajo družno celj- sko Hortikultumo društvo, vrtnarstvo Medlog in Vrtnar- ska šola. Glavni nosilec ak- cije, ali po domače priredi- telj, je Hdrtikulturno društ- vo. že od vsega začetka le- tošnjih priprav je društvo naletelo v delovnih organiza- cijah (!) na izredno razume- vanje, tako da s finančne strani za cvetlično razstavo sploh ni nobenih težav. S pripravljalnimi deli so prav tako začeli že v Medlogu. Tu urejajo grede za cvetje, ki jih bodo ločevale zelene plo- skve, tako da bo posamezno cvetje v svoji barvitosti pri- šlo bolj do izraza. Tudi prvi celjski rozarij je dobil svojo obliko. Skratka, sezonske priprave so v teku. Na le- tošnji razstavi bodo med drugim pokazali tudi grad- bene elemente za urejanje zasebnih in javnih zelenih površin in cvetnih nasadov. Pred kratkim je društvo opozorilo svoje člane, naj so- delujejo na razstavi z lončni- cami, posodovkami, rezanim cvetjem in drugimi pridelki z vrta. Pravočasno so tudi povabili k sodelovanju na celjski cvetlični razstavi tudi vrtnarije v Sloveniji in v zamejstvu. Pričakujejo še več- jo udeležbo poklicnih vrtnar- jev kot je bila na razstavi leta 1967. Za spremembo od zadnje razstave bo letos velika pro- pagandna povorka cvetja, v kateri bo sodelovala pred- vsem mladina. Povorka bo krenila v soboto, 5. septem- bra iz Gaberja in bo šla skozi mesto ter od tod т Medlog do same razstave. P. K. NOVA VLAGANJA ZA BOLJŠO KAKOVOST IZDELKOV Med številnimi ukrepi za ozxäravitev položaja v Kovaški industriji Zreče so bile v manj kot dveh letih opravljena tudi nekatere rekonstrukcije, ki bistveno vplivajo na več- jo in kakovostnejšo proizvodnjo orodja in odkovkov. Nove naložbe so razen tega vplivale na večji start, podjetja na tržišču doma in v izvozu, hkrati pa zagotavljajo solldnej.šo perspektivno rast podjetja. Ne gre namreč prezreti, da je v preteklem pcelovnejn letu Kovaška industrija Zreče že ustvarila za 5,000.000 di- narjev dobička in da je to pomenilo trdno osnovo za po- slovno leto 1970, ko bodo tu ustvarili že več kot 70,000.j00 dinarjev realizacije. Lani so ustvarili že za 2,600.000 dinar- jev amortizacije in je le-ta v zadnjih treh letih narasla od 7 na 16 odstotkov. Izboljšana struktura osnovnih sredstev bo vplivala na zvišanje atnortizacijske mase. Letošnji re- zultati proizvodnje in realizacije so v skladu z začrtanim pi-ogramom, saj znaša mesečna realizacija že 6,500.000 di- narjev. Za zreško kovaško industrijo pa je 25načilno ne- kaj: večje poslovne rezultate in znatno večjo proizvodnjo dosegajo ob zmanjšanem številu zaposlenih in sicer za 100 ljudi. Danes dela v Zrečah 650 ljudi. Nove, za ves nadaljnji razvoj kovaške industrije bistve- ne pridobitve so oskrba z energijo in novi obdelovalni stroji. Generatorski plin so zamenjali z vtekočinjenim pli- nom, ki daje boljše kakovostne izkoristke in boljšo kako- vost izdelkov. Izgradnja in oprema plinske postaje je veljala 1,Ж).000 din. Zaradi modernejših naprav prihranijo v primerjavi s prejšnjo potrošnjo polovico manj kalorij. V kovačiji so namestili nove ogrevalne peči za odkovke, ▼ naslednjem obratu so namestili pet padalnih kladiv, pa peskalni stroj, rezkalne stroje, med katerimi je eden z možnostjo kopiranja po modelu, vtem ko je ves transport surovin, polizdelkov in izdelkov po novem urejen z vili- čarji. Tudi pri kontroli izdelkov je precej novega. V Zrečah so pravtako zgradili novo skladišče surovin in vanj postavili moderen avtomat za razrez jekla. Samo skladišče je veljalo 1,500.000 dinarjev, vte^m ko so investicijske naložbe v nove proizvodne naprave znaša- le 8,000.000 dinarjev. Obseg investicij je presežen za 30 odstotkov od tistega, kar je bilo predvideno s sanacijskim programom. Pri tem moramo poudariti, da so obnovili zla- sti najbolj ključne naprave, ki v prihodnje zagotavljajo tako količinsko povečanje proizvodnje kot tudi ustrezno večjo kakovost odkovkov in orodja, po katerem je na tržišču vedno večje povpraševanje. AVTO CELJE Ljubljanska cesta 11, telefon 21-80 vam dobavi takoj: VARTBURG STANDARD din 23.582 VARTBURG DE LUX din 24.875 VARTBURG S POMIČNO STREHO din 25.462 ŠKODA 100 Š din 21.200 NSU PRETIŠ 1200 C — za devize USA $ 1954.10 Dobava takoj! NSU PRETIŠ 1000 C — za devize USA $ 1769.40 Dobava 20—30 dni NSU PRETIŠ 1200 C — za dinarska sredstva din 26.934 Dobava 30—50 dni NSU PRETIŠ 1000 C — za dinarska sredstva din 24.400 Dobavni rok 60—9« dni. Posredujemo in dajemo informacije za prodajo vozil: ALDI, RENAULT, ALFA ROMKO in ГАМ. Rezervne dele in splošni material za vozila T.AIM dobite v skladišču ¡Medlog 16, za vozila FIAT, RE- NAULT in NSU PHETIS pa v prodajalni v Ipavčevi ulici in na Ljubljanski cesti. TEŽKO BO POSTATI ŠOFER (Nadaljevanje s 1. strani) Druga sprememba je poiuiava- nje opreme in naprav motorne- g-a vozila. Naj takoj potolažimo tiste, ki jih je stran motorozaian- stva. Pri tem gre samo t& pozna- vanje krmilnega mehanizma in zavornega sistema. Pri teoretičnem delu izpita b(>- dti kandidata prav tako kot dose, daj opravljali preizkušnjo zna nja po posebnih testnih polah Tisti ki ne bo dosegel 90 odstot. kov predpisanih točk, izpita ne bo naredil. Drugi, ki bodo opra- vili teste 100-odstotno pravilno bodo lahko prešli na praktični del izpita, Vsi ostali, torej tisti, ki bodo imeli 90 ostotkov točk, vendar bodo napačno odgovorili na to ali ono vprašanje pa bodo morali odgovarjati še na ustna vprašanja članov komisije za voz- niške izpite. Pri tem bo komisi- ja posvetila pK)sebno pozornost prav področjem, kjer je kandidat napravil napako. Takšna je tret- ja sprememba. Četrta pa predstavlja ugodnost za kandidate. Do sedaj je velja- lo pravilo, če si naredil izpit iz teorije in padel pri vožnji, si padel pri celotnem izpitu Po novem pravilniku pa bo tako. da bo tisti, ki je pade! pri praktič. ni vožnji lahko pnavljal -samo ta del izpita, vendar ne več kot en- krat. Mnogo občutne j še pa so spre- membe glede voznikov inštruk- torjev, ki Pa posredno zadenejo tudi voznike kandidate. Po 1. juliju na celjskih ulicah ne bo več »mrgolelo« avtomobi- lov z oznako »L«. Do sedaj je poučeval vsakdo, ki je imel voz- niški izpit, celo takšni, ki še sa- mi niso znali dobro voziti, o če- mer zgovorno pričajo številne ne. sreče »kandidatov pod nadzorst- vom inštruktorja«. Vsakdo, ki bo hotel poučevati tudi v bodo- če, bo moral opraviti poseben inštruktorski Izpitf med drugim tudi pedagogika in psihologija) ter izpolnjevati posebne pogoje kot so: voanik inštruktor mora imetj osemletko ne sme biti mlajši od 23 let, vozniško dovo- ljenje mora imeti najmani tri le. t-a. in da v zadnjih petih letih ni bil kaznovan zaradi kazniver^* de- ianla osTožanja prometne varno- sti. V Cîelju so se že pričeli izpiti za voznike inštruktorje, od 57 jih je padlo šest. Vsi, ki bodo opra, vili inštruktorski izpit, bodo do- bili posebno dovoljenje za рк>и- čevanje. Vprašanje pa je, če bo inštruktorjev na celjskem podro- čju glede na nove pogoje dovolj. O tem in o drugih ¡çpremambah smo govorili s predsednikom iz- pitne komisije za področje UJV Olje, Jožetom Pukmajstrom. »Glede na to, da vsako leto na- rašča število motornih vozil, ima- mo na celjskem področju še pre. malo inštruktorjev in sicer bi jih glede na število prijavljenih kandidatov voznikov potrebovali še približno 100. Trenutno je pri- javljenih Za izpit inštruktorja 50 občanov, ki bodo imeli možnost to opraviti meseca septembra. Zal so na celjskem .samo nekate- ra avto moto društva pravoča- sno pričela pripravljati kader in. štruktorjev tako da jih bo v pri- hodnjih mesecih v nekaterih kra- jih precej primanjkovalo. — Kakšna je po vašem mne- nju realna cena, ki jo naj voznik kandidat plača inštruktorju v njegovem avtomobilu za uro po- uka? »Mislim, da je realna cena od 30 do 35 dinarjev. Vem, da so se o teh številksh pogovarjali v ne- katerih društvih.« — Torej So govorice o precej dražjih izpitih resnične. Vendar nekateri pravijo, da bo sedaj voz- niški izpit stal približno 2000 di- narjev. Kaj menite vi? »Izpit sam kot takšen je bil do sedaj malo manj kot zastonj. Kandidat je plačal 20 dinarjev pristojbine. Sedaj bo ta predvi- doma 60 dinarjev, če vzamemo pa pridobitev vozniškega dovo- ljenja v celoti, menim da lahko govorim o številki 1000 dinarjev. Seveda samo za tiste, ki bodo sposobni opraviti izpit v normal, nem roku. Od kod ta številka? 100 dinarjev ali več stane zdrav- niški pregled, 120 dinarjev bo plačal tisti, ki se bo učil teorijo pri društvu in približno 600 ali 700 dinarjev za 20 ur praktične- ga pouka, kar pa je seveda mini- malno. če k temu prištejemo še nekatere manjše stroške ki na- slanejo pri priglasitvi za oprav- ljanje izpita, dobimo številko 1000 dinarjev Seveda pa bo iz- pit dražii za tiste, ki ga bodo morali večkrat onravliati. Tu na lahko doseže tudi ."iOOfl ali celo 10.000 dinarjev. Sicer pa to že se. dal ni bila redkost, saj imamo občgne, mislim, domislimo, da so le redki metri slovenskih cesta kjer še ni bila prelita kri v prometni nesreči. Celjsko po- dročje pa je še posebej znano po izredno visokem številu nesreč v republiškem merilu. 1967. leta in 68. so v Celju registrirali 700 in 800 novih motornih vozil, lani 1000 in tudi letos lahko prič-aku- jemo podobno povečanje. Tako predstavlja celjska občina izred- no motorizirano področje, ki ga baje v Sloveniji prekaša samo občina Ljubljana-Center. Danes v času prometnih konic stoji ko- lona avtomobilov na cesti I. re- da od železniškega prehoda na Mariborski cesti do bencinske črpalke na Ljubimnski cesti. Čez dve ali pet let bo ta kolona dalj- ša najmanj za tri kilometre in takšen promet nujno zahteva tu. di dobro, usposobliene in ne na- 78dme tudi discmlinirane udele- žence MILAN SENIČAR zelo uspela razstava Za konec šolskega leta so na celjski posebni šoli pripravili razstavo izdelkov, ki je navdu- šila obiskovalce. Ta ni prikaza- la le, ka; vse тапогејо otroci, ki se zaradi življenjskih okoli- ščin ne morejo šolati kot nji- hovi zdravi sovrstniki, ampak nam je prepričljivo dokazala, da za njimi prav nič ne zaostajajo. Vsi razstavljeni izdelki so presenetili predvsem z izred- no natančno izdelavo, v kar sta bila vložena tudi potrpežljivost in trud prosvetnih delavcev. Ti so laliko dosežkov svojih go- jencev vsekakor vedeli. dhr FRANJO GUSIĆ Sedmemu otroku v siro- mašni dalmatinski družini v vasi Grab tlizu Sinja so dali ime Franjo. Star dvanajst let se je odpravil od doma, da bi razbremenil starše in si sam služil kruh. 100 dinarjev na mesec so mu dajali bogati kmetje na Visu za celodnev- no trdo delo. Ko se je priče- la vojna se je Franjo napotil domov, nato pa v Sloveniji, kjer se je povezal z napred- nim mladinskim gibanjem. i3. leta kot odrasel otrok za- pusti delo v ilegali. Pot bor- ca ga vodi v Srem, Liko, Banjo, Kordun, Bosansko Krajino, Dalmacijo in v Trst. Dan pred koncem vojne je ranjen Poročnik in komisar čete ostane v novi jugoslo-. vanski armadi. »že tedaj sem veliko po- zornost posvečal učenju poleg dela. Kljub težki službi sem končal gimnazijo. Hotel sem se izobraziti, vedel sem, da lahko le tako čimveč prispe- vam k razvoju naše družbe.« Danes major Franjo Gusič biva v Celju že petnajsto le- to. Je član občinske konfe- rence ZK in član konferen- ce ZK za Jugoslavijo. Pozna- jo ga mnogi. Ne samo njego- vi sodelavci temveč tudi ogromno Celjanov, ki so radi v njegovi družbi zaradi ved- no odkrite in poštene besede. Le redki so ljudje s takšno prodornostjo misli in gov>o- renja kot je major Gusič. Zivi in dela za armijo, za ljudi, za našo družbo. »Danes me impresionira predvsem dvoje. Entuziazem gospodarskega booma pri nas in drugo, kjer vidim .per- spektivo naše družbe, reše- vanje odnosov med ljudmi in afirmacija osebnosti vsakega posameznika. Izkušnje starih in moč mladih, dajeta pogoje, da bo Jugoslavija tudi v bo- doče takšna, kot ji je začrta- la pot ZK in ljudje.« V Celju si je ustvaril tudi družino. Tri hčerke, ki od- lično govorijo slovensko, mu razveseljujejo redke ure po- čitka. »Celje imam zelo rad in ga globoko v sebi občutim kot .tvoje mesto. Verjetno je tako tudi zato, ker sem že tedaj, ko je bila vojašnica bolj za- prta kot je danes, zelo rad sodeloval z ljudmi, z občani Celja. Veseli me, da so mladi znotraj vojašnice in mladi iz- ven nje v sodelovanju napra- vili tako izreden korak na- prej. Vse to daje možnosti še večjega zbližanja in raz- voja kontaktiranja pripadni- kov JLA in civilov na vseh področjih.« M. SENIĆAR PROBLEMI ZDRUZUJEJQ Ker zadnjič ni bilo »predaje štafete«, smo se sami odloOiij današnjega sobe.sednika. K razgovoru smo povabili FRANCA V1Xa(? C.A, predsednika medobčinskega odbora sindikata gradbenih Uçi^ cev, enega najaktivnejših in rkajuspešnejših med odbori na i^j f^ ^; NOVI TEDNIK: Med množico vprašanj, ki jih ponujajo v sin- dikat gradbenikov vključeni ko- lektivi, bova ostala pri tistih, ki zadevajo temeljne interese delavcev. Najprej vaše mišlje- nje o slovesu gradbeniškega poklica? FRANC VITANC: Javnost pri- pisuje gradbeništvu nezaviden sloves. Gradbeniški poklic ni popularen. Lepo stavbo vsak hvali, z malto oškropljenega zi- darja pa navadno le pomiluje. NOVI TEDNIK: Nedavno te ga ste razpravljali o kadrovskih vprašanjih. Navajali ste števil- ke. Menda vsem 14 delovnim organizacijam na področju manjka okoli 400 nekvalificira- nih delavcev in prav toliko kva- lificiranih, od tistih s strokovno pa do onih z visoko izobrazbo. Spada to v î>ojav, ki je posle- dica te nepopularnosti? FRANC VITANC: Seveda spa da. Toda to ni edini vzrok. Po- klicu daje sloves tudi dohodek, možnost rednega življenja — saj končno ni veliko poklicev, kjer bi delali v belih haliah. Tri odbijajoče značilnosti grad- beništva so: V primeT-javi z dru- gimi industrijskimi . panogami so v gradbeništvu en vzrok niz- ki osebni dohodki, drugi vzrok so v gradbeništ\Ti tako značilna premeščanja z delovišča na de- loviSûè, iz kraja v kraj ter s tem povezani težki in neurejeni življeniski pogoji, tretji vzrok pa je sezonski značaj gradbeni- štva. NOVI TEDNIK: Gotovo se tem trem posebnostim, žal ne- všečnim, sindikat gradbenikov posebej posveča. Kakšne ukre- pe ste že predlagali, kaj svetu- jete, o čem razmišljate? FRANC VITANC: V gradbe ništvu prav ti in še nekateri drugi problemi silijo , k integra- ciji. Najprej k integraciji stališč in odločitev na poli- tični ravni. Tu smo precej na- prej. Zadovoljni smo z akcija- mi sindikata v zvezi z enotni- mi stališči do 15. ustavnega amandmaja, z akcijo, ki se je končala s podpisom samouprav- nih sporazumov o samouprav- nih dogovorih, o najnižjih obra- čunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov in vredno- tenju dela, o osnovnih kriteri- jih za delitev dohodka, o mini- malnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizo- rijev in naselij za delavce in sporazum o zaposlovanju in iz- obraževanju. Toda še več bi jih rešili z nadaljnjim integriranjem vsaj na nivoju poslovnega so- delovanja. NOVI TEDNIK: Je možno t« trditev nekoliko ilustrirati? FRANC VITANC: Seve^ Večja operativna Povezano« prinaša, kot v vseh integra^ skih procesih, večji delovni ¡Í ekonomski učinek. To je p^. po kateri bi odpravili neustrej nost osebnih dohodkov. PosIq, no sodelovanje bi omogočil^ zmanjšati na minimum neneii no preseljevanje gradbenih de' lavcev iz kraja v kraj. Trdin tudi, da je za Slovenijo nad gradbenih podjetij prerazkošm številka, ki odkriva le to, ^ večina nima zadovoljive eko. nomske, tehnične in kadrovske osnove. S sodelovanjem, pa tu di s fizičnimi integracijami, ц zmogli tudi najtežji problem' gradbeništvo spraviti čez nese zonsko vrzel, omogočiti .gradb«. nikom enakomerno zaposlite? čez celo leto. NOVI TEDNIK: Gradbeni.štvo zaposluje največ sezoncev, hkra- ti pa tudi največ delavcev iz drugih republik. Ugotavljate pa, da delavcev še vedno manjka! So zaostala področja usahnila kot vir za kadrovanje delavcev? FRANC VITANC: Za stanje v Sloveniji, povem le to, da ak- cija za pritegnitev mladine, ki končuje osnovno šolanje ni us- pela. Tudi tistih, ki so končali le sedem razredov in bi radi šli v uk v kateri koli gradbeni- ški poklic, je zelo malo. Ra- zumljivo je, da podjetja iščejo delavce po vsej državi. Toda tudi za te, vsaj za najbolj spo- sobne, je Slovenija postala od- skočna deska. Tu se naučijo delati in gredo na tuje. Tudi kadrov s srednjimi šolami ne dobimo. Razpise za štipendira nje na visokih šolah so mnoga podjetja nekajkrat ponavljala. NOVI TEDNIK: Žal vsega, kar ste povedali mimo zapisa- nega, ne moremo zaseči v enem sestavku. Očitno je, da vašemu sindikatu ni treba več iskati vzrokov za razmere, ki vas žu- lijo. Je še kaj izredno važnega? FRANC VITANC: Koliko časa pa imate, trajalo bi nekaj dni NOVI TEDNIK: Torej nehaj- va. Hvala za pogovor. Koga predlagate za naš naslednji razgovor in o čem? FRANC VITANC: Predlagani predsednika sindikalnega sveta v celjski občini tovariša Ivana Kramerja in sicer o problemih poviševanja cen o.snovnim pro- izvodom za preživljanje (kruh. mleko itd). JURE KRA-'^OVEC AKADËilJA KVIZ ZNANJA IN SLOVO OD ŠOLE v soboto zvečer je bila v La- škem prireditev v znamenju za. ključka šolskega leta. Obiskoval- cev je bilo toliko, da so morali mnogi stati med vrati dvorane doma »Dušana Poženela«. Učen- ci osnovne šole »Primoža Tru- barja« so ta večer priredili za- ključno akademijo, na kateri so nastopali pevci, recitatorji in iz- vajalci drugih prikupnih točk. Napetost je rasla, ko so nasto- pile petčlanske ekipe iz Laške- ga, Rimskih Toplic in Radeč. Pomerile so se v znanju o de- narništvu in bañčništvu. Ker med ekipami ni bilo boljših in ne slabših ker so bili eimki, je prisoten predstavnik kreditne banke iz Celja odločil, da dobi- jo vsi fcnke prve nagrade zai» govalcev. Hranilno knjižico s novih dinarjev. Val navdušenja je zajel na*' zoče, ko so petim učencem: Bo janu Goriču, Bojanu Strašku Zdenku Prosenu, Jožici Skospl^ sovi in Silvi Laponikovi podelil* odlikovanje »bratov Ribarjev« ^ odličen uspeh v vseh osmih tih šolanja v osnovni šoli. № prireditvi so razdelili še braW značke »Antona Aškerca«, o*" koncu pa ni manjkalo solz, K« So kolektiv učiteljev, učenci f občani izrekli zahvalo in prizn^ nje dvema učiteljicama Rozi nigojevi ter Mariji Reder, ki st^ dokončali svoje dniorol-tno vno pedagoško dolžnost. J. I^''' ^i^^iJSÎ O^lai^VIN^^ TOOl ^ ŠOIm^H DOSLEJ STA IMELI PROSTE SOBOTE LE DVE CELJSKI ŠOLI Medobčinski odbor sindikata òelavcev družbenih dejavnosti pjdpira prizadevanja, oziroma je pobudnik, da bi v novem šolskem jet.u v vseh šolah njegovega ob- močja uvedli skrajšan delavni tednik ali proste sobote. S tem bi omogočili otrokom, da bi s starši preživeli vsaj en dan v te. (jnu, razbremenili pa bi tudi prosvetne delavce in jih po po- ložaju izenačili z delavci drugih dejavnosti. Na FKDSvetovanju, ki ga je med- občinski odbo'r prireüii s pred- sedniki sindikalnih organizacij osnovnih, srednjih in poklicnih šol (.manjkalo je kar petnast predstavnikov!), so v tej zvezi opozorili predvsem na dva pro- blema: prvič ne bo mogoče go- voriti o prostih sobotah, kolikor bodo šole prenašale v zadnjem času vedno bolj množične svobo- dne aktivnosti na ta dan, in dru- gič se bo treba v slovenskem me- rilu dogovoriti o enotni tedenski učni obveznosti prosvetnih delav- cev. Kot sistemsko vprašanje, ki ga je že pričela reševati posebna republiška komisija, pa izstopa revizija učnih načrtov in pred- metnikov. Medtem ko je pedagcški sve- tovalec Franc Strehovec na po- svetovanju posredoval rezultate več kot 70 slovenskih šol, ki že imajo sikrajšan tednik, sta pred- stavnika edinih dveh celjskih šol — hudinjske osnovne šole in gi- mnazije Adi Marčič in Ivan Gro- belnik seznanila redké udeležen- ce s svojimi izkušnjami. Kot lah. ko povzamemo, so vse doseda- nje izkušnje pozitivne, saj jo hilo (i^-io čol zelo dobro in ti.id' i uspehi nič slabžl kot v šolah, kjer imajo običajni delaraik. velja tudi za obe celjski šoli. Kljub temu so se seveda soočali tudi s problemi, zapopadenimi zlasti v tem, da so se ponekod prosvetni delavci bolj posvečali izobraževanju kot vzgoji mladine, saj jim je za to manjkalo ur, ra-" zen tega pa marsikje tudi niso opuščali manj važno učno snov. Takih in podobnih problemov je bilo precej, vendar lahko po splošnem mnenju ob dobrem na- črtovanju šolskega dela povsem odpadejo, gotovo pa jih ne bo, ko bomo v Sloveniji dobili sikraj. -šanemu delovniku ustrezen učni načrt Zato so na posvetovanju izra- . žili enotno mnenje o tem, naj bi vse šole celjskega območja do 1. septembra pripravile vse po- trebno, da bi v novem šolskem letu uvedle proste sobote. Ot> tem so sklenili priix>ročiti repu. bliškim organom, da se čimprej dogovorijo, ali naj bo tedenska učna obveznost prosvetnih delav- cev 18 ali 19 ur (glede na različ- no prakso). Proste sobote pa naj bi bile dejansko proste. Vpraša- nje skrajšanega delavnika bo treba enakovredno obravnavati v vzgojno - varstvenih ustanovah, predvsem pa v enakem smislu tudi za tehnično in administra- tivno šolsko osebje. D. HRIBAR JANKO POGAČNIK 70-LETNiK Dne 8. t. m. je v ožjem krogu svojih prijateljev in stanovskih tova- rišev slavil naS soobčan Janko Po- gačnik, ravnatelj II. osnovrie šole v pokoju, svoj visoki jubilej — sedem- desetletnico. Zasltižni celjski pedagog se je rodil pred 7Ü leti v l^>i go- renjski vasi Ljubno v družini malega podeželskega obrtnika čevljarja. Štu- diral je v Ljubljani in služboval kot učitelj v Raki pri Krškem, po I. svetovni vojni pa v Vojniku na me- ščanski šoU in na okoUžki deški os- novni šoli v Celju, kjer je {^.rtvo- valno vzgajal in vodil v življenje našo predmestno proletarsko mladi- no. Pri starših, ki so danes že v srednjih letih, a .so bili njegovi učenci, uživa še danes sloves dobre- ga učitelja, vzgojitelja in predvsem človeka, ki bi vse storil, da bi mla- demu človeku dobro šlo v življenju. Najtežje trenutke svojega življenja je preživljal meseca aprila 1941, ko se je moral posloviti od srt'Oje ga berske in druge predmestne mla- dine in oditi v preg:nanstvo. Po tež kih letih II. svetovne vojne se je vrnil v opustoš«io Štajersko, v sve- le ljubo Celje, kjer je požrtvovalno in poln ljubezni do slovenskih otrok, njih roditeljev în nove družbene stvarnosti sodeloval pri obnovi do- movine. Poudariti moramo njegovo zaslugo, da se je osnovno Šolstvo v Celju vsestransko razvilo, posebno v letih, ko je bil pred.sednik sveta za šolstvo celjske občine. Kot rav- natelj II. osnovne šole in njen pe- dagoški vodja je vneto pomagal pri vzgoji sloveaisàcege učiteljskega na- raščaja, ko je únelo učiteljišče v Ce- lju v navedeni šoli svojo vadnico. Pomembno je bilo delo našega ju- bilanta tudi na področjih zunaj šo- le. Ni je bilo kultu m o-prosvetne - or- ganizacije, kateri ne bi bil posvetil potrebne pozornosti, posebno pa mu je bila pri srcu telesna vzgoja naše mladine, zaradi česar je posvetil mnogo svojih aktivnih sil tudi Par- tizanu v Celju. Zadnja leta je po- magal organizatorjem pevskega fe- stivala v Celju., srečevali pa smo ga tudi kot poverjenika knjig Slovenske matice,- itd. Čeprav v zasluženem pokoju, je ni prireditve v Celju, ki je ne bi počastil s svojo prisotnost- jo. Tu bi bil lahko Egled marsika- teremu kulturniku v našem lepem mestu. Ze'limo našemu jubilantu, ki ga srečujemo po celjskih ulicah vedre- ga, optimističnega in mladostnega, še mnog'o lenih in zdravih let. A. P. KAMNITI ŽENSKI KIP IZ MUZEJA PREO CELJSKO ZLATARNO 2e nekaj časa vzbuja posebno pozornost plastika stoječe žene pred pyoslopjem celjske Zlatarne. To plastiko je naredil nesi ^^x* -i- ni kipar pred zadnjo vojno za dekoracijo vrta ob privatni hiši v Olju. Plastika je last celjskega muzeja. Vzbujajoča pozornost plastike, povezana z občudovanjem kipar- ske lepote dokazuje, kolikšno estetsko dopolnilo lahko prinaša določenemu ambientu umetnišlca ustvaritev! In taka okolja, kjer bi se lahko plasiralo še večje število plastik, se v Celju ponu- jajo marsikje: v parku onstran Savinje, na zelenicah med novi- mi naselji in v starem mestnem jedru, zlasti pa še okrog indu- strijskih zgradb, kjer izdelujejo kvalitetne, svetovno renomirane izdelke. Kakšna škoda je, da niso prav ti ambienti okrog industrij- skih stavb prominentnih podje- tij urejeni vsaj z malim poslu- hom za kombinacijo strogo uti- litarne arhitekture s prirodo in likovnim oživljanjem kiparskih kreacij, ki bi lahko oplemenitile trenutno manj privlačne mestne predele in s tem dale Celju nove prostorske vrednote' Nekaj takih plastik v Celju že imamo. To je edinstven spome- nik NOB mali spomenik padlim poštarjem, to so soomeniški kipi literatov, ki so ali z življenjem ali z delom povezani s Celjem ali njegovim zaledjem — Trubar, A.škerc in Kajuh. Je pa tudi ne- kaj ohranjenih baročnih spome- nikov, brez katerih si Celja ne moremo predstavljati — n. pr. Marijino znamen ie na Tomšiče- vem trgu, na Dolgem polju ali skupina Golgote ob celjski Kalva- riji. Pozabiti ne smemo niti Spla- varja ob Savinji in bronaste Ko. talkarice, ki je predvidena za ureditev prostora pred celjskim drsališčem, a je zaenkrat še ču- vajo v stavbi hokejsko drsalne- ga kluba. Prav gotovo je posebnost Celja »lapidarij sub divo« na Savinj- skem nabrežju, kjer je kamnitim rimskim arhitekturnim fragmen- tom in drugemu dana maksimal. na možnost postavitve na pro- stem taiko, da jih lahko gledamo nekako podobno v polni svetlobi pod milim nebom, kot so jih gle- dali že v sami antični (Jeleji. S takšnim načinom razstavljanja izven zaprtih muzejskih ali ga- lerijskih prostorov So se namreč vrnili pohorskemu beleniu mar- morju tisti elementi, ki omogo- čajo, da opazovalec občuti pravo doživetje tiste kulturne dedišči- ne, ob kateri so znale uživati že stare civilizacije. če bomo v Olju tudi v bodo- če upoštevali pomen vseh že ure. jenih mestnih predelov s kipar- skimi kreacijami, ki dajejo me- stu ob Savinji posebno noto in, če bomo upoštevali vse lokacij- ske možnosti, ki so še neizkori- ščene ali celo zanemarjene ter se lotili sistematičnega usklaje- vanja stanovanjskih, industrij, šilih in rekreacijskih mestnih predelov s pejsažem, cvetličnimi nasadi in likovnimi vrednotami, se bomo lahko ponašali z lepo urejenim mestom v celoti in ne samo z enim samim mestnim predelom aH ambientom posa, mezne stavbe.. MILENA MOŠKON OD NAJSTAREJŠIH MANUSKRIPTOV DO MUMIJ London, kot vemo, ima celo vrsto najrazličnejših muzejev, a to nam seveda nič ne poimaga, ker jih pač ne moremo videti. Toda med vsemi muzeji zazvzema vodilno mesto (že po nazivu) Britanski muzej (ali British Musseum). Preprosto zato, ker so v njem zastopane kulture in civilizacije malone narodov vse- ga sveta (Od Majev dalje), zane- sljivo Pa vseh tistih narodov, ki so bili v zgodovini podložni moč- nemu britanskemu imperiju. Razumljivo, da si obiskovalec, ki ga preganja čas, ne more ust- variti niti približne podobe o na. kopičenem bogastvu, toda mno- go tega, kar vidi tu, bi zaman iskal v kateremkoli drugem mu- zeju na svetu. Tu je ogromna zbirka najstarejših manuskrip- tcv; kamnita plošča — roseta za dešifriranje hieroglifov (prav ob našem obisku je imela ob njej večja skupina muzealcev različ- nih narodov praktično predava- nje); ogromne marmornate in kamnite skulpture, zbirke etno- grafskega gradiva še živečih in izgmulih civilizacij itd. V pose. ben prostor so v naravni veliko- sti postavili originalni atenski Pantenon z vsemi frizami in s tem ne samo grški, am- pak vsej evropski kùlturi nare- tìili neprecenljivo uslugo, ker namreč Grki te zgradbe enostav- no ne bi mogli finančno vzdrže- vati. Obiskovalec se sprehaja med egipčanskimi mumijami, sta,rimi več kot pet tisoč let. Poleg sli- karske zbirke Si (za razvíKirilo in zabavo) ogledamo edinstveno zbirko najbolj čudežnih ur, med katerimi je tudi ura ki teče na veliko presenečenje nekega obi- skovalca »že skoraj po principu perpetum mobila« (ampak tega,« kot ugoto.'i, »še niso povsem od- krili«): kroglica na podstavku namreč že kako .stoletje ali več potuje po nel^kšni cikcakasti риз- ü od enega konca do drugega, pri čemer podstavek povsem mi- ruje. Kaj je lahko za urarske iz-najdbe navdahnjeno oko bolj skrivnostno od skrivnostnega si- stema, po katerem p>otuje pre- prosta, vsestransko okrogla in nerazumljiva kroglica? Toda po. dobnih urarskih čudežev je tu še mnogo in laiku je težko ugo- toviti, kateri čudež jé bolj čude- žen. NA ZASEBNIH PRO- STORIH NJENEGA VELIČANSTVA Obiskovalec Londona že po pravilu ne sme izpustiti prilož- nosti, da bi napasel svojo rado- vednost vsaj v enem od treh za- sebnih gradov Njenega veličan- stva. Ce ste v Londonu, je lahko to samo Windsor, katerega prvi prebivalec je bil Cïeorg I. in ki so ga pričeli graditi približno 1804. leta. Ker si radovednosti ni mogoče potešiti, kadar se Njeno veličanstvo preseli v svoj grad (samo čez poletje), v tem času gradu pač ne kaže obiskovati. Tudi mi ne naredimo izjeme. S podzemsko železnico se odpe- ljemo do Waterlooja, tu pa sto- pimo na vlak in se dobesedno odcijazimo do Etona. Približno uro vožnje je do tega izhodiščne- ga mesta za Windsor, čeprav pot najbrž nI daljša od kakih tride- set kilometrov. Vlak je še kar udoben, to, mar bi mu lahko za- merili, je počasnost, ki bi jo mo- gli meriti samo še z našim vrlim Savuijčanom. Naj kot zanimivost mimogrede omenim podatek, ki smo ga lahko videli na tabli wa. terloojske postaje: približno 200 vlakov je imelo v enem dnevu reci in piši dve minuti zamude, kar pomeni, da je en vlak zaka- snil Za 1,666 sekunde! če bi bil jugoslovanski železničar, bi kljub objektivnim težavam zardeval. Prvo univerzitetno mestece Windsor, nad katerim se razte- za ogromen istoimenski grad, je kljub svoji prvi univerzi v razvo- ju povsem zastalo. Za to je ver- jetno imelo svoje zgodovinske vzroke, med katere bi (prav ta- ko verjetno) mogli šteti kralje- vo voljo, ki se varnosti in miru na ljubo pač ni mogla in smela obdati s pretirano množičnim plebejstvom A to ni važno. Me- sto, ki se zdi sicer odrezano od sveta, morda prav zato ohranja nekaj starodavne romanitike in je po svoji značilni stari angle- ški arhitekturi nekaj izjemnega. Živi, kot kaže, v glavnem od tu- rizma in prodaje cenenih in tudi dragih spominkov saj je na de- setine tovrstnih ličnih prodajaln, da o intimnih lokalih ne govori- mo. Od glavne ulice, nad katero se vzpenja razmeroma položno po- bočje, zavijemo v loku proti gra. du. Notranjščina med obzidjem je seveda urejena, izredno lepih vrtov pa zaradi dežja ne vidimo. Nič ne kaže, da bi bila kralji- ca, kot pravijo, v denarnih škrip- cih, a v resnici vendarle je, saj v zgodovini angleškega kraljest- va menda nobeno veličanstvo za razkazovanje zasebnih prostoirov ni pobiralo vstopnine, kot jo po- bira kraljica Elizabeta, ki dobi- va tako skromen »honorar«. Ne moremo si predstavljati, kako ogromni morajo biti stroški vzdrževanja tega ogromnega gra- du (kaj šele vseh treh skupaj!), ko pri nas skoraj ne moremo do. stojno ohranjati še tako skrom- nih in piškavih grajskih razva- lin! Njeno kraljevsko veličanstvo kraljuje v manjšem delu grada, vseeno pa so sobane zelo velike. Po izlizanem stopnišču, po ka- terem So hodili angleški kralji in kraljice, pridemo v nekakšno av. lo v kateri je v steklenih oma- rah zbirka kitajskega porcelana, ki so ga 1877. leta v kraljevo pla- vi barvi izdelali za kraljico Vik- torijo, in pa zbirka barvastega porcelana kralja Edwarda VII. Sobe kraljičinih lutk ne vidimo, prav tako obiskovalci seveda ni- majo vstopa v njeno spalnico. Skozi veliko orožarno s pri- merkom starega tx>pa, bleščečih konjskih in konjeniških oklepov in stenskih omamentov v obliki okrasnih krožnikov, narejenih iz zgodovinskih pištol, hodimo med vrvicama iz sobe v sobo, vsako urejeno in opremljeno v posebnem stilu. Poleg velikih sten.skih slikarij in ponekod po- zlačenih štukatur pohištva iz srebra, kristalnih beneških le- stencev itd., lahko občudujemo velikanske francoske tapiserije in si mislimo: če stane kvadrat- ni centimeter nekaj več kot 10 ti- soč starih tisočakov, bi bila do- volj ena sama tapiserija, da bi človek, če bi jo vnovčil, amerno živel vse življenje, ne da bi mu bilo treba s prstom migniti. Ta- kih tapiserij pa je tu vsaj osem. Kraljevsko jedilnico, oblačilnL GO delovno sobo, malo in veliko sprejemnico, prestolno sobo, ple- sno dvorano itd. pa krasijo seve- da slikarska dela velikih svetov- nih mojstrov in dragocene pre- proge. V posebni Rubensovi so- bi je, če se ne motim, kakih pet njegovih del, od drugih mojstrov visojo na stenah slike Rembrand- ta. Van Dycka, Dürer j a, Holbei- na, Andrea del Sartoa in drugih. PRIHODNJIČ: Kitajska večerja v Sohu Grad Windsor iz zraka. OTROCI V PIVNICI / Drobiž se je vsul z vlaka. Bilo jih je za dobro cigansko pipo in še kakšen povrh. Tovarišice so skakale s tega na oni konec kolone, rotile tu^ opozarjale tam, da bi končno vzpostavile red in jih varno pri- peljale čez cesto. Rogaška Slatina. Sanje in presenečenje. To je torej zdra- vilišče. Tovarišica, kaj je to zdravilišče? Ali je to bolnišnica? Ne reče se bolnica, temveč bolnišnica. Bolnica je to, če si ti Angela bolana. To id bolnišnica temveč zdravilišče, turistični kraj. Vi niste bolniki, temveč danes, ker ste na izletu — turisti. Mi smo pa turisti. Danes smo vsi tu- risti. Otroci, ki še vedno niso mogli povsem dojeti, kaj je to, če si turist so z velikimi očmi spremljali ustnice 'tovarišice, da jim ja ne bi kaj ušlo. Nato je kolona malčkov zavila v drevored, vsuli so se m klopi. Nekateri so odprli torbe, da bi ta- koj pregledali in okusili vsebino. Potem so capljali naprej. Vsenaokrog cvetlice, vsepolno ljudi, ki so posedali na soncu. Zatem so zagledali tiste, ki so imeli v ro. kah kozarce. Tovarišica, kaj imajo v kozarcih? Vodo. Zdravilno vodo. Tudi mi smo žejni. Tudi vi boste pili to zdravilno vodo. Lepo se postavite nazaj v vrsto^ da bomo lepo, kulturno odšli v pivnico. Tja, kjer ta voda priteče iz zemlje in si jo lahko na- točimo. šli so. Lepo v vrsti in tiho, skoraj po prstih. Da bi videli, kako priteče zdravilna voda iz zemlje. Toda v avli pivnice, tam, kjer bi naj dobili kozarce, se je zapletlo. Otrokom ne damo kozarcev!, je odbila tovarišica v belem. Zakaj ne? Zato, ker jih je mnogo in nimamo časa pomivati. Pa tudi razbijejo lahko kakšnega. Poleg tega pa motijo naše goste? Odškodnino plačamo, poleg tega pa so tudi to vaši gosti. Ne damo kozarcev! Potem Pa prosim kozarce za nas, ki nismo otroci! Tovarišice so dobile kozarce, uslužben- ka je nejevolno gledala, ko so tovarišice vseeno popeljale otroke v »sveti prostor njihovih gostov«. Otroci k^jub vsemu pre- srečni poskušajo vodo. Ugotavljajo, da je ponekod topla^ ker prihaja iz globine, kjer »je zemlja žareča«, poskušajo čebljajo in pijejo. Lepo mirno, brez vpitja, niti en kozarec ni bil razbit, presrečni za doži- vetje. Nato zagledajo nekega otroka, vrst- nika, ki ima svoj kozarec^ to je »gost«. Ven grede morajo vsi k steni, ker je neka nemška družina nejevoljna zaradi živžava. Oni so turisti z devizami. Gosti... Nani VEDNO VEČ TEKMOVALCEV Komisija za rekreacijo, šport in oddih pri Občin- skem sindikalnem svetu, ki vsako leto organizira tekmo- vanje, ugotavlja, da je na- predek pri udeležbi očiten. Vsako leto tekmuje več ekip in posameznikov. Nekaj pri- merov: v namiznem tenisu je nastopilo skoraj 100 odst. več tekmovalcev kot lani, v kegljanju 100 odst. več kot lani (nastopilo je kar 54 ekip!) prav tako v malem nogometu za st. člane. Med- tem, ko se število sindikalnih organizacij v tekmovanju ni bistveno povečalo, pa so prav te ekipe prijavile ob- čutno večje število nastopa- jočih. še boljši odziv priča- kujejo prihodnje leto. T. V. OSEBNI DOHODEK -. 1.174 DINARJEV Po podatkih oddelka za gospodarstvo in družbene službe pri skupščini občine Celje je znašal povprečni osebni dohodek na zaposle- nega v občini v prvih štirih mesecih letos 1.174 dinarjev, oziroma za 8,4 % več kot v celotnem lanskem letu. To povprečje je bilo v gospo- darstvu 1.140 din, v nego- spodarskih panogah, pa 1.382 din. V primerjavi z istim ob- dobjem lanskega leta so pov- prečni osebni dohodki na za- poslenega večji za 17,8 %, oziroma v gospodarstvu za 16,4 o/o, v negospodarstvu pa za 25 o/o. V gospodarstvu sta le še gradbeništvo in promet ti- sta, ki izkazujeta nižje oseb- ne dohodke od lanskega leta in sicer v gradbeništvu za 1,3 o/o, v prometu pa za 0,2 odstotka. KONEC CENTRAL Z ENO VHODNO LINIJO Po novem zakonu, ki je že začel veljati, delovne orga- nizacije z internimi centra- lami na en sam eksterni pri- ključek le-teh po letu 1970 ne bodo mogle več uporab- ljati. Odslej bo vsaka inter- na telefonska centrala mo- rala imeti najmanj dve lini- ji. Do takšnega ukrepa je prišlo zategadelj, ker se in- terne centrale niso sproti prilagajale razvoju telefoni- je v državi in so zaradi pre- majhnih zmogljivosti povzro- čale nepotrebne zastoje oz. obremenjevanje medkrajev- nih telefonskih linij. ŠE ENKRAT O PODRAŽITVI MLEKA IN KRUHA^ v petek, 26. t. m. bo že druga seja celjske občinske skupščine v tem mesecu ozi- roma osemnajsta po vrst- nem redu. Tudi predlog dnevnega reda za to zase- danje je izredno zani- miv in lahko bi -rekli — obsežen, saj zajema kar de- set točk. Na predlog komi- sije za volitve in imenova- nja bodo odborniki posluša- li poročilo o izvajanju zako- na o obveznem sprejemanju pripravnikov. Na začetku skupnega dela bodo sklepali tudi o sklenitvi prijateljstva z italijanskim mestom Arez- zom. Gre za tiste prijatelj- ske odnose, ki jih je načel in povezal celjski komorni mo^ ški zbor. Na dnevnem redu tokratne seje je ponovno predlog o podražitvi mleka in kruha, mimo tega bodo dali, ali pa ne, soglasje k ceni za ogre- vanje stanovanj na Otoku v minuli zimski sezoni. Pet predlogov je pripravil svet za zdravstvo, med njimi tudi informacijo o organiza- ciji zdravstvene službe v celj- ski regiji, zatem poročilo o poslovanju zdravstvenega do- ma od januarja do aprila letos, sanacijski program zdravstvenega doma itd. Odborniki se bodo tokrat srečali še s problematiko rejniške službe, z nekaterimi stališči sveta za družbeni plan in finance ter s tistimi predlogi sveta za urbanizem, gradbene, komimalne in sta- novanjske zadeve, ki se na- našajo na zazidalne načrte, na imenovanje in preimeno- vanje ulic in končno še na potek komunalnih del v ob- čini. Zaključek seje bo name- njen potrjevanju statutov treh šol. M. B. MALI INTERVJU Vprašuje: Ivica Bumik Odgovarja: Jože Dolenc Jožeta Dolenca sem sreča- la na občinskem svetu Zveze kulturno-prosvetnih organiza- cij v Celju. S tem pa že tudi povem, o čem sva se pogo- varjala. Jože Dolenc, doma iz Vegove ulice v Zagradu, je namreč eden zvestih, dol- goletnih amaterskih kultur- nih delavcev, kakršni so duše podeželskih prosvetnih dru- štev in tamkajšnjih kulturnih in drugih prireditev. »Kolikšen je vaš staž v amaterskem kulturno-prosve- tnem delu?« »že pred vojno sem bil pri poštarski godbi, nato pri celjskem pevskem društvu, leta 1954 pa sem po- stal predsednik »Svobode« v Zagradu?« »Ste to tudi zdaj?« »To bi bilo pa res že pre- dolgo. Sem pa podpredsed- nik.« »Začeli ste torej z god- bo, nadaljeA'ali s petjem — s čim pa se ukvarjate zdaj?« »Z dramatiko. Ce je treba, sem igralec, sicer pa pona- vadi vsako leto zrežiram po eno otroško predstavo. Lani smo igrali Pehto, letos Po- gumnega Tončka in tako bo verjetno šlo naprej, dokler bom mogel v društvu kaj koristnega narediti.« »Zakaj pa najrajši režirate otroške predstave?« »Reciva, da je moj konjiček delati z mladi- no, čeprav je to včasih zara- di menjajočega se pouka in tudi otroških muh kar tež- ko.« »Kako pa je sicer raz- merje med starejšimi in mladimi člani v zagrajski »Svobodi«?« »Društvo šteje kakih 250 članov, od tega je največ mladih — razen me- ne, ki sem — no, starej- ši. .. « »Dramska dejavnost je torej osrednja v vašem društvu. Imate še kakšno sekcijo?« »Imamo sicer svojo knjižnico in različna preda- vanja prirejamo, toda največ uspehov imamo vendarle z našimi predstavami.« »Pred kratkim ste dobili priznanje OF. Ste delali tudi v drugih organizacijah?« »Kjer je pač biio potrebno!« »In boste še?« »Seveda. Dela jpač niko- li ne zmanjka!« CESTA DOLGA 5 KILOMETROV Zadnjo sobo in nedeljo je bilo malo pod Ponikvo sredi zelenih gričev in sadnega drevja veselo. Prostovoljci so prijeli za lopate in krampe, da bi s prostovoljnim delom pomagali pri urejevanju ceste Velika Pirešica—Ponikva v dolžini petih kilometrov. Ce- sto so razširili, izkopali več kilometrov jarkov, navozili gramoz, na nekaterih mestih pa so si pomagali celo z razstreljevanjem, kjer so po- rabili več kot dve toni raz- streliva. Oba dneva je delalo nekaj več kot sto prostovolj- cev iz skoraj celotne žalske občine. Tudi izvajalci del Cestno podjetje iz Celja so obljubili, da bo do 2. julija cesta gotova. Sicer bo zaen- krat brez asfalta, bo pa veli- ko boljša, kot prejšnja, ki je bila podobna kozji stezi. Ce- lotna obnova ceste bo stala 75 milijonov starih dinarjev. Poto: T. TAVČAR ZLATA PRIZNANJA ZA DRUŽBENO DELO Občinska konferenca ZKS in Občinska konferenca SZDL v Žalcu sta pripravili osred- njo proslavo ob 100. letnici Leninovega rojstva in 25. let- nici osvoboditve. Ob kultur- nem programu, v katerem so poleg igralcev SLG iz Ce- lja nastopili še člani moške- ga pevskega zbora Svoboda s Polzele, so podelili najza- služnejšim občanom prizna- nja OF ob 25. letnici osvo- boditve in zlate Leninove značke. Priznanja OF so dobili: Franc špeglič, Rafko Funkl, Tomo Potočnik, Franc Dro- bež, Edmond Božiček, Ivan čoki, Franc Cink, Zofka Cvenk, Franc Golob, Marija Rožanc, Albin Rehar in Ja- nez Resman. Leninove zlate značke pa so podelili zasluž- nim predvojnim komunistom: Matevž Babič, Rudi Cilen- šek, Pongrac in Fani Raček, \nton Regula, Fani Vodene, Perdo Praznik in Anton Kot- nik. T. V. ŠVAJGER FRI Spet je odšel i^ J sredine mož, ki je ^^ cer svojevrsten, venu, mož v pravem рцЈ besede. To je Franc ! ger, ki bi letos doij sedemdeset let živlS pa ga je prej prenj težka bolezen. Bil poklicu mesar, bj| kmet, v NOB boreç let gasilec, vedno vljen pomagati, spioif bil poln delovnega p^. in do zadnjega poln o, niizma. Že zelo mlad je ok tegobe vojne kot vojat prvi svetovni vojni. > obema vojnama je j| boval kot mesar. Kq Nemci zasedli našo tloj vino, se je izkazala i gova rodoljubnost, za^ česar je okusil trplj^ nacističnih zaporov in borišč. Kasneje se vključil v NOB, kjei bU borec in komao Levstikove brigade v 1 Krajini. Kot borec je p jel več vojaških odjj vanj. Po končani vojni bil prvi komandir cel zaščitne čete, predse OF Polzela, pozneje predsednik Kmetijske dru.ge. Poleg teh doli sti, ki mu jih je nalaj predvsem njegova a bičnost in poštenost, opravljal še vrsto dri^ zaradi tega in zaradi i govega neposrednega nosa do ljudi je bil ljubljen in spoštovan, to se je ob njegovi si «d njega poslovilo mu Polzelanov in drugih- so ga spremljali na govi zadnji poti. T. TAVÍ Anton Regula, Fani V« Ferdo Praznik in Anton nik. ' NOV VODOVO Občani Podloga so Si dni dokončno odločit gradnjo vodovoda v 1 km. Po predvidevanji! do z deli pričeli že prvf julija. Občani sami bo¿ glavni vod prispevali nad 20.000 novih dinari prostovoljnim delom P bližno za 10.000 novih ' jev. Gradnja vodovoda Podložane nujnost, kj' voda v sedanjih vodi i zleta v leto slabša. Od Celja do Žalca je ravno polje, tako poje narodna, in res je tako. Ža- lec je najbolj ravno mesto v našem območju, če ne v vsej Sloveniji. No, zadnjič je bil v Žalcu posvet o kmetijski politiki na najvišjem nivoju. Dvakratno najvišjem. Razpravljal je medobčinski svet ZK, najvišji partij- ski forum^ ki pa ima seveda le posve, tovalno in 'kosultativno funkcijo; razpra- va pa je potekala v sejni dvorani HME- ZADA, na terasi hmeljskega silosa, t^ rej na najvišji točki, ki je možna v žo^ cu. Ta simbolika pa le ima napako. svet je potekal visoko nad zemljo, P je najosnovnejši element kmetijsKi proizvodnje. Toda korenine razprav " kmetijski problematiki so pognale ko globoko, da tudi s teh višin (in podobnih) sežejo v plodno prst. _ če^ ING. VILKO VIDEČNIK Težka prometna nesre- ča, v ponedeljek, 15. t. m. v Drešinji vasi blizu Celja, je terjala mlado življenje. Njena žrtev je postal inž. Vilko Videčnik, član de- lovne skupnosti celjske.ga zavoda za napredek go- spodarstva. Vilko Videčnik se je rodil 16. oktobra 1935. leta v Celju. Tu je končal tu- di srednjo šolo, na ljub- Ijanski fakulteti za arhi- tekturo, gradbeništvo in geodezijo pa je diplomiral 31. avgusta 1962. leta. Kot mlad inženir je tudi svoje strokovno znanje posvetil Cel.iu. Sodeloval je pri snovanju urbanistič- nih načrtov in pri vseh tistih vprašanjih, ki so zadevala urbanistično ali komunalno ureditev me- sta. Kot delavec zavmla za napredek gospodarstva pa se .je ukvarjal z lokaci.jsko dokumentacijo. Inž. Vilko Videčnik pa ni bil samo gradbenik. Del svojega življenja je namenil zabavni glasbi, precej let pa je bil tudi med aktivnimi sodniki na atletskih stezah. Zaradi dela in uspehov, ki jih je pri tem dosegel, je bil pri zadnjih volitvah v predstavniška telesa iz- voljen za odbornika ob- činskega zbora celjske ob- činske skupščine. Tu se je njegovo delo nadalje- valo tudi v upravnem od- boru sklada za komunalno urejanje zemljišč, ki mu je celo predsedoval. Kako priljubljen je bil med sodelavci in vsemi, ki so ga poznali, se Je vi- delo v sredo, 17. t. m. po- poldne. Na nje.çovi zadnji poti ga je spremilo več sto l.tudi, ki so se z bole- čino v srcu in solzami v očeh poslovili od prijate- lja. M. B. .¿KA OSTRUH. 'u REPUBLIŠKE igRAŽEVALNE ^gKUPNOSTI j#tna učiteljica v Gri- «^¿ilca Ostrouh je bila ^ V Republiško izo- i[jiO skupnost pri SRS. zastopa tri obči- •j^jgiijsko, mozirsko in f^ČAJ PRVE POMOČI jj na to, da bo s prvim ^ stopil V veljavo za- ^ mora imeti vsak voz- ßtornih vozil tečaj prve K se je Občinski od- v Žalcu odločil, da M tečaje tudi organizi- ^à'ì obsega deset ur Ij^iiega in teoretičnega Џ tečaj že sprejemajo Tav- DLEKTIVNA lEGUUČICA' b)ncu šolskega leta so I in učitelji osnovne T Rimskih Toplicah pri- ll ljubko, vselej privlač- lico »Sneguljčica« izpod t Pavla Goli je. V igrici [la 41 otrok, sodeloval ¡ ma'ione ves učiteljski BV, ki si je razdelil na- od režije, prek sceno- e, priprave baletnih in Bih vložkov. I nastop so izvajalci v nedeljo za občinstvo, io pa za otroke podruž- I šol. Uspeh je bil zelo kajti prihajamo v čas, iturnoumetniška dejav- ob vstopu v poletje i, pa so prireditve pri- l osvežitev, da ne ome- \ truda pedagogov in učencev ob koncu šolskega leta, ko enim in drugim ne ostaja vehko časa. —ec. ŠTIRI PRIREDITVE - ISTI CILJ Prometni krožek laške os- novne šole je priredil v ne- deljo ob dnevu otroka v prometu celo vrsto priredi- tev. Zjutraj so najprej po- kazali svoje znanje na kvizu »Kaj vem o prometu« otroci iz razredov nižje stopnje. Zatem je bila po mestnih ulicah prirejena vožnja s ko- lesi, temu pa je sledila »ko- lesarska parada«. Med na- stopajočimi sta poleg pra- porščaka pionirskega odreda nastopala zmagovalca s tek- movanja v Velenju s рк>ка- lom, ostali pa so nosili ge- sla, znake, povorko pa je za- ključevala sanitetna ekipa. Prireditve so zaključili s »polževo tekmo«, nakar so zmagovalcu v vseh treh ob- likah tekmovanja razdelili nagrade. Nastopajoči so imeli v sošolcih in starših navdušene navijače. kr. SZDL O RAZVOJU OBČINE v petek je bila druga seja konference občinske organiza- cije SZDL v Velenju, na ka- teri so največ časa in pozor- nosti posvetili smernicam za kratkoročni program razvoja velenjske občine do 1975. le- ta. Na seji so sprejeli tudi program dela občinske kon- ference SZDL in njenih orga- nov ter med drugim izvolili V delovnem programu ob- odbore in komisije konferen- ce. činske konference bo že na naslednjo sejo prišla ocena dela in vsebinskega koncepta lokalnega lista in perspektiv- ni razvoj informacijskih sredstev v občini. Analizirali bodo tudi vlogo in funkcio- niranje krajevne samouprave ter izvajanje programa iz sredstev krajevnega samopri- spevka. ŠE 200 NOVIH TELE- FONSKIH ŠTEVILK Pred leti zgrajena avto- matska telefonska centrala v Velenju s 400 telefonskimi številkami ne zadostuje več, saj so potrebe v samem kraju spričo naglega razvo- ja gospodarstva in porasta standarda dosti večje. Pošta Celje bo montirala v Velenju naprave za dodatnih 200 te- lefonskih priklj.učkov, tako da bo Velenje imelo skupaj 600 telefonskih številk. Ra- zen tega se na relaciji Vele- nje—Celje v medkrajevni zvezi obetajo že letos izbolj- šave, tako da bo možno ve- liko več avtomatskih med- krajevnih telefonskih pogo- vorov. K. SVOJEVRSTNA ZVEZA z Rogaško Slatino in še nekaterimi kraji ob trasi je avtomatska telefonska zveza, toda malokdo ve, kako je prav ta telefonska zveza urejena. Vsekakor gre za svojevrstno brezžično zvezo z dvojnim posredovanjem. Zaradi konfiguracije terena ni bilo moč urediti oddaja- nja iz Celja direktno na po- što v Rogaško Slatino. Se- daj posredujejo pogovore po brezžični zvezi s celjske po- šte na Miklavški hrib, od tu se signal odbije za Cerovec (povsod so ustrezne napra- ve), in od tam na sprejem- no anteno pošte v Rogaški Slatini. K. DOBRAVRATA BOLJŠA VRATA JELOVICA VRATA Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najbol.iše! Pleskana in lakirana vhodna, sobna in garažna vrata »Je- lovica« so funkcionalno kon- struirana, estetsko oblikova- ta najboljše: »Jelovica«! Jamstvo za kvaliteto in znak zna najboljše: »Jelovica«! Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno pohištvo »Je- lovica« v malodprodajni tr- govini »Jelovice« v škofji Lo- ki in v poslovalnicah z grad- benim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« Ljub- ljana, »Lesnine« Ljubljana, »Gramex« Ljubljana, »Potroš. nik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj. če zatuli sirena, jih še vedno privzdigne, kot star že- lezničar pogleda na uro, da bi videl če vlak nima zamude. Sedem jih je sedlo za mizo, da bi pripovedovali spomine na minule dni aktivnega članstva v gasilskem društvu La- ško, ki letos praznuje 100-letnico obstoja. Dva najstarejša, društvena abrahamovca, smo prihranili za prihodnjič. To- rej danes pričevanja jubilantov »mladine«. Kdaj vam je bilo najbolj vroče, kajti če so gasilci v :xk- oiji je vročina neizogibna, to je bilo edino anketno vpra- AVGUST GRADIŠNIK, upo- kojeni tapetniški mojster: Ga- silec sem od leta 1940. Med vojno je bilo gasilcev malo, gorelo pa je pogosto. Zlasti je bilo hudo tiste dni ob koncu vojne, ko je gorel vlak z municijo v Marijagradcu, ko je nosilo razbeljeno železo po okolici in ko se je vrh vsega vžgala še mojstrova de- lavnica. Vloga gasilca, zdru- žena s pogorelcem, je dokaj kočljiva. Po vojni je bil ne- iaj časa predsednik društva. ALOJZ KNEZ, čevljarski mojster: Tri leta pred vojno sem postal gasilec, po vojni pa sem bil ves čas aktiven. V spominu mi je. ostal požar ^ v Turju, posebej pa še tisti ob 55-letnici društva, ko je nekdo zažgal kozolec in se med tem polastil veselične, blagajne. Pa tudi takrat, ko' je ob koncu vojne povsod gorelo, je bilo hudo. Zlasti, ko so nas ustaši hoteli likvi- dirati in smo se komaj rešili. LINČI MLAKAR, upokojen- ka in aktivni tajnik društva: Kot žena poveljnika sem v vrstah gasilcev ves čas po vojni. Bila sem zadolžena za žensko vrsto in za pionirje. Nekoč me je doletelo, da sem morala poveljevati ob požaru. Zadolžil me je miličnik, ker sem imela na kraju požara najvišji gasilski čin. Trdim, da je bilo tista leta po vojni najbolj živahno v našem dru- štvu. Bilo je mnogo dobre volje in požrtvovalnosti. FRANC PUH, upokojen mi- zar in dolgoletni, poveljnik: V gasilske vrste so me sprejeli šele po vojni. Pred vojno so mi prošnje metali v koš, ni- sem bil všeč društvenim po- litičnim »stricem«. Kdo bi vedel, kolikokrat smo gasili. Mislim, da je bil povojni čas tudi drugače uspešen. Gradili smo gasilski dom, izpopol- njevali opremo, prirejali kul- turne in zabavne prireditve, sicer pa smo sodelovali ob poplavali, gradnji cest, reše- vanju imetij iz plazov itd. RUDOLF PASARIČ, upoko- jeni lesostrugar: Gasilec sem postal leta 1945. Zdi se mi, da tako nevarno, kot je bilo takrat, ko smo se spravili na goreči vojaški vlak pri Marijagradcu, ni bilo nikoli. Ne vem, če bi še kdaj šel v tak pekel in metal bombe in municijo iz vlaka. Toda ta- krat ni bil .časa, da bi mi- slili na lastno varnost. Kdo pa takrat misli na to. Laško je bilo v hudi nevarnosti. Pa še malo nas je bilo, v dolini pa polno ustašev. To so kratke in bežne iveri iz spominov laških gasil- cev, ki so dolga leta zvesto sledili svojemu hmnanemu po- zdravu: Na pomoč! Ob občinskem prazniku bo njihovo društvo praznovalo 100- letnico obstoja. Vse drugo, kar so povedali in še kaj povrhu, bomo opisali prihodnjič. (Anketiral in slikal: J. »ČASOPiSNA REVIZIJA« RAZLASTITVENEGA PRIMERA LAŠČANOV NEKATERI ODBORNIKI SO BILI MNENJA, DA JE KOPANJE V LAŠKIH TOPLICAH PREDRAGO, ZLASTI ZA TISTE, KI BI JIM KOPANJE NE BILO ŠPORT ALI OSEBNA HIGIENA... POTEM JE BESEDA NANESLA NA STA- RE PRAVICE LAŠČANOV. KAKŠNA JE BILA VKNJIŽENA PRAVICA, KAKO SE JE RAZVIJALA IN O PRAVDAH ZA NJENO VELJAVO JE VELIKO ZAPISANIH PRIČEVANJ . . . . .. MANJ PA VEMO, KAJ O ZADEVI SODIJO LJUDJE DANES, VSEKA- KOR PA SE VSI Z ODPRAVO TEGA BREMENA Z RAMEN ZDRAVILIŠČA NE STRINJAJO. BRALCE PROSIM, NAJ ZAPISA NE JEMLJEJO KOT POSKUS OBNOVIT- VE UKINJENIH PRAVIC, MARVEČ KOT ZANIMIV, MORDA MALCE HU- DOMUŠEN SKOK V MINULOST, KAJTI DOBRO JE VEDETI. . . Zadeva je prej zanimiva kot aktualna. Njena oživitev je potekala na seji občinske skupščine, ko so odborniki po- slušali sporočilo, da se Laškemu, kot turističnemu kraju obetajo boljši časi, tako s programom rekonstrukcije in razširitve zdravilišča, kot s programom zdraviliško-turistične- ga centra. Ko so nekateri odborniki mimogrede povedali, da se jim zdijo cene kopanja za javnost (torej one, ki niso pa- cienti) visoke, da pa bi recimo dolga vrsta invalidnih in izčrpanih rudarjev ter drugih občanov lahko bila deležna zdravilnega učinka termalne vode, če bi bile cene dostopne. Odbornik TONE TERBOVC pa se je spomnil na pravice Laščanov, ki so od ustanovitve zdravilišča in še nekaj let po drugi vojni imeli določen popust. Predsednik občine MIHA PROSEN je povedal, da te pravice ne veljajo več in da bi jih tudi težko prilagodili sedanjemu času ter razmeram, tuui če bi še dUe v veijavi. Med Laščani torej še vedno živi zavest o nečem izgubljenem. Mnogi pa seveda ne vedo, как&пе so te pravice bile, kako so na- stale, kako so se razširjale in kakšne zaplete so vse doživljale. V tem sestavku res nimam na- mena obnavljati pred leti izgub- ljenega boja za »stare pravice«. Kaj o zadevi po l^&kem mislijo, bodo povedali nekateri predstav- niki. Moje je le, da te misli za- pišem in da opravim delo kroni- sta. Začnimo pri zadnjem: ... ZA VEČNE ČASE DOLOČENE PRAVICE!? Sredi prejšnjega stoletja je graditelj odseka južne železnice in zidanih mostov ob izlivu Sa- vinje v Savo inženir Leopold Rodi postal pozoren na tople vrelce in kotanje, ki so jih z bru- ni in barakami ogradili laški tr- žani in se v njih kopali, iskali zdravja, tržanke pa tudi v mrzlih dneh tam okoli prale perilo. Na izvire je bil baje pozoren že nadvojvoda Janez, ki je leta 1824 gradil cestni most v Zida- nem mostu, toda šele inženir Rodi je misel spremenil v deja- nje. Kaže da mu z nakupyom ni šlo vse gladko, kajti velik del zem- ljišča z izn^irki je bila drevna skupna last tržanov, nekakšna vaška gmajna. Vplivni meščani so si zagotovili ob prodajni po- godbi pravice z naslednjim bese. dilom: »Razen kupnine v znesku 600 goldinarjev konvencijskega de- rmrja priznava Leopold Ródi za- se in za svoje pravne naslednike vsem družinskim članom tržanov in lastnikom tržne zemlje, to je vsem članom komune magistrata Laško, vsakokratni duhovščini, v Laškim stanujočim državnim uradnikom pravico do kopanja v novozgrajenem kopališču proti plačilu Za večne čase določene in nepovišljive takse 6 krajcer- jev konvencijskega denarja in si. cer brez perila od 1. oktobra do 30. aprila, v času od 1. maja do 30. septembra pa le za eno tre- tjino ceneje, kot znaša taksa za ostale kopališke goste. Bolni ob- činski reveži imajo pravico do brezplačnega kopanja v najbolj priprosti kopeli na vsakokratno nakazilo občinskega predstojni. ka.« Tako pogodba iz časov, ko je zdravilišče nastalo in ko je čmo- žolta cesarsko - kraljeva monar- hija stala še na dokaj trdnih no- gah in ko je bil dvom v večnost tega cesarstva še v sanjah greh. 1923: LAŠČANI SE PRAVDAJO IN DOBIJO Prevod besedila je dal na raz- polago upokojeni sodni svetnik dr. ARNOLD PERNAT, ki prepis originalne listine hrani, medtem ko Se je originalna Ustina med zadnjo vojno izgubila. LaščanI so svoje pravice ne- moteno uživali do konca prve svetovne vojne, izvzemši vojnili let, ko je bil tu lazaret, oziroma do leta 1923, ko so tedanji lastni, ki laških »Therm« oporekali ve- ljavnost teh pravic. Laščani so se na okrajnem sodišču pravdali in dosegli leta 1925 podpis nove pogodbe, ki je predmet razširila na vse v Laškem bivajoče osebe, torej vse socialne sloje v trgu. Te pogodbe z vnesenimi ekvi- valenti cen v dinarjih, so veljale do druge vojne, po vojni pa do pre\'zema zdravilišča s strani so- cialnega zavarovanja, polovične cene. DOKONČNA RAZLA- STITEV - DOLG IN ZA- PLETEN POSTOPEK Prvotna odredba raziad i ave da. tira v leto 19ÖU z oaiocoo viaud brttì. Leta ХУо1 bo zasLupiUKi La- škega predlagali merouajnmi or- ganom po sestanku v zaritvmscu, naj pravice priznajo za obstoje- če ui sicer v obiiiii DO-odstotnega popusta ne glede na letni čas s potrdili oziroma izkazanim ob- čanstvom v Laškem. To je doda- tek, vpisan v letu 1953, ki pa je s prvotno pogodbo vred prišel pred sodni senat okrajnega so- aišča leta 1962, ko je bila v iz- delavi nova zemljiška knjiga. Dr. Pernat in predmetni spis odKrivata zamujeno, oziroma ne- izkoriščeno priložnost, da Ob iz- delavi nove zemljišKe knjige iz Laškega ali v imenu Laškega ni- hče m priglasil pravic, ko je bil razpis na okrajnem sodišču raz- grnjen Glavni pravni razlog za ukini- tev pravic je gotovo v tem, da v novi socialistični Jugoslavi!, ki ne sme poznati dveh vrst držav- ljanskih pravic, najmanj pa ta- kih z materialno koristjo, starih pogodb iz kapitalistične ureditve, vrh vsega še izginule državne tvorbe kot je bila »rajnka Avstri- ja« ni mogoče upoštevati. Tudi odlok AVNOJ iz leta 1944, po ka. terem je bivša rajhovska lastni- na postala splošno ljudsko pre- moženje, je močan razlog, čerav- no bi po preprosti logiki tržnih pravic, vsebovanih v kupni po- godbi, ne mogli vzporejati s kon- fiskacijo imovine okupatorjevih sodelavcev. Kakor koli že. Stvar je bila le- ta 1962 končana z ukinitvijo pra. vic Laščanov, z izbrisom tega bremena v zemljiški knjigi v ko- rist zdravilišča. Pri koncu kronističnega zapisa sem. Kaj pa dileme, o katerih naj spregovorijo tudi drugi? # Po pogodbi iz leta 1852 so bili v pravice vključeni last- niki hiš in tržne zemlje.. Koliko je teh lastnikov in hiš? Koliko jih še stoji. Razširjene pravice iz leta 1932 obsegajo ozke meje trga Laško, s pribli.ino 1.000 pre- bivalci. a koliko jih ie danes. 9 V šali je po seji skupščine nekdo dejal, da se bodo morali občani odločiti za to, kdo bo mestna gosix>da, kdo občinski re- vež, da le vsakokratna duhovšči- na ni sporna. Res problem! Ф Ostaja pa vprašanje, kako je zdravilišče oziroma socialno zavarovanje po uknitvi pravic Laščanov s svojim delovanjem in ot^stojem sodelovalo pri napo- rih Laškega, zlasti turističnih de. lavcev, da bi ob zdraviliški usta- novi polzaprtega tipa razvili tu- rizem povsem javnega značaja, o čemer ob prevzemu leta 1953 ni manjkalo obljub in zagotovil. Ф In končno. Ali se Laščanom, občanom laške občine, obetajo nove, v sedanji čas vgrajene ko- risti, predvsem tiste bližnje, ne one »na vse večne čase«. PABFRKI IZ POGOVOROV Dejal sem že, da ni moja stvar, da bi komentiral. To naj storijo dmgi, čeprav priznam, da bi mo. ral Iti v večjo širino pri poizved- bah za mnenji. Ni bilo mogo- če... RUDI GROSAR, predsednik ob. črnskega sindikalnega sveta: »V načelu sem proti razlikam držav- ljanov oziroma občanov v dolo- čenih pravicah. V naši družbi pri- zr^avamo samo pravice, ki izvi- rajo od konkretnih zaslug, od de- la, Nadalje. Ne čudim se, da po- grevajo stare pravice Laščanov starejši ljudje, se pa čudim, da to počnejo mlajši, ki bi jim mo. rali biti pojmi o enakosti bolj prezentni. Zaustaviti se moram pri ome- njanju invalidnih rudarjev Res bi bilo prav, če bi zdravilne vode bili deležni taki, ki jim zdravnik to priporoča in bi izkoristili bli- žino toplic, zlasti še ker bi ne bila potrebna hospitalizacija in njo visoki stroški. To bi bilo mo- .goče rešiti s samoupravno odlo- čitvijo kolektiva, oziroma kolek, tivov s prispevkom za take de- lavce, če sami polne cene ne zmorejo. Z razširitvijo kopaliških kapa- citet, zlasti javnih izven zdravili, škega obrata, bi se del starih pravic lahko povrnil Laščanom z uvedbo popusta pri mesečnih vstopnicah, pri čemer bi Lašča- ni imeli večjo možnost izkorišča- nja te - ugodnosti, zaradi bližine toplic, čeprav bi take ugodnosti morale veljati za vse državlja. ne.« JOŽE KOS, sekretar občinske konference SZDL: »Veljava takih posebnih bonitet bi razklala ne samo občane celotne občine, marveč najbrž Laščane same, kajti vprašanje je, kako bi bilo mogoče po vseh znanih pogod- bah zadevo sploh vskladiti. će bi bili upravičeni vsi občani, teh je okoli 18.000, se stvar sploh ne da zamisliti. Če bi upoštevali prispevek za uporabo mestnega zemljišča kot kriterij, bi ne bilo dosti boljše, saj bi v poštev pri- šlo okoli 4.000 upravičencev. Ka- kor koM že, vsaka kombinacija bi bila krivična že v mejah ob- čine, kaj šele v slovenskih ali ju- goslovanskih. Ne zdi se mi prav, da recimo tudi v Rimskih Toplicah še ve- dno neke razlike obstajajo. Mi- slim, da je treba končno nehate, re zadeve smatrati za preživele in nesprejemljive za današnji čas. Vprašanje obstoječih cen pa je seveda čisto drugo vprašanje.« Dr. ARNOLD PERNAT, sodni svetnik o pokoju. »Izbris staro- davnih pravic Laščanov se mi ne zdi tako enostavna zadeva. S tem, da te pravice v novi zemljiški knjigi niso več vpisane, te pra- vice še niso dejansko ukinjene«. DRAGO GREGORIN, okrajni javni pravobranilec: »Res sem v svoji funkciji zastopal interese kolektiva zdravilišča, ki je vztra- jal pri zahtevi, da upravlja svojo organizacijo brez bremen. Bi- stveno za vso zadevo je bilo, da ob razglasitvi postopka za novo izdelavo zemljiške knjige ni bilo priglasitev, smatram pa, da obči- na ne bi bila poklicana, da to stori, ker ni šlo za interes vseh občanov, marveč za njih manjši del.« OBČAN, KI NE ŽELI BITI IMENOVAN: »Sem občinski uslu- žbenec jn bi bil po pogodbi iz Avstrije upravičen na popust pri kopanju. Stanujem pa izven mestnega območja, torej bi moj sosed, ki ga zvija revma v dve gube. ne bil upravičen. Med 70 laškimi rudarji je večina takih, ki imajo posledice od dela v tež. kih pogojih in So zvečine revma- tiki, veliko je poškodb na skle- pih in v hrbtenici. Koliko rudar- jev pa stanuje v Laškem? Odbor, nik, ki se je zavzel zanje, je do- bro mislil, toda stare iaške pra- vice ravno teh ne bi vključevale. Res pa je, da so cene v zdravi, hšču visoke, preprostim ljudem nedostopne, kajti eno kopanje na mesec nič ne pomaga.« Tako. To je nekaj stališč, ne- kaj mnenj, ki seveda ne morejo biti reprezentančni vzorec. In še nekaj, da ne bom neizčrpen: Kdor misli, da so mu kratene kakšne pravice, se ima menda pravico zanjo potegniti pred so- diščem. Moje ni, da bi svetoval, sem hotel biti le priložnostni kronist. JURE KRAŠOVEC Na britanskih volitvah je v londonski četrti Lewìsham Za poslanko v spodnjem do- mu kandidirala tudi igralka Diana Hart. Na predvolilnih mitingih je nastopala skoraj povsem gola, za časopise pa se je slikala čisto gola. Pov- zročila je sicer veliko nav- dušenja, izvoljena pa le nI bila. Zakaj ne, morda pojas- njuje komentar neke ženske, ki je novinarjem rekla: »če bo mo) moš glasoval zanjo, ga bom zadavila!«. .. čehi in Bolgari so se na svetov- nem nogometnem prvenstvu zelo slabo odrezali. Bili so fZadnji m svojih skupinah. Glasili CK KPč »Rude pravo« in CK KPB »Rabotničesko delo« sta skoraj z enakimi besedami zapisali, da je za neuspeh češkoslovaških in bolgarskih nogometašev v 7)e- liki meri kriva pomanjklijiva politična vzgoja nogometa- šev. Morda bodo prihodnjič . Cehi in Bolgari prvi — na svetovnem prvenstvu v politi- ki... Med predvolilno kam- panjo v Britaniji so tiskarski delavci organizirali stavko. Britanci so nekaj časa ostali brez časbpisov, oziroma sko- raj brez. Edini dnevnik, ki je izhajal kljub stavki, je bil list britanske komunistične partije Шогтпд Star«. List, ki ima sicer dokaj skromno naklado je tako dobil zgodo- vinsko priložnost, da je bil edini informator v državi... Češkoslovaška potovalna agencija čedok je sporočila, da bo letos obiskalo Sovjet- sko zvezo 45.000 češkoslovaš- kih turistov, namesto 28.000 kot je predvideval plan. Ni znano, odkod to nenavadno navdušenje za potovanja v ZSSR. Zlobneži pravijo da zato. ker je zdaj celo v Sov- jetski zvezi lažje dihati kot na češkoslovaškem... V ZDA kmalu ne bo več družin, ki bi imele en sam avto. Zdaj ima vsaka tretja druži- na najmanj dva avtomobila. Toda (druga plat medalje) vsaka peta družina nima niti enega . . ^ TELEGRAMI PEKING — Po več leti-h ima Ju- goslavija znova veleposlanika na Kitajskem. Pred kratkim je v Pe- king dopotoval Bogdan Oreščanin, ki bo opravljal to dolžnost. V po- nedeljek je Oreščanin odpotoval v DR Vietnam, kjer bo v Hanoju iz- ročil akreditivna pisma. Imenovan je namreč tudi za veleposlanika v DR Vietnamu. BONN — Predsednik romunske vlade Ion Gheorghe Maurer se te dni mudi na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji. Romunija je ra- zen Sovjetske zveze edina sociali- stična država članica varšavskega pakta, ki ima diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. LA PAZ — V vseh večjih mestih Bolivije je prišlo v začetku tedna do hudih nemirov, v katerih je bi- lo vehko ranjenih. Povod za de- monstracije je bil skrivnosten imor dve študentov in nekega čil- skega novinarja. Globlji vzrok pa je dolgotrajno nesoglasje s politiko vlade generala Ovande, češ da je nedemokratična in neučinkovita ^KIO — Japonska vlada je obnovila vojaški pakt z ZDA če- prav mu večji del javnosti nas- protuje Pakt je bil podpisan že leta 1960 in skoraj prav toliko ča- sa mu socialisti, komunisti in bu- disti nasprotujejo, medtem ko so ga vse dosedanje in tudi sedanja vlada podpirale. KAIRO — Neki Albanec je prisi- li) posadko ameri.škega letala »Bo- ing 707« v katerem je bilo 134 pot. nikov in je letel iz Rima v Bejrut, da je pristala v Kairu. Zaenkrat še ni znano zaradi česa se je odlo- čil za,to ugrabitev. Kmečka organizacija v Pomurju so se kmetje močno razgibali - Išče- jo najustreznejše oblike za sodelovanje pri go- spodarjenju - K istemu cilju, vendar po različnih poteh v murskosobški in lendav- ski občini je bilo že precej časa veliko gibanje za ustrez- nejšo organizacijo gospodar- jenja na kmečkih p>osestvih. čeprav ti občini mejita, so kmetje ubrali dve precej raz- lični poti. Cilj pa so si po- stavili približno enak: poma- gati si z medsebojnim sode- lovanjem in s povezovanjem z drugimi gospodarskimi or- ganizacijami, da bi svoja po- sestva lahko bolje obdelovali, več pridelali, laže prodali in po ustrezni ali vsaj najvišji možni ceni. ■ Kmetje v lendavski ob- čini, ki niso bili zadovoljni s kooperacijo kmetijske zadru- ge, so v začetku pomladi usta- novili novo, svojo zadrug«. Na ustanovnem občnem zbo- ru je sodelovalo 42 članov. Doslej je zadruga dobila še 400 prošenj za sprejem novih éhxnov. Po statutu namreč za- di-uga odloča, katerega pro- silca sprejme in katerega ne. Med staro in novo zadrugo v občini pa so napeti odnosi. Dajeta se, kdo bo koga izri- nil, namesto da bi iskali mo- žnosti za sodelovanje. V ta- kem boju je seveda na slab- šem nova zadruga, ki je šele v povojih. H Kmetje v niurskosoboški občini, ki tudi niso bili za- dovoljni s koopei-acijo s kme. ti,jsko industrijskim kom bina- tom, zadruge pa niso imeli, so sprejeli predlog za pre- cej drugačno pot kot njihovi sosedje. Pred tedni so si iz- volili 133 vaških odborov kmetov — le v eni vasi ga nimajo — sedem sektorskih svetov kooperantov in osred- nji svet kooperantov. Meni- jo, da bi imeli še zbor dele- gatov, ki bi ga sestavljalo vseh l.'ÎS predstavnikov vaš- kih odborov kmetov. Ni še moči ocenjevati, ka- tera kmečka organizacija bo kmetom več koristila, ker sta se obe šele začeli razvijati. Za primerjavo lahko le re- čemo, da bo za okrepitev no- ve kmetijske zadruge potreb- no veliko več naporov kot za razširitev sodelovanja in pra- vic kmetov v obratu za ko- operacijo. Prvi začenjajo brez sredstev, dnigi le prilagajajo organizacijo. Res pa je tudi, da so pravice kmetov, ki jih je določila nova zadruga, že od začetka širše kot v obra- tu za kooperacijo. Dodati je treba, da so nri kombinatu Pomurka začeli s široko or- ganizacijo kmetov, pravice in pristojnosti pa bodo določili pozneje v sodelovanju z nji- mi oziroma njihovimi volje- nimi organi. Ali bo taka pot do cilja hitrejša ali počasnej- ša, bo odvisno od tega, kak- šne ideje in katere gospodar- ske koristi bodo prevladovale pri dogovarjanju. Pravzaprav bo veliko odvisno od pKxijet- nosti odborov in svetov kme- tov. ■ Podjetnost kmetov v mur- skosoboški občini se med drugim odraža v predlogih, da bi naziv obrat za koope- racijo spremenili v obrat kmetov pri kombinatu. Ena- ko tudi nazive svetov. To po- meni, da se ne bodo zadovo- ljili s polovičnim urejanjem problemov, temveč se bodo bojevali za vse pravice, ki si jih po zakonih in usta\i lah- ko zagotovijo. Na vsem območju kombi- nata so med volivce vpisali 24.000 kmečkih ljudi. Volilo jih je 16.500. To je vehka ar- mada, ki gotovo ne bo po- pustljiva, kadar bo šlo za nje- ne pravice. V vseh odborih in svetih pa je okrog 900 kme- čkih ljudi. Med njimi je go- tovo veliko takih, ki se bodo znali stvari lotiti in dobro delati. JOŽE PETEK VOJNA — Vesti iz Kambodže pripovedujejo o vse hujših bitkah med prosihani». kovimi in pirtvladnimi silami, ki jim pomagajo Južni Vietnamci. Na sliki je prizor iz mesta Kampong Speu, kjer so bili nèdaAno hudi boji. Dečka peljeta na kolesu in prikolici vse, kar sta uspela rešiti iz doma, ki je bil v spopadu porušen. tedenski zunanjepolitični pregled Parlamentarne volitve v Britaniji, ki so bile prejš- nji teden, so prinesle poraz laburistom in agencijam za proučevanje javnega mne- nja, Vse do zadnjega so bi- li laburisti prepričani v zmago, konservativci so se že vnaprej pomirili s pora- zom, strokovnjaki za javno Jiinenje pa so napovedali ve- liko zmago VVilsona in labu- ristov. Optimistične napove- di so se spremenile v ene,£;a najgrenkejših porazov in eno najbolj nepričakovanih zmag. Po prvem srečanju .se do- mači in tuji komentatorji seveda sprašujejo, kaj je po- kopalo VVilsona in ponovno privedlo na oblast konser- vativce na čelu s Ileathom. Mnogi se strinjajo, da so bi- le te volitve »zmaga gospo- dinj«. Generalni sekretar la- buristične stranke Harry Nicholas pravi takole: »Ka- že, da se je torijevcem po- srečilo prestrašiti gospodi- nje s prerokbami o hudih časih, ki prihajajo in z go- vorjenjem o novi devalvaciji funta. Te volitve bodo pri- šle v zgodovino kot velik triumt gospodinj«. Menda so se volivci res prestrašili naraščanja cen, precejšn,je nezaposlenosti (junija je Britanija zabele- žila največjo nezaposlenost po letu 1940) in groženj z gospodarsko krizo. Konser- vativci so A'ztrajno kazali na te slabosti skoraj šestletne laburistične vladavine in spretno izkoristili prednost opozicije, da pač lahko kri- tizira in napada, medtem ko se m<»ra oni na vladi pred- vsem braniti. Razen tega je treba priznati, da položaj laburistov ni bil lahek. Pred šestimi leti so prevzeli nič kaj blestečo dediščino kon- servativcev in so bili prisi- ljeni storiti precej nepopu- larnih ukrepov (med njimi devalvacijo funta). Ob,iektiv- no so s tem sicer precej po- magali britanskemu gospo- darstvu, toda na račun last- ne priljubljenosti. Za labu- riste je postalo že kar tradi- cija, da dobijo slabo dedi- ščino, opravijo umazano de- lo, potem pa se morajo umakniti. Najbrž je še prezgodaj ugibati, kak.šne posledice bo imela konservativna zmaga za britanski razvoj in med- narodno politiko, zlasti za pogajanja o vstopu Britani- je v evropski skupni trg, Pustimo Heathu in njegovi ekipi, da se zberejo po ne- pričakovanem uspehu in natančneje povedo, kako mislijo voditi britansko vla- dno barko. V Budimpešti je bilo т ponedeljek in torek zaseda- nje zunanjih ministrov čla- nic varšavskega pakta. Po- govarjali so se o prizadeva- njih za sklicanje evropske Nepričakovana zmaga vrhunske konference o var- nosti, za katero se močno zavzemajo socialistične dr- žave. Na Zahodu je ta po- buda naletela na načelno po- zitiven odmev, praktično pa Zahod za tako konferenco ni navdušen, ker meni, da bi bila samo nekoristen Spektakel. Ministri članic varšavskega pakta so se v Budimpešti dogovorili, da se bodo članice skupaj in posamezno še bolj zavzemale za konferenco in skušale najti take zamisli in predlo- ge, ki bi bili bolj sprejem- ljivi tudi za zahodne države. Druga več.ja mednarodna konferenca ,je bila v začet- ku tedna v Libiji, "^u so se sestali najvišji voditelji ZAR, Jordanije, Irana, Sirije in Libije, posebne odposlance pa sta poslala tudi Sudan in Alžirija. Na sestanku arab- skih voditeljev so govorili seveda o položaju na Sred- njem vzhodu, kjer kar na- prej vlada stanje, ki ni ne vojna ne mir. Posebno po- zornost pa so posvetili po- ložaju v Jordaniji, ki je že nekaj dni hudo napet. Po nedavnih hudih bojih med Palestinci, ki so našli zato- čišče v Jordaniji in jordan- sko armado, vlada trenutno negotovo premirje, ki se vsak hip lahko sprevrže v nove spopade. Palestinci očitajo Jordaniji in zlasti njeni armadi, da jih hoče onemogočiti, medtem ko druga stran pravi, da se ho- čejo Palestinci polastiti ob- lasti v državi. Spor je zav/el tudi medarabski obseg, saj nekatere države podpira,jo Palestince, druge pa kralji» Iluseina. Prav nič ne kaže, da bi lahko v kratkem dose- gli kakšno trajnejšo rešitev. Doslej gasijo posamezne plamene, požar pa kar na- prej tli. HAKATA — štirindvajsetletni Ja- ponec Rusuke Ušidžima je prvi človek, ki je v čolnu preplul Tihi ocean v obeh smereh. Lani 6. ma- ja je odplul iz Japonskega pristani, šča Hakata in konec julija pristal v San Franciscu. Potem je plul do Mehike, od tam pa Se je spet odpravil čez ocean in pred dnevi pristal na Japonskem. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m PRAZNIK ZNANJA IN MAR LJn^OSTI — V sredo prejšnji te- den je v ljubljanskih Križankah ti- soč dijakov slovenskih srednjih šol prvikrat v taki obliki in v tolik- šnem številu prejelo pismena pri- znanja za svoj učni uspeh v šoli in za svoje dejavnosti, ki so se jim po- svetili po pouku. Predsednik repub- liške skupščine Sergej Kraigher, ki je čestital zbranim odličnjakom, je poudaril, naj bi bile v prihodnje to- vrstne prireditve tradicionalen za- ključek vsakega šolskega leta. Pred- sednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup pa je ob tej priložnosti dejal, da bo tekel razvoj mimo nas in brez nas, če nam ne bo uspelo ustvariti vseh pogojev, da bo imel vsak delovni človek, mlad še posebej, možnosti, da bo razvijal vse svoje sposobno- sti, pridobival nova znanja in ta znanja uporabljal za to, da bi sebi in svojemu narodu zagotavljal vsak dan nove materialne in duhovne do- sežke. Dan poprej pa so svečano pode- lili nagrade 157 učiteljem s šol, ki jih financira ljubljanska temeljna Izobraževalna skupnost. ■ KONFERENCA SLOVEN- SKIH SINDIKATOV — Prejšnji če trteiî je bila v Ljubljani druga kon- ferenca Zveze sindikatov Slovenije. Obravnavala je osnutek programa dolgoročnega razvoja Slovenije iñ naloge sindikatov v zvezi s tem. Uvodno je o tem govoril Tone Kro- pušek, predsednik republiškega sve- ta zveze sindikatov. V obsežni ra'í- pravi so med drugim zavzeli tudi stališče, da se bodo sindikati za- vzemali za to, da najnižji osebni dohodek ne bi bil manjši kot 800 din mesečno. Konferenca je spreje- la tudi prvi statut slovenske sindi- kalne organizacije. ■ ZBOR 5700 PIONIRJEV NA POKLJUKI — Na Gorel jeku na Po- kljuki, kjer je med vojno zaradi iz- dajstva padlo 79 borcev III. bata- ljona Prešernove brigade, se je v nedeljo zbralo 5700 pionirjev iz vseh krajev Slovenije. Pionirji so v družbi z nekdanjimi partizani pro- slavili 25-letnico svobode in uspešen zaključek tradicionalne Kurirčkove pošte. Pionirjem je spregovoril prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka, navzoči pa so bili tudi predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija šentjurc, ge- neral Jaka Avšič in predsednik CK Tisoč priznanj za učne uspehe slovenske mladine Mitja Gorjup, Pionirji so z velikimi zanimanjem spremljali ponazoritev napada na III. bataljon Prešernove brigade in se močno vživeli vanj. Poslušali so pozdravna pisma predsednika Tita in Edvarda Kardelja in poslali mar- šalu tudi svojo brzojavko. ■ OBLETNICA VUKOVARSKE- GA KONGRESA — V Vukovaru so bile v soboto, nedeljo in ponede- ljek slovesnosti ob 50-letnicá druge- ga kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Ob tej priliki je stopilo v ZK 255 mladih ljudi iz vukovar- ske občine. ■ POSVET O OBRAMBI — V Skopju je bilo prejšnji teden dvo- dnevno posvetovanje stalne konfe- rence jugoslovanskih mest, na ka- terem so obravnavali naloge občin v vseljudski obrambi. Posvet je spodbudil iskanje takšnih rešitev vseljudske obrambe, kakršne ustre- zajo samoupravnemu sistemu. ■ GLEDALIŠČA V TEŽAVAH — Upravni odbor skupnosti sloven- skih dramskih gledališč je opozo- ril na težaven položaj gledališč in povedal, da bi za ozdravitev teh razmer v Sloveniji potrebovali le- tos 3,817.000 din- Igralci prejemajo sorazmerno zelo nizke osebne do- hodke, kar otežkoča vzdrževanje delovne discipline, upravljanje in vodenje. Upravni odbor je tudi po- zval pristojne organe skupščine, naj pospešijo sprejetje novega gle- dališkega zakona. ■ POMORSKE VAJE NA VISU — Na otoku Visu in okrog njega so bile prejšnji teden večdnevne vaje enot jugoslovanske vojne mornari- ce, pomorskih desantnih enot in letalstva. ■ NAJMANJ 18 DNI DOPUSTA — Mednarodna organizacija dela ie predlagala, da bi znašal minimalni letni dopust 18 dni. (Leta 1954 je predlagala ta organizacija 12 dni minimalnega dopusta, pri nas хза smo uzakonili 14-dnevni dopust). Naš sindikat je ta predlog sprejel, o hjem pa mora odločiti še zvezni izvršni svet. ■ POVEČANJE POKOJNIN MED LETOM? Odbor zbora naro- dov za socialno politiko v zvezni skupščini je priporočil skupnostim socialnega zavarovanja, da prouči- jo možnosti za povečanje pokojnin že med letom, da bi jih vskladili z življenjskimi stroški. Pred nedav- nim se je taka pobuda pojavila tu- di v socialno zdravstvenem zboru republiške skupščine, vendar je te- daj prevladalo mnenje, da bi vtem primeru zmanjkalo sredstev za po- večanje pokojnin v prihodnjem letu. NASVETI ZA VAŠ DOPUST • PIŠE NOVINAR »DELA« DRAGO KRALJ |{ABAC - KOMUR SE NE LJUBI NA PAG jadran 70 ^ епеиг izmed prospek- Istre natisnjenih po voj- ^^ leta 1953 — je pisalo, je Rabac majhna vasica ^ Labinom kamor se ho- ^ rudarji ob prostem času pat. Tedaj je do Rabea ^''^la le slaba makadamska P^ta, kraj pa je imel ko- 192 prebivalcev. panes pravimo, da je Ra- če že ne mesto, pa vsaj rfliiiO turistično naselje, ki g že precej nad poldrug jjsoč prebivalcev. Ljudje iz notranjosti Istre se selijo k orju, tu postavljajo svoje jiše in se pričenjajo ukvar- Џ\ s tujskim prometom. jjajveč »vetra« je dai Rab- (¡11 trajekt, ki je leta in leta jd tod plul proti Cresu, j^ni je »Jadrolinija« ukinila (fajektne proge iz Rabea, ^er so ti začeli pluti po bliž- nji poti, iz zaliva Brestove y porozino. Toda Rabac se „i vdal, pregovorili so Lo- Јјцјбапе, da so svoj trajekt poslali v Rabac, od koder jedaj plove dvakrat na dan i Cres. Ta trajekt je eden najlep- ših in najsodobnejših na vsem Jadranu. Kupili so ga na švedskem, imenuje pa se ^Marina«. Na trajektu je pro- stora za 750 potnikov in 50 osebnih avtomobilov. Vožnja iz Rabea do Cresa traja eno uro, cena pa je ista kakor za prevoz med Brestovo in Cre- som, čeprav »Marina« pri- hrani 26 kilometrov ceste (kolikor je od Porozine do Cresa!). Toda danes Rabac ni več odvisen le od trajekta, da- nes je že pravo hotelsko me^ sto in še kar naprej zidajo, tako hotele kakor tudi za- sebne hiše. Medtem ko se Rabac s svo- jimi vilami širi navzgor po pobočju, pa se hoteli razra- ščajo proti rtiču sv. Andre- ja in naprej proti severu aH pa nad plažo in kampingom. Rabac ima več hotelov v B kategoriji (našteti so tako, da so dražji na začetku!)": Plaža, Lanterna, Girandela, Uvala in Apollo (vse sobe imaijo tuš in WC); nekaj ho- telov pa je v kategoriji C: Mediteran, Marina in Pri- morka. V juliju in avgustu so do- mala vse sobe v hotelih že razprodane, če pa bi še kaj dobili, pravijo, da za domače goste nikjer ne bo dražje ka- kor po 55 din na dan (celo- dnevni penzion). Omogočili bodo (za domačine) majhen popust. Informacije: Hotel- sko podužeče »Rebac« (84- 205). Precej ceneje bo seve- da v septembru in oktobru. Rabac ima na splošno do- kaj milo podnebje, burja je tu precejšnja redkost. Poseb- na odlika Rabea pa je či- sto morje. Pri zasebnikih v samem Rabcu je prostora za kakih sedemsto clopustnikov. Od tega imajo okrog petsto po- stelj v sobah prve kategorije, v katerih stane prenočišče po 18 din v.sezoni in po 14 po njej. Iježišča v zasebnih so- bah druge kategorije so v se- zoni po 14 din in po njej po 11 din. Hrana v restavra- cijah stane nasplošno po 31 do 33 din na dan, restavra- cija novozgrajenega hotela Apollo nudi tabornikom v kampingu tri obroke dnevno po 34 din. Kamping je tik ob lepi in dolgi plaži, ki je primerna tudi za otroke; imenuje se »Maslinica«. Senca pod olj- kami ni ravno velika. Kam- ping je odprt do sredine ok- tobra. Ob koncu tedna je v njem precej gneče. Za ose- bo plačate po 3,75 din, za šotor pa po 1,90 din. Za av- to nič. Turistična taksa je v Rabcu v Sezoni 1,75 din, po njej pa le 1 din. Infor- macije za zasebne sobe in kamping: Turistično društvo Rabac (84-245). V poletnih .mesecih ima Rabac glisersko zvezo vsak torek, sredo, četrtek in pe- tek z Malim Lošinj em in Rabom. »Letijo« gliserji ljub- ljanskega »Globtoura«. Gli- ser zapušča Rabac vsako ju- tro Ob 8-30 in se vrača ob 19.30. Od celja do Rabea je po cesti skozi Ljubljano in Opa- tijo «42 kilometrov, od Rab- ea do Pirana jh je skozi Pa- zin (cesta je asfaltirana!) 103; od Rabea do Pulja pa je le 43 kilometrov. ZANIMIV NOV IZDELEK Vodstvo EJMO m organi upravljanja, kakor tudi posa- mezni strokovni delavci v EMO, si nenehno prizadevajo za osvajanje novih artiklov za domače in tuje tržišče. V tovarni imajo veliko tradicijo pri izdelovanju izreda- no kvalitetnih radiatorjev za centralno gretje. Te izdelu- jejo že več I«)t 35 let. Radiatorji so po svoji kvaliteti znani na domačem in tujem tržišču. Velike izkušnje pri izdelavi toplotnih naprav so omo- gočile podjetju, da je osvojilo že zelo številne nove izdel- ke iz tega področja in se tako uvrstilo med vodilne jugo- slovanske proizvajalce izdelkov toplotne tehnike. Eden izmed najbolj zanimivih izdelkov iz področja toplotne tehnike pa bo vsekakor rx)v jeklen radiator EMO- TERM, ki ga bodo začeli proizvajati v drugi polovici letošnjega leta. Za proizvodnjo tega zanimivega izdelka že gradijo novo veliko halo, v kateri bodo te radiatorje proizvajali na so- doben način. Potrebe po radiatorjih so v gradbeništvu velike z novo proizvodnjo teh radiatorjev pa bodo te potrebe z veliko količinsko letno proizvodinjo, ki se bo ia leta v leto večala, precej pokrite. Novi EMOTÊRN radiatorji se močno razlikujejo od dosedanjih klasičnih radiatorjev tako po obliki kakor tudi po izkoristku toplote. Zunanji izgled teh radiatorjev je izredno estetski in so lahko v prostoru ne samo kot ogre- valrá predmet, temveč tudi kot lep okras, ki ustvarja v prostoru prijeten občutek sproščenosti in ugodja. Da- jejo pa za 20 % več koristnega izkoristka toplote, kot do- sedanji klasični radiatorji. Strokovni delavci EMO pravijo, da so to radiatorji izredne kvalitete in predstavljajo veliko novost v jugoslo- vanski proizvodnji, kakor tudi novost v bodoči jugoslovan- ski investicijski potrošnji. Uvedba proizvodnje novih EMOTERN radiatorjev pa zahteva tudi dobro informiranost o tem izdelku za vse potrošnike. Zato bodo strokovni d-elavci ia EMO orgarÁ- zirali razgovore s projektanti v Zagrebu, Beogradu, Skopju in drugod. ZAKAJ KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI Zelo razgibano delovane komisije za ugotavljanje krši- tev delovnih dolžnosti v EMO daje misliti, ali so notranji predpisi, ki obravnavajo kršitve delovnih dolžnosti že preživeli svojo dobo, kajti sklepi te komisije, ki temelje na teh predpisih, sodeč po poročilu komisije niso učin- koviti. Od leta 1968 do 1970 je imela komisija nad tristo ol> ravnav, na katerih je sklepala o kršitvah delovnih dolž- nosti. V tem času je izrekla 119 opominov, 153 javnih opo- minov, 101 zadni javni opomin ter predlagala sedemin- dvajset izključitev iz delovne skupnosti od teh pa je de- lavski svet izključil le šest kršiteljev delovne dolžnosti. Komisija je v 79 primerih presodila, da ni osnove za izrek kazni zaradi kršitve delovne dolžnosti. Po taki presoji je komisija ugotovila, da so predlogi za izrek kazni zaradi kršitev delovnih dolžnosti zelo po- manjkljivi in neprepričljivi. Tu se torej postavlja vpraša- nje ali je res vsaka mala napaka, ki jo nekdo stori mor- da tudi iz nevednosti, kršitev delovne dolžnosti. Običajno so prijave brez vsake tehtne obrazložitve in nestvarno napisane. V takih primerih kršitelji delovnih dolžnosti zanikajo svojo krivdo, tisti, ki jih prijavlajo pa je ne dokažejo. Delavski svet je v zadnjih dveh letih sprejel dokaj ostre sklepe, glede reda in discipline v podjetju. Predlo- gi za izključitve, ki jih je dala komisija v potrditev de- lavskemu svetu pa niso bili sprejeti z zadostno večino glasov, člani delavskega sveta so na sejah čestokrat po- udarjali, da so obrazložitve zaradi katerih naj bi bil nek- do izključen iz delovne skupnosti nezadostne in tako, ni bila dosežena zadostna večina glasov za izključitev iz de- lovne skupnosti. Postavlja se vprašanje, kakšen je odnos vodstev obra- tov, do pojavov kršitev delovnih dolžnosti. Zakaj se mo- rebiti v določenih primerih tolerira večkratne kršitve in se šele nato ukrepa. Ali je odnos do sodelavcev v ta- kem primeru tak, da ga bo spravil na boljšo pot z resnim tovariškim opozorilom. In dalje, kak.^ne metode upi.^rablja kadrovska služba (sociologi, psihologi) ter vodilni delavci nasploh da preprečijo pojave nedisciphne. Samo s for- malnimi administrativnimi ukrepi in ne morebiti dovolj uspeha zlasti ne, če ti niso res učinkoviti m taki, da so vzgojni ter da jih tisti, ki so bili kaznovani zaradi kršitev delovnih dolžnosti tudi sprejmejo kot vz.gojne in se v bo doče izogibajo, da bi še nadalje kršili svojo delovno dolž- nost na škodo selle in podetja. EHMIL JEJČIČ 21. Marsikaj je že letelo po zraku, od co- pa do letečih krožnikov, krava in Klara ^ rimskem nebu pa sta vendarle predstavljali J^^'o posebnost. Množica dobrodušnežev iz Seh^ dežel, ki je v planinah preganjala svoj ^'9čas, je stala pred hotelom in uživala ob ^•^avadnem prizoru. I^lara in njena kravica sta lopnili v sneg, ^^ožica je zaploskala! Ni še jasno, ali je bil udarec skakalk v sneg tako močan ali pa je burno ploskanje razgibalo hotelsko zgradbo; poročamo vam, - dragi bral- ci - lahko le to, da je v tem trenutku mogočna streha hotela spustila na gručo svojih gostov plaz snega! Kletvice v vseh jezikih so odmeva- le izpod bele gore pred hotelom . . . Medtem, ko je hotelsko osebje z lopatami reševalo svoj devizni priliv, sta Paradižnik in Paradižnica odšla na podstrešje, v svojo sobo. S čajčkom sta zdravila strah, žulj na nogi in in utrujenost. Tih večer se je slednjič spustil na bele hribe in na razsvetljeno poslopje hotela; za- konca iz Košate lipe pa sta si naložila polen v kamin - med poleni bi ostro repoterjevo oko zlahka opazilo zlomljene Klarine smuči . . . g NOVI TEDNIK — Glasilo g občinskih organizacij So- S Jialistične zvezie delovnega H ljudstva: Celje, Laško in 1 Žalec — Uredništvo ic g aprava Celje, Gregorčičeve 1 5, poštni predal 161 — H Urejuje uredniški odbor — S Glavni in odgovorni ured- i 25 nik: Bernara Strmčnik — ■ ■ Tehnični urednik: Jože Ceg- ..5 nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje - Tisk in klišeji CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din. Za tujino znaša naročnina 60 din — TekočI račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi ia naročnine 28-00 Ocvirki Dober človek Do 9. ure je gruntal, kam bi se dal. Naposled mu ni preostalo nič dra- gega kot »Evropa«. Nabral si je sedem različnih časnikov, sedel v kot in naročil skodelico kave. Uro, uro in pol je prebi- ral in odlagal časnik za časnikom. »Oprostite, ali lahko dobim »Delo«? se je vlju- dno oglasila tovarišica z naočniki. »Prosim, pro- sim ...!« »Hvala lepa, naj- lepša hvala«. Čez čas: »Je ,Pavliha' prost?« ... »O, hvala, hva- la . . .!« »Ali je .. .?« »Hvala vam, najlepša hvala, to- variš .. .« O, kako — dober človek — je to! Ključ V KovaÄki industriji Zreče je še navada, da kdo kaj sune. V poštev pridejo predvsem praktič- ne reči, n. p. ključ za avto ali kaj podobnega. Nekdo je tako sunil ključ za svečke (enega ali- celo več), pa ga je nato pro- dal svojemu znancu. Vse v »redu in prav«, če se ne bi med seboj pozneje spr- la. Pa je kupec ukradene- ga kljtiča prinesel ključ na upravo tovarne ter ркз- vedal, da mu ga je pro- dajal ta in ta ... Vse se lahko zgodi Alia, za to le gre: Neka ženska je minuli teden v Celju razbijala izložbena okna Centrove samopo- strežne. Bilo je nevsakda- nje maščevanje zaradi spora z uslužbenci, ki bo žensko gotovo precej sta- lo. Kam pa, za božjo vo- ljo, pridemo, če bi n. p. vsi ki se jim polomijo na luknjastih cestah amorti- zerji, iz maščevanja šli kopati v črni asfalt še več- je luknje. Staro železo Železarne se pritožujejo, ker nimajo dovolj starega železa. Jaz pa predlagam, da bi krizo lahko hitro omilili, če bi poskrbeli za rekonstrukcijo v EMO. Starega, zares starega že- leza bi bilo koj več kot dovolj. Г5 T.-'r^m II Ш Ш Ï' ^ LS W 'h fe V soboto sta v Laškem praznovala zlato poroko Jože In Frančiška .lakopić iz Rečice pri La-škem. 2eiiin (73) in nevesta (69) sta imela osem otrok. Sest jili še živi in so jima dosedaj »preskrbeli« devet živahnih vnukov. Zlati ženin je upokojeni rudar. Družino so zaradi sodelovanja v NOV preselili v taborišče, kjer se je rodila najnjlajša hči. Otroci 80 se jima rojevali po vrstnem redu, fant in punčka, fant, punčka itd. Na mnoga leta! (Foto: Dušan kundih) GASILSKO TEKMOV.AN.IK. Preteklo nedeljo je Občinska gasilska zveza Žalec organizirala na Polzeli gasilsko tekmovanje za pionir.je A in B razreda ter za mladince. A'sega .skupaj je nastopilo 340 mladih gasilcev. Pokrovitelj tekmovan.ia pa je bila Tovarna Garant Pol/ela. Po končanem tekmovanju pa se ,je mladim gasilcem (na .sliki) prilegla kalorična malica. Foto: T. Tavčar V soboto so v prostorih KK Žalec svečano odprli center IB>1. Klek- tronski računalnik 360-20 zaposlu.je trenutno 15 strokovnjakov, ob pol- ni zmogljivosti pa jih bo treba iO. Zmogljivost centra je večja kot so sedanje potrebe KK Žalec, zato bo center delal usluge tudi občinski skupščini In sosednjim kmetijskim organizatijam. (Foto: Dušan Kundih) IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČH| Cvetlici iz »sosednjih logov« sta 231etni ¡MANDA in MARl.lA (žal ne vemo цјц^ priimka) iz sončne Dahnaci,je. Sliko nam .je poslala bralka iz La-škega. Hvala, (¡¡^ nepopolnim podatkom, zlasti še, ker tako podobnih, kot sta ti dve, še menda ni.i objavili. CIFRAR — VIDI. Ob zaključku akcije, ki jo je izvedla revi.ja »Antena« pri izboru ш popularnejšega Slovenca, za glasovalce je bil namenjen avtomobil austin i:iOO, .¡e Min Cerar izžrebal Vido Oblak iz Zagrada pri Olju. Prejšnji teden so predstavniki »Antf« presenečeni 31-letni delavki avtomobil izročili. Foto: .1. Seh ŠTIRI MUHE NA EN MAH v smislu določila čl. 31/1 Zakona o tisku prosim za objavo sledec-ega odgovora: Dne 13. 5. 1970 ste v svojem časopisu štev. 19 objavili čla nek »Sosedski odnosi« s podpisom J. Severja, v katerem sicer ne imenuje imena »čudnega možakarja«, ki je »gluh in slep za vse, kar se dogaja okrog njega«, in ki je očiten pri- merek za to, da Slovenci nismo tako kulturni, kot se trkamo na prsi. Kljub temu pa vsakdo, ki so mu razmere le malo znane, takój ve, da se misli s tem podpisanega. To mi potr- jujejo tudi anonimna pisma, ki so že večkrat prišla na moj naslov — s tem v zvezi. Najbrž so tudi ta pisma lep dokaz naše slovenske kulture. Da ne bi bili preveč ponosni nanjo, jih raje ne bom citiral. Kolikor mi je znano, velja med novinarji zapisano ali nezapisano pravilo, da si je treba pri obravnavi neke zadeve ogledati obe strani. Vaš novinar J. Sever tega očitno ni sto- ril. če bi to storil, gotovo ne bi zapisal, da vodi tisti spomi kolovoz čez »Grmičast svet, ki je brez vsalce vrednosti«, saj je to v pretežnem delu travnik, na katerem se je prej vsako leto kosilo. Tudi ne bi zapisal, da je to »edina prevozna pot za vse občane nekega zaselka«. Nadalje novinar navaja, da so »nekoč tedanji lastniki priznali uporabo ostalim občanom«. Ko je še v letu 1928 bivši lastnik prodal »čudnemu moža- karju« to posestvo, je bila v tem zaselku le ena hiša, ki pa je imela svojo pot. Šele kasneje se je zgradila druga. Po vojn ni pa so se v tem zaselku zgradile še tri hiše. Dvem od teh graditeljev je ravno »čudni možakar« pravzaprav omogoóil izgradnjo, ker jim je dovolil prevoz po njegovem kolovozu, kajti drugi sosedje — mimogrede bi pripomnil, da imajo znatno več zemlje, ki so jo podedovali, ne pa kupili s pri- garanim denarjem — so jima kljub prošnjam prepovedali, da bi uporabljala še obstoječo pot, ki so jo prej njunima pred- nikom dovoljevali. Tako ni bil ravno »čudni možakar« tisti, ki je bil tako gluh in slep za vse, kar se dogaja okrog njega. Ko pa se je začel ta kolovoz uporabljati kar vsevprek tako, kot da je to javna pot, ko se ga je brez njegovega dovo- ljenja in obvestila začelo utrjevati in posipavati in miičevati še druge dele njegovega travnika, se je tudi »čudni moža- kar« temu upravičeno uprl. In morda sploh ne bi prišlo do tako vročega spora, če bi se ob pravem času našla prava beseda namesto samovoljnega ravnanja. Ker je v pismu toliko poudarjena izguba »prijateljev m sosedov«, naj naglasim, komu bi bilo žal takih »prijateljev in sosedov«, ki si lastijo pravice na tuji lastnini. K novinarjevi trditvi, da »prebivalci zaselka imajo pravico do prevoza po tej edini poti«, pa bi pripomnil le to, da je bilo že tudi na sodišču ugotovljeno, da ta pravica ne gre vsem prebivalcem tega zaselka. S piščevo označbo »čudni možakar« in z drugimi opisi moje osebe v tem članku, ki me prikazuje kot nekulturnega, za vse dogajanje gluhega in slepega čudaka, pa sem tudi osebno upravičeno zelo prizadet in užaljen in menim, da so takšne označbe v javnih glasilih neprimerne. Pričakujem, da se mi bo pisec J. Sever za bo opravičil. Kru-šič Martin, Dobrova 76, p. Celje Pripis pisca Ne glede na člen in zahtevek, pismo objavljamo, ker lepo ilustrira »sosedske odnose«. Na moje pisanje se je poleg citiranega občana oglasilo še troje »prizadetih«! Lepo števi- lo, mar ne?! In vsi so »ugotovili«, da so ONI TISTI ... To- rej štiri muhe na — en mah! Torej ostane resnica, da nekaj ni v redu. Konkretno: pri štirih neimenovanih sosedih ni v redu. Zanima me, koliko bi bilo prizadetih, če ne b zapi- sal, da je ta primer v »okolici Celja«, s čimer sem v resnici »kritični primer« le Izločil iz »konkretnega« okolja ter s tem poskušal sprte ».sosede« manj ali še manj razburiti. J.-VNEZ SEVER VREME OD 25. JUNIJA DO 5. JULIJA Okrog 27. junija trs^ ien dež z ohladitvijo^ Nekako od 3. do 5. jul': ja lepo vreme. V ostJ lem deloma sončno vendar s pogostnini' nevihtami oz. plohami; Dr. V. M;