Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila |e plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to ]e vse administrativna stvari ]e pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 15. januarja 1915. Še nikoli nismo živeli v tako težkih časih. Strašna sedanja vojna je zahtevala tudi od slovenskega učiteljstva žrtve. To čutijo učiteljske rodo-vine, to čutijo naše šole, to čutijo naše organizacije in to čutimo seveda tudi mi. Mnogo naših sotrud-nikov in plačujočih naročnikov je pod orožjem. Jasno je, da more to dejstvo le slabo vplivati na list. Materialne sile učiteljstva, ki je ostalo doma, so izčrpane. Postranskih dohodkov in zaslužkov ni. Obrtne-nadaljevalne in gremialne šole so zaustavile svoje delo, tako so tudi primerni jx>stranski dohodki učiteljstva v premnogih krajih usahnili. Tudi vsi drugi viri so se jjosušili. Učitelj-stvo je torej navezano na svoje skromne službene prejemke, ki pa mora od njih vedno in vedno dajati zdaj v ta, zdaj v oni dobrodelni ali človekoljubni namen. Učiteljska skromnost je postala še skromnejša; to kažejo izdatki za hrano in obleko, ki so pač taki, kakršni odgovarjajo tesnim dohodkom. Vrhutega še skrbi, strah, zle slutnje! Koliko je učiteljskih rodovin, ki so jim sinovi na bojnem polju! Koliko je učiteljskih zborov, ki so jim tovariši v krvavem metežu! Koliko osamelih šol — nenadzorovanih, nepoučevanih otrok! Težko, strašno, grozno je tako življenje! A zapoved je taka — torej mora biti tako: iz krvi in smrti se rodi nova zemlja... Ta splošni položaj je udaril tudi nas. Neporavnana naročnina za leto 1914. je dosegla višino 6500 K! To je pač vsota, ki je treba resno računati z njo. Dolžniki, ki so ostali doma, gotovo store svojo dolžnost, o tem smo prepričani. Vkljub tem obupnim razmeram smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da smo ohranili list in da smo zadoščali potrebam in zahtevam današnjega časa. Kdor bi zahteval kaj več in kaj drugega, bi s tem dokazal, da ne umeva težavnega položaja. Več se nam ne zdi potrebno in umestno govoriti. Prilika za to se ponudi pozneje, ko zopet zavladajo težko pričakovane normafiie razmere. Dolžnost pa nam veleva, da se z iskreno zahvalo spominjamo ob sklepu letošnjega letnika vseh tistih tovarišev in tovarišic, ki so nam ostali zvesti v najtežavnejših časih in razmerah, kar jih pozna naša zgodovina. Dokazali so v dejanju svojo globoko stanovsko zavednost, ki je ne more omajati ali zadušiti nobena sila. Ob trdni veri v njihovo zvestobo moremo s ponosom reči, ga ostanemo tudi v bodočnosti, ker smo premagali sedanje težave! Apelujemo na vsakega posameznika, zlasti pa na okrajna učiteljska društva s prošnjo, naj razvijejo za naš list najži-vahnejšo agitacijo! Ostanejo naj nam vsi dosedanji plačujoči naročniki, ki nam naj pridobe novih podpornikov. Z nado, da se to resnično zgodi, stopamo pogumno v novo leto, ki bodi nam in naši domovini veselejše in srečnejše od preteklega! Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list! Volna, JUNAKOV GROB. Ivan Ličar. Zaradi bolezni, ki si jo je nakopal na južnem bojišču, je umrl v bolnišnici v Zaplati v Slavoniji tovariš Ivan Ličar, učitelj v Brežicah, v 25. letu svoje dobe. Tako mlad, pa je moral umreti! Pokojni tovariš Ličar je služboval kot pomožni okrajni učitelj v Podsredi, Kozjem, Sevnici in Brežicah. Rojen je bil v Trbovljah iz znane muzikalične rodovine organista Ličarja. Sam je bil veselega temperamenta ter izvrsten pevec in glasbenik. — Tragika zgodnje smrti tovariša Ličarja leži v tem, da se je poročil dva dni prej, preden je morali oditi na bojno polje. To je bilo dne 28. avgusta t. L, ko je vzel v zakon hčerko tovariša Bračiča, nadučitelja pri Sv. Vidu poleg Planine, ljubeznivo mladenko Jožico Bra-čičevo. Doma objokujeta njegovo zgodnjo smrt užaloščena oče in mati, pri Sv. Vidu pa toguje njegova mlada ženka-vdova, Za njim pa žalujemo tudi njegovi tovariši, ki smo vsi radi imeli simpatičnega in povsod priljubljenega mladega tovariša. Bodi junaku - učitelju lahka žemljica in blag spomin! Josip Krauland. Josip K r a u J a n d, nadučitelj v Beli peči na Gorenjskem, je moral kot nadomestni rezervist 17. pehotnega polka takoj ob začetku vojne na severno bojišče. Tamkaj ie zbolel na hudem revmatizmu. Prepeljali so ga v rezervno bolniščnieo v Miskolcz, kjer je umrl v 30. letu svoje dobe. Pokojni nadučitelj Krauland, ki je bil sicer nemške narodnosti in je služboval na nemški šoli, je bil iskren in zvest tovariš, ki je z nami vred hrepenel po lepši bodočnosti kranjskega učiteljstva. Bodi ljubemu tovarišu ohranjen najlepši spomin tudi med nami! Franc Kuhar. Na južnem bojišču je padel rezervni poročnik Franc Kuhar, učitelj v Pir-ničah v Ljubljanski okolici. Krogla ga je zadek v glavo. — Nekrolog priobčimo prihodnjič. Učitelju-junaku bodi pokoj sladak in neminljiv spomin! »» LISTEK. II."- I! vi 1 Drugi del po Dr. sv. Mohorja izdane Meškove mladinske knjige je toli po vsebini, kolikor po obliki nedvomno mnogo bolj prikladen umevanju mladega bralca, nego ie bil prvi del. Meško — sam učitelj (»Moji mali«) — je mnogo- pridobil na praksi, kako treba govoriti s takim drobižem. Skrbno se izogiba umetno zveri-ženim stavkom, nikjer ni pridevnik odveč, redko naletiš na dva zaporedna pridevnika, in vobče čuva nad vsiljivimi tujkami. Otresel se je tu prirojene mu »me- 1 Načeloma o knjigah, ki nam jih založništva ne pošljejo na ogled, ne prijavljamo ocen; tako delajo vsi listi. Da smo napravili danes izjemo, je krivo naše spoštovanje, ki ga gojimo do pisatelja-umet-nika in do njegovega dela, ki je namenjeno slovenski mladini. U r e d n. | glenosti«, vse je iasno in umljivo, v pre-j prostem slogu pisano, da ne dela nikake težkoče otroku. Dalje ne zaslediš v tej knjigi nikjer one prisiljene »pesniške« navlake, t. j. one skangirane proze, ki se je hotela ravno po neki drugi publikaciji Mohorjeve družbe (»Pravljice«) vgnez-diti kakor nekak »uzor« v našo mladinsko pismenost. Ne piše sicer Meško v pravljiškem tonu naših babic, a tudi ne v prisiljenem, balzamičnem tonu večine naših sejalcev na polju mladinske književnosti. Piše navidezno brezbrižno, in vendar izdaja njegova pripovedniška tehnika veliko brižnost. Da, skoro preveliko. In tako časih, ali le časih zaslediš tuintam nekak »šolski ton«. Ali to je staviti edi-nole na račun njegovih pedagoških pomi-Selkov, in če v tem pogledu dela mestoma kakšno koncesijo-, ki je sicer na škodo koloritu njegovega običajnega sloga, mu tega učitelj ne more zameriti. Knjiga je namenjena pač mladini za domače čtivo, in kakor taka mora stremeti po preprostosti, jasnosti v slogu, ter mora neglede na krepkejše izraze in reke tega ali onega lokalnega narečja podajati one po slovenski šoli splošno uveljavljene izraze, . ki jih umeje otrok vsake slovenske krono- I vine. Lokalni kolorit izgine iz mladinske I knjige, in tugi individualnost sloga mnogo utrpi. Ali to je zahteva šole, ki hoče in mora družiti. Toliko, kar se tiče vobče tehnike »Mladih src«. Glede vsebine lahko trdimo^ da bo »Sosedov Peterček« najbolj ugajal brum-ni mladini, pa tudi »Petelin in gosak«. »Ciganček« ima pa skoro odveč gorjupih primesi, dasi je pravi biser Mešku priljubljenega žanra. »Videl sem srečo« — nekak uvod knjige — otroci ne bodo ume-li. Pisatelj bi lahko brez tega uvoda udaril kar po sredi v celoto. »Blejsko jezero« ni napačna pravljica (narodna?), ali ravno njo kazijo preumetno sestavljeni stavki. Pridobila bi, ko bi bila širj-e razptetena. »Moji mali« niso (bržkone) namenjeni naravnost mladini, a brali jih bodo paglavci, ki radi zasledujejo na svojem tovarišu napake, prav radi. Za temi prvimi tremi kratkimi stvarcami (str. 3.—14.) se odpira jedva knjiga naši mladini. In tu odnese »Sosedov Peterček«, pravi so-drug »Poljančevega Cencka« (»MI. sr.« I. del) gotovo prvenstvo. Ta hrana pojde dečkom v slast. In je tudi dobra hrana. Povestica je polna veselega, neumornega življenja; le konec izveni turobno, a brez gorjuposti. V »Cigančku« je Meško v svo- | jem elementu. Turobnost, neznano hrei-j penenje zveni z nežnonapetih strun, in umetnik suče preko njih svoj lok, rahlo jedva dotaknivši se jih, a zdržema. In ti poluglasni zvoki režejo v srce, globlje in globlje, dokler ne poči struna z nevšečnim treskom. Povest je ganljiva, ali dejal bi, da drži pisatelj mladega bralca skoro predolgo v napetosti tega čuvstva! Ali Meško je kakor dober psiholog poskrbel za vesel finale svoje zbirke. Tragikomična zgodba o »Petelinu in gosaku« pleše v poskočnem alegru do zvršetka knjige. In ta zgodba bo paglavcem po godu. — To je vkratkem vsebina Meškove nove mladinske knjige), ki mora po pretežni večini ugajati. Vsakdanje zgodbe so, posebnega nič, ali tudi nič banalnega — vse sveže. Nič bagateliziranja, nič hlastanja, nič porodnih krčev — cel umetnik se je zastavil z vso svojo silo za našo mladino. Meškova knjiga je dehra in otroci jo bodo tudi radi brali Dar* ki ga vnovič poklanja mladini, ni mal. Uvrstimo ta zvezek lahko z veseljem v naše šolarske knjižnice, z veseljem in brez vsakega pomisleka, kar se o marsikateri »obče pohvaljeni« mladinski knjigi ne more ravno reči. Ferdo Plemič. ZBIRKA VOJNE LITERATURE ZA C. KR. DVORNO KNJIŽNICO. C. kr. dvorna knjižnica je zasnovala zbirko sedanje vojne se tikajoče literature. Zlasti bi rada zbrala kot zodovinski material bodočnosti tiskovine, ki se ne nahajajo v knjigotrštvu. To podjetje pa more popolnoma uspeti samo, ako dobi imenovani cesarski zavod podporo in so- delovanje najširših krogov, na katere se s tem obračamo. Predvsem se to nanaša na posebne časopisne izdaje, letake, lepake, slike, karikature, pesmi, razglednice, razglase, naredbe, zlasti iz obmejnih okrajev in armadnih poveljstev in oblasti v inozemskih listih in brošur politiške ali vojaške vsebine, vojna poročila in orise v rokopisu, tudi od nasprotne strani. Za pošiljatve takega materiala bo c. kr. dvorna knjižnica jako hvaležna. # STRANKE V NEMČIJI PO VOJNI. »Berliner Tageblatt« piše: »Kakor se danes ne more naprej vedeti za izid vojne, tako se tudi ne more reči z gotovostjo, kako se bodo vbodoče grupirale stranke. Vendar pa so znaki, ki kažejo v bodočnost in ki jih ni smeti prezirati. Svobodomiselni poslanec Kopsch je rekel na nekem predavanju: »Nemčija ne sklene miru, ki ne bi vseboval verjetnosti, da bo trajen. Ko pa pride mir, bo treba celiti rane, ki jih je sekala vojna. Skrb za nje,, ki se za nas bore in krvave. Nič razlik več med strankami, ki so se v uri nevarnosti vse pokazale kot narodne. Nobene razlike več po rojstvu in veri! Kri, ki je tam zunaj skupno tekla, daje dobro lepilo v dnevih miru. Vlada se bo morala naučiti zaupanja do ljudstva, kakor je ono zaupno stalo na strani vlade, ter mu dati pravice in svoboščin, ki jih mora imeti, da se uveljavlja.« K tej izjavi pripominja vra-tislavska socialdemokraška »Volkswacht« »To so krasne besede, ki jih je izgovoril napredni voditelj o bodoči enakopravnosti strank in o pravicah in svoboščinah, ki naj se dado ljudstvu. In vsekdar bomo, kakor smo bili od nekdaj, pripravljeni nastopati z gospodom Kopschem in njego^ vimi somišljeniki za pravice in svoboščine ljudstva.« — Te pripombe v socialnode-mokraškem glasilu so značilne za razpoloženje v vrstah socialne demokracije na Nemškem: za kooperacijo z drugimi ali manj sorodnimi strankami. * KAKO IMENUJMO SEDANJO VOJNO? V Ameriki, ki je daleč onstran od vojne, ki hrumi po Evropi in drugih delih zemlje, imajo dovolj časa za razne razprave o vojni, in tako je tudi neki list razpisal tekmo za svoje čitatelje, in sicer o vprašanju, kako najprimerneje imenujmo sedanjo vojno. Naj navedemo nekatera imena: Evropska vojna, Vojna leta 1914., Vojna trosporazuma, Vojna cesarja Viljema, Slovansko-nemška vojna, Angleško-francosko - rusko - nemška vojna, Vojna evropskih velesil, Veliki konflikt, Vojna, Zadnja vojna. »Alllgem. Handelsbladet« pripominja k temu: »Ce bi mogli odločevati mi, bi se odločili za zadnje ime.« Berlinski »Vorwärts« pa zaključuje svoje poročilo o tej stvari z besedami: »Mnenje, ki mu gotovo pritrdi vsakdo.« In s tem mnenjem se gotovo strinjamo tudi mi. * KOLIKO ČASA IMAJO SVOJCI VPOKLICANIH PRAVICO DO PODPORE ZA PRESKRBO. Svojci vpoklicanih dobivajo podporo za preskrbo (če so drugi zakoniti pogoji dani) ves čas. v katerem je vpoklicani zaradi odhoda k vojakom zadržan izvrševati svoj poklic, torej od dneva, ko odrine v vojaško službo in zapusti svoje redno bivališče do vrnitve. Za slučaj, da vpoklicani dezertira ali je sodnijsko obsojen v težek zapor ali še na hujšo kazen, pa preneha pravica do podpore z dnem, ko je vpoklicani dezertiral, ali ko je postala obsodba pravomočna. Ako je vpoklicani v kakem boju ubit, ali če se ga po kaki bitki pogreša, ali če umrje zaradi poškodbe, ki jo je dobil v vojaški službi, ali zaradi bolezni, preden je bil odpuščen iz vojaške službe, pristoja podpora svojcem (če so drugi zakoniti pogoji dani) še na-daljnih šest mesecev od dneva smrti ali pogrešanja. Za svojce vojnih prostovoljcev veljajo glede preskrbe iste določbe, kakor za svojce onih, ki so bili uradno poklicani. — Poučite o tej določbi ljudstvo! * POSEBNE IZKUŠNJE POD OROŽJE VPOKLICANIH KANDIDATOV NA TRGOVSKIH ŠOLAH. C. kr. koresp. urad objavlja: Naučni minister je izdal komisij za izkušnje učiteljev trgovskih šol podobni odlok, Ki je bil izdan ravnateljstvom komisije za izkušnje srednješolskih učiteljev. Tistim učiteljskim kandidatom, ki so pred klav-zuro in pred ustnimi izkušnjami in čakajo na vpoklicanje v aktivno vojaško službo z ozirom na črnovojniško prebiranje, se mora na njih prošnjo nemudoma dovoliti rok za izkušnjo, da lahko kandidati svojo izkušnjo napravijo še prej, preden nastopijo vojaško službo. RAZGLAS O DAJANJU POJASNIL O NASLOVIH ZA VOJNO POŠTO. 1. Glavni pogoj za neovirano odpravljanje vseh pošiljatev vojne pošte je, da se navede pravilna (pristojna) številka urada vojne pošte, ki ji pripada adresat. 2. Vsako poveljstvo, vsako vojaško krdelo, vsak zavod ter vsaka posamezna oseba armade v vojni je odkazana uradu vojne pošte z določeno številko. 3. Ako se izpremeni razvrstitev formacij ali ako dobe osebe povelje drugam itd., se seveda večinoma izpremeni tudi pristojna številka urada vojne pošte prizadetih oseb. 4. Da se pošiljačem pošiljatev vojne pošte — ki ne vedo pristojne številke urada vojne pošte, ki ji pripada prejemnik — da prilika v takih primerih pozvedeti pristojno številko urada vojne pošte, je vojno ministrstvo v sporazumu s c. kr. ministrstvom za deželno brambo in s kralj, ogrskim ministrom za deželno brambo ustanovilo naslednje urade za pojasnila, in sicer: a) pri stalnih nadomestnih krdelih vseh čet in zavodov c. in kr. vojske, c. kr. in kr. ogr. deželne brambe ter pri c. kr. črnovojnih okrajnih poveljstvih in kr. ogr. črnovojnih poveljstvih, potem b) pri c. in kr. vojaških poveljstvih v Moravski Ostravi, na Dunaju, v Gradcu. Budimpešti, Požunu, Kaši, Munkaču, Te-mešvaru, Pragi, Litomericah, Nagyszebe-nu, Zagrebu, Insbruku, Sarajevu in Mo-starju,. nadalje c) pri kralj ogr. distriktnih poveljstvih deželne brambe v Budimpešti, Segedu, Kaši, Požunu, Kološvaru in Zagrebu. 5. Vprašanja o naslovih za vojno pošto je naslavljati načeloma na stalna nadomestna krdela (to je nadomestni bataljon, nadomestna kompanija, nadomestna baterija, nadomestni eskadron, nadomestni depot) tistegla vojaškega krdela (tistega zavoda), oziroma na tisto črno-vojno (okrajno) poveljstvo. H" kateremu je ob mobilizaciji odrinil dotičnik, čigar številka urada vojne pošte se zahteva. Ako to iz kateregakoli razloga ni mogoče, je vprašanje nasloviti, ako gre za osebe, ki so uvrščene pri formacijah c. in kr. vojske, c. kr. deželne brambe ali c. kr. črne vojske ;ia bližnje poveljstvo v točki 4 pod b) navedenih vojaških poveljstev, ako gre za osebe, ki so uvrščene pri formacijah kralj. ogr. deželne brambe ali kralj, og. črne vojske, pa na bližnje poveljstvo v točki 4 pod c) navedenih distriktnih poveljstev deželne brambe. Povpraševati se sme pri vseh prej imenovanih poveljstvih, krdelih in zavodih samo pismeno in po pošti. Za to je uporabljati frankirane dopisnice z odgovorom. 6. Na dopisnici I (vprašanje) je navesti: a) šaržo in ime tiste osebe, katere naslov za vojno pošto se zahteva; b) vojaško krdelo (to je polk, bataljon, divizijo), oziroma zavod, nadalje pododdelek (to je kompanijo, eskadron, baterijo), pri katerem je uvrščen dotičnik. 7. Na dopisnici II (odgovor) je namestiti naslov tiste osebe, kateri se naj pošlje odgovor. 8. V točki 4 oznamenjena vojaška poveljstva, krdela in zavodi imajo primerno napotilo. Pripomniti pa se mora, da traja precej časa, preden naznani armada v vojni izpremembe v pristojnih številkah urada vojne pošte stalnim nadomestnim krdelom in črnovojnim (okrajnim) poveljstvom za seboj, in zato ni nemogoče, da izjemoma ta ali drugi naznanjeni naslov za vojno pošto že ni več pravilen ob času, ko ga naznani dotično vojaško oblastvo. * MIROVNI PREDLOGI. Nekateri ameriški in nemški listi so prinesli vest, da hočejo ameriške Zedi-njene države meseca januarja staviti vojskujočim se državam nove mirovne predloge. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ«. Tržaško slovensko učiteljsko društvo 25 K; dram. predstava komunalnega uči-teljstva slovenske ljudske šole v Škednju 140 K; šolska priredba v Središču 90 K; nadučitelj Ivan Saje v Št. Jerneju 10 K; šolsko vodstvo Velika Dolina 17 K; šolsko vodstvo Veliki Podlog 5 K; šolsko vodstvo Veliki trn 57 K; nadučitelj Janko Cvirn v Leskovcu 6 kron 64 v; učitelj Stanislav Legat v Dol. Logatcu 10 K; zbirka učitelja M. Brezovarja v Št. Ru-pertu 8 K 48 v; šolsko vodstvo Studenec 7 kron 52 v; šolsko vodstvo Kostanjevica 118 kron; šolsko vodstvo Št. Jurij 15 kron 40 v; šolsko vodstvo v Bovcu 80 K; šola v Letušu v Sav. dolini 64 K + 18 K 50 vin. = 82 K 50 v; Mart. Šalamun, nadučitelj pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, nabral 200 K; učiteljstvo istotam nabralo za volno 256 K 80 v; učenci in učenke pri Sv. Miklavžu za božičnico vojakom na bojnem polju 64 K; učiteljstvo ljudske šole v Št. Vidu pri Zatični prispevek za december 4 K 26 v; slavnost dne 6. in 8. t. m. v Št. Janžu na Dolenjskem s sodelovanjem učiteljstva in šolske mladine 288 K; Ormoško učiteljsko društvo 10 K; božičnica otroških vrtcev C. M. D. v Hrastniku 66 K 48 v; skupaj 1562 K'08 vin. V zadnji številki izkazanih K 11072:34 Danes izkazanih « 1562:08 Doslej nabranih K 12634:42 Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov! Jan Žižka: Sovražnikov se ne bojte, njih števila ne glejte! Vabilo k občnemu zboru »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju«, reg. zadruge z om. zavezo, ki se vrši v nedeljo, 17. januarja 1915, ob 11. dop. v zadružnem lokalu v Celju, Breg 26, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa in razdelitev čistega dobička. 4. Volitve v načelstvo in nadzorstvo. 6. Slučajnosti. Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju, reg. zadruga z om. zavezo. Načelnik: Član načelstva:' Lud. Černej. Fran Voglar. P r a g a, 24. decembra 1914. Češka deželna upravna komisija je sklenila izplačevati učiteljstvu že lani dovoljene priboljške k mesečnim plačam tudi letos, in sicer ne le aktivno službujočim učiteljem, temveč tudi vsem onim, ki se nahajajo pod orožjem. V ta namen je zvišala upravna komisija deželne do-klade za 10%.--Ta čin deželne upravne komisije je toliko bolj vreden pohvale, ker tudi Češka čuti vso pezo vojnega stanja. Toda vzlic temu neče pozabiti svojega učiteljstva, da tako dokaže, kako umeva in ceni njega kulturno delo! [i. (Konec.) Alkoholizem, morala in zločini. Omenil sem že, da v pijanosti manjka kritike razuma, pogleda na posledice in ozirov na družbo. Popolnoma dobro pravi ljudstvo, da »se poživini«, »podivja« Profesor Baer navaja v svoji statistiki o alkoholizmu, da je bilo leta 1878. od vseh kaznencev v nemški državi 42% pijancev, in do 77 vseh zločinov proti osebi, nravnosti in državni oblasti se je izvršilo v pijanosti. Statistike drugih držav kažejo, da je do 80% obsojenih zaradi zločina težke telesne poškodbe, uboja, razbojniških umorov, nasilstva, požiga, zločinov proti nravnosti bilo vdanih pijančevanju. Na mednarodnem kongresu na Dunaju je referiral prof. dr. Loffler o 1600 sodnih slučajih in povedal, da je po kroničnem alkoholizmu bilo prav malo soje- Matere, ki Imajo: svoje otroke rade,: ; jim dajo za okrepilo dobrega mleka s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. se po slov'tan i Kathrelnarjevem naflnu ni pr avli a I Iz najboljšega sladu In 1» te 23 let zdravniško priznana krepilna pijača. Pil nakupu c« «nora »Mino Izrecno« zahtevati pristna Kathrelnarjeva v zaprtih zavojih t sliko lupolka Knelppa. ; nih. ampak skoro edino le zaradi akutne pijanosti, po večini zaradi zločinov, ki so jih storili v soboto, nedeljo in ponedeljek, in sicer 59%. V enem samem letu je bilo v enem okraju na Dunaju obsojenih 680 pijancev zaradi raznih zločinov na 294 let ječe. Statistika čeških kaznilnic in poboljševalne kaže, da je 21% mož in 7% žen pijancev; v prisilnih delavnicah je 65% moških alkoholikov in 28% ženskih. V 34% vseh kazenskih slučajih se je zgodil zločin v pijanosti. Že slišim ugovor, zakaj navajam tuje statistike; pri nas ni tako hudo. A ljudje, ki so živeli med tujimi narodi in so temeljito proučevali njihove razmere, opazivši življenje, vedo dobro, da glede pijančevanja mi nikakor ne zaostajamo za drugimi. In posledice pa tudi ne izostajajo. Seveda vemo prav dobro, da tu pijo mnogo vodke, da tam popijo mnogo piva, kako je doma, tega pa ne vidimo. Žal, da statistika ni tako zbrana, da bi sami čitali grozne številke — strašno bilanco alkohola. Alkoholizem in socialno vprašanje. V Avstriji izdajo letno za pivo okrog 900 milijonov kron, za žganje 350 milj K, a za vino 200 milijonov kron, skupaj torej 1450 milijonov. Za vojaštvo in mornarico izdajo 344,400.000 K. Za alkohol se izda 3krat več nego za militarizem. Tudi druge države izkazujejo velike številke, a bi bilo preobširno navajati vse. Kdor hoče videti in misliti, se bo pač zamislil pri teh številkah. Na Kranjskem popijejo okrog 33,000.000 K, na Slovenskem sploh pa nad 100 milijonov. Strašna malenkost to, kaj ne?! In abstinenčno gibanje silno nepotrebna sitnost! Koliko javno podpiranih je prišlo do bede zaradi pitja! Koliko delavne sile' se izgubi, uniči z alkoholom! Kajpada, pijača da moč! V resnici pa pitje močno ovira pravilno delo! To so dokazali v Nemčiji poizkusi na vojakih. To jasno kažejo data iz velike opekarne v Umbridge v Angliji. En del delavcev je bil abstiuenten, ostali so pri delu pili zmerno pivo. Celotno je izdelala opekarna na leto 23 milijonov opek. Delavec pi-ve je povprečno izvršil 760.269 opek, abstinent 795.000 opek, torej za 35.131 več; najboljši delavec pivec je izvršil na leto 880.000 opek, najbcftjši delavec od abstinentov 890.000, t. j. za 10.000 več. Najslabši delavec pivec 659.000, najslabši delavec abstinent 746.000. torej 87.000 več. Tudi na Nemškem so prišli v poslednji dobi do spoznanja, da pitje, čeprav zmerno, jako slabo vpliva na narodno gospodarstvo. Posebno je to dokazal dr. Stehr s svojim opazovanjem v 39 obrtnih zavodih z 59.000 delavci. V Ameriki, v Angliji, v Nemčiji je po mnogih tvornicah strogo prepovedana vsaka pijača med delom. Naš kmet in delavec se silno rad izgovarja s težkim delom, da mora piti. No, drugi so že lahko abstinentje, jaz pa ga moram malo, sicer ne morem delati. Socialni demokratje so po veliki večini delavci, ki morajo tudi teško delati, pa poslušajmo, kaj so letos na svojem kongresu sklenili v Švici; 1. Vsa zborovanja naj se vrše brez alkohola. 2. Pri veselicah naj se toči kolikor mogoče brezalkoholne pijače. 3. Po vseh strokovnih društvih naj se vrše redna predavanja o alkoholnem vprašanju. 4. Strankino časopisje naj redno prinaša protialkoholne članke. 5. Zidajo naj se hiše z vrtovi za delavstvo, v katerih bližini ne sme biti nobene gostilnice. Li meniš, da so to storili, ker da pijača moč? In zakaj je vojaško poveljstvo v vseh bojujočih se državah prepovedalo alkoholne pijače vojaštvu? Ponekod so sploh uničili vse zaloge alkoholnih pijač. Čemu to, ako da alkohol moč in greje? Da, spoznali so hinavskega prijatelja, odkrili v njem najhujšega sovražnika, kakršnega nima več človeštvo. Izpregledali so, in upajmo, da bo izpregledal še marsikdo, ko bo videl, da so njegovi izgovori in pomisleki zastareli, da abstinenca preko njega gre svojo zmagoslavno pot. Ker se je nekdo spodtaknil pri »Iz-govorihv nad samimi začetnicami, upam, da mu ustrežem s polnim podpisom. Veselilo me bo, ako se oglasi s kakim »Izgovorom«, ki ga še nisem obdelal. Vsem, ki so dobre, volje — brez alkohola : Prav srečno novo leto! Ivan Ev. Bezeljak. 9 Ozirajte se na tvrdke, ki I objavljajo svoje oglase $ v Učiteljskem Tovariša. Književnost. Skladatelj Ivan pl. Zaje umrl. V Zagrebu je umrl dne 17. t. m. znani hrvatski skladatelj in glasbenik Ivan pl. Zaje. Pokopan je bil na deželne1 stroške, mesto Zagreb mu je dalo častni grob. Umetniška razstava je bila otvorjena v nedeljo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Na razstavi so zastopani naši prvi umetniki. Kogar nanese pot v Ljubljano, ta naj ne zamudi obiskati razstave. Pomen glasbe v malih narodih. V svojem nekrologu o pokojnem skladatelju Ivanu pl. Zajcu piše »Hrvatski Pokret« med drugim: Ob njegovem odru moramo osvežiti spomine, morajo dospeti do nas zvoki neštevilnih njegovih rodoljubnih in sladkih davorij, da občutimo, kako veliko nalogo je izvršil v našem narodnem življenju, koliko praznino pri nas je izpolnil s svojim glasbenim, od Boga danim mu darom pokojni Zaje. V malem narodu, na bujenju njegove nacionalne misli, igra glasba eno največjih vlog. Zaje je uglasbil vsa narodna čustva, vse težnje in stremljenja. Vsak vztrepet narodne duše je našel odmeva v Zajčevi glasbi, in se more po njegovih skladbah konstatirati naš narodni razvoj. Z Zajčevim imenom in delom smo mogli preko mej. a to je v veliki meri povzdigalo ponos in narodno samozavest. Zaje pomenja za nas kos nedavne naše zgodovine, našega preporoda, zato pa mora biti tudi žalost na njegovi smrti splošna, mora biti narodna. Srednješolske vesti. Uniformne čepice za srednješolce uvajajo na vseh dalmatinskih zavodih. Gimnazijci imajo na čepicah črko G, realci črko R in učiteljiščniki črko P. Uniform, ki jih je predpisala šolska uprava, letos dijaki še ne bodo nosili. Preložitev občnega zbora. Letošnji občni zbor »Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani« je zaradi izrednih razmer preložen na poznejši čas. * Srednje šole v Bosni. Iz Sarajeva nam pišejo: Tu v Bosni so že vse srednje šole odprte, nekatere so začele s poukom že pred poldrugim mesecem. Otvoritev nedeljskih šol torej ni odgodena na nedoločen čas, kakor je poročal pred kratkim vaš cenjeni list, pač pa sta zaprta kazenskim potom za leto dni dva zavoda* gimnaziji v Mostaru in v Tuzli, in sicer zaradi lanskih dijaških izgredov. iz naše organizacije. Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 3. decembra v ormoški okoliški šoli. Z ozirom na dejstvo, da je mnogo tovarišev pod orožjem in je na mnogih šolah bil na ta dan pouk, je bilo zborovanje dobro obiskano. V začetku zborovanja se je predsednik tov. Rajšp spominjal v vznesenih besedah 661etnice vladanja našega presvetlega cesarja ter konča s trikratnlim »Živto!« -na našega vladarja, kateremu klicu se navzoči navdušeno odzovejo. Nadalje se spominja tudi mobiliziranih tovarišev, ki so: Rosina, Šijanec, Žolnir, Košar, Najžer in Muzek, ter želi, da bi se kmalu čliili in zdravi vrnili v naše vrste.. • Zapisnik zadnjega zborovanja odpade, ker je tajnik tov. Rosina pri vojakih. Izmed dopisov je omeniti V. okrožnico Zveze v zadevi učiteljskega sklada za one učiteljske obitelji, ki so njih očetje poklicani v vojaško službo. Tozadevno se je vršila pri Sv. Miklavžu odborova seja in se je poslal vsemu tuokrajnemu uči-teljstvu poziv k prispevanju za ta sklad. Temu pozivu se je učiteljstvo odzvalo z zneskom 21 K. O delu učiteljstva za avstrijski »Rdeči križ« poroča tov. Rajšp. Iz njegovega poročila je posneti sledeče: Ko je nastala mobilzacija in se je vozilo vojaštvo skozi naše kraje, je med drugim tudi učiteljstvo skrbelo za krepčila vojakom s tem, da je pobiralo naturalnie doneske ter jih pošiljalo na železniške postaje. Isto delo je vršilo tudi, ko so se z bojišč vozili ranjenci. Naše društvo je prispevalo za »Rdeči križ« 10 K in tudi posamezni člani in članice so darovali in še darujejo po svojih močeh v ta namen. Učiteljstvo je vplivalo na mladino, da je ta nabirala robidove liste, ki se ga je na posameznih šolah prav mnogo posušilo. V zadnjem času pa se je po občinah marljivo pobiralo denarne prispevke za volno, iz katere pletejo učenke pod vodstvom učiteljic razne zimske potrebščine za naše vojake. Pri učencih pa so se pobirali prispevki za bo-žičnico našim vojakom. Tako je učiteljstvo ormoškega okraja mnogo storilo za vojno pomožno akcijo. Predsednikovo poročilo se vzame z zahvalo na znanje. K tej točki sta se sprejela sledeča predloga: 1. Vse delovanje učiteljstva za avstrijski »Rdeči križ« naj se vestno zabe-ležuje in po vojni objavi. 2. Štajerska Zveza naj sestavi statistiko, kij bo iz nje razvidno, kako je sloven. učiteljstvo zadostilo ukazu deželnega šolskega sveta glede pletenja vojaških potrebščin, katera dela in v kolikem številu so se izvršila, ko~ liko denarja se je nabralo v ta namen itd. To bo neovrgljiV dokaz o patriotičnem delovanju učiteljstva za vojne. Vsaka šola naj pa to tudi zase ix> zgledu nemških šol objavii v slovenskih in nemških listih. Razmotrivanije, kako je šolsko mladino poučiti o pomenu sedanje vojne epohe, se je odložilo na prihodnjo zborovanje, ker se je nam obljubilo tozadevno predavanje. Za sedaj pa se učiteljstvu priporoča brošura tov. Kosija iz Središča »Izpod črno-rumene zastave«, kjer je dovolj pripravnega gradiva. Glede prihodnjega zborovanja se prepusti odločitev predsedništvu. __—Ič. Skupne zadeve. SLOVENSKA ŠOLSKA MATICA. V 40. številki našega lista, z dne 20. novembra t. L, smo objavili imenik poverjenikov S. Š. M. Tiste p. n. poverjenike, ki so se odzvali do 20. novembra svoji nalogi, smo zaznamovali z zvezdico. Od tega dne dalje pa do danes je zopet 11 poverjenikov poslalo članarino za leto 1914. Prosimo prav lepo še ostale p. n. poverjenike, da čimpreje pošljejo imenik članov. Takih poverjenikov, ki se še niso odzvali, je še 27 in sicer: na Koroškem 1; na Kranjskem 6; na Štajerskem 12; na Goriškem 3; v Istri 3 in v Trstu z okolico pa 2. Namesto poverjenika Antona Gruntarja, ki je mobiliziran, je pobrala članarino za sodni okraj Cerkno tov. Albina Gerželj, kar je vse hvale vredno. Mobilizirani so še ti-le poverjeniki: Hren Anton, Maca-rol Alojzij, Kalan Milko. Naj se namesto teh kdo drugi žrtvuje. Poverjenika tudi nima Ljubljanska okolica. Učiteljski konvikt. Darila: Tvrdka M. Grubbauerjevih sinov v Lincu, tovarna šolskih zvezkov, je pisala, da daruje tudi za leto 1914 K 700 za učiteljski konvikt. Šolski zvezki Grubbauerjeve tovarne vstrezajo vsem zakonitim predpisom in to glede papirja, pivnika in liniature; zato so se vdomačili ne samo po avstrijskih šolah, ampak tudi izven avstrijskih mej. Tvrdka Fran Ksav. Souvan, zaloga mamifakturnega blaga, je darovala za t. 1. K 55:60 in tvrdka Gričar & Mejač pa za drugo polletje K 16 (v prvem polletju pa K 33). Obe ti tvrdki prav toplo priporočamo slovenskemu učiteljstvu. Tov. Avgust Korbar 3 K, plačal nekdo, ki je imel »predolg jezik«. Letnina za 1. 1914: »Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju« je nakazala K 47:98; plačali so: Černej Ljude-vit, Griže, 4 K; Kopič Jakob, Št. Lenart, 3 K; Lesbacher Josip, Ruše, K 2:20; Po 2 K so plačali: Zgajnar Matko, Blagovna; Hauptman M., Ribnica; Pavlovič Ivan, Videm; Knapič Janko, Videm; Šumer Hrnko, Šmarje; Kelc Ivan, Nova Štifta; Punkhart J., Zibika; Ivančič Joip, Tolmin; Sotfler Andrej, Grahovo; Pogačnik Fran, Št. Vid; Puc Fani, Št. Jur; Gorup Josip, Polenšak; Vodenik Simon, Lembah; Zot-ter Ivan, Gomilsko; Gnus Anton, Dol; Me-jovšek Rad., Reka; Rajšp Josip, Ormož; Wudler Rudolf, Liboje; Cociancig Karla, Loka in Rošker Fran, Loka, vsak K 1:60. Anton Kadunc, učitelj v Tribučah pri Črnomlju, 2 K. Anton Mahkota 2 K; prof. Ivan Maselj je daroval po tovarišu Fran Luznarju 10 K. Hvala! Kraniske vesti. —r— Vič pri Ljubljani. Tukajšnje šolske deklice, ki so pod nadzorstvom svojih učiteljic P. Lampetove, P. Marinkove in M. Košanove napravile mnogo zimskih pletenin za bojujoče se naše vojake, so tudi v tolažbo ubogim gališkim beguncem za Božičnico nekaj poklonile. —r— Umrli odvetnik dr. Fr. Munda v Ljubljani je zapustil večino svojega imetja, ki ga cenijo na več stotisoč kron, podpornemu društvu za slovenske visokoaolce »Radogoju«. Spomnil se je tudii Družbe sv. Cirila in Metoda (1000 K) ter Marijanišča v Ljubljani. —r— »Rdečemu križu« so darovale v času od 24. oktobra do 10. decembra v perilu, jx>steljnini, zimski opravi itd. šole: Medija-Izlake, M. D. v Polju, Zatičina, Žaljna, Polica, Grosuplje, Vače. —r— Učenke Cesarja Franca Jožefi I. mestnega dekliškega liceja in licejske ljudske šole Mladika pošiljajo našim vrlin vojakom: 27 parov zapestnikov, 12 paro\ nogavic, 30 parov kolenic, 15 parov nožnit krp, 1 čepico, 40 naušesnikov, 34 šalov 23 opasnic, 7 jopičev, 1 srajco (ilanela) it 2 para zimskih hlač, skupaj 192 kosov. — To je že tretja pošiljatev! Poleg tega s< voditeljica in učiteljice vsak dan v bolni cah nahajajo, negujejo ranjence in jim iz kušajo olajšati stanje z'ljubeznivo oskrbo Učiteljice in učenke zaslužijo vse .'pri znanje! —r— Umrla je v Ljubljani .gospa Je dert G o r j u p o v a, mati ljubljanskih uči teljev Pavla in Alojzija Gofjupa, stan 79 let. Dobri materi — blag spomini!'Obema tovarišema naše sožalje!! —r— Iz ljudskošolske službe. Za su plentko na ljudski štili v Črneči vasi je ime-novana Valerija Žlindrova. —r— Sadjarski tečaj priredi kmetij ska šola na Grmu za mladeniče,'ki-se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju h oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitv drevja v drevesnici. Tečaj bo ¡trajal od 15 februarja do 15. maja 1915. Sprejme s< šest vajencev v starosti od 16. let ¡naprej Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hram in stanovanje, v denarju pa ¡po 10 K ni mesec. Prošnje, ki jim je priložiti izpust-rtico ljudske šole in krstni -list ali pa do movnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija m Kranjskem, do 5. januarja 1915. —r— Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktične izvežbati v vseh potrebnih vinogradniški! in trtičnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1915. Sprejme se osem učencev v starosti od 16 let naprej Viničarski učenci dobijo brezplačno hrani in stanovanje, v denarju pa po -10-K na me sec. Prošnje, ki jim je priložiti izpustnia ljudske šole in krstni list ali domovriico je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šok na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) de 5. januarja 1915. —rstki. —g— Za božičnico »Narodne šole« v Krminu je bilo nabranih 118 K. Vsem darovalcem presrčna hvala! —g— Iz ruskega ujetništva je pisal tovariš Lojze M a c e r o 1, učitelj v Šem-polaju pri Nabrežini. Leži v bolnici v Kijevu. Triaike vesli. —t— Na Družbe sv. Cirila in Metoda deški šoli v Trstu je v vojni 8 učiteljev, —t— Z darili ameriške mladine je bilo dne 26. t. m. popoldne v hiši štev. 2 v ulici Molino piccolo obdarovane nekoliko slovenske šolske mladine. —t— S seje mestnega odbora z dne 4. t. m.: Odobri se izdatek 950 K za učne pripomočke šole pri Sv. Vitu. —t— Šolske predstave učencev in učenk C. M. šol so se vršile dne 20., 23. in 27. t. m. v Narodnem domu na korist božičnice ob veliki udeležbi občinske iz vseh slojev ter z najlepšim moralnim in. materialnim uspehom. Posebno je ugajalo »Potovanje po domovini« pod vodstvom tovariša Karla M a h k o t e. —t— Razpis štipendija iz štipendijske ustanove »Ivan Marija Vatovec« za slovenske dijake tržaške državne gimnazije. Podpisani odbor podeljuje za šolsko leto 1914/1915 iz imenovane ustanove in po določilih ustanovnega pisma dva štipendija ' v znesku po K 200. — Pravico do štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni ubožni dijaki tržaške državne gimnazije, | ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu, ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki, rojeni v tržaški okolici. — Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami, navedenimi v sledečem odstavku ter poslane s pošto na podpisani odbor v roke društvenega tajnika Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana štev. 10, II. nadstropje. — Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, šolska izpričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj in končno ubožni list. — Prošnje je vložiti naj-dalje do 20. januarja 1915 leta, na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati. — V Trstu, dne 16. decembra 1914. — Odbor dijaškega društva v Trstu. Istrske vesti. —i— Iz ruskega ujetništva se je javil tovariš Mirko Šiškovič, def. učitelj v So-vinjaku pri Buzetu, sin tovariša Štefana Šiškoviča, nadučitelja v Herpeljah. O njem je krožila vest, da je padel na severnem bojišču. —i— Junaška smrt učitelja otrok pokojnega prestolonaslednika. Listi poročajo: V Arnsdorfu je bil pokopan na gali-škem bojišču ranjeni in v garnizijski bolnici v Klausenburgu umrli rezervni- poddesetnik pešpolka 97., Karel Ludwig, učitelj in šolski vodja na Brionih. Pogreba so se udeležili: občinsko zastopstvo, učitelj-stvo, njegovi šolski prijatelji, društva itd. Ko so spustili truplo v jamo, so vojaki oddali tri strele. V Haidi nahajajoči se ranjenci so se tudi udeležili pogreba. Umrli Ludwig je poučeval otroke pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda kakor tudi otroke kneževske dvojice Windisch-grätz, kadar so bivali na otoku Brioni. —i— Čast, komur čast. Iz Artviž v Istri nam pišejo: V zakotni vasici smo se spomnili naše uboge tržaške mladine in začeli nabirati darove za C. M. božičnico. Vsaka hiša je radovoljno in iz srca rada dala, ker je uvidela, za kakšen dobrohoten namen gre. A tudi šolska mladina ni zaostajala. Med šolskimi otroci je nabranih K 14:80, med Artvižci K 15, v Ostrovici (spadajoči pod artviško šolo) pa K 11:20; skupno torej K 41. — Šolsko vodstvo v Artvižah. — Ponavljamo le še, kar smo že rekli: Čast komur čat! Najpresrčnejša hvala v imenu naše ubožne tržaške slovenske mladine mili šolski deci v Artvižah ter vrlim Artvižcem m Ostrovčanom in prav posebno pa tistemu, ki je pobudil v mladini in starejših tako plemenito rodoljubno namisel! —i— »Edinost« z dne 22. decembra t. 1. piše: »3000 K je poslala Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro podružnica »Hrvatske straže« v Sisku. Tudi belovar-ska podružnica je poslala lep dar. Beležeč ta dva zgledna čina narodne požrtvovalnosti in skrbi za narodno vzgojo, obžaluje zaderski »Narodni List«, da so se prispevki iz Dalmacije, ki je poprej prednja-čila v požrtvovalnosti za družbo, skrčili. To obžalovanje naj bo tudi zavednim Slovencem v opomin in podbudo, da se bodo spominjali naše slovenske družbe vsaj v tisti meri, ki je možno v sedanjih časih ob sedanjih okolnostih.« Splošni vestnik. V kratkem izide 1. zvezek »Domače knjižnice«, zbirke povesti vseh narodov. Dobi ga na zahtevo, zastonj vsakdo. Kdor želi prevzeti poverjeništvo, naj javi takoj, koliko izvodov želi, za reklamo. Poverjeniki dobe 10% popusta. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štaj. Klobuki se podražijo. Kakor nam poročajo, se klobuki podražijo za 10 do 15 odstotkov, in sicer za to, ker so se siro-vine podražile skoro za 100 odstotkov. — Humorist pravi na to: »Bomo pa hodili — odkriti!« Papirnati telovniki za našo armado. Kakor poročajo dunajski listi, ie naročila vojna uprava v neki papirnici pri Plznu 100 vagonov papirnatih telovnikov, ki so se izkazali kot izvrstno sredstvo proti zimi. Za vojake, njihove vdove in sirote se je nabralo, kakor poroča vojno-oskrbo-valni urad, v času od 30. novembra do 5. decembra znesek 572.000 kron. Črevlji bodo dražji. Zveza trgovcev s črevlji je z ozirom na podražitev usnja in drugih črevljarskih potrebščin sklenila nastiviti primerno večje cene za črevlje. Svalčice »Galicija«. »Wiedinski Kur-jer Polski« piše, da so 22. deceubra na Dunaju začeli prodajati novo vrsto cigaret, pod imenom »Galicija«. Od 100 prodanih kosov, ki stanejo 6 kron, pripade 90 vinarjev akciji v pomoč galiških beguncev na Dunaju. Prodaja se razširi na ves monopolni teren. Kos stane 6 vinarjev. Vojno posojilo. Po poštnohranilničnem uradu doslej zaračunjeni podpisi vojnega posojila znašajo 2135 miljonov kron, od katerih jih je bilo 400,692.000 polno vplačanih. Prvi, 4. decembra zapadli 30 odstotni plačilni rok je znesel 471,071.000 K. laigled. — Profesor dr. vit. p. Zu!awski umrl. Iz Krakova poročajo: Tukaj je umrl znani vseučiliški profesor in primarij v deželni bolniščnici dr. Karel Szeliger vitez pl. Zu-lawski. — Kako častijo Nemci spomin padlih vojakov. Kakor poroča glasilo nemškega »Schulvereina«, so razni sorodniki padlih junakov in njih prijatelji pri stalnih omizjih postavili pokojnikom trajni pomnik s tem, da so plačali na njihova imena po-kroviteljnino »Schulvereinu« ter izobesili diplome z imeni padlih v stalnih lokalih. — Češka Matica Šolska tudi v teh kritičnih časih ni pozabljena. Nedavno umrla ravnateljica meščanske šole v Pragi Marija Dudova je zapustila družbi 25.000 K, pok. veleposestnik Svoboda v Vis. Muti je zapustil nad 100.000 v Budje-jovicah umrli deželni blagajnik Šramek 20.000 K, a vpok. sodni svetnik dr. Bro-tek, ki se je v Olomucu ustrelil, je ostavil družbi vse imetje 100.000 K. Na ta način so Čehi brez skrbi za svoje manjšinsko šolstvo. — Prof. dr. Lamanskij umrl. »Narodni Listy« javljajo, da je sloviti in svoje-časno mnogoimenovani ruski slavist dr. Lamanskij v Petrogradu umrl. Pokojnik je bil mnogo let profesor slovanskih jezikov na vseučilišču v Petrogradu. Dosegel je starost 81 let. — Sienkiewicz — član ruske akademije. Kakor javlja berlinska »Kreuzzei-tung«, je postal slavni poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz pravi član ruske akademije znanosti. — Profesorja Hruszewskega, voditelja galiških Rusinov, ki predava na le-vovski univerzi, so v Kijevu zaprli. Prof. Hruszewski jfe ruski podanik ter se je nahajal na naučnem potovanju. — Umrl je v 87. letu znani staroka-toliški agitator profesor dr. Schulte, ki je leta 1870. ob razglasitvi nezmotljivosti papeža, kadar v verskih in nravnih naukih odločuje kot vrhovni učitelj cerkve, z Dollingerjem, Reinkensom in drugimi izstopil iz katoliške cerkve in v knjigi »Der Altkatholicismus« utemeljeval svoj izstop. Bil je znamenit kanonist, profesor cerkvenega prava na vseučilišču v Bonnu, bil je svoj čas tudi član nemškega državnega zbora. Zadnja leta je vpokojen živel blizo Merana, kjer je sedaj kot starokatolik umrl. — Poslanska 25letnica. Dne 15. t. m. je minolo 25 let, odkar je bil dalmatinski poslanec prof. I. Virgil Perič izvo-ljenza poslanca v državnem zboru. Najprej ga je jeta 1889., izvolil imotski okoliš za svojega deželnega poslanca, a dne 26. decembra istega leta tedaj združeni volilni okraji Sinj, Imotski, Opuzen, Makar-ska za državnozborskega poslanca. V če-trtstoletju svojega poslanskega delovanja je imel profesor Peric vrsto rodoljubnih govorov, zavzemajoč se za politiške in gospodarske interese naroda. Neumorno se je zavzemal na kompetentnih mestih za gospodarske potrebe svojega okraja, ki mu je ohranil neomajno hvaležnost in vdanost. Med vsemi dosedanjimi dalmatinskimi poslanci v državnem zboru je Perič prvi, ki slavi 251etnico poslanskega delovanja. — Novo češko vseučiliško poslopje v Pragi. Praška asanacijska komisija je prejela oficialno obvestilo, da prično graditi novo vseučiliško poslopje v sledeči stavbni sezoni, to je spomladi leta 1915. — Poslanec profesor Jan Zamorski — aretiran. Kakor poročajo cenzurirani graški listi, so v Biali aretirali znanega vodilnega politika vsepoljske stranke, državnega in deželnega poslanca vseuči-liškega profesorja Jana Zamorskega. Aretacija se je izvršila na podlagi rezultatov hišne preiskave. Prof. Zamorskega so izročili sodišču v Olomucu. — Univerza v Solunu. Kakor poročajo grški listi, pripravlja grška vlada ustanovitev univerze v Solunu. Za turških časov je obstojala v Solunu turška pravna akademija. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. G. na P.: Nameravali nismo pač nič hudega. Takih vesti je bilo že vse polno in jih bo še. Vse to učiteljstvu v čast. Zato pa nimamo ničesar popravljati. Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov! Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš - - - Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!