PRODAJA IN RAZVOZ EXTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO! INFORMACIJE PO TELEFONU 061 - 891 - 079 in 041 - 593 - 345 ALI NA BLAGAJNI BENCINSKEGA SERVISA. ___________^1 1 V „ >_____________ ZA VAS ŽE OlSEil POSLOVNI imeniki! SLOVENIJA-TEL RUMENE STRANI I || obrodosli tudi na internetu 24 ur in 365 dni U"™ http://rumenestrani.intmar.si DRUŽINSKI ENOPROSTOREC PREMACY sedaj tudi z DITD motorjem Znižanje cen vozil na zalogi: modeli 323 do 221.000 SIT, modeli DEMIO do 101.000 SIT ---------------m—| še ugodnejši krediti OSREJl&Jft £ £ J ITM HTMir* CELJE 5. USTOPADA 1999 ZAGORJE:61-002 IRBOI/UE: 21-102 HRASINIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0603/61-63-40 0603/63-31-0? IRAVSTVENI DOMOVI (DEŽ0RNE SEUŽGE): ZDRA0EČE: 88-207 ZD RRASTNIN: 44-006 Z0TRB0VUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 \ZD EITIJA:o3p/881-85i NASLEDNJA ŠTEVILKA BO. PRAVOČASNO!!! UVODNIK Ne morem mimo dejstva, da še v začetku^ novembra hodimo v kratkih rokavih in dame v poletnih kostimih! Takega leta pa še ne. Menda je to tudi vzrok, da bomo kasnili z izidom^ No, ni le to, nekaj tehničnih težav, pa garačevvekipiin... Sicer pa smo spet polni, kar dogaja se v tem našem Zasavju! Lepo. Vpliv vremena na kisanje, menda tudi možganov, pri nekih osebkih, je povzročilo čudne obvladovalne želje - seveda spet novinarje. Najprej se jim je to zgodilo v našem skoraj največjem cirkusu v belem mestu, potem pa še čist0Č!llCISSŽSBSE[ll)BEffl[l <8>GA$IECI V MESEČO POŽARNE <8>T0MAŽRAVNJAKVINTERVJ0JD KAJ JE POVEDAE ZMAGO SAGADIN B10Gn/PUŠČAVI mn: V , 'MM m Tm i ZASAVCA,zckja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: ojmir Macek^ Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostainšek gor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik ,L po""j' ra l-575-”“'' —-» 4» ■ i*’«. .»X Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. J • j. u j j. r« i r w j . r> KAZALCI V ETI D.D. V DRUGEM POLLETJU UGODNI Padanje cen industrijskim produktom na področju stikalne tehnike v Evropi in v svetu so analitiki iz ETI-ja napovedovali že lani. Na trde tržne razmere so se odzvali z zagonom novih hčerinskih podjetij, od katerih sta dve (ETI POLAM in ETI GUM) pričeli s poslovanjem že lani, drugi dve (ETI SVIT in ETI NORTON) pa v drugem polletju letos, kar naj bi pomagalo povečati in pridobiti tržni delež, izboljšati tehnologijo proizvodnje in znižati proizvodne in distribucijske stroške in s tem povečati konkurenčnost posameznega programa ter specializirati lastno proizvodnjo. Kljub pripravam in ne še polnemu zagonu novih podjetij, so se, sicer pričakovano, v prvem polletju letošnjega leta pokazali 20% slabši rezultati poslovanja od načrtovanih. Vodstvo je takoj poiskalo notranje rezerve (10% zmanjšanje plač managmentu, v dogovoru s sindikatom so dvignili akord, niso zmanjševali plač in niso odpuščali). Ko se je v drugi polovici junija pokazala rast naročil, so se dogovorili, da bodo v drugi polovici leta delali za 1/4 več, s ciljem zadostiti povečano povpraševanje partnerjev. Z različnimi ukrepi, tudi zaradi specializacije, so uspeli v letošnjem letu znižati vhodne stroške za 86 milijonov tolarjev. Sicer pa načrtujejo dokapitalizacijo ETI POLAM do 70%, kupiti lokalnega proizvajalca ali ustanoviti svojo lastno proizvodnjo, vse s ciljem povečati tržni delež na Poljskem in v t.i. vzhodni Evropi. Zaradi istega cilja se dogovarjajo s Sarajevčani o mešani družbi v Sarajevu, kamor bi vložili 150 milijonov tolarjev, tako, da bi bili večinski lastniki. Potekajo tudi dogovarjanja o prodaji prioizvodnje v Indijo in o dolgoročni pogodbi za proizvodnjo tokovnih zaščitnih stikal z deli z Izlak. Na osnovi prejetih naročil in prodaje v poletnih mesecih predvidevajo preseči lanskoletno prodajo. Besedilo in foto MM SLOVENSKI PROJEKT OŽIVITVE SADJARSTVA V HRASTNIKU Pod pokroviteljstvom občine Hrastnik so potekale od 15. do 17. oktobra v Hrastniku prireditve pod geslom ŽIVIMO S SADJEM. Organizirala jih je NADA'GREŠAK, kmetijska svetovalka, sodelovale pa so še članice društva kmečkih žena, podeželska mladina, vrtci, šole, posamezni sadjarji, strokovnjaki slovenskega projekta oživitve sdompkov Drevo pade v nemilost le zato, ker traktor ali avto nimata prostora za obračanje. Brez razmisleka ga porežejo... In v tem grmu tiči zajec. Kmetijska svetovalna služba Slovenije si je zadala nalogo, da začne z osveščanjem. Da ljudi še pravočasno opozori, kako ravnati z bogato zapuščino naših prednikov. Hrastniška občina sije s to prireditvijo nabrala kar nekaj točk, saj je izpeljala prireditve nadvse skrbno. V petek popoldne so odprli v poslovni stavbi bogato razstavo sadja in sadnih jedi. Starejši se spominjajo podobne razstave pred štirimi desetletji na dolski šoli, ko je usmerjal in širil ljubezen do sadja tedanji ravnatelj Vid Jurko. Nada Grešak je ob obnovitvi predstavila razvoj sadjarstva na tem področju,ki je bilo včasih pomembna gospodarska panoga in na kmetijah vir zaslužka. Bogato sadjarsko tradicijo so lahko posamezniki spoznali tudi v zloženki,ki so jo razposlali na vsa gospodinjstva. Sobotnim obiskovalcem pa je sadne vrste in jedi iz sadja predstavila tudi Minka Babič iz Turja, ki ima široko etnografsko znanje. Obiskovalci so v knjigo vtisov zapisali mnogo pohvalnih besed. Pri spreminjanju odnosa do sadja pa je seveda pomembno delo z obroki. Svoje panoge so imele vse šole že na razstavi, še bolj pa so se izkazali v soboto dopoldne v delavnicah na šolskem dvorišču. Učenci OŠ Vitka Pavliča so imeli tudi svojo razstavo, saj so se kar dva tedna ukvarjali s to temo. Opazovali in primerjali so domačo in industrijsko predelavo, izdelovali preglednice, izvajali ankete... Na dvorišču pa so sodelovali v različnih delavnicah in svoje izdelke ponujali ljudem v poizkušnjo. Posebno pozornost je pritegnil Rok Homšek iz Turja, kije doma sam skonstruiral manjšo stiskalnico in jo na dvorišču uspešno uporabljal. Sledile so družabne tekmovalne igre, izdelovali so sadno - cvetlične aranžmaje, ves čas pa je potekal tudi sadjarski sejem, ki pa ni imel veliko kupcev. Še največ pozornosti pa so pritegnile prodajalke izpod Pece, ki so ponujale odlično borovničevo marmelado, suho sadje, sadno potico... V sklopu prireditev prireditev ŽIVIMO S SADJEM je bilo v petek popoldne tudi strokovno predavanje z maloštevilnimi obiskovalci. Kljub temu so trije strokovnjaki ožje delovne skupine za slovenski projekt oživitve travnikov sadovnjakov in sadnih vrtov predavali z velikim žarom. Najprej je Valentin Benedičič, upokojeni sadjar in pesnik, zunanji sodelavec projekta, debelo uro prikazoval svoje posnetke na diapozitivu, ki jih je fotografiral celo desetletje. V glavnem hišna drevesa, ki izstopajo po svoji velikosti, starosti, lepoti... Rekorderja med kostanji imamo naprimer v Močilnem nad Radečami, .uTl7L3n2?n I v Šmartnem pri Litiji pa se ponašajo z orjaškim orehom. Čudovite posnetke dreves je iskal v vseh pokrajinah Slovenije. Predavala sta še Jani Gačnik, vodja projekta, specialist za sadjarstvo in Franc Kotar, strokovni vodja projekta. Razložila sta razvojne smernice za obdobje 1999 do 2003. Ožja delovna skupina že izvaja praktična srečanja na terenu, kjer se strokovno izpopolnjujejo predvsem kmetijski svetovalci. Štirikrat letno. Letos delajo aktivno na sokovih, sledila bo žganjekuha, kjer bodo pozorni na kvaliteti dela in ocenjevanju žganja. Evropa takšne projekte podpira, zato bodo lahko ustvarili pogoje za nova delovna mesta. Prikazala bodo lahko natančne izračune, koliko se lahko iztrži na različni pridelavi sadja. Prodati želijo z blagovno znamko NARAVNO IZ SLOVENIJE. Prireditve so zaključili v nedeljo popoldne s kulturnim programom, ki so ga izvedli pevci OŠ NH Rajka, ŽPZ z Dola in oktet Vrelec iz Rimskih Toplic. Poleg občine Hrastnik so finančno priskočili na pomoč še Zveza hranilnih kreditnih služb Slovenije, Regionalni center za razvoj d.o.o. Zagorje, TKI Hrastnik, LOS d.o.o. Elektroklima Sedraž, Kmetisko gospodarska zadruga Dol, Zavarovalnica Triglav in Merkator - blagovnica iz Hrastnika. Besedilo Fanči Moljk, foto Branko Klančar POSVET TRBOVELJSKIH ZELENIH Občinski odbor Zelenih Trbovelj je v petek 22. oktobra 1999 organiziral posvet o tem, kako bi kar najbolje pripravili zakone, ki se sprejemajo v parlamentu. To so trije zakoni, ki bodo odločilno vplivali na nadaljni razvoj trbovelj in sicer Zakon o zapiranju rudnika, zakon o sanaciji TET 2 in Zakon o skladnem regionalnem razvoju Zasavja. Posvet so organizirali zato, ker se je sprejem te, za Trbovlje tako pomembne zakonodaje, v parlamentu zapleta, vodil pa ga je predsednik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek. Vsa stvar pa se je zapletala tudi na tem posvetu. Po uvodni razlagi, s katero je prisotne seznanil s svojim stališčem do obravnavane teme Miha Jazbinšek, je prišlo do dialoga med njim in predstavnikom elektrarne Brankom Lukšičem. Po vsem povedanem, očitanem, dokazanem in spornem, ni bilo več jasno, kdo pravzaprav želi in hoče Trbovljam in njihovim prebivalcem dobro in kako, oz. kaj je za njih dobro in kaj slabo... Ob vsem tem besedovanju je obviselo v zraku nekaj nedoločljivega. Razpravljalci so bili še predstavnik Rudnika Martin Putrič, bivši minister za energetiko Alojz Jaklič in trboveljski župan Ladislav Ž. Žgajnar. Težko bi potegnili črto na koncu posveta, kajti stvari so ostale nedorečene oz. je bilo čutiti, da vsak vleče na svojo stran. Marta Hrušovar REBALANS PRORAČUNA SPREJET PO HITREM POSTOPKU V četrtek, 21. oktobra se je sestal (čeprav z več kot eno mesečno zamudo) litijski občinski svet in takoj na začetku je dal predsedujoči (župan) na zahtevo svetnika Jožeta Lajovica iz Ribč, pet minut odmora, da so lahko občinski delavci v sejni sobi izobešeno srbsko zastavo spremenil v slovensko. Seja se je začela z nadaljevanjem 7. redne seje, ki je bila konec julija, katere zaradi nesklepčnosti in pozne ure niso mogli zaključiti. Sprejeli so Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne v prvem branju. Nadaljevali so z osmo sejo, na kateri so svetniki največ časa porabili za rebalans občinskega proračuna za letošnje leto in ga tudi potrdili. Več sredstev naj bi bilo namenjenih za komunalo (vzdrževanje ulic in javnih središč), ceste (dokončanje modernizacije cest Dole -Gradišče, Čeplje - Sadihe itd.), šport (plačilo najemnin za klube v športni dvorani), izobraževanje in javno upravo. Zaradi izvedbe nekaterih invensticij v celotnem obsegu in sklenitvi pogodb o asfaltiranju in rekonstrukciji lokalnih cest in gradnji vodovodov pa se bodo manjkajoča sredstva (88,5 milj. SIT) zagotovila v proračunu za prihodnje leto. Vsi predloženi amandmaji na seji pa so bili zavrnjeni. V nadaljevanju seje so svetniki dali soglasje k imenovanju dr. Pavla Pajntarja za direktorja zdravstvenega doma Litija, soglasje izbranemu izvajalcu za opravljanje gostinskih storitev na gradu Bogenšperk in razširili območje organiziranega odvoza komunalnih odpadkov na naselje Javorje. Marjan Šušteršič SESTAVLJANJE PRORAČUNA Tudi v zagorski občini že pripravljajo proračun za leto 2000. V skladu z novim zakonom o javnih financah so pričeli oblikovati razvojne programe občine za leti 2000 in 2001. O tem se se pogovarjali tudi na sredinem sestanku s predsedniki in tajniki zagorskih krajevnih skupnosti. Skupaj s proračunom bodo občinski svetniki sprejemali tudi razvojne programe po posameznih področjih, kjer se bodo lotili naložb. Seja občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali proračun v prvim branju, bo predvidoma 18. novembra. (vir Bilten) ŠKLAB KMALU SPET NA TOPLEM V poslovnem objektu na Cesti Zmage 33 (bivši dom DPO) so pričeli z obnovitvenimi deli v dveh pisarnah, ki jih ima v najemu zagorska LDS. Pisarni bosta namenjeni za delovanje zasavske študentske organizacije Šklab in Društva prijateljev mladine Zagorje. Dela bodo delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik zaključili v 14 dneh. Višina naložbe je 3,5 milijona tolarjev, plačal pa jo bo LDS iz sredstev, ki jih prejema iz občinskega proračuna za izvolitev župana in občinskih svetnikov. Torej bodo Šklabovci kmalu na toplem... (vir Bilten) VELIKO ZANIMANJA ZA OBČINSKE ŠTIPENDIJE Na razpis za podelitev 'občinskih štipendij, ki jih je občina Zagorje razpisala za šolsko leto 99/2000, je prispelo 69 vlog. Trenutno vloge pregledujejo, komisija pa bo predvidoma do 11. novembra izbrala 20 kandidatov za dodelitev štipendij za izredni študij. NOVOLETNE PRIREDITVE ‘ • Priprave za novoletno rajanje* v občini Zagorje potekajo* intenzivno. Tudi letos, nameravajo Zagorjani pričeti z • novoletnimi prireditvami 5.* decembra, ko bodo pripravili, Miklavžev sprevod. O otroških* prireditvah se bodo pogovori * na razširjeni seji IO DPM, Zagorje člani IO, ravnatelji šol • in vrtcev ter vodstvo občine. * Tudi letos bodo v Zagorju, postavili velik šotor, kjer se* Dodo prireditve odvijale od* 25..decembra do L januarja.. Obetajo atraktiven program z* zanimivimi gosti. Ognjemet* )o -verjetno bodo z njim v, >rvi uri prvega januarja* »zdravili novo tisočletje. * OBČINA ZAGORJE OB SAVI, JT^ ^ J . U JJ, Kucirc, SREBRO IN BRON SREDNJI SOLI ZAGORJE Srednja šola Zagorje se je 19. in 20. oktobra udeležila Gostin-sko-turističnega zbora Slovenije v Portorožu, kjer so tekmovale tudi slovenske srednje šole za gostinstvo in turizem ter dosegla srebrno medaljo za natakarstvo in bronasto medaljo za kuhanje. Kot je povedal Silvo Laznik, učitelj praktičnega pouka na Srednji šoli Zagorje, so morali dijaki - vsega štirinajst jih je bilo - pokazati znanje za pogrnjeno mizo in postrežbo. Kuharji so pripravljali jedi in dobili bronasto medaljo ter navdušili z zasavskimi jedmi. Kuhali so pred publiko in žirijo, ki je ocenjevala njihovo delo. Za menu so pripravili: zasavsko jetrnico z oblogo, prežgano juho z zdrobom, čičkarli in kremno špinačo iz kopriv, pečenega domačega zajca, krompirjeve zrezke, endivijo s fižolom, šmorn s slivovo čežano, kavo Rudar, za degustiv pa konjak Martel. Kot vino pa so ponudili zeleni silvanec in modro frankinjo ter še aperitiv: hruškovo žganje. Dosti dela pa so imeli tudi natakarji, saj so morali znati vse od dekoracije mize, pravilno pogrnjene mize, pravilne izbire vina k jedem, pravilnega odpiranja vina, degustacije. Mizo so sicer Pogrinjek "Adijo knapi11 (foto MM) pogrnili s prtom zeleno-črne barve ter jo naslovili: Adijo, knapi. Silvo Laznik pa je še dejal, da je tudi dekoracija mize pon^mbna, da gostom bolj prija pijača in jedača. P.R. "Bronasta" ekipa (foto SŠZ) "Srebrna" ekipa (foto SŠZ) Nagrajene jedi (fotoSŠZ) UUBIFLORA, PRVIČ V petek, 22. oktobra se je vsakemu sejmu Narava in zdravje pridružil še cvetlični sejem Ljubiflora. Namenjen naj bi bil predvsem strokovni ( se pravi vrtnarski in cvetličarski) javnosti, vendar je bil obisk porazno nizek. Namen organizatorjev je bil pripraviti sejem, ki bi nekako dopolnjeval pomladno celjsko Floro tako po obisku kot tematiki. Vendar se je že termin izkazal za popolnoma zgrešenega. Le kako organizatorji pričakujejo udeležbo slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev na sej mu le teden dni pred delovno najbolj intenzivnim obdobjem v vsem letu? Tako so na sejmu razstavljala le tri slovenska podjetja, praznino, ki je prevevala hale, pa so nekako zapolnili Italijani, predvsem s ponudbo grmovnic. Grmovja takšna in drugačna, sem ter tja nekaj semen in zemlja. To je bilo pa tudi vse. Pa niso krivi ponudniki, ki so v praznih, bolj puščavi podobnih prostorih, izgledali precej klavrno. Ljubljansko sejmišče je pač znova "usekalo mimo". Obiskovalci pa, ki jih je sicer veliko bolj zanimal sejem Narava in zdravje, so bili še dodatno razočarani, saj pred zadnjim dnevom sejma (nedeljo) niso mogli kupiti razstavljenih artiklov. Tako je bil sejem Narava in zdravje edina tolažba za izgubljenim denarjem, ki je šel za ne ravno poceni vstopnice (850 tolarjev). Tako organizatorji kot razstavljale! pa se lahko tolažijo, da prvo leto tudi Celje ni imelo visokega obiska, vendar pa bodo morali za uspešno konkuriranje temu sejmu še marsikaj pripraviti in popraviti. Alenka Kotnik ZEMELJSKI PLAZ UKROTILI Vse kaže, da bo cesta od Zdravstvenega doma Trbovlje do Kleka, na odseku nad loško cerkvijo, kmalu normalno prevozna. Zaradi zemeljskega plazu je bi! namreč promet zadnje dve leti moten na zoženem delu cestišča. SGP Zasavje se je dela lotilo avgusta letos in na temelju dokumentacije in potrebnih dovoljenj so dela stekla in se konec oktobra končujejo. V tem času so zgradili oporni zid v dolžini 24 m, hkrati pa uredili odvodnjavanje z odtočnimi kanali, postavili zaščitno ograjo in opravili vse ostalo, kar je bilo potrebno za dokončanje del ter vnovično usposobitev tega dela ceste za normalni promet. Vsa tokratna dela so veljala državo 15 milijonov tolarjev. Ob tej priliki se je vnovič pokazalo, da je pred milijoni let v naših krajih valovilo morje. To znova dokazujejo najdene školjke na območju tega plazu, ki jih je nedavno tega našel Milan Cerinšek. Tine Lenarčič ŠOLSKA PUBLIKACIJA OŠ VITKA PAVLIČA Tudi publikacija OŠ Vitka Pavliča za šol. leto 1999/2000 vsebuje značilne rubrike, ki pomagajo staršem za čimboljše sodelovanje s šolo. Dovolj prostora namenjajo tudi zapiskom učencev, v primerjavi z drugimi pa imajo dodano rubriko o uspešnosti učenja. Seznanja jih z osnovnimi navodili za boljše učenje, kako naj se lotijo učenja in kako naj si naučeno najbolj zapomnijo. Fanči Moljk .ivšcvru ZASTOPNIŠKA PISARNA SLOVENICA V TRBOVLJAH V četrtek, dne 28.10.1999 je SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., odprla zastopniško pisarno v Trbovljah, Trg revolucije 19. Na otvoritvi so kulturni program prispevali Zarjani, vodil pa gaje Staš Bukovec. Približali in razširili bodo ponudbo zavarovalnih storitev zavarovancem v Trbovljah in bližnji okolici. Tako prihod Slovenice zagotavlja še večjo ponudbo kakovostnih zavarovanj in zavarovalnih storitev na tem koncu, saj zavarovalniška hiša Slovenica, d.d., s svojim sloganom zagotavlja, da je “Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne.” SPOROČILO ZA JAVNOST Pred dnevi, 30. oktobra so bili delavci Lesne industrije Litija na zboru seznanjeni s postopkom prisiline poravnave in načrti za delo v prihodnje. Direktor Franci Kremžar jim je pojasnil postopek in potek prisilne poravnave. 30. aprila je namreč Svea Zagorje z odkupom terjatev, ki jih je do Lesne industrije Litija imela komercialna banka Triglav v stečaju, pridobila 82% delež in postala strateški partner Lesne indistrije Litija. 21. septembra je bi razpisan narok za prisilno poravnavo, 86% upnikov je glasovalo za poravnavo in 6. oktobra je postala pravnomočna. Med tem časom je 45 delavcev, ki so jih opredelili kot tehnološke viške, zapustilo tovarno. Trenutno je v Lesni industriji zaposlenih 200 delavcev in direktor Franci Kremžar je na sobotnem popoldanskem zboru poudaril, da so trenutno z odpuščanjem zaključili. Direktor delniške družbe Svea Zagorje mag. Miroslav Štrajhar je zbranim jasno povedal, da se morajo v Lesni idustriji Litija znebiti agonije, začeti razmišljati o prihodnosti in energijo usmeriti v ustvarjalnost. Štirje strokovni delavci že pripravljajo projekt poenotenja proizvodno tehničnega dela v tovarnah Zagorje, Litija in Loška dolina. V Lesni idustriji Litija bodo v prihodnje leto začeli s postopkom pridobitve certifikata kakovosti ISO 9001, saj se vsi zaposleni zavedajo, da je dobro organizirano in kvalitetno delo garant za kakovostne izdelke, s katerimi bo kupec zadovoljen. Vojka Povše Krasnik MERCATOR BO KONEC NOVEMBRA V TRBOVLJAH ODPRL PRENOVUENI TRGOVINI Poslovni sistem Mercator d.d. in njegova organizacijska enota Mercator Trgovina Ljubljana obveščata, da bosta od torka, 2. novembra 1999, približno tri tedne zaradi prenove zaprti trgovini HIT Market in Valandovo v Trbovljah. Poslovni sistem Mercator je ti dve trgovini v upravljanje prevzel od podjetja Žito d.d. V naslednjih treh tednih bo Mercator po svojih standardih izvedel popolno prenovo obeh poslovalnic, zamenjal opremo, uvedel nov računalniški sistem ter prenovil ponudbo. ORIANAINFOS-u Oria Computers d.o.o. na sejmu INFOS 1999 predstavlja novost, ki arhitektom in oblikovalcem prinaša bistveno spremembo v načinu risanja z računalnikom. Gre za D-BOARD (grafično tablico in LCD monitor v enem) ter programsko opremo PLAN2FT, izdelek koncema NEMETSCHEK AG iz Muenchna, s katerim kot partner sodeluje ORIA že vrsto let. Prehod na risanje s pomočjo računalnika je bistveno spremenil način dela arhitektom in oblikovalcem - namesto s peresom na papir rišejo z miško ali peresom po grafični tabli, rezultat pa vidijo na računalniškem zaslonu. Mnogokrat zapletena CAD programska oprema arhitekte, nevajene dela z računalnikom, le-te še dodatno odvrača od elektronskega risanja. Z D-BOARD-om pa skiciramo in rišemo direktno na ploščat ekran, ki ima hkrati tudi vse lastnosti na pritisk občutljive grafične tablice. Površina je popolnoma ravna, tako da ni razlike od risanja na papir. Osnutki, ideje se prenesejo direktno v digitalno obliko. Vse lastnosti svinčnika - barva, debelina, stopnja trdote...lahko poljubno spreminjamo. S pomočjo pritiska svinčnika lahko določamo intenzivnost barv, prekrivanje in debelino. Zgornji konec svinčnika ima kot pravi svinčnik funkcijo radirke. Sestavni del paketa D-BOARD je tudi učinkovit 2D CAD sistem PLAN2, s katerim lahko načrtujemo zahtevne projekte, ali pa pripravimo ideje za vnos v običajen CAD sistem kot je npr. ALLPLAN FT, ravno tako izdelek firme NEMETSCHEK. Vse naštete prednosti, ki jih NEMETSCHEK označuje kot revolucionarne, je prepoznala tudi strokovna komisija revije MONITOR in kompletu D-BOARD podelila prvo nagrado. FUNŠTERC FUNŠTERC kilometrov dolgo pot, žal pa jim vreme resnično ni bilo naklonjeno, kar se je poznalo pri številu udeleženih. besedilo;ZANA,foto;PRAV OBNOVA KNJIŽNIČNIH PROSTOROV V DOMU SVOBODA Ni še dolgo tega, ko so v domu Svoboda v zgornjih Trbovljah zaprli knjižnico iz raznih opravičljivih razlogov. Občina Trbovlje se je pred nedavnim odločila, da bo pomagala knjižnico znova postaviti na noge in to tako, da bo obstoječe prostore adaptirala in razširila tudi na račun prostorov, ki jih je do pred letom dni zasedal Kanal 10 TV Trbovlje. Z adaptacijskimi deli bodo pričeli v začetku novembra, dela pa naj bi dokončali do začetka prihodnjega leta. Knjižnica v tem domu bo v bodoče delovala kot del Knjižnice Toneta Seliškarja, letos je za adaptacijska dela predvidenih 2,5 milijona tolarjev. Bralci iz zgornjega dela Trbovelj komaj čakajo, da bo knjižnica znova začela normalno delovati tudi v tem delu Trbovelj, ki se čedalje bolj širi. IL. FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC ČETRTI POHOD OD CERKVICE DO CERKVICE Turistično društvo Čemšenik v sodelovanju z Župnijskim uradom Čemšenik sta 23. oktobra organizirala 4. množični pohod. Zbirno mesto je bilo ob 8. uri pri farni cerkvi Glavni orgarnizatorki pohoda sta Greta Pregrad in Slavi Fakin. sv. Marije vnebovzete v Čemšeniku. Od tu jih je pot vodila do Zabreznika cerkve sv. Miklavža, skozi Ržiše mimo Gamberka do jesenovske žage - sp. Jesenovo do Podkraja, domačije pri Janovih, tu so se ustavili za kratek čas in se okrepčali z malico.Po počitku so pot nadaljevali čez Jelovico na Vrhe do cerkve sv. Lenarta, naprej okrog Gunetove glave do domačije Guna s kratkim počitkom in malico, od tod naprej pa so se vzpeli na greben Čemšeniške planine in se kasneje spustili do cekvice sv. Antona in Felicijana na sv. Primožu, kjer so pot zaključili zbrani pri sveti maši. Pohodniki so prehodili petnajst JF? •“ f—t J ■ J . I J . J J . ^ I l fr J f> SLIKE ROMANA KOVAČIČA V LITIJSKI KNJIŽNICI V litijski knjižnici so odprli razstavo slik Romana Kovačiča. Slikar, ki živi in dela v Litiji, se javnosti doslej še ni predstavil s samostojno razstavo, a je številne obiskovalce navdušil s svojimi deli. V krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci litijske glasbene šole, sta slikarja skušala kar najbolje predstaviti Joža Ocepek, z leposlovjem in poezijo, in akademski slikar Jože Meglič, ki je ocenil njegovo delo. Roman Kovačič slovi kot ljubitelj vsega lepega, slikati je pričel že zelo mlad, danes pa mu likovno izražanje pomeni predvsem pobeg hitremu tempu življenja, sprostitev in užitek. Tako kot slikar Meglič, so tudi obiskovalci lahko opazili, da Roman posega po manjših formatih slik, kar je menda značilno za začetke likovnega ustvarjanja, a je prepričan, da je Roman dovolj ustvarjalen, nadarjen in pogumen, da se kmalu spopade z večjimi. Motivi slik so različni: od tihožitij, portretov do krajin, ki so požele največ občudovanja. Največ je akvarelov, risb in tušev, olje pa je tehnika, s katero je trenutno očaran Roman in najverjetneje pričakujemo, da bo ob naslednji razstavi, prepričani smo namreč, da jih bo še dosti, ta tehnika prevladala. Razstava je nedvomno uspela. To potrjuje obisk prireditve, ki je presegel pričakovanja, pa tudi zanimanje za nakup slik, ki so se mnogim usedle v srce. Razstava slik Romana Kovačiča v litijski knjižnici bo na ogled še mesec dni. Andreja Štuhec NOV OBRAZ NA TRBOVELJSKI GLASBENI ŠOLI Prvič je v Sloveniji - koncertna pianistka in pedagoginja profesor Nina KAZIMIROVA. Rojena je bila v Harkovu v Ukrajini, kjer je diplomirala na Specialni glasbeni šoli. Je dobitnica posebnega priznanja, ki ga je ob zaključku šolanja prejela za izjemno nadarjenost in ki ga dobijo le redki študenti. Po diplomi seje izpolnjevala na Konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi in magistrirala pri enem najbolj znanih ruskih pianistov, pedagogov in umetnikov, pri progfesorju Viktorju Meržanovu. Že pri štirinajstih letih je imela prvi koncert in od takrat dalje je redna gostja koncertnih odrov in radijskih postaj po mnogih večjih mestih bivše Sovjetske zveze in mnogih evropskih držav. Je redna profesorica na državni univerzi za umetnost v Harkovu, predsednica in ustanoviteljica združenja klavirskih pedagogov Ukrajine (EPTA Ukrajina), predsednica mednarodnega pianističnega tekmovanja "ZAKLADE" Vladimir Horovitz in članica žirij številnih mednarodnih pianističnih tekmovanj. Vodila je tekmovanja mednarodne klavirske šole in seminarje na Nizozemskem, Cipru, Grčiji, Malti, Avstriji, Hrvaški in drugod. Njen repertuar je zelo bogat in obsega več kot dvestopetdeset del od baroka do 20. stoletja. Trboveljskemu občinstvu se je predstavila v sredo, 27.10., v dvorani Glasbene šole. Chopin, Prokofjev, Rahmaninovi zvoki, ki so jih njene roke z božajočimi a energičnimi gibi izvabljale iz klavirja, ko so se prsti dotaknili tipk, so preplavili prostor, zlezli pod kožo in se dotaknili vseh čutil ter napolnili dušo in telo. Večer je bil lep in izpolnjen in ker bo v Trbovljah profesor Nina Kazimirova vodila prvo mednarodno jesensko klavirsko šolo, lahko upamo, da jo bomo lahko še občudovali v njenem "elementu”. Marta Hrušovar Štirje skladatelji uspešne pianistke Kaj daje ubranost zvoku, da zadoni' v melodijo in kako več zvokov zvem' ubrano? Morda je svojevrsten način interpretacije na koncertu v četrtek, 28. oktobra, ob 18.30 uri v dvorani Glasbene šole Zagorje, podala pianistka Veronique Thaul-Chauvel iz Francije, ki je po koncertu povedala, daje koncert zlasti v prvem delu potekal z malce treme, čeprav je vajena umetniških nastopov. Toda repertoar Bachovega Italijanskega koncerta in Beethovnove XVIII. sonate op. 31 iz prvega dela ter Schubertovi Trije impromptuji ter Mendelssohnov Rondo Capricioso op. 14 iz drugega dela koncerta, so pričarali svojevrstno melodičnost skladb, pri katerih je, sicer tudi uspešna glasbena pedagoginja, prikazala natančno tehniko igranja na klavir. Ta je bila izrazitejša, ko se je prikradla sproščenost v njen nastop, za kar pa je svetovno poznana pianistka povedala, da je zasluga zelo vzgojene publike, ki je nastop strpno in z zanimanjem spremljala. Pianistka Veronique Thaul-Chauvel je klavir začela igrati s petimi leti starosti in pri osemnajstih letih starosti študij nadaljevala na Pariškem konservatoriju. Sedaj veliko nastopa povsod po svetu, tudi v Sloveniji rada koncertira. Dobrodošlico ji je zaželela ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač, ki je še povedala, da takšni koncerti zmeraj popestrijo glasbeno vzdušje. Pohvale je pianistka namenila tudi dvorani GŠ Zagorje. ER. ODPRTA DLAN Društvo invalidov trbovlje, tako kot lansko leto, tudi letos organizira akcijo "ODPRTA DLAN". Sredstva, ki so bila lani zbrana na ta način, so porabili za nakup ortopedskih pripomočkov članom Društva invalidov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik. Tako so zbranih 842.000,00 SIT porabili za nakup elektronskega invalidskega vozička za Martino Mihovec in Ignaca Majcna. Tudi v letošnjem letuje njihova želja, da bi pomagali invalidom pri nakupu ortopedskih pripomočkov, predvsem tistim, ki jim socialne razmere takega nakupa ne dopuščajo. S tem bi se mnogim izboljšale življenjske razmere. Z akcijo, ki je v teku, poskušajo zbrati finančna sredstva za nakup prenosnih kisikovih jeklenk oxylite -sistema. Z uporabo tega pripomočka se invalidi, ki ga potrebujejo, lahko prosto gibajo v okolju v katerem živijo. Več sredstev bo zbranih, več opreme, za katero zdravstveno zavarovanje ne predvideva sofinaciranja, bo lahko nabavljene. Njihova želja in želja vseh prizadetih je, da bi z nabavo teh pripomočkov omogočili bolj samostojno in kakovostno življenje vsem, ki jih je narava na kakršenkoli način za to prikrajšala. Odprta dlan Društva invalidov Trbovlje čaka na naš odziv. Marta Hrušovar u Tl 713 .1* fl r, 7 r, V GORAH PODELILI PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE V petek, 22.10. so v Gorah podelili priznanje za vzorno hortikulturno urejenost za leto 1999 v občini Hrastnik, izročili pa so tudi nagrade javnega natečaja za najlepši turistični spominek. Občinska komisija pod vodstvom Jožeta Goleta je ocenila več kot 80 objektov, ki so razdeljeni na devet posameznih kategorij. Prvo ocenjevanje je potekalo v juliju in te rezultate so posredovali regijski komisiji, kjer je v kategoriji srednjih mest ponovno zmagal Hrastnik, v kategoriji hribovskih krajev je Kopitnik dosegel drugo mesto, parv tako OŠ NH Rajka, Toplarna je zmagala. Kamnoseštvo Šergan pa je zasedlo tretje mesto. Drugi krog ocenjevanja za občinsko tekmovanje pa je potekalo septembra. Tako sta Mojca Greben, predsednica Turističnega društva in župan Leopold Grošelj, podelila priznanja za letošnje leto: med gospodarskimi subjekti je zmagalo Kamnoseštvo Šergan, med trgovinami Emona Merkur d.d. market, planinski dom Gore med gostinskimi lokali, najlepši blok je t.i. zlata hiša na Dolu, vzorno urejeno hišo ima družina Pirc iz Hrastnika, kmetijo družina Grahek, med društvi ima najbolj urejen objekt dom za starejše občane, posebno priznanje za devetletno hortikularno urejanje Hrastnika pa je dobil Bojan Biderman. Rado Pergar, ki v okviru območne gospodarske zbornice koordinira projekt Moja dežela, lepa, urejena in gostoljubna in župan Leopold Grošelj, sta posebej poudarila pomen vključevanja gospodarskih organizacij v ta projekt. Za sistem kakovosti je pomebno tudi urejeno okolje, kar pomeni za partnerja pogoj dobrega sodelovanja. Nekateri se tega žal še ne zavedajo. Potek javnega natečaja za turistični spominek Hrastnika je obrazložila Radojka Odžič, ki je akcijo tudi rodila - v sodelovanju s strokovnjaki Turistične zveze Slovenije. Kriteriji, ki so jih upoštevali, so umetniška in etnološka vrednost, idejna zasnova, komercialna vrednost, predstavljanje kraja inp. Izbrane spominke, ki so bili na ogled, bodo še nekoliko spremenili in dopolnili, predenjih bodo registrirali in ponudili javnosti. Nagradili so tri izdelke. Prve nagrade niso podelili, drugo mesto pa je dobil Denis Meterc za spominek želodko. Tretje mesto sta osvojila Branko Klančar in Marko Planinc za stekleno skulpturo, ki- vsebuje tudi košček premoga, Irena Zdovc pa je oblikovala estetsko podobo naših planinskih domov. Radojka Odžič, višja svetovalka za gospodarstvo, je še se POJASNILO V ZVEZI S CENO CEPLJENJA PROTI GRIPI V ZASAVJU Glede na klice občanov v zvezi izvajanjem akcije cepljenja dodala, da se bodo gotovo I občanov proti gripi, podajamo pridružili še novi spominki in I naslednjo informacijo: povabila k sodelovanju tiste, ki se | Kot ocenjujemo glede na število natečaja iz kakršnihkoli razlogov | klicev občanov, je bila letošnja niso udeležili. Dobre ideje so za | medijska propagandna akcija za popestritev turistične ponudbe | cepljenje proti gripi v Zasavju vedno dobrodošle. | zelo učinkovita. Število občanov, Prijeten večer v Gorah so | ki bi se želeli cepiti, namreč popestrili gojenci hrastniške | močno presega kvoto, ki jo je glasbene šole. Besedilo Fonči Moljk, foto B.KIončor I ________________________________J POVEČANA SKRB ZA OSTARELE V DRŽAVI V dneh od 26. do 27. oktobra tega leta,je Skupnost socialnih zavodov Slovenije organizirala posvet za direktorje domov in članic Skupnosti ter skupščino. Ker se problematika starejših iz leta v leto stopnjuje in ker lahko v prihodnosti pričakujemo še hitrejše zaostrovanje problema skrbi za starejše, so se v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije odločili pripraviti celovit strateški program razvoja organizirane skrbi za starejše. Strateški razvojni program postavlja domove za ostarele v središče organizirane skrbi za to populacijo. Predstavlja pomembno spremembo v organizirani skrbi za starejše, bo strokovni in širši javnosti predstavljen 30. novembra 1999 v Cankarjevem domu v Ljubljani. MAH zagotovil ZZZS in v sklopu katerega naj bi po nenapisanem dogovoru imeli kronični bolniki in občani nad 60 let starosti pravico do znižane storitve, vendar ta dogovor ni zavezujoč za izvajalce - zdravstvene domove. Ti so kriterije oblikovali samostojno, glede na razpolagujočo kvoto cepiva in število rizičnih bolnikov ter starostnikov v občini. Tako, po pojasnilu strokovnih delavcev zdravstvenih domov, v Zasavju izvajajo naslednjo politiko cepljenja proti gripi: - ZD Hrastnik: kronični bolniki in starejši od 70 let plačajo prispevek v višini 500 SIT, ostali občani 1400 SIT - ZD Trbovlje: kronični bolniki in starejši od 60 let plačajo prispevek v višini 500 SIT, ostali 1400 SIT - ZD Zagorje: samo kronični bolniki plačajo storitev v višini 500 SIT, vsi ostali pa 1400 SIT. Po pojasnilu direktorice ZD je teh bolnikov v Zagorju toliko, da zagotovljena kvota cepica ZZZS po znižani tarifi zadošča le za to rizično skupino. Tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana so nam potrdili, da je zavarovalnica v letošnjem letu zagotovila nabavo cepiva le v višini 20% celotne potrebne kvote. Tako bi bila le ZZZS pravi naslov za ogorčene proteste občanov, ko jim v zdravstvenih domovih v Zasavju zaračunajo višjo tarifno postavnko cepljenja, ki pa še vedno ni polna cena cepiva in storitve. ' Združenje potrošnikov Zasavja, Tanja Š. Drnovšek LITERARNI VEČER Z VIDO BOŠNJAK - LOGAR V četrtek, 21. okobra ob 19 uri je potekal v prostorih Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, literarni večer. Takratna gostja je bila pesnica Vida Bošnjak - Logar iz Hrastnika. Direktorica knjižnice Sandra Nagode se je z njo pogovarjala ob izidu njene druge pesniške zbirke z naslovom Slutnja. Zbirko je pred kratkim založila in izdala Dolenjska založba v Novem Mestu. Prva njena zbirka pa je izšla leta 1998 v Hrastniku pod imenom Obraz. Tokratni večer so obogatili še učenci Glasbene šole Trbovlje s kitaro in harmoniko. Bil je prijeten večer in avtorica je bila deležna ob izidu njene druge pesniške zbirke mnogih čestitk in zahval za opravljeno delo, kar so podkrepili še šopki cvetja in dolg aplavz. Ob tej priliki je bilo izraženo upanje, da bo kmalu zagledal luč sveta tudi njen roman, ki ga je uglavnem že napisala in čaka le založnika. Tine Lenarčič ir (E JJ J. ri GASILCI PRIPRAVLJENI ZA NOVO TISOČLETJE Gasilska organizacija ima na slovenskem 130-letno tradicijo. Nastala je zaradi nenehne grožnje požarov, potresov, poplav, vojn in drugih nevarnosti. Ljudje so se združevali, da bi bili kos tem nevarnostim, iskali pa so tudi socialno oporo in pomoč pri obnovi in v boju za preživetje. Gasilska društva so nastala spontano, v interesu prebivalcev. Gasilska zveza Trbovlje združuje štiri prostovoljna gasilska društva, to so Čeče, Klek, Dobovec in Trbovlje - mesto in štiri industrijska prostovoljna gasilska društva termoelektrarne, cementarne, rudnika in strojegradnje. Sodelovanje med njimi je zelo uspešno, čeprav se vsi srečujejo s problemi zastarele opreme, pomanjkanja finančnih sredstev... Vozni park je še vedno pomanjkljiv, kljub letošnjim pridobitvam. Ob vsem tem pa morajo skrbeti za redno usposabljanje svojih članov. Obseg aktivnosti je zelo širok in pester, sem spadajo različne intervencije, pregled gasilne in protipožarne opreme in naprav ter nazadnje oskrba s pitno vodo. Mesec oktober je že vrsto let mesec varstva pred požarom. V tem času so aktivnosti gasilcev običajno namenjene promociji njihove dejavnosti in opozarjanja občanov na nevarnosti, zato si tudi prizadevajo dvigniti požarno varnostno kulturo pri ljudeh. Večje aktivnosti gasilcev na območju občine Trbovlje je Gasilski zavod Trbovlje v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Trbovlje organiziral v četrtek 21. 10. in 28. 10. 1999. S Policijsko postajo Trbovlje je bila izpeljana akcija "Gasilnik v vozilu". Namen je bil, da voznikom priporočijo in svetujejo uporabo gasilnika in preverijo tudi znanje voznikov o tem. V popoldanskih urah je pričelo goreti v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah. Po zagotovilu odgovornih je bila vaja uspešno izpeljana, saj zaradi gostega dima, ki se je valil iz stavbe, njihovega dela ni bilo mogoče opazovati. Pred vhodom v delavski dom je bila na ogled gasilska oprema in orodje, čeprav obiskovalcev ni bilo prav veliko, so si tisti, ki so bili, lahko ogledali predstavitev novega gasilskega vozila Mercedes benz 24/50 -kombinirano vozilo in vozilo za posredovanje ob prometnih nesrečah VW Transponter. Vsem opazovalcem je bilo prikazano gašenje začetnega požara z ročnimi gasilnimi aparati. V tej "spretnosti" so se lahko preizkusili tudi vsi prisotni, če so želeli. Plinska jeklenka je skoraj v vsaki kuhinji in v zvezi z njo je bilo že ničkoliko nesreč, zato so prikazali tudi požar in gašenje požara plinske jeklenke butan -propan, ki se najpogosteje uporablja. Vse ročne gasilne aparate, s katerimi lahko pogasimo požare v naših bivalnih prostorih, je bilo mogoče tudi kupiti po tovarniških cenah. Ob tem je treba dodati, da Gasilski zavod opravlja tudi servisne storitve ročnih gasilnih aparatov za občane. Če se je na tej vaji sonce ustrašilo, da bi ga vrli gasilci ne pogasili, pa je naslednji četrtek sijalo v vsem svojem jesenskem sijaju in večja prikazna vaja na objektu Dom upokojencev Franc Salamon je potekala v prijetno toplem popoldnevu in tudi gledalcev je bilo precej več. Tokrat je zagorelo v pralnici doma in namen vaje je bil ugotovitev dejanskega stanja v primeru evakulacije oskrbovancev doma. Preverili so dovozne in intervencijske poti, kar je v primeru reševanja slabo in je nepokretnim stanovalcev, izrednega pomena. Na tej vaji so sodelovali tudi gasilci Poklicne gasilske brigade iz Ljubljane z avtomehanično lestvijo Schnorkel, s katero se gasilci lahko dvignejo precej visoko in jim je omogočeno reševanje iz višjih nadstropij in streh. Prav tako je reševanju z večjih višin namenjena tudi vskočnica, ki so jo predstavili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velenje. To je zračna blazina, ki jo napihnejo s kompresorji. Za postavitev je potrebna sicer ravna in gladka površina, kot betOn, asfalt ali podobno, omogoča pa reševanje z višin s skokom. To so tudi v živo pokazali trije gasilci, ki so z drugega balkona Doma skočili na blazino in poželi splošno odobravanje prisotnih, predvsem mlajši gledalci, ki jih je bilo kar precej, so bili navdušeni. Po vajah je bila opravljena strokovna analiza, ki je pokazala, da so člani gasilskega zavoda in protovoljnih gasilskih društev na svoje poslanstvo dobro pripravljeni. Tehnično opremo in vozni park bo potrebno dopolnjevati in izpopolnjevati, predvsem pa je jasno, da je za reševanje z višin nujno potrebna oprema, ki je bila na vaji prikazana, pa je še nimajo. Ob takšnih pokazanih vajah se pokažejo tudi pomanjkljivosti objektov in delavcev v posameznih objektih. Na to bodo opozorjeni vodilni delavci in zaposleni v omenjenih organizacijah. Na vseh pokazanih vajah sta prisotna tudi gasilci najpogosteje v lanskem letu: ^intervencije ob prometnih nesrečah 19; -odpiranje stanovanj 17; -ostala tehnična in druga pomoč 15; -črpanje vode (ne ob poplavah) 13. Sledijo še nesreče z nevarnimi snovmi, požari v kontejnerjih, odpiranje vozil, reševanje pogrešanih, starejših in onemoglih ljudi, odstranjevanje polomljenega in podrtega drevja, stanovanjski požari, travniški požari, reševanje ljudi iz dvigal, gašenje osebnih vozil, reševanje ali iskanje živali, zapiranje vode, iskanje ponesrečenih zmajarjev, jadralcev, padalcev in drugih, iskanje utopljencev, mrtvih, pogrešanih ljudi in še bi lahko naštevali situacije, kjer so priskočili na pomoč. Prav zato pa jim lažni in nepotrebni pozivi na intervencijo niso prav nič potrebni in tudi, nam občanom, ne, saj se lahko zgodi, da jih v tistem trenutku kdo zares nujno potrebuje, tudi zato, da pripeljejo pitno Varen skokvglobino vodo. Težko je zajeti vse aktivnosti, prikazati napore, vloženo delo in trud gasilcev na področju gasilske dejavnosti, nesebične in humanitarne pomoči in dejavnosti, ki na prvi pogled sploh ni opazna, četudi je to reševanje preplašene živali... V mesecu oktobru - mesecu varstva pred požari - je bil v Trbovljah tudi mesec odprtih vrat v Gasilskem domu na Savinjski cesti, kjer so si vsi zainteresirani lahko ogledali gasilsko otodje in opremo in se, vsaj za silo, seznanili z delom trboveljskih gasilcev. Besdilo in foto: Marto Hrušovar republiška inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, to sta Marjan Knez in Sandi Šivic. Z njima Gasilski zavod in društva tesno sodelujejo in lahko se pohvalijo, da sta inšpektorja zadovoljna z njihovim delom. Kot zanimivost pa še nekaj številčnih podatkov o tem, kje in kdaj so bili Avtomehanična lestev izposojena pri ljubljanskih gasilcih TUDI V ZAGORJU PRIPRAVUENI Poleg priprav vseh društev v občini, ki smo jih skozi vse leto spremljali tudi v našem časopisu, so zagorski gasilci v oktobru, točneje 29.10., pripravili vajo reševanja iz gorečih vozil v tunelu. Zavedajo se namreč, da bodo ob odprtju ceste Ljubljana - Celje najbližja gasilska enota s primerno opremo, ki bo morala posredovati ob morebitnih nesrečah na avtocesti in v tunelih. Niso slučajno izbrali petek proti večeru, saj je običajno takrat povečan promet na omenjeni .relaciji in verjetnost za nesreče toliko večja. Z lanskoletno pridobitvijo Mercedes-Lohrovim vozilom so prispeli na mesto nesreče v trinajstih minutah, zdravnik pa minuto preje. Sodelovanje gasilcev in zdravniške ekipa je bilo vzorno, kar so potrdili tudi na analizi vaje. Opazovalci so bili tudi zdravniško in sestrsko osebje iz Zagorja in Trbovelj in so bili nad simhronostjo ekip navdušeni. MM PRIČETEK UREJANJA KRIŽIŠČA NA CESTI ZMAGE V torek so uvedli v delo izvajalca urejanja križišča Partizanske ceste s Cesto Zmage (pri avtopralnici v Zagorju). V mesecu dni bodo uredili križišče iz sedanjega trokrakega v križišče s štirimi kraki. Nov krak bo peljal prot Polju in sčasoma naj bi ukinili sedanjo dovozno cesto na Polje iz Ceste Zmage. Naložba je vredna 12 milijonov tolarjev (brez ureditve infrastrukture). Ureditev nekaterih infrastrukturnih napeljav (vodovod, elektrika, telefon, plin, kabelska TV) bo potrebna, vendar jo bodo uredili tisti, ki upravljajo z določenimi napeljavami. (vir Bilten) NOVE ODBOJNE OGRAJE V tem tednu so v zagorski občini pričeli postavljati nove odbojne ograje na lokalnih cestah, kjer so urejene avtobusne proge. Odbojne ograje bodo uredili na cesti Zagorje - Čolnišče - Šentlambert - Tirna, Kotredež -Čemšenik - Šentgotard in Kolovrat - Medija. Vrednost del je 3 milijone tolarjev. Ograje bodo uredili pred zimo in tako poskrbeli za večjo varnost na lokalnih cestah, kjer je prav v zimskem času cestišče na marsikaterem delu precej nevarno. (vir Bilten) KONČNO VODOVOD NA IZLAKAH V petek bodo pričeli z naložbo ureditve tistega dela vodovoda v središču Izlak, ki je bil doslej ovira za priključitev strank na Izlakah na novo vodovodno omrežje. Gre za približno 400 metrov cevovoda, ki gaje treba obnoviti (sanacija nekvalitetne izvedbe del iz leta 1995). Naložba je vredna 10 milijonov tolarjev, invenstitor pa jepoleg občine še Nivo Celje (odgovor na gornji oklepaj). Gradbena dela bo opravil Elektroprom Izlake, montažna pa Nivo celje. Dela bodo končana predvidoma v treh tednih. Potem bodo lahko postopoma pričeli vključevati v sistem javnega vodovoda, ki je v lasti in upravljanju občine Zagorje, stranke na celotnem območju Izlak. (vir Bilten) F. r>.ir.aup. Veliko iskrenosti za malo navdušenja "Resno?..." se je slišalo iz razgovora v trgovini. Seveda, še eden od mnogih klepetov, ki si jih ljudje izmenjajo mimogrede, ko se srečajo. Pri nekaterih se ozreš, ker glas deluje nekam znano, mnoge mogoče preslišiš, včasih pa se slučajno zazreš, ker opaziš naklonjenost, s katero se odvija razgovor. In tale je bil ravno takšen, iz nezainteresiranosti je marsikoga, od čakajočih v vrsti, pritegnil zaradi vzhičenosti, kajti zdelo se je, da je nekdo zelo izdaten s komplimenti. Pravzaprav ni lepšega, kot znati pohvaliti, kar je na ljudeh dobrega, vendarle se ob tem še vedno mnogokrat sliši: "A res?" Morda je povod za to iskrenost, ki jo večina želi od drugih. Pa ne le iskreno hvaležnost in iskren nasmeh, marveč tudi iskren kompliment. Trdijo, da iskrenost zagotavlja dobre medčloveške odnose. Kako iskreni so do sebe in do drugih ter kdaj so najbolj in kdaj najmanj iskreni, so pokramljali tudi naključni anketiranci. Tekst in foto: Petro Radovič Andrej Rajer, dijak iz Hrastnika: "Iskrenost mi veliko pomeni, sploh pri prijateljih. Menim, da se iskrenost zmeraj splača, saj so sicer kontakti manj pristni." Daliborka Goronija, dijakinja iz Trbovelj: "Iskrenost je, kadar mi nekdo ničesar ne laže. Tudi kritiko rada slišim, če je iskrena. Od prijateljev pa imam sploh rada, če so iskreni, saj se tako lahko bolj odkrito pogovarjamo." Tjaša Bantan Polak, ing. kemije iz Trbovelj: "Iskrenost pričakujem od vsakega človeka. Treba je biti čimbolj iskren in se o iskrenosti pogovarjati tudi z drugimi. Mnenja sem, da iskrenost vedno izboljša komunikacijo in razpoloženje pri debati." Ivanka Medved, upokojenka s Save pri Litiji: "Iskrenost pomeni pripravljenost odkrito povedati stvari. In pri tem je pomembno spoštovanje tudi do drugih, saj če so ljudje iskreni, je življenje lepše, pa tudi komunikacija je prijetnejša." Tina Štrus, učenka iz Litije: "Od znancev, kolegov nikakor ne pričakujem, da so iskreni. Res pa je, da iskren prijatelj vsakomur veliko pomeni. Iskrenost ni vedno le kritiziranje, ampak so iskrene lahko tudi pohvale." Sabina Dimeč, dijakinja iz Litije: "Rada imam iskrene ljudi. Tako od sebe, kot od drugih hočem, da so iskreni v vsem, kar počnejo, čeprav to ni vedno lahko." Francka Kulaž, učenka iz Litije: "Iskrenost pomeni zanesljivega človeka. Včasih mi uspe, da pogruntam, kdo je bolj in kdo manj iskren. V družbi sem najraje z ljudmi, ki znajo biti iskreno prijazni in iskreni prijatelji. Iskrenost pomeni stvari povedati takšne, kot so." Jasmina Ulčar, dijakinja iz Litije: "Morda je vsakdo bolj iskren do prijateljev. Všeč mi je, če so ljudje iskreni na način, da ne hlinijo prijaznosti. Navadno hitro pogruntaš. če kdo ni odkrito iskren." Dalibor Čosič, dijak iz Litije: "Tako od punc, kot tudi od kolegov imam rad iskrenost. Zares spoštujem iskrenost, najboljše je biti iskren. Morda bi bil neiskren zgolj do nekoga, kateremu ne bi zaupal ali bi mi bil zoprn. Vendar je iskrenost zmeraj najboljši adut." Marta Hrušovar: PRIŠEL BO svirmuRiiN, iz MOŠTA BO DELAL VIN'». iz ljudi pa...? Martin! Prastar običaj, ko se mošt spremeni v mlado vino in priložnost, da se prijatelji in znanci zberejo, pomodrujejo in se poveselijo ob dobri pijači in jedači. Letina je v sodih in v kleteh, in prišel je čas, ko si človek lahko malo odpočije in vzame trenutek ali dva tudi za družabnost. Lepo! Skoraj kot v pravljici, le daje v resničnem življenju pogosto tudi precej drugače - ob Martinu ali pa kar vsak dan. O kulturi pitja našega naroda raje ne bi izgubljala besed, saj tako vsi vemo, da je na nizkem nivoju, čeprav moramo priznati, da se tudi na tem področju nekateri trudijo, da bi se približali Evropi. Zaenkrat pa je še tako, da posegamo v evropski vrh nekje drugje... Družabni dogodek, star običaj ali pa karkoli drugega - pilo se je in se bo, zaradi Martina ali pa kar tako. Res je, da so načini pitja zelo različni. Prav toliko jih je, kolikor je ljudi in tudi vzroki se razlikujejo od človeka do človeka. Zakaj (preveč) pijejo naši vrli Slovenci in Slovenke? Zaradi veselja, uspeha, žalosti, jeze, nemoči, za korajžo...ali pa iz dolgega časa. Prav vsaka priložnost je lahko vzrok za nazdravljanje. Pa zganjamo cirkus okrog cigaret, se gremo celo neke nagradne igre, kot "obljubim, da ne bom prižgal cigarete..." in lepimo plakate in kaj vem, kaj še. Ob misli na drogo in uporabnike le-te zgroženo zavijemo z očmi, nemočno dvignemo ramena in si goreče želimo, da gre "ta kelih mimo nas". Saj ne, da se v zvezi z zlorabo alkohola nič ne naredi. Trudijo se, zares se trudijo psihologi, psihiatri, socialni delavci, terapevti, ampak kaj pomaga, ko pa nam je pitje alkohola nacionalni šport, v katerem dosegamo vidne rezultate, ki nas peljejo v sam evropski vrh. Da je alkohol trda droga, se ne zavedamo ali pa si tega enostavno nočemo priznati. Daje zdravljenje odvisnosti težko in dolgotrajno in mnogokrat ter vse prevečkrat neuspešno, pa vidimo lahko sami v svoji okolici. Statistični podatki o vsem tem pa so še bolj nevzpodbudni. Pa da ne bo pomote! Če bi obvladali kulturo pitja, bi lahko mirno uživali ob dobri kapljici, saj ne moremo zanikati, da to spada k prehrani >n da ima krepilen učinek, o zdravilnem pa ne bi polemizirali. V vsaki kulturi ima vino svoje mesto, le zavedati se moramo, da vsega in vsakega preveč škodi. V svoji narodni zapuščini imamo Slovenci ogromno pivskih pesmi, ki hvalijo in "blagrujejo" žlahtno kapljico. Ko pa dobro prebrskamo po besedilih teh pesmi, si moramo priznati, da jih je veliko, ki opozarjajo pred pogubo in nesrečo, ki jo povzroča žlahtna kapljica. Občutek ■mamo, da se že dolgo časa naš narod zaveda posledic svoje opojne razvade, pa še kar rine vanjo. Noben zakon, nobena kazen in nobeno prepričevanje in prepovedovanje ni tako močno, kot lastno spoznanje in to naj bo pravočasno, da ne bo grenko, ker takrat o žlahtni kapljici ne bomo več "žlahtno" razmišljali. Le kako dolgo lahko to traja? KADAR ABRAHAMA PRAZNUJE CEL ZBOR- V polni gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah je v petek proslavljal Abrahama mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj. Pevci in pevke zbora so, z dirigentko Ido Virt in gostjama Urško Meglič Sadiki za klavirjem in solistko Martino Živič, obiskovalcem pripravili lep večer, ki so ga pričeli z najbolj odmevno Skrinjarjevo in njihovo pesmijo s pomenljivim naslovom Mi smo rudarji. Med gosti v dvorani sta bila posebej dobrodošla Rezika Koritnik in Milče Stegu, ki je avtor mnogih pesmi, kijih zbor z veseljem prepeva in so posebej toplo sprejete pri občinstvu. Vrstile so se pesmi, ena lepša od druge in navduševale občinstvo. Slavljence je z mnogimi lepimi željami za jubilej pozdravil župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, ki je oživil spomin na prvi direktni zvočni prenos preko Atlantika. Iz Slovenije je bilo poslano "sporočilo" v Ameriko iz Ljubljanskega radia in to so bili "Trboveljski slavčki" v živo, predhodniki sedanjih Slavčkov, takrat v letu 1948. Ta posnetek, ki se hrani v arhivu, je dobil v dar tudi predsednik Bill Clinton, ko je letos obiskal Slovenijo. Tako je bilo ime Trbovelj že takoj po drugi svetovni vojni ponešeno v svet s pesmijo in Slavčki, kot ambasadorji. V tej vlogi uspešno delujejo še danes, ko je za njimi vrsta gostovanj doma in na tujem. S posebnimi čestitkami je na praznovanje prišel tudi Vladimir Brlek, samostojni svetovalec za glasbeno dejavnost Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo. S Slavkom Pestotnikom sta podelila zlate, srebrne in bronaste Gallusove plakete članom zbora. Mnogi prijatelji, pevski zbori, kulturna društva...so želeli čestitati slavljencem in njihovi predstavniki so se komaj zvrstili na odru. Lepih želja za naslednjih 50 let je bilo veliko, seveda pa nihče ni skoparil s pohvalami za sedanje delo. Predsednik MePZ Slavček Marjan Zupan je imel naporno delo, ko je v imenu zbora prejemal čestitke in darila, še bolj pa, ko se je moral zahvaliti za vse vzpodbudne in lepe besede. Prav gotovo mu je bilo v veselje povedati, da sta v zboru pevki, ki pojeta že od ustanovitve. To sta Ivanka Ravnikar in Mari Lesjak ter pa Franci Vizovšek, ki pa ni bil na odru, ampak v dvorani. Brez dobrega in prizadevnega dirigenta ne more noben pevski zbor dosegati tega, kar so v teh letih dosegli Slavčki. Delo dolgoletnega pevovodje Jožeta Škrinjarja prav gotovo zelo uspešno nadaljuje dirigentka Ida Virt, za kar soji ljubitelji zborovskega petja, tako poslušalci kot pevci, izkazali veliko zahvalo in priznanje. Po koncertu je bil v avli družabni večer, ko je bilo gotovo najprijetnejše opravilo razkosavanje torte, darilo Občine Trbovlje in pogovor ob prigrizku in rujni kapljici, kot se za ljudi, ki ljubijo pesem, tudi spodobi. M. Hrušovar j jr? u fi rTj Ti. Tomaž Ravnjafe Ambiciozen pri kuhi O lepih rečeh rad razpreda, ne oziraje se na to, kaj je komu všeč, saj to vnaša pestrost v njegovo kuhinjo. Pravi, da se hrana v prvi vrsti je z očmi, ker naj bi človek z veseljem in užitkom pojedel zgolj hrano, ki mu je všeč tudi na pogled. Tomaž Ravnjak, 23-letni Kisovčan in vodja kuhinje v Restavraciji Marela Kisovec, je zelo obetaven na področju kuhanja, saj se je pred kratkim vrnil z zlato medaljo s 46. tekmovanja gostinsko-turističnega zbora Slovenije v Portorožu. Predlagal gaje kolektiv oziroma zdajšnje podjetje STIP d.o.o. Kisovec. Nagrade s področja kulinaričnih izdelkov je bil vesel in povedal, da je tekmoval že lani, ko je dosegel bronasto medaljo v kategoriji kulinaričnih izdelkov. Spreten v kuhanju, je Tomaž Ravnjak prejel zlato medaljo, [foto MM) Tudi predsednik vlade Janez Drnovšek zaupa kuhinjilbmaža Ravnjaka. (foto Veljko Blažič) Se še spomnite prve jedi, ki ste jo skuhali? Za kuhanje me je navdušila babica, ki rada peče in dobro kuha, pa sem ji zmeraj rad pomagal v kuhinji. Sprva sem rajši pekel sladice, zdaj pa skorajda rajši kuham. Umetnost kuhanja pa me je prevzela, ko sem opravljal pripravništvo v ljubljanskem Maximu pri šefu - kuharskemu mojstru Slavku Adamljetu, h kateremu se še sedaj rad vračam po novitete, za katere je on na področju kulinarike v Sloveniji najbolj priznan. Ali radi kuhate zgolj tisto, kar najrajši jeste? Glede jedi sploh nisem izbirčen. Morda mi je posebej všeč francoska kuhinja, sicer pa me vsaka jed po svoje navduši. Zelo rad eksperimentiram pri kuhi, uživam v pripravi posebnih plošč in dekoracij za svečane plošče. Rad posodabljam hrano in me razveseli, če zvem za kakšno novo jed. Menda ste ocenjevalno žirijo med drugim navdušili tudi z umetniškim vtisom izdelka. Dekoracija jedi mi veliko pomeni in rad presenetim gosta s svojevrstno dekoracijo. Mnenja sem, da vsak gost najprej je z očmi in mu z dekoracijo zbudiš tek. Kajti če je krožnik videzu prijeten, veliko rajši ješ. Žirija pa je ocenjevala tudi strokovno izdelavo, sestavo in ekonomičnost izdelka ter ali izdelek zbuja tek, ali je dekoracija v skladu z izdelkom, ali so jedi pravilno zložene na krožniku in še inovativnost. Kaj pa je bilo treba pripraviti za tekmovanje? Približno trideset nas je konkuriralo, treba pa je bilo pripraviti eno hladno slavnostno razstavno ploščo za osem oseb, dve različni restavracijski jedi z ustrezno dekoracijo za eno osebo ter šest različnih kompletnih predjedi, pripravljenih za eno osebo. Tako sem za predjedi pripravil: lososov mignon na brusnični blazinici, gosja jetra s kostanjem, polnjeno papriko po sodobno, hruško lepe Helene, lososov galantin z omako vodne kreše, polnjeno suho slivo na mandeljni posteljici. Za restavracijski glavni jedi pa: Dušan Ašič, direktor STIP-a oziroma kisovške Marele z ženo in nagrajencem, zna spodbujati sodelavce pri delu. (foto MM) polnjeno piščančjo zarebrnico a'la harmonija in polnjen brancin v testu z bučkinimi špageti. Slavnostna plošča je bila izvrstna, saj je bila lepo izrezljana v obliki reliefa Slovenije. Na njej sem predstavil tipične, malo posodobljene slovenske pokrajinske jedi. To so bile: polnjeni osličji galantin - kot tipična primorska jed, visoška pečenka z jurčki - kot tipična gorenjska jed, polnjena račka z brusnicami -kot tipična prekmurska jed in polnjeni parkelj mozaik - kot tipična zasavska jed. V sredi slavnostne plošče pa je bilo za dekoracijo: pšenica in kozolec, narejen iz testa. Pogoj je seveda bil, da na slavnostni plošči ni preveč jedi in ne prevelikih porcij jedi. Kako všeč vam je gostoljubnost? Kuhanje je zame veselje, vendar to ne zahtevam tudi od drugih. Gostom dostikrat predlagam, naj poskusijo kaj novega. Menim, da je gostoljubnost v dobro pripravljeni hrani, v prijaznosti in spoštovanju do gostov. Čemu se še radi posvečate pri kuhanju? Velik poudarek dajem omakam. Saj z omako damo harmonijo določeni jedi. Je gostinski poklic naporen? Tudi, saj je treba imeti za gostinstvo smisel, če hočeš biti uspešen. Delo pa terja napor, saj je treba vzdrževati higieno v kuhinji. Imate kakšen hobi? Včasih kolesarim, tudi na sprehod grem rad, sprostim se še najbolj v discu. Najrajši pa se posvečam kuharstvu. In vaš najljubši pregovor? To je vsekakor slovenski pregovor, da gre ljubezen skozi želodec, kar zelo drži. Imate radi dobro vzdušje v kolektivu? Ja, zelo. V kisovški restavraciji Marela pa bodo gostje kmalu deležni širše ponudbe, med drugim tudi pizzerije, da bodo v hrani in pijači lahko še bolj uživali tako ob praznikih kot še ob drugih priložnostih. Petra Radovič Nagrajena kulinarična miza (foto MM) 5. LISTOPADA 1999 n Ti 'm | Zmago Sagadin Košarka je dinamičen šport V nedeljo, zadnjega dne v mesecu oktobru, so v športni hali ZagoPje z zagorsko košarkarsko ekipo prvenstveno tekmo odigrali košarkarji Union Olimpije. Z izidom 53:79 so zmagali Ljubljančani. Na dosego pa je bil tudi njihov trener Zmago Sagadin. Ali dobro poznate Zagorje? Svojčas sem bil večkrat v Zagorju. Kakšnih izletov v Zagorje pa ne delam, tako da to novo Zagorje nič ne poznam. Bi poletni dopust preživeli v Zasavju? Rad imam mir, zato bi šel z užitkom v Medijske Toplice, ko bi se tudi z zasavskimi kraji bolj spoznal. Ali se v vsakem kraju najprej pozanimate za športno sceno? Ne, to ni pravilo. Naš smisel dela se je uveljaviti med bogatimi, močnimi državami, češ da smo lahko tudi z manjše države in z manj sredstvi uspešni, da lahko tekmujemo in pariramo. Evropska športna scena, zlasti košarkarska, me bolj zanima. Poznam pa tudi zasavske športne napore, da bi dobili enega stabilnega prvoligaša. In novo športno dvorano si je Zagorje zaslužilo. V doglednem času bo tudi v Trbovljah košarkarska ekipa in bo imelo Zasavje dva košarkarska prvoligaša. Navidez bi se v košarki lahko dobro odrezal vsak visok fant; ali to zadostuje? Tudi brez malih igralcev v košarki, kjer je treba dosti treninga, ne gre. Nizki, hitri igralci vnašajo v igro dinamiko, ki zopet prihaja v modo. Naslednje leto se bodo košarkarska pravila spremenila ravno zato, da bi prišla do izraza hitrejša igra in s tem tudi nižji, hitrejši igralci. Po čem pa so značilni vaši treningi? Že 25 let sem trener in specializiral sem se za nek produkcijski proces iskanja mladih talentov, da čimprej začnejo trening v tem produkcijskem centru: Union Olimpija. Sočasno skušamo iz njih razviti dobre igralce, držati korak z evropsko kvaliteto ter seveda osvojiti domače prvenstvo, kar je vse težje. Ali kot trener uporabljate enako taktiko, kot ste jo na začetku vaše športne kariere? Metodologija dela seje spreminjala, vse več je atletike, telesne pripravljenosti, vedno pa sta aktualna red in disciplina. Bolj kot je striktna disciplina, boljši so odnosi znotraj in iz^en terena. Pred leti je bil zaostanek za Ameriko ravno v telesni pripravljenosti, danes so evropski igralci že dobri atleti in mislim, da se približujemo NBA-ju. Je na tekmah pomembno, da je ekipa uigrana? Sigurno, uigranost je sestavni del ekipe. Problem v slovenskem prostoru je motivacija, večji motiv in stimulans igralcem predstavlja Evropa. Skušamo pa tudi čimbolj korektno igrati v slovenski ligi in pri tem vztrajam včasih bolj, včasih manj uspešno. Kaj pa motivacija? Kot vsepovsod v profesionalnem svetu, je denar prvi motiv, nadalje pa slava in uspeh. Pomembno je, da košarkarji zdržijo pritisk tega, da imajo denar, pritisk slave, popularnosti. Se pravi, da je to za te mlade fante včasih kar huda obremenitev. Nasplošno pa za evropsko konkurenco ne manjka motivacije, želje po dokazovanju, uspehih, rezultatih. In kaj pravite o slovenski košarkarski reprezentanci? Upam, da bomo za naslednje evropsko prvenstvo bolj enotni v pristopu in bodo tudi rezultati boljši. Zopet bo igranje prekvalifikacij, prekinitev lig in z izgubo igralcev, ko bom kakšnih pet igralcev poslal v slovensko, Kovačiča v hrvaško in Šaluna v litvansko reprezentanco, izgubiš kontinuiteto dela v klubu. Novembra bo za tri tedne ekipa razpadla, potem pa še februarja in to ni dobro. Dobro bi bilo, če bi se slovenska košarkarska reprezentanca bolje plasirala v evropsko košarkarsko prvenstvo, se pravi, da bi bila med prvimi osmimi v Parizu. Kako ste zadovoljni z rezultati tekem KK Union Olimpije v letošnji sezoni? V pricipu vedno rečem, da je bilo dobro, čeprav bi lahko bilo boljše. Vendar perfekcije ne pričakujem, vedno pa želiš še boljše in tudi narava športa je, da se vedno hoče hitreje, močneje, višje, ta trend je neprestan. Kakšna je pravzaprav vloga trenerja; je bolj odvisna od igralcev ali od tega, kako zahteven je do igralcev? To je različno. Določeni trenerji so bolj managerji. določeni trenerji pa upoštevajo tudi vzgojno-pedagoško plat dela. In mislim, da imam precej vzgojno-pedagoškega načina dela. Vzgojni moment je v športu zelo prisoten. Menite, da je tekmovalnost sestavni del športa in kako sprejemate tekmovalnost v medčloveških odnosih? Vsi dobri športniki in dobre ekipe so predvsem dobri tekmovalci. Tekmujejo, ker želijo zmagati, vedno dajo od sebe maksimalno in to tudi zahtevam od igralcev. In če uspeš, je dobro. Če pa ne uspeš, je pa jutri nov dan in naslednja tekma. Kakšen pristop imate do tekem? Pred vsako tekmo obstaja določena napetost tako pri meni, kot pri igralcih. Vsaka tekma je nov dogodek. In treniramo zato, da se na tekmah lahko izkažemo. Toda vse tekme niso enako važne in enako odločilne. Saj odločilne tekme povzročajo večji pritisk in to so razne tekme za uvrstitev, ko recimo, če izgubiš, izpadeš. So pa najboljši tisti igralci in tisti trenerji, ki uspejo zadržati mirno glavo, ko je pritisk najhujši. In najboljši igralci ravno takrat, ko je najtežje in najbolj obremenilno, odigrajo najboljše. In prosti čas? EX IMMUT Če utegnem, v prostem času igram golf. Pri tem gre bolj zato, da vsaj dvakrat tedensko najdem čas za sprehode v naravo. Golf ni toliko zaradi športa kot zaradi ambienta, kjer se igra, saj so to prekrasni ambienti na Bledu, kjer je sprehod užitek. Imate radi glasbo? Zelo rad poslušam glasbo, sploh takšno, ki me sprošča. To je recimo Mike Oldfield, čigar vse CD-je imam. Ko poslušam glasbo, se zleknem v svoj velik masažni fotelj in se sproščam ter odvrnem misli stran od košarke oziroma od vsega tega stresa v zvezi rezultatov in drugih pritiskov. Kakšni ljudje vas navdušijo? Na vsak način me navdušijo odprti ljudje. Nevoščljivost mi ni pogodu in me največkrat vrže iz tira, čeprav imam nasplošno dober stik z ljudmi. Se tudi v družini veliko pogovarjate o športu? S sinom, ki se tudi ukvarja s košarko, več debatirava o športu. Hči študira v Franciji, tako dajo bolj malo vidim. Žena pa seje prej bolj zanimala za šport, kot se sedaj. Čeprav skušam vse probleme, vezane za košarko, držati v hali Tivoli in jih čim manj "nositi" domov, pa mi, jasno, to vedno ne uspe. Imate radi živali? Nobene živali nimam, ker sem zelo malo doma. Drugače pa imam zelo rad pse in konje. Ker pa ima prijatelj farmo s konji, grem večkrat jezdit. In kako ste zadovoljni s tekmo s KK Zagorje? Predvsem smo vadili nekatere stvari v obrambi in naš cilj je bil, da dosežemo vsaj 60 točk, kakšnih drugih velikih motivov ni bilo in kaj posebnega nismo odigrali. Ampak menim, da je publika vseeno prišla na svoj račun. Zagorjani so se pa dobro, čvrsto odpirali, tako da so bili dostojen nasprotnik. Petra Radovič NA ABILVMPIADI METKA OCEPEK TEKMOVALA V VEZENJU V začetku je prav, da pojasnimo, kaj pomeni beseda ABILVMPIADA. Kot nam je povedala del.inštruktorica v VDC-ju, Cvetka Polc gre za besedo angleškega izvora, kije sestavljena iz dveh besed: 01ympics of abilities, kar pomeni Olimpiada zmožnosti, sposobnosti, spretnosti. To je prireditev, kije tekmovalnega značaja in med seboj povezuje osebe z motnjami v razvoju na nivoju zaposlitvenih in prostočasnih aktivnosti, znanj, ki jih osvojijo skozi proces usposabljanja in kasneje v varstveno delovnih centrih, kakršen deluje tudi v Zagorju. Te osebe med seboj tekmujejo v pridobljenih znanjih, sama prireditev pa jim daje možnost osebne promocije na različnih področjih, spreminja oz. podira tradicionalne poglede na sposobnosti, potenciale in zmožnosti te populacije ter promovira njihovo udeležbo v socio-ekonomskih aktivnostih. To ne pomeni, da velja Abilympiada le še za eno prireditev tekmovalnega značaja, marveč je svetovno gibanje razširjeno po celem svetu. Začetek tega gibanja sega na Japonsko v leto 1972. Do sedaj se je v to gibanje vključilo že 35 držav oziroma regij. Od petka, S.oktobra dalje, se lahko tudi Slovenija pohvali, da je postala uradna članica tega svetovnega gibanja. Na ta dan so v Črni na Koroškem ustanovili Abilympijsko zvezo Slovenije. Na ustanovnem zbom, kjer je sodelovala tudi Cvetka Polc, so se odločili, da se bo slovenska ekipa udeležila svetovne Abilympiade, ki bo potekala avgusta drugo leto na Češkem. Že naslednji dan, takoj po ustanovitvi zveze, so organizirali tudi !.Abilympiado. Le te se je udeležila tudi varovanka zagorskega VDC-ja Metka Ocepek iz Čolnišč. Nastopila je v vezenju in v konkurenci petnajstih tekmovalcev osvojila odlično četrto mesto. Vezenje je sicer le eno od tekmovalnih zvrsti, ki se lahko iz leta v leto spreminjajo. Letos so izbrali naslednje: že omenjeno vezenje, pletenje, tkanje, strojno šivanje, oblikovanje lesa, kovine in umetne mase, rezbarjenje, aranžiranje cvetja, krasitev torte, priprava narezka in dekorativno rezanje sadja in zelenjave, igranje na instrument, ples, fotografiranje na prostem in oblikovanje pričeske. Metka je po tekmovanju povedala, da je bila naloga iz vezenja dokaj zahtevna, toliko bolj, ker nihče od udeležencev ni niti približno vedel kakšno nalogo bodo dobili. Tudi štiri ure časa, kolikor so ga imeli na voljo, je bilo bolj skopo. Komisijaje ocenjevala uporabo večjega števila vbodov, kvaliteto in estetski videz izdelka. Metki je očitno, kljub težki nalogi in malo časa na razpolago, uspelo izdelati lepo vezenino. O spretnih rokah Metke in še Vide, Tanje, Zinke in Urške (vse delajo v skupini Cvetke Polc) sem se prepričal, ko sem si v VDC-ju ogledal njihove resnično prekrasne izdelke. Prav v tem času izdelujejo božično-novoletne voščilnice, kijih tudi tržijo. Poleg teh izdelujejo še druge voščilnice za različne priložnosti, kot so osebni prazniki, Velika noč, Valentinovo, 8.marec, Materinski dan ter tudi manjše in večje prtičke. Občasno si lahko njihove izdelke ogledamo tudi na priložnostnih razstavah ter v vitrinah hotela Medijskih toplic. Kljub temu, da je Metki samo tekmovanje ostalo v lepem Metka Ocepek (arhiv VDC-ja) spominu, pravi, da je bilo še lepše dan prej, na družabnem večeru. Ob prijetni glasbi Marjana Smodeta, Hajdi Korošec, Spidija in Gogija in drugih glasbenikov so namreč tudi veselo zaplesali. Za dobro razpoloženje pa je še dodatno poskrbel čarodej Danijel Gorjup. IgorGošte K5EFTI 1. naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 060171 675 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. ABE SHOP PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. vmotm ^KLOPOTEC l Tržnico « 0601 bi 195 ciApufciap. DEL CAS: 8h-12h,16h-19" sobota: 8,l-12h V pričakovanju novega tisočletja smo za vas pripravili veliko ponudbo vrhunskih vin, predvsem pa bogat darilni program. Prepričajte se o naši ponudbi. VABLJENI NA DEGUSTACIJI! V SOBOTO 6.11.99 -vina Step Danilo, Vinogradništvo Steyer iz Apač - Gornja Radgona V SOBOTO 13.11.99 vina Goube,. h Vinogradništvo Goube iz Svečine Ou 9 0016 ZOOMAHKETKANf; vse zb. male živali Ulica 1. junija 7. TRBOVLJE Tel.: 041-531 791 . Delovni čas: 8-00 - 12.QO i6.oo-i9.oo mj: A sobota: 8.00 - 12.00 ElektroTom Tomaž. DRAKSLER s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec Tel.: 0601/71 -321 GSM: 041/ 507 - 321 SERVIS VSEH VRST: - ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA - MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV KAR SE POKVARI, ELEKTROTOM POPRAVI! ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn tehnični predmeti, zlato, Trg svobode 2 poplačila starih posojil in 1270 Litija urejanje novih. tel: 061 -881 -362 Realizacijo kredita takoj! gsm: 041-426-665 Delovni čas od 9h do 16\ I7.~. SREČANJE S SOLISTKO NEKDANJEGA OTROŠKEGA ZBORA TRBOVELJSKI SLAVČEK "Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce smehlja..." To je Adamičeva pesem, pesem rudarskih otrok, ki je zadonela iz grl pevcev in pevk otroškega zbora Trboveljski Slavček na koncertih doma in v tujini. Že po tej predstavitveni pesmi so se ljubitelji petja pred več kot šestdeset leti v dvorani navdušeno zahvalili mladim revirskim pevcem z burnim aplavzom. Nepozabni so spomini na zveste poslušalce in prijazne gostitelje v Ljubljani, Litiji, Vrhniki, Logatcu, na Gorenjskem, v Celju, Mariboru, Beogradu... In kdo je poleg nepozabnih, čistih, močnih glasov mladih pevcev ter pevk še posebno navduševal poslušalce? Naša solistka zbora, Rezika Koritnik, s srebrnim glasom soprana, ki se ji je v dvospevih pridružila Pepca z žametnim obarvanim altom.(prepis iz takratnih časopisnih člankov) Na vseh koncertih v domovini in tujini sta osvajali poslušalce, ki so zahtevali ponovitev pesmi. V oktobru je naša Rezika praznovala visok življenjski praznik. Nanjo so se spomnili nekateri časniki in oba radijska programa Slovenija. Čestitkam smo se pisno pridružili tudi nekdanji slavčki. Ob imenih so bila označena leta: 72, 75, 76, 79 itd. V petek, 15. oktobra, smo se na njeno pobudo zbrali v Trbovljah. Smeh v očeh, topel stisk rok - je povedalo vse. Rezika je želela obiskati grob našega pevovodje Avgusta Šuligoja. Naj mi bo dovoljeno za mlajše bralce nekaj podatkov: Kdo je bil pevovodja Šuligoj? Trmasti, pokončni, socialno čuteč, zavedni sin Primorske, ki je prispel v Trbovlje potem, ko so ga pregnali fašisti. V naše Trbovlje je prišel v času najhujše rudarske krize. Tu pa je mladi učitelj odkril izjemno glasbeno nadarjenost otrok in že leta 1928 zbral nekaj pevcev na Vodenski šoli. Maja 1931 je imel Trboveljski slavček že samostojni koncert. Kaj je zapisal Ludvik Mrzel, literat, prevajalec, gledališki vodja (1998 smo mu v Trbovljah odkrili spominsko ploščo) o zboru? "V težkih dneh socialnih bojev so se rodili v Trbovljah Slavčki, da iz najčistejših grl zapojo vsemu svetu veliko tožbo trboveljskega gorja. Pesem Trbovelj, Trboveljski slavček, ne sme in ne bo izumrla." Zbrani pevci in pevke smo se po poklonitvi ob grobu našega dirigenta zbrali v bližnjem gostišču. Naši solistki smo čestitali in izrekli svoje želje in obujali nepozabne spomine na bogato, uspešno glasbeno pot. Tudi zapeli smo, a naši glasovi niso doneli tako kot pred šestdeset in več leti. Toda pelo je srce in duša. Na srečanju smo zvedeli od naše solistke Rezike in njene nadvse prijazne hčerke Mete in nečakinje Brede, da pripravlja Rezika Zbornik o njeni glasbeni in pevski poti in o revirskih najmlajših predstavnikih, ki so vplivali na vzpon slovenske in takratne jugoslovanske pevske kulture. Upamo in želimo, da bo izdajo Zbornika finančno podprla tudi naša občina in še kdo, ki spoštuje slovensko pesem in mu je pri srcu zavidljiv uspeh mladih revirskih pevcev in pevk doma in v tujini. Naši jubilantki želimo trdnega zdravja in uspeh pri zapisu in izdaji Zbornika. Mija Filač Rezika je v prvi vrsti tretja DRAGO ZAJC - UČITELJ ZA ŽIVLJENJE Znojile. Že ime samo je dovolj zgovorno in pove, da njihovim ljudem znoj lije. Že v zgodnji mladosti so ga prelivali, ko so nekateri, katerih domovi so bili raztreseni po okoliških bregeh, hodili uro in še več v šolo. V Znojilah je bila osnovna šola in bil je tudi učitelj, en sam učitelj za vseh osem razredov. Dopoldne je poučeval otroke od četrtega do osmega razreda. Popoldan pa tiste od prvega do četrtega in to vse predmete. Učil in naučil jih je začetnih korakov v življenje in to delo je opravil zelo dobro. V letih od 1951 do 1976 je šlo skozi njegove roke 191 otrok dveh generacij. V soboto se jih je na srečanju v Zagorju zbralo 110. Zanimiv pa Je bil pogled na pisano družbo mlajših in starejših, staršev in otrok - učencev istega učitelja. Zdaj osnovne šole v Znojilah ni več. Otroci se vozijo v Čemšenik, na Izlake... Stavba, v kateri so nabirali nekoč znanje, je dana v najem in počasi propada, čeprav sojo takrat, pred mnogimi leti, gradili kmetje s svojim delom in prispevki za svoje in svojih otrok otroke. Časi so se spremenili, dolina je vabila in premnoge tudi zvabila, čeprav prihaja čas, ko si marsikdo želi nazaj v svoj mladostni raj -toda velika ovira je pomanjkljiva infrastruktura, ceste in šola, ki je ni. Vendar bi jo želeli ponovno imeti in prav zaradi tega je že nekaj let tlela želja, da se zberejo učenci nekdanje osnovne šole Znojile, učenci Draga Zajca. S tem so se mu želeli iskreno zahvaliti za njegovo delo, saj so vsi dobili pri njem dobro osnovo tudi za nadaljnje šolanje. Odgovornim v razmislek pa predlagajo, da bi se lahko tudi učitelji pripeljali na delo v njihov kraj, namesto, da se otroci vozijo drugam v šolo. Zagotovo bi s tem vsakdo nekaj pridobil. Svoje srečanje so pričeli s kulturnim programom, s pesmijo in spomini pa so ga nadaljevali pozno v večer. Marta Hrušovar Jr.77 jj.jtf: j. j.c.j, n ..............................ZA DOBER TEK V KISOVSKO MARELO.................................................... V kisovški restavraciji Marela znajo poskrbeti za goste in jih, kot pravijo, "pocrkljati”. Kar pa jim uspe tudi z okusnimi, dišečimi, očem vabljivimi, slastnimi jedmi, ki jih imajo na jedilniku. Tokrat so povedali enega od mnogih kuharskih receptov jedi, ki so na memiju kisovške Mareie ter še menu, ki bo popestril silvestrovanje ob izteku leta 1999. TOURNEDOS ROSSINI (pljučni file, gosja jeta) Potrebujete (za 4 osebe): 1 kg dobro uležanega govejega fileja, 20 dag gosjih jeter, 1 del pomarančnega soka, 3 del sladke smetane, 1 del osnovne omake - fond (to je: svinjska in telečja kost spečeni v pečici in dodana jušna zelenjava, kar se pomoka in zalije z vodo ter kuha 5 ur, nakar se še precedi), 5 dag mandeljnov, sol, poper, peteršilj. Priprava: Meso razrežemo na osem enakomernih filejev, jih na maslu opečemo, solimo, popopramo, postavimo v drugo posodo, dodamo malo masla ter opečemo še osem filejev gosjih jeter, zalijemo s pomarančnim sokom, pridamo še smetano ter opečene pljučne medaljone, potresemo z narezanimi mandeljni ter kuhamo dalje v omaki do primerne gostote. Serviranje: Pod vsak file damo opečen kruton (ocvrt kruh po pariško), spodlijemo z omako, na file pa dodamo gosja jetra. Zraven ponudimo, priporočamo, skutin palačinkin štrukelj ter beluše po poljsko. Dekoriramo z režimo paradižnika, pomarančnim krhljem in listom poprove mete. MENU OB ZAKLJUČKU 2. TISOČLETJA v restavraciji Marela: gobova juha v testenici, za toplo predjed pa lososov galantin s holandsko omako in zelenjavni kipnik. Glavna jed: trije medaljoni ob iztekajočem se tisočletju in fina priloga, solata. Sladica: sladko presenečenje. Za zjutraj: rudarska kisla juha. ER. SEJEM NARAVA-ZDRAVJE'99 Kje drugje, kot na vsakoletnem sejmu NARAVA - ZDRAVJE na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, ste lahko poizvedeli, kaj je novega s področja zdravju prijetnih dišav, hrane, kozmetike... Sejem NARAVA - ZDRAVJE '99 je potekal od 19. do 24. oktobra in tudi letos predstavil kar nekaj slovenskih odličnih zdravilišč in toplic, Kozmetika Kahne iz Ljubljane še zmeraj zna s kožo in ohranjanjem lepega videza, kreme pa je bilo možno tudi kupiti. Družina Žižak iz Lipovcev je prikazala enkratne ročno izdelane košare, vaze in druge okraske iz slame, ki kažejo ne le ustvarjalno delo, marveč tudi uporabno plat slame. Še vedno je bila na razpolago bio-piramida za ohranjanje harmonije duše in telesa. Novost pa je bila pedikura Zdravstvenega doma Celje, ki zna poskrbeti za dobro počutje nog. In kaj je ionizator? Preprosta aparatura, ki v avtomobilu, stanovanju in drugih ambientih poskrbi za čist in zdravju neškodljiv zrak. Na dosego je bilo še več proizvodov za krepitev zdravja, zagotavljanje vitkosti, zdravju prijetni materiali za oblačila ter zdravju koristne odeje Zlato runo iz Industrije usnja Vrhnika. Popestritev sejma je bila brošura Jožeta Rozmana: Skrivnosti iskrivih mehurčkov, ki je seznanila s kulturo pitja raznih pijač, predvsem pa o serviranju in pitju vina. Pa zdravilnih čajev ni manjkalo ter raznoraznih rezancev iz Mlinotesta d.d. Ajdovščina pa kako ponuditi riž, četudi brez omake, med športi pa letos posebna pozornost kolesarjenju. Predstavile so se tudi Srednja šola Domžale, ki izobražuje za poklice strojništva ter Tekstilna šola Metlika, ki je svojo razstavo naslovila: Od ideje do obleke. Novi parfumi prihajajo iz Francije, zanimivi sta bili razstavi gob in malih živali, prisrčne pa tudi skice osnovnošolcev, ki so slikali na temo ekologije. Vsega 117 razstavljalcev, domačih in iz tujine, je soustvarjalo letošnji sejem NARAVA - ZDRAVILNE RASTLINE ROŽENKRAVT Zagotovo mnogi to zel dobro poznate. Tisti, ki roženkravt ne poznate, ga boste prepoznali po precej velikih, narezanih, mehkih in dlakavih listih, ki močno dišijo. V naravi ga boste pri nas težko našli, mnogi pa ga gojijo v lončnicah kot okrasno rastlino. Cvetovi so majhni, rožnate barve, a ta rastlina le redko cvete. Kot zanimivost povejmo, da so ga nekoč gospodinje dajale med perilo, da je lepo dišalo, pa tudi v šopkih je bil skupaj z rožmarinom in nageljni zelo dobrodošel. Olje roženkravta, ki lepo diši, je dobro pri božjastnih napadih, ker pomirja. Roženkravt so uporabljali tudi za zdravljenje driske in sicer tako, da v četrt litra vode damo vejico te zeli. Ta čaj, ki mu lahko dodamo še kamilice ali rman pijemo večkrat na dan. Driska naj bi prenehala brez bolečin. Roženkravt cenijo tudi kot zdravilo za srce, tako da žvečimo list in srknemo še požirek vode. Z žvečenjem si pomagamo tudi pri zdravljenju bolečih dlesni. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI: PROTIN - Pomagajo vsa zelišča, ki ženejo na vodo in zelišča, ki čistijo kri: artičoka, bazilika, beluši, bezeg, breza, brin, brusnica, divja mačeha, čebula, češnja, črni ribez, fižol, gabez, gladež, glog, gozdna jagoda, hmelj, hren, hruška, jablana, Pušpan je dober za zbijanje vročine in tudi pri zdravljenju protina oz. putike jagodnjak, ječmen, jetičnik, jesen, kamilica, koruza, divji kostanj, krvomočnica, kurja črevca, kosmulja, lan, lipa, lisičjak, lučnik, luštrek, marjetica, materina dušica, medena detelja, majaron, melisa, milnica, krvavi mlečnik, metla, ohrovt, oman, bela omela, oves, oslad, pehtran, pravi pelin, petrešilj, pirnica, plahtica, plešec, praprot, pušpan, prstati pesjak, rabarbara, regrat, repnik, repinec, repuh, resa, rman, rožmarin, sivka, smreka, sretena, šentjanževka, šetraj, šipek, timijan, trobentica, trpotec, vijolica, vrba, vrednik, zelena, zelje, zlata rozga, žajbelj. VROČINA- Pomagajo vsa zelišča, ki zbijajo vročino, osvežujejo in vsebujejo antibiotike: artičoka, breza, boraga, borovnica, čebula, česen, encijan, evkaliptus, jablana, jesen, kamilica, kolmež, kopriva, kordabenedikta, limonovec, mandljevec .malina, meta, oman, oslad, pelin, peteršilj, potrošnik, pušpan, rabarbara, repik, robida, rman, rosnica, sončnica, šopek, šetraj, španski bezeg, tavžentroža, vrba, vijolica, vrtnica, zelena, zimzelen, žajbelj. (foto I.G.) j Ali že veste kaj pomeni 1.447.635 SIT To pomeni - 2 zračni blazini - termoizolacijska zasteklitev - po višini nastavljivi sedeži - tretjinsko deljiva zadnja klop - zadnji vzglavniki - kodiran ključ - odbijači in ogledala v barvi vozila - obratomer ali posebna hišna cena Polo Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 malgajl , T r b o v 1 j e ♦ fr****?* 1 Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser * KORMORAN * SAVA * KLEBER * MICHELIN MEGANE NAJVARNEJŠI AVTO V SVOJEM RAZREDU POPUST 150.000,00 SIT PRI MENJAVI STARO ZA NOVO. tel.: 0601/27-666,27-525 renault Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne. SLOVE NICA zavarovalniška hiša d.d. ZA VAS SMO ODPRLI NOVO ZASTOPNIŠKO PISARNO v Trbovljah na Trgu revolucije 19. Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete in se prepričate o kakovostni in ugodni ponudbi naših zavarovanj!!! Zastopniška pisarna Slovenica, d.d. Tel.: 0601/31-920 in 31-921 Slovenica, zavarovalniška hiša, d.d., Ljubljana Celovška 206, Ljubljana Tel.: 061 159 73 86, Faks.: 061 159 72 02 E-pošta: in1o@slovenica.si, Internet: http//www.slovenica.si integral ^integral INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.nct Internet: http://www.intcgral-zagoije.si POPOTOVANJE OD LITUE DO ČATEŽA Organiziran prevoz: 13.11.1999 ____________CENA: 1.000 sit__________ BOARDERTOK, VAL THORENS 11.-18. december 99 'mm£Wr SILVESTROVANJE Praga: 24.200 SIT Blatno jezero:29.900 SIT Budimpešta: 17.400 SIT Pariz: 38.800 SIT Amsterdam: 33.500 SIT mmm mmm im m* NAKUPOVALNI IZLETI:Lenti in Pliberk 5. LISTOPADA 1999 Efi.r^TT (j 77.J7. ulsbslgo 7 NIKOLAJ TOPLAK Če ga je kaj izrecno zanimalo, je bil to šport. In skoz šport je sprva tešil lastno željo po tekmovanju in športnih igrah. Kasneje pa so bili za dobre rezultate potrebni treningi, saj seje odlikoval kot izvrsten orodni telovadec. Potem je individualni šport zamenjal za kolektivnega in se posvetil rokometu. Že v gimnaziji je treniral rokomet in od leta 1969 je bil vratar radeške rokometne reprezentance, ki je dobro kotirala v slovenski rokometni ligi. Čeravno so soigralci zaupali v vratarja, pa se je "zasekiral", če so izgubili, kajti napake igralcev na igrišču niso tako očitne, kot je napaka vratarja, če "spusti" žogo v gol. Pravi, da se v športu naučiš tudi teamskega dela, saj mu pri delu dobro vzdušje v kolektivu veliko pomeni. Že šesto leto je namreč ravnatelj hrastniške OŠ narodnega heroja Rajka in podružnične OŠ Dol. Prej pa je 22 let učil športno vzgojo. In zelo rad se spominja šolskih ur, ki jih je, kot športni pedagog prebil z učenci. Na OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku je vedno stremel, da so imeli učenci dovolj možnosti za ukvarjanje s športnimi interesnimi dejavnostmi. Mnenja je, da šport lahko jemlješ zelo površno, lahko pa učenca dosti bolj spoznaš kot pri preostalih šolskih urah. Kajti športna vzgoja poleg športno-gibalnih izraža tudi sociološke, čustvene, interesne zmožnosti učenca. In stremel je, da so se pri urah športne vzgoje učenci navajali prijateljstva, sodelovanja, tolerance in tudi discipline. Pravi, da se vsaka generacija učencev odlikuje v kakšnem športu. In kadar je imel trening, se ni pustil zmotiti, saj planiranje treningov zahteva organiziranost. "Športni pedagog mora biti pripravljen delati z učenci, jih trenirati in motivirati," je povedal in dodal, da je v osnovni šoli dokaj zanimanja za šport, pozneje pa je tega vse manj zaradi vprašljive motivacije amaterskih dejavnosti, čeprav tudi amaterizem daje dobre rezultate. Kot ravnatelj se med drugim zavzema za boljšo plačanost učiteljev in sodobno opremljenost učilnic. V kolektivu podpira odkrit dialog, ki po njegovem mnenju pripomore k boljšemu vzdušju in sprotnemu pomenkovanju o morebitnih težavah. Zaupanje v kolektivu učitelja motivira tudi pri pouku. Zatrjuje še, da ni lahko biti učitelj, saj učenci vse prehitro pogruntajo učiteljeve šibke točke in jih s pridom izkoristijo. "Važno je, da je učitelj strokovno dobro podkovan in zna vzpostaviti red v razredu," je dejal. Tudi vzdušje v razredu smatra za kvaliteto, če je disciplinirano in imajo spoštovanje ne le drug do drugega, temveč tudi do učitelja. Veselje ima za planinarjenje in plezanje. Z družino pa niso zamudili nobenih "smučarskih počitnic". Kljub temu, da ima bolj malo prostega časa, gre rad na kakšno športno tekmo in košarko v Hrastniku še zmeraj trenira. Vedno se je pripravljen pogovoriti in sporazumeti o stvareh, razveseli pa se tudi uspešnega uveljavljanja učencev na raznih šolskih tekmovanjih. Tekst in foto: Petro Radovič ŠKOF, CERKVENI PISATELJ IN MUČENEC-VIKTORIN (3. november) Viktorinje bil nam prvi znani ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec svetega pisma. Ko so Rimljani okoli leta 15 pred Kristusom okupirali slovenske kraje, so ozemlje razdelili na pokrajine. Spodnje Dravsko polje in Slovenske gorice so bile skupaj z Zgornjo Panonijo. Na mestu prastarega Potovja (križišča poti na znameniti jantarski poti) so utrdili vojaško in trgovsko postojanko Poetovio (današnji Ptuj). V naslednjih desetletjih so vojaki in trgovci v to rimsko kolonijo zanesli tudi krščanstvo. Poročila pravijo, daje bila že v 3. stoletju tukaj ustanovljena škofija. Ohranil seje spomin na škofa Viktorina, o katerem poroča sv. Hieronim v svoj i knjigi »O odličnih možeh«. Pripoveduje nam, daje Viktorin svoje delovno in Bogu predano življenje končal z mučeniško smrtjo ter daje bil izobražen in plodovit pisatelj. Napisal je razlage ali komentarje k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiji, Ezekielu in Habakuku, k Pridigarju in Visoki pesmi. Razložil je Matejev evangelij in Razodetje. Pripisujejo mu tudi spis proti krivovercem (Adversus omnes haereses) in nekatera druga dela. Njegovi spisi O stvarjenju sveta in Razlaga Skrivnega razodetja so se ohranili v latinskem jeziku, čeprav pravi sv. Hieronim o njem, daje bolje obvladal grško. Na osnovi te opombe, so nekateri menili, daje bil Grk. Vendar pa večina poročevalcev o sv. Viktorinu meni, daje bil domačin (Ptujčan), vzgojen v grškem okolju. Vendar pa iz poročil ni mogoče razbrati kdaj in kje natančneje bil rojen. Zaradi neustrašnega in plemenitega značaja ter zaradi izobraženosti in vzornega življenja, gaje ptujska duhovščina izbrala za svojega škofa. Ptujska škofija je bila tedaj podrejena oglejskemu patriarhu. Krščanstvo je na Ptuju med tamkajšnjimi prebivalci pognalo globoke korenine, o čemer nam danes pričajo mnoge izkopanine. Zasluge gredo predvsem sv. Viktorinu, kije svojo besedo širil tudi s spisi. Njegove spise so uporabljali pri verskem pouku od Afrike do Irske. Za svoje razlage seje naslanjal na grške cerkvene očete, ki pa jih ni samo prevajal, ampak je tudi sam prispeval velik delež k takratnjemu slovstvu. Sv. Viktorin paje nehote širil tudi nekatere nazore, ki jihje kasnejše cerkveno učiteljstvo zavrglo oziroma opredelilo za sporne. Sv. Hieronim, kije kritično pregledal vse njegove spise, jih je na nekaterih mestih skrajšal tako, da so bili dolga stoletja poznani le v Hieronimovi predelavi. Sv. Viktorinje umrl mučeniške smrti v času Dioklecianovih preganjanj 2. novembra 303 ali 304. Zaradi praznika »vernih duš« je god sv. Viktorina dan kasneje, to je 3. novembra. Po propadu rimskega cesarstva je naše kraje zapustilo prebivalstvo rimskih upravnih in vojaških postojank, med katerimi so bili že v precejšnji meri kristjani. Legenda pravi, da so relikvije sv. Viktorina odnesli v Rim. Zato seje spomin na sv. Viktorina nekako izgubil. Najprej so ga pričeli častiti na Francoskem v nekem kraju s podobnim polatinjenim imenom kot ga ima naš Ptuj. Za uvedbo češčenja sv. Viktorina so si na Ptuju prizadevali v drugi polovici 18. stoletja, vendar paje dovoljenje za češčenje uspelo pridobiti šele A.M. Slomšku. Slomšek je v Drobtinicah leta 1848 objavil sliko sv. Viktorina, življenjepis paje prispeval tedanji ptujski kaplan dr. Jožef Muršec. Sv. Viktorina upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v rokah. Poznani sta upodobitvi v proštijski cerkvi na Ptuju ter Alojzijevi cerkvi v Mariboru.. Branko Nimac c^-vta -Lit Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel.:0601/64-687 041/896-125 ODPRTO: PON-PET 8.30 -16.30 SOBOTA: 8.30 -12.00 N0,sr” DAENMOO P.E. Zagorje -KREDIT-T+1% j -POLOŽNICE 1 -LEAS1NG -brezpologa -STARO ZA NOVO MOTOR PRODAIA HRASTNIK: Cesta 1. maja 76,1430 Hrastnik, Tel. :0601/44-360 D/IENMOO pri Vas doma Vas zanima nakup novega avtomobila Daev/oo? Nič lažjega. Pokličite nas na telefon 0601 64-687 oziroma 041 896-1 25 in dogovorili se bomo za obisk našega predstavnika z željenim modelom avtomobila pri Vas doma. Omogočili vam bomo temeljit ogled avtomobila in testno vožnjo. V primeru, da ste v dilemi kateri model avtomobila vam je najbolj pisan na kožo, pa se oglasite v naši prodajni salon v Zagorju, kjer so vedno razstavljeni vsi modeli avtomobilov DAEVVOO. POOBLAŠČENI SERVISER: C. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL.:0601/66-246 MOTOR avtoservis RAZPOTNIK Matjaž RAZPOTNIK s.p. SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS • avtoelektrike avtoelektronike m 5. LISTOPADA 1999 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DEL - MI VAS NAGRADIMO Edi Ceferin, Trg revolucije 24, Trbovlje je tisti srečnež, ki bo prebiral knjigo Tatjane Polanc O možu, kije izgubile sebe (poklanjajo Multima d.o.o. Kisovec). V kuponček je pravilno zapisal odgovor, ki se glasi NIKO GRAFENAUER. Tudi pri naslednji literarni uganki, vam sprva ne bomo veliko pomagali. V pomoč vam tokrat objavljamo le del pesnikove pesmi z naslovom NA TRGU. Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mimo, na vodnjaku samo tih vetrc z vodoj poigrava. 1 ! Vodice hh h sume in rosice prše brez konca v broneno kotanjo; brezdanjje ta vir, šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo. Uganko sestavil Igor Goste Čestitka Spoštovanemu dopisniku Zasavca, publicistu in Trboveljčanu TINETU LENARČIČU želimo ob dopolnjenih 75 letih obilo zdravja, osebne sreče in še naprej tafco uspešnega sodelovanja v Zasavcu! Sodelavci Zasavca OPRAVIČILO: V prejšnji številki smo objavili sestavek "Snežinke", ki smo ga prejeli za letošnji literarni natečaj ob kulturnem prazniku, pod šifro "Darius", žal pa je pri prenosu teksta iz računalnika v pripravo za tisk, izpadlo pravo ime avtorja. Avtor omenjenega prispevka je Darko Pavšelj. Jo n.T?fT T n.TT.Jl TINETU LENARČIČU OB 75. ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU Zasavc to časopis je naš, ki dvakrat mesečno izide iz rok takoj ga več ne daš, ko ti v roke enkrat pride. V Zasavju čita rad ga vsak, naj star bo ali rosno mlad, obvešča s kupom nas stvari, pač kar v Zasavju se godi. Uspehom mnogo pripomore dopisnik dober - znanec naš, ki trudi se kolikor more, da v Zasavju vse spoznaš. V Zasavca mnogo dopisuje, zunanji on dopisnik je, z novicami nas oskrbuje, saj brez dopisnika - ne gre. Njegovih člankov je obilo, novic od njega kar kipi, kar novega se je zgodilo, opiše Tine nam stvari. Časopisom mnogim dopisuje reportaž kar vseh zvrsti, da o Zasavju svet kaj čuje, in kaj v revirjih se godi. Že mnogo let on dopisuje, saj piše že od mladih nog, s članki on se odlikuje, mu pisanje gre res od rok. Naš Tine vzoren je planinec, srčno po gorah hrepeni, in če le čas mu dovoljuje, z doline v hribe odhiti. In za osebni praznik Tvoj, želimo Ti vse najbolje, naj sreča vedno bo s Teboj in piši vedno dobre volje. Na koncu pa Ti vsi želimo, še dolgo uživat pokojnino in srečnih, zdravih mnogo let uživat lepi gorski svet. HONDA A5 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal _____tel: 061/719-450, lax: 061/716-183_ TOURING GL 1500 SE GoIdVVing ST 1100 Pan European ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CB 600 F Hornet ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR125R CHOOPER GL 1500 CValkyne VF 1100 C3Shadow VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadow VT 600 C Shadow VT 125 C Shadovv ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999 SCOOTER X8R-S X8R-X (cestni) (cross) CROSS CR 125 R* CR 8R* (mala kolesa, model 98) Cene so v SIT; v MFC je vračunan19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999 MPC 3.151.500 2.251.680 2.064.720 1.909.044 1.364.688 1.277.760 1.867.920 1.769.640 1.622.040 820.320 2.377.920 1.813.536 1.572.840 1.415.520 1.376.040 1.179.480 875.400 1.848.240 1.603.440 1.202.280 1.001.760 945.360 785.880 444.000 439.200 990.000 620.000 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 'PEHN/CNO LITIJA JDiAl E N T E n Fax: 061/883-040 ODPRTO VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL! s®' ®-ms«■ 1: infoCcždtsc-lsibsi.si g.ij 5. LISTOPADA 1999 j, fij j G I ufiZf: BIOLOGI SLOVENIJE NA EKSKURZIJI V V V PUŠČAVI Z džipi čez puščavo v štirih dneh 1600km Sicer pa so na poti po puščavi popili po pet litrov vode na dan. Če že govorimo o vremenu, povejmo še to, da so zimske temperature 12, 13 stopinj, vendar je zaradi vetra mrzlo kot pri -20 stopinjah. Po postanku v največji tuniški oazi Tozeur so obiskali živalski vrt, kjer je poznal upravitelj, tipičen Arabec, veliko slovenskih besed. Zarisal jim je črto, do katere so se lahko gibali in opazovali živali. Povsod so kontaktirali le z moškimi, ženske vidiš malokje, razen na severu. Poleg postanka v Kairouanu, kjer je center izdelave preprog, so se v Hammametu srečali s predstavnikom šolstva v Tuniziji. Na šoli je 800 otrok, učilnic pa le 20. Grajena je v krogu, tako da imajo otroci dvorišče na notranji strani. S poukom začnejo 15. septembra, poteka pa od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Ogledali so si tudi pripomočke oz. učila za biologijo in kemijo, ki so zelo kvalitetni in jih marsikatera Zavod republike Slovenije za šolstvo je organiziral strokovno ekskurzijo za biologe po puščavi Tunizije. Potovanje je trajalo od 30. avgusta do 6. septembra, udeležili pa sta se ga tudi dve profesorici biologije in kemije iz Zasavja. Martina Mlakar z Izlak, ki poučuje na šoli Ivana Kavčiča, Roman Verdel iz Trbovelj pa na dolski šoli. Z njo smo se tudi pogovarjali. ''V tujini sva bili z biologi prvič, čeprav drugače z Martino precej potujeva. Seveda sva navdušeni, saj smo videli veliko zanimivega. Bilo nas je 46, pred nami je ena skupina že opravila to pot, tretja pa jo bo v maju", je dejala Romana Verdel. Že drugi dan so se iz Tunisa odpravili landroverji proti jugu, kjer so se ustavili na veliki obmorski oazi Gabes. Ogledali so si tudi podzemno naselje Matmato. Naslednji dan so jezdili kamele po puščavskih sipinah, potem pa jih je pot vodila preko slanega jezera blizu Kebilija. Zanj so značilne rdeče alge, jezero pa je debelo prekrito s soljo, da ne izhlapi. Namerili so 45 stopinj, vendar jih vročina ni izčrpala, niti se niso potili. Martina Mlakar z Izlak in Romana Verdel iz Trbovelj, spodaj v ozadju slike se vidijo ostanki rimskega mesta naša šola ne premore. Ustavljali so se ob raznih nasadih, naprimer dateljnov, ki niso tako sladki, kot pri nas. Imajo več škroba in jih uporabljajo namesto krompirja. V nasadu arašidov so videli, da ima rastlina rumen cvet, upogne se navzdol in plod se razvije v zemlji. V puščavi so kaktusi -opuncije - visoki 1,5 m, stroki do 2 m, plodovi pa kot majhni jajčevci, z okusom fige. Presenetili so jih nasadi jasmina z belimi cvetovi, ki lepo dišijo, uporabljajo jih za parfume. Evropski turisti imajo v Afriki večkrat prebavne motnje. Je imela skupina biologov težave? "Najbolje je, da se ogibaš vode. Niti zelene solate, ki jo perejo, ni dobro jesti", je dejala Romana Verdel. Kolegica iz Ljubljane je imela dva dni hude težave. Pojedla je 30 tablet in živela ob suhem kruhu in ruskem čaju. Seveda pa se take nevšečnosti kar hitro pozabijo in ostanejo le prijetni spomini. Preučevali so tudi puščavsko rastlino členkar Fanči Moljk o o MVlgih®l Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209 880-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postaaitfi IftCiri 1 I trženje in produkcija za gospodarsko m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! TRGOVINA KI Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, Sin 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev -šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina '#'«Q5S&8v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19°°, ob sobotah 700 do 1300 i ->3 111. GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPOIEMO las na kamionskih cestah in na panju Zagotavljamo plačilo lesa v roku 14-30 dni Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška cesta 2, tel. 12 53130, telefax 210 729 Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc Novi trg 34, Kamnik, GSM:041632 261 Lokalna odkupovalca: POTISK Alojz, Mamolj 24, Polšnik tel. 879 085, mobitel 0609 653 438 Primc Franc,'Jablaniške laze 2b, Šmartno pri Litiji telefon 879 000, mobitel 0609 630 831 TRBOVLJE Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,? mi iz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ 5. LISTOPADA 1999 F. jr.ci.j F Vedeževalka Nataša .odkriva r > Spoštovane bralke in brelci ZASAVCA! Za nami je dan mrtvih, bližajo pa se že prijetni decembrski dnevi, ki pa se jih veselijo majhni in tudi malo večji otroci. Ampak do takrat imamo še kar nekaj časa... Zahvaljujem se vam za vašo potrpežljivost in strpnost pri čakanju na odgovor. Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujem Veliko zdravja, sreče in ljubezni vam želim! Vedeževalka Nataša V V ŠIFRA: SRČNA DAMA 1. ZDRAVJE Rekla bi, da vam je prioritetna skrb, da skrbite za druge, šele nato se spomnite tudi nase. Mar ne bi bilo prav, če bi bilo kdaj tudi obratno. Pazite na ledvice in mehur, svetujem vam, da popijete kakšen čaj več. Včasih ste kar preobremenjeni in vidite probleme tudi tam, kjer jih ni. To pa posledično vpliva tudi na vaše dostikrat malo slabše počutje. 2. POSEL Iz kart je mogoče razbrati določene poslovne težave, ki pa se odražajo tudi na razumevanju pri vas doma. Drugače povedano, problemov ne pustite v službi, ampak jih zelo velikokrat prinesete tudi domov. Ste pa zelo ambiciozni, kar pa je tudi prav. Na vašo poslovno pot pa so se postavile tudi težave, ki pa jih boste sčasoma tudi premagali, če boste le hodili po poti, ki ste si jo sami izbrali. Trenutno ste že kar podvomili, da je prav tisto kar počnete, ampak verjemite, da nečesa, za kar bi menili, da ni v redu, se sploh lotili ne bi. Svetujem vam, da predvsem z zaupanjem v vas samo nadaljujete začeto in začrtano pot, na koncu pa boste le zadovoljni, da ste prislunili svojemu notranjemu glasu. Koraki bodo lažji že nekje ob koncu meseca oktobra, pa potem tudi v prihodnje. 3. DENAR Finančna situacija v bližnji preteklosti ni bila rožnata, prej nasprotno. Se strinjate z menoj, kajne? Trenutno je stanje, lahko bi rekli, v božjih rokah, vendar gre vztrajno na bolje, nikar ne obupajte. Izkušnje iz preteklosti, ki niso najboljše, so pustile sledove. ŠIFRA: CRX -"99" 1. LJUBEZEN Vaše ljubezensko življenje bo še zelo razburljivo, mnogo bolj kot to utegnete pričakovati vi sami. Ampak prav je tako, če bi bilo drugače, vi ne bi bila zadovoljna. Mislim, da je zgodba z vašim bivšim fantom končana, čeprav ga vi še niste pozabila. Tako bo še nekaj časa, vendar se bo vse skupaj zelo hitro spremenilo. V vaše življenje bo stopil drug moški, ki vam bo odprl oči in spoznali boste ljubezen tudi iz druge plati. Na koncu boste še vesela, da seje vse skupaj tako končalo. Sicer boste imela veliko snubcev, izbrala pa boste le enega samega, ki se vam bo najbolj vtisnil v srce. Tisti bo vaš dolgotrajni prijatelj, ki ga ne boste kar tako izpustila iz rok, celo več, zanj se boste borila po svojih najboljših močeh. V vajinem razmerju bo siver prišlo do določenih težav, vendar se jih ne boste ustrašila, še več, uspešno jih bosta skupaj premagovala. 2. POSEL-SLUŽBA Na poslovnem področju sicer kaže manjše težave, ki pa ne bodo bistveno vplivale na vaš položaj v službi. Ne ozirajte se na druge, mislite le nase. Malce egoistično, pa vendar. Pomislite kdo pa se ozira na vas. Nihče... Načeloma pa boste kar zadovoljna, niste pa človek, ki bi želela kaj doeti tvegati, tako, da raje vztrajate pri tem, kar imate, kot pa da se spuščate v avanture, za katere ne veste, kaj vam bodo prinesle. Ker pa boste s službo po finančni plati še kar zadovoljni, ne boste nič eksperimentirali. ŠIFRA: OKNO L LJUBEZEN Trenutno bi vam lahko napovedala le zelo razburkano življenje v ljubezni. Kar dosti ste za to krivi tudi sami. Po ( VEDEŽEVALKA | NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 - - - J) naravi ste namreč zelo trmasti, včasih celo malce preveč. Priznati pa moram, da ne vidim, da bi sčasoma postali kaj dosti popustljivi. Našli pa si boste partnerko, ki bo z vami zelo popustljiva in bo takorekoč vedno obveljala vaša beseda. To pa je že kar veliko. Zelo težko se podrejate in prilagajate. Ste pa tudi zelo ljubosumni. Ko bo čas za ljubezen pravi, boste to tudi začutili, zaenkrat še ni. 2. ZDRAVJE Opozorila bi vas predvsem na nevarnost poškodb, kot so zlomi, zvini in podobno. V nevarnosti so predvsem kosti, roke, noge in hrbtenica. Pazite malo bolj nase, tudi zdravje je pomembno, zelo občutljiv del telesa so tudi ledvice in mehur. Kakšnih večjih težav, ki bi vas pestile pa sicer razen nevarnosti poškodb ni. 3. ŠPORT S športom se ukvarjate resno, takšni pa so tudi vaši nameni. Uspeli se boste prebiti dovolj visoko, a ne pričakujte, da brez težav. Odmislite misli, da vam ne bo uspelo, kajti, kar si postavite za cilj, na koncu pomeni tudi uspeh. Torej razlogov za dvome ni. Pa srečno pot, s čim manj poškodbami vam želim! ŠIFRA: JESEN 1. ZDRAVJE Imate kar nekaj težav z zdravjem, dostikrat se pojavijo zelo nepričakovano in to takrat, ko si najmanj želite. Težave vam povzročajo kosti in hrbtenica, pazite pa tudi na krvni pritisk. Težave se ne bodo pojavljale vse naenkrat, ampak enkrat ena, drugič druga. Tako, da jih boste tudi lažje reševala. 2. LJUBEZEN Življenje vas je že dostikrat razočaralo, tako, da vas že vsaka najmanjša pozornost in malenkost razveseli. Pričakujete lahko zelo umirjeno in ustaljeno življenje. Dobila boste sporočilo o nekem potovanju ali le izletu, pa vas to ne bo preveč navdušilo, kar nekako zamišljena in žalostna boste postala. Odločite se in pojdite večkrat v družbo in med ljudmi. 3. DENAR - IGRE NA SREČO Saj poznate pregovor: Sreča je čudna gospa, za enimi teče kot pes, pred drugimi pa beži kot lisica. Za vas ta pregovor drži nekje vmes. Imeli boste kar nekaj sreče, toda ne pričakujte, da boste z igranjem na srečo obogateli, tega pa ne. Kakšen manjši znesek, ne pa glavni dobitek. ŠIFRA: TITANIC 1. LJUBEZEN Pred vami je prelomno obdobje na ljubezenskem področju, prihaja čas, ko se bo potrebno odločiti. Ta odločitev pa ne bo preveč lahko zaradi ne preveč lepih izkušenj iz preteklosti, kijih kar ne morete pozabiti. Čas pa bo prinesel tudi to. V zelo kratkem času pa boste zelo resno zakorakali v resno ljubezensko razmerje, ki bo zelo dolgotrajno in stalno, kajti odpira se vam karta božjega očesa. Začetek ne bo preveč blesteč, bo pa nadaljevanje toliko prijetneje. Začetni koraki bodo počasni in gotovi, konec koncev je tako bolje. Tako mboste prepričani kaj lahko pričakujete tudi kasneje. Tudi to je nekaj vredno. Svetujem vam, da hitite počasi in bo vse v najlepšem redu. 2. PRIHODNOST Prihodnost na splošno... Zelo splošno vprašanje, splošen odgovor. Največ pozornosti v prihajajočem letu boste posvečali študiju, ker boste želeli čim več zamujenega čim hitreje nadoknaditi. To vam bo v precejšni meri kar uspelo. Ljubezni boste sicer posvečali kar nekaj časa, bo pa vseeno nekako v tem času še na nehvaležnem drugem mestu, toda situacija oz. vrstni red bo kmalu drugačen. Zdravje vam bo kar dobro služilo, pazite se le raznih virusov, ki nam v tem času grozijo. POgumno v boj z njimi z veliko sadja in vitamini. 3. ŠTUDIJ Študij? Trenutno prav posebno poglavje v vašem življenju, ki vam povzroča kar precej preglavic, kar nekako noče steči tako, kot bi bilo potrebno. Vendar tudi vaš čas vztrajno prihaja, vas pa že malo mineva volja. Zapomnite si, da za vsakim dežjem posije tudi sonce, to pa velja tudi za vaš študij. Boljši časi se vam obetajo v novem koledarskem letu, torej v letu 2000. Pa veliko uspeha pri študiju, ki ga boste na vsak način tudi končali. Vedeževalka NATAŠA N Sg DATI ŠIFRA:______________ Datum rojstva:______ Rad a bi izvedel-a: l_________________________ :i:TiTL3 h3:?r, | 5. LISTOPADA 1999 DOBRO JIM DENEJO PRAVUICE Ali mogoče veste, koliko jih nastopa v pravljici Repa velikanka? Malčki do devetih let starosti so imeli priložnost pravljico slišati v Knjžnici Zagorje v četrtek, 28. oktobra. Skupno devetnajst jih je z zanimanjem poskušalo ugibati uganke v začetnem delu Ure pravljic, potem pa so se pozabavali s pravljico Repa velikanka in si na koncu celo razdelili vloge, tako da so takorekoč uprizorili odlomek iz pravljice Repa velikanka in se pošteno zvrnili po tleh, ko so jo “izpulili”. Sledilo je smejanje in Ana, Žiga, Anja in Špela so kar naglas povedali, daje bil to najboljši del pravljice, preostali pa so se že zatopili v zaključni del Ure pravljic ter z barvicami in voščenkami pričeli barvati miške, muce, krave in druge živali. Malčki pa so še povedali, da repo tudi poznajo in jo nekaterim mamice prav okusno pripravijo za kosilo. Knjižničarka Romana Bizjak pa je dejala, da so s pravljico spoznali še tiste jesenske pridelke, ki marsikdaj poslužijo za ozimnico pa imajo kmetje dosti dela, predno vzklijejo in jih lahko “servirajo” na mizo. ER. SPOMENIK ZAMOLČANIM ŽRTVAM V LITIJI Na bodočem novem delu litijskega pokopališča so 24.10. odkrili spomenik zamolčanim civilnim in nasilno mobiliziranim v nemško vojsko ter padlim žrtvam v letih 1943-45. Množici prebivalcev Litije in svojcem, ki so padli v času vojne vihre in katerih imena so vklesana na spominskih ploščah je spregovoril litijski župan in poslanec v državnem zboru Mirko Kaplja ter prižgal svečo miru in sprave. M.Š. REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN ZASAVJA V JEVNICI Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti območna izpostava Litija, ZKD Litija in KUD Jevnica so v Zadružnem domu v Jevnici priredili lep večer folklornih skupin. Nastopili so folkloristi iz Trbovelj, Šentvida pri Stični in Čemšenika. Folklorna skupina Javorje Šmartno pri Litiji ima tamburaško skupino, kije imela smostojni nastop. M.Š. PREDSTAVA LUTKOVNE SKUPINE MIŠKOLIN Lutkovni abonma poteka v sezoni 1999/2000 v Hrastniku že drugo leto zapored. Lani je namreč lutkovni abonma štirih predstav uvedla Lutkovna skupina Miškolin Vrtca Hrastnik in odziv je bil več kot pričakovan. Vzgojiteljice, ki soustvarjajo lutkovne predstave, namreč z Lutkovno skupino Miškolin v sedanji sestavi nastopajo že petnajst let, z lutkovnimi predstavami pa so v vrtcu pričeli že pred 27-imi leti. Z nekaterimi od lutkovnih predstav so lani nastopale širom po Zasavju pa tudi na medobčinskem tekmovanju amaterskih lutkovnih in gledaliških skupin. V petek, 29. oktobra, ob 10. uri je bila v okviru lutkovnega abonmaja, kije zdaj organiziran tudi za učence prvih in drugih razredov hrastniške osnovne šole, v DD Hrastnik na sporedu že prva predstava: Pod medvedovim dežnikom. Dragica Pasičnjck, Stanka Žekar, Mojca Bobek, Iva Cepuš, Maja Majcen Petan sodelujejo v Lutkovni skupini Miškolin Vrtca Hrastnik, vodja pa je Helena Borovšak, ki je povedala, da letno pripravijo eno ali dve novi predstavi, preostale pa so na zalogi in jih vsake toliko obnovijo in zopet uprizorijo. Same pripravijo in poskrbijo za sceno in lutke ter posnamejo glasbo, ki se jim zdi najprimernejša za nemoten potek igre. Ker predšolske otroke lutke pritegnejo in zelo podoživljajo lutkovne predstave, še s toliko večjim veseljem pripravijo igrico. “Otroci so zelo dojemljivi za poučno plat lutkovnih igric,” je dejala Helena Borovšak, “tako je tudi sporočilo lutkovne predstave Pod medvedovim dežnikom namenjeno temu, da seje kdaj treba tudi opravičiti oziroma se potruditi biti dober prijatelj tudi takrat, kadar dežuje in je kdo brez dežnika.” Otroci so z navdušenjem spremljali lutkovno predstavo in zaploskali, kadar jih je kaj pritegnilo pa tudi zavriskali, češ, da bi pomagali komu iz zagate. V Vrtcu Hrastnik zatrjujejo, da z lutkovnim abonmajem, ki poteka v DD Hrastnik, že predšolski otroci pridobijo pozitiven odnos do kulturnih in gledaliških dejavnosti. P.R. 5. LISTOPADA 1999 n. j . 77. f? liTrfj j j. g KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ORGANIZIRALA SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V POLŠNIKU V Polšniku že nekaj let uspešno deluje Krajevna organizacija Rdečega križa, ki s krajem tudi aktivno sodeluje. Članice RK vsako leto pripravijo kar nekaj aktivnosti, ki se odvijajo v kraju: zbirajo oblačila, pomagajo pomoči potrebnim, organizirajo tudi srečanja številčnejših družin. starejših krajanov ter zanimiva predavanja. Za naše starejše krajane je bila nedelja, 17.10. poseben dan. V šolo Polšnik so povabile preko šestdeset starejših, po srcu še vedno mladih vaščanov. Na začetku jih je Amalij a Kadunc - predstavnica RK iz Polšnika. Učenci in učenke pa so za ta posebni dogodek pripravili kratek program. Bili so ponosni, da so se lahko predstavili tudi svojim starim atom in starim mamam. Prepevali so, plesali, deklamirali in celo zaigrali kot pravi mali igralci. Za konec pa so skupaj z gosti in ob spremljavi harmonike Antona Korimška zapeli pesem En hribček bom kupil. Prijazne članice Organizacije Rdečega križa so gostom natočile rujnega vinca ter jih pogostile z okusnimi dobrotami. Zapeli smo in tudi zaplesali. Naši krajani so bili navdušeni. Povedali so nam, da se tako lepo že dolgo niso imeli in da si želijo še več takšnih in podobnih srečanj. V šoli so se zadržali še dolgo časa ter prepevali stare pesmi o rožmarinu in vojaškem stanu, pa tudi lepih starih Marijinih pesmi ni manjkalo. Razpoloženje tega prečudovitega nedeljskega dopoldneva je bilo res neopisljivo in ni se čuditi pregovoru, ki pravi, da se BISER SKRIVA V STARI ŠKOLJKI. Katarina Feštanj IZLET NA ŠMOHOR Današnji dan je bil zopet obarvan s paleto jesenskih barv, ki so nas MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Po daljšem presledku se znova oglašamo, piše v imenu novinarskega krožka mentor Boris Žužek iz Šmartnega pri Litiji. Prepričani smo, da se bomo z njimi na tej strani še srečevali. Uidi iz Kisovca bolj poredko pišejo. Dva prispevka bomo prihranili še za drugič. Veseli bi bili, če bi nam odlična mentorica likovnega pouka prefotokopirala kakšno likovno stvaritev njenih odličnih likovnikov. Takih prispevkov ni nikoli preveč. Redko dobimo tudi fotografijo. Tokrat so nam poslali utrinek iz športnega dne Radečani. Žal, opisa tega dneva nismo objavili v celoti, čeprav opažamo, da sta Nina in Nuša spretni v pisanju. Upam, da se bosta še večkrat oglasili. Rolkar v zraku ŠPORTNI DAN V RADEČAH Vsako leto nas učitelji že na začetku šolskega leta razveselijo s športnim dnem. Letos so se še posebej podvizali in tako smo se še v zadnjih dneh septembra pošteno spotili. Ob osmih zjutraj se je za šolo drenjala nepregledna množica učencev. Prvošolci so zbegano pogledovali okrog sebe in s pogledom iskali svoje "tršice". Seveda, saj to je njihov prvi športni dan. Malce čez osmo uro pa smo že začeli... Rolarji in rolarke so se (vsi opremljeni s ščitniki) zbrali na naši rolerski stezi za stadionom. Najprej malo ogrevanja, nato pa zares. Nevsakdanje akrobacije, neizmerna spretnost in pogum so pričali, da so se prav vsi dobro pripravljali. A zmagovalec med 3.,4. in 5. razredi je postal Lucijan Rop, med dekleti sta posebej navdušili (s skoki ali s svojo pojavo?) petošolki Tamara Kraševec in Mateja Sernec. Najbolj je izstopala Jasmina Kramžar s svojimi vratolomnimi skoki. Vendar skoki niso bili edina rolerska disciplina, tekmovali so namreč še v slalomu. Tudi tu je med mlajšimi zmagal Lucijan Rop, pri dekletih pa si je naj višjo stopničko privozila odlična Tamara Kraševec. Med sedmošolci je s svojim "norim" stilom zmagal Denis Špilar. Med dekleti sije zlato odličje priborila Mateja Hočevar. Osmošolke so mesto prepustile Mateji Kostevc. Med fanti je posebej navdušil Klemen Kmetič. Vsi so se zelo zabavali in dan je minil kot bi mignil. Medtem ko so se rolarji zabavali, pa so se pohodniki pošteno potili, ko so se vzpenjali na bližnji Brunk. V Hrastnik pa smo odkolesarili vsi kolesarski navdušenci. Na stadionu v Radečah pa je pot lil v potokoh. Potekal je namreč atletski troboj, ki je vključeval skok v daljavo, met žogice in tek na 60 metrov. 5.b je odlično zastopala črnolasa Klavdija Nešič, ki se je povzpela na prvo mesto. Med petošolci je zmagal Jure Kavšek, sedmi in osmi razred pa sta se pomerila skupaj. Zmagovalka med dekleti je postala vsestranska osmošolka Urška Renko. Fantje iz osmih pa so nas letos pustili na cedilu, saj so vsa odličja prepustili mlajšim (kakšna sramota, fantje!) in tako je prvo mesto dosegel Bojan Povše. Tako, to je zaenkrat vse. Športni dan je uspel, imeli smo se "fullcool". ilTTlŠ Jn7 3TLD 5. LISTOPADA 1999 spremljale vso pot na Šmohor. Mladi planinci iz OŠ Tone Okrogar, podružnica Kisovec, smo ta dan preživeli v naravi, v družbi mnogih planincev, ki smo jih srečali med potjo ali pa na Šmohoiju. Nekaterim pa je bila zelo všeč vožnja z vlakom, drugim pa odlična priložnost za malico na vlaku. Ko je nekoga pritisnilo nekam in je po opravljenih zadevah izjavil, daje tam KUL, je seveda pritisnilo še vse ostale in smo si določen prostor z radovednostjo ogledali. Zopet nekaj novega. Pot navkeber nas je kar zdelala, toda pri koči smo si odpočili, pomalicali, popili, se posladkali... Bilo je presneto mrzlo, zato smo oblekli vse, kar smo med vzponom stlačili v nahrbtnike. Tudi kakšne rokavice in zimska kapa bi prišle prav. Občudovali smo mladce v kratkih hlačah in majicah s kratkimi rokavi, ko pa smo se pričeli igrati in loviti, je tudi nam pognalo kri po žilah. Sicer pa je bilo v koči prijetno toplo in smo se pogreli s čaji in kosilom. Tudi pohane piške so padle v naše lačne trebuščke. Pot nazaj je bila lažja. Saj veste, v dolino je potrebno samo dvigniti noge, pa te odnese. Ker smo imeli dovolj časa, smo na sončnem travniku nad Laškim pojedli še vse, kar je ostalo, nato pa na vlak. Prav neverjetno, koliko nas je bilo na vlaku. Srečali smo skavte, nato pa odkrili še skupino iz OŠ Ivan Skvarča, ki seje vračala z Lisce. Kakšen veličasten sprejem smo doživeli na železmiški postaji v Zagorju, pa si lahko samo predstavljate. Kar izračunajte: 40 otrok pomnožimo s starši in dobimo? ...množico. V vsej tej gneči je na žalost zmanjkalo časa za dve lepi besedi: HVALA in NASVIDENJE. Računam na to, da bo naslednjič bolje. Z vami smo preživeli lep dan vodnika Slavko Grošelj in Marko Mal ter mentorica, fotografinja in poročevalka, Milena Horvat. NA PLANINSKI IZLET V soboto, 23.10.1999 ob 8.00 smo se zbrali na avtobusni postaji Zagorje. Vsi zbrani planinci smo se odpravili na avtobus. Odpeljali smo se v Belo Krajino. Prva postaja je bila pri gradu Žuženberk. Tam smo malo pomalicali in se odpočili od vožnje. Nato nas je pot vodila proti Mimi gori, kamor smo se odpravili peš. Po poti smo opazovali drevesa, na katerih so bile table z napisi. Ogledali smo si tudi bukev, ki je imela bolezen - rak. Videli smo opazovalnico in krmilnico za krmljenje živali. Prišli smo do vrha. Tam je bila koča, v kateri smo se preoblekli in nekaj pojedli. Vodnik in mentorici so nas odpeljali do vrha Mirne gore. Tam smo se odpravili na stolp, kjer smo opazovali naravo od daleč. Po končanih ogledih smo se vrnili proti Beli Krajini. Pred nami je bila dolga pot do doma. Z avtobusom smo se odpravili nazaj mimo gradu Bogenšperk v Zagorje. Na avtobusni postaji so nas čakali starši. Bil je poučen in lep izlet. Tjaša, Sanela,Emina,4.a, OŠ Tone Okrogar Zagorje MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ NAJLEPŠE POČITNIŠKO DOŽIVETJE Sredi počitnic sta me oči in mami Presenetila z novico, da se bomo na morje peljali z letalom. S sestro sva hitro začeli Pripravljati kovčke. Dedi nas je zapeljal na letališče Brnik. Ob prijavi smo oddali kovčke in skozi carino odšli v čakalnico. Nekaj časa smo mirno čakali in si ogledovali brezcarinsko prodajalno, vedno bolj nestrpni pa smo postajali, ko so Povedali, da bo letalo imelo zamudo. Končno je priletelo in vsi smo se hitro posedli na svoja mesta. V letalu so nam po zvočniku Povedali, da naj se potniki Pripnemo s pasom. S sestro sva bili Prvič na avionu, zato sva se močno Pripasali. Letalo seje počasi premikalo na vzletno stezo. Ko smo dobili dovoljenje za vzlet, so motorji močno zahrumeli in letalo je Pospeševalo, tako da me je kar Pritisnilo na sedež. Na koncu vzletne steze smo se začeli strmo dvigati. S sestro sva se spogledali in se trdno prijeli za roke. Ko smo bili dovolj visoko, seje letalo zravnalo in imela sem občutek, da bomo strmoglavili. Med letom se je le nekajkrat zazibalo sem in tja. Pristajanje letala ni bilo tako vznemirljivo kot vzletanje. Po tednu počitnikovanja sem komaj čakala, da se zopet peljem z letalom. Tajda Gorišek, i.d, OŠ Šmartno pri Litiji KRITIKA TV PROGRAMA SLOVENIJA TV SLO je slovenski televizijski program, ki je najbolj uveljavljen med slovenskimi gledalkami in gledalci. Kljub temu ga vse bolj premagujeta vse močnejši konkurenci POP TV in KANAL A. TV Slovenija v spored vključuje oddaje vseh vrst; od komedij in humorističnih nanizank, do športa ter veliko izobraževalnih in razvedrilnih oddaj. Ta njena dobra plat pa se zelo zmanj ša, če pomislimo na kvaliteto večine zabavnih ter razvedrilnih oddaj in na neprijazno obnašanje do konkurence. Ob oddajah, kot so naprimer TV poper in podobne, kaj hitro pomislimo, da se TV Slovenija zaveda večje premoči POP TV-ja in s takovrstnimi oddajami neuspešno poskuša pridobiti večinsko pozornost na svojo stran. Na splošno, TV Slovenijaje program, ki ima vse možnosti, da uresniči zahteve in želje gledalcev, vendar pa ji to včasih ne uspeva najbolje. Prav zato vse hitreje izgublja priljubljenost med slovenskim občinstvom. Tina Poglajen, 7.b, OŠ Šmartno pri Litiji SPOMIN NA PSIČKO MAŠO Moja zgodba pripoveduje o psički, ki ji je bilo ime Maša. Ko jo je stric pripeljal domov, je bila še mladiček in njeno ime se mi je zdelo smešno. Že ob prvem srečanju sem to psičko vzljubil, saj je bila tako prijazna in ljubka. Rada je imela otroke. Bila je črne barve, imela je gosto dlako, tako gosto, da ji je leta prekrivala celo oči. Kadar mi je stric dovolil, sem ji okrog vratu pripel ovratnico in jo odpeljal na sprehod. Bil sem zelo vesel. Psička je bila pri hiši vrsto let. Navadili smo se nanjo, pa tudi ona nam je s svojim laježem pokazala, da nas ima rada. Vendar je z leti postala okorna, sluh jo je zapustil, pa tudi oči soji opešale. Poleg vsega je dobila še klopa in zbolela. Veterinarji sojo pregledali, z raznimi cepivi so jo poskušali pozdraviti, vendar zaman. Stanje se ji je z dneva v dan slabšalo. Ker ji ni bilo več pomoči, se je stric po predhodnem razgovom z veterinarji odločil za najhujše - uspavanje. Vsem nam je bilo hudo.pa vendar... Kmalu je stric kupil novega kužka. Sprva se nekako nismo mogli navaditi nanj, sčasoma pa smo tudi njega vzljubili. Pregovor, da je pes človekov najboljši prijatelj, povsem drži. Pes je resnično tisti, ki ti vedno stoji ob strani. Anej Kurež, OŠ Kisovec, 4.d rrnrjr.Gj.lrr £jr.£ ŽIVJO! Pravijo, da nič ni večno. Temu verjamem, sploh kadar gre za kaj lepega. K temu lahko prištejemo počitnice, ki gredo h koncu in kup ostalih stvari z njimi. Vendar se rada vračam tja, kjer se dogajajo dobre stvari. Zame je, npr. prostor, ki ga imenujemo šola, zanimiv. Tam imam prijatelje, tam mi ni dolgčas in vem, da sem ena redkih, ki ji ni zjutraj težko vstati. Preprosto, takšna sem. Pravzaprav me tole zanima, ker sem brala knjigo o negativno in pozitivno usmerjenih ljudi. Koliko nam v bistvu vera v nas same in v naš obstoj in pomembnost pripomore k temu, da smo srečni. Ljudje imajo veliko raje neko pozitivno stvar, kot negativno. Tudi naši odnosi so najlepši, kadar so pozitivni. Kaj se zato ne splača biti vesel? Smeh nas nič ne stane. Vsaj dokler je zastonj, ga izkoristite. In celo obratovalo se vam bo. Pa srečno! Alma SANJARJENJE Hodim po poti. Premočena tla vpijajo moje korake in zemlja pod mano zgrožena bruha vodo. Potočki vode, zadnji spomini snega, tečejo mimo mojih nog. Neslišno... Edini dokaz o njihovem obstoju je vlaga. Vlaga, ki me obdaja. Vlažna so tla, vlažne so gole veje dreves, ozračje je nabito z vlago in moje oči so vlažne. V njih se nabirajo težko zadrževane solze. Moja notranjostjo prazna, hladna. Ni toplih sončnih žarkov, ki so me vedno greli. Ni tvojega božajočega pogleda in tvojih ljubkujočih rok. Sama sem. V mojo dušo se naseljuje samota. Kot pajek, neslišno plete mrežo okrog mojega srca. Upajoč, da bo moje srce za vedno ostalo hladno, ujeto, le njena last. Duši me, ubija me... Hodim in štejem korake. Enakomerni so kot moje misli, ki se vrtijo okrog niča. Sivo zaveso oblakov kar naenkrat prebode puščica sončnega žarka, še ena in še ena in kar naenkrat jih je mnogo. Pot pred menoj se kopa v soncu. Žarki se lovijo po lužah in ljubkujejo premrla debla s svojimi toplimi rokami. Ozrem se k višku. Preko modrega neba hitijo beli oblaki. Lovijo se med seboj v obupani tekmi za preživetje. Moja duša se bojuje z mrežo samote in žalosti. Njene dolge in puste noči so končane. Skupaj s sončnimi žarki trga koprene samote in se bojuje za prostost. Nežno vre skozi moje telo in mi drami misli. Kot žuboreč potoček, se moj smeh spušča po poti in odmeva v tišino dneva. Stopam... Poskočno, veselo, pričakujoče... Pot se končuje in že stopam po cesti. Sonce se razliva po šipah oken in neslišni smeh njegovih žarkov mi boža misli. Stopam skozi turobno goloto dolgočasnega dneva. Okrog mene zdolgočasenost in pričakovanje plešeta svoj indijanski ples. Veselje in žalost mi z roko v roki ubogljivo sledita. Hodim in zamaknjeno zrem v svoje nevidne stopinje. Dvignem glavo in najtoplejši sončni žarek me požgečka po obrazu, spolzi po vratu in mi pronicne skozi kožo do srca. Ti! Katra Zakaj mi je hudo, ko greš mimo mene s sklonjeno glavo? Zakaj me boli, ko se najina pogleda srečata in so tvoje oči polne ničesar? V mojih očeh se zrcali žalost. Ne vidim se, pa vseeno vem. Žalost, ki se dviga iz globin moje notranjosti. Edini kraj, kjer ta žalost najde zatočišče, pa so moje oči. Nem pogled uprt v negotovo prihodnost. Umazana pot, ki se vije med skrivnimi pastmi, neprijetnimi dogodki in zlobnimi ljudmi. Pripravljeni so in čakajo name. Na moj oklevajoč korak in napačen gib noge. Zakadili se bodo vame in mi dihali smrdečo samo v obraz. Iz oči brez leska, bodo vame uprli ves svoj bes in me raztrgali na koščke. Ostale bodo le ruševine moje uničene samozavesti, nikoli zaceljene rane, me bodo večno spominjale lastne šibkosti. Strah.. .strah mi napolnjuje dušo. Strah je vse, kar polni lupino mojega telesa in vse, kar me obdaja. Preprečuje mi dolg pogled v tvoje oči in mi zavira potopitev v tvoje misli. Le on je kriv, da mi nasmeh ne spreleti obraza, ko te vidim. Strah pred tvojo reakcijo. Strah pred zavrnitvijo. Strah - moj največji sovražnik, a tudi prijatelj. Rešitelj in zaveznik pred vsemi večjimi težavami. On, ki vztrajno nagiba tehtnico proti moji pogubi. Ko bo prvič zopet posijalo sonce in te bom zagledala, bom stopila k tebi. Ne, ne bom stopila.. .Pognala se bom k tebi, v tvoj objem, v tvoje zavetje. Objela te bom in te nikoli več izpustila, ker vem, da si tudi ti tega želiš. Vem, pa si ne upam priznati, ker je moj pogled v tvoje oči prebežen, da bi preučil tvoje misli. Dvignila bom pogled in se potopila v tvoje oči. Zlezla bom v najbolj skrite kotičke tvojih misli in te prisvojila. Ljubkovala bom tvojo notranjost in s tem izpolnjevala svojo. Podpirala bom tvoje odločitve in s tem krepila svoje. Stala bom ob tebi in s tem podpirala sebe. Dala ti bom sebe in s tem našla svoj lastni »jaz«. Našla bom sebe v tebi. Našla, kar iščem že dolgo. Našla, kar sem že imela, pa se nisem zavedala. Našla, kar mi je bilo ves čas tako zelo blizu in tega ne bom nikoli več izpustila! Katra P£VO SREČANJE ŠTIPENDISTOV IN ŠTIPENDITORJEV Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, je prvič začel delovati oddelek tehniške gimnazije. V programje vpisanih 34 dijakov, šola pa je s pomočjo podjetij in treh zasavskih občin zagotovila štipendije.Namen prvega srečanja je predstaviti dejavnosti, katere se odvijajo na šoli on pa zahvala dijakov in profesorjev. Šola ima v kratkem namen vsakemu dijaku na šoli omogočiti dostop do interneta, vsak dijak pa bo lahko postavil svojo spletno stran. V začasne prostore so v tem tednu postavili avtomate za hladne in tudi tople napitke,za katere se dijaki zahvaljujejo. Avtomati in vsa druga oprema pa se bo že konec aprila selila v novo šolo. IGOR TRBOVLJE 'uTLTLŽ MT? Tr, l#c;č?£ Med 22. in 24.10. je na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru potekalo mednarodno debatno tekmovanje srednješolcev iz Stuttgarta, Zagreba, Makedonije iz slovenskih klubov. Skupine in posamične govorce je ocenjevalo 20 sodnikov iz Nemčije, Slovenije, Hrvaške ter iz Velike Britanije in ZDA. Dk Logos se je tekmovanja udeležil s tremi ekipami. Vsaka skupina se je udeležila več Predavanj in opravila 5 debatnih krogov; štiri so bile na temo 'Državljanska neposlušnost je v demokraciji opravičljiva" oz. 'Civil disobedience is justified in democracy" (na to so se Pripravljali več mesecev), peto temo pa so dobili eno uro pred nastopom. Uspehi tudi tokrat niso izostali: Čestitke za Mirjam Prosenc, Katarino Žnidaršič in Aljo Oblak, saj so ostale edina neporažena ekipa po 5 tekmovalnih rundah ter se tako uvrstile v finale in nazadnje zasedle izjemno drugo mesto. Velik uspeh so s četrtim mestom dosegli tudi Barbara Tori, Žiga Sotler in Samo Novak. Posebna zahvala in čestitke pa veljajo zd^preizkušene člane Debatnega kluba Logos, ki so s svojo odgovorno in nesebično pomočjo bistveno pripomogli k izjemnemu uspehu dovčerajšnjih novincev. Jakob Štrovs JL5E.N6I4I lii40\/Nii4i V c^TEiJ V Trbovljah so od 22.10. do 5.11 .gostovali jeseniški likovniki. Njihovo tradicionalno razstavo v Likovni galeriji Trbovlje v delavskem domu, je tokrat organizirala Zveza kulturnih društev Trbovlje s sodelovanjem članov RELIK-a. Razstavo jeseniških likovnikov so odprli 22. oktobra. Navzoče je pozdravil tudi predstavnik osmih navzočih članov DOLIK-a g. Dakskobler. Le-ta je še posebej poudaril pomen dolgoletnega sodelovanja likovnikov obeh društev iz dveh izrazito delavskih središč Trbovelj in Jesenic, in ob tem skovanih številnih prijateljstev in znanstev. Na razstavi v Trbovljah je sodelovala s svojimi deli, bilo jih je 50, skupno 23 članov DOLIK-a, ki se je pomladil. Tine Lenarčič Nč?VA TLRIčžTIČNA i4a£TA V pripravi je nova turistična karta Zagorja, saj je sedanja precej zastarela (izdali sojo pred več kot 20 leti). Ob letu 2000 bo novo karto založila občina, izdeluje pa jo inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za geodezijo in gradbeništvo v Ljubljani. Karta bo izšla 15. decembra v nakladi 8000 izvodov. Prejeli jo bodo v vseh gospodinjstvih občine Zagorje. (vir Bilten) Š*PIČW) Um GEC88 m ZASAVCA 5-PIČI4A Trgovina EUROTRADE bo tokrat nagradila MATEJA ŠRAMELA, Borovniško naselje 1, Kisovec. Čestitamo! Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO NEDELJO OB 17.30 URI NA RADIU GEOSS! 1 .ZATE ŽIVIM - AURORA 2.OSTANI ŠE MINUTO -ROK N BAND 3. TETA ESTERA - MI2 4. MOJA MALA ZAGORJANKA - ZASAVCI 5. ŠE 1000 KM - CALIFOR-NIA 6. LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA 7. VETER Z JUGA -TINKARA KOVAČ 8. BIT - ZMELKOOW 9. GURAM BLUES -AGENTI 10. (predlog) MEN' SE PA KOLCA - DORI Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO NEDELJO OB 17.30 UTI NA RADIU GEOSS!! Š®PIČHH RADIA BE088 M ZA8AVGA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: Zm«. »g EUK§>f5ADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE _____Tel.: 0601/61 575_ VEČER MLAJŠIH IN STAREJŠIH LITERATOV Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje je v četrtek, 14. oktobra organiziral literarni večer, ki je bil v dvorani doma. Tema večera je bila povezana z letom starejših in pod naslovom Dedki - vnuki - babice. Nastopili so učenci Osnovne šole Ivana Cankarja iz Trbovelj s prispevki, ki so se nanašali na opisovanje pogovorov s svojimi starimi starši. Omenjeni so bili stari časi in način življenja v Trbovljah, kije bil brez dvoma mnogo preprostejši in manj zahteven od današnjega. Vmes je pel šolski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak. V drugem delu pa so nastopili tudi domači starejši pesniki Janez Zavolovšek, Nuša Kukman in Vinko Hrovatič. Večer je napovedala in ga zaključila Marija Kužnik, program pa je vodila in nastopajoče povezovala Joža Ložak. Šola, ki je s svojimi učenci sodelovala v programu, je za to priložnost pripravila in izdala brošurico z naslovom Babicam in dedkom z dobrimi željami. V njej so objavljeni različni prispevki šolarjev o svojih starih starših pa tudi o starih časih v Trbovljah. Za konec srečanja so šolarji iz gospodinjskega krožka pripravili malo presenečenje s korenčkovim sokom in sladkarijami, ki so jih sami pripravili. Bilje lep in prisrčen večer mladih in starejših. Tine Lenarčič Z INTEGRALOM NA IZLET Že kar nekaj prijetnih potovanj upokojencev Integrala Zagorje je za nami. Tako nas je pot vodila v Goriška Brda, Belo Krajino, na Koroško in na Dolenjsko. Vsako leto smo se torej popeljali v en predel naše prelepe Slovenije. Sredi oktobra letošnjega leta pa nas je pot vodila proti zahodu. Po , nakupovanju v Miljah pri Trstu smo se opeljali v Hrastovlje - v mediteransko vas z znamenito cerkvijo z visokim zvonikom ro- Udeleženci izleta manske arhitekture. Notranjost Pozno popoldne smo odrinili cerkve krasijo svetovno znane freske z Mrtvaškim plesom iz konca 15. stoletja. Pred skulpturo "Šavrinka” (kipar Jože Pohlen) so nas pričakali Šavrinki in Šavrina. Oblečeni so bili v noše iz časa preprodajanjajajc po Istri. S kratkim programom in pesmijo ob spremljavi harmonike so nas tako toplo sprejeli v osrčju zgornje Rižanske doline (v Bržaniji). "Ta svet je poln naravnih in kulturnih znamenitosti; ti se stikata kamniti svet z mediteranskim navdihom Šavrinske Istre. Bogastvo favne in flore se preliva z ohranjenimi kulturnimi vrednotami, ki jih ke človek ustvaril skozi pretekli čas." Dodobra smo se okrepčali na turistični kmetiji Škrgat. Čez vse dobra je bila malvazija, tudi refošk je bil odličen. Posebna znamenitost te kmetije je v skalo vkopana klet s prijetnim hladom v poletni sopari. proti domu. V večernih urah smo se za kratek čas veselili v Gostišču Vidrgar - Žibert z ansamblom Ajda z Izlak. Srečni in zadovoljni smo se razšli, vsak na svoj dom, z lepimi vtisi in prijetnimi doživetji in z željo, da se drugo leto spet srečamo. Hvala šoferju Stanetu Brinjevcu za lepo, brezskrbno in srečno vožnjo. Vsi upokojenci niso deležni tolikšne pozornosti, kot nam jo vsako leto izrazi kolektiv INTEGRAL d.o.o. Zagorje. Direktorju Janezu Pavšku se vsi udeleženci izleta iskreno in toplo zahvaljujemo za njegovo podporo in dobro misel. Še vedno čuti z nami in misli na vse, ki smo nekoč aktivno sodelovali v podjetju, katerega zdaj vodi. Hvala za prevoz in dobrote. Vsem zaposlenim v omenjenem podjetju želimo vse lepo, voznemu osebju pa predvsem srečo za volani. UPOKOJENCI INTERGAL-a Zagorje Šavrinki in Šavrina so pozdravili zagorske obiskovalce POSMRTNINSKA SAMOPOMOČ Solidarnostna po-smrtninska samopomoč deluje v okviru Društva upokojencev Trbovlje že dve leti. Ustanovili so jo 1. januarja 1975 z namenom, da nudi pomoč svojcem umrlega in je do sprejemanja novih pravil po zakonu o društvih delovala kot Sklad solidarnostne posmrtnostne samopomoči Trbovlje. Pred kratkim se je sestal na delovni seji upravni odbor in ugotovil, da delo te humane dejavnosti poteka normalno. S sprejetjem novih pravil o samopomoči je bilo namreč razčiščenih več nejasnosti v določenih primerih izplačevanja. Ugotovili so, da se članstvo ne obnavlja v takšnem številu kot se je pred leti, kar je posledica bistveno manjšega števila zaposlenih na področju Trbovelj. Število članov še vedno presega število 10.000, vendar jih je bilo pred nekaj leti še več kot 13.000. Polovica članov je iz vrst aktivno zaposlenih, ostala polovica pa iz vrst upokojencev. Do 10. oktobra letos so izplačali samopomoči za 139 umrlih članov skupno 13.900.00. 00 SIT, za vsakega po 100.000,00 SIT takoj, ko so bile predložene potrebne listine o članstvu in potrdilo o smrti. Odbor je tudi v stalnih stikih s Komunalo Trbovlje, ki ima v svojem sestavu pogrebni zavod, zaradi oblikovanja cen. Zaradi večje davčne stopnje od prejšnjega 3% prometnega davka na 8% davek na dodano vrednost, so se cene pogrebnim storitvam zvišale za 5%. Tine Lenarčič Sp DTm DOBRA IGRA NAŠIH (foto: MATEJ OCEPEK) CRAZY BOYSE VSAK POZNA... (foto: MATEJ OCEPEK) NAVIJAČI SMO 12. IGRALEC NA IGRIŠČU Navijaška skupina VIOLE navija za mariborsko ekipo že 10 let. Posebno zdaj, ko igra NK Maribor-Teatanic v '*gi prvakov, so vedno bolj na očeh ljubiteljev nogometa, s svojo kričečo kombinacijo rumene in vijolične Larve, Vseh članov je okoli 500, med njimi so, zaenkrat, štirje iz Zasavja. Eden od njih je Aleš Zaletel, s katerim sem se pogovarjala KATJA S. Kako je na tekmi, ko se srečate i navijači nasprotnih ekip? Na gostovanjih smo obkroženi s Policisti, tako da do bližnjih kontaktov sPloh ne pride. Ko pa smo v našem Mariboru, smo, seveda, mi glavni. Vendar je tudi tam prisotna policija, ki Preprečuja kakršnekoli izgrede med navijači. Lahko si predstavljate, kaj bi Se Zgodilo, če bi se !srečalo sto Vročekrvnih navijačev nasprotnih ekip... pol mesta bi šlo v zrak... Nted tekmo pa smo toliko narazen, v bistvu ne preostane drugega, kot 'la s srcem navijaš za svoj Maribor in '*rugih navijačev sploh ne slišiš. Koliko je od navijačev odvisna igra ekipe? Navijači smo, kot vedno pravijo igralci in strokovno vodstvo, 12. igralec na igrišču. Le kako bi bilo igrati pred praznimi tribunami, v popolni tišini?! Kot v gledališču... Mislim, da vsak igralec dobi neko dodatno motivacijo, ko igra pred polnimi tribunami in več tisoč ljudi navija zanj in ga vzpodbuja, celo skandira... to je noro! Imate kot navijači tudi osebne kontakte z igralci, trenerjem? Ker ne živim v Mariboru, imam zelo malo možnosti srečati katerega od igralcev. V Maribor prihajam samo na tekme, takrat pa so igralci že v slačičnicah ali na igrišču. Vendar pa stiki z igralci zagotovo obstajajo, saj imajo drugi člani Viol podpise igralcev na svojih dresih... Na kateri tekmi je bilo najbolj razburljivo? Najbolj razburljiva je bila tekma proti Lyonu, ko so Mariborčani igrali za vstop v ligo prvakov. Evforije, kot je bila že pred začetkom tekme, si človek sploh ne more predstavljati. Ljudje so se dobesedno tepli za karte. Vrste so bile na dan predprodaje večje, kot če bi čakali na... Potem pa dan odločitve. Ulice Maribora zavite v vijolično rumeno. Ljudje so pred stadionom prosili za karte. Stadion nabito poln. Vzdušje enkartno. Viole smo navijale, kot še nikoli. In potem prvi gol naših... Violam, publiki seje dobesedno strgalo! In takoj nato je sledil še drugi zadetek - s tem je bila tekma odločena, prav tako pa tudi naše veselje in norenje, ki se je po tekmi nadaljevalo po mariborskih ulicah, vse do jutra. Ne samo ta tekma, ampak celoten dan se mi je najbolj vtisnil v spomin. Dan, ko je Maribor prišel v Ligo prvakov. VIOLE 5. USTOPADA 1999 V ZAGORJU 16.MEDNAR0DNI TURNIR V KICKBOXU V soboto se je v Športni dvorani odvijal že 1 b.mednarodni turnir v kickboxu, v disciplini šemi con-tact, ki gaje organiziral domači klub. Turnir velja za največje tovrstno tekmovanje v Sloveniji obenem pa sodi med največje v Evropi. Kako tudi ne, saj se na turnirju zbere okoli 300 tekmovalcev iz različnih evropskih držav. Letos se je turnirja udeležilo 263 tekmovalcev iz 45 klubov iz Švice, Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Med nastopajočimi so bili tudi člani domačega Pon-Do-Kwan kluba iz Zagorja, ki so predstavili svojo skupino v glasbeni kati in pa člani izlaškega Pon-Do-Kwan kluba. REZULTATI (prva mesta in najboljše uvrstitve izlaškega in zagorskega kluba) DEČKI-32,1.I.SZEMOK, MADŽARSKA; DEČKI-40, l.S.SANDOR,MADŽARSKA DEČKI -48,1 .D.KLINC, SLOVENIJA (PTUJ) 3.B.PLEVNIK, SLOVENIJA (IZLAKE) DEČKI - 56,1 .A.BEZJAK, SLOVENIJA (PTUJ) DEČKI - 63,1 .M.DEŠA, HRVATSKA; 2. J.URB ANIJA, SLOVENIJA (IZLAKE); 3. M.RAZPOTNIK, SLOVENIJA (IZLAKE); DEČKI + 63,1.1.PETRIT, SLOVENIJA (N.MESTO); 3.M.KIMOVEC, SLOVENIJA (IZLAKE) 3.J.VETRŠEK, SLOVENIJA (IZLAKE) ČLANI- 57,1 .D.MARKOCI, HRVAŠKA ČLANI - 63,1 .D.GABROVEC, SLOVENIJA (PTUJ); 3.M.ROZMAN, SLOVENIJA (IZLAKE); ČLANI - 69,1. J.PITONAK, SLOVAŠKA; Igor Kolšek ČLANI - 74,1 .Z.GRIBL, HRVAŠKA; 3.B.FORTE, SLOVENIJA (ZAGORJE); ČLANI - 79,1 JOSIP KRANJČEC, HRVAŠKA 3.P.BRAČIČ, SLOVENIJA (ZAGORJE); ČLANI - 84, l.IGOR KALŠEK, SLOVENIJA (ZAGORJE); ČLANI - 89,1 .M.ŠIBILA, SLOVENIJA (PTUJ); ČLANI + 89,1. J.PATTERRER, AVSTRIJA; ČLANICE - 50, l.Z.ANDREJKOVICOVA, SLOVAŠKA; ČLAMCE-55,1 ,E.FENYVESI, MADŽARSKA ČLANICE - 60, l.B.PLEMENITAŠ, SLOVENIJA (IZLAKE); ČLANICE-65,1.1.PRUZSINSZKV, MADŽARSKA; 3.J.VOZELJ, SLOVENIJA (IZLAKE); ČLANICE+65,1 .N.ŠIBILA, SLOVENIJA (PTUJ); Zagorjani so osvojili 1 prvo in 2 drugi mesti, Izlačani pa 1 prvo in drugo ter 6 tretjih mest. IZJAVE: Selektor slovenske reprezentance, Vladimir Sitar: » Tekmovanje je bilo kot vedno v Zagorju organizirano vrhunsko. Kvaliteta prikazanih borb je bila na visokem nivoju, saj seje turnirja udeležilo veliko tekmovalcev, ki se ponašajo z odličji z mednarodnih tekmovanj. Tudi naši reprezentantje so pred SP v Italiji, po verziji WAKO, prikazali velik nivo pripravljenosti. Iz Zagorja sem v reprezentanco uvrstil I.Kalška, K.Buzino, ter z Izlak B.Plenenitaš. Predvidoma bo v glasbeni kati nastopil še J.Gorifiar. Za konec bi še dodal, da me je razveselil odziv publike. Očitno so tudi prikazane glasbene kate privabile nekatere, ki sicer niso pogosti obiskovalci tekmovanj v tem športu.« Igor Kalšek (Zagorje), zmagovalec v kategoriji člani do 84kg: »Čeprav sem zmagal, s finalno borbo nisem najbolj zadovoljen, seveda sem pa zmage pred številnim domačim občinstvom zelo vesel. Formo pred svetovnim prvenstvom bom poskušal še nekoliko popraviti.« Matjaž Švagan, župan Zagorja: »Izrekam priznanje organizatorjem, da so uspeli speljati turnir s tako močno mednarodno udeležbo. To je tudi promocija za samo občino, kije tudi glavni pokrovitelj tega tekmovanja. S takimi uspehi, kot se ponašata tako zagorski kot izlaški klub, lahko še v bodoče računata na našo podporo.« Alojz Miklavčič, legenda kickboxinga: » Da nam uspe v Zagorje vsako leto privabiti tako močno in Brigita Plemenitaš številno mednarodno konkurenco, je potrebno veliko truda in denarja, ki pa nam ga kronično primanjkuje. Finančna podpora je zelo piškava, zato nas skrbi, kako bomo ali če bomo drugo leto lahko pripravili podobno tekmovanje. Samo lanskoletni turnir nas je stal 900 tisoč tolarjev. Ker je turnir hkrati tudi promocija za Zagorje, nam je občina obljubila 500 tisoč tolarjev, ki pa jih še nismo dobili. Doslej so držali besedo in prepričan sem, da jo bodo tudi tokrat. Škoda, ker predstavniki občine niso pripravili nekaj promocijskega materiala za udeležence tega turnirja. Sicer pa v športnem pomenu velja naš turnir za najkvalitetnejšega. V Sloveniji in tudi v Evropi smo po kvaliteti in po številu nastopajočih v samem vrhu.« Sandra Hess, Avstrija (nastopila je v dveh glasbenih katah, z orožjem in brez orožja in navdušila občinstvo):» Sem petkratna evropska prvakinja, druga na svetu ter velikokratna nemška prvakinja v glasbenih katah z in brez orožja. Glede same organizacije turnirja v Zagorju, vzdušja in tudi samega mesta Zagorje sem pozitivno presenečena. Vesela bom, če me bodo organizatorji tudi naslednje leto povabili medse.« Josip Kranjčec, zmagovalec iz Hrvaške: » Organizacija je super, ena izmed najboljših v Evropi. Sem prvič na tem turnirju in zagotovo še pridem. Svoje največje uspehe sem dosegel v Nemčiji, kjer sem osvojil že tudi naslov prvaka, drugi sem bil v Piacenzi v light contactu, prvi v hrvaški Kutini, imam pa še nekaj vidnejših uvrstitev na mednarodnih turnirjih. Ob končuje prav, da zapišemo, daje domači klub s pomočjo Bojana Motoha poskrbel, da smo že minuto po končani zadnji borbi dobili vse rezultate. Tekst in foto: Igor Goste KK RUDARJU TRBOVLJE PETO MESTO NA EVROPSKEM POKALU Na zelo zahtevnem kegljišču v avstrijskem Salzburgu, je od 21 do 24. oktobra potekalo tekmovanje drugouvrščenih kegljaških ekip nacionalnih prvenstev za Evropski pokal. Za Rudar, ki je s petim mestom dosegel svoj največji uspeh, so nastopili Uroš Stoklas, Bogdan Hribar, Robi Blaha, Marjan Jerič, Marjan Gantar in še ne povsem zdrav Vojko Šeško. Po prvem tekmovalnem dnevu so bili Trboveljčani po dobri igri Hribarja, Blahe (955) in tudi Jeriča (906) celo tretji. Drugi dan je slabše kot zmore metal Šeško (892), Gantar pa z 901 podrtimi keglji tudi ni ponovil svojih najboljših rezultatov. Stoklas, ki vedno meče zadnji, bi za želeno uvrstitev svoje ekipe v finale moral premagati neposredne konkurente za več kot 60 kegljev. Metal je sicer zelo dobro, a za kaj več kot osvojitev petega mesta bi Trboveljčani potrebovali poleg Uroša, Robija in Bogdana vsaj še enega vrhunsko razpoloženega kegljača. Nekaj dni po prihodu domov, sem ekipo Rudarja obiskal na njihovem treningu, kjer so se pripravljali za derbi z ljubljansko ekipo Prosol Stiking, kije na Svetovnem pokalu osvojila drugo mesto. IZJAVE: Martin Kos, trener: »Glede na naše trenutne zmožnosti je peto mesto lep dosežek. Za vidnejšo uvrstitev, bi morali vsi igralci doseči svoje najboljše letošnje rezultate. Nekoliko smo bili presenečeni nad kegljiščem, kije bilo nasprotno od naših pričakovanj, zelo zahtevno. Uroš Stoklas, kegljač: » Kot ekipa smo s petim mestom lahko zadovoljni. Število podrtih kegljev (5593), glede na težko kegljišče je zadovoljivo. Finale nam je spolzelo iz rok za »ubogih« 50 kegljev. S svojo igro sem zadovoljen, kajti podrl sem 980 kegljev in premagal odličnega Romuna in se mu tako oddolžil za lanski poraz.V nadaljevanju nas čakajo pomembne tekme, mene pa tudi Svetovni pokal za posameznike (ki gaje Uroš že osvojil,op. I.G.). Tekmovanje bo potekalo v makedonskem Skopju, na kegljišču, kjer sem že kegljal. Upam, da se mi bo v močni konkurenci uspelo uvrstiti med tri najboljše, kar je tudi moj cilj.« Bogdan Hribar, kegljač: »Glede nato, da nihče od nastopajočih ni podrl tisoč kegljev, sem s svojim rezultatom zadovoljen. Uvrstitev naše ekipe je realna. Z malo sreče bi lahko bili v finalu, a tam menim, več od četrtega mesta ne bi dosegli. Za kaj več, bi potrebovali še enega zelo kakovostnega igralca, ki bi podrl okoli 950 kegljev. Zelo so nam manjkali podrti keglji poškodovanega Mažgona. Igor Goste 5. LISTOPADA 1999 ŠPORTNE NOVICE SKOKI LEON GROBUAR ZMAGOVALEC POLETNE SEZONE, MIRAN ZUPANČIČ MISLINJE V najmlajši selekciji (do 8 let) v SK Zagorje- Sekcija za skoke Kisovec, ima trener Borut Markošek, absolvent kemijske fakultete v Ljubljani pet začetnikov (dve petletni deklici ter tri sedemletne fante), ki se še ne udeležujejo tekmovanj, zelo uspešno pa se jih mladi sedemletni kisovški orli: Leon Grobljar, Urban Javoršek in Dejan Žujič. Trener Markošek je povedal, daje ekipa v poletnem času opravila veliko treningov. Trenirali bodo tudi v tem predzimskem času in se pripravljali za drugi, zimski del sezone. Nekoliko je pri izvedbi treningov moteče dejstvo, da v Kisovcu ni -že dolgo obljubljene- športne dvorane. Tako večino treningov opravijo v Zagorju ali na Izlakah, kjer pa je zaradi prezasedenosti zelo težko dobiti prosti termin. Povedal je še, daje z letošnjimi rezultati svojih varovancev zelo zadovoljen. Kako tudi ne, saj je Leon Grobljar zmagal kar na štirih tekmah za pokal MIP (od šestih), zmagal v končni uvrstitvi poletnega dela prvenstva, osvojil je tudi naslov regijskega prvaka ter zmagal še na eni meddruštveni tekmi. Eno zmago v Pokalu MIP je dosegel tudi Urban Javoršek, kije zmagal tudi na eni meddruštveni tekmi, kep uspeh s tretjim mestom na regijskem prvenstvu pa je zaokrožil Dejan Žujič. Končnih rezultatov poletne sezone v konkurenci starejših selekcij še nimamo. Ko jih dobimo, jih bomo objavili. REZULTATI ZADNJIH TEKEM V MISLINJI CICIBANI-8 (MEDDRUŠTVENA TEKMA) V Mislinji se je sredi oktobra na skakalnici KI 5 pomerilo 29 dečkov in dve ROKOMETNE NOVICE Z DOLA Začnimo z Rokometnim listom, kije prišel 21. oktobra ‘e tretjič med rokometne navdušence. Lojze ŠTERBUCL je glavna °seba te številke, saj ga predstavljajo kot ‘ivi inventar kluba. V njem dela ‘e 15 let in je bil tndi predsednik. Zdaj ‘e vrsto let vestno vodi gospodarski odbor. Pregled rezultatov clanske ekipe pa povzamemo iz treh številk, šolani so letos startali s polovičnim ■zkopičkom v prvih štirih krogih I. BSRL. V Prvem kolu so gostovali v Murski Soboti Jcjer So igrali s Pomurko Bakovci 24 : 24 (15 : i !)• V drugem kolu so doma remizirali z rezultatom 25 :25 (12:16) z močno ekipo Sevnice, potem so gostovali v Kranju, kjer s° v dobri igri premagali CHIO Besnica z rezultatom 24:26 (11:14). V četrtem krogu Pa so v razburljivem srečanju v domači dvorani Dolanka v zadnjih minutah izgubili deklici v kategoriji do 8 let. 1. Leon Grobljar 12m in 12m - 206.5 točk 9. -Urban Javoršek 10.50m in 11.00m -188.0 11. Dejan Žujič 10minl0.75m 183.0 DEČKI-10 (TEKMA ZA POKAL MIP) Na skakalnici K21 je tekmovalo je 77 skakalcev, med njimi tri deklice. SK Zagoije je nastopil z desetimi skakalci. 2. Janez Močnik-Guna 19minl9m 203.3 točke 9. Klemen Bravec 18minl8.5m - 196.6 11.Andraž Pograjc 19minl8m 195.5 19. je bil Leon Grobljar, 22. Aljaž Smolič in 34.Dejan Judež, če naštejemo le tiste, ki so se uvrstili v prvo polovico. DEČKI -12 (TEKMA ZA POKAL MIP) Na skakalnici K30 je nastopilo več kot 100 skakalcev in ena deklica. Kisovčani so imeli v »ognju« devet skakalcev. Izvrsten rezultat z osvojitvijo prvega mestaje dosegel Miran Zupančič-Funaki, kot mu rečejo. Lepa uvrstitev je ušla Primožu Rogliču, ki je v prvi seriji, pri skoku 26.5 podrsal. l.Miran Zupančič 27.5m in 28.5m -211 točke 23.je bil Rok Klopčič, z izvrstnim drugim skokom (27), 41 .je bil Andraž Pograjc, že omenjeni Primož Roglič je s padcem pristal na 45.mestu, ter Janez Močnik-Guna, kije bil 48. Igor Goste IZ TABORA NK SVOBODE V nadaljevanju prvenstva v l.MNZ-LJUBLJANA, so kisovški člani izgubili z zadnjeuvrščeno ekipo Hermes. Rezultat srečanja je bil 2:1. Edini gol za Kisovec je dal Aleksander Kos. Kisovčani so dobili tudi dva rdeča kartona, tako da v naslednjem kolu tekmo z ekipo Nove Gorice 31:29 (11:14). V sredo, 27. oktobra so v Kozini odigrali še povratno tekmo pokala z Jadranom. Igraje bila ves čas izenačena, končala pa seje z zmago Dolanov 29:30 (15:15) in atraktivno ubranjenim penalom dolskega vratarja “veterana” Francija Šanteja - Cjeha. Sledi tekma 6. novembra v Veliki Nedelji, 13. novembra pa spet gostujejo v Planini pri Kranju v tekmi s Preddorom. Dvorana Dolanka je bila na obeh domačih tekmah prvenstva polna. Prevladuje zdravo športno vzdušje, za katerega poskrbijo tudi Dolske mačke in navijaška skupina. Na zadnji tekmi seje pridni‘ila še maskota - Dolski mačo. Sponzor SO Marbirol Braco Osmanovič pa je poskrbel, daje Odšel Matja‘Sedeljšak iz Novega Dola domov s televizoijem. Fančl Moljk nista igrala Sašo Gobove in Primož Medija. Kisovčani so brez njiju, manjkal je tudi poškodovani M.Vozelj, proti ekipi NK Dolomiti iztržili remi, potem, ko so le nekaj minut pred zaključkom srečanja vodili z zadetkom Omerhodžiča z 2:1. Prvi gol za Kisovčane je dal Kos. Če bi Janežič zadel gol iz nekaj lepih priložnosti (zadel je tudi vratnico), bi svobodaši kaj lahko zabeležili tri nove točke, tako pa so se morali zadovoljiti z eno. Trenutno imajo 7 točk in so na repu prvenstvene lestvice. V zadnjem jesenskem delu prvenstva so proti Vrhniki s 4:0 izgubili varovanci Marjana Ocepka (dečki do 14 let). Skupaj so osvojili 15 točk in bodo prezimili na vrhu prvenstvena lestvice. Dečki do 12 let so po dolgem času zabeležili poraz in sicer na gostovanju proti ekipi NK Krim z rezultatom 2:0. V soboto so odigrali že 12 kolo. Na domačem igrišči so po borbeni tekmi, brez nekaterih poškodovanih igralcev, premagali NK Dolomiti z 1:0. Pred skoraj 50 gledalci je edini gol že v 1 .polčasu dosegel Enis Halilovič. Fantje imajo 19 točk in so kolo pred koncem že povsem blizu vrha lestvice. Igor Goste MIRAN ODLAZEK ODPOTOVAL NA NEW VORŠKI MARATON Še pred dobrimi tremi leti smo Zagorjana Mirana Odlazka poznali le po odličnih obrambah v malem nogometu in še prej pri rokometu. Vratar je še sedaj in sicer pri prvoligaški ekipi zasavske lige malega nogometa Planinski dom Sveta gora. V zadnjih letih pa ga kar pogosto srečujemo, kako teka po zasavskih cestah. Povedal je da dnevno preteče od 10 do 15km. Kilometre si nabira tudi tako, da priteče iz službe. Zaposlen je namreč v hrastniškem rudniku. Sprva je v malo močnejšem tempu le s težavo zmogel kilometersko razdaljo. S ROKOMET ZAGORJE V srečanju 2. kroga državnega prvenstva ml. deklic 1. 87 so igralke ŽRK Zagorja v Sevnici zanesljivo premagale vrstnice Sevnice z rezultatom 7:3 (4:0). Zadetke so dosegle Alisa Osmanovič in Dinka Fazlič po 2 ter Špela Peterlin, Lea Medvešek in Ranisa Smajlovič po 1. V srečanju 2. kroga so bile uspešne tudi st. deklice ŽRK Zagorje, ki so v Šentjerneju premagale ekipo VIAS Šentjernej z rezultatom 13 :8 (7:3). Zadetke so dosegle Jasna Medvešek 6, Dijana Mišič in Tjaša Kljukej po 2 ter Eva Kovač, Anja Kurent in Jerneja Jerman po 1. Neuspešen pa je bil nastop kadetinj ŽRK Zagorje v domači dvorani proti vrstnicam Žalca. Močno oslabljene domačinke, ki so v srečanju nastopile brez treh igralk prvega moštva so klonile z rezultatom 21:28 (8 : 14) predvsem zaradi slabega dne vratarke, treningom je tako napredoval, da seje kmalu začel udeleževati tekaških tekmovanj na daljše razdalje. Letos pa seje 23.maja v Radencih preizkusil še v klasičnem maratonu (42,195 km). Ker gaje zmogel preteči in tudi naslednjega in ker ni imel večjih težav, seje prijavil na Nev/ Yorškega. Na že 30. maraton v New Yorku Miran s še osmimi maratonci iz Slovenije, v organizaciji MTS Gorenje, odpotuje oziroma je že odpotoval 2.novembra z brniškega letališča. Sedemdnevno bivanje ll CILJ 2.LJUBLJANSKI MARATON Miran Odlazek na cilju (foto-arhiv M.O.) oziroma stroški udeležbe bodo Mirana stali okoli 200.000 tolarjev. Večji del sredstev bo prispeval sam, nekaj pa Steklarstvo Cestnik upa pa, da del tudi občina Zagorje, kajti je edini Zagoijan in Zasavčan, ki se bo udeležil tega množičnega in odmevnega maratona. Kot zanimivost še zapišimo, da bo Miran na šest kilometrskem teku prijateljstva, ki bo na dan otvoritve (pred palačo OZN) in dan pred pravim maratonom, nosil tablo z napisom Slovenija. Več o Miranovih vtisih in rezultatih pa v eni izmed naslednjih številk. Igor Goste ki je zbrala samo 5 obramb proti 21 obrambam žalske vrstnice. Zadetke so dosegle Ines Ramšak 9, Nadja Korinšek 5, Urška Šikovec 3, Petra Ritter 2 ter Amra Trumič in Ina Poglajen po 1. Sicer pa Zagorjanke od sobote 23. do torka 26. oktobra gostijo ekipo UHC VILLACH. Tako so v nedeljo odigrale turnir na katerem so se pomerile mlajše deklice 1. 88, igralke, ki so letos pričele s treniranjem v ŽRK Zagorje, st. deklice in kadetinje. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. ML. DEKLICE L. 88:ŽRK ZAGORJE : UHC VILLACH 4:9 2. “ “ : “ 1:9 3. ST. DEKLICE : ŽRK ZAGORJE : UHC VILLACH 7:16 4. KADETNJE: ŽRK ZAGORJE: UHC VILLACH 18:15 Športni pozdrav! r? j j n j? t J Zasavska liga malega nogometa Rezultati 9. kola: 1. liga Prijatelji - Planinski dom Sveta Gora 9:3;ŠD Mlinše - Pekarna Leniči/Čebelica 1:5; Kovino-strugarstvo Gobove - trgovina Wit Boy 1:1; Malo po malo - ŠD Izlake 13:1; Juventus - Pizzeria Kukuca 3:2; Servis, montaža pohištva Ocepek - Čolnišče-integral 0:3 2. liga Atletiko/Amadeus - Mexico/ pancho 7:3; TNR INŽINIRING. - Fejst pub 2:2; Šentlambert : M Šport 2:3; Trgovina Čop - Dom oprema/Imperius 2:4; El. serv. Potočnik/Pizz. Ašič - ŠD Čolnišče II 2:1; Ni-da-ni / ŠD Prapreče 4:2 3. liga ŠD Sava - Komma 1:2; Branko bar - Udarnik/TSG Lunar 7:1; ČEMŠENIČANI SO PROTI PEPITI DOSEGLI PRVO ZMAGO NA IGRIŠČU. ŽE DANES OB 18.15, PA JIH NA MLINŠAH ČAKA VELIKI DERBI PROTI EKIPI ZASAVCA. Zlatarna Lea - IAK/SCT 6:3; ŠD Mlinše II - ETI Elektroelement 3:1; Tirna - Potepuhi 0:6; Antimon/bistro 91 - Železničar 3:0 bb 4. liga Bartec/Varnost - ŠD Podkum 2:5; Pizzeria Pepita - ŠD Čemšenik 2:5; Evrokrem/A.S. Poropatič - Gamsi 1:3; Medija -MGM 3:0; Frizerstvo Ivi - Zasavc 6:0; Kadeti - Bistro Slavi 2:15; Okrepčevalnica Gasilček - Bistro Maln 5:3; Zlatorogi - prosti Trenutna razvrstitev naj strelcev za zasavčev prstan: 1. Alič (atletiko/22), 2. Kokalj (fizerstvo IVI) 20, 3. Ljolič (Branko Bar) DOM OPREMA KLUB IMPERIUS PO ZMAGI NAD TRGOVINO ČOP ____________________ 4 : 2 SAH Pričelo se je šahovsko prvenstvo 2. lige vzhod, kjer nastopajo ekipe: - Celjski šahovski klub - Fužinar iz Raven na Koroškem - Impol iz Slovenske Bistrice - Radenska Pomgrad iz Murske Sobote - Šahovski klub iz Velenja - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice - Šahovski klub Zagorje in - Šk Rudar iz Trbovelj V prvem kolu so šahisti Rudarja gostili Celjski šahovski klub in izgubili z rezultatom 0,5 : 5,5 V soboto dne 23. oktobra 1999 pa je bilo v Zagorju ob Savi odigrano dopoldan drugo kolo in popoldan tretje kolo. Oslabljena ekipa Rudarja je obe srečanji izgubila in sicer: Milan Majcen Sevnica : Rudar 4 : 2 Šk Velenje : Rudar 4,5 : 1,5 ŠTEFAN KOVAČ k ŠAH V TRBOVLJAH! Na rednem mesečnem hitopoteznem turnirju ŠK Rudar je nastopilo 12 šahistov. Turnirje bil odigran po Bergerjevem sistemu. Končni vrstni red: 1. mesto: OTO KRANJC st. 8,5 točke,2.mesto: HINKO JAZBEC 8 točk, 3.mesto : FRANC KOTNIK 7.5 točke, 4.mesto: MARKO JURIČ 7 točk, 5.mesto: ADOLF BERLOŽNIK 6,5 točke, 6.mesto: BOJAN KUZMIČ 6 točk ITD. Na pospešenem turnirju za mesec oktober je nastopilo 15 igralcev. 1. mesto: HINKO JAZBEC 5,5 točke, 2.mesto: OTO KRANJC st. 5 točk, 3.mesto: BOJAN KUZMIČ 4.5 točke, 4.mesto: MARKO JURIČ 4,5 točke, 5.mesto: LUKA TREBEŽNIK 4,5 točke, 6.mesto: PAVLE JERIČ 4 točke ITD. 8. DRŽAVNO PRVENSTVO ZSIDVŠAHU1! Na 8. državnem prvenstvu invalidov v šahu je ekipa iz Trbovelj v postavi: Hinko Jazbec, Franc Kotnik, Alojz Vodeb, Štefan Kovač in Leopold Knez osvojila odlično 3. mesto in prejela bronaste kolajne in diplome. Čestitamo!! ŠAHOVSKI POZDRAV!! STRELSKE NOVICE Člani in članica Športnega strelskega društva "Okrogar -Skvarča" iz Zagorja so zopet prijetno presenetili. Na državnem prvenstvu za veterane in veteranke v streljanju z zračnim orožjem, ki je bilo 16.10.1999 na centralnem strelišču z zračnim orožjem na Dolenjski cesti v Ljubljani, so v ekipni konkurenci na puški v postavi Roman Kajtna, Janez Cirar in Stane Kramžar zasedli odlično drugo mesto. V posamični konkurenci pa je Roman Kajtna bil drugi in tako v svoji starostni kategoriji na puški postal vice državni prvak za leto 1999. V disciplini zračna pištola pa si je priboril bron. Odlična strelka Mimi Markošek pa si je v svoji kategoriji z odličnim streljanjem prislužila bronasto medaljo. NOGOMET: 2. SNL, 13 KOLO ZAGORJE: JADRAN 2 : 0 Zagorjani so doma zmagali. Na lestvici pa so na 7. mestu z 21. točkami. KOŠARKA: 1.B LIGA, 5 KOLO BANEX : GD HRASTNIK 92 : 89 Tesen poraz Hrastničanov, na gostovanju s 7. točkami, pa so trenutno na 9. mestu. 3 t> nlnim pliTLDTn. 5. LISTOPADA 0 Piše: Peter Motnikar Za vas smo testirali - MAZDA PREMACV1.8i 16V ŽELETI VEČ BI BILO GREH Večnamenskost postaja vse večji trend. Trend, ki ga narekuje bodisi velika družina ali preprosto zavist sosedov. Mi smo pri testu mazde premacy 1.81 16V poželi ogromno zavisti in ljubosumnih pogledov. In takšne poglede si premacy nedvomno zasluži. SERIJSKA OPREMLJENOST karavan, tako da zagotavlja dobro stabilnost med vožnjo. Če se omejimo le na področje varnosti, potem lahko označimo premacy kot eno najboljšo v razredu družinskih enoprostornežev. V paketu namreč ponuja dve prednj i in bočni varnostni blazini, ABS, elektronsko uravnavano porazdelitev zavorne moči in konstrukcijsko načelo družinske celice. Še posebej pri prevračanju se pokažejo vse prednosti takšne konstrukcije, sestavljene iz več močnih prečnih Ko so pri mazdi določali serijsko opremljenost, niso nič skoparili. Že pri osnovnem modelu je namreč na voljo ogromno opreme, tako da pri testnem modelu praktično nismo Pogrešali ničesar, čeprav ni imel TCS naprave proti zdrsavanju koles, meglenk in potovalnega računalnika. Tudi klimatska naprava se je dobro obnesla. Sicer pa osnovna različica vsebuje celoten varnostni paket, filter za čiščenje zraka, strešna prtljažna nosilca, električni pomik prednjih stekel, centralno zaklepanje in še bi lahko naštevali. VARNOST Varnost in udobje v premacyju sta na ravni avtomobila višjega srednjega razreda. Je namreč •zdelana na platformi mazde 626 nosilcev, ki preprečujejo deformacijo strehe (kar nam na srečo na testni vožnji ni bilo potrebno preizkusiti). Ob trku se energija porazdeli po celotnem okvirju in pri tem pride do izraza izjemna čvrstost karoserije. In še ena zanimivost je povezana z varnostjo v premacyju - vgrajeno tipalo za ugotavljanje zasedenosti prednjega sopotnikovega sedeža. Tako avtomatski izklop varnostne blazine zmanjšuje možnost poškodb majhnih otrok v otroških varnostnih sedežih, ko so le-ti nameščeni na prednjem sopotnikovem sedežu. Če je otroški varnostni sedež nameščen na zadnjem sedežu, premacy zagotavlja novost - samodejno pritrditev sedeža, ki drži sedež na svojem mestu. Da niti ne omenjamo dodatne ojačitve vrat, o zategovalnikih varnostnih pasov,... VODLJIVOST NA CESTI Najprej se ustavimo pri zavorah. Te so na testu delovale brezhibno, za kar je v veliki meri poleg ABS-a pripomogla vgrajena elektronska regulacija porazdelitve zavorne sile, kar se pokaže v krajši zavorni poti. Edino, kar nas pri testni vožnji na začetku ni navdušilo, je volan. Taje v premacyju izrazito servoojačan, kar je pomenilo, da smo morali prevoziti nekaj več kilometrov, da smo se privadili na občutljivost volana, predvsem pri vožnji skozi ovinke. Mehkoba volana pa se zelo dobro obnese pri parkiranju v mestu, kjer skupaj z mehkim menjalnikom tvorita čudovito kombinacijo, s katero lahko ta 4,295 metra dolg in 1240 kilogramov težak enoprostorec zlahka upravljate in brez težav premikate po malce manj prostornih mestih. Pri testu smo porabili (povprečno) 9,86 litra neosvinčenega goriva na 100 prevoženih kilometrov, seveda pri kombinirani mestni in izvenmestni vožnji. Ob takšni porabi je možno z 58-litrsko posodo goriva, kakršnaje vgrajena v mazdin premacy, prevoziti brez postanka na bencinski črpalki okrog 800 kilometrov. Tovarniška verzija je malce drugačna; po mestu 10,7 1, izven mesta 6,91 in kombinirano 8,3 i. In še naj višja možna hitrost - 175 kilometrov na uro. CENA Še nekaj o ceni. Testni model' stane 3.390.000 SIT, obstajajo pa še štirje modeli; 1.81 Entrance stane 3.190.000 SIT (osnovna oprema brez klime), 1.81 TE (Top Edition) z praktično vso možno opremo, ki stane 3.890.000 SIT in 1.81 TE/AT MOTOR V mazdi premacyju sta na voljo dva motorja. Oba imata delovno prostornino 1,8 litra, dve odmični gredi v glavi motorja in 16 ventilov. Šibkejša različica, torej naš testni model zmore 100 KM, močnejša različica pa 114 KM. Z motorjem pa je povezana tudi poraba goriva. z avtomatskim menjalnikom, ki bo vašo denarnico izpraznil za 4.090.000 SIT. Novost pa predstavlja premacy Entrance 2.0 DITD 16V (90 KM), kije lahko vaš za samo 3.340.000 SIT. Bi želeli še kaj vedeti o mazdi premacy? Le pogumno pokličite AVTOHIŠO KRŽIŠNIK ZAGORJE na telefon (0601) 64-729 ali (0601) 66-500. 5. LISTOPADA 1999 Jf.rGjT.j.Cn.fi PP HRASTNIK Dne, 19.10.1999 ob 8.40 uri je R.J.vozil osebni avtomobil znamke kia sephia po glavni cesti II. reda iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal v bližino železniškega podvoza v Hrastniku, je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom, s katerim je kljub zaviranju trčil v zaščitno ograjo, katera ga je v dolžini 8 metrov tudi podrla. Tudi na vozilu R.J. je nastala mat. škoda, policisti pa so zoper njega podali predlog SR Dne, 19.10.1999 ob 16.35 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da je v čakalnico železniške postaje prišel neznan moški, kateri močno pijan leži in vpije na ves glas. Policisti so ga poskušali identificirati, vendar o sebi ni hotel dati nobenih podatkov, pač pa jih je zmerjal. Ker seje pričel moški tudi upirati, so policisti uporabili prisilna sredstva in ga nato privedli na PO Hrastnik, kjer je bilo ugotovljeno, da gre za U.M. iz Ljubljane. Ker je U.M. tožil o bolečinah, je bil odpeljan v ZD, zoper njega pa je bil podan predlog SP. Dne, 20.10.1999 ob 12.35 uri so policisti intervenirali na Brnici, kjer je P.I. pred stan. hišo zlagal drva. Mimo je prišel H.S. in P.I. opozoril, da so drva slabo zložena, zaradi česar lahko padejo na otroke, ki se igrajo na dvorišču. P.I. se z opozorilom H.S. ni strinjal, temveč je pričel nanj kričati ter mu groziti s pretepom. Policisti so P.I. opozorili, zoper njega pa podali predlog SP. Dne, 20.10.1999 ob 13.00 uri je K.F. iz Ponikve vozil osebni avtomobil znamke renault clio po regionalni cesti iz smeri Dola pri Hrastniku proti Steklarni Hrastnik. Ko je z vozilom pripeljal do križišča na Riklovem mostu, ni upošteval prometnega znaka “ustavi”, temveč je zavijal levo proti Steklarni v trenutku, ko je iz smeri Steklarne z osebnim avtomobilom znamke golf pripeljal J.E. iz Hrastnika in z bočno stranjo trčil v vozilo J.E. Policisti so K.F. izdali plačilni nalog. Na vozilih je nastalo za najmanj 250.000,00 SIT škode. Dne, 20.10.1999 ob 19.30 uri seje na PO Hrastnik zglasil S.J. in povedal, da mu je tega dne neznan storilec prebodel pnevmatiko na osebnem avtomobilu znamke mitsubishi lancer, katerega je imel parkiranega na parkirnem prostoru pod železniško postajo v Hrastniku. Policisti storilca tega dejanja še iščejo. Dne, 24.10.1999 ob 17.50 uri so policisti intervenirali v Ulici prvoborcev, kjer sta se sprla, nato pa pretepala M.M. in Z.G. Po pretepu je Z.G. odšel. Policisti pa so na kraju izsledili le M.M. Le-ta je policistom zagrozil, da bo Z.G. poiskal in z njim obračunal, hkrati pa poskušal fizično napasti tudi policista. Zoper M.M. so policisti uporabili strokovni prijem, ga z lisicami vklenili, nato pa do iztreznitve pridržali v prostoru za pridržanje. Zoper M.M. in Z.G. so policisti podali predlog SP. Dne, 29.10.1999 ob 21.00 uri je K.M. iz Madžarske vozil osebni avtomobil znamke opel ascona po glavni cesti II. reda iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal v bližino žel. podvoza v Hrastniku, je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izgubil oblast nad vozilom, po 26 metrih zaviranja pa je trčil v zaščitno ograjo, jo podrl in z vozilom padel proti strugi reke Save, kjer je obstal. Pri nesreči je sopotnica M.K., tudi drž. Madžarske, dobila sled poškodbe. Zoper Madžara je bil podan predlog SP, ki mu je za prekršek izrekel denarno kazen 20.000,00 SIT. Dne, 30.10. ob 6.15 uri so klicali patruljo v Hrastnik na Log, kjer so ugotovili, da kliče na pomoč onemogla ženska. S pomočjo gasilcev so odprli stanovanje in jo odpeljali k zdravniku. Dne, 31.10.1999 ob 17.00 uri so policisti PO Hrastnik intervenirali v gostinskem lokalu Čikago v Hrastniku, kjer so ugotovili, da je RA. iz Hrastnika v lokalu kričal in s tem vznemirjal goste. Po pogovoru je bil napoten domov, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. PP TRBOVLJE Dne, 19.10. ob 7.33 uri je na cesti Trbovlje - Hrastnik prišlo do prometne nesreče, ko je voznica D.C. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na levo proti reki Savi.S sopotnico V.H. sta se lažje telesno poškodovali in so ju z rešilcem odpeljali v bolnišnico. Dne, 20.10. ob 13.07 uri seje zgodila prometna nesreča v Žabjeku. P.M. je vozil po levi in trčil v nasprotivozeče vozilo. Povzročitelj je napihal za 3,18, vzeli so mu vozniško in ga najavili sodniku za prekrške. Istega dne je ob 19.30 prišlo do prometne nesreče na savskem mostu v Trbovljah, kjer je C.B. izsilil prednost. Prijavili so ga sodniku za prekrške. Ob 23.42 uri so klicali patruljo na Ojstro, kjer sta se B.J. in Ž.Z. sprla. Prijavili ju bodo sodniku za prekrške. Dne, 21.10. ob 11.35 uri je voznik kolesa z motorjem Z.A. vozil po savinjski cesti proti Trgu revolucije. V križišču na Trgu Franca Fakina ga je izsilila voznica osebnega vozila L.D.M.. Motorist je padel in si poškodoval desno nogo. Isti dan ob 17.14 uri sta se na savinjski cesti sprla H.A. in D.I. zaradi čiščenja stopnic. H.A. se bo zagovarjala še pri sodniku za prekrške. Dne, 22.10. ob 16.08 so prijavili vlom v vikend, ker so jim odnesli pomivalno korito, vrtalni stroj, pipo, športne copate. Za vlomilcem še poizvedujejo. Isti dan ob 22.20 uri so policisti intervenirali na Ulici Tončke Čeč. Na obisk je prišel D.M. in se sprl s S.V. in jo začel pretepati. Pri tem je hčerko branil oče, tako da je pri prerivanju M.D. padel po tleh, si presekal arkado. Odpeljali so ga na šivanje, nato pa še pridržali do streznitve. Dne, 23.10 ob 20.00 uri je neznani storilec iz osebnega avtomobila ukradel sedeže, akumulator in radio. Iščejo ga. Dne, 25.10. ob 12.20 uri je v Kleku prišlo do prometne nesreče med osebnim vozilom, ki ga je vozil D.A. in tovorno vozilo s priklopnikom, ki ga je opravljal Z.S. Tovornjak je pripeljal preveč po levi in s priklopnikom zadel osebno vozilo. Izročili so mu plačilni nalog. Iv? Dnin n n 5. LISTOPADA 1999 Dne, 28.10. ob 7.09 uri so prijavili vlom v Biser bar na Trgu revolucije. Pogrešajo cigarete, pijačo in gotovino. Isti dan ob 23.45 uri je patrulja opozorila občana H.M., ker je preglasno poslušal radio. Napisali so mu plačilni nalog in utišati je moral radio. Dne, 30.10. ob 16.50 uri so prijavili krajo akumulatorja in ogledala sparkiranega vozila na Ribniku. Dne, 31.10. je neznanec odpeljal izpred lokala Elgato moped Tomos in belo čelado. PP ZAGORJE Dne, 18.10.1999 ob 10.40 uri obveščeni o požaru na vrtni uti nad ind. cono v Kisovcu. Ugotovljeno, da je zaradi napačno napeljanega dimnika prišlo do trenja lesa, nato pa do požara in uta je zgorela do tal. Nastala je materialna škoda. milijon materialne škode. PP LITIJA Dne, 19.10. so v Moravčah pri Gabrovki našli ročno bombo iz II. svetovne vojne. Prevzel in demontiral jo je pirotehnik. Dne, 21.10. so se pri Gabrovki trije vozniki v razmaku ene ure na istem mestu zapeljali v potok. Vzrok je bilo rahlo deževje. Vsi so bili nagrajeni s plačilnimi nalogi. Istega dne so v Šmartnem vlomili v osebni avto in odnesli avtoradio. Tega dne so policisti pri hišni preiskavi našli motorno kolo, ukradeno v Ljubljani, zasegli so ga, “lastnika” pa prijavili. Dne, 22.10. je blizu Save prišlo do prometne nesreče, ko je voznik osebnega vozila prehiteval v škarje in čelno trčil. Dve osebi sta bili huje telesno poškodovani. kljub opozorilu ni nehal, zato so ga pridržali. Dne, 28.10. je na Prečni ulici v Litiji prišlo do prometne nesreče, ko je otrok na kolesu trčil v osebni avto. Na biciklu sta se vozila dva in oba dobila lažje telesne poškodbe. Istega dne je neznani storilec v bifeju Valvasor iz denarnice ukradel 27.000,00 SIT in pobegnil. Tega dne je na Savi zagorelo v dnevni sobi stanovanjske hiše. Soba je zgorela, sicer pa so ogenj zadušili gasilci. Dne, 29.10. je v Šmartnem voznik neregistriranega osebnega avta zaradi neprimerne hitrosti trčil v stanovanjsko hišo. Avto je popolnoma uničen, nekaj škode je tudi na hiši. Pojasneval bo tudi sodniku za prekrške. Dne, 30.10. so iz prostorov CarComerca odnesli avtodele in pnevmatike v vrednosti 710.000,00 SIT. Za storilci poizvedujejo. Dne, 22. 10.1999 ob 7.20 uri obveščeni, da je preko noči neznani storilec vlomil v stanovanje v Okrogarjevi koloniji in ukradel mobilni telefon. Prav tako je istega dne, ob 14.15, neznani storilec iz parkirnega osebnega avtomobila odtujil GSM, ki je bil na prednjem sedežu. Dne, 24. 10. ob 10.00 so bili obveščeni, da je bilo preko noči iz odklenjenega vozila odtujeno več čekov LB KARANTA, EUROCARD in ostali dokumenti. Pri izbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je čez dan storilec čeke že unovčil na različnih Petrolovih bencinskih servisih v okolici Ljubljane in Celja.Storilca S.J., ki so ga prijeli z ukradenimi dokumenti, bodo kazensko uvadili. Dne, 25.10. ob 15.00 je prišlo do prometne nesreče v Podkumu, so ugotovili, daje S.N. v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti odpeljal z vozišča. Nastala je materialna škoda za 100.000,00 SIT. Dne, 29.10. ob 6.25 je voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred seboj, to pa je nato odbilo v še eno vozilo, tako da je nastalo za Dne, 23.10. je v Kostrevnici voznik kolesa z motorjem zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avto. Istega dne je na cesti proti Bogenšperku voznik osebnega vozila zaradi neprimerne hitrosti trčil v bok kombija. Nastala je materialna škoda, krivcu pa so dali plačilni nalog. Istega dne je v Litiji na križišču pri mostu voznik osebnega avtomobila izsilil prednost drugemu vozniku. Izkazalo se je, da povzročitelj vozi brez vozniške in pod vplivom alkohola. Tega dne je v Ribčah voznik neregistriranega osebnega vozila vozil po levi in trčil v pravilnovozeči osebni avto. Povzročitelj je s kraja nesreče peš pobegnil. Predlagali so ga sodniku za prekrške. Dne, 25.10 so preko noči vlomili v Mercatorjev diskont trgovino Jata in v butik Sara. Storilce iščejo. Istega dne je prišlo pred lokalom Petrova klet do prepiranja in prerivanja. Povzročitelj Istega dne je na relaciji Litija - Zagorje pri savskem mostu voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste zaradi neprilagojene hitrosti. Nastala je samo materialna škoda. Preko noči so v trgovino Čop v Konjšici vdrli in odnesli za 45.000,00 SIT blaga. Dne, 31.10. je na Vačah voznik osebnega vozila vzvratno zapeljal na glavno cesto in trčil v voznika motornega kolesa. Nastala je materialna škoda. Dne, 1.11. je na Partizanski poti vozil voznik osebnega vozila po levi strani cestišča in trčil v pravilno vozeč avto. Nagradili so ga s plačilnim nalogom. Istega dne, zgodaj zjutraj, so izpred pekarije v Šmartnem ukradli za 8.000,00 SIT toplih žemelj. vMSšA d.o.o. Podjetje za založništvo, marketing in trgovino ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ ■ in jo poslati na naslov-Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ 1 skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L — -------------------------—--------------------------—-------------------------- 4 STANOVANJA, PARCELE KUPIM dvosobno stanovanje, po možnosti v novejšem bloku, plačilo z gotovino, tel.: 041/251-855 PRODAM novejše stanovanje v bloku, 46,5 m2. Stanovanje je enosobno, z možnostjo predelave v dvosobno. Balkon, centralna, toplovod, kabelska, tel.: 43-053 RAZNO PRODAM otroško posteljico, Majda Tušek, Kešetova 13a Trbovlje, tel.: 35-638, po 19. uri PRODAM otroško posteljico z jogijem, bela,malo rabljena, tel.: 041/679-176 PRODAM daljinsko vodeno letalo delta hawk, video navodila, poceni,tel.:041/679-176 PRODAM syntesaizer, zelo malo rabljen, 5 oktav, velike tipke, ugodno prodam, Borišek M., Ulica prvoborcev 11, imid | ~ KINO HRASTNIK 3.11. - 7.11. 10 RAZLOGOV, ZAKAJ TE SOVRAŽIM (am. komedija);sre., čet., ned. ob 19. uri, pet.ob 17. uri; 5.11. - 7.11. VOJNA ZVEZD : EPIZODA I. GOZEČA PRIKAZEN (zf. am. akcija); pet. in sob. ob 19. uri, sob. ob 17. uri, ned. ob 17. uri KINO DOL PRI HRASTNIKU 6.11. 10 RAZLOGOV, ZAKAJ TE SOVRAŽIM (am. komedija) ob 18. uri KINO TRBOVLJE 1.10. KONEC NASILJA ob 18.00 uri; 2.11. - 4.11 TAXI (akcijska komedija); tor. in sre. ob 18.00 do 20.00, sre. ob 20.00; HI - LO RANČ (melodrama), pet., sob., ned., pon. ob 20.00; ONSTRAN TIŠINE pet., sob., ned., pon. ob 18.00; 9.1 L; AFERA THOMASA CROWNA (erotična kriminalka) ob 20.00 uri; 10.11. - 15.11.; VSE ZA STAVO sre. ob 18.00, čet. ob 20.00, pet. ob 18.00, sob. ob 18.00, ned. ob 20.00, pon. ob 18.00; 10.11-16.11; AFERA THOMASA CROWNA (erotična kriminalka); sre. ob 20.00, čet. ob 18.00, pet. ob 18.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00, pon. ob 20.00, tor. ob 18.00; 17.11. - 22.1 L; INSTINKT; sre. ob 18.00, čet. ob 18.00, pet. ob 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00, pon. ob 18.00; 19.11. - 22.11; DIVJI, DIVJI ZAHOD;pet. ob 18.00, sob. ob 20.00, ned. ob 20.15, pon. ob 20.15; 23.11 - 25.11; ZVEZDNIKI (sodobna komedija); tor. in čet. ob 18.00 in ob 20.00 uri, sre. ob 18.00; 26.11 - 29.11 ; SRČNE IGRE; pet., sob., ned., pon. ob 18.00 uri, ter sob. in ned. ob 20.15 uri; 30.11. INŠPEKTOR GADGEC ob 18.00 4* TEL,«01/26242 i gi 0601/35140 WVW Ulica 1. junija 7 NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLJE NAJHITREJSA IN NAJVARNEJŠA POT PRI PRODAJI, NAKUPU STANOVANJ. HIS. POSLOVNIH PROSTOROV. VIKENDOV IN PARCEL I - Hrastnik, okolica, enostanovanjska lepo urejena hiša s CK in pripadajočim vrtom, cena: 7.500.000,00 SIT oz. 75.000,00 DEM - Trbovlje, zg. del, dvoinpolsobno, 62 m2, CK, balkon, urejeno cena: 6.400.000. 00 SIT oz. 64.000. 00 DEM TRBOVLJE K pipam B M ® Zagorje, tel.: 041/696-458 PRODAM dnevno omaro, staro deset let, rabljene zimske gume sava exact 185/60 R14, tel.: 24-344, 041/782-701 PRODAM nove tekaške smuči, cena po dogovoru, tel.: 64-054 letnik 96, za 3.990.000 tolarjev VW GOLF 1,4 karavan, letnik 95 za 1.350.000 tolarjev VW GOLF 1,8, letnik 93, za 1.350.000 tolarjev VW GOLF JXD letnik 89, za 640.000 tolarjev VW GOLF JXD letnik 90, za DELO 740.000 tolarjev VW GOLF JXD letnik 91, za HONORARNO ZAPOSLIM simpatično dekle za delo v bistroju, plačilo 500 SIT na uro in brezplačno stanovanje, tel.: 063/881-789 ali 041/424-089 (Andreja) ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 vozim Malgaj d.o.o., Trbovlje PRODAJA naslednjih rabljenih vozil: AUDI A6 1,9 TDI AVANT, letnik 98, za 5.590.000 tolarjev AUDI A4, 1,8 letnik 95, za 2.490.000 tolarjev AUDI A6 2,8 QUATTRO, 579.000 tolarjev tovorno vozilo VW Transporter 2.5 TDI furgon, letnik 96, za 2.340.000 tolarjev SEAT IBIZA 1,5 SXI letnik 93 za 740.000 tolarjev RENAULT 5 FIVE letnik 94 in 95 so na voljo od 600.000 pa do 700.000 tolarjev FIAT TIPO 1,4 DGT letnik 93 za 740.000 tolarjev FIAT TEMPRA 2.0 SLX letnik 92, za 820.000 tolarjev SUBARU LEGACV 2.0 GL 4WD letnik 92, za 1.310.000 tolarjev FORD PUMA 1,7 letnik 99, za 3.050.000 tolarjev Prodaja službenih vozil: AUDI A6 2,5 TDI, A4 1,8 Turbo, A3 1,9 Tdi, VW POLO limuzina 1,6,POLO variant 1,4 in BEETLE 1,9 TDI Za cene teh vozil se dogovorimo ob ogledu! Telefon: 0601/27-828, MALGAJ d.o.o. za brezplačni mali oglas S Tekst: ...................................... S Moj naslov: < ............................................ N KINO ZAGORJE 1.11., 2.11.; VOJNA ZVEZD, GROZEČA PRIKAZEN (zf); pon. ob 19.00 uri, tor. ob 18.00; 2.11. FILMSKO GLEDALIŠČE INSTINKT (triler) ob 21.00; 4.11 - 9.11.; INSTINKT; čet., pet., ned., pon., tor. ob 19.00; 6.11.in 7.11: MOGOČNI JOE YOUNG (pustolovski) sob. ob 17.00, ned. ob 17.00; 12.11. -16.11.; FUL GAS (akcijski); pet., sob., ned., pon. ob 19.00, sob., ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 19.11 - 23.11.; AFERA THOMASA CROWNA (kriminalka); sob., ned., pon., tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 25.11. - 30.11.; DIVJI, DIVJI ZAHOD (pustolovska komedija); čet., pet., sob., ned., pon., tor. ob 19.00 in sob., ned. ob 17.00 KINO IZLAKE 7.11. ob 19.15 uri MOGOČNI JOE VOUNG, 14.11. ob 19.15 uri POPOLNI UMOR, 21.11. ob 19.15 uri PODLE IGRE, 28.11. ob 19.15 uri BENEŠKA KURTIZANA r>"lvT7?5 3 Sokolsko društvo Zagorje VA B I, da obiščete dejavnosti, ki potekajo pod njihovim okriljem: - sreda ob 17.uri; telovadba za najmlajše (2-10 let), - vadba za ženske (NOVO), - sreda ob 19.uri; rekracijsko igranje košarke, - rekreativna vadba za starejše (NOVO), - gorsko-kolesarske izlete (NOVO), - rekreacijska liga v košarki Zagorje 2000. Vsi programi so strokovno vodeni, vse informacije in prijave pa sprejemamo vsako sredo v telovadnici Partizan Zagorje od 17. do 19.ure. Foto klub Hrastnik VABI na fotografsko razstavo poljskega fotografa in absolventa praške fotografske šole FAMU Krzysztofa Zielinskega, katere otvoritev bo v petek, 5.novembra ob 18.uri v galeriji Delavskega doma Hrastnik. Dela bodo na ogled do 15.novembra, potem pa bodo razstavljena še v hrastniškem Zdravstvenem domu do 15.decembra 1999. Rokometni klub Dol TKI Hrastnik VABI na 7. krog tekme, ki bo v dvorani DOLANKA na Dolu pri Hrastniku, v soboto 20.11.1999 ob 19.00 uri. GALERIJA Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani, Bogošičičeva ulica št. 8 VABI na otvoritev razstave. Razstavljal bo krajinar in slikar KAREL KOZOLE iz Trbovelj. Otvoritev razstave bo v petek, 5. novembra 1999, ob 13. uri. Razstavo bo po krajšem kulturnem programu otvoril predstavnik veleposlaništva republike Makedonije mag. Trajče Ilievski. Slike bodo na ogled vsak dan od 10. decembra 1999, razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure. Kvintet Dori VABI na Dorijev večer v četrtek, 25.11.1999 ob 19.30. uri, ki se bo odvijal v Treh lilijah v Laškem. Predstavili Vam bodo najnovejše skladbe. Na koncertu pa bodo kot gostje nastopili še Oto Pestner, Ansambel Lojzeta Slaka, Vili Resnik, Čuki in Modra Kronika. Vabljeni! KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI na potopisno predavanje “Moja Afrika”, ki bo v četrtek, 4. novembra 1999, ob 18. uri v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku. Gospod Franci Horvat nam bo z diapozitivi in avtentično glasbo prikazal lepote in znamenitosti Afrike. Vabljeni! Galerija Delavskega doma Hrastnik VABI na otvoritev fotografske razstave, ki bo v petek, 5. novembra 1999, °b 18.00 uri v Galeriji Delavskega doma Hrastnik. Fotografije bodo na ogled do 15. novembra 1999, potem pa do 15. decembra 1999 razstavljene v Zdravstvenem domu Hrastnik. Vabljeni! Društvo prijateljev mladine Trbovlje VABI na počitniške dejavnosti, ki se bodo odvijale od 2.11.1999 do 5.11.1999. Plavanje bo potekalo v torek, 2.11.1999, v sredo 3.11.1999 in v petek, 5.11.1999 v Hrastniku, odhod bo ob 9.10 uri, prihod pa 13.50. Otroci do 10 let plačajo 750 SIT, otroci nad 10 let pa 1.050 SIT. V četrtek, 4.11.1999 bo pohod - ekološka pot, Hrastnik - Trbovlje, odhod bo 9.10, prihod pa okrog 14.00. Otroci do 10 let plačajo 300 SIT, otroci nad 10 let pa 600 SIT. Prijave: DPM Trbovlje, Ulica l.junija 4 -tel. 21-656 Za posamezne aktivnosti morajo starši otroka prijaviti: sreda 8.00 - 12.00 ; 14.00 - 16.00,četrtek 8.00 - 12.00,petek 8.00 -12.00. V primeru dežja pohod po ekološki poti odpade! Vabljeni! KC DD ZAGORJE VABI NA KONCERT SKUPINE HIŠA, 5.11.99 OB 19.30 PREDSKUPINA KUKAVIČJE GNEZDO, VSTOPNINA 900 SIT. Vabljeni! MIRO KADOIČ OUARTET V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU R.Š. V petek 5.novembra bo v dvorani KD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu v organizaciji društva s pričetkom ob 20.30 uri koncert Miro Kadoič Quartet.Quartet igra džez glasbo s precejšnjim vplivom tradicionalne glasbe, njihov programje v večini sestavljen iz avtorskih skladb Mira Kadoič. V zasedbi so poleg Mira na klarinetu še kitarist Ivan Kipec, bobnar Berislav Puhlovski in kontrabasisit Nikola Malešič. NAPOVED -ZA SEVNICO V soboto 6.novembra s pričetkom obl9.uri bo v kulturnem domu Šentjanž v organizaciji ZKD Sevnica in KD Milan Majcen Šentjanž Koncert slovenskih pesmi, katere bosta predstavila Oktet Jurij Dalmatin ob spremljavi citrarke Cvetka Imperl iz Sevnice. Občina Sevnica in KS Tržišče v sodelovanju z mnogimi društvi pripravljajo v soboto 6.novembra JESENSKO SREČANJE V TRŽIŠČU.Ob tem bo iz Ljubljane v Sevnico ob 9.30 pripeljal muzejski vlak in potem krenil nazaj v smeri proti Zidanem Mostu, kjer se bo zaustavil še na železniških postajah Boštanj,Jelovec in Tržišče.Na vseh postajah bo pripravljen pešter program v Tržišču pa bo še osrednji prireditveni prostor.Od tu bodo obiskovalci odšli na Malkovec, kjer bodo gostje v zidanicah. NE ZAMUDITE! Povratna pokalna tekma v ženskem nogometu med JEVNICA-SENOŽETI-ZAGORJE : JARŠE, v nedeljo 7. novembra na nogometnem igrišču v Kisovcu. Vabljeni! GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA ZASAVJE TRBOVLJE GZS - Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 14, Trbovlje, objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V ZASAVJU ZA LETO 1999 1. Z namenom nadaljnega uveljavljanja in krepitve inovacijske dejavnosti v Zasavju, ki predstvalja trajni proces vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev v proizvodne in poslovne procese gospodarskih družb, podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov, ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva, je odločitev Območne gospodarske zbornice Zasavje, Trbovlje, da tudi leto 1999 predstavi novosti v regiji, ki so plod domačega znanja. Zato objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 1999. 2. Razpis objavlja Območna zbornica Zasavje, Trbovlje na podlagi sklepa njenega upravnega odbora z dne 12.10.1999 Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Območne gospodarske zbornice Zasavje (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi). 3. Prijava na razpis mora vsebovati: -ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen; -naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 1999 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih: -inovativnost -izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite -visok nivo tehnične rešitve -novost doma in/ali v svetu -izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije itd. -tržna zanimivost -za področje splošne in široke porabe -za proizvodna in podobna podjetja/organizacije -zaposebne namene in področja -primernost okol i u -izboljšano delovno okolje in/ali varstvo pri delu -uporaba neškodljivih materialov in/ali okolju neškodljiva uporaba -možnost recikliranja -racionalnost: -poenostavljeno oziroma izboljšano delovanje -cenenost izdelave in/ali vzdrževanja -manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev; -slike, načrte in opis prijavljene inovacije; -stopnja realizacije inovacije O predlogih bo odločala petčlanska komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor Območne zbornice Zasavje, Trbovlje. Komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome. Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januaiju 2000. Prijave inovacij izbira Območna gospodarska zbornica Zasavje, Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 14, 1420 Trbovlje in to NAJKASNEJE DO PETKA, 26. NOVEMBRA 1999. Na območni gospodarski zbornici je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel..0601/21-780, faks: 0601/26-653, vsakdan med 7. in 15. uro. O ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZAGORJE p.o. tel.: pos. DOL 48 - 616 pos. ZAGORJE 64 - 058 pos. IZLAKE 73 - 696 VEZANA TOLARSKA SREDSTVA OBRESTUJEMO: ■ 1 MESEC TOM +0,99% NAD MILIJON SIT TOM +1,00% ■ 3 MESECE TOM +1,99% NAD MILIJON SIT TOM +2,00% - 6 MESECEV TOM +2,74% NAD MILIJON SIT TOM +2,75% - 1 LETO TOM + 5,00% NAD MILIJON SIT TOM +5,00% IN PLAČILO POLOŽNIC? PROVIZIJA ZNAŠA SAMO 0,8% ZNESKA, OD 20,00 SIT DO 400,00SIT! VESELI BOMO VAŠEGA ZAUPANJA! ODPRTO OD PON./PET./ 7 3°- 14 30 Cesto ZOjulijo 2/t; 1410 ZAGORJE OB SAVI tel.:(0i01) 64-250,64-166; fox.:(0601) 64-494 IŠČEMO SODELAVCE NA PODROČJU KOMERCIALE! PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV: ZASAVC d.o.o., C. 20. julija 2c, 1410 ZAGORJE DO 20.11. 1999 "h o zl nanosi; 5. LISTO PADA 1999 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Do stvari, kijih ne morete spremeniti oziromajih črtati iz svojega življenja boste morali spremeniti odnos, sicer boste nenehno trpeli. Kaj hitro sg lahko prepričate, da pozitiven oziroma negativen predznak stvarem prepisujete vi sami. Št.: 5. Na nekaterih področjih se ni najbolje oklepati starih navad, saj so določene spremebe nujne. Precej tihi boste, zato vam bo partnerjeva zgovornost dobrodošla. Družba vam enakih vam bo dajala občutek varnosti. Št.: 18. Tisti, ki ste samski, boste veliko razmišljali o ljubezni. Prilagodite svoje nazore in poglede sedanjim razmeram, saj nimate kaj izgubiti. Nemir, ki ga čutite je znak, da se boste morali odločiti za tveganje in spremebe. Št.: 23. Prav je, da ste v tem času odgovorni. Izogibajte se prenagljenim zaključkom in zaupajte svoji 'intuiciji. Partnerju boste v težavah sicer stali ob strani, s srcem pa le ne boste povsem z njim. Št.: 19. Zaman se trudite zunaj sebe iskati tisto, kar v vas ni. Če boste še naprej tako svojeglavi in sumničavi ne boste prišli daleč. V glavo si boste zopet vtepli nek nesmisel, s katerim boste potem sebi in Gartnerju zagrenili kar veliko časa. Št.: 7. ^ , Nikar ne bodite nenehno na preži za partnerjevimi napakami, saj s tem svojih ne boste odpravili. Ne vsiljujte drugim svoje volje, tako kot vi ne želite biti orodje v njihovih rokarh. Oskrbite, da vas ne bo izčrpaval notranji nemir. Št.: 1. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. ■ ■ ■ ■ ■ /Vača bodočnost č,čowčt čiim v-zpoje-no srae-t duha m toččo oschnostno zred, da si dah&opom^a tadism. (Pestalozzi) Od 20. 10. do 31. 10. 1999 so starši trinajstih novorojenčkov - šestih deklic in sedmih dečkov pričeli vzgajati svoj naraščaj. 20. 10. DARJA KUDER SPOMERADŽIČ, ROVE 28, ZAGORJE hči TJAŠA 21. 10. HELENA POŽIN, VELIKO ŠIRJE 16, ZIDANI MOST sin ALJAŽ 25. 10. MIRUŠE MISIMI, RUDARSKA CESTA 1, TRBOVLJE sin SEMIR SONJA GROŠELJ, NAROF 29, IZLAKE hči VITA 26. 10. MOJCA GUNZEK, TROJNO 4, LAŠKO sin JURE LEŠEK MARJANA BARACHINI, KRAKOVO 9, RADEČE sin ANDREJ SUZANA MARKOŠEK, C. KOM. STANETA 5, LITIJA sin ŽAN MAJA KNEZ, ŠKOFJA RIŽA 8. DOBOVEC, TRBOVLJE sin LUKA KAVŠEK POLONCA KMETIČ, SVIBNO 36, RADEČE hči VIKTORIJA 27. 10. KRISTINA KOLŠEK, AŠKERČEVA 1, CELJE hči ANA KOLŠEK ORLAČ 28. 10. STANISLAVA ZUPAN, ČEMŠENIK 6, ZAGORJE hči VIKTORIJA DARJA POSPEH, NAS. A. KAPLE 6b, HRASTNIK sin LUKA NINA DOLŠINA, POLJE 1, ZAGORJE hči TJAŠA trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: odpon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 24.9.-23.10. Lahko ste prepričani, da stvari, ki sijih res želite in si zanje prizadevate, niso nedosegljive Največkrat se vam nedosegljivo zdi tisto, kar vam očitno ne pomen dovolj, da bi se res potrudili. Št. 14. Najpomebneje č v / je’ da se 'iv. i izogibate nepre- mišljenim odločitvam. Nikar si ne zaprite vseh vrat, saj boste 24.10.-22.11. marsikaj že čez nekaj dni videli v povsem drugačni luči. Zanimali se boste za stvari, ki vas bodo odvračale od lastnih problemov. Št.: 9. 23.11.-22.12. Imeli boste lepo priložnost, ^ c da izboljšate odnose z okolico. Marsikaj se boste morali naučiti in prav je, da si to zapomnite. Od vseh vrlin se vam bo najbolj obrestovala strpnost. Dopustite ljudem, da so drugačni. Št.: 27. Pretežno boste optimistični in dobre volje, le situacije, ko boste izgubili nadzor nad sabo, vas 23.12.-20.1 bodo razjezile. Spoprijeli se boste s stvarmi, kijih že nekaj časa vlečete s sabo in se jih ne morete znebiti. Št.: 21. Zaupanje vase je ključ do marsikaterega uspeha, kar vi dobro veste. Na področjih, v katerih si zaupate, ste zelo uspešni. Skušajte to prenesti tudi na tista področja, kjer se čutite negotove in nesposobne. Št.: 3. Nikar ne bodite preveč popustljivi do svojih muh in ne delajte s sabo vedno v rokavicah, saj tako ne boste ničesar dosegli. Prisilite se v to, da boste aktivni, saj vas bo to rešilo iz edanjega stanja otopelosti in nemoči. Št.: 12. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA -b NAGRADNA KRIŽANKA SLOVARČEK- EFLORESCENCA: kožni izpuščaj LENAU: avstrijski pesnik SULA: rimski vojskovodja ____________AVDITOR: vojaški sodnik ADON: francoski kronist KALIKO: bombažna tkanina NE VE, ZAKAJ "Ali ti je kaj do neumnih žensk?" "Nič, seveda!" "In do tistih, ki ne znajo kuhati?" "Še manj!" "In do tistih, ki niso lepe?" "Ha, ha, ha!" "Zakaj pa potem stalno zalezuješ mojo ženo?" PO ŽELJI "Mamica, kaj ti raje delaš? Pereš ali šivaš?" "Raje šivam!" "Potem sem pa kar prav storil, ko sem iz hlač izrezal umazano koleno!" ALKOHOLNO ZLO Dva alkoholika se pogovarjata: "Alkohol je največje zlo na svetu!" "Res, kako si pa to spoznal?" "Enostavno. Zaradi alkohola sva se skregala z ženo, s sosedi in še taščo sem zgrešil, ko sem pijan streljal nanjo!" SMRT V DRUŽINI Tone začuden na cesti ustavi znanca: "Kaj si še živ? Kdo pa je potem pri vas umrl? Tvoj brat?" "Ne, verjetno sem jaz, ravnokar sem bil pri bratu in on je še živ!" ...da morajo imeti nabjj-alci polžev v Neuchatelu v Švici veljavno lovsko dovoljenje. ...da je šla gospa Julija Koernhojfer, ki je leta 1953 umrla na Dunaju, 23 krat na romanje v Rim, od tega 7 krat peš. ...daje nek Indijanec, ki se je izgubil v Callau, pristanišču mesta Lime (Peru), potrkal na vrata zakoncev Manchaca. Prijazno sta ga sprejela, mu ponudila gostoljubje in prenočišče. Trideset let kasneje je njun sin Giles od neznanega popotnika podedoval približno 115 kilogramov zla- tega prahu. Čeprav se v vseh teh letih ni nikoli več oglasil, popotnik očitno ni pozabil dobrote Gilesovih staršev. ...da so med 19. in 20. avgustom leta 1977 v Richmondu v Združenih državah Amerike štirje prijatelji, James Duton, Me-lody Goodrich, Števen Pass-more in Tammy Robertson, nepretrgoma ploskali 39 ur in petnajst minut. Trušč se je slišal na stotine metrov daleč. ...dav mestecu Freising na Bavarskem v Nemčiji še danes obstaja pivnica VVeihenstephan, ki so jo odprli pred več kot devetimi stoletji in pol, leta 1040. IvT.ii lvTa.1 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 17.11. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO Zasavca, cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom 'NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.21/ 99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati-še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz TRBOVLJE Četrtek, 4.11. in 11.11.999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 lutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ Večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 5.11. in 12.11.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, ^ervis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 ^odaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 ^ervis, popevka in viža dneva, radijsko P°poldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18*30 Servis 18.45 Zadnja poročila l9-00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 6.11. in 13.11.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 asopisje 8.00 Letni časi na Radiu rbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna °*00 Kramljanja 11.00 Teden bil je ^lv 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 °ročila 13.55 Servis, popevka in viža neva, radijsko popoldne 15.00 ^savski dnevnik 15.30 Glasbeni °ktail 16.00 Moda, servis 17.00 °ročila 17.10 Sobotno popoldne 8.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 9*00 Večer ob radiu 00.00 Noč z Adijem (do 8.00) Nedelja, 7.11. in 14.11.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel Zasavca! Nagrade, ki vas čakaio: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 19/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake): 1. : Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Peter Žvar, C. 9. avgusta 8d, Zagorje 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 8.11. in 15.11.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 9.11. in 16.11.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 10.11 in 17.11.999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 3, Izlake, telefon 0601-71-161 Imperius: Mojca Omahne, Nas. na Šahlu 45, Kisovec 3.: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Slavica Golobic, Partizanska 3, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 25.104999 do 29.10. 1999 od 7.00 do 10.00 ure. Ponedeljek, 8.11. in 15.11.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO- DOBERDAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00IZSTARESKRINJE :PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO,21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI Torek, 9.11. in 16.11.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEKV POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)'', VIDEOSTRANI Sreda, 10.11 in 17.11.999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI Četrtek, 4.11. in 11.11.999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P), 22:05 EPP, 22:15VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 5.11. in 12.11.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV-LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO-KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 6.11. in 13.11.1999 VIDEOSTRANI, 10;00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEMDOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEKVPOLNO-PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGtSDOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZARHIVA TV CENTER, 18:00 ZA PIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI Nedelja, 7.11. in 14.11.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00VIDEOTOP/NAJVIDEO, 13:45 EPP, J4:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICA O VINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40,VIDEOSTRANI j j. j r. n j . WMm Problem Zasavja ni v odlivu pameti, temveč v poplavi neumnosti... _________________________________________________________ Vse, karkoli seje kdajkoli nanašalo na kateregakoli pisca svetovnega formata sem v življenju goltal z očmi. Toda, ta, zadnja knjiga „nekega„ Ibsena, ta meje pa dobesedno vrgla na rit. Vsake toliko bi me iz njegovih tekstov ornk užgala kakšna beseda na mestu - da se reče. Takoj zatem, pa bi me zacjel tisti njegov metek v sredo mojega topega čela trbov 'skega, ki pravi, da ... pisati, pomeni soditi sam sebi... ... mogoče bom potegnil doživljensko ... Platon je prvi, in najbrž tudi zadnji, sodil, da Državi NE SMEJO vladati najbogatejši, najčastihlepnejši in najzviteši, temvečnajmodrejši!! Telekom Slovenije, delovno mesto št. 1... prosimo, počakajte na prostega operaterja ...in potem se zasliši tista muska ki ti para možgane. Pa tudi ako se zavrti petkrat,- alo, mrbit šestkrat sedemb-at, človek še nekako potrpi. Toliko je še pripravljen plačati. Če se ti pa zavrti šestindvajsetkrat (26*!!!), kot se je to zgodilo meni, pa sem rabil samo eno edino telefonsko numero ... veste kaj, to gre pa že čez vse meje. Podane boste slučajno mislili, da se je kdo od dežurnih po teh šestindvajsetih klicih avtomatskega odzivnika javil ...ne lažem, nej mi učke padejo iz votlin ...po vseh teh silnih klicih me je vn vrgl... tako sem plačal za nič ... no, toliko. Prihodnjič bom pisal o cvetličarki iz Trbovelj, ki prodaja staro cvetje zafrišno, reklamacijah strank, trgovskem potniku (beri: dostavnem šoferju), in, če denarja stranki ne bo vrnila, ji bomo naredili pa malo reklame ... ostanite v cvetju ... Od Portoroža do Buj potuje pošta 7 (sedem!!) dni... Pred odcepitvijo pa so nam obljubljali, da se meja s R Hrvaško ne bo niti malo občutila. Poklical sem na mejo, pa so mi zagotovili, da se ne občutijo... ... težka hrana je lastne besede požirati... Odkar je prišel v našo faro nov, mlad in lep župnik, je pri nas vse več zadovoljnih in zadovoljenih ... čudež, ki ga nisi videl je neznanski ... Ker nisem eden onih, ki bi nosili vodo v Savo, naj mi bo na koncu dovoljeno povprašati cenjeno bralstvo o tem, ako so po tolikem času, odkar nas je obiskal klateški Papež, morti opazili v Sloveniji, temu „otoku ateizma sredi Evrope,, (Rode; op. avto.) kakšno pozitivno spremembo? Nam gre zaradi njegovega obiska kaj bolje? Je brezposelnost padla? Je standard, kakovost življenja v porastu? Je padel kriminal? Se Slovenci zato kaj bolje razumemo? Bo nacionalno bogastvo ostalo v rokah, v upravi Države, ali pajefehtarski papa prišel tudi zaradi tega, kar Rodetu ne uspeva najbolje? A da ne?? Pa toOOOoliko smo za to plačali ...ja, ja, kolikor šibkejši človek, toliko močnejši Bog ... ... tok lajk amen ... Ce pride v Državi do bojev za oblast, lahko taka, domača, notranja vojna, ne uniči samo oblastnikov ... teveč tudi Državo ... Gremo naprej ...V prihodnjih dneh bo iz zahoda pritekal nad naše kraje ciklon povečanih neumnosti. Razburkani vetrovi se bodo spuščali na vse strani. Polje visokega krvnega tlaka bo stagniralo pred izložbenimi okni in malimi ekrani. Sončno in vedro bo samo v višinah nad 5000 DEM. Pričakovati je, da se bo gosta megla sociale razbila na grebenu antiinflacije ... PERKMANDELJCPRESS ...__________________ Lani za use svete j blu,k’s’mšoupu britufi, in ti prid ’m du en ’ga beuga kamna, na k 'tir 'm j ’ pisal „ Tapata, deklišk’ imje in priim’k, prva žrtu AIDS-a u Zsauji, ud 'uspuodipa zvezda pa križ, še mal bul uduspuodipa majo l ’dje navado pisat ‘pučivi u miri ’, alpa: ‘žalujoča žlahta ‘ in tku u tem stili dalje. Pr ’ tem kamni m 'j'pa ruk’nl’ tule: „ Veš, mama, za kar s ’m umrla bi hofla še en kr ’t umret ’...!! Vsako fotokopiranje, fotografiranje, prepisovanje, prerisovanje, pa še raje nemogoč način razpečevanja tekstov, fotografij in risb iz vsebine pripovedovanje, prišepetavanje, izposojevanje, preslikovanje, recikliranje, „ Trifaii Tribune „ naj se danonočno izvaja čim učinkoviteje in je od avtorja skeniranje, kraja ali kakršen koli drug, mehanski ali elektronski, mogoč ali BLAGOSLOVLJENO !!! HITREJŠI OP AVTOBUSA PRIJATELJI, ŽU1AN IN BORILNE VEŠČINE. PIRANSKI ZALIV, UREDNIKE JE TREBA ZA/ftEN JATI Miran Odlazek, ki se ta čas v New Yorku pripravlja na maraton, mi je pred odhodom zaupal, da gre sedaj, ko med Hrastnikom in Trbovljem gradijo cesto, domov rajši peš oziroma tako, da do doma enostavno preteče. In ne boste verjeli (mogoče tisti, ki to razdaljo vsakodnevno prevozite), nemalokrat se zgodi, daje doma celo hitreje, kot če bi se peljal z avtobusom. Malonogometna ekipa Prijatelji, nogometnega »lisjaka« Branka Praznika-Kose, deluje (melje, melje) na zagorskih asfaltnih igriščih, kot da bi jih pripeljal z drugega planeta. S planeta, kjer živijo nogometni virtuozi. Župan Zagorja, Matjaž Švagan mi je zaupal, da zaenkrat še ne ' trenira niti ne obvlada borilnih veščin (si pa borbo ali dve na tekmovanjih rad pogleda). Vse dotlej, dokler mu dobro služi glava in seveda, jezik. Iz zaupnih virov sem zvedel, daje naš predsednik na ves glas vzkliknil: »Piranski zaliv je naš!« Nekaj podobnega je le dober teden prej na tiskovni konferenci povedal, povsem mimo, glavar Hrvaške dr.Franjo Tudman. P.S.; Naš predsednik Milan Kučan je zgornji vzklik spregovoril, ko je zjutraj vadil pred ogledalom. Baje še vadi, kajti tiskovne konference zaenkrat še ni sklical. Ja, tako je to pri nas. Če vladajoča, predvsem vladajoča politična struja, ni zadovoljna z nekaterimi uredniki in novinarji na nacionalni televiziji, jim je potrebno na nek način zapreti usta. To so storili tako, da so novinarjem te medijske hiše (upam si trditi, da dokaj uravnotežene) vzeli dosedanjo možnost izreči soglasje k imenovanju (svojih) urednikov. Mislim, da imajo zelo podobno ureditev tudi na nacionalni televiziji na Hrvaškem, v Srbiji itd. Sandra Hess, strah in trepet nadležnih novinarjev in fotografov (foto: 1.(3.) Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja Zagotiivlja jun svobodnejšo izbiro poklica in dokončanje šolanja brez gmotnih StiS, Ne sprašujmo se, kaj bo iz njih, ko zrastejo. Zagotovimo jim štipendijo že danes. I® • ............. M.Fv..ui,o /c uanes. Naj sami uresničijo svoje sanje. ^ zavarovalnica triglav, d.d. Modro varčevanje D-Per 6/1999 5000006898,22 - najnižji polog 5.000 SIT COBISS ® - višje obrestne mere po vsakem letu - varčevanje na 5 let z možnostjo prekinitve po 1. zaključenem letu