Že nekaj časa si sledijo obdobja zatišja in obdobja večjega medijskega zanimanja za TGA, ki je v glavnem še vedno kamen spotike (predvsem nekaterim strankam), za nepoznavalce aluminijske industrije pa tudi onesnaževalec okolja, požeruh električne energije, glavni krivec za tegobe majhnih gospodinjstev, ki ga je treba čimprej “pospraviti”. Tako nastopamo v političnih igricah, čeprav so nam strokovnjaki določili drugačno vlogo. Tudi zadnja študija inštituta za ekonomske raziskave iz Ljubljane je pokazala, da bi bilo TGA nesmisle-no zapreti. Toda v plolitičnem prostoru še vedno prevladujejo različni interesi in vlada še vedno nima nacionalnega programa, zato ostaja usoda TGA negotova. In ne le TGA, sem sodi tudi vsa reproveriga. Prav o tem so se 10. februarja pogovarjali v TGA predstavniki svobodnih sindikatov Slovenije s predsednikom Dušanom Semoličem na čelu, predstavnik republiškega odbora SKEI, predstavniki svobodnih sindikatov ptujske in bistriške občine, podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, vodstvi obeh podjetij in Uniala. Sindikati so opozorili, da ne morejo več dovoliti, da bi se množici brezposelnih, ki šteje več kot 92 tisoč delavcev, pridružili še novi. Kot je poudaril Dušan Semolič, bo sindikat z vso silo pritisnil na tiste, ki imajo moč odločanja, torej na vlado, kajti veliko ljudi je na robu preživetja in pri takšnem nadaljevanju politike se kmalu tudi socialnim nemirom ne bo mogoče izogniti. In za kakšno razvojno strategijo TGA se zavzema podpredsednik slovenske vlade. (Nadaljevanje na 3. sirani) ■m Predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk na obisku v TGA Značilnosti proizvodnje alutnmija v letu 1991 Kvaliteta anod za elektrolizo C Svetovno povprečje Navidezna gostota kg/dm3 1,59 1,55 Električna upornost ohm m/mm2 55,23 55,26 Vsebnost pepela % 0,35 0,62 Število napak na anodah na peč/mesec 1,50 2,99 V navadi je, da ob koncu leta naredimo pregled, kaj in kako smo opravili neko delo. Prav zato sem povabila k pogovoru vodjo delovne enote Proizvodnja aluminija Iva Er-cegovića, ki mi je razčlenil osnovne značilnosti proizvodnje v posameznih obratih. ANODE “Proizvodnja zalitih anodnih kompletov je znašala okoli 43.500 ton pri povprečni obremenitvi mešalca 9,3 t/h. Na ta način smo zadostili planu in potrebam elektroliz. Zaradi pogostih okvar na liniji sestavljalnice je bila nekajkrat motena oskrba elektroliz z anodami. Delež škarta je v povprečju manjši od planiranega. Kvaliteta anod (gledano skozi laboratorijske analize) variira, toda v povprečju je dobra. Resnejši problemi z anodami so se pokazali v elektrolizi B v obdobju avgust StÉè oktober, kar je povzročilo relativen padec proizvodnih rezultatov. V elektrolizi C ni bilo opaziti večjih problemov na račun kakovosti anod, kar je razvidno iz priložene tabele — klub 180 Kljub objektivnim težavam (granulacija, tehtnice, uporaba sekundarnih surovin, čiščenje palic, čepi itd) smo morali poostriti disciplino pri spremljanju anod in izboljšati koordinacijo z elektrolizama, kar se je pokazalo za koristno. (Nadaljevanje s 1. strani) “Razvojna strategija je bila zapisana že na začetku gradnje elektrolize C. Vse študije o njej so še vedno veljavne. Na osnovi njih je bila izpeljana investicija. Res je, da so se spremenili ekonomski pogoji in tudi mednarodni tržni pogoji, zato so se težave poglobile, kar bo treba prevladati. Zato trdim, naj se v reševanju TGA vključi celotna reproveri-ga, ne le Kidričevo. ” Politika ne bo zaprla TGA, meni dr. Andrej Ocvirk, ki je prepričan tudi v to, da le majhne obratovalnice ne bodo rešile slovenskega gospodarstva “Potrebna so tudi velika podjetja, kajti v njih bodo nastajala nova delovna mesta, ki morajo biti boljša za ta strukturni prostor. ” ELEKTROLIZE Proizvodnja elektroliz B in C znaša 76.762 ton, vključno z elektrolizo A pa 81.235 ton primarnega aluminija. Vsi proizvodno tehnološki parametri so boljši od planiranih, čeprav so nas spremljale dokajšnje težave. Iz podatkov je razvidno, da elektroliza B dela na meji možnega, tako da so se rezultati zelo približali rezultatom elektrolize C. V elektrolizi C beležimo nekoliko večjo porabo električne energije v primerjavi s prejšnjim letom, kar je posledica LIVARNE V livarnah smo vključno s pretapljanjem proizvedli skoraj 86.000 ton aluminija. Za delo v livarnah lahko poudarimo dve značilnosti: — reševanje kvalitete aluminija, — priprava sistema spremljanja proizvodnje in zagotavljanja kakovosti. Večji del leta smo se trudili doseči konstantno kvaliteto in zamanjšati škart. V primerjavi s prejšnjim letom je količina škarta in reklamacij nekoliko večja. Gre v glavnem za problem mehurajavosti na ozkem traku ter zaradi poostrenih kriterijev in zahtevnejših izdelkov na tržišču. Če analiziramo rezultate, lahko ocenimo, da nam bodo aprilskih dogodkov. Na podobna odstopanja lahko računamo tudi v bodoče in je bistveno, kako jih reševati. Očitno smo se takrat dobro obnesli, ker smo se s končnimi letnimi rezultati izenačili z najboljšimi svetovnimi proizvajalci. Pri rezultatih elektrolize C moramo poudariti, da gre za celotno verigo od dobrih surovin, dobrega vzdrževanja in kavalitete dela, kajti vse te elemente primerjamo (testiramo) po navodilih Kluba 180 in ti dokumenti nedvoumno potrjujejo visoko raven. Iz Livarne končna spoznanja odtehtala izgubo, ki smo jo imeli na račun velikega škarta na nekaterih linijah. Gre predvesem za to, da smo spoznali, da so glavni problemi na linijah od priprave ta- line do samega litja. V ta namen smo definirali naloge, ki pomenijo tudi drugačno sodelovanje z Impolom. Nujno je razgaliti procese, da bi našli in odstranili probleme, ki zmanjšujejo kakovost. Razviti so že zdavnaj ugotovili, da sodobno poslovanje pomeni, da ima 85% problemov svoj vzrok v procesih in le 15% problemov povzročajo delavci ali kakšni posebni vzroki. Proces ne pomeni samo naprava ali linija, temveč gre za sistem vodenja od zgoraj navzdol, inovacije, izobraževanje, motivacije itd. Poleg tega je zelo pomembno, da se je začela izdelava klome postaje. Problemom v livarnah v naslednjem letu bomo posvečali bistveno več pozornosti. Omeniti moramo, da so se zaradi pomanjkanja rezervnih delov vzdrževalci pogosto posluževali raznih improvizacij, kar je slabšalo kvaliteto storitev. ENERGETIKA Skupna poraba izmenične električne energije je znašala 1.248.862 MWh. Povprečni odvzem tuje energije je bil 140.1 MW in lastne 2.6 MW. Z izklopom elektrolize A se je zmanjšala poraba energije na 130 MW, od tega 60 MW za elektrolizo B in 62 MW za elektrolizo C. Poleg tega se je z izklopom elektrolize A izboljšal faktor usmerjanja elektrolize B na račun česar mesečno prihranimo 200.000 KWh. Poudariti moramo, da lani ni bilo splošnega izpada tuje energije. Z vgradnjo dveh novih disel agregatov je rešena (Nadaljevanje na 4. strani) Proizvodnja v livarnah Skupni škart Reklamacije 82.174 ton 5.970 ion 7,2% 575 ton 0,7% Proizvod- Tokovni izkoristek % Poraba Energètski izkoristek % Čistost aluminija % nja ton energije kWh/kg Al Si Fe B 36.069 90,03 13.998 46,22 0,03 0,10 C 40.079 94,92 13.291 48,37 0,02 0,10 Svetovno povprečje 94,36 13.318 47,75 0,038 0,107 Iz elektrolize C Iz elektrolize B (Nadaljevanje s 3. strani) preskrba z lastno energijo za občutljive porabnike. Poleg tega moramo poudariti, da nam je uspela obsežnejša redukcija konec leta s postopnim zmanjševanjem toka v obeh elektro-loizah, s čimer smo zmanjšali stroške remonta ne da bi pokvarili parametre elektroliz. EKOLOGIJA V elektrolizi B se je s prehodom na uvoženo glinico zanj-šalo prašenje v hali. Celotna ekološka sanacija elektrolize je nakazana s poskusnimi pečmi, toda koliko je tehnoloških del poskusa uspešen, je postopek zajemanja plinov še v fazi izboljšav. Karkoli se bo dogajalo z elektrolizo B, moramo nasta- viti boljšo individualno zaščito delavcev po kriterijih za težke delovne pogoje. Sistem zajemanja in čiščenja plinov v elktrolizi C kot je razvidno iz poročila, odlično deluje. Z odprodajo katodnega materiala in uporabo Soderbergo-ve mase in zdrobljene kopeli v procesu se bomo praktično rešili vseh odpadkov v krogu tovarne. Današnja slika TGA je, gledano ekološko, vsaj dva do trikrat boljša kot pred leti in tisti, ki tega niso sposobni priznati, niso vredni resne debate. KADRI Računamo, da se bodo v bodoče stvari na tem področju reševale boljše, ker bomo v letu 1992 soočeni s še večjimi težavami. Predvideno zmanjševanje števila delavcev in stroškov dela je možno doseči z večjo profesionalizacijo dela in fleksibilno zaposlitvijo. Narava dela pri nas ni najbolj ugodna za fleksibilnost (redno zaposleni in zunanji sodelavci), toda na nekaterih delih bomo letos to normalno izvajali, na nekaterih le poskusno. Od strokovne službe pričakujemo zakonodajno ureditev tega postopka." Navedeni podatki dokazujejo, da so skupaj z Vzdrževanjem in Kontrolo kvalitete ohranili oziroma celo izbolšali kvaliteto dela —■ torej je splošna ocena pozitivna. “Rezultati tudi v bodoče ne smejo padati, posebej, če bomo dobivali tako dobre surovine in vsaj mini- malne rezervne dele. Vse pogostejše kraje in uničenje naprav mora lastno okolje čim-prej preprečiti. Vsi mogoči dogodki in podtikanja od zunaj proti TGA niso zmanjšali elana pri delavcih. Celo nasprotno, ljudje so, čeprav gre za zelo mlado generacijo še bolj okrepili pripadnost tovarni. Strah nas je večjega izpada električne energije, ker smo pri tem nemočni. Spomnimo se še enkrat elektrolize A, ki iz dneva v dan spreminja svojo podobo, tako da mimoidočih kmalu nič več ne bo spominjalo na čase, ko je tam nastajal aluminij. Sicer pa je bolje tako. Naj ostane hala A v spominu tistih, ki jim je drag", je končal pogovor Ivo Ercegovič. Podjetja, ki jih je ustanovila TGA TRADING Firma TGA TRADING je bila ustanovljena konec leta 1990 kot družba z omejeno odgovornostjo. To je družbena firma in je v stoodstotni lasti TGA Kidričevo, ki jo je ustanovila. Osnovni namen firme je dopolnjevanje poslovnega procesa ustanoviteljice, torej izvedba nalog, ki jih TGA iz kateregakoli razloga ne more opraviti sama. Poleg tega ima firma vse možnosti samostojnega razvoja in poslovanja izven dejavnosti TGA Kidričevo. V vsakem primeru pa je osnovni motiv delovanja firme pridobivanje dobička v korist ustanoviteljice in za lastni razvoj. To pomeni, da poslovanje firme kontrolira ustanoviteljica prek skupščine družbe, katere člani so vodilni delavci TGA, vendar mora firma s pravilno poslovno politiko in ustrezno organizacijo sama skrbeti za razvoj in doseganje omenjenega dobičkovnega principa. Firma je bila registrirana februarja 1991 in sicer za notranjo in zunanjo trgovino, zastopanje in posredništvo. Po registraciji je pričela tudi s poslovanjem. V letu 1991 je opravljala posle uvoza za druga podjetja, notranji in mednarodni plačilni promet ža TGA Kidričevo in kompenzacije dolgov kupcev do TGA s prevzemanjem njihovih končnih izdelkov ter njihovo nadaljnjo prodajo in podobno. Poslovanje v letu 1991 je bilo uspešno v skladu z zastavljenimi nalogami. V bodoče je predvideno povečanje poslovanja po obsegu in še na druga področja poslovanja kot so na primer izvoz, zastopanje tujih firm, konsignacija in podobno. Trenutno ima firma samo enega zaposlenega, s tem da koristi storitve strokovnih in ostalih služb TGA. S predvidenim povečevanjem obsega dela se bo po potrebi povečevalo tudi število stalno zaposlenih. VITAL, d.o.o Podjetje Vital je začelo samostojno poslovati 1.9. 1991. Osnovna dejavnost podjetja so gostinske storitve in sicer: -— priprava toplih obrokov, — poslovanje točilnice, — organizacija velikih prireditev v dvorani, — organizacija kopališke dejavnosti, — trgovska dejavnost, — turistične, posredovalne storitve. V Vitalu je zaposlenih 48 delavcev. Samostojno poslovanje podjetja vpliva na spremnjen odnos do trga in gostov. Višji poudarek ja na kvaliteti storitev, konkurenčnosti cen in prijaznosti zaposlenih do gostov. Trudimo se, da si pridobimo stalne goste prav s kvalitetno ponudbo in prijaznostjo. V spomladanskem delu bomo precej zasedeni z organizacijo in izvedbo plesov (od 15.2. do 30.5.92 je planiranih 15 velikih prireditev). V aprilu začenjamo s pripravo letnega kopališča in počitniških kapacitet. Želimo si da bi se gostje v naših prostorih dobro počutili Kako smo poslovali V tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v mesecu januarju 1992. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot letno rast ustvarjene proizvodnje v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem mesecu lani ter doseženo proizvodnjo v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto. V DE Proizvodnja glinice smo v januarju proizvedli 1.085 ton raztopljenega vodnega stekla 38° Be, 151 ton raztopljenega vodnega stekla 42° Be, 46 ton raztopljenega kalijevega vodnega stekla 42° Be, 72 ton zeolita A — 45 (atro) in 51 ton zeolita — sušenega (atro). Vse proizvedene količine so manjše kot smo predvideli v osnutku letnega plana poslovanja za mesec januar. V DE Proizvodnja aluminija smo v januarju proizvedli v elektrolizi B 3.000 ton in v elektrolizi C 3.389 ton elektrolitskega aluminija, to je skupaj 6.389 ton. S to količino smo presegli plansko postavko za 21 ton. Poraba vseh glavnih surovin na enoto proizvoda je v elektrolizah v glavnem zadovoljiva, še najbolj poraba električne energije, katera je v obeh elektrolizah manjša za 2% od planskega normativa. V livarnah smo v I. mesecu proizvedli največ aluminijskih formatov, ker jih trg največ potrebuje (indeks 172), medtem ko se je proizvodnja ostalega livnega asortimenta gibala zelo različno. V DE Predelava aluminija smo v januarju proizvedli 222 ton rondelic in 54 ton izparilni-kov. Pri obeh proizvodih nismo dosegli planskih količin zaradi trenutnega stanja na tržišču. Skupni obseg blagovne proizvodnje je v I. mesecu 6.405 ton in s to količino smo presegli predvideno proizvodnjo v osnutku letnega plana poslovanja za 5%. (-------------------------------------------------^ Naučili smo se letati kot ptice in plavati kot ribe, pozabili pa na preprosto umetnost, Živeti kot bratje. M. L. King V_________________________________________________ C \ Napačna je miselnost, da sloni avtoriteta na sili. Ne, avtoriteta sloni na kvaliteti. Avguštin Knafelj v____________________________________________________/ TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE DE/PROIZVOD Enota mere Osnutek plana DOSEŽENO INDEKS I/1991 I/1992 5:4 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE PROIZVODNJA GLINICE Specialne glinice t 425 118 Sušeni hidrat — AI2O3 t 31 — Raztopljeno vodno steklo 38° Be t 2.428 867 1.085 125 45 Raztopljeno vodno steklo 42° Be t 183 25 151 604 82 kalijevo vodno steklo t 76 — 46 — 60 Zeolit A-45 (atro) t 408 121 72 60 18 zeolit — sušeni (atro) t 425 — 51 12 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala B t 2.982 3.121 3.000 96 101 Elektrolitski Al — hala C t 3.386 3.420 3.389 99 100 SKUPAJ B+C t 6.368 6.541 6.389 98 100 Anodni bloki — B t 1.581 2.062 1.930 94 122 Anodni bloki — C t 1.838 1.893 2.025 107 110 LIVARNA Al formati t 2.542 4.884 4.364 89 172 Gnetne zlitine t 1.189 650 984 151 83 Livamiška zlitina t 297 415 219 53 74 lastne pred zli ti ne t 181 72 100 139 55 1: Al žica + peral žica t 191 147 171 116 90 Al trak — ozki t 425 446 219 49 51 Al trak — ozki za rondelice t 594 608 466 77 78 Al trak — široki t 989 62 172 277 17 Al trak — široki za izparilce t 275 265 113 43 41 Predelava Kovina Bp — 25 — — DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice t 297 330 222 67 75 Izparilniki t 153 133 54 41 35 BLAGOVNA PROIZVODNJA t 6.083 7.067 6.405 91 105 TABELA II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA V JANUARJU 1992 DE/PROIZVOD Enota mere Planski normativi Doseženi normativi Indeks 4:3 1 2 3 4 5 DE PROIZVODNJA GLINICE Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,925 1,925 100 — anodni bloki t 0,5825 0,6063 104 — kriolit t 0,005 0,00067 13 —Al fluorid t 0,032 0,0167 52 — električna energija kWh 14,760 14,428 98 Elektrolitski Al — hala AC — glinica t 1,925 1,925 100 — anodni bloki t 0,5515 0,541 98 — Al fluorid t 0,023 0,019 83 — električna energija kWh 13,758 13,433 98 Anodni bloki — B — petrolkoks t 0,6884 0,7293 106 — katranska smola t 0,1548 0,1574 102 — pečeni ostanek t 0,2314 0,2084 90 - t— zemeljski plin Sm3 70,0 29,2 42 — električna energija kWh 300,0 334,6 112 Anodni bloki — C — petrolkoks t 0,6867 0,6395 93 — katranska smola t 0,1572 0,1564 99 — pečeni ostanek t 0,232 0,2886 124 — zemeljski plin Sm3 70,0 36,4 52 — električna energija kWh 280,0 330,2 118 Kako smo poslovali V tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v decembru 1991. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot letno rast ustvarjene proizvodnje v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto. V DE Proizvodnja glinice že od septembra ne proizvjamo več Al hidrata in glinice iz lastnih surovin, ampak jih bomo odslej proizvajali le po potrebi iz uvoženega hidrata. Kljub temu so bili doseženi proizvodnji rezultati zadovoljivi glede na planske postavke, saj smo letos proizvedli 46.681 ton Al hidrata kot AI2O3, kar je 17% več kot smo načrtovali in 48.391 ton kalcinirane glinice, kar je 8% nad planirano proizvodnjo. Trdnega vodnega stekla (38°Be in 42°Be) smo v decembru raztopili 1.107 ton, kar je 87% planirane količine. Od začetka do konca leta smo raztopili 12.549 ton in prav tako ne dosegamo zastavljene količine za 2.470 ton oziroma 16%. Planskih postavk ne dosegamo tudi pri proizvodnji zeolita A (suha snov v suspenziji), saj smo ga v decembru proizvedli samo 35 ton, v celem čelu pa znaša proizvodnja 1.351 ton (indeks 60). Praškastega zeolita smo v XII. mesecu proizvedli 117 ton, od začetka do konca leta pa 622 ton. V DE Proizvodnja aluminija smo v decembru proizvedli v elektrolizi B 3.045 ton, v elektrolizi C pa 3.400 ton elektrolitskega aluminija, to je skupaj 6.445 ton elektrolitskega aluminija. S to količino smo presegli plansko postavko za 97 ton oziroma 2%. V obdobju I-XII smo proizvedli v vseh treh elektrolizah 80.607 ton, kar je 1.723 ton manj kot smo planirali za celo leto (indeks 98) in 10.922 ton manj kot v preteklem letu (indeks 88). Letošnja proizvodnja je dosti manjša zaradi zaprtja elektrolize A, vendar pa sta obe elektrolizi (B za 1.198 ton oziroma 3% in C za 195 ton) presegli plan proizvodnje za letošnje leto. Poraba vseh glavnih surovin na enoto proizvodo je v elektrolizah v glavnem zadovoljiva, še najbolj poraba elek- TABELAI: DINAMIKA POSLOVANJA & INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE E, l Plan DOSEŽENA PROIZVODNJA INDEKSI DE/PROIZVOD proizvodnje 1990 1991 1991/90 1991 XII I-XII XII i-xn XII I-XII 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat kot AI2O3 t 40.000 6.305 81.591 46.681 57 117 Kalcinirana glinica t — 44.752 8.115 80.561 48.391 ü gjja 60 _ 108 Prodani hidrat kot AI2O3 t 95 1.130 13 1.612 — 72 4 6 Prodani sušeni hidrat AI2O3 t 75 889 12 1.056 — 10 — 1 r;rr 1 Skupaj (kalcinirana glinica in prodani hidrati) t 170 46.771 8.140 83.238 — 48.473 WMM 58 — 104 Raztopljeno vodno steklo 38° Be t 1.254 14.769 658 11.448 1.004 11.082 153 97 80 75 Raztopljeno vodno steklo 42° Be ■ t ' 21 250 25 179 103 1.467 412 • iss ■ 490 587 Zeolit A — suha snov v suspenzu t 191 2.250 74 1.623 35 1.351 47 83 18 60 Zeolit praškasti — suha snov t — — — 117 622 . — — — süH DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A t 7.587 1.151 16.196 4.471 28 59 Elektrolitski Al — hala Đ t 2.962 34.871 3.066 35.406 3.045 36.069 99 102 103 103 Elektrolitski Al — hala C t 3.386 39.872 3.427 39.927 3.400 40.067 99 100 100 100 SKUPAJ HALE t 6.348 82.330 7.644 91.529 6.445 80.607 84 88 102 98 Anodna masa t — 4.200 377 9.476 — 2.701 P — 29 _ 64 Anodni bloki — B t 1.783 20.990 1.816 20.850 1.866 21.308 103 102 105 1021 Anodni bloki — C t 1.892 22.278 1.987 22.970 1.756 22.116 83 96 93 99 LIVARNA Al formati — za prodajo t 3.571 44.164 5.702 64.721 4.394 57.339 77 89 117 130 Al formati — za izparilce, rondelice t — — mm 205 — 187 — 91 — '; —.. Livamiška zlitina — za prodajo t 571 6.728 93 3.572 183 3.128 197 88 32 47 Livamiška zlitina — za odlitke t 108 1.272 57 881 — 690 — 78 54Ì Gnetena zlitina — za prodajo t 965 11.360 721 8.819 1.017 9.891 141 112 105 87 Predzlitina — lastna poraba t 103 1.208 83 958 82 1.025 99 107 80 85 E Al žica t 122 1.440 149 675 222 2.165 149 321 182 182 Al trak — ozki za prodajo t 297 3.500 250 3.519 144 2.018 46 57 38 58 Al trak — ozki za rondelice t 764 9.000 580 6.690 298 4.914 51 73 39 55, Al trak — široki za prodajo t 595 7.000 324 3.265 129 1.631 40 50 22 23 Al trak — široki za izparilce, rondelice t 290 3.420 190 2.954 200 2.664 105 90 69 87 Predelava Kovina t 102 1.200 74 1.183 25 511 43 ' 25 43 Pretapljanje Al za tuje naročnike t — — 157 659 — 47 — 7 — — DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice t 382 4.500 282 3.487 172 2.586 61 74 45 57 Izparilniki t 153 1.800 132 1.730 80 1.527 61 88 52 85 DE LLBK TRBOVLJE Al odlitki t 88 1.200 79 1.160 958 83 80 BLAGOVNA PROIZVODNJA t 6.924 81.692 7.723 90.948 6.311 81.243 82 89 91 99 trične energije, katera je bila v obeh elektrolizah v obdobju I-; XII manjša od planskih normativov. Podatki o fizičnem obsegu proizvodnje ustvarjene v livarnah po asortimentu prikazujemo v priloženi tabeli. Se vedno proizvajamo največ Al formatov, ker jih trg največ potrebuje, tako smo v celem letu proizvedli 57.339 ton in s to količino presegli načrtovano količino za 13.175 ton oziroma 30%. Večja od plana je tudi proizvodnja Al žice za 82%. V DE Predelava Al smo v decembru proizvedli 172 ton rondelic (indeks 45) in 80 ton izparilnikov (indeks 52). Od začetka do konca leta smo proizvedli 2.585 ton rondelic in 1.527 ton izparilnikov. Pri obeh proizvodih nismo dosegli planskih količin zaradi trenutnega stanja na tržišču. V DE LLBK Trbovlje smo v dvanajstih mesecih odlili 958 ton Al odlitkov, kar je 20% manj kot smo predvideli v letnem planu proizvodnje. Skupni obseg blagovne proizvodnje je v decembru 6.311 ton in s to količino nismo dosegli zastavljenih ciljev za 613 on (indeks 91). Od začetka do konca leta znaša proizvodnja livnega asortimenta 81.243 ton, kar je 449 ton manj kot smo načrtovali za letošnje leto (indeks 91) in 11% manj kot v preteklem letu. TABELA II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA V ČASU OD I-XII1991 DE/PROIZVOD Enota mere Planski normat. Dosež. n XII ormativi I-XII Inde 4:3 iksi 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 — boksit t *2,652 2,818 106 — Na hidroksid t *0,13547 — 0,0798 59 para t 4,900 — 5,703 — 1161 — žgano apno t 0,05 — 0,082 — 164 — električna energija kWh 556,000 — 649,980 ■; • —- 117 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 6,098 _ 5,769 195 — para t 0,039 —V . 0,040 — 102 — Al fluorid t 0,0002 — 0,00002 H 101 — električna energija kWh 46,437 — 44,066 — 95 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A |l§- glinica t 1,920 1,920 100 — anodna masa t 0,559 — 0,547 — 98 — kriolit t 0,025 — 0,005 — 20 — Al fluorid t 0,040 — 0,034 — 85 ■ 7— električna energija kWh 18,000 mmm 17,646 ppf 98* Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 anodni bloki t 0,584 0,582 0,588 100 1011 — kriolit t 0,025 — 0,0097 — 39 — Al fluorid t 0,035 0,029 0,037 83 106 UÈ električna energija kWh 14,760 14,433 14,411 98 98 Elektrolitski Al — hala C — glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 — anodni bloki t 0,586 0,562 0,561 96 96 — kriolit t IlisàlH — — Pipi — — Al fluorid t 0,023 0,019 0,0203 83 88 — električna energija kWh 13,725 13,456 13,676 98 100 Anodna masa — petrolkoks t 0,5353 0,4640 _ 87 — katranska smola t 0,3326 — 0,3385 'V— 102 — pečeni ostanek t 0,14 — 1 0,1976 — 141 — zemeljski plin Sm3 2,4 — 1,7 — 71 HM električna energija kWh 120 — 142,9 p — 119 Anodni bloki ~lB — petrolkoks t 0,7053 0,6377 90 — katranska smola t 0,1518 — 0,1456 ' — 96 — pečeni ostanek t 0,2212 1— Ušj 0,2177 — 98 — zemeljski plin Sm3 70,0 — 66,9 — 96 — električna energija kWh 250,0 . — 1 267,5 — 107 Anodni bloki —- C — petrolkoks t 0,7109 0,7478 0,7241 105 102 — katranska smola t 0,1572 0,1595 0,1614 101 103 — pečeni ostanek t 0,224 0,1721 0,2018 77 90 — zemeljski plin Sm3 72,0 81,8 68,5 114 95 — električna energija kWh 265,0 315,5 271,0 119 102 * programiran normativ in se radi vračali ter nas priporočali tudi drugim. Vedno smo se pripravljeni dogovarjati in poiskati skupne interese, ko gre za večje skupine. Tudi na delovni čas pozabimo in podaljšamo praznovanje, odvisno od razpoloženja naših gostov. Dokazali smo, da lahko sprejmemo in pogostimo najbolj zahtevne skupine. V bodoče se bomo potrudili še bolj! Vabimo vas na klepet in pijačo! REVITAL Podjetje Revital je začelo samostojno delovati Bi, 1992. To je družbeno podjetje z omejeno odgovornostjo, katere stoodstotni lastnik je TGA. Upravlja ga skupščina, direktor podjetja je Stane Medik. V podjetju je trenutno zaposleno 83 delavcev, večina iz nekdanje delovne enote Splošne zadeve, ki so bili ugotovljeni kot trajni presežek. Vsi delovni invalidi in ostali delavci so zaposleni za nedoločen čas. Odnosi med Revita-lom in TGA so urejeni po pogodbi, v kateri je določilo, da v primeru stečaja Revitala, TGA prevzame vse delovne invalide. Osnovna dejavnost podjetja je pridelovanje vrtnin, urejanje okolja in storitve za TGA. Vodstvo TGA je Revitalu omogočilo ugodne pogoje za začetek delovanja. V novo podjetje se je prenesla vsa knjigovodska vrednost obratnih in osnovnih sredstev. TGA jim je kupila tudi stroje za obdelovanje zemlje. Storitve kot so odpošiljanje in razdeljevanje pošte, knjižnica in arhiv delujejo kot doslej. Pri urejanju okolja pa načrtujejo veliko kvalitetnih sprememb. Okolico bo potrebno najprej temeljito očistiti (potem pa potrkati na zavest vseh, ki hodimo po tovarniških dvoriščih, da bomo znali čuvati okolje, da nam bo postalo sprehajališče, ne pa smetišče). Potem bodo zasejali travo in posadili okrasno grmičevje in cvetje. Veliko delo jih čaka na deponiji odlagališča rdečega blata in odlagališča pepela, ki ga strojno urejajo delavci Prometa. Revital ga namerava ozeleniti in pogozditi, predvsem z drevjem, ki bo uporabno v TGA. TGA je vložila kar nekaj sredstev v možnost zaposlovanja invalidov na področju pridelovanja vrtnin in cvetja v rastlinjakih, za kar je namenjeno 13 ha zemlje. Zanimivi in obetavni programi, ki jim bodo kos tudi delovni invalidi, ki so pripravljeni delati. Če bo ostalo tako in bo vsak pridal še svoje domače izkušnje, bomo prve rezultate videli že letos. LIVARNA, d.o.o V družbi teh podjetij je tudi Livarna d.o.o. - Trbovlje, ki je začela samostojno obratovati Ì. 12. 1992. V novem podjetju je zaposlenih 155 delavcev. Za poslovanje je odgovoren direktor. V funkciji upravljanja je skupščina, sestavljena iz petih članov ustanovitelja in enega člana predstavnikov delavcev. Livarna je v stoodstotni lasti TGA (o njej smo pisali v prejšnji številki Aluminija). A LI N, d.o.o ALIN, podjetje za ustanavljanje novih podjetij, ki ga je ustanovila TGA. Sedež ima v prostorih TGA. V njem so zaposleni trije delavci: direktor, strokovni sodelavec in računovodja. Doslej je Alin pomagal na samostojno pot naslednjim podjetjem: Iz Vitata MFC, d.o.o - Direktor Janko Meglič, - zaposlenih 5 delavcev, - dejavnost: fotokopiranje, reproduciranje, snemanje dokumentacije na mikrofilm, trgovina. TEL - SOS - Direktor Boris Pungračič, - zaposlena 2 delavca, - dejavnost: servis naročniških telefonskih central, priključkov in povezav. PRALIK, d.o.o. - Direktor Ivo Krnjič, - zaposlenih 7 delavcev, - dejavnost: storitve likanja in šivanja PLESKO, d.o.o. - Direktor Anton Kovačič, - zaposlenih 5 delavcev, - dejavnost: završna dejavnost v gradbeništvu in antiko-rozijska obdelava OBRTNA OBRATOVALNICA Zdravko JERNEJŠEK, Volkmerjeva 22, Ptuj - Zdravko Jernejšek, - zaposleni 3 delavci, - dejavnost: elektroinstala-terstvo in elektromehanika. RAMA-ŠPED, d.o.o. - Direktor Rajko Matijevič, - zaposlen 1 delavec, - dejavnost: špedicija, notranja in mednarodna; prevoz blaga v cestnem prometu, posredovanje in zastopanje pri prometu blaga in storitev. TKC-podjetje za organiziranje športno rekreacijske aktivnosti, trgovina in gostinstvo - Direktor Marko Mihelič, - zaposlen 1 delavec, - dejavnost: oddajanje teniških igrišč, servisiranje športne opreme, gostinske storitve. Kmalu bo začela delovati še ena obrtna obratovalnica. Pri ustanavljanju vseh teh mladih podjetij je sodeloval ALIN, ki še vedno vodi zanje računovodstvo, pa tudi cene ostalih storitev so za ta podjetja znatno nižje. Vsa podjetja so bila deležna ene od pomoči (od kredita do pomoči za samostojno reševanje). TGA pa jim je dala v najem osnovna sredstva. ALIN v ptujski občini že dolgo ni več neznanka. Zanj so pokazali interes občinski možje, kar ne bo ostalo le pri besedah, ampak ga bo podjetje ALIN kmalu občutilo tudi konkretno. Jz delavnice Ozki liti trakovi DOBITNIK ZLATEGA ZNAKA Odhajam z lepimi spomini in prijetnimi občutki Štefan Šimenko, dobitnik zlatega znaka in denarne nagrade za požrtvovalno in vestno delo v elektrolizi A in B. Zadnji delovni dan, ko se je razdolževal in začel z dopustom, sva se srečala. Nisem ga mogla kar tako spustiti, vsaj nekaj bi mi moral povedati o sebi, zato sva se dogovorila za intervju. Vas poiščem doma? “Lahko, a ne morem obljubiti, da me boste našli. Zdaj je čas kolin in če bo lepo vreme, bom šel naokoli. ” Se vam zdaj mudi? “Ne, sem s kolesom. ” S kolesom, zunaj je precej hladno. Brez, da bi vprašala, mi pove, da nima avta. Nikoli ni bilo dovolj denarja, da bi ga kupil.Navajen je na svoje prevozno sredstvo — kolo. Ni tako zgovoren kot na podelitvi zlatih znakov, pa vendar ponudi svoj prosti čas. “Kak dobro, da sem prišel sem, če bi vi prišli dol k meni, ne bi mogel za toliko časa stran od peči.” Po 32 letih dela v elektrolizi, tudi zadnje minute popolna odgovornost! Potem se pogovarjava o marsičem in začneva pri običajnem, kdaj in zakaj je prišel prav TGA, kako mu je bilo vsa ta leta... Pisalo se je leto 1960, ko so bile zime še dolge in hude, ko je sneg kot topla odeja obležal na njivah do pomladi, ko ni bilo cest kot danes, niti toliko prevoznih sredstev, pa vendar so vse poti vodile do Kidričevega, edine velike tovarne tod okoli, kjer so potrebovali delavce in jih tudi dobro plačevali. Štefan Šimenko ni imel velikega grunta, tudi bogato se ni oženil. Otroci pa so prihajali drug za drugim, zato se je odločil za delo v tovarni. Tam, so rekli, se bo dalo zaslužiti, ne le za dva ali tri, tudi za veliko družino. In bilo je res. Sedem Šimenkovih je živelo od očetove plače. “V tovarni sem začel delati 2. marca 1960. Bilo je hladno jutro in sedem nas je stalo pred kapijo. Nekaj jih je šlo v glinico, nekaj v elektrolizo A. Hitro sem prišel k skupinovodji in delo se je začelo. Okoli devete ure smo že dvignili prvo peč. Grozno mi je bilo in imel sem občutek, da ne bom zdržal. To ni delo zame, prišel sem vendar z dežele, s svežega zraka. Toda vztrajal sem, nič drugo mi ni preostalo, imel sem družino. Začel sem v hali A, nadaljeval v B in po 15 letih postal skupinovodja, kar sem ostal do konca. Od prvega do zadnjega dne sem delal v izmeni. Pet let v četrti izmeni, potem v tretji. Izračunali smo, da je bilo nočnih za pet let neprespanih noči. Tu sem našel dobre sodelavce in prijatelje. Po deset let smo delali skupaj isti ljudje. To je bilo dobro, dosti boljše kot sedaj, ko so se zadnje čase hitro menjavali ljudje. Mi smo drug drugemu pomagali. Lažje in z večjim veseljem smo delali. Ta pogon je zahteven, tudi fizično in moraš imeti “hudo” voljo do dela, če ga hočeš dobro opravljati. Če hočeš biti vodja skupine, moraš delo do podrobnosti poznati, kako bi drugače lahko vodil skupino. Z leti sem si vse to pridobil." Torej je veliko odvisno od človeka? “Več kot polovica. Človek vpliva na kvaliteto. Veste, kako mi je rekel Francoz: “Štefan, lahko je delati, če znaš, težko, če ne znaš.” Midva sva bila prijatelja. Veliko sva se pogovarjala (v srbohrvaščini, seveda).” Ste tudi kot vodja poprijeli za delo? “Vsi smo delali vse. Kot skupinovodja pa sem imel odgovornost za ljudi in delo in zato sem dobil tudi več plače.” Je bila razlika med halo A in B? “O seveda, pa še kakšna. Že od vsega začetka je bilo v hali B dosti boljše. Zato pa bila velika škoda, če bi zaprli elektrolizo B. Tu je vloženo veliko denarja in dobro proizvaja. Prinaša nam dohodek. To bi bila velika škoda za firmo in republiko. ” Imate občutek, da je v proizvodnji preveč ljudi? “Zdaj ne več. Toda, če bi mladi ljudje mogli fizično preveč delati, bi prehitro izgubili zdravje. Kako je drugje, ne vem. Nikoli se nisem sprehajal po drugih obratih, saj sem bil vedno na svojem delovnem mestu. Mogoče sem pogledal okrog, ko smo stali, ko je bila redukcija." Kako je bilo takrat? “Dobro se spominjam tistega leta 73. Ko smo obstali, ni bilo tako hudo,pač pa takrat, ko smo ponovno zaštartali. Še danes, ko pogledam v halo A, in rad stopim notri, se vedno spomnim, kje sem najbolj trpel. Hudo sem gor plačal, ker se nikoli nisem izmikal delu. Takrat je bilo res naporno, fizično izčrpajoče. Ročno smo dvigovali peči, obračali, polagali kriolit. To si moral skočiti kar na vročo peč, kadilo se je , pa si že slišal mojstra, ko se je drl, kaj čakaš, odklemaj, hitro... In tako so si sledile peči celo noč ali ves dan, vseh osem ur in včasih še več. Tuširanje ob koncu dela me je malo “k sebi spravilo”, da sem lahko odkolesaril domov. Tisto delo me je res izčrpavalo. So bili tu- di takšni, ki so kar zboleli, če so vedeli, da bo naslednji dan naporno delo. Kako smo bili srečni, ko so nam posodobili elektrolizo in nas rešili napornega fizičnega dela! To je bila velikanska olajšava. Zdaj se dela z lahkoto. Marsikaj se je spremenilo na bolje. Na primer topla malica. Nam starejšim je ogromno pomenilo, da smo začeli jesti v jedilnicah. Prej so bile z malico same skrbi, stalno sem prevažal tisto torbo. Pa vsak dan “kaj boš jedel?” Kaj,? Saj ni bilo kaj izbirati. In kje smo jedli. Ponavadi kar na pečeh. Res pa je, da smo prej nekako bolj občutili tisto socialno varnost. Kar naprej smo poleg plač dobili še kakšen dodatek. To je bilo super, takoj se je izboljšalo vzdušje v družini." Ste kdaj obupali? “Nikoli! vedel sem, da do propasti ne more priti.” Se vedno mislite tako? “Še vedno. Naj kar strašijo. Taka fabrika ne more kar tako pasti .Tu se obračajo veliki denarji. Število zaposlenih se bo verjetno še zmanjšalo, ampak fabrika bo ostala. ” Boste pogrešali delo? “Če povem po pravici, sem se zadnje čase že malo naveličal. Noči so bile kar naporne. Veste, nisem več mlad.” Potem vam zdaj, ko odhajate, ni hudo. Ste srečni? “Sem.” Sreča je širok pojem. Vsak po svoje jo sprejemamo in doživljamo, zato jo je težko opisati. Nekaterim je dana v izobilju in še vedo ne zanjo, drugi ne potrebujejo veliko, kajti že drobne reči jih osrečijo. Zdi se mi, da prav med te sodi moj sogovornik, ki brez oklevanja odgovori, da je srečen. Verjamem mu in privoščim mu to srečo. Sreča je namreč ostati zdrav po 32 letih dela v elektrolizi in še večja sreča, da je to delo opravljal z zadovoljstvom t kot večkrat poudari Stefan Šimenko. Zdaj bo poskušal uživati. Nič več ne bo ura zvonila že ob štirih zjutraj. Mogoče bo Pravice delavcev v času brezposelnosti Pravice za čas brezposelnosti so urejene v Zakonu o zapo-slovanu in zavarovanju za primer brezposelnosti. PRAVICA DO DENARNEGA NADOMESTILA Delavcem, ki so izgubili delo brez lastne krivde ( ne glede na to iz katerga razloga je prenehalo delovno razmerje ali zaradi stečaja, ali pa je prenehala potreba po delu pri delodajalcu, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas), pripada denarno nadomestilo, ki znaša prve tri mesece prejemanja 70%, v naslednjih mesecih pa 60% povprečenega osebnega dohodka, ki ga je delavec prejemal pred prenehanjem delovnega razmerja. Če je zavarovanec prejamal nadomestilo osebnega dohodka s predpisi o delovnih razmerjih, se mu v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva dohodek, ki bi ga prejel, če bi bil na delu (v primeru čakanja na delo doma, v primeru bolniškega staleža). Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80% zajamčenega osebnega dohodka po zakonu in ne višje od petkratnika tako zmanjšanega zajamčenega osebnega dohodka (zajamčeni osebni dohodek dolo- imel čas celo za dopust, takšen ta pravi. Najbolj se veseli ribolova, kjer je še “pripravnik”. “Doma sem med vodami ob sotočju Polskave in Dravinje, na svežem zraku. Mogoče sem zato vzdržal in ostal zdrav.” Sreča je, če si na svojem. Mladi in stari se imajo najrajši, če niso pod isto streho, mi razloži. “Sezidal sem si novo hišo. Z vsemi otroki se dobro razumem. Radi prihajajo domov. Imam tudi pet vnukov.” Sreča je, če imaš prijatelje in žlahto, s katero nisi skregan. “Jaz ne bom kar doma. Nisem rad sam. Malo bom šel naokoli.” Ko sva se pogovarjala (zdaj je že več kot mesec dni) je bil čas kolin in praznovanj. “Kak je lušno, ko po delu sedemo skupaj in po večerji zapojemo.” ča s svojim odlokom republiški Izvršni svet). Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, se izplačuje tudi denarni dodatek za ožje družinske člane, Id jih upravičenec preživlja, če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo pravice ne presegajo 80% zajamčenega osebnega dohodka po zakonu. Za vsakega družinskega člana zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje, pripada 10% zajamčenega osebnega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke, ne more pa prejemati več kot 50% takšnega osebnega dohodka. Čas prejemanja nadomestila je odvisen od dolžine delovne dobe. PRAVICA DO DENARNE POMOČI Ko zavarovancu poteče pravica do denarnega nadomestila, lahko uveljavi pravico do denarne pomoči. Zahtevek za denarno pomoč mora vložiti v roku 30 dni od prenehanja izplačevanja denarnega nadomestila. Pravico do denarne pomoči pridobi, če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov ne osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči v povprečju Pojete tudi, če ste sami? “Seveda! Če češ, da si dobrega zdravja, si moraš pogosto peti. Nervoza škodi. Že ko pridem zjutraj v hlev, si kakšno zapojem. Vsak dan poskrbim za to, da si krepim dobro voljo.” In sreča je, če nekdo ob odhodu iz TGA reče: “Odhajam z lepimi spomini in prijetnimi občutki. Zlati znak me je presenetil. Lepo so me odpravili.” Vsa leta trdega dela in odrekanj so poplačana. Majhen košček zlata in nekaj denarja je bilo presenečenje, ki mu je polepšalo zadnje dni v tovarni. Kako prav je, da so ga zapisali med nagrajence. Zaslužil si je. Naj bo sreča še naprej njegov sopotnik. Vera Peklar ne presegajo 80 % zajamčenega osebnega dohodka. Denarna pomoč se izplačuje največ tri leta, pri čemer se v ta čas všteva tudi čas prejemanja dener-nega nadomestila. Za vsakega vzdrževanega člana pripada zavarovancu še denarni dodatek. PRAVICA DELAVCEV IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, so obvezno zavarovani, teče jim delovna doba in sicer toliko časa, kot prejemajo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Delavec, ki dopolni katerikoli pogoj za odhod v pokoj po ppredpisih Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja, imajo pravico do posebnih olajšav za manjkajoča leta. če so prijavljeni na zavodu in jim le ta ne more najti ustreznega dela. Delavci, ki imajo priznano delovno invalidnost II. in III. kategorije po predpisih SPIZ-a, preidejo, ko jim preneha pravica do denarnega nadomestila na zavbodu za zaposlovanje, v varstvo Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja in jim je tam odločena pravica do nadomestila osebnega dohodka za čakanje na ustrezno delo, ki je časovno omejeno. V tem času zavarovancu ne teče delovna doba. PRAVICA DO OTROŠKEGA DODATKA Delavcem, ki so v podjetju prejemali družbeno pomoč otrokom (otroški dodatek), izplačujemo le tega skupaj z denarnim nadomestilom oziroma pomočjo ter ga refundiramo Centru za socialno delo. Ker se pogoji družine z brezposelnostjo enega od staršev bistveno spremenijo, na Centru za socialno delo na novo odmerijo višino otroškega dodatka. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Vse brezposelne osebe imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, če je delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v staležu, ima pravico koristiti do 30 dni staleža v breme zdravstvene skupnosti. Predložiti mora bolniški list, delovno klnjižico, sklep o prenehanju delovnega razmerja in osebni dohodek za zadnji mesec (če je prejemal nadomestilo osenega dohodka, pa izračunan osebni dohodek, ki bi ga prejemal, če bi delal), zdrav-stvema skupnost mu izplača nadomestilo osebnega dohodka in mu tudi vpiše delovno dobo za ta čas. Sele nato se takšen delavec javi na zavod za zaposlovanje. UVELJAVLJANJE DRUGIH SOCIALNO VARSTVENIH POMOČI Če dohodki družine ne presegajo dogovorjene ravni socialne varnosti, lahko brezposelni uveljavljajo pri Centru za socialno delo naslednje pravice: — enkratno denarno pomoč, * ■— začasno denarno pomoč, — družbeno pomoč otrokom, — delno nadomestilo stanarine, — druge socialno varstvene pomoči(šolsko prehrano, po- (Nadaljevanje na 8. strani) Cas prejemanja denarnega nadomestila Pogoji, vezani na delovno dobo 3 mesece če ima delavec 9 mesecev nepretrganega dela ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, 6 mesecev če ima najmanj 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev v zadnjih petih letih, 9 mesecev če ima 5 let ali več in manj kot 10 let 12 mesecev če ima 10 let in več in manj kot 15 let dela, 18 mesecev če ima 15 let in več in manj kot 20 let dela, 24 mesecev če ima 20 let in več dela. brez posluha Zahvali ob odhodu v pokoj Ob odhodu v pokoj se zahvaljujemo vsem sodelavcem službe samozaščite za spominska darila, kakor tudi sindikatu TGA. Vsem še enkrat prisrčna hvala in veliko delovnih uspehov . Martin Milošič Vlado Grobelšek Mirko Stumberger Ivan Fajt Jože Lampret Od odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TGA, še posebej pa najožjim sodelavcem iz livarne 1,2 in 3 ter najbližjim iz uprave. Vesel sem bil vseh, ki ste se udeležili moje poslovilne. Hvala za darilo, ki me je prijetno presenetilo in mi bo drag spomin na vse lepe in težke čase, ki smo jih skupaj preživeli v TGA. Še enkrat vsem, hvala! Franc Mlinarič (Nadaljevanje s 7. strani) moč pri letovanju otrok in drugo)- KJE DELAVCI UVELJAVLJAJO PRAVICE Po prenehanju delovnega razmerja v podjetju, uveljavljajo delavci pravice do denarnega nadomestila, do zdravstvenega in invalidsko pokojninskega zavarovanja na Zavodu za zaposlovanje. Druge socialnovarstvene pomoči pa se urejejo na Centru za socialno delo. KAKŠNE DOKUMENTE POTREBUJEJO DELAVCI ZA PRIJAVO Za prijavo na Zavodu za zaposlovanje morajo delavci predložiti: — sklep o prenehanju delovnega razmerja, — zaključeno delovno knjižico, — zahtevek za uveljavljanje denarnega nadomestila, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu ožjih družinskih članov (potrdilo o katasterskem dohodku), — sklep oziroma izjavo o pravici do otroškega dodatka, — potrdilo o šolanju otrok, ki so starejši od 15 let, — potrdilo o osebnem dohodku zakonca v zadnjih treh mesecih. Ko so pred nekaj dnevi sedli za isto mizo člani upravnega odbora godbe s predsednikom sindikata in predsednikom delavskega sveta TGA, še niso vedeli, da v TGA (predvsem v vodstvu) nismo čisto brez posluha. Povabili so me namreč prav zato, da napišem, kar bom slišala, da njihov “klic v sili” ne bi odmeval le med štirimi stenami, ampak bi zvedeli zanj vsi, ki prelistajo Aluminij. Godba - ponos, image, 38 let tradicije TGA, pravijo v upravnem odboru, se je po dveh letih negotovosti in trkanja na zaprta vrata znašla tik pred razsulom. Tako, da več ne gre, so rekli, ker nočejo ostati le pogrebna godba. “Izkušnje zadnjih dveh let nam govorijo, da v podjetju ni več posluha za našo dejavnost, čeprav orkester skoraj izključno služi potrebam TGA. Vse aktivnosti smo jemali kot obvezo, oddolžitev za razumevanje in podporo, ki smo je bili Zahvala sindikatu Zahvaljujem se sindikatu oziroma njihovim predstavnikom za obiske na domu, denarno podporo ter spodbudne besede, ki sem jih v času svoje bolezni še kako potreboval. Vsem sodelavcem želim čimveč zdravja. Bojan Rihtarič ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgudi našega dragega VINKA ŠKERJANCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem za častno stražo, sindikatu podjetja, pevcem in godbi TGA. Žalujoča zaročenka Vera in sin Dejan deležni. Zdaj tega ni več, ostali smo brez dotacije. Kljub dobri volji in veselju do igranja, kljub odrekanju, smo se znašli v težavah, iz katerih ne vidimo več izhoda. Nič več ne moremo na tekmovanja, ne revije, še prireditev več ni, na katerih smo včasih igrali. Vse to se odraža pri kvaliteti. Nič več ni motivacije, zato so tudi vaje slabo obiskane, repertuar postaja skromnejši, godbeniki odhajajo, mladih ni. Z ozirom na to, da je bil delavski svet ustanovitelj godbe, se ponovno in z zadnjim upanjem obračamo nanj, z zahtevo, da dobimo jasen odgovor: godba DA ali NE." Stroški godbe niso majhni. To, da je vsak mesec potrebno plačati kapelnika, vemo. Tudi to, da člani orkestra prihajajo od blizu in daleč, kar ni zastonj. Potrebno pa je še veliko več Sredstva rabijo za nastope (v zadnjem času le za pogrebe) in za godbenike iz drugih podjetij TGA ima le še šest svo- jih. Drage inštrumente je potrebno tudi vzdrževati (zamenjati dotrajane delčke) in tudi čistiti. Ko jih npr. na pogrebu namoči dež, je čistilnica neizbežna. Še in še so naštevali in za vse je potreben denar. Godba je nekoč skrbela tudi za podmladek. K šolnini mladih obiskovalcev glasbene šole so primaklnili kak dinar in jih ob koncu šolanja pritegnili v svoje vrste. Toda za vse to lahko rečemo: bilo je nekoč. Predsednik delavskega sveta je bil ob koncu poročila, ki smo ga slišali, zelo obetajoč. Mislim, da je imel dovolj tehtne razloge, kajti o tem je že razpravljal z vodstvom. Svetoval je upravnemu odboru godbe, naj čimprej pošlje to poročilo delavskemu svetu, ki bo o njem razpravljal in odobril sredstva, s katerimi bo godba TGA lahko normalno živela. Vera Peklar aluminij Izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »$oris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Forografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk: PP PE Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brazplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3200 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975.