ANSÍALES • Ser. hist. nat. -11 - 2001 ■ 2 (25) izvirni znanstveni članek UDK 581 (497.4-14) prejeto: 1.12. 2001 NOVA SEGETALNA ZDRUŽBA IZ ZVEZE CAUCALIDiON LAPPULAETX. 50 IZ SEVEROZAHODNE ISTRE (SLOVENIJA) Mitja KAUGARiČ Pedagoška fakulteto, Univerza v Mariboru, SI-2000 Maribor, Koroška 160 Inštitut za biodiveržiletne študije, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Oaribaldijeva 18 E-msil: mUja.kallgaric^urii-mb.si IZVLEČEK Segetalna vegetacija je na flišnih tleh severozahodne Istre zaradi ugodnih klimatskih, fitogeografskih, edafskih razmer in specifičnega tradicionalnega gospodarjenja razmeroma bogato razvita. Zbrane popise smo uvrstili v toploljubno bazifilno zvezo Caucalidion lappulae Tx. 50 (red Centauretalia cyan i (Tx. 37) Tx., Lohm. et Preisg. 50). Glede na flori stično sestavo, ki je nekje vmes med pravimi mediteranskimi in osiromašenimi toploljubnimi srednjeevropskimi segetalnimi sestoji, smo opisali novo asociacijo Galio tricornuti-Ranunculetum arvensis assoc. nova, ki jo karakterizira predvsem bogata zastopanost značilnic zveze in reda ter dominanca vrste Galium tricornutum. Ključne besede; segetalna vegetacija, žitni pleveli, Caucalidion lappulae, Centauretalia cyan i, Galio tricornuti- Ranunculetum arvensis;„ Istra, Slovenija NUOVA ASSOCIAZIONE SEGETALE (ALLEANZA CAUCALIDION LAPPULAETX. 50) DELL'ISTRIA NORD-OCCIDENTALE (SLOVENIA) SINTESI La vegetazione segetale risulta ben sviluppata sul terreno flyshoide dell'lstria nord-oc.cidentale, grazie a condizioni climatiche, fitogeografiche ed edafiche favorevoli nonche ad una specifics economia tradizionale. L'autore inserisce gh rilievi raccolti neli'atleanza termofila Caucalidion lappulae Tx. SO (ordine Centauretalia cyani (Tx. 37) Tx., Lohm. et Preisg. 50). In base alia composizione floristica, compresa tra i tipici raggruppamenti mediterranei e gli impoveriti raggruppamenti termofili segetali dell'Europa centrale, l'autore descrive I'associazione Galio tricornuti-Ranunculetum arvensis assoc. nova, caratterizzata principalmente dall'abbondanza di specie caratteri5tiche deil'associazione e deli'ordine, nonche dalla dominanza della specie Galium tricornutum. Parole chiave: vegetazione segetale, granagiie, Caucalidion lappulae, Centauretalia cyani. Galio tricornuti- Ranunculetum arvensis, Istria, Slovenia ANNALES • Ser. hist, na t. -11- 2001 • 2 (25) Ml!].-, KMlCARiČ; NOVA SfCETALNA ZDRUŽBA IZ ZVEZ F. CAUCALIDION I.APPULAC TK 50 IZ SEVEROZAHODNE ISTRE tSLOVENifA}, 279-28!) UVOD Gojenje žit v Slovenski Istri ni temeljna kmetijska panoga. pač pa sestavni de! tradicionalnega kolobar-jenja. Različni vzroki, predvsem fitogeografski (vpliv mediferana), edafski (bazična podlaga) in antropogenl (tradicionalni način pridelave žita) omogočajo bogat razvoj segetalne vegetacije na sicer redkih in majhnih žitnih poljih v tem območju. Vzorčenje - iskanje dovolj bogatih žitnih njiv - je potekalo v Slovenski ¡stri v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja. Predvsem v porečju Dragonje in na priobalnih gričih od Kopra do Sečovelj so tamkžnje njive še razmeroma pogoste, kar smo opazovali tudi se v kasnejših letih. Pri uvrščanju popisanih segetalnih sestojev oziroma sestojev vegetacije žitnih plevelov iz Slovenske Istre smo se naslonili na eno novejših razdelitev, kakršno prinaša Mucina (1993), ki pojmuje plevelno vegetacijo nekoliko drugače kot Oberdorfer (1993). Tako je pie-velna in okopavinska vegetacija združena v en razred Stellarietea mediae. Pri tem je razred, ¿a katerega so v glavnem značilni tcrofiti na antropogenih rastiščih, razdeljen v dva rodova, od katerih je C.entauretalia cyani tradicionalno "segetaien", čaprav ga Mucina pojmuje širše in označuje za "plevelne združbe na bazičnih tleh". V nasprotju s tem je red Chenopodielalia a ¡bi tradicionalno "okopavinski", Mucina pa ga označuje kot "združbe na tleh, revnih z bazami". Preprosta je tudi uvrstitev v zvezo, saj se ta ponuja sama po sebi: io-ploljubna zveza Caucalidion tappuiae (v zvezo Cen-tauretalia cyani jo je uvrstil že Tuxen (1950)1 ima sub-mediteransko-srednjeevropski značaj in nastopa na tleh, bogatimi s karbonati. Ta zveza je razširjena v celotnem osrednjem delu Evrope (od severne Francije, Nemčije, Poljske, Ukrajine), južno pa sega do severn« Italije, severnega Jadrana, Hrvaške in Romunije (Ferro, 1990). Tako lahko takoj ugotovimo, da so naši popisi z južne meje areata te zveze in kot laki zelo bogati s (sub)mediteranskimi in drugimi topfoljubnimi elementi. Nekoliko drugačno razdelitev segetalne vegetacije prinaša Ferro (1990), ki je izdelal revizijo mediteranske in evropske segetalne vegetacije. Pri tem je ohranil stare Braun-Blanquetove (1949) sinonime, to je razred Se-caiielea, ki ga delt v redova Secalietalia (apnena tla) in Aperetalia (zakisana tla). Toda uvrstitev naših popisov tudi pri tej razvrstitvi ostaja ista •• zveza Caucalidion lappulae je z enako oznako uvrščena v Secalietalia, ki ga ima Mucina (1993) za sinonim reda Centaureialla. Navidezno enotnost pa "kvari" mnenje F err a (1990), ki omenjena redova nima za sinonima, zvezo Caucalidion pa pripisuje mediteranskemu redu Secalietalia, ker "predstavlja pomembno skupino mediteranskih vrst", ne pa "srednjeevropskemu" redu Centauretalia. Strinjamo se z znatnim deležem različnih vrst takšne ali drugačne mediteranske razširjenosti, po drugi strani pa je res, da so te (sub)mediteranske vrste razpršene po velikem delu srednje in deloma tudi vzhodne in zahodne Fvrope. / drugimi besedami - le redke srednjeevropske združbe vsebujejo toliko isub)mediteranskjb vrst, kot ravno segetalne združbe iz te zveze. Evropska razširjenost vrst iz zveze Caucalidion je prikazana tudi na zemljevidu v 1 errovi monografiji (Ferro, 1990). METODA Pri popisovanju vegetacije smo uporabili standardno Braun-Blanquetovo (1904) srednjeevropsko metodo, nomenklatura taksonov je povzela po Trpin & Vreš (1995:. sintaksonov pa po Muc ru (1993). Delo temelji nn terenskih pop.sih z naslednjih lokalitet (Tab. I): 1. Sočerga, (.. 6 1989 (0549/1), 2. Šared nad Izolo, 2 5. 6. 1989 (0447/4) 3. Nad Krkavčami, 19. 5. 1990 (0548/1} 4. Dolina Dragonje med Kaštelom in Krkavčami, 7. 6. 1989 (0548/1) Sirci, 6. 5. 1969 (0549/1) dolina Dragonje pod Krkavčami, 7. 6. 1989 (0540/1) 7 Dolina Dragonje med Krkavčami in Kaštelom, 7 6. 1989 (0548/1) dolina Dragonje pod Kaštelom, 7 ft. 1989 (0548/1) 9. Marezige, 3 7. 1989 (0448/4) 10. Med Pučami in Krkavčami, 19. 5 1990 (0448/1 med Kavalk i in Ma rez ¡garni, 3. 7. 1989 (0448/4! 12. Šared nad Izolo, 25. 6 1989 (0447/4) 13. BelverJer nad Izolo. 11. 6. 1990 (0447/4) Truške, ob cesti za Boršt, 13. 7. 1959 (0548/2) 15. Popetre, severna stran vasi, 13 7. 1989 (0549/1) 16. Pri Galantičih, 13. 7. 1989 (0549/1) 17. Mala Seva pri Maliji, 4. 7. 1989 (0447/4) 18. Mala Seva, 4. 7. 1989 (0447/4) 19. Med Šaredom in Kortami, 2 >. 6. 1989 (0547/2) 20. Šared nad Izolo, 25. 6. 1990 (0447/4) 21. Šared nad Izolo, 25. 6. 1990 (0447/4)22. Pod Župančiči, 7. 6. 1989 (0548/2) 23. Pornjan, 3.7.1989 (0548/2) 24. Pomjan, 3. 7. 1989 (0548/2) 25. Mecl Ko-romači in Žrnjovcem, 6. 6. 1989 (0549/1) 26. Dolina Dragonje pod Krkavčami, 7. 6. 1989 (0548/1) 27. Dolina Dragonje med Kaštelom in Krkavčami, 7. 6. 1989 (0548/1} 28. Dolina Dragonje med Pučami in Koštabono, 7. 6. 1989 (0548/1) 29. Babici, 3. 7. 1989 (0448/4) 30. Med Babici in Pomjanom, 3. 7. 1989 (0548/2) 31. Med Malo Sevo in Lucanom nad Portorožem, 4. 7. 1989 (0447/4) 32. Med Medljanom in Šaredom nad Izolo, 4 7. 1989 (0448/3) 33. Med Medljanom in Šaredom nad Izolo, 4. 7. 1989 (0448/3) 34. l abor, vzhodno od cerkve, 13. 7. 1989 (0548/2) 35. iucar nad Portorožem, 4. 7. 1989 (0447/4) 36. Med Pomjanom in Šmarja mi, 3. 7. 1989 (0448/3) 37. Lucan nad Portorožem, 4. 7 1989 (0447/4) 33. Med Malo Sevo iri Lucanom nad Portorožem, 4. 7. 1989 (0447/4) med Malo Sevo in Malijo, 4. 7. 1989 (0447/4) med Malo Sevo in Lucanom nad Portorožem, 4. 7. 1989 (0447/4) 41 Hrastov I je, vzhodno od vasi, 3. 7. 1989 (0449/3) 42. Med Rižano in Hrastovljami, 3. 7. 1989 (0449/3). 280 ANNALES • Ser. hist. nat. • 11 2001 2 (25) Milja KAU G AR IČ: NOVA SEGCTALNA 2 DU Ž RA IZ ZVfZE CAIJCAIIOION LAfVULAC TX. 30 IZ SEVt KOZAHOONf ISTRi ¡SLOVCNIJA). 279-2S8 REZULTATI IN DISKUSIJA Gafio tricornuti-Ranunculelum arvensis assoc. nova hoc loco (Tab. 1/1 -42; holotypus Tab. 1/3) Floristična sestava asociacije Izbrane popise smo tabeiirali in primerjali z drugimi segetalnimi popisi iz sicer oddaljenih območij [srednjeevropsko območje - Nemčija, nekdanja Češkoslovaška, Poljska, Avstrija; Balkan oziroma Kvarner) ter iz bližnje Furianije. Fitogeografske in edafske razmere so v severozahodni fliSni Istri tako drugačne od razmer, od koder je segetalna vegetacija poznana, da smo že v začetku raziskave pričakovali novo asociacijo. To je pokazala tudi kasnejša poglobljena primerjava, ki jo povzemamo v tekstu. Nova asociacija je prikazana v analitični tabeli (Tab. 1). Za značilne vrste srno izbrali štiri vrste zveze oziroma reda, ki so izrazito segetalne in se pojavljajo stalno in obilno v naših sestojih Poseben pečat /i dajeta vrsti Galium tricome in ßifora radians (SI. 1), ki sta v Sloveniji le mediteransko razširjeni, zelo pogosti pa sla tudi v srednjeevropskem prostoru razširjeni vrsti Con■ solida regalis in Ranunculus arvensis. Bogat je spisek termofilnih submediteranskih vrst reda Caucalidion lappulae, čeprav te vrste - v nasprotju z zgoraj omenjenimi, ki smo jih vzeli kot značilnice - niso pogoste. Razmeroma slaba zastopanost je popolnoma "normalna1, če vemo, da gre za botanične redkosti, arheotite, ki so v nekaterih pokrajinah srednje Evrope praktično ¿e izumrli. Takšne vrste so npr. IZaccaria pyramidalis, LUhospermum arvense, Legousia hybrida, Adonts Hammes subsp. Cordana, Melampyrum arvense, Bupleu-rum rotundifoHun: in Myagrum perfoHatum. Večjo frekvenco v sestojih imajo še vedno termofiine bazifilne vrste reda Centauretalia, ki pa so že manj izrazito mediteransko razširjene. Takšne so Papaver rhoeas, Agrostemma githago, Rapistrum rugosum (po Ferru (1990) celo značilnica zveze Secahon!}, Euphorbia tal-cata, Sinapis arvensis, Lolium temulentum in številne vrste i z rodu Vicia. Fitogeografsko značilna je popolna odsotnost vrste Centaurea eyanus, ki je sicer značilna Segetalna vrsta v združbah opisovanega reda in zveze. Izk [učiti rt oramo dejstvo, da je morda za to, sicer v srednji Evropi povsod pojavljajočo se segetafno vrsto, pretopi o, saj smo jo opazovali tudi južneje v Istri in tudi na K;asu ter drugod, medtem ko je na flišu za zdaj še nismo zasledili. Primerno so zastopane vrste razreda Sleliarietea, kjer naj posebej omenimo le visoko frekvenco in abundance vrste Anagallis arvensis. Vrste drugih sintaksonov so redke, posebej smo označili le tiste iz razreda Ane-misietea. Večje pokruvnosti med spremljevalkami dosežejo tako vrste Polygonum aviculare, Galium sparine, Mentha arvensis, Agropyron repens, Medicago luptiiina, Rumex erispus in Medicago sativa - torej ruderalne vrste z različno sintaksonomsko pripadnostjo. Sintaksonomska problematika in razširjenost asociacije Segetalna vegetacija reda Centauretalia cvani je na ozemlju srednje Evrope in Balkana dobro preučena, jasno se ločijo združbe aciclofilnega značaja od bazi-ffinih termofilnih združb zveze Caucalidion. Na širšem ozemlju srednje Evrope in Balkana je opisanih veliko združb iz te zveze. Mucina (199.3) navaja za Avstrijo štiri, za Jugoslavijo jih Kojič (1985) povzema kar sedem, medtem ko je v Ferrovi (1990) monografiji, ki zajema vso Evropo iri Sredozemlje, vsega osemnajst tipičnih in še šest netipičnih združb oziroma združb s problematično uvrstitvijo. Naši sestoji iz obmorskega fliia niso podobni nobenim od zunaj submediteranskega ali mediteranskega območja razširjenih združb iz Avstrije, Nemčije in drugih srednjeevropskih držav, saj so te združbe neprimerno siromašnejše, manjkajo predvsem vrste zveze in reda. Kot primer omenimo združbo Consolido regalis-Anthemidetum austriacae Kropač & Mochansky 90 z ozemlja nekdanje Češkoslovaške (Kropač & Mocharisky, 1990), ki ima iz zveze Caucalidium lappulae le tri vrste. Z iste države poročajo tudi o nekaterih združbah, kot sta npr. Lathyro-Adonidetum Krop. et Hč. 71 in Caucalo-AdonidetumTx. 50 em. Oberd. 57 (Kropač 1978, 1981), v katerih se vselej pojavljata vrsti Neslia paniculata in Aelhusa cynapium, ki ju pri nas ni (redki južnoevropski SI. 1: Škrlatno rdeči kuka i j (Agrostemma githago) in žarkasta dvoglavka (Bifora radians) z belimi cvetovi sta tipična predstavnika izumirajočih žitnih plevelov, razmeroma pogosta v novoopisani segetalni združbi Calio tricornuti-Ranuncu/etum arvensis. (Fofo: M. Kali gar ič) Fig. 7; Purple-flowering Agrostemma githago and Bifora radians with white flowers are typical segeta! weeds on the verge of extinction. They are still relatively common in the new-described association Galio tricornuti-Ranunculetum arvensis. (Photo: M. Katigarič) 281 ANNALES • Ser. hist. nal. 11 2001 • 2 (25) Mitja KAUCARlC: NOVA StGETAENA ZDRUZSA IZ ZVEZE CAUCAUOiON IAPPULAE1X. SO 12 SEVEROZAHODNE ¡STRE (SLOVEN1IA), 279-28« Tab. 1: Analitična tabela združbe Calio tricornuti-Ra nurtci 1I etum a evens i s assoc. nova. Tab. J: Analytical table of the association Calio tricornu!i-Ranunculetum arvensis assoc. nova. Nadmorska viSina fm) J0 J 5 20 Ç 4 S ? 38 3o b a 251 0 JO ji .Ii 20 59 2 S 10 JSbï 11 * í> 19 jO isjîs 20 33 20 12 15 20 1J 17 -r Povrs. pop ploskve (m*) 5 5 10 10 s 10 10 s 5 1« s 10(10 tO to{5 5 j 5 t; 5 5 sois 10 2 3 S 1í)|t0 10 10 10 10 10 10 c S 10 Pobov nosi (%) 60 60 ¡Ml SO 10 70 70 10 ?0 lOj'SÖ ¡>D 7 S 80 -loke «0 50 40 30 70 60 m 60 4o]lCl 60 70 <101« 60 SO 20 40 60 «¡30 M 70 (M ¡Zaporedna Številka popisa I 2 13 4 s y s 9 to 11 12 i 3 M ISllt 17 IS HI 10 11 I-' 2.1 24 2.5 27 2® 2? il) 31 .12 33 31 .IS 36 37 38 39 40 41 42 SR ¡Značilne vrste združbe (characteristics! species of the association) GALIO TRICORNUTI-RANUNCULET UM ARVENSIS assoc. nova Galium tricornutum i 2 1 1 1 2 * 2 i 2 * 1 + 1 - * ■k ♦ ■ * 1 1 4- 2 1 * î 4 v! ¡Ranunculus arvensis ! 7 2 1 1 1 4 + 1 2 s * 1 1 + * t - 'S 3 2 1 H- t + » Consolida ie?,alis 1 2 A + + 1 + í .1 1 - ¡ 2 f. + ,3 - + 2 i 2 m B¡fora radians + 2 4 2 3 2 i 1- 1 * A jj i.etsousia speculum-veneris Vaccaria pyramidalis Latlivítis aphaca Arrthirrhinum minus Lit h ospermum a rv e nse l.egousia liybrida____ Adonis t lam mea / cor t i aria Mejampyrum aiveiise_ Stachys annua I Uuple! eu rum rotund folium Kickxia spuria Aricliusa azure» Sherarctia arvensis ! Scandix pectcn-veneris Myagrum perfoliatum___ Lathyrus tuberosus Zr.aCilne vrste zve ye ¡characteristics! species of the aiiiancg) CAUCAliDION I.APPUI.AF Tx. 50 A; nji; a chamaepytis + [ Značilne viste reda Ichatacteristical species of the order) CENTAURETAI.IA CYAN I (Tx. 37) Tx., Lohrn. & ftsg. 50 Bilderdyckia convoi wl us i Papayer rhoeas Vicia sativa Avena barbata Athemis arvensis Agiostemma sithaso Rapistrum rugo;um Euphorbia falcate Sinapis arvensis Vicia varia LoliuiTi temuíentum Vicia hirsuta Viola arvensis Vicia perriRiina Značilne vrste razreda (characteristic*! species of the class) STLLLARIETEA MEDIAE [Br. ■ i ■ + M Anap.a'tis arvensis___ Chenopodiurn album Ctrsium arvense Veronica pérsica Eumaria officinalis Mercuriaiis annua Po I yRonum pe rsiearia Dipiotaxis muralis Picris erliioicjgs Anthyrrhintim orontium Lactuca serriola Soncbus arvensis Sonclms oleraceus Stell aria media Biomus tectorurn Conyza canadensis _ Sorghum halepense Euphorbia platyphyilo Bl. 321 Tx. , lohrn. ft Prsfi. 50 i ' —n 3 318 m- ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Miti» KAl ICAfiíC: NOVA 5ECETALNA ZOUŽSA IZ ZVEZE caucauoion LaPPULA£TX. 50 IZ SEVEROZAHODNE ISTRE ¡SLOVENIJA), 279-288 I/n,v:¡lne vrste- razreda tchsract« ii: tičal, p, es a? the rlas s) AS ££ M •h SI 4 JLGAgjSlol] CCL &Tx. in Tx. ' i)- BE 4„C i orí C 6 ÍPolyganum jvirulare "T 1 4 4 ¡Galium aparine T ■i 1 2 1 IDOUCUS I .notJ i - ! 1 4 ■i' l [Pastinaca sativa + ... + 4 ■i. + [Cerinthe minor + 4- +■ 4 4 ' Mflilotus offictnaiis 4- i Reseda lu'ea t + * 4 i lí'icris hieriirioides 4- i [ ni'.eion .inniis i + ! ("u liorii/ir irjlybus 4 •1. — ! 1 ¡naris vulfiaris 1 [Melifotus albi(> i Spremljevalke (comp¿m¡or species) Meniha ai vensis + 2 + 1 2 + I 1 3 4* + 4 4 1 11 As>ropyton lepens + + + + + J. 4 4 - ■i II Coiwoivoius jrven ¡s 4 .k - 1 1 -v t 1 4 1 ■ 1 Medicado lupulina ■ + + + 4 i •s 4- 1 4 4 4 ♦ - K Rumex crispus + i -j- \ •i" + + ■ 4 II Medicado sativa \ i" + 2 * 1 + 4 li Loiiurn multiflorum — — ■ ...... ■ 1 Arenaria serpyli ¡folia + 1 1 Plantado larieeolata - l Trifolium jirstense ■ i. * 1 Galeopsis Eadanuni .i. I 4- 4 1 i ofitim ríptduit! „J 1 MecúuagoJaLáta 1 Rubus fiuticobui. asñr s * 4 - 1 ítevilo vrst (No ofspec.) 13 H 19 17 tO i u {t M 12 H 21 29 JI 20 15 19 11 U 5 7 i ? 17 13 11 1/ l I n is is 13 1 7 1 S 14 16 9 13 15 14{22 8? FR - frekvenčni razred iclass of frequency) , 1 1 - valu prisotna v manj kot 20% popisov (spec os proseril: in Ipss !hen 20% of the releves 100% popisov (releves) - 20-40%, ill - 41 -60%, ¡V - 61-80%, V - 85- vrsti'' V omenjenih združbah manjkajo nekatere vrste, ki jih najdemo v naših sestojih. Druge združbe temeljijo na dominam i ene ali dveh vrst zveze, prevladujejo pa značilnice reda in razreda (npr. Kickxieium spuriae Krusm. & Vfieg. .39, Lathyro~Melandryetum noctiiiori Oberd. 57. Pa pa veri -Mela ndryetum noctiflori Nassch. 41 ipd.). O njih poročalo iz Nemčije (Hofmeister & Garve, 1986' in Poljske (Aniol-Kwiatkowska, 1990, Kacki ef al.. 1999) Naši sestoji se tudi ne ujemajo z združbami, navedenimi z ozemlja nekdanje jLtgoslavije, saj gre za fitogeografsko popolnoma drugo območje z drugimi vrstami Še najbolj podobna združba ¡e Consotido-Polygonetvm avlcularis Kojic' et al. 19"'3 iz Vojvodine, Mačve, Pomoravja, zahodne in srednje Srbije, Kosova in Bosne (Kojic, 1985). Veliko vrst zveze in reda je skupnih, s tem da imajo sestoji iz flišne severozahodne Istre več mediteranskih vrst, ki jih v združbi Consolido-Polyganetum ne najdemo Take so Scandiv pecten-venerls, Legousia hybrida, Adonis ftammea (SI. 2), Bupieumm rotundifolium in Rapistium rugosum. Druge združbe imajo bodisi manj mediteranskih vrst ali pa imajo druge toploljubne (južnoevropske, lahko tudi mediteranske) vrste, ki pa jih v naših sestojih ni Razmere v SV Sloveniji - na Štajerskem, v Pomurju in v Prekmuriu -■ so enake srednjeevropskim razmeram v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem ipd. Gre za pomanj- kanje toploljubnih bazifilnib segetainih vrst ali pa segetainih vrst sploh. Pogosto so segetahi sestoji razviti v žitih na nekoliko kislih peščenih tleh, ki jih uvrščamo v zvezo Aperion. Tam je segetalne združbe preučeval Lešnik (1995, 1997), ki je ugotovil 3 združbe, vendar nobene ni uvrsti! v zvezo Caucalidion. Seljak (1989) je preučeval plevelrto vegetacijo na Goriškem in na Krasu, vendar se segetaino vegetacije ni lotil. Že skoraj zgodovinski so podatki Zalokarja (1939) iz okolice Ljubljane, ki prinaša nekaj segetainih popisov, vendar ne toploljubnih, pač pa mezofilnih in kisloljubnih. Problematičen je edino odnos naših sestojev do južneje ležečih mediteranskih združb, predvsem do dveh, ki ju različni avtorji (Horvatic, 1939; Kojic, 1985) navajajo za Dalmacijo, Kvamer in Istro: Anthemido-Bupleuretum lancifolu H-ič 34 in Bunio incrassati-CaUetum tricornuti Br.-BL 36. Ti rlve združbi, ki ju različni avtorji navajajo ločeno, je Horvalič (1939) interpretiral kot eno združbo, in sicer kot Braun-Blan-quetova Bunio-Calietum, opisana iz južne Francije Horvatič piše, da je Braun-Blanquet (1949) Horvatičevo združbo Anthemido-Bupleurelum označi! le za facies svoje združbe in se tudi sam pridružil temu mnenju. Floristična sestava te združbe z otokov Paga in Raba torej spominja na segetalne sestoje iz Slovenske Istre, saj je precej mediteranskih oziroma submediteranskih vrst skupnih (npr. Calium Iricornutum, Lathyrus apna ca, 283 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Mit/» KAi. IG.ARiC: NOVA SECiTAlN'A "DRUŽBA IZ ZVEZE CAUCAUDION LAPPULAÍ TX SO IZ SEVEROZAHODNE JSTfif ¡SIOVBVJJA). m-269 Bifora radians. Euphorbia falcala, Consulida regal is, Ajuga chamaepytis, Vaccina pyrarriidalis, Anchusa azu-rea, Myagrum perfolialum. Agrostemma githago, Sta-chvs annua, Anthemis arvensis, Rapistrum rugosum, Adonis flammea. Ranunculus arvensis in Lolium lemu-lentum). Glavni pečat pa kljub vsemu dajeta tej združbi vrsti Anthemis cotula in Bupleurum lancifolium, po katerih se združba Imenuje in jih v naših popisih iz Slovenske Istre ni. Prav tako manjkajo vrste Lathyrus ochrus, L. annuus, Lolium strictum, Valerianella echi-nata, V. denlata, Anthemis brachycentros, A. altissima, Asperula arvensis, Filago spathulata in še katera. Če pa pogledamo francoske sestoje te združbe iz Languedoca, SI. 2: Žareči zajčji mak (Adonis flammea subsp. cor-tiana) je bil v zadnji izdaji rdečega seznama Slovenije iz leta 1989 že označen za izumrlo vrsto, a smo ga v Slovenski Istri ponovno našli kot sestavni del novo-opisane segetalne združbe Galio tricomuti-Ranuncule-lum arvensis. (Foto: M. Kaligarič) Fig. 2: Adonis flammea subsp. cortiana was red data book-listed as extinct in Slovenia in 1989. Eventually it was found as part of the new-described association Galio tricornuti-Ranunculetum arvensis. (Photo: M. Kaligarič) pa se še bolj utrdimo v prepričanju, da gre za drugo združbo, saj je v njej še nekaj dodatnih toploijubnih mediteranskih vrst, ki jih pri nas r.i. V svoji monografiji pa Ferro (1990) tako popise te združbe iz Francije kot tudi ¡¿ Kvamerja sploh ne uvršča v zvezo CaucaUdion, pač pa v južnejšo in izrazito mediteransko zvezo Scca-lion Bi .-BI h-' em. Sissingh 46. Tako moremo trditi, <:la so naši sestoji pravzaprav na južni meji zveze CaucaUdion, zveza Secaiion pa ;e po svoji floristični sestavi še bolj mediteranska in termofilna, tako da je naši sestoji ne dosegajo. V zadnjem času sta biii opisani dve segetalni združbi iz sicer geografsko bližnje, vendar pa geomorfolosko, pedološko in tudi klimatsko precej različne Furlanije (Poldini et al. 1998). Gre za združbo Galeopsido tetrahit-Galinsogetum Poldini, Oriolo & Mazzolini 1996 in združbo Papaveretum apuli Poldini, Oriolo Mazzolini 1989. Prva je precej mezofilnejša od istrskih sestojev (vrste iz rodu Meniha, Galeopsis, Stachy$ palustris, Galium aparine namesto G tricomutum), sploh pa je značilna odsotnost vrst zveze CaucaUdion lappulae. Nekoliko bolj podobna naš m segetalriim sestojem je združba Papaveretum apuli, katere značilnica ie vrsta Papaver apulum, ki je v '¡asih sestojih nismo, našli. Pojavlja se ponekod v Slovenski lsrr¡ na ¡uderalnih mestih, ne pa med žitom Prav tako manjkajo številne vrste iz zveze CaucaUdion, ki pa uspevajo v Istri. V združbi Papaveretum apuli najdemo tako od skupnih vrst te zveze le vrste Ajuga chamaepytis. Ranunculus arvensis, Legousia speculum veneris, Consolida regalis in Chaenorrhinum minus. Asociacijo Galio-Ranunculatum smo doselj zasledili le na flišu slovenskega in delno hrvaškega dela severozahodne Istre. Vezana je na topla In vlažna ter bazična (alt tu in tam nevtralna do zakisona) tla sub-mediteranskega podnebja v vegetacijskem pasu črnega gabra in puhastega hrasta, torej toploljubne listopadne vegetacije submediteranskega značaja V južnejših delih Istre, v klimatsko manj namočenih in toplejših predelih na terrarosi tamkajšnjih numulitnih apnencev smo opazovali drugačno segetalno vegetacijo, ki je glede na našo združbo obogatena za 5 - 10 segetalnih vrst mediteranske razširjenosti, vsebuje pa tudi sicer pogosto; segetalno vrsto plavico tCentaurea cyanus). Tako anko predvidevamo, da je potencialna razširjenost te asociacije le v smeri sever (Kras, Brkini, Vipavska dolina in Goriško) ali vzhod (notranjost Istre na flišu'.. Geoelementi Kot nam pokaže geoelementna sestava združbe Galio-Ranunculetum na sliki 3, je ta pravzaprav razdeljena na tri skupine geoelementov, ki zelo dobro označujejo floristično sestavo segetalne* vegetacije Slovenske Utre Odločilni pečat ji dajejo evrimediteranski in drugi mediteranski (stenomediteranski, mediteransko- 284 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Mitja KAUGAKtČ: NOVA, SfCETAt NA ZDUŽ8A 17 ZVEZE CAUCWDI0N WPPUtAfTX. SO 12 SfV£R02AM0DNf ISTRt iSlOVCNIjA), 279-288 atlantski, mediteiansko-pontski) elementi. To so pomembnejše vrste, vrste zveze in reda, ki označujejo to asociacijo. Druga skupina so vrste, ki so ekološko vezane na žitne sinuzije, to so kozmopoliti in ad-ventivke, ki skupaj dosegajo četrtino vrst. Tretja skupina vrst pa sestavlja tiste "obvezne" vrste antropogenih sestojev, ki so ponavadi obilno zastopane, v naših sestojih pa je njihova frekvenca pojavljanja nizka. Tu gre seveda za evrosibirske, evrazijske in paleotemperatne vrste, ki skupaj dosegajo 34% vseh vrst v sestojih te združbe. 23% evrimediteranski/EurirruJditerransart :,jpi ! stenornediteranski, mediteransko-atiantski in mediteranako-pontski/Steriomediterranean, Med-Atlantic and Med-Pontic evrosibirski tn evrazijski/Eurosibitia« and Eurasian :gjj kozmopollti/cosmopolitan pateotGinperatn^paieotemperate adventivke/adventitious ostalo St. 3: Ceoelementna sestava združbe Galio iricomuti-Ranunculetum arvensis assoc. nova. fig. 3; Geoelemental structure of the association Galio tricornuti-Ranunculetum arvensis assoc. nova. Tako lahko zaključimo, da je združba izrazito mediteransko obarvana, ne manjka pa tudi velik delež ele mentov zmernega pasu in ekološko vezanih plevelov, ki jih označuje to, da so adventivke ali kozmopoliti. Ekologija in variabilnost znotraj asociacije Ekologija segetalne sinuzije je vsaj toliko, kolikor je odvisna od fitogeografskih in klimatskih dejavnikov, odvisna od načina pridelovanja žit, 7a srednjo Evropo je značilna drastična sprememba načina pridelovanja pšenice In drugih žit. Majhna, družinska žitna polja skoraj ne obstajajo več, saj pridelovanje moke za kruh ni več vezano na zadovoljevanje potreb ene kmetije (kot je to oslalo v veljavi za večino drugih kultur), temveč so žitne njive danes veliki agrarni kompleksi i mehaniziranim obdelovanjem Drugačen mehanski postopek je ederi glavnih razlogov za odsotnost žitnih plevelov v sodobno obdelovanih žitnih njivah (Kaligarič, 1993). Podobno ugotavlja za Gorce v Zahodnih Karpatih na Poljskem tudi Kornaš (1988), ki primerja stanje v petdesetih, šestdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Drugi razlog za odsotnost cele skupine vrst je uporaba hibridnih semen žil. ki ga pridelovalci kupijo vsako leto znova, V preteklosti, pred nekaj desetletji, ko so kmetje uporabljali za setev seme, ki so ga pridelali sami, so se s temi semeni prenašala tudi semena segetalnih plevelov, ki so podobne velikosti kot žitna semena, zato je potekala selekcija teh plevelov tudi na tem nivoju: žitna semena so presejali, s tem pa se niso znebili sernen nekaterih najbolj značilnih vrst zveze in reda. Tako so posejali vsako leto znova z žitom tudi spremljajoče plevele. Pomembno pa je dejstvo, da ostaja v sami prsti na parcelah, na katerih so kolobarili z žitom, semenska banka teh plevelov, ki s posejanim žitom tvorijo spremljajočo sinuzijo. Tretji razlog izginjanja teh plevelov je tudi uporaba kemičnih sredstev proti zatiranju. Na našem obravnavanem območju v Slovenski Istri govorimo o tipični tradicionalni kulturni krajini. Tu so zaradi izredne razdrobljenosti parcel, razgibanega reliefa in delno še ohranjenega tradicionalnega načina pridelovanja pšenice razmere drugačne. Ta tradicionalni način se kaže v uporabi domačega semena in manjši uporabi herbicidov. Vsi našteti antropogeni, celo socioekonomski dejavniki imajo najbolj bistven vpliv na pojavljanje segetalne sinuzije na tem območju. Seveda pa k razmeroma obilnemu razvoju in taksni geoelementni sestavi pripomoreta tudi submediteransko podnebje s približno 1000 do 1500 mm padavin fetno in geološka podlaga, eocen-ski fliš z osnovo apnenca, ki reagira bazično. Tu in tam najdemo tudi sestoje, kjer se pojavlja več ruderalnih, včasih tudi nilrofilnih vrst, npr. iz rodu Chenopodium, Rumex erispus, Convoivolus arvensis ipd,, ali pa npr. vrsta Equisetum arvense, kot kazalec akumuliranja vla- 285 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Mil;.! KALICARiČ. NOVA 5F.CFTALNA ¿DRUČ8A IZ ZVEZF CAUCAtIDIOM tACPUtMIX. SO IZ SEVEROZAHODNI ISTRE (SiOVENIjA), 279-286 ge, deine acidifikadje oziroma glinenih, manj prepustnih tal. Takšnih sestojev, ki so tudi osiromašeni za ba-zifiine termofiine segetaine plevele, v glavnem nismo obravnavali v okviru opisovane združbe. V drugi smeri, torej v smeri termofilnosti in bazifilnosti, skoraj ni omejitev za uspeva nje vrst zveze in reda; v takem primeru je ekološka situacija le v škodo kulture pšenice same. Naravovarstveni poudarki Ker gre za redke vrste in redko združbo tipično arifropogertega nastanka, smo v zvezi z varovanjem razmišljali v več smereh. Najbolj realna možnost je ohranjati vzorčne površine tradicionalno gojenih žitnih njiv z vnosom plevelnih vrst v pšenično seme. O tem smo razmišljali po končani akciji kartiranja ogroženih žitnih plevelov [Kaligarič, 1996). Vir semen redkih žitnih plevelov je semenska banka, ki jo vzpostavljamo točeno, hkrati pa poskrbimo, da semena iz naravnih populacij "in situ" razmnožimo in jih razdelimo interesentom (Kaligarič, 1995). Interesenti - pridelovalci pšenice - morajo biti za to seveda ustrezno finančno kompenzirani. Tak način se je za uspešnega izkazal tudi v praksi, i/i sicer na Dravskem polju na Štajerskem. Razmišljali smo tudi dalje, in sicer, kako bi takšno tradicionalno žitno polje z redkimi pleveli prikazali kot del ekološko zasnovanega botaničnega vrta (Kaligarič, 1998). ZAKLJUČEK Vegetacija žitnih plevelov (segetalna vegetacija) je v Evropi, predvsem v njenem srednjem delu in severnem Sredozemlju, sred- procesa drastičnega siromašenja rta račun izginjanja značilnih segetainih arheofitov, predvsem zaradi spremembe mehanske tehnologije pridelovanja žit in uporabe zaščitnih sredstev. Na območju severozahodne Istre je zaradi specifičnih ugodnih fitogeografskih (rob Mediteranskega bazena) in ekoloških (rodovitna flišna, dovolj bazična podlaga), predvsem pa antropogenih dejavnikov (še ohranjen tradicionalni način pridelovanja žit) segetalna vegetacija specifična, bogato razvita in razmeroma pogosta. Glede na specifično floristično sestavo, ki je nekje med mediteranskimi in toploljubnimi bazifilnimi sred-njeevropsk mi sestoji, smo naše popise iz severozahodne Istre uvrstili v zvezo Cauca/icfion Tx. SO, in sicer kot samostojno asociacijo Calio tricornuti-Ranuncu-letum arvensis assoc. nova. Holotip asociacije Gnlio tricornuti-Ranunculetum ar\'ensi$ assoc. nova, fitocenološka tabela 1, popis št. 3, holotypus. Značilnice asociacije so vrste Galium tricornutum, Ranunculiis arvensis. Consolida regalis m Bifora radians. Dele? vrst zveze in reda je v novi asociaciji dobro zastopan. Ugotavljamo, da se tehnologija pridelovanja žit tudi v Istri spreminja oziroma žito kot kultura izginja. V ta namen načrtujemo naravovarstvene ukrepe, kot so vzpostavitev semenske banke ogroženih scgetalnih plevelov, reintrodukcija in gojenje v botaničnem vrtu. A NEW SEGETAL ASSOCIATION (ALLIANCE CAUCALIDION LAPPULAE ÏX. 50) FROM THE NORTHWESTERN PART OF 1STRA (SLOVENIA) Mitja KAL tGARlC University of Maribor, Pedagogical Faculty, 51-2000 Maribor, Koroska 160 institute of Biodiversity Studies Science and Research Centre- of the- Republic of Moveria Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 E-mail: mitjâ.kaiigartc&urii mb.si SUMMARY A new segetal association front northwestern Istra is described. Due to the specifically favourable phytogeographic (edge of the Mediterranean Basin) and ecological (fertile flysch, basic enough substratum) conditions and especially owing to the anthropogenous factors (still preserved traditional manner of growing varieties of grain), the segetal vegetation in this area is specific, richly developed and relatively common. In view of tbe specific floristic structure, which places our relevés somewhere between pure Mediterranean and Central European conditions, our relevés from northwestern Istra were classified into the termophilous and basiphilous alliance Caucalidion Tx 50, i.e. as an independent new association Galio tricornuli-Ranuncuietum arvensis assoc. 286 ANNAl.ES • Ser. hist nal. 11 2001 2 (25) Mi!j3 KALIGARICV. MQVA iM.fi MKA ZDU2BA Z 2V£2£ cauc 4uoion ¡.appulai 1'X W 17 SEVLROZAHODSiE 1STRF , ¿79-288 nova. Holotypus of (he assoc iatton Galio tricornuti-Ranunculetum arvensis as.