15. številka.
V Trstu, v sredo 19. februvarja 1890
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden. vsako iredo in •oboto ob 1. uri popnludna
„Edinost" stane:
* a vse leto gl. «.-; izven Avst. 9,— jjl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 . za četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 . Posamične Storilke se dobivajo t pro-dajalnirah tobaka t Tritu po {• nor..
v Gorici in t Ajdovščini po 41 nor. Ifa naročbe brez priložene naročnine se upr»TBiitTO ne ozira.
EDINOST
v*i dopisi se poJiljajo urodnifttvu ▼ u lini
Carintia *t. 25. Vsako pismo mora biti Irankoritno, kt«r nofranknvana «*> n« sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 8 nor. vrsiira v petitu; za naslove r. debelimi črkami *t- plačuje prostor, kolikor bi ga
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne lahvale. osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
>aru('iuno, reklamacije in inserate p reumi a upravništvo v ulici Carintia 2». Odprte i eklamaoij* so proste poštnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
.V •linuat J« i. o««.
Odkritosrčna beseda.
V zadnjoj svojej številki objavil je celovški „Mir" članek v odgovor ljubljanskemu ,Slovencu". Ni nam namen vtikati ae v kontroverzo mej rečenima dvema listoma; zato tudi nećemo reagirati na omenjeni „Mirov* članek v njegovej celoti. A posamezni stavki zde se nam neizrečeno važni in imajo v sebi obilo, dasi ne* prijetne resnice. Kar se nam pove v teh odstavkih, ni le naše pristno prepričanje, ampak to moreš tu v Trstu čuti vsaki dan, kjer se le snideta dva zavedna Slo* venca. In uprav ta istina, — da namreč s temi vrsticami izrazimo nazore vsega tržaškega slovenstva — sili nas, da jih napišemo. Rod svoj istinito ljube* čemu, svetej domovini sveto služečemu, postranskih ozirov in namenov ne pozna-jočemu rodoljubu je gotovo skrajno neprijetno, ako mora — mora, pravimo — izreči pikro besedo na to ali ono stran lastnega svojega tabora. Tem neprijet-nejše je, ako moramo neljube opazke, ki nam silijo iz peresa, adresovati v oni kraj, kamor se oči naše neprestano obrnjene, kateremu kraju velja vse naše čut-stvovanje in kateremu kraju od srca želimo sijajni razcvit in mogočen napredek v njega samega in — nas vseh korist in slavo. Razsodnemu čitatelju menda ni treba praviti, da mislimo slovensko središče naše, 4a mislimo Ljubljano.
Ljubljana zahteva — in je tudi prav tako, — da se vsi in povsod zanimljemo za narodni razvoj v njega obzidju; podpiramo naj vsa literarna podjetja, pod-pirajmo naj ljubljansko časnikarstvo, pod-pirajmo nuj različna in z različnimi strokami narodnega življenja baveča se družtva ; ko izražamo katere-koli želje, jemati nam je vedno ozir na to, kar nam porečejo v Ljubljuni. Tako je tudi prav: udje naj služijo glavi. Periferija vrt»-ti se mora okoli središča, to je že natorni zakon. Središče
pa ne bodi samo glava vsemu onemu, kar je obdaja, ampak glava bodi tudi skrbeča mati vsem služečim jej udom; ona poznaj vse skrbi in potrebe teh udov; dolžnost je središču, da vliva obkrožujočim je pokrajinam novih moćij, ako bi hotele upešari v narodnem boji. Vžigati mora z dokazi sočutja nove srčnosti, tam, kjer je začel pogum pojemati. Ako imajo udje dolžnosti svoje do glave, ima pa tudi glava dolžnosti svoje do udov. Moj glavo in udi vladali mora — dasi stoji prva nekako na vzvišenejšem mestu — drug druzega podpirajoča vzajemnost.
Je-li pa v Ljubljani tako?! Obžalujemo od vsega srca, ker moramo reči, d a ni tako. V Ljubljani ni tako, kakor bi moralo biti. Mi ob periferiji domovine naše živeči Slovenci vršimo gotovo, kolikor nam močij naše in obstoječe razmere dopuščajo, dolžnosti svoje do središča Slovenije; v sro-j dišču se pa nam kaže nekov separatizem, kateri nikakor ne odgovarja1 prvotnemu slovenskemu pro-j gramu, na katerega smo prisegali /a časa nastanka konstitucijonalizraa v Avstriji in v dobi narodnega navdušenja — v dobi taborov. Mi ob periferiji živeči ne poznamo in ne bode in o hoteli nikdar poznati geografiških mej' med pokrajinami slovenskimi; mi se čutimo del slovenskega naroda in nič druzega. — V središču našem pa — kjer bi vendar1 morala zavednost intenzivnejša biti, nego pri nas — kažejo neverjetno brezbrižnost do slovenstva izven kranjskih moj, bijočega obupen boj za obstanek svoj ; mi ne pri* | znavamo geografiških moj, v Ljubljani pa mislijo, da onkraj kranjskih mej žive — kako bi bolje povedali, kar mislimo? —' no, da žive nekaki Slovenci II. vrste. Časopisje, izhajajoče izven Kranjske, je ljubljanskoj velikej masi komaj po imenu znano; zato pa se nahajati tam grozna nevednost in nezaslišana ignoranca glede taktičnih, po nekranjskih slovenskih deželah
obstoječih odnošajev. Ono malo, kar vedo, zajemljejo navadno iz dunajskih listov. Ni treba praviti, kakovi viri da so to. Administracija naša je že večkrat tarnala radi nedostatne podpore, dohajajoče iz središča našega, lvako bure malo stanejo vsi nuši listi skupaj, niti stotaka ne. To svoto bi vendor lahko žrtvoval vsak ljubljanski kavaruar, kateremu ljubljanski narodnjaki da n na dan novce svojo donašajo. A gospoda bi morali to zahtevati; kavaruar ima povsem prav, da se brani stroškov, kjer le more. Iver so pa gospodje indolentni, brezbrižni, moramo zabeležiti za Ljubljano sramotno istino, da ne Štejemo pri „Edinosti1* nijednoga ljubljanskega kavarna rja — naročnika. Posledica to uebrižnosti je, da jo mnogo „navdušenih narodnjakov"; kateri neraujo niti pojma o tukajšnih razmerah in o silnej važnosti, katero ima brezdvombeno tržaška postajanka za vso slovenstvo. Uprav take tožbe o ljubljanskoj malomarnosti čuli smo nedavno iz Gorice.
Vzgledi uplivajo — zato pa se je nesrečni separatizem jel širiti iz mesta tudi na deželo. Merodavna gospoda v Ljubljani hočejo igrati „Staročehe", mi pa občutimo posledice te nevarne igre. Avtonomija dežel jim je pri srcu, a ne vidijo, da bi taka avtonomija Slovence ugonobila. Čudno teorijo razvijajo res v Ljubljani: „vi onkraj Karavank molčite, vi v zelenej Štajerske) ne vtikajte se v naše stvarij, vi ob Adriji in po Krasu skrbite zase in vam ob „Soči* žo celo ne gre beseda — ako vas budemo potrebovali, vas pa čemo poklicati.
To je nauk, katerega je rodil ljubljanski oportunizem. Gospoda, ne tako! Ako imate res kaj srca do skupnega slovenskega naroda, ostavite to nevarno igro, Dobro, vi ste glava naša, ali tudi vi potrebujete nas; tistega dne, ko bodemo padli mi, podpisana bo tudi vam smrtna sodba. Vzdramite se in podpirajte nas, kadar in kjer morete. Bratje moramo biti, kajti naše zadeve so tudi vase zadeve, in
narobe. Vsem nam je sveta naloga, da čuvamo, da se nam ne pogubi nijeden, ni najmanjši del našega narodnega telesa.
Taka j« vsleslovenska solidarnost, ki se je udomačila po Kranjskem; toda priznati nam je, da jo tudi v Ljubljani raz-' sodnih mož, kateri si slovensko vzajemnost | tako mislijo, kakor mi. Tem vsa čast. Ti razsodni možje obsojajo gotovo istotako ' nesrečni separatizem, kakor ga obsojamo mi. Ali njih glas ni dosti jak, udušijo ga drugi glasi, nastajajoči po mogočnih, nam vsem dobro znanih uplivih.
Pišočim te-le vrste ni nam bil namen, koga žaliti, tudi se nam nikakor ne vidi prijetno, pisati rekriminacije. Ali storiti smo morali, ker so nas aopretržno in od prav odlične strani drezali, da povemo, kako so tu v Trstu misli. To menenjo se je vsled gori omenjenega, proti „Miru* naperjenega „Slovenčevega* članka še bolj ukoreuinilo. Ne, gospodje pri „Slovencu", tako ne smete! Taki pojavi, ka-koršen jo bil Vaš glede celovškega lista, vzbujajo izven kranjskih mej nevoljo in bi lahko imeli prav neprijetne posledice. Težaven nam je boj, a bijemo ga radi, ker vemo da jo sveta stvar, katerej velja ta boj. A upadlo bi nam lahko orožje, videčim, da se nam iz središča Slovenije mesto podpor — mečejo polena pod noge. To brez ramere, gospoda !	—t—.
Delo.
m.
Najčudnejšo in zu jedno najvažnejše je dandanes socijalno prušanja o glavnici ali kapitalu, ki so je vzbudili znani nemirneži in hujskalci dclalskega stanu,
Kaj je kapital ? Kapital ali glavnica je neka sorta denarja, odgovarja se vsuki dan. Ali ta odgovor ni popolen in natan-
PODLISTEK. Davorin Trstenjak.
(Dalje.)
Natisnili smo članek nespremenjen, da se vidi Trstenjakov zlog iz one dobe; Novico so mu pridjale opazko, da je bil gotovo poprej pisan, predenj so kranjski deželni stanovi svoje prošnje razodeli cesarju in predenj so poslanci iz Ljubljane odšli na Dunaj.
Teški posel ga je čakal na Ptuju v stanovskih zadevah; poleg svoje službe kot kaplan opravljal je službo duhovskega pomočnika v vojaški bolnišnici. Za zasluge v tem obziru dobil je zlati križ, ki so mu ga podelili, hitro prvi mesec, ko je prišel v Maribor na gimnazijo za učitelja. Novice' popisujejo slovesnost, pri kateri mu je okrožni predsednik gospod Ilitschel v navzočnosti mnogo častite gospode in šolske mladeži križ pripel na njegove prsi. Govornik povdarjal je njegove vsestranske zasluge, posebno pa, „da jo v dveh bolnišnicah z uovarnoBtjo svojega lastnega zdravja in življenja več kakor 7000 bolnikom duhovno pos;režbo brez odmikanja delil.* * L. 1850, str 177.
j Trstenjak se je zahvalil v ganljivih besedah in konečno vskliknil; „Vse za Boga, mogočno in srečno ustavno Avstrijo in cesarja Franca Jožefa." Tudi ravnatelj Riegler je poprijel za besedo in rekel mej drugim, da se veselita on in učiteljstvo, imajoča takega moža v svojoj sredini.
Iz staroslavnega Ptuja prišel pa je najpoprej kot kaplan na „Slovensko faro* v graŠkem predmestju ; ker ga je pa visoko čislal vitez Rnuscher, tadanji grnški škof, podelil mu je jeseni 1. 1880 službo vero-zakonskega učitelja na Mariborski gimnaziji, kjer pa jo učil tudi slovenščino.
Lep in upliven položaj mu jo bil vstvarjen s tem, da so ga javno, in tako laskavo počastilit komaj nastopivšega novo Blužbo.
Tu je služboval plodonosno 11 let. Učil je slovenščino tudi na tamošnji pripravnici, podpiral jo dijake, prostč zanje hrano pri premožnih mestjanih. L. 1851* prosi z Matjašičem, učiteljem v^ronavka na višji gimnaziji, slovenske domoljube naj mu pošiljajo slovenske in ilirsko knjige, ker bi rada ustanovila slovensko knjižnico za dijake.
* Nov. 1851, str. 4.
Leta 1858, ko je obhajala mariborska Njegovo znanstveno preiskavanje slo-gimnazija stoletnico, je ob tej priliki s vanskega bajeslovja in jezikoslovja še za poprej omenjenim tovarišem in ravnateljem zdaj na stran pustivši omenimo njegovo „No-Langom osnoval podporno družtvo za voletnico", ki stoji na čelu Novicam 1. 1858, dijake.*	v katerej govori o tem, da se grade že-
Zraven te delavnosti, ki je bila zdru- loznice po Kranjskem in Štajerskem in žena se stanovskim poslom, se je Trste- pravi: „Srečna Slovenija! — bode marsi-njak krepko poprijel jeziko- in bajeslov- kateri rekel. Uživaš in imaš, česar pogre-nih studij. I)ve uri od Maribora na južno £ajo mnoge veče dežele, stran, v Slivnici služboval je od 1. 1851 »Bog daj, da bi bila srečna! do I. 1853 Božidar Raič, in še pol uro pa p0 teh bistrih kolali se prevaža marši-
daljo na južno stran, v Framu (Frau-heim) Jurij Caf, ki jo Trstenjaka napotil na to, da se je začel učiti staroin-dijščine in druzih sorodnih jezikov. Delalo se je na tof da je I. 1853 tudi RaiČ prišel v Maribor: lahko si mislimo kako
kaka roba. Vsake brez razločka ne kupuj, dragi moj Slovenec! Ne kupuj p t u j šine in ne nevere!
Ljubi svoj jezik, in derži se svoje s v. katoliške vere ! Ne rečem s tem, da bi čertil jezik inorodnih, in vero nekato-
ugodno soje razvijalo duševno Življenje j ligkih, — Bog ne daj I Jezike ptuje se tem našim veljakom, ker t-o bivali drug'^ 8ebi v prid, in inovernim skazuj lju-blizu druzega in se lehko izpodbujali in. bežen, pa ne večno manj. Poštuj moževe,
podučevali.
S tem, da je nastopil Trstenjak profesorsko službo, začela so je zanj tedaj znanstvena deba v prvej vrsti, dasi je njegovo bistro oko tudi tukaj zrlo vodno na celoto.
* Lang živi zdu j ko umirovljen dvorni svotn'k
v Badonu pri Dunaju in jc tam podžupan; d°-pisuvula sta si tudi v poznejših časih.
kteri skerbijo za poslavljenje tvoje, p a tudi skazuj čast uiertvim.
Letos bode sto let, kar je oče pesništva slovenskega beli svet zagledal. Lepo število let! Ako premišju-jem Njegovo dobo, in jo primerjam s sedanjo, — kakošen razloček ! — Slavni pesnik je začel obdelovati slovenski 1'ar-nas v nemirnih časih, o kterih pri"
čen. V gospodarskem smislu kapital ali
glavnic* je del imovine (premoženja), ki se upotreblja v proizvajanju novega imetja. Podvzetnik kacegadela mora imeti zgradbe, zemlje, orodja; strojev surovega blagu, denarja itd., da plača svoje delalce. Vse to njegovo imetje, katerega stavi v delo in čestokrat riskira, imenuje se glavnica ali kapital.
Kako je do njega prišel ? Tega ne smemu praaati. Zlobnost in sleparatvo je kažnjivo po zakonih ; oderuštvo in krvo-pitje uprav tako. Nabral si ga je v mno-zih slučajih z lastno pridnostjo in delom. Ne sme li staviti ga zopet v delo in ga upotrebljati v novej proizvodnji P
„Delalec sem — rekel je nek obogateni bivši delavec na nekeiu shodu v Ilimu 1. 1872, — in tega sem ponosen. Veste pa, kako sem prišel do mojega imetka Začetkom sem nosil vreče moke na svojih 1 ramah in hodeval bosonog. Na to sem pridno varčeval celo pri jedi in pijači: pet let sem se preživljal kruhom, vodo in sadjem; tako sem si sčasoma prihranil glavnico za svoje otroke, da ne bodo stradali kakor sem jaz. Naj mi sedaj kdo poreče, da ta glavnica ni moja! in s kako < pravico ? Predstavljal mi bode naravno pravo in jaz odgovarjal mu bodem z razumom".
Glejmo nekoliko naše sicer majhne kapitaliste v na?em mestu in na deželi. Pred leti prišli so v Trst ter stopili tu v službo k enemu ali druzemu trgovcu ali podjetniku. Zaslužek njih je bil sicer skromen, vendar so si vedeli i od njega' nekoliko odtrgati in staviti na stran. Polagoma so si skupili večjo svoto, kojo so potem uporabili ali v trgovini ali v kakem drugem koristonosnem podjetju.
Enacih malih kapitalistov imamo ne* koliko osobito v tržaškej okolici, kjer bo si pomagali do blagostanja. Kdo bi odrekal tem ljudem, ki so si a pridom svojih rok zboljsali svoje stanje ter osigurali prihodnost svojim otrokom, da se ne smejo i nadalje vdeleževati koristonosnih podjetij ?
Kaj pa trde o enacih kapitalistih novejši socijalisti in komunisti ? Po naravi-nem pravu — trde — vsi smo enaki pred Bogom in občno blago je lastnina vseh. V tem, da eden več ima nego drugi, uvi-devajo krivic n ost in nezakonitost; pridigujejo upor proti kapitalu in vzbujajo osobito delalce, naj jim pokažejo svojo moč. Odtod izvirajo vsako leto se ponavljajoči strajki in neredi, ki dajejo; čestokrat opravka celim armadam vojakov.
Vsakdo bode pri zdravem razumu spoznal, da se nauki o socijalizmu in ko«
posameznikom, kajti pred zdivjano dru haljo ni varno niti majhno imetje poštenega občana.
Vsakdo, ki si je pošteno prihranil imetek, ima tudi pravico uživati ali rabiti ga v proizvajanju druzega imetka, kajti dru-gači, ako bi nauki socijaliatov in komunistov obveljali, ne samo bi lenuhi in ne-marneži poželjivo Bi osvojili imetje nedanjih kapitalistov, temveč kmalu po tem in po istem naravinem pravu bi drugi navidezno ubožni postopači naskočili zadnjih imetje ter si je osvojili. Očitne posledice bile bi le pustošenje dežela, nazadovanje v obrtnosti in trgovini in splošno — uboštvo.
V očigled tolikim nevarnostim, ki lehko nastanejo vsled ražširjevanja socijalističkih in komunistiških idej, morali bi si imovitnejši ljudje dobro zapomniti, da jezi, kojo goje proti njim ubožnejši in po-trebnejši ljudje, ni iskati povoda samo v vznemirjevalnili spisih, listih in govorih socijalistiških agitatorjev ; temveč v stra-stih, politiških pogreških in sploh v graje* vrednem vedenju mogotcev proti nižjim. Z blagostanjem premine čestokrat milosrčnost. Bogataš često zaničljivo gleda izza bogato naložene mize uboščeka, ki prosi milodara.
Ni čuda, da ubožnejši stanovi na to radi poslušajo izzivajoče nauke socijaliatov ter se jim polagoma udajejo. Ni čuda, ako se čemdalje bolj širi zavist in nezadovoljnost ter izginja krščanska ljubezen in potrpežljivost.
Radi tega se je bati, da bodo ideje o napačnej človeškej svobodi in komunizmu vedno bolj pridobivale ugodnih tal.
Cesar Vilhelm se jim odločno upira z dobrimi naredbami in tudi pri nas treba bode v nedalni prihodnosti posebnih dolo-Čeb proti socijalistom. Obrambe proti nevarnim posledicam socijalizma najdemo le, ako se bode zasebno imetje podvrglo mo-ralnemu upljivu ter bodo njega gospodarji krepostni in vzgledni tudi proti nižjim. Socijalni red bode tem stalnejši in trdnejši, čembolj bodo svetile duševne kreposti imetnikov in sploh onih, ki o človeškej družbi imajo prvo besedo. — Če bodo pa zadnji drli v nevero in brezvestnost ter se vedli po nareku okrutnosti in slabega nagona ; Če bodo se z brezvestnostjo upirali naravnemu napredku stvari in dolalca zatirali v pohlepnosti do večjega imetja — gorje celej družbi.
Kot pravo lečilo in jez proti nevarnim posledicam socijalizma postavljamo in poudarjamo tudi mi s sv. očetom papežem moralno čednost in — vero.
munizmu v obče jako nevurni državam in'
slovica velja: „Inter arma Musae silent" (kadar meč vihra, ouiolknejo vede).
Ilil je s a m o u k ; ni bilo tadaj nobene stolice za domači jezik', — al silni, duh Njegov je močno »trosil zadreman duh Slovencov.
Iz spomina tega slavnega moža zajema sedaj narodni duh nove moči, in se nadušuje za nove — veće dušne dela.
Zato slava slavnemu pesniku sloven skemu da je sprožil blago misel našemu Vodnikn postaviti vredni spominek.
Darujte tedaj Slovenci od dereče Mure in Drave do sinje mogočno Adrije,j od silnega Dobraća do sladkih lutomer-skih goric vsak svoj dar na oltar obče slave. „Zerno do zerna pogača, — kamen do kamna palača". Tudi mi moramo pokazati, da kakor drugi narodi tudi mi častimo može, kteri so s svojim bistrim duhom in s svojo mogočno besedo segnili v dušo svojega naroda, da se je zavedel in slavno razvijati začel svoje dušne moči.
Zapomnite Hi narodno prislovico :
Kdor ne poštuje sam sebe, tudi ne poštu jejo drugi*. Na novega leta dan 1858.
Davorin Terstenjak. (Dalja prihodnjič).
ga
Politični pregled.
Notranje dežela.
V seji državnega zbora, dne 14. februvarja predložila je vlada dogovor z deželnim zastopstvom gališkem, tičoč se vravnanja razmer mej državo in zemlji-ŠHoodvezno zalogo v vzhod-nej in zapadnej Galiciji. Ta dogovor določuje:
1.	Predplačila, katera je država izplačala rečenej zalogi v znesku 9,547.560 gld. in poznejša doplačila do leta 1882, v znesku 65,625.000 gld., torej vkupno 75,172.560 gld., se odpišejo.
2.	Za dobo 1883 — 1897 določi se za vsako leto subvencijo v znesku 2,100.000 gld., katerih dežela državi ne bode vrnila; poleg tega dobi dežela v tej dobi vsakoletno predplačilo v znesku 325.000 gld ki jo pa bode morala vrniti, toda brez obresti.
3.	Kar se bo več potrebovalo za potrebščine zemljišne odvezo, nabrati mora dežela po dokladah na davke.
4.	Glede onih predplačil, katera mora dežela državi vrniti, se določi, da se vr nitev mora zvršiti v treh letih, računši od
leta 1899 naprej, v četrtletnih dekurziv- Ta prošnja je opravičena zahteva vaeh-nih obrokih.	. 8lovencov Goriške dežele. Tehtne, neo-
5.	Ako bi doklade, katere ae imajo vrgljive razloge za ustanovo slovenske pobirati, redno ne dohajale, tako, da bi gimnazije v Gorici je naš narod že več-vsled tega zemljišnoodvezna zaloga ne j krat ponavljal po svojem politiškem družtvu mogla spolnjevati svojih dolžnosti, pripo-; »Sloga" v Gorici, po deželnem zboru Go-mogla bode država z nadaljnimi predpla- j riškem in po svojih državnih poslancih v čili, katera se bodo določila po izkazanej visokej državnej zbornici.
potrebi in katera je vrniti s 5„/° obresti vred. Pišoči urad je prepričan, da je državi
6.	Dežela ja dolžna določiti in pobi- sami v najveći prid, ako narode zadovolji rati doklade, da se vrnejo državi pred-1 ter pomiri, zadostivši opravičenim prošnjam plačila. j po narodnej šoli; in ta razlog je pri nas'
V istej seji predložila je vlada načrt na meji države podvojene veljave. Z nav-postave o premembi volilnega zočo prošnjo zahtevamo to, kar zahtevajo reda za državni zbor v nefidejkomisnem prvi šolniki vseh narodov, ki tirajo šolaki češkem veleposestvu.	j poduk v materinem jeziku. Tu velja pa
V slovonskih listih čitamo, da so bili naši poslanci pod vodstvom grofa Hohen-warta pri gospodu justičnemu m i n i-
tudi razlog praktičnega življenja ; mladeniči se morajo izobraževati v svojem materinem jeziku, da bodo sposobni v svojem bodo-stru, grofu Schonbornu, s katerim čem stanu uspešno delovati med svojim so imeli obširen razgovor. Ministru so iz- narodom. Ker konečno našo prošnjo pod-ročili spomenico o naših željah, kateri je pirajo tudi temeljni državni zakoni in več-obljubil, da Re bode na izražene želje tem kratni obeti visokega c. k. ministerstva za raje oziral, ker so se mu zaupno nazna- uk in bogočaatje, se nadjamo, da bo visoko nile in se mu ne vidijo neizpeljive. Mi Isto našo ponovljeno prošnjo brez odia-srno gospodom poslancem hvaležni na njih sanja uslišalo, tor nam dalo v Gorici slo-koraku; kakor jih radi drezamo, če je vensko gimnazijo, katere tako potrebujemo treba, tako radi priznavamo njihov trud in že toliko let prosimo po svojih poza narodove interese. Izpoverao pa narav- ^ slancih".
nost, da nas tisto „H oh e n w a r t o v o ; V tem slučaji pride gosp. minister na vodstvo" posebno ne veseli, ker je razpotje, ker mu bo konečne odločuosti morda obstalo — kakor nekoč — v tem, treba. Od njegovega pravicočutja pričaku-da je rekel: hier die Herrn moehten gerne jemo dober VBpeh peticiji, katera je „uni-etwaa mit Ihnen sprechen. No, upajmo, da c u m" v letnikih našega razvoja, ker dale-je bilo takrat drugače. Sicer pa imamo koBežna. Na tihem in skromno se je porajal obljub že cele kupe — a mi bi radi ta sestavek v nasprotji z ropotanimi članki
enkrat vidili dejanja.
v .Soči" in „Novi Soči". Peticija ima
Da se označi stališče ogrske vlade v 8V0; Ugled v sijajnem predmetu. Tu gre
obravnavah, ki se imajo vršiti radi dogovora trgovinsko-politiškega Avstro-OgrBke z Rumenijo, bili so v zadnjem času pogo-
v istini za narodno korist, dočim se pečati v „goriškem kavsanji" gola osobnost, tu pa tam, žal, pod krinko narod olj ubja. Pisec
vori mej tostranskima ministerstvoma za teh vrstic pozna prav dobro vse skrivne trgovino in poljedelstvom ouostranskima mi-! njtC(J) ter bode vso Btvar kmalu razkril, nistroma za ti stroki. Rumenija pa ni še ^aš kakoranja je; pozna je bolje, nego mar-
storila nobenega koraka v tem pogledu. Vnanje države.
Rum unska zbornica je z večino sklenila, da so bivše ministerstvo Bratiano n e postavi v obtožni stan. Posebno odločno se je izjavil posl. Carp, da je protivnik politiških procesov.
Sveti oče, Leon XIII. dobil je ob smrti kardinala Peccija, brata njegovega,
sikateri borivec. Peticija je mirna, predmetna, ter se opira na svitle razloge. Kdor dela razpor, podnečuje, daljša, krepi in množi ga, je sedaj sosebno, ko gre in je krajni čas za dosego viših smotrov, narodu sovražnik, naj je po jeziku še takšeu narodnjak. Zoper tako veljalo ali umestno bilo bi, kar Scipijon pri Siviji (Decad. III.) pravi vojakom: .... Corpora, ora, vestitum,
skoro od vseh vladarjev izraze gorkega habitum c i v i u m agnosco; facta, dieta, sočutja. Najprisrčnejši in najobširnejši pa' conBilja h o s ti u in video. Podvreči osobne
je bil oni avstrijskega cesarja, Frana Josipa I. Ta dokaz prisrčne simpatije naredil je na Sv. Očeta globok vtis.
V Carigradu so ae menda prestrašili vtisa, katerega je napravila po vsej Evropi vest, da je guverner na Kreti, Šakir Paša, dal zapreti mnogo kre-čanskih sodnikov; kajti sedaj oporekajo tej vesti z vso silo in trde, da je Šakir Paša dal zapreti samo jednega sodnika. Sicer pa radi verjamemo, da bo je oglasilo mnogo prosilcev za izpraznjena mesta; kruhoborskih kreatur jo po vsem svetu mnogo.
DOPISI.
Z Goriškega, 12. februvarja. [Izv. dop.]*) Čez 100 županstev na Goriškem odpošlje te dni visokemu ministeratvu za uk in bogo-častje, sledečo odločno peticijo, v baš toliko eksemplarih, podpisanih od vseh veljakov goriških Slovencev :
„Spoštljivo podpisani urad podaja uljudno prošnjo : Visoko c. k. ministerstvo za uk in bogočastje naj izvoli ustanoviti v Gorici gimnazijo z slovenskim učnim jezikom, in naj blagohotno uredi, da se bo prvi razred odprl z prihodnjim šolskim letom 1890—1.
•] Priobčili urno ta dopis, dftBi se povsem ne strinjamo žnjim. Prav ima dopisnik, ako trdi, da je obžalovati kavsanje na Gori&kem ; a ni res, da je v (ionskem kavsanju odločilna lo osobnost Z ozirom na neke osobe - imona nočemo navesti je pač tako, ali t boju z g. dr. Mahm-čem gre za princip, od katerega zavisi vsa na»a narodna bodočnost, in ta je — narodna zavednost. Boju t mu nt bilo moči se izogniti. Op. ured.
interese političnej modrosti, bilo je, je in bode vsem, kateri se tod zvajo s peresom, v pravi kinč, vreden zabeleženja. Mi smo narodič, a če hočemo biti Lokedemonci, moremo je posnemati in v : slogi! Glavni, da edini smoter nam je, da konečuo dosežemo to, za kar so se še drugi gospodje pred sedanjimi borili in žrtvovali. Zadnja stvar je osobnost. Prokleta nesloga! Vse smo zavrgli, kar nam je bilo škodljivo; tebe, ki nas mučiš, trapiš iu smešiš, v dolgih stoletjih ne smo se mogli. A ti ne, mi smo krivi, mi! Da Bmo možje, goreči za narod, ne Di svojih moči tratili za postranske stvari. Možje; Grki, Rimljani moramo biti, roko za domovino tja stegniti, kakor Mucij Scevola v plamen, ako je treba. Zopirov jednako ne vidim. Pa kaj se mučim ? Suj ni vse tako, kakor jaz mislim v »vojej svetej jezi. Se je voliko narodnjakov, zares gorečih za zapuščeni naš narod. Jor ever tedaj! Ce niso namreč vsi tukaj, na Tržaškem, Štajarskem, Koroškem jih je, celo na Dunaji, Gradci, v Zagrebu je takih mnogo. In če vzamemo še peticijo našo, imamo se preeej lopo podobo, Jaz, le jaz sem črnogledec. Samo, da nas ekscelenca v Beči usliši, saj po blagovestji, da kdor vodno trka, vendar enkrat odpr6 ae mu. Mi na Goriškem mlatimo osobnost, dočim se za druge imenitne stvari nio no brigamo, kakor za akc. kousumno družtvo et caetera. — Prihodnjič dobote imena vseh onililahonskih prodajalcev v Gorici, kateri so že zreli zato, da ne gre noben pošten Slovenec kupovat več k njim; nadalje
imenik nekaterih naših, ki so uljudnostjo in radodarno roko, da bo bli prišli s hribov in b« hlinijo n a-' spoštovani od v»ih Gradišoanov, akoravno rodnjake, dočim bo le d r a g e B0 bili vnet slovensk narodnjak, pijalke, dobičkarji in so zdaj Njega ostanke izročili smo v krilo tu, zdaj tam, kakor politični1 matere zemlje na tukajšnem pokopališču, veter nanese. Pa kaj hoče takih da fle odpočijejo do onega ranega jutra, smešna pretiranost, ki je zraven še na |<0 bode trobenta zapela. Mi pa VBklik-videž? N. pr. pride ondan goriški deček nemo: O Gospod! sprejmi našega časti-v štacuno, v katerej je bilo nekaj sloven- yrednega župnika, tvojega služabnika, med skih gospodov, papir kupovajočih, in 8VOje izvoljene! prosi prodajalca, naj mu zmenja šestico, j Ali znaš slovenski P Ne znam! odgovori, furlanček nadolžno. — »Tedaj hodi" — | odreže se naš Zopir, ki pa si ni še odrezal nosu iti ušes za domovino — „mi proda- j jamo iu ne menjamo". Reče in se zma-! Osobna vest. Njegovo Veličanstvo govalno ozre na gospode Slovence, češ,' podarilo je voditelju tukajšne policije, goda je Bog vo kako dovtipen in koristen gp0du dvornemu svetnika K a r o 1 u Pich-očetnjavi. Tako vedenje je neotesano, do- ierju komturni križ Franc Jožefovega bičkarski natijonalizem na vrhuncu. Ko- reda.
dvorana bila čeloma polna. Osobito nas je	ske, Koroške in Goriške je nastal po slo-
veselilo videti mnogo rodoljubov iz oko-	venskih listih hud boj, katerega je začel
lice, posebno od sv. Ivana in Barkovelj.	poslanec (?) in profesor bogoslovja dr.
Dobro izbrani program se je vršil povoljno	Mahnič, kateri je v „Soči", glasilu po-
in odobrovanja ni bilo ne konca ne kraja.	8]ttnca dr. Tonklija. dolžil veleizdaje vsa
Zbori „Bojna pjesma" in „Domovini" kakor	družtva, nazvana „Sokol", ter zahteval od tadi čveterospev „V sladkih sanjah", so; vlade, da je razpusti!" Dr. Mahnič je se pevali izborno in krasna Ipavčeva „Do- tedaj s svojim brezobzirnim mahanjem in rnovini« morala se je po burnem odobra- politiško brezmiseljnostjo vzbudil veselje
vanju ponavljati. Občno pozornost in zani-	tudi v tržaških židovskih krogih.
manje vzbudil jo ženski dvospev „Sarafan" kojega sti izvrševali prav izborno gospica
Uspeha je lehko iz srca ves»>l. Gratulamur. Sodna obravnava proti lahonskim go-
Domače vesti.
nečno doboste razpravo: Zakaj baš nas Slovence tako grozno črte?
Z Bogom !
Poroka, v soboto popoludne poročila Be je gospodičina Ivanka Kali-b t r o v a z gospodom Ivauom Bun-1 c e m, učiteljem v Kastvu. Iz Gabrije pri Ajdovščini, dne 15. fe- j Imenovanje. C. kr. inženirjem je ime-bruvarja t. 1. [Izv. dop.] Draga mi „Edi- novan adjunkt Hugo Rudan. nost!" Le redkokrat dobiš iz naše občine Za družbo SV. Cirila In Metoda na-kako sporočilo; torej prosim Vas, gospod brala je Vesela družba pri „Zori" gld. 2.04. urednik, da blagovolite to le poročilo o nepri-1 Za podružnico SV. Cirila in Metoda čakovanem in žalostnem dogodku v svoj na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu list sprejeti.	so je nabralo, do dne 15. t. m. iz pušice
Dno 10. t. m. okoli 10. ure predpol. v gostilni pri gosp. Josipu Pertotu v Ro-došla nam je brzojavnim potem vest, da janu 5 gld. 72 kr. — Pri veselici družno čast. g. Jakob Bizjak, župnik v laškem tva „Adrija" v Barkovljah se je nabralo Gradišču in tukajšni rojak, nenadoma zlo 3 gld. 96 kr.
zboleli. Ta žalostna novica Be je hipoma j Sokolova maskarada bila je mnogo-razširila po občini; ljudstvo se je prestra- številno obiskana in je v vsakem oziru šilo, ker ni bilo popred slišati, da bi bili dobro izpadla. Mask je bilo VBake vrste čast. g. župnik kaj bolni. Misliti pa si in jako lepih Bkupin. Red uzoren. PleBalo mora sledni, kak strah in kaka žalost pa' se jo živahno do dneva. Samo je obžaluje spreletela domačo hišo; sestre, svake in vati, da so za nekatere višje kroge, posebno starega, 76letaega očeta, Marka kakor se zdi, tudi ti lepi plesovi nepristopni. Bizjaka. Ali, komaj se je ta žalostna vesc Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič, po občini raznesla, že nam dojde ob 11. j Tržaško podporno in bralno družtvo uri predpol. drugo, še žalostuejše sporo- priredilo je v soboto „zabavni večer", k čilo, da čast. g. Jakob Bizjak so mrtvi; kateremu je došlo obilo članov. V veliko ta veBt pa je vso občino pretresla in ga- radost vseh navzočih vršila se je šaljiva nila globoko v srce. Vso ljudstvo je žalo- tombola, za katero so nekateri člani po-valo po blagemu, častivrednemu gospodu darili različne dobitke. Čisti dohodek tom-župniku.	, bole znašal je 10 gld. Polovico so name-
Stari oče odpeljal se je nemudoma v nili za Vodnikovo sliko, polovico pa za Gradiško, goječ nado, da bi še enkrat ležeške pogorelce. Družtvu je napil gospod videl svojega edinega sina-župnika pri Prelog. Gospoda Preloga govor nam je življenju, kajti poročilo o smrti se mu ni zato posebno ugajal, ker je povdarjal, da naznanilo.	je treba strogo na to paziti, da se v slo-
Ali! ves up je bil zaman: ko se okoli venskem družtvu lo slovensko govori. 4. uri popol. pripeljejo v Gradiško, čast. Gospod Krže spomnil se je toplimi bese-g. sin-župnik ležal je že na mrtvaškem dami nesrečnih pogorelcev ležeŠkih iu bo odru. Marko Bizjak, videč svojega sina družtveniki v ta namen nabrali poleg že mrtvega, sklene takoj, da se njegovo truplo omenjenih 5 gld. še 3 gld. Gospodičina prepelje v rojstni kraj Gabrije.	, Čermelova in gospod Trpin sta zabavala
Ukljub velikej žalosti stori potrebne j družtvo z igranjem na citre, na čemur korake do c. kr. okrajnega glavarstva so jima bili vsi navzoči prav hvaležni. Gradiškanskega, in zadobi dovoljenje,' Do 2. ure popolunoči ostala je radujoča da se sme truplo pokojnega gosp. žup-; bo družba skupaj. Izrekali so željo, da bi nika odpeljati v njega rojstni kraj. Dne j odbor večkrat priredil take zabavne ve-12. t. m. okoli 6Vi zvečer pripeljalo se je čere, zajedno so pa protestovali, da bi jih truplo v tukajŠno občino, in sicer v vozu J radi tega Bmatrali zapravljivcimi, kakor je II. razd., katerega je spremljal g. c. kr.; tako storil nekov list, govoreč o sloven-
Irma Fabjani in mala hčerka g. Mikeliča,1 gpodičem Sacco, ltaskovič, Defranceschi oblečeni v rusko nošo. Blagorodna gospica & C. vrši se danes pri tukajšnjem porotnem je že drugikrat stopila na oder v domačem sodišču. Natančnejše obvestimo o njej naše krogu, ter žela občno pohvalo; i mi izra-! iitatelje v prihodnjem listu, zujerao jej najgorkejše priznanje. Dekla- Seja mestnega svetovalstva je bila macijo „Orest" izvrševal je g. Bremic tudi' včeraj. Na dnevnem redu je bila volitev dobro, ter se skazal dobrega igralca, kar verifikacijskega odseka za nadomestne vo-je tem bolj pokazal v igri „Ultra", kjer litre in pa predloga o mestnem proračunu je prav dobro zadel ulogo Kotilka, ter po za upravno leto 1890. občnem menenju najboljše igral. Tudi ostale j Diviziji vojne mornarice, pod povelj-uloge bile so v dobrih rokah, posebno pa j „tvom contre-admirala llinkeja, je v Hoboto uloga Vilka, kojo je izvrševal dobro znani priplula v našo pristanišče. Pravijo da dramatični diletant iz mesta. Igra je vzbu- i ostane tu do 20. t. m. Tudi poveljnik dila sploh mnogo neprisiljenega smeha in ' vojne mornarice došel jo sem. Udeležil se veselosti. — Po končanem programu bil (bode poskušenj z vojno ladijo „Kaiser je ples, ki je trajal pozno v noč. Le škoda, prAnz Josef I.
da je bil prostor premajhen, da bi moglo. Vabilo na LXXXV. odborov.» skup-vse plesaželjno občinstvo se radostno za-'	^Matice Slovenske" v sredo dne 26.
vrteti. Slednjič moramo še omeniti, da je februvarja 1890. I. ob 5. uri popoludne v bila soba, v kojej se jo veselica vršila, res j družtveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. praznično odičena. Stene in oder učinjale Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o so ukusno in dopadljivo podobo. Glede LXXXIV. odburovi seji. 2. Naznanila okrasbe gre Rojančanom vsa čast, kajti predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega enako ukusno opravljeno sobano ne nahajaš j odseka. 4. Poročilo književnega odseka, niti v mestu. Zaslugo za to pa imata v prvoj '5> poročilo tajnikovo. 6. Priprave za redni vrsti podpredsednik g. Mikelič in g. B., volilci zbor. 7. Posameznosti.
katera sta se v to mnogo potrudila, ter
Za dijake živinozdravništva na živino-
mlademu družtvu s tem največ pomagala, zdravniškem zavodu na Dunaju razpisalo Tudi v gmotnem obziru se je veselica do- naučno ininisterstvo v spora/.umljenju bro obnesla. Mi si sploh želimo, da nam z ministerstvom za notranjo stvarij 5 šti-, družtvo „Zarja" napravi še več onacih! pendij. Prosilci imajo vložiti svojo prošnje v«»elic.	i do 15. marca t. I. naučnemu ministe> stvu.
Predpustna kronika. Oče „karneval*! „Učiteljskega Tovariša" 4. številka je tržaške občane vidoma spametil. Tudi je jzSitt z bogato in zanimivo vsebino, norec kakšonkrat kako modro učini. Tako -—---
r^r;::,:;!:;1;:";1 i gospomo m hofm stvari.
skoraj ponehali; samo včeraj je bil korzo j	Bor/.a.
nekoliko živahnejši. O maskah ni niti go- j Borza dandanes igra glavno ulogo v vora, kajti na korzu se je drznila le kaka trgovinskem in denarnem prometu. Ni ga pijana šema ter opletaje se čvekala kako j bogataša, kojemu bi deloma tudi borza ne nesramno pesen. V nedeljo in včeraj se j bila pomagala do njegovega imetja; ni ga jo po korzu produciral me.-tni pevski zbor j obubožanega trgovca in štacuuarja, — ki in neka vrsta godbe, ki je šla skozi uha. je bil ruorda kednj milijonar, — kojemu Lahonski pevski zbor si je s tem stekel bi ne bila tudi borza potisnila v roke be-
nadčuvuj Alojs Vales, ker je bil zato od-redjen od tamkajšne oblastnije.
Dne 13. t. m. bil je tu slovesen pogreb, kakoršnega tukajšna občina še ni doživela. Ljudstva se je sešlo prav obilo; vsem se je vidila žalost na obrazu. V cerkvi je pa čast. g. Marko Vales, vikar v Branici, tako ganljivo govoril o življenju pok. čast. g. župnika, da so govorniku samemu in slednjemu izmed nas solze očij zalile.
Pok. g. župnik Jakob Bizjak rojen je bil tu v Gabriji dne 18. julija 1837.; dne 13. septembra 1861 bil je posvečen v mašnika; istega leta na nedeljo sv. rožnega venca daroval jo prvo nekrvavo daritev sv. maše v tukajšnej cerkvi Sv. Martina. Potem službovali so naš čast. g. Jakob Bizjak kot kaplan v Komnu, kjer so bili jako priljubljeni, radi njih uljudnosti in dobrega srca. Ker pa so bili nas častivredni g. Jakob Bizjak že v istem času na nogah bolehasti, zadobili so službo v Gradiški, kar jim je bilo prav po volji. Tamkaj se so tako udomačili se svojo
skih družtvih. Mimogrede rečeno, je napisalo „tržaško podporno in bralno družtvo" na zavitek tega čudnega lista že davno usodno besedo — retour. —
Sobotna veselica družtva „Adrija"
v Barkovljah obnesla se je vrlo dobro. Program jo bil predpustnemu času jako primerno sestavljen Glasen smeh pričal je, da se v obilem številu došlo občinstvo jako dobro zabava. Ugajali se posebno „Sodnij^i prizor", „Ribniška" in šaljiva godba. Peli so vrli Barkovljani jako precizno. Po .besedi" bil je živahen ples. Mej vsim nam pa je najbolj ugajal uzoren red in lepa disciplins, katero smo opaževali mej pevci „Adrije". Tako je lepo! Stražari ste ob Adriji! In takim stražarom smemo zaupati, kateri trdno v roki drže paladij vzajemnosti in bratske ljubavi. Castitumo vrlemu vodstvu „Adrije".
Domača veselica pevskega družtva „Zarja" minolo nedeljo obnesla se jo v občno zadovoljnost. Občinstvo jo je sploh dobro obiskalo, tako, da je precej obširna
mnogo priznanja pri mestnih potepačih in znanih frajlicah iz starega mesta, katero priznanje in ono židovskega časopisja mu nikakor ne zavidamo. Pust je šel torej
raške palice. Bogataši in uboščcki plešejo, kakor jim godi borza; denar ima ono veljavo, ki mu jo določi borza ; žito in pridelki sploh imajo ono ceno, ki jim jo
rakom žvižgat iri mi imamo prepričanje, da daje borza. Sploh je borza važna ustanova, bode uprav nori pust polagoma spametil ] okolu katere se suče ves denarni in tržni
noreče tržaško občinstvo. Kličemo mu v postu: memento homo, quia pulvis esetin pulverem revertorio.
Proganjanje slovenskih napisov. Anton S ti bil, gostilničar pod cerkvijo sv. Jakoba, napravil je nad vrata svoje gostilne poleg italijanskega tudi slovenski napis.
promet. Ni čuda, da vsakdo rad prime za časnik ter pazljivo prebira borzna poročila, opazujoč osobito novčne in druge k u r z e. Ni ga skoraj časnika, ki bi ne donašal tudi borznih poročil, vedoč, da z njimi ustreza dobremu delu svojih eitateljev.
Borza ! Ako nušemu priprostomu
To je razjarilo lahonsko druhal, osobito kmetu to besedo poveš, čudno te bode
pa hlapce magistrata — vinske dacarje. Žugali so gostilničarju, da bode imel veliko škode, ako ne popravi drznosti svoje — pri Lahonih je vsaka slovenska želja drznost — in ne odpravi slovenskega napisa, kajti nakopal si je nemilost slavnega magistrata, kar ga bode ugonobilo. Toda gostilničar se ni dal oplašiti in ini pohvalimo javno njega možki značaj. Lo ne se plašiti, gospoda neso tako vsemogočni, kakor se delajo. Tudi druge slovenske napise so že ravno tako strastno proganjali, a dotične napise vidimo še danes na tablah. Naše slovensko ljudstvo pa prosimo, da s tem poplača omenjenega gostilničarja možtvo, da zahaja rajše v njega lokal, nego v druge, ki so last miših nasprotnikov.
Dr. Mahnič in židovski „Mattino". V
nedeljskej številki lahonskega lista „Mattino" nahajamo sledeč telegram iz Ljubljane: „Mej slovenskimi poslanci Kranj-
pogledal, kakor bi bil imenova) hudiča. Res, borza je pri pripi ostejših ljudeh na slabem glasu, kajti smatrajo jo glavnim uzrokom vseh njih zlosti.
Kaj je pač borza ? Borza je ono mesto, kjer Be shajajo redno in stanovitno bankirji, bančni zastopniki, trgovci s« žitom, lastniki brodov, mešetarji, agenti, spekulanti itd. da določijo in uredć promet ter se o njemu pogovore. Ta skupina ljudi se imenuje borza, a navadno imenujejo tako tudi poslopje, kjer se sestavljajo.
Odkod iuie „borza" ? Rusi jo zovejo „bfrža", Nemci „bdrso", Francozi „bourse", Italijani „borsa", Ilolandci „beurse", Angleži „exchangeu ali „change", Razun an-gležkega jej je ime pri vseh narodih oči-viduo enacega izvora. O postanku tega imena pa navaja so različno. Brez dvojbe so tudi v najiJavnejših časih prodajalci, trgovci, barantači itd. imeli svoje pomenke gledč trgovine in prometa ter se najbrže
skupljali na določenem mestu. Začetkoma se je to godilo le iz navade in potrebe, ačasnma se je pa čemdalje bolj uvidevala istinua potreba enacih sestankov ter so se o to izdali posebni propisi in pravila. Enaki sestanki so pridobivali /mirom bolj podobo sedanje borze.
Prvič se je rabilo ime „borza" v mesti Briige na Beljgijskem. Pravijo, da ao se italijanski trgovci shajali pri nekem „van der Beurse" ter da so ti sestanki po njem dobili svoje ime. Nekateri mislijo, da izhaja ime borza od latinskega „borsa"-blagajna. Zopet drugi pa mislijo, da je dobila ime od sestankov nekaterih trgovcev v Amsterdemu na Holandskem, kjer so se isti shajali v hiši, nad katere vratmi je stal grb b tremi blagajnami (kasarni).
Bodi si temu kakor hoče, borza ob-staje in se je dobro vkoreninila ter v svoje naročje privabila vse osebe, ki imajo z denarjem in prometom večjega opravka ; posebno se je pa k srcu omilila krivono-sim sinčkom očeta Abrahama, ki imajo v njej svoje selišče in svetišče.
Dotaknimo se na kratko tudi zgodovine borze. Prve uradne borze so se menda osnovale na Francoskem. Že za časa Henrika II. in Karla IX. govori se tu o borzah v Lyonu in Tulusi. Pariška borza se je razvila kasneje. Na Angležkem začetkom neso imeli javnih borz, ampak trgovci so se shajali po kavarnah ter se tu pogovarjali o prometnih poslovili. Stoprav 1. 1749 ae je osnovala prva borza za žito. — Najstarejša borza na Ruskem seje ustanovila v Arhangelsku, kjer so že 16. stoletja bili takozvani „arteli" (neka sorta zadrug) za izvoz in uvoz blaga; isti so se uvedli pozneje tudi v Petrogradu. Glede poslovanja najvažnejša je petrogradska borza. Najstarejša borza v nasej državi je dunajska, ustanovljena 1. 1771 ; za njo najvažnejša je tržaška borza, posebno za brodarska in zavarovalna poslovanja. Za poslovanje s tržnim bla,om sti velike važnosti borzi v Pragi in Budimpešti, prva za sladkor, druga pa za poljske pridelke. Bavijo se tudi avstrijske borze s prodajanjem in igranjem vrednostnih papirjev. Ali v tem poslu nemajo posebne važnosti.
Toliko o zgodovini borze. Ker jo pa borza in njeno poslovanje mej našim ljudstvom premalo znano ter je v njemu sploh razširjeno krivo menenje o borzuih stvareh. zdi se nam potrebno omeniti važnosti borze za svetovni promet ter nekoliko osvetiti tudi njeno slabo stran in nevarnost za imetje.
Borze se delijo v dve glavni vrsti namreč : borze za blago in borze za vrednostne papirje ali efekte. Izvestno presegajo prve v starosti druge, kajti najstarejši sestanki trgovcev na posvetovanje imeli so vsakakor znak sedanjih tržnih borz. Borze za vrednostne papirje so se razvile pozneje, ko je nastal kredit ali upništvo.
Na borzah za robo steka se trgovina z raznim blagom, ki se tu na debelo prodaja in kupuje. Naravno, da se blago samo ne nosi na borze ampak prinašajo ae le uzorci na poskušnjo ter se na podlagi teh določuje njih cena. Na borzah se namreč razpečava: žito, petrolej, oglje, sladkor itd. Na nekaterih borzah pečajo | se v glavnej vrsti z jedno svoto robe, po katerej dobi borza Bvoje ime. Važne so n. pr. borza v Pragi za sladkor, v Budimpešti za žito, v Trstu in Hamburgu za kavo itd.	(Dalje prih.)
Dunajska borsa
18. februvarja. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld rtH.95 „	v srebru — — — , t-9 10
Zlatu renta— _______ „11070
5®/q avstrijska renta — — — — — „ 101.90 Delnice narodne banke — — — — „ y27,—
Kreditne delnice _ ---— — „ 3i2 —
London 10 lir sterlin--— — — „ lltf.15
Francoski napoleondori — — — — „ 9 45 C. kr. cekini — — — — _ _ — „ 5.59 Nemške marke — — — — — — — «58 07'/,
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Sodba, katero je treba poslušati, i
St. Polten (Nižje Avstrijsko). Ćutim se J dolžtiegH. da Vam izrečem svoje priznanje z opombo, da sem z ugodnem vspehom upotreboval Vaše, lekarnarja Riharda Brundta švicarske krogljice, proti hemo-roidalnim bolestim in nerednej prebavi, katere bolesti pogosto spremlja hipohon-drisko čuvstvovanje. Objavim Vam to z veseljem v interesu in v pomirjenjo tisočerim trpečim. Pomnožiti hočem število onih, kateri priporočajo Vaše švicarske krogljice (1 škatlica 70 kr. po lekarnah) kot izvrstno domačo sredstvo. Gustav Kunze stotnik v penziji. (Podpis je po notarju potrjen). Paziti je treba, da se dobi prave, lekarnarja Rihard Brandta švicarske krogljice z belim križem na rudečim polju, ne pa kake ponarejene.
Zahvala.
Slavnim slovanskim družtvom, čestitim gospem i gospicam, kakor tudi štovanim gospodom in predragim prijateljem, koji so nama dne 13. t. m. priredili v prostorih „Slovanske čitalnico" v Trstu prekrasen in nepozabljiv večer, kakor tudi odličnemu čveterospevu „Slovanske čitalnice" za prijazen dokaz prijateljstva, kojega je pokazal milodonečimi glasovi na predvečer najine poroke, presrčna zahvala i vedna hvaležnost.
Kastav 18. februvarja 1890.
Ivanka in Ivan Bunc.
Snovij za obleke.
Peruvicm in Dosking za v i i j e duhovenstvo; predpisan*- snovij za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva,
telovadce, livreje, Suknu za biljardi* in igralne mize, loden tudi nepromoiljiv za lovske suknje; pralne snovij, v plaidi za potovanje odgl. 4 12 itd. Vse to se dobi ceneje nego k je dru j od i in najboljše, trpežne kvalitete.
M. Maroški v Brnu (Brilnn)
Največja zaloga Avstro-Ogorske. Vzorci : franko. Za gospode krojače knjige z naj- 1 raznovrstnejšimi in najlepšimi vzorci j 1'ošiljatve s povzetjem ćez 10 gld franco. Pri mojuj stalnej zalogi v vrednosti 200.000 gl. in pri mojej svetovnej kupčiji se razume ob sebi, da mi ostane mnogo odrezkov ; ker pa ne morem razpošiljati uzorcev, vzamem take naročene odrezke rad nazaj, ali jih zamenjam z drugimi, ali pa vrnem donar. Barvo, dolgost in ceno treba je napovedati kadar so naroča take ostanke.
Korespondencija v nomškem, mad jarskem. Češkem, polskcsm, italijanskem in francoskem jeziku.	1-20
Ptunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenie v vsih kombinacijah
eiavnioi In reierva druitva dne 31. deoembra 1883
Glavnica društvo	izid. 8,8*O.OOU' —
Reservni fond o« dobitkov • Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienie
536.622 OV 150.000'-
1«1.500 -7.342.780*86 2<>7 601 -
Zahvala
Podpisano prednedništvo se najiskre-
nejše zahvaljuje vsem onim gospodom, ki	Rezervn' fond za podjetje na
so blagovoljno kaj pripomogli k povolj-	premikanja vrednostnih efektov
°	- - je f ni	Premiina reserva vseh oddelkov •
nemu uspehu domače veselice dne . ......... HM„vm M škode	________
Osobito pa gg. Mikehču in Bremicu za	24_4 v portfe|jU. Tl'|	cenah,
okrasbo sobe, gospici Fabjani za blago-	p ^ . u
voljno sodelovanje pri ign in koncertu in	v prihodnjih letih • 16.954.118 57
vsem blagim darovateljem.	Skupni znesek vi h Skod pla- _
Predsedniitvo pevskega družtva „Zarja*	ftanih oUl lh88 do 1883 gld- 1 u-949 "47 05 t Pošilja blago Aotrc pravljeno in poštnina proitol
J. PiŠčanc, J, Katalan,	U™* ravnateljstva:
predsednik. tajnik.	Via Vnldirivo, *t (v irtstnej hISi.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlogf v l.unkov.-ih od 50 no?,. d«» Vsae-ga zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in ro od 9—12 it« opoludne. Ob nec|. Ijab |>a o«l 10-11 ure doi>. Obresti
na knjižic,e....... . . . h**
Plačujt vsak dan od 9—12 nreopolnclna Znrsk* do 101 uld. precej, Kieske |»reko 100 do 1000 i Id m ra odpovedmi 3 dni, zn-ske preko loOU gld. pa 5 d ulj prej Sskomptuje menji. e domicllirane na tržaS
Ite n trgu po . ... .	41 0
Poiojuj« na državne papirje avstro-ogrnke
d.. lOOO gld. po....... 5%
višjf4 zneske od lOOO do5000 gld. v
tekočem računu po......
Več, e svote po donovoru. D»je den«r proti vkti|i2enju na posestvn v Trstu. Obresti no dogovoru.
TRST, 1. februvarja 1890	4-24
| Riccardo Dinelli
[fj Via S. Lazzaro št. 15, Trst.	HO
nt|	(Ifff
l/p Zaloga alabastra vsake kvalitete	p^l
pj	in oblike.	Iij|
i Tovarna za gips	I
m)
LjjTI m/ličnih vrst na drobno in debelo.	Ili
jiS Izdeluje kipe iz gipsa pO nizkih	j|jjj
3-44	m

Carlo Pirelli
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za žt-le/.nice in parobrode mornarjem in delalcem po niskih cenah in na vse kraie.	4 8
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	25—8
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine proitol
J. PSERHOFERs
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" WIE INJ — Singerstrasse IVI. 15 — WIEN.
Krieistilne, nekdaj imenovane univerzalne krogljice. zaslužijo po vnoj pn»vii>i to po-slednje ime, kajti obilo je bolezni, pri katerih so pokazalo te krogljice nvoj izvrstni ućinek.
Desetletja sem razširile ro bo te krogljice na vho strani, zapisujejo jih zdravniki in gotovo je malo družin, v katorih no bi bilo male zaloge tega domačega pripomočka.
jedua škatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih skatljie 1 gld, 5 kr., pri nofrankovant poftiljntvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej posije, ni treba plaćati porto, in stano : 1 zavitek krogljlc 1 ghl 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 ghl. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. IU zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se no pošilja).
Prosimo, da se i/rečno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vnake Skatljice inti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam 7/a ozebline J. Pserhnferja I posodca 40 kr., prosto poštnine 05 kr. Trpotcev sok, proti kataru- bnpavosti, kr6nerau kafilju itd: 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i gid. 20 kr.
Prall proti potenju nog, »katljioa 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
ZIirlltiiicjL'O oaniifto (PraŽke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu, slabomu preli > IJ^llblVtl OheilLd bavljenju. atekieniSica 22 kr
Angležki Čudežni balzam, eteklemca 50 kr., mala stekleniSica 12 kr. Fijakerski prašek, proti kaslju itd. 1 škatlj^a 35 kr., poštnine prosto 60 kr Tanokiniliska pomada j. Pserhoferja, pospesujo rast las. škatljica 2 gld.
TTniv^rval-ni nloStne prof. Steudela, domaće sredstvo proti ranam., ulesom itd., U ili VC1 Aciiill [»lci^lLl posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr.
TTr»iQ111Q	t!/\l A.. W. Hullrlcha, izvrstno domaće sredstvo proti
I lll> "i /.clllld l Ihtlllld	posledicam slabo prebave, I zavitek i gld.
Hazven imenovanih izdelkov dobivajo so se druge farmaeoutične specijalitete, ki so bilo po
vsih avstrijskih Časopisih oznanjene.	2-1-
Eazpošiljanja po pošti se toćno odpravljajo proti gotovem ali povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.
Izdajatelj iu odgovorni urednik Julij Mikota.
Čase nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja I ostalih hrvat> sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poinatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo kojo vrsti knjigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tiska nic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju 1 zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnioa, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ula* znice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročišinlke, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, lzpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da čo nam hiti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom Izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanico i knjigo za crkvena urede.
Onda ima na prodaj sliodece knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prijo SO nvc. sada -SO tvrdo vezana ....••»• ®® Bodnijski obrazci sastavil B. Trnovee . . n. *©
Vilim Tel, prevod Cegnera......n- -SO
Ljudmila prevod .1 Lebana.....'O
Filip prevod Križmana.......
Antigona prevod Križmana......n. »O
Trst iu okolica od Sile •......n. »O
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. *0 Istra pjesma	n A. K. , . . n. SO
Ove su knjigo jako prikladne za darove o praznicib zalo ih al. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o e n o naručbu i dotični naslov (adroRU) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
i Via Carintia br. 28 u Trstu.
Tiskarna Dolenc V Trutu