m) Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. IC. Jednote • * 60. STEYILKA JOLIET, ILLINOIS, 17, NOVEMBKA l»ll. LKTN1K XX letno zborovanje r DELAVSKE ZVEZE, "American Federation of Labor" kaž. po predsednikovem poročilu lep napredek. v razpravi so važne točke. Gompers pripravljen iti v ječo ko mučenec za delavske pravice. Atlanta, Ga., 15. nov. — 31. letno konvencijo delavske zveze ameriške (American Federation of Labor) je "tvoril tukaj v ponedeljek njen prednik Gompers. Po prečkanju svo-t>a letnega poročila je izjavil, da so «n in Morrison in Mitchell, druga dva Uradnika zvezina, ki sta bila radi preganja sodišča obsojena v zapor, pripravljeni nastopiti kazen, če se to tako "dloči. O prošnji za odpuščerije ali Izpustitvi od njihove strani da ni go-vOra. Nikdar da ne bode priznal 110-^nemu sodniku pravice, izdajati.ukrepa Po zadržnih poveljih. Če se je kdo Pogrešil zoper deželne zakone, da naj Premogovnik Strica Sama. KITAJSKI GESAR BREZ UPA ZHU6E. Wash-'ngton. 11 nov. — V podpiranje načrta za napeljavo vode se je de->artment notranjih zadev začel baviti ; premogarstvom v Willistonu, N. D. ---- /lada lastuje in oskrbuje Velik premo- j Zakonoiajstvo v pokrajini, kjer lež rovnik. Razmere, v katerih rudarji ive in delajo, so baje dobre. Osem-rni delavnik prevladuje,, šest dni v •;dnu in rudarji lahko zaslužijo $100 vsak mesec. Povprečno baie zaslužijo rudarji kacih $5 na dan; plačilna lest-ca je oi c ton za delo v rovu, 70c v 'O-reveljskih preduhih in 80c v 7čre-veljskih preduhih. Premog stane vla-lo približno $1.60 ton, dočim je cena iremoga na drobno v Willistonu $2.50. Peking, 15. nov. — Pokrajinsko za Poskušalo se je napraviti vzoren rud- konodajstvo pokrajine Čihli, v kateri kdar tako veliko. Finančno sta-* da je izvrstno. Blagajna kaže h Winka Skoro pri roki' Skoro fv^OiOOO SO potrošile v podporo štraj- , * razne unije, spojene s federacijq. eta 1911. je izdala federacija 326 Članstvo federa- sprejeti in četrti je sprejet pogojno. I bržkone nastopi danes (četrtek). Go-Scdem porotniških kandidatov je bilo I tovo je, da je službo sprejel samo pod danes zaslišanih, a samo eden je bil pogojem, da se mu jamči popolna pogojno sprejet od obeh strank. Več odklonjencev je izjavilo, da so aH proti smrtni kazni ali pa da ne bodo človeka spoznali za krivega po okolnost-nih dokazih. Zakon odgovornosti potrjen. Madison, Wis., 14. nov. — Najvišje sodišče države Wisconsin je potrdilo ustavnost zakona odgovornosti, ki je bil sprejet v zadnjem zasedanju zako-nodajstva. Zakon ureja v zavarovanje korporacijskih zaposlencev proti nezgodam. V slučaju kake poškodbe določi odškodnino državna komisija. Korporacije pa niso dolžne, postaviti se pod zakon, in one, ki tega niso storile, se lahko obrnejo na sodišča v slučaju, da se prigodi kaka poškodba v njihovem obratu. Veliko število wis-consinskih korporacij se je postavilo pod zakon. Štrajkovni zapletljaji. Atlanta, Ga., 14. nov. — Možnost, da se štrajk kotlarjev v delavnicah "American Locomotive"-kompanije v Schenectady, N. Y., razširi na sorodne obrti v onem mestu, je napotila več izvrševalnih uradnikov od "American Federation of Labor", katera zveza ima tu svoje letno zborovanje, da so takoj odpotovali v Schenectady. ^rterjev unijam. je pomnožilo med letom za sko- Zakonodajstvo končano. Springfield, 111., 14. nov. — Posebno zasedanje 47. generalnega zakonodaj-stva je končano. Po skupnem sklepu poslanske zbornice in senata je bilo zasedanje odgodeno "sine die" ter se bržkone spet sestane v torek po prvem ponedeljku v januarju 1913, če guverner Deneen takoj ne skliče spet drugega posebnega zasedanja, ki bi se zbralo sredi prihodnjega meseca v zo->etno posvetovanje o načrtu za globoki kanal.___ Pulitzer. 1X1 200,000. ^tlanta, Ga., 16. pov. — Chicaške Iti •'Vslcc homatije, posebno vse one, v ,nati leto dni ovirajo stavbno obrt »a ,"caKi, se imajo sedaj razpravljati Tc °nvenciji delavske zveze ameriške. spQ1 Povodom utegne priti do hudih Padov tned zastopniki raznih unij. jj Ultimatum Gompersu. 4elaCw ,York, 16. nov. — V tukajšnjih j^vskih krogih se govori, da se na-na konvenciji delavske zveze "Hitikc V Atlanti' Ga odločno na- 5a, h prisiliti predsednika Gompcr Ci'vj 11 Prctrže vse zveze z "National Qc Federation". da ne ,°mPersu se bode baje povedalo (Je]' >0 zopet izvoljen za predsednik; ^ 'dal federacije, ako namerava š< J° ostati uradnik Civic-federacije Št • tt«0k newyor&kih smetarjev. h, York, 14. nov. — Kupi smeti 1 Padkov, ki se jih je nabralo po tii^0^Urskih ulicah med štrajkom voz '0,0()(| CCstn°čistilncga departmenta za . 'v°znih nakladov vsak dan, so oblj,,.0 0tlstranjeni in department jt ' 1,3 se bodo smeti sedaj spet '»jav°, 0jski voditelji kot orožje a brjii( P^oti mestnim oblastvom. *aiai -ne Se ''odo poprej še vršila i Strajkolomcev je sedaj nr> ^anj - ih 280°- a potrebnih je naj s«U,t . 5000 za odstranjevanje vsel 11 >n odpadkov. svoboda med njegovim uradovanjem. Novi prvi minister je sprejel včeraj več inozemskih poslanikov. V razgovoru z enim izmed njih je Yuan Ši Kai omenil, da bo takoj sestavil vlado, in da bo poskušal, potegniti toliko pokrajin kakor mogoče na svojo stran; ostalim upornim pokrajinam da bo začasno pustil samoproglašeno neodvisnost v nadi, da se pozneje vendar spet pridružijo prestolu. Cesarski dvor se baje namerava u-makniti v Jehol, a med tem časom da naj bi vladal Yuan Ši Kai. Vu Ting Fang, tajnik vnanjih zadev začasne republikanske vlade, in drugi odlični naprednjaki so naprosili ameriškega poslanika v Pekingu, predložiti vladarju zahtevo upornikov za odpoved. Za\ ezujejo se v stučaju odpovedi cesarjeve,- iatiičiti dvoru-varnost in zaščito njegove lastnine. Vrhovni poveljnik uporniških čet, general Li Juen Heng, je brzojavil, da je prepozno za pogajanje radi pridržanja monarhije, kajti upanja na reforme ni, zato da mora prestol pasti. San Francisco, Cal., 15. nov. — Brzojavka iz Hongkonga na neki tukaj šnji kitajski časopis poroča, da so revolucionarji vzeli Nanking. Amoy, Kitaj, 14. nov. — Trobojnica republikanska plapola nad mestom. Mir vlada in zadovoljnost. Hongkong, Kitaj, 9. nov. — Canton? glavno mesto pokrajine Kvang Tung in največje mesto na Kitajskem je uradno proglasilo svojo neodvisnost. Škoda po sobotnem blizzardu. Poročila, ki so prihajala od vsel ■trani osrednjega zapada v nedeljo bržko so bile žice popravljene po sobotnem tornadu in blizzardu, so na-nanjala, da je bila prva cenitev škode mogo prenizka. Evo okrajšanih poročil: Wisconsin — Na dolžino dvajsetih nilj iu na širino četrti milje je napravil tornado v soboto v tej državi ško-le nad ,000,000. Usmrčenih je bilo osem osiL, a mnogo ranjenih. India:;;'. *r- Največja škoda v Bed-fordu, ki/r sc poškodovani kamenolo-mi in druge obrti za $500,000. Neka ^akonska -dvojica je bila zelo poškodovana v Valparaisu. Škoda v drugih okrajih države velika. Illinois'— Dva mrtva in sedem poškodovanih v Eatonu. Eden mrtev in Iva hudo ranjena v Peoriji. Skupna škoda v državi na tisoče. Chicago, 13. nov. — Močno znižanje topline je prizadelo štiri bombažo-nosne države na jugozapadu, a še mrz-lejše vreme baje nastopi. Vremenski urad -v Washingtonu pravi, da cela dežela okusi resnično zimo tekom tega tedna, z naglim naraščanjem in padanjem topline. Dva moška sta bila najdena na smrt zmrznjena na chicaških ulicah. Eden je tudi zfejfznil na smrt v Iowi in eden v Severni Dakoti. Sedem ribičev iz Chieage je baje storilo smrt v viharju na Michigan-skem jezeru. V Chičagi je v soboto toplomer poskočil na 74.3 stopnje in neki mož se je zgrudil vsled solniarice. Sedaj kaže toplomer 13 stopinj nad ničlo. Žrtve mraza. Papežev namestnik u Združene Države Ameriške govori. Odločilna razsodba najvišje cerkvene instance. Rev. John Kranjec, sedanji duhovni conformity with our holy religion anc vodja K. S. K. Jednote, želi na tem with the laws of the Church. If such, mestu naznaniti sledeče: ! be not the case, the Bishop is in pos- Opetovano sem povdarjal, da se session of all .the means necessary fo; mora vsaka Jednota, ki hoče biti kato liška, podvreči predpisom in navodilom dotičnega škofa, kjer je Jednota inkorporirana. Oporekalo se mi je pa od različnih strani, da ni res, kar trdim in da se sme imenovati katoliška, ieravno niso njena pravila potrjena od škofa. Med istimi je bil tudi Rev. A. I. Kastigar, ki mi je svoječasno očital, da nimam prav in da sem že matematiko "zaboravil". Da je res, kar sem trdil, svedoči pismo, katero sem prejel od papeževega namestnika iz Washington, D. C. Pismo se glasi n APOSTOLIC DELEGATION, United States of America 1811 Biltmore Street Washington, D. C., Nov. 7, 1911. Rev. and dear Sir:— In response to your letter of the 25th ultimo, I beg leave to say that if a society is to be considered a Catholic one, it must certainly be subject to the jurisdiction and guidance of tfie Bishop. To the Bishop pertains the duty of ascertaining whether the principles of any given socicty claiming to be a Catholic one are in perfect taking proper action in regard to the society which may be in question. Sincerely yours in Christ, D. FALCONIO, Apostolic Delegate Rev. John Kranjec, St. Joseph Church, Joliet, 111. V slovenskem prevodu se glasi: Častiti in dragi gospod! V odgovor na Vaše pismo od 25. pretečenega meseca Vam tem potom naznanjam, da se mora, ako se hoče kako društvo imenovati katoliško, podvreči oblasti in vodstvu škofa. Škot ima dolžnost določevati, so-li načela kateregakoli Jruštva, ki se hoče imenovati katoliško, v popolnem soglasju z našo sv. vero in cerkvenimi zapovedmi. Ako bi to ne bilo, ima škof na razpolago vso potrebno moč storiti vse potrebne korake proti takemu društvu. Vaš v Kristusu udani, D. FALCONIO 1. r„ Apostolski delegat Častitemu John Kranjec, Cerkev sv. Jožefa, Joliet, 111. V SHEBOYGAN—25. NOVEMBRA! Calumet, Mich., 14. nov. — 211etni Oskar Koški iz Greena v okraju Ontonagon j c na povratku s plesne zabave zmrznil. Ironv\G'.d, Mich., 14. nov.—Pri Van Buskirku stanujoči farmar Matt Patka je bil najden na deželni cesti zmrz- er-ja je bilo blagoslovljenje nove slo- K blagoslovljenju nove slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Radi bolezni Right Rev. Jos. Rain- njen. ..Nahajal se je s svojo vprego na poti domov, ko ga je mraz premagal z voza. Konja sta bila, 515, -M mraza tako »zdelana, '■ morali tak/jj Ustreliti. Kaznjenci utekli. Kansas City, Mo., 14. nov. — Sedemnajst okrajnih kaznjencev, ki so delali v kamenolomih blizu meje tega mesta, je napadlo svoje čuvaje, jih premagalo in pobegnilo, vendau sta utekla samo dva. Ostale so spet ujeli. _ New York, 13. nov. — Določbe testamenta nedavno umrlega izdajatelja časopisov, Josipa Pulitzerja, ki se ju ri predloži v zapuščinskem sodišču, so >i1c danes objavljene. Kako velika je njegova zapuščina, ni navedeno, a baje .......... . . . znaša do $20,000,000. Oporočnik potr- mladoturski g avni stan je dospe A/. 1—. ___*,Ai<4> W a nf» Kiln /Kf« rt/1 juje svoje darilo v znesku $1,000,000 za Vojna v Tripolisu. Tripolis, 15. nov. — Italijanska poročila pravijo, da so bili turški, naskoki na Derno in italijanske vnanje straže pri Tobraku odbiti. Marseilles, 14. nov. — Častniki v nedeljo iz Tripolisa semkaj dospelega ameriškega parnika "Chester" vsi mislijo, da inozemcem na pozorišču tur-ško-italijanske vojne ne preti nobena nevarnost. , Častniki menijo, da Italijani iz mesta Tripolisa počasi prodirajo v notranjost. Kolera hudo razsaja v mestu, a na videz italijanske čete ne trpe preveč vsled kuge. Geneva, Švica, 13. nov. — V tukaj- " Harvester trust" izgnan. Jefferson City, Mo., 14. nov. — Naj~ višje sodišče državno je izdalo izgon-sko povelje proti "International Harvester Co. of America" in prisodilo tej družbi radi kršenja protitrustovskega zakona globo $50,000. Potemtakem družba ne bo smela več kupčevati v državi, ako ne izpolni nekih pogojev. Omenjena drjižba je bila ustanovljena leta 1902. venske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis., ki se je imelo vršiti na Delavski dan, prestavljeno, a se bojje vršilo sedaj v novembru, in sicer dne 26. t. m. ali zadnjo necleljo v mesecu ob '/2ll. uri dopoludne. Blagoslovljenje hode izvršil Right Rev. Jos. Koudelka, škof iz Milwaukee, Wis. Ta preč. vladika je rodom Čeh in navdušen Slovan. On sam bo pridigoval v slovenskem jeziku. Vsa domača društva in ona iz Port Washington se u-deleže redke svečanosti korporativno. Vabljeni so vsi Slovenci, posebno iz bližnjih naselbin. — Rev. James Černe, Sheboygan, Wis. Rus svojem vsakdanjem življenju. Poleg hladilne pijače bo preskrbljeno tudi za primeren prigrizek. Vstopnica za en večer stane samo 25c. Torej v soboto zvečer na veselo svidenje na naši veselici! — Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa /adnji teden mladi rojak Frank Ilo var za vročinsko boleznijo. Pokojnik je bival šele devetnajst mesecev v tej deželi, kjer pa ni našel sreče. Svoje ga človeka ni imel nobenega tukaj. Iskal je stalnega dela, pa ga ni dobil; zaslužil si je komaj za stan in hrano. Nazadnje je stanoval v Rockdalu. On-Wan se je bil prehladil in prijela se ga jv vročinska bolezen, kateri je podlegel v devetih dneh. Za njegov pogreb so poskrbeli dobrosrčni rojaki. Naj pokojnik počiva v miru! — Poročeni so bili v naši cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek ozir. torek: g. Geo. Buščaj, doma iz Kompolja pri Dobrepoljah na Dolenjskem, in gdčna. Marija Vodičar, doma od istotam; g; Matija Terdič, doma iz Dragatuša, in gdčna. Ana Mušič, iz Omahe, Nebr. G. Matija Terdič je zaposlen pri znanem gostilničarju, g. Antonu Terdichu, svojem stricu, 203 Ruby St.; g. Geo. Buščaj je pa gostilničar v bližnjem Rockdalu. Novoporočencem čestitamo! Brockway, Minn., 9. nov. — Slavno uredništvo Am. SI.: — Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. Nimam j poročati nič veselega. Nemila bela žena se je prav pogosto začela pri nas oglašati. Zadnjo soboto 4. novembra smo izročili v naročje materi zemlji Janeza Prešerna. Umrl je v Sank Rapids, Minn. Pokojni je bil pred leti tukaj farmar; zadnji čas je živel v Sank Rapids. Zapušča soprogo in hčer. Sv. ma-ša-zadušnica je bila ob deseti uri. In potem smo spremili umrlega k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Zadnji torek 7. nov. je za vedno za-tisnila oči gospa Marija Blasiak. Zbolela je v nedeljo popoldan in je previ-dena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pokojnica zapušča moža in devet ali deset otrok; starejša hči je omožena, in najmlajši izmed otrok je star 1 in pol leta. Danes ob deseti uri je bila peta črna sv. maša; potem jo je mnogo sorodnikov, prijateljev in žensko društvo spremilo na mirodvor. Bil je res žalosten pogreb, toliko nepreskrbljenih otrok je jokalo ob grobu svoje matere! Res, smrt nič ne iz bira, kar pobira; ne vemo ne ure ne dneva. Pokojnica je bila Slovenka, in razven družine zapušča svojo že osivelo mater in dve sestri, Mrs. Uršulo Guck in Mrs. Barbaro Kifer. Žalujočim ostalim izrekamo svoje sožalje. Pokojnici naj sveti večna luč! Vreme imamo jesensko, in zemlja je že zamrznila. Drugih posebnih novic za danes ni. Še drugič kaj. Pozdrav! John Poglajen. posebno unijske rudarje, ter jim priporočam, da naročajo naš unijski list "A. S.", ki bi res moral zahajati v vsako slov. hišo. A. J. — G. v^ ge ^taaicii, naš dobro znani trgovce, N\ Chicago St., je fcil zadnji četrtek, dne 9. t. m., prav prijetno presenečen: gospa soproga ga je namreč obdarila s krepkim sinčkom. Čestitamo! — G. Janez Vidmar se je podal te «tni v staro domovino, in sicer na Vrtačo št. 45 pri Semiču na Dolenjskem -Rojaku srečno pot! —Pristno amerikansko vreme z vse «ii naglimi izpremembami smo imel zadnje dni. V soboto čez dan poletna vročina, zvečer grmljava z bliskanjem ploho in sodro, ponoči prevrat z ohla jenjem, v nedeljsko jutro skoro sibir ski mraz z metežem in popoludne kra 6en solnčni sij; ampak celo najkras aejši sij ne izvabi človeka izza tople peči na izprehod ob mrazu. Resničen mraz je pritisnil od zapadnega severa nad našo okolico v noči od sobote na »edeljo, in živo srebro v toplomeru je padlo od 74 na 13 stopinj, torej za 61 Jojn Šebat La Salle, 111., 13. nov. — Gosp. urednik našega unijskega lista "A. S."l Danes praznujemo v tej okolici skoro vsi unijski premogarji, ker je obletnica one nepozabne katastrofe v Cherry, 111. Postavili se bodo spomeniki padlim žrtvam v spomin na njih boj za vsakdanji kruh, v kojem so častno padli ob oni grozni nesreči pred par leti. Svojim desetim sorojakom in čla nom Narod. Slovaškega Spolka (jed-note) bodo bratje Slovaki postavili spomenik. Pri tej priliki je prišel sem sam predsednik imenovane slovaške družbe g. S. J. Ambrož iz New Yorka, da bo prisostvoval žalni slavnosti. Nepozabnim žrtvam — večni spomin tudi med nami slov. sodelavci! Žal, da so slovenske žrtve doslej Se brez spomenika! Ali se naših ne spomni nobena jednota? Dela se tu precej dobro, a lahko bi bolje bilo, če bi bilo mogoče priti do bolj milejših razmer med delavstvom in kapitalisti delodajalci. Koncem pozdravljam vse rojake po Ameriki, posebno pa brate sodelavce, pevsko društvo se pripravlja n«. tako-zvan "concert-turnee" in po.-,ct.it! namerava več slovenskih naselbin. Oni dnevi bodo pač dnevi slavja in dal Bog, da se vresniče. Z detajli pridem o pravem času. Preteklo soboto je bila Jožefova veselica, obiska je bilo mnogo in zabave obilo. Naj mi ne zamerijo bratje v Brooklynu, ali spomnijo naj se, da Svatopluk ni razvezaval palic... Živimo in delajmo složno za stvar in ne gojiti predvsem ljubezni do domovine, do slovenskega rodu. Zemlja, v kateri živimo, stavlja velike in druge zahteve na nas in vbogi, kakor smo, moramo skrbeti, ako obolimo, ža zdravje, za kruh in ko nas ponesejo v grob — mora biti za nas pripravljen, četudi skromen kotiček in še ta je drag... Delovati za narod, širiti slovensko misel je sveta naloga pevskih, dramatičnih in tamburaških društev, čitalnic in Sokolov. Naše kolonije niso sicer vse tako srečne, da bi imele med seboj to ali ono zabavno društvo, sčasoma pride tudi to. Naj pa delajo oni, ki živijo in naj ne spe! Tu pri nas v New Yorku živi že dokaj let tamburaški klub "Ilirija". Storil je sicer za narod že mnogo, vendar pa bi bil lahko še mnogo več! Zborovodja Zvonko Jakše je sicer jako agileii v društvenem življenju, nesebičen v vsakem pogledu in sedaj ko je postal srečen papa, se morda pro-budi vroče njegovo očetovsko srce in zavihti zopet svoj scepter! Predsednik Vinko Riedl deluje z velikim vspehoni na narodnem polju in njegovo ime se ne bo pozabilo tako kmalu — ako se njegov načrt —-preseliti se za vedno v stari kraj — vresniči, in nas zapusti, nam bo vsem jako, jako manjkal. Vendar pa do takrat je še daleč in ko sem ga prošli petek obiskal (njegova gospa Marija me je povabila na deli-katesso, namreč po ribniškem receptu kuhane žgance) sva se pogovarjala o 1 marsičem. Ponudil mi je režijo pri predstavi narodne igre "Revček An-drejček", katero kani prirediti "Ilirija" v februarju ali marcu. Laskave ponudbe odbiti seveda nisem mogel, sprejel sem jo z veseljem in skušal bom pridobiti vse že priznaift igralke in igralce in vspeh bo moral biti po-polen. Več o tem pozneje, a za svoječasno objavljanje namreč večkratno te igre, Vas, g. urednik, prosim že danes. Domovina" priredi tudi v kratkem času eno igro in z veseljem smo slišali, da se bode ista predstavljala v elegantni Arlington dvorani. To naše veselje pa je šlo po vodi, direktorijun se je zbal stroškov in vrnil se je v klet in škoda, zelo škoda je tega! Za danes je že malo preveč tega pi sanja in ko bi imel še kaj humora, bi duhovito pristavil: "Prihodnjič več," zato pa tega ne storim, zadovoljite se samo z iskrenimi pozdravi, katere Vam pošilja iz newyorskega uptowna Vaš Ivan Adamič. (Nadaljevanje na 8. strani.) »iiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuniiuiiiiisisnnii^ E A. NEMANICH, pred.. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, blag \ Liquor Co. GLAVNICA $50,000.00. U>Un. in inkorp. leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, iga- 5 nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. § Naše geslo: Dobro postrežba; vašeoa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniimnmimiiiimnnmmnni,mni | Iz malega raste velikol Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiii Johet National Bank*. The . Joliet i National f Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni »klad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pred«. CHAS. G. PEARCE, kiiir bodimo osebni! Osebe izginjajo pozornice življenja, stvar pa ostane in raste ali gine, kakor so oni sejali Niti pet decenijev ne bo pogoltnila ve soljnost in nas ne bo več in zakaj naši potomci oplakovali'svoje očete in obsojali diskordijalno našo dobo z o nim starim: "Hinc illae lacrimae!" Žaliti ne mislim s tem nikogar, bol me le dejstvo, da nismo nič bolji od onih v starem kraju, kjer kolje brat brata. Zasejal se je tudi tu tako daleč od Slovenije naše bratomoren boj in tudi tukaj v svobodni zemlji se je za plesal liberalno-klerikalni ples. Čemu? Kaj nam treba tu strank? Ali se nam niso po tolikih skušnjah še odprle oči in nismo še spoznali, da je starokrajski liberalno-klerikalni boj pravi pravcati — humbug? Rodila nas je mati Slovenka in vzgojila v rimo-katoliški veri. In to namreč: "Slovenci rimo-katoliške vere" smo ostali in moramo ostati. Starokrajski dve stranki sta se porodili iz osebnih interesov, ne iz ljubezni do domovine! Kdor mi pokaže liberalca ali klerikalca-prvaka, ki bi bil za narod gladoval in trpel, ki bi bil umiral za narod svoj lakote in žeje, temu se odkrijem in prosim ga javno odpuščanja. Nasprotno pa pribijem fakt, da jih je mnogo, liberalnih in klerikalnih avtoritet, ki so si "iz ljubezni do milega slovenskega rodu" zredili lep trebušček in si gladijo pri čašah polnih rujnega vinca tolsta svoja lica... Nesloga kleta nas razdvaja in lepo naše slovensko ime zaničujejo in teptajo. .. Oger, Čeh, Talijan in še smrdljivi Žid se je povspel tu v zemlji, pristopni vsem narodom, do vgleda, le za nas Slovence se ne zmeni nihče in mešajo nas med "Austrians". Poglejmo brate Hrvate! Stoletja in stoletja bijejo boj za svoj obstanek. Zrinjski-Frankopani so umrli za narod, krvnik jim je odsekal glave, Starčevič je trpel lakoto in žejo — za narod in umrl je reven. Kvatemika, neustrašenega borilca za narod svoj, je vrgla sovražna smrtonosna kroglja raz konja, umrli so vsi za narod in njih glave diči neumrljiva mučeniška gloriola. Usoda nas je vrgla, raz prag domovinski in če bi ljubili rod svoj, častili sveto naše slovensko ime, ne bi se la-sali za prazen nič in ne bi sejali na narodovo njivo — plevela I Seveda ni naloga podpornih društev "Kašlji, prehladi ter mnoge pljučne in vratne neprilike hitro izginejo, če se uživa Severov Balzam za pljuča po navodu," pravi ga. B. Hlavaček, Park Ridge, N. J. Severov Balzam za Pljuča, (Severa's Balsam for Lungs) najboljše zdravilo. Izdelano in priporočeno za olajšbo bolesti, kot so: Trdovatni in dolgotrajni kašlji vseh vrst, vnetje sapnika, davica, prehladi, duš-Ijivi kašelj, hripavost, ter slična obolenja pljuč in grla. Ozdravlja ljudi—— Dve velikosti: 25c in 50c. Ako bi vedeli, kakor tesno so združeni želodec, jetra in drob, se ne bi čudili, da vsi sočutno zastavkajo, če je eden v neredu. Če pride kateri od teh prebavnih organov v nered, ne morete boljšega zdravila nego je Severov Življenjski balzam (Severa'a Balsam of Life) Tem velevažnim organom podeljuje njihovo naravno moč in zdravo delavnost. .. Pomenja vam novo življenje. Cena 75 centov. Vsa Severova Zdravila (34 skupaj) so na prodaj v lekarnah skoro povsod. Ne kupujte drugih. Ni jih nobenih "prav tako dobrih kot Severova". Ni jih nobenih "prav tako dobrih kot Severova". ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. Bolečine v prsih, hrbtu ali boku, odrge, otekline, otrpel vrat, otrpli sklepi ali mišice, revmatične bolečine, nevralgija, krči itd. I: zahtevajo krajevno zdravljenje. Gotovo dosežeta bitro olajšbo, ako nadevate SEVEROVO GOTHARDSKO OLJE (Severa's Gothard Oil) Cena 50 centov. W. F. Severa Co. cmLT°s a\\vv\\ KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 24. oktobra 61 Slovencev in 30 Hrvatov; 27. okt. 20 Hrvatov. Iz Amerike se je t »milo dne 22. oktobra 80 Hrvatov; 24. ulct. 30 Hrvatov; 27. okt 180 Hrvatov. — Kako kraji po deželi glede števili, prebivavcev rastejo. V Tržišču na Dolenjskem je bilo 1. 1900. 2180 ljudi. Vsako leto se jih rodi do 75, umrje do 50, torej več rodi 25. Po desetih letih bi moralo število narasti na 2430. Dejansko pa je narastlo le na 2200, torej več 20. So pa fare, ki danes štejejo »nenj prebivalcev, kakor pred 10 leti, ♦lasiravno se jih po deželi povsod več »odi, kakor umrje. Kam gredo? V Ameriko in mesta. — Nemškutarija v beli Ljubljani. Deželnosodni predsednik Eisner je izdal ukaz, da ljubljanski sodni uradniki, te so v službi, tudi med seboj ne smejo drugače govoriti, kakor v uradnem to je v nemškem jeziku. Ker je ta okaz krivičen in za Slovence zelo ža-fliven, ima ljubljanski poslanec dr. Ravnihar prav, da se je oglasil v državnem zboru zaradi tega z dvema interpelacijama. —Sankcioniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcioniral sklep deželnega zbora kranjskega z dne 19. okt. 1910., ^a se dovoli ljubljanski mestni občini »ajetje posojila 200,000 K proti 4 K-, «dst. obrestovanju pri ljubljanski Mestni hranilnici za obratni kapital pri ■lestni zastavljalnici. — Državna obrtna šola v Ljubljani j. »e je otvorila dne 6. novembra in bo obsegala delovodsko šolo za mehanič-»o-tehnične obrti, stavbinsko obrtno solo, šolo za mizarstvo in podobar-stvo, žensko obrtno šolo i. t. d. —• Iz Tržiča. Krajni šolski svet je sklenil vložiti prošnjo na deželni šolski svet, da bi se štirirazredna ljudska sola razširila v osemrazredno. — Napredek v industriji. Gg. Ma-*enčič in Windischer sta prevzela od gospe Kocmut tovarno kanditov. Tovarno sta na Sodarjevi pristavi v Kranju nanovo in vsem modernim zahtevam primerno uredila. Izdelki te nove prve jugoslovanske tovarne se bodo lahko kosali z vsemi tujimi povečini židovskimi izdelki. — Dve podzemeljski jami s kapniki so odkrili v Lokvah, v eni se nahaja ^ Jezero ter baje prekaša lepoto Postojnske jame (?). — Pri občinskih volitvah v Domža-bh dne 25. okt. je bilo izvoljenih poteg 3 veletovarnarjev 15 pristašev Slovanske Ljudske Stranke. —Kamnik v taboru Slovenske Ljudske Stranke. V mestni občini Kam-»ik so dne 27. oktobra pri občinskih molitvah zmagali pristaši Slovenske Ljudske Stranke v vseh treh razredih. — Muljava. Pri občinskih volitvah •a Muljavi je zmagala v vseh treh razredih Slovenska Ljudska Stranka. — Za župana na Viču je bil izvoljen dosedanji župan gosp. Franc Oblak. — Ogenj v Podragi. V Podragi je •a večer dne 23. okt. gorelo v mlinu Posestnika Jožefa Zgur. Oče gospodarja je kuhal čez dan v mlinu žganje, ^krog 8. ure zvečer je naložil na peč fekoliko drv, da bi se osušile in odšel H. k mlina domov. Drvi so sj vnela in Plamen je segel do podstrešja, kjer je ''■l shranjen les za doge. Okrog pol ure zvečer je švignil plamen iz stre Ljudje so hiteli gasit, a bilo je Prepozno. Pogorelo je vse podstrešje ,n les, ki je bil ondi shranjen. Zal, da Posestnik, ki ima vse drugo posestvo tavarovano, ravno mlina ni imel zava- T°vanega. Roza Gospodarič, ki je do sedaj vodila šolo na Prežganju. — Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla ga. Ivana Piškur p. d. Karunka, rojena Gaber, doma iz Škofje Loke, teta svetnika trgovske in obrtne zbornice g. Jos. Hafnerja. — V Dobrepo-ljah je umrl Alojzij Drobnič, član Orla. — Umrla je v deželni bolnici gdčna. Hedvika Dobrota. — V Ljubljani je umrla ga. Uršula Kos, soproga železniškega nadsprevodnika. — V Metliki je umrla ga. Marija Barbič, roj. Štub-lar, gostilničarka, v starosti 34 let. Zapušča dvoje nedoraslih otrok. Bila je mafljiva, vzgledna žena in edina hči znanega gostilničarja Jakoba Nacka na Luži pri Suhorju. — P. Avrelij Knafelj umrl. Dne 27. oktobra je umrl v deželni bolnici p. Avrelij Knafelj. Meseca septembra je šel na svete Višarje na božjo pot in doligrede si je odrgnil nogo in si jo inficiral. Cez kakih deset dni ga je stresel mraz, noga je jela otekati in zdravnik je takoj spoznal, da je noga zastrupljena. — Frančiškanska provin-cija zgubi v njem odličneg& člana. P. Avrelij je bil rojen nov. 1861. v Mošnjah na Gorenjskem, šolal se je v Ljubljani in Novemmestu. Po dokončani sedmi šoli je vstopil v frančiškanski red, bil 3. oktobra 1883 preoblečen, 13. novembra 1887. storil slovesno obljubo in bil 6. decembra 1887. posvečen v mašnika. Prvo leto je služboval v Novemmestu, takoj za tem letom pa bil premeščen v Karlovec za gvar-dijana in župnega upravitelja ter kate-heta na kadetski šoli. Po desetletnem delovanju v Hrvaški deželi je bil premeščen v Brezje. Brezje je v njegovi rojstni župniji Mošnje, največja slovenska božja pot, kjer se je ustanovila ravnokar nova frančiškanska naselbina v postrežbo romarjev. Z veseljem je šel P. Avrelij na Brezje, pristni Gore njec v svoj rodni kraj. A kmalu je moral na Svetogoro, kjer je oživel frančiškanski samostan po ukrepu rajnega kardinala Misije. Ni bil dolgo gori, moral je nazaj na Brezje; kajti prvi superijor na Brezji, je obolel in umrl, P. Avrelij je nastopil njegovo mesto. L. 1908. je prišel v Ljubljano za gvardijana, modro vodil samostansko družino in pomagal duhovnikom na vse strani s spovedovanjem in pridigami. Po prihodu novega gvardijana je postal vikarij, želel v mirnem delu, brez častnih služeb živeti; toda Bog je drugače sklenil. Bil je dvakrat definitor, ter je bil izvoljen v posvet starešinstva provincije. Skoro bi bil postal črnogorski škof v Baru kot na slednik znanega rodoljuba Milinoviča; bil je predlagan v temi. Ko je bil previden za smrt, je bil jako vesel in je djal: "Ne vem, kako je to, da mi je tako lahko pri srcu. Vedno sem mislil, da bom živel nekako do petdesetega leta in glejte, tako se bo tudi zgodilo. Ni mi težko umreti, saj ni nič na svetu, in napovedujejo se še hujši časi." —901eten mož umrl na griži. V deželni bolnici je umrl 27. okt. na griži 90 1 t stari Gregor iz Trzina. V nekate rih krajih kamniške okolice je griža jako razširjena in je iz teh krajev meseca oktobra v deželni bolnici umrlo 17 oseb za grižo. —V deželno blaznico so dne 24. okt pripeljali 181etnega posestnikovega si na Antona Vidmarja. Ko je prišel ; očetom v Ljubljano, je postal na juž nem kolodvoru tako divji, da so ga morali obleči v prisilni jopič in ga odpeljati na Studenec z rešilnim vozom Siromaku se je omračil um vsled smr ti njegove matere, katera je še o bo žiču umrla. — Častno svetinjo za štiridesetlet no zvesto službovanje je prejel Franc Ogrinec, ki je 50 let opravljal cerkve niško službo pri Sv. Gregorju nepre nelioma in z vso točnostjo. kratkem času je bilo polno ljudi na kraju nesreče. S pomočjo konjev so dvignili ponesrečeno žival iz globoči-ne, ki je bila težko poškodovana. Ta-cega slučaja še ne pomnijo ljudje v oni dolini. — Nesreča pri Domžalah. Dne 23. oktobra zvečer je peljal Nastranov hlapec iz Homca voz pšenice po državni cesti. Ko pride v Domžalah tja, kjer gre železnica preko ceste, mu je voz zašel med tračnice tako, da ni mogel iti naprej. Ker je vedel, da bode pripeljal vsak čas vlak, gre nasproti vlaku s svetilko in je na vso moč upil na vlakovodjo, da naj ustavi vlak, da je voz na cesti, a vlakovodja ni ustavil vlaka, samo bolj počasi je vozil, tako, da je celi voz s pšenico prevrnil, eden konec je odtrgal od voza, druzega je pa eden možakov prijel. Predni konec voza je popolnoma polomljen in veliko pšenice stresene. Škode je čez 1000 kron. - Ribnikar izvoljen. Pri dopolnilni Iz Horjula. S požrtvovalnostjo deželnozborski volitvi v Ljubljani dne ^°mačih župljanov in tujih dobrotni-0v so si Ilorjulci nabavili nove zvo-?°ve, katere je vlila znana domača 31. oktobra so dobili skupno glasov Adolf Ribnikar, kandidat liarodno-na predne stranke, 1719; Anton Rojina *vrdka Samassova. V nedeljo 22. ok-, kandidat Slovenske Ljudske Stranke Jobra jih je pred župno cerkvijo v 770; dr. Eger, nemški kandidat, 417 li°rjulu posvetil premilostni gospod' Elbin Kristan, socialnodemokrašk ' kandidat, 214. Potemtakem je izvo ljcn g. Ribnikar, mestni tržni nadzor nik. prclat in generalni vikar Jan. Flis. . Salezijanski zavod na Rakovniku. J-poteče 10 let, kar so prišli Sa-e?-'janci v Ljubljano in otvorili zavod *a vzgojo mladine. Za to priliko (4. 0v') je obiskal Rakovnik vrhovni £rtiOO> EY PRAVDNIK-ADVOKAT. ch fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodmjo _oglasite se pri meni_ Jarnsey, Wood & Leniton Advokati. Joliet National Bank Bldg. >ba tel. 891. JOLIET. ILL. morajo obligatno vsak dan učiti eno; tvrdki izročjla gra po najnižji ceni? Gotovo I V mrtaici J. & A. Pasdertz e dobijo najboljie »veže m prekatne klobase in najokusnejie meta /se po najnižji ceni. Pridite toraj »■ oskusite aaie meso. Nizke cene in doDra postrežb« ;» tale geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v n.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. •>nc Photie 453» N to Phone i 113 Antonija Rifel izučena in izkušena BABICA 700 N Broadway JOLIET, ILL. DARILA! za Božič in Novo leto pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri denarnih pošiljatvah izključno obrnejo na FRANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. — Junak z nožem. 201etni posestnika sin Andrej Robič je dne 27. avgusta v nekem prepiru s Franc Pinter-ein zadal temu dva nevarna bodljaja z nožem. Celjsko okrožno sodišča ga e zaradi težke telesne poškodbe obso-iilo na 13 mesecev težke ječe. KOROŠKO. —XXI. letni občni zbor "Katoliško-lolitičnega in gospodarskega društva ia. Slovence na Koroškem". Sijajen n impozanten je bil ta shod, ki se je vršil dne 26. oktobra v Celovcu v veliki dvorani hotela Trabesinger. Ogro- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STK1TARJEVE ULICE 2 sprejema vloffe na knjiži<'e in na tekoči yf 1 (Jj račun ter je obrestuje počistili A52 /0 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 8,000,000. Rezervni sklad K 800,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC. TRST. SARAJEVO. GORICA. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Jh"vi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jcdnote. Izdaja ga vsaki petek SLQVEKSKO-AM TISKOVNA DRUŽBA, Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 509. Kacočnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. ?iri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ■e oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in Anie rica. The Official Organ of th< G. C. Slovenian Catholic Union Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. SJovenic-American Blclg., Joliet. Ill Advertising rates sent on application Prva in edma slovenska umj»ka tiskarna . . ------(LftHtL, ' CERKVENI KOT.ED&R 39. nov. Nedelja Elizabetha, kral. 20. " Pondeljek Feliks Val., sp. 21. " Torek Darovanje M. D. 22. " Sreda Cecilija, dev. muč. 23. " Četrtek Klemen, muč. 24. " Petek Janez od križa. 25. " Sobota Katarina, d. muč. MIR LJUDEM, KI SO DOBRE VOLJE! Odkrita beseda vsim slovenskim časopisom v Ameriki in njih dopisnikom. Slovenska javnost v širni Ameriki jc bila povodom konvencije K. S. K. J. (>red konvencijo in po konvenciji razburjena in pojavili so se v naših listih dopisi, ki so škodovali javnosti in narodu. Ne strankarstvo, marveč rodolju-hje ini sili pero v roke, bodisi tudi, da zadenem v to ali ono stran, zadenem V z najblažjega namena. * Vsi naši listi hočete biti — ako že ne verni - vsaj narodni. To je. vsi >ovdarjate ljubezen in požrtvovalnost do ljubljenega naroda in trudite se vsak po svojem prepričanju koristiti narodu in skrbeti za njegov napredek. Najboljši napredek pa bo, ako bomo živeli kolikor mogoče v miru, ako ne homo povdarjali tolikanj tega. kar nas loči, marveč to, kar nas druži. Kolibo bojev jc povzročila konvencija! Ali se je pa šlo pri teh bojih vedno za principe, za skupni blagor, za pravo korist naroda? Roko na srce, bodimo odkriti! Glavno vlogo so igrale osebnosti, egoizem. Kjer pa zavladajo jsebnosti, egoizem, tam ne more biti napredka, tam ne more biti blagostanja in božjega blagoslova. Ali se niso pojavile tudi v javnosti, v dopisih in člankih osebnosti? Boja za pravično stvar nihče ne more in ne sme obs<^-jevati, toda ako se bojujemo pod krinko skupnega blagra, le za svojo lastno čast in korist, to ni boj za pravico, narveč boj v korist samemu sebi in Hližnjiku v škodo. Večina izmed nas Slovencev še prisega na krščanstvo in njegove božje nauke. Ali nam ni naš božji Zveličar sam najlepši zgled rodoljuba, a ob jednem krotkosti in miroljubnosti? On preklinjali ni preklinjal." Ali bi ne bilo to tudi za nas najboljše, ako bi se ravnali po njegovem zgledu? Z odgovori in zagovori v časopisih si bomo bore malo pomagali. Slabotni smo vsi. Ako grešimo, ali pa se nam po krivem kaj očita, pokažimo v prihodnosti se svojim obnašanjem, da to ni res, ali pa če je bilo res, da ni več res, to bo naš najboljši zagovor. Ne obešajmo svojega umazanega perila v javnost, poravnajmo to med seboj! Ljudje smo in brez napak ni nihče, a napake naše naj pokrije plašč krščanske ljubezni! Boju se ne bomo mogli popolnoma izogniti, zakaj boj za pravico in resnico nam je sveta dolžnost. Mutastemu psu, ki tudi takrat ne laja ko pride tat, ne moremo in ne smenu biti podobni. Toda, ako nsm že naša vest in stanovska dolžnost orožje v roko, bojujmo se z razuma svitlim mečem, osebnosti in osebne žalitve pa pustimo pri miru! Bodimo stvarni, ne pa osebni, odločni v boju za dobro stvar, a tudi v boju ne pozabimo dostojnosti! Mimogrede tudi onim, ki se ne bojujejo za vero, par besedi. V verskih zadevah in vprašanjih ne poznamo in ne moremo poznati nobenega kompro misa. Zmota in resnica ne poznata nobenega miru, nobene prizanesljivo-sti, ako se gre res za sveto stvar. Toda, ali bi se ta boj ne mogel vršiti dostojno, brez surovosti, brez osebnega ialenja? Ali bi ne moglo biti naše bojevanje kavalirsko, brez neotesanosti, res zgolj le za prepričanje? Vsled tega bi priprosti narod, ki morda bere, vsaj ne posurovel, poživinil. Ako in do-- t = bojujeta dva s poštenim orožjem, ju bomo gledali z občudovanjem tuui takrat, ako smo vsled svojega in-.cresa popolnoma na eni strani. Ako pa vrže bojevnik proč od sebe pošteno orožje in pobere na cesti pest blala • n ga vrže nasprotniku svojemu v o-braz, se bomo, ako smo pošteni, si uudom obrnili proč od tacega bojevanja in imenovali je bomo po vsej pra-.ici pobalinsko. Stvarni boji očistijo ,i po naši naravi našli kmalu važne zroke tam, kjer jih v resnici ni. Več-rat se motimo v važnih in resnih itvareh. Sv cerkev nam je dala pra- • . po k->!er la ko sodimo, keda smo opravičeni opustiti sv. mašo. Pravila, katera so vsi bogoslovci po trdili, so: Prvič. — Nevednost, če je ni smo sami krivi. l rug c. — Fizična nesposob nos t; tako na primer: bolniki ii trežniki, ki so bolnikom potrebn j režniki le v tem slu aju, če bi bo' liki kaj na zdravju trpeli, če bi niko gar ne bilo pri njih. Ravno tako so jpravi-tni popoln.ki na morju, vojak edar jim njihova dolžnost ne dovo 'juje, jetniki in tisti, ki žive daleč od cerkve. Naj tem zadnjim posvetim malo več pozornosti. Mnogi se le preradi iz govarjajo, da ne morejo priti k s\ .aši, ktr so predaleč od cerkve. Sa loznamo katoli ;rne, k žive desr , ivanajst ali štirinajst milj od cerkve, >a jo le redko vidijo od znotraj. Na zlic temu pa imajo čisto mirno vest. Večkrat pa gredo ravno tako dale. li pa še dalje po svetnih opravk.l e k maši redko pridejo, ker so tc iče le njihovih duš. Poznam pa Iji i, ki žive po trideset milj oddaljer >d cerkve, pa le malokdaj opuste' s-našo. Razlika obstaja v veri in go e nosti. Prav po starem pravili Kdor hoče, ta more. Kaj pa s tistim 'eristjzni, ki žive v resnici takoldalc od cerkve, da ne morejo priti k sv. naši, če bi prav hoteli? Svečan: olžnost vsakega katoličana je, da zaf >usti tak prostor in se naseli tam, kjii ahko zahaja k sv. maši. O, da b noje slabe besede segle tja do prer. na zahodu in raztresenih vasij n; zhodu, do tistih katoličanov, ki so s zvo'ili življenje na samoti, ki žive da leč od cerkve, šole, do katerih ne do-že noDena Božja beseda, ki so odda-eni od vsega, kar vzdržuje v člove-kih srcih velike in svete resnice, k o za zveličanje tako potrebne — d 'i jim mogel povedati z besedami, go--ečimi kakor ogenj, kako greše pro. istnim dušam in dušam svojih otrok i"i veš resnico, duhovnik; to si reke' :a samoti naseljenemu ljudstvu, kakor az pravim: "Zapusti ta prostor — to kolico. Pojdi v tak kraj, kjer boš ahko rešil svojo dušo in duše svojih >trok. Ne moreš tukaj ostati — ne meš! Nikake cerkve! Nobenega ka-ekizma! Nikakega poduka v resnicah v. vere! Nikake pridige o tvojih kr-lanskih dolžnostih! Ti in tvoji otro-:i bodo postali polagoma, da sam ne >oš vedel kedaj, ravno taki, kakor tvoja okolica, če ne še slabši!" "Toda, gospod, moje zadeve so take, da nikakor ne morem zapustiti tega kraja." jatan bo vedno prizadeval, da te bo držal v takih zadevah, da boš mo--al tu ostati: Ne jaz — Bog je — ki ti veleva, da zapusti ta kraj. On ki je rekel, da bi bilo bolje, če bi si ti obesil nlinski kamen na vrat in bi se potopil-v globočino morja, kakor pa da pelješ v pogubljenje katerega onih, ki ti je )il dan. "To bi bila pa velika požrtvovalnost." Da, žrtvovati sc moriš, če ločeš doseči nebeško kraljestvo. Ali nisi nikoli slišal, koliko so žrtvovali kristjani vseh stoletij, da so ohranili vero ob času skušnjave in preganja-lja? Kaj je to, če žrtvuješ nekaj dolarjev proti žrtvi lastnega življenja, ki so ga žrtvovali prvi kristjani? Kaj so male neprilike, ki jih imaš pri selitvi iz kraja v kraj proti trpljenju in ropanju, ki so ga doživeli katoličani na Francoskem, Španskem, Irskem, Belgiji in Nizozemskem? Sramota za katoliškega moža, ki bi pogubil svojo lušo in duše svojih otrok vsled malih neprilik, ki bi jih imel pri selitvi. Zdi se mi, krščanski bralec, da porečeš, zakaj da se tako dolgo mudim pri tej točki in zakaj jo tako resno razprav-'jam? Zato, ker so to stvari, s katerimi sem prišel osebno v dotiko; če potujem petdeset milj, bom naletel na veliko število katoličanov, seveda že sedaj dolgo ne več katoličanov, ki so zavrgli spomin, ki ga sedaj tebi na srce polagam. Skoro pred domačim pragom imam priliko opazovati žalostne. zglede otrok katoliških starišev, ki so dorasli, pa so zgubljeni za sv. cerkev, ker njihovi slariši niso marali doprinesti male žrtve, ki jo zahteva selitev iz nekatoližkega v katoliški kraj. Zato, ker lahko grem v brezštevilna mesta, vasi in soseske na zahodu — o, ne samo .na zahodu, ampak prav na vzhodu, k/t-r vidiš stolnice z visokimi stolpi in veličastne cerkve, in najdem ti na stotine zgubljenih katoličanov, ki si niso dati dopovedati, da so dolžni zapustiti kraj, ki je nevaren njihovim lastnim dušam in dušam njihovih otrok. (Dalje prih.) Vsak član francoske vlade prejema isto plačo, namreč 60,000 frankov vsako leto. MESNE CENE. V Mali Aziji nosijo modro oblckf ot znak žalovanja, v Turčiji vijolično Perziji rjavo in na Kitajskem bele V vasici Saconin na Francoskem j. red kratkim obhajalo šest zakonskil Ivojic svoje zlate poroke isti dan. V trinajstem stoletju je bila zemlj: Parizu vredna povprečno $250 aker Sedaj stane aker povprečno $260,000. Železnični davki v Združenih Drža ah so se pomnožili od $90,790,949 n 107,862,4ly, aii skoro 19 odstotkov zadnjem letu. Nad 1,700,000 mož je sedaj uslužbe n. pri .tUtzn.can Z.uružen,h Držav, n skupaj zaslužijo nad bilijon dolarjev vsako leto. Kolera v Italiji. Od začetka epide-. je (i. junija 1911) do 14. oktobra je jbolelo za kolero v celi Italiji 15,044 judi, umrlo jih je pa 5o75. Kardinala prijatelja ^jiadine. Du iajski in krakovski kardinal, ki sta letos umrla, sta zapustila svoje premoženje ondotnima deškima semeniščema. Slovenci na Ruskem. Zadnji čas se e v Petrogradu, Ribinsku in Kazant; .asehlo ve^ Slovencev, ki so nadzor-l ki delavcev. Slovenščina jim je toliko pomagala, da so se naglo naučili ,0v0rui po ruski. Katoliško vseučilišče v Solnogradu. ,\Teka dunajska korespondenca poroča, da se otvori na katoliški univerzi v jolnogradu leta 1912. pravna, in državno znanstvena fakulteta, leta 1913. ilozofična, leta 1915. pa medicinska fakulteta. V Turinu se prične te dni razprava proti dvema anarhistoma, ki so ju skrivaj aretirali meseca aprila, ker sta )ila osumljena, da nameravata laškega kralja usmrtiti. Našli so pri aretiranjih, ki sta pripotovala iz Amerike, revolverje in dinamit. Žalostna štatistika. Kakor je razvidno iz Statističnih tabel za mesto Berlin, se je rodilo leta 1909 v mestu 39,-474 otrok in med temi jih je bilo 10,-vj08 nezakonskih, torej dobra četrtina. Tretjina nezakonskih mater so bile služkinje. Razporok je bilo 1970, sa-moumorov pa 705. Novo zdravilno sredstvo proti jetiki. Na shodu zdravnikov v Lyonu je poročal dr. Bernheim iz Pariza o novem zdravilu proti jetiki, ki sta ga iznašla oudimpešianska profesorja Szendeffy n Augustin, ki se naziva dioradin in je sestavljeno z radijevo soljo in z jod mentolom. Ruski državni proračun izkazuje za leto 1912. — 2,975,252,100 rubljev, torej blizu tri milijarde. V letu 1907., v prvem letu po rusko-japonski vojni, je znašal ruski državni proračun 2,582, o00,000 rubljev ter se je torej za poslednjih petih let zvišal za 392,500,000 rubljev. Zahvala Judov katoliškim redovnicam. Predstojništvo judovske verske občine v Tripolisu je poslalo apostolskemu prefektu pismo, v katerem se izreka zahvala za podporo in postrežbo, ki so jo izkazale italijanske redovnice judovskim bolnikom. "Agenzia Štefani" pa poroča, da so Arabci v Bengaziju osvobodili dve redovnici Jo-žefovega reda, ki so ju imeli Turki ujeti, ker ste se izkazali v postrežbi bolnih Arabcev. Ljubimca svoje žene umoril. Iz Kra-kova poročajo: V vasi Schwarzawa Nowa pri Zolkiewu je umoril kmet F. Kiernicki ljubimca >svoje žene, kmeta Storozuka. Kiernicki jc zvedel v A-meriki o grešnem razmerju svoje žene in se je na skrivnem vrnil v Galicijo. Ko je stopil v svojo hišo, je oba presenetil. Pred očmi svoje žene je pobil njenega ljubimca z gorjačo na tla ter tolkel toliko časa po njem, da jc izdihnil. Kiernicki sc jc nato sam javil sodišču. Vzroke visokih mesnih cen pojasnjuje neko poročilo urada za ljudsko štetje glede sedanjega stanja živinoreje v Združenih Državah. Prcbivav-stvo dežele se je v zadnjem desetletju pomnožilo za dvajset odstotkov, a vzreja klalnc živine je povsod znatno nazadovala. Danes je v Združenih Državah dvajset odstotkov manj molznih krav nego pred desetimi leti. število telet je za polovico nazadovalo, goveja živina za klalnoživinski trg za dvanajst odstotkov. Od porabne pe-rotnine so se samo kokoši pomnožile, število rac, gosi in puranov je tudi znatno nazadovalo. Če se pa prebi-vavstvo pomnoži za celo petino in pridelek mesa obenem nazaduje za vec nego eno petino, potem so visoke mesne cene kmalu pojasnjene. Kjer povpraševanje naraste in se ponudba pomanjša, tam so bile višje cene še vedno neizbežne posledice. Uničujoča sodba o argentinskem mesu. ,V draginjskem odseku avstrijskega državnega zbora sta dne 19. oktobra na zahtevo kmečkih poslancev poročala oba živinozdravnika, ki sta se mudila, tjden 1 mesec, drugi pa 4, o živinoreji v Argentiniji, o klavnicah in o razpošiljatvi mesa. Poročilo, ki je pa bilo tajno, je napravilo velikanski vtis na poslancc. Po tem poročilu argentinsko meso večkrat ni boljše nego mrhovina. Kdo je iznašel telefon? Tisoči bo-'o o "7'or 'i nn t o .j-prašanie: Ldison! Le malo število jih bo trdilo, da je jii lira ham Bell iznajditelj. Gotovo pa niti 10 ljudi ne ve, da je Filip Reis, neznaten naravoslovec, že leta 1860. konstruiral telefon in mu dal tudi to ime. Za izboljšanje in praktično o-premo aparata mu je primanjkovalo sredstev in nihče tudi ni verjel v njegovo iznajdbo. Ko pa je Graham Bell njegovo iznajdbo izpopolnil in ko jo je Edison spravil do viška, so postavili Filipu Reisu, tamkaj, kjer je kot prvi konstruiral telefon in ga tudi uporabil, v Gelnhausnu pri Hamburgu spomenik. Prva Dolenjska Posojilnica V METLIKI (registrovana zadruga z neomejeno zavezo). Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprej ne od posojilnice posojilo ali poseduje glavni delež, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči xa varnost hranilnih ulog, naloženih pri tej posojilnici. Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša vže K 152,-554.95, ima svoj grad sredi mesta v Metliki in lastno hišo. Ker jai»-či tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531. za varnost hranilnih vlog, jc ta nedvomljivo zagotovljena. Prva Dolenjska Posojilnica obrestuje hranilne vloge po 4\% <>d sto ter plačuje rentni davek sama za vlagatelje, na kar se občinstvo posebno opozarja Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 1910: K 2.470.913.38 «BmMgr.wu a .CTKamemi^mim FIHO PIVO V S TEKLEinCAH. bottling Dept. Cor. Scott and Clav St Both Telephone« 7*. Angleščina brez učitelja! Po navodilu slovensko angleške slovni ce, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. V. Naivečja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik. Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je « Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TI§OČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4 4% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in C F. L a MESTNA OBČINA ljubljanska « vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRA" NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! I 7 v ina naproaaj Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., rccs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali rcesling 40c gal.. staro samo belo vino 50c gal., drožnik ili tropinovec $2.50 gal. Vino poši-'jam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite "Hill Grit Vneyari" Stefan Jakšt, lastnik. Box 657, Crockett, CaL Jos. Zelnikaf , "gostilničar 200 Jackson St, Joliet, IlL I'rijaieljeui in znancem naziian'"0' la sem kupil Mauserjcv salun. kjer me 'ahko najdete vsak čas in se okrepčate- V zalogi imam najboljša vina in druU« pijače. VSI DOBRODOŠLI'__ Važno za Slovenec. Kadar ste pripravljeni si kupit' mor, pojdite naravnost v W» Wisconsin, Clark County. Tam ^ najbolje farme naprodaj, 'lam J.e_.0. seljenih 61 slovenskih družin. Ti venci imajo svoje šole, trgovine m ^ di cerkev bodejo v kratkem *a graditi. Milijonar, g. N. C. Foste:r, j lastnik teh zemljišč m jih pro^a nizki ceni na lahka letna izplačila, pojasnila pišite n^ naslov: lK"aC nik, P. O. Willard, Cark County, a=ir ****** -g! ga* ****** K. Sr K* ® |g JEDNOIa ****** Organizovana ▼ Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.i v državi Illinois 12. januarja 1898 Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111 L podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, I'a podpredsednik:........Frank Boje, K R No. 1, Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City 3*»gajnik:.......John Grahek, cor Broad'vay & Grante Sts., Joliet, 111 Duhovni vodja:... Rev. John Kranjec. 813 North Scott St., Joliet, 111. Pooblaščenec: ................ Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet. Ill vrhovni zdravnik......Dr. Martin J Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111 NADZO RNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, II). Leo. Kukar, Box 426. Gilbert. Miiri Opomnja uredništva. V znanje in 4»nanje vsem, ki ob vsaki priliki za-*«njavajo naš list z glasilom ter tako Spodkopavajo ugled Amer. Slovenca, Ovijamo sledeče: ^a stran lista je odločena za Jed-^foe zadeve, dopise, polemike itd. 0 je namreč oddelek za Je dno ti-® glasilo in tukaj se'sprejema kolikor toliko vpoštevanja vre-dopis, tičoč se K. S. K. Jednote.— I "Amerikanski Slove- 0 . _ Pa s to polemiko nima nič ,il ?r*v'ti. Peta stran je v najemu za "' S" K- Jednoto, a list sam na sebi je - a «n zase. Pismo Rev. Tomšiča. forest City, Pa., 8. novembra 1911. J. Kranjec, Joliet, 111. Dr; agi gospod: Oprostite, da stopim še enkrat in fdnjikrat v javnost. Storim to z do- jlr'n» in najboljšim namenom, zaradi ' "uoega miru, ki ga sam ljubim in vsi "ajini sobratje K. S. K. J. Ker je na-Jln prepir javen, naj o moji nameri za-*na tudi javnost, posebno pa gg. de-zad"je konvencije, vendar pa ,ako' da Vi dobite v roke moje pismo, | A "ama nihče ne more predbacivati, 'ewde.lala sta med seboj in na tihem, i j,0 ni se namreč studi, da se dva du-' V.n.a med seboj prepirata za čast, Je nemala čast biti duhovnim vod-; M tako velike organizacije. Podaj-S1 roke in prenehaj val Dobro zna- val v SC Jaz za to čast nisem potego-, '.*ar tudi znajo vsi delegatje, kakor K5tjenajini sobrat->e duhovni, tudi dele- T, ' - ^ * 1Z srca rad odstopim. S svojim Ker°m ')°m zadevo poravnal sam. n . pa mora o mojem odstopu znati '»nT e' p.redsecJnik Jednotin, Vas prositi' 0l1 "jega zagotovilo, da a n'česar proti temu. V slučaju, :rttj ®Preime mojo odpoved, kar upam. )je 0 takoj javite, da mu potem poš-formalno odpoved. On sam ima ,luj]PraviI'h pravico imenovati drugega ' v°djo. Za svojo osebo nimam Polnonia nič proti temu, da Vas ^"Je. ako mu drago. ,jtiae°t°vim Vas, da za tem ne tiči tre n'l)mania zvijača, ker zadeva je «na,eSna' ^ato to dam v javnost» da (tprJo 0 tem posebno vsi delegatje, ka-HfXj Stl11 že omenil. Meni se že vsa ttied^ Knjusi, da sc namreč duhovni ^flpHSPNI >r0srt°S"n !)a gg. delegate, naj mi o-e 'noj korak, ker moja vest mi Rav Vr'eva, največ zaradi pohujšanja. „aj tako prosim tudi vse časnike f kap "ehajo o tein pisati, da bodemo, Pr*,,. ?artl> imeli zopet in saj enkrat Vam" lep mir 3»isCrri gosp. Kranjec, rečem, da to£l)C nitl "ajmanje razžaljen za vse £ ' Zato pa ostajam pr'iateljskim pozdravom! JOS. TOMŠIČ. t seboj po časnikih prepirajo in le v pohujšanje vseh roja- "ko komentarja ja k zgoraj pn-j., . poslanemu pismu: «tolsk ls,na, katero sem prejel od apo-®a j delegata in ki je priobčeno 'ahlt0 Strani te št. Amer. Slovenca, uvitlite, da se mi ni šlo za osebje pa za stvar samo. Popra- moji misli le vsled nesporazumljenja. Znam dobro, da to dejstvo ni ravno vzpodbudno vplivalo na člane Jedno-tine. Ko bi bil g. duhovni vodja večkrat z nami delegati-duhovni skupaj, ne bi prišlo do tega. Ako se je tedaj nekaj stavkov pri črki D "Duhovni vodja" črtalo, se ni to storilo z namenom škodovati katoliškemu značaju naše Jednote, pač pa enostavno zato, da se pravila skrajšajo. — Ko smo došli pri izdelovanji novih pravil do I te točke, je bil prvi predlog, da se ta , točka sploh črta. Seveda o tem pred-i logu se niti glasovalo ni. Že sedaj pa moram pripomniti, da se ta točka j ravno tako ne more črtati, kakor tudi i druge točke ustave, n. pr. predsednik, gl. tajnik i. t. d., ker to točko najdemo , v ustavi (constitution) Jednote, in ako se ne motim, je omenjena tudi v char-ter-ju. To omenjam le mimogrede. Glede stavkov pa, ki so se črtali, se je Ra vnela bolj prijateljska debata, go-toV pa sem, da nikdar ni bil moj namen kakor tudi ne velike večine začas. pravnega odbora, s tem činom odpraviti listke za velikonočno spoved, ali celo saj indirektno velikonočno spoved samo. Omenjena je bila pri tej debati tudi okolnost, da se že iz Člena III. št. 11, stran 27. razvidi, kaj ima storiti duhov, vodja v vsakem slučaju. Omenjale so se tudi nektere angl,-katoliške Jednote, n. pr. K. of C. Tam je točka o duhovnem vodji sila kratka. —Eden dobrih članov je celo rekel nekako talfo le: Vsak pošten član opravi svojo velikonočno spoved ne zaradi Jednotinih pravil, ampak ker mu tako veli njegova vera, njegova vest. Zato lahko slovesno izjavfjam, da veliki večini tega odbora z menoj vred niti najmanje ni prišlo na misel žaliti katoliški značaj Jednote. — Vendar pa, ako bi to znalo biti in se tako smatrati, se storjena napaka še vedno lahko popravi. Moje prepričanje je vedno bilo in je še, da je duhovni vodja absoluten in neomejen gospodar v verskih zadevah Jednotinih. To sem posebej po-vdarjal pred veliko množico delegatov, in to povdarjam tudi tem potom. Nikdar pa nisem hotel s kakim činom ali besedo kratiti Cerkvi pravico, odločevati v verskih zadevah Jednotinih. To povdarjam tudi sedaj, ne da bi nameraval s tem kaj preklicevati, ali da bi me bil moj škof k temu silil. Nikakor ne, ker do danes šč nisem ž njim govoril. Pač pa se to samo ob sebi razume. Tako, ker ima v verskih zadevah Jednotinih odločevati edino le duhovni vodja kot namestnik Cerkve, hoče in mora, ter tudi more morebitno napako tudi popraviti. Da tedaj ne bitiila omenjena točka nejasna za ko-je člane, želim, da se oni stavki v točki izpuščeni zopet vpišejo. S tem bode konec nejasnosti, a tudi prepira konec. Proti temu ugovarjati ne more nobeden član, ker princip je tu: odločuje Cerkev v verskih zadevah, nihče drugi. Povedano mi je tudi, da so v novih pravilih "Glavne postave" Člen II. št. 2. str. 22. starih pravil, izpuščene črke "K. S. K. J." Začasni odbor jih je res izpustil, a ko sem jaz kot tajnik odborov bral načrt pravil, se je gl. tajnik oglasil k besedi ter predlagal, da naj bi se te črke zopet vpisale, in tako je bilo sklenjeno. Tako najdem opombo v originalnem zapisniku in tudi kot opombo v starih pravilih, ako je to v zapisniku ali ne. S tem bode gotovo vsem ustreženo. JOS. TOMŠIČ, župnik. moženja. Kateri član se ne udeleži glavne seje, je pod kaznijo 50c. K sklepu pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. John Snedic, I. tajnik. Biwabik, Minn., 10. nov. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 13. K. S. K. J., Biwabik, Minn., bo imelo veliko sejo 3. decembra. Na to sejo so vsi člani prošeni, da se je udeležijo, ker bo volitev novega odbora za leto 1912. Prosim vse člane tega društva, da naj premislijo, katere može da volijo, da bodo delovali po njih volji in ukrenejo reči, da bo društvu v korist in napredek. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Frank Zakrajšek, I. tajnik. Kansas City, Kans., 11. nov. — Društvo sv. Petra in Pavla štev. 38. K. S. K. J. je na svoji redni mesečni seji dne 1. oktobra sklenilo za vse tiste rojake, kateri niso še pri nobenem pod pornem društvu, da se sprejmejo samo za polovico v društvo in sicer do novega leta. Prijatelj, ako nisi še v dru- ( štvu, sedaj imaš lepo priložnost in tudi i čas, da si preskrbljen v svoji bolezni. N. Guštin, tajnik. Pittsburgh, Fa., 12. nov. — Gospod urednik Am. Slovenca! Vas prosim, da natisnete v glasilo glede našega društva sledeče: 1.) Dajem na znanje vsem članom društva Matere Božje štev. 33. K. S. K. Jednote, da bode glavna oziroma fiskalna seja dne 3. decembra t. 1. in so k isti vsi naprošeni, da se udeležijo, ker bo istega dneva že na red prišla tudi volitev uradnikoy za leto 1912. 2.) Vsi člani so naprošeni, da svoje asesmente točno poplačajo istega dneva, tako da bo lakši račun staremu o-ziroma novemu odboru za prejem društvenih knjig; kateri ostanejo dolžni, se bojo njih imena in vsota pri prihodnji seji prebrala. 3.) Nekateri udje še dolgujejo od piknika, kateri je bil avgusta meseca, zatorej jih opominjam na plačanje na dan glavne seje. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam naše močne organizacije in obilo vspeha pri društveni volitvi Tebi, list, pa boljši napredek. John Filipčič, tajnik. Sti ''te svoj 'šili 0 zmoto v kolikor ste se za- pvri zadnji konvenciji, in vse bo Povem Vam pa, da redu- Povem vam pa, osti .de£e stvarne popravke: pj '.(,a Preveč je bilo zadnje ted-1)lra. ter morda tudi jeze, a po Listnica uredništva. G. John Filipčič, Pittsburgh, Pa. Ker je stvar med častitima gospodoma takorekoč poravnana, smo Vaš tozadevni dopis izpustili, ker ni več umesten. Zdravi! I Društvene vesti. 1= 5»0«<1«)»0*0»C Rockdale, 111., 12. nov. — Naznanjam iz urada društva Svetih Treh Kraljev št. 98. K. S. K. Jednote, da imamo glavno zborovanje dne 3. decembra. Zato so naprošeni vsi člani imenovanega d-uštva, da se udeleže vsi, ker na ti ^eji se bode volil novi odbor za letu 1912. in se bodo brali vsi računi,,koliko da ima društvo pre- Crab Tree, Pa., 14. nov. — Naznanjam članom in članicam našega društva sv. Antona Padov. št. 71. K. S. K. J. v Crab Tree, Pa., da na prihodnji seji 3. decembra imamo glavno zborovanje, kakor vsako leto. Volilo se bode novi odbor za leto 1912. in veJiko reči imamo ukreniti in urediti v prid društvu. Zatorej vljudno vabimo vse člane in članice, da se udeležijo omenjene seje, da bode nam lažje urediti vse potrebne reči in le potem zamore vedeti vsak član, kako naše društvo obstoji. Kdor se pa glavnega zborovanja ne udeleži, mora plačati $1.00 kazni; oproščen je le, ako je bolan in preveč oddaljen. Z bratskim pozdravom Andrej Jereb, tajnik, Box 92. Rockdale, 111., 10. nov. — Naznanjam žalostno novico. Smrt je pobrala rojaka Franka Ilovarja. Prehladil se je, in potem se ga je prijela vročinska bolezen. Bolan je bil devet dni; umrl je v bolnišnici sv. Jožefa. Tukaj ni imel nobenega svojega človeka. Bil je vedno nesrečen v tej deželi, ni mogel nobenega dela dobiti stanovitnega, čeravno je bil že 19 mesecev tu. Zaslužil si je težko za board, zatorej ni bil pri nobenem podpornem društvu. Za njegov pogreb smo kolek^ali. Darovali so sledeči: Po $3.00: John Lo-zar in Ant. Slcko. — Po $1.00.: John Duša, Al. Lozar, Jos. Boštjančič, Fr. Lozar, Ana Marentič, Pavle Dolinšek, John Snedic, Al. Mlakar, Anton Pire, John Gril, Ant. Kefkoč, Antonija Ze-rovič, John Pire, Pet. Kokal, Al. Duša. — Po 50c: Fr. Lubič, Ben. Birsa, John Muste, Jos. Snedic, Fr. Zupančič, Mike Urš'č, Toni Sleko, Mart. Juričič, Jos. Šuštar, Raf. Rebek, Jos. Ciuha, Neznanec, And. Lozar, Jos. Marenče, Jos. Boštjančič, J os. Kuhar, Fr. Viter, Ign. Skrabec, Fr. Svetič, Ant. Selan, Fr. Hočevar, Jak. Skubic, Mike Sto-par. — Po 25c: John Petruša, Al. Ver-bič, Fr. Marenče, Mart. Bukove, Jos. Pekolj, Mike Šetina, John Šetina, John Drnulc, Jak. Kokal, Jos. Šuligoj,' Ant. Buščaj, Fr. Duša, John Dolinšek, Al. Miklavčič, Fr. Oričk, Ant. Retl, Jos. Kuhar. Jos. Petan, John Urh, Mike Kocjančič, Nik Obrman, Ant. Kocjan-čič, Jos. Boštjančič, Fr. Boštjančič, John Okorn, Fr. Bolte, Jak. Bukove, Fr. Kurelič, Fr. Rolih, Fr. Boštjančič, John Boštjančič, John Jagodnik, And. Urh, Fr. Prime, Fr. Setin, Jos. Ja-hodnik, John Glavan, Fr. Krištof, John Božič, John Mežnar, Jos. Pire. Po 10c: Mike Šmajt. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! Kdor pa ni še pri nobenem podpornem društvu, naj hitro pristopi v to ali ono, da ne bo prepozno. Nabirali smo g. Jožef Boštjančič in g. Josip Boštijančič in jaz podpisani. Pozdravljam vse darovalce John Snedic. Zahvala. Naše društvo sv. Jožefa št. 58. K. S. K. J. v Haser, Pa., se iskreno zahvaljuje slavni XI. konvenciji, ko je bila naša prošnji uslišana za nas revne štrajkujoče člane društva. K;ikor smo svoječasno poročali, da je bil ioj hud in pdvsem opravičen. Toda pok 16 mesečnem vztrajanju nam še ni bilo mogoče doseči naših opravičenih zahtev. In med tem časom je bilo tudi mnogo bolnih članov, ki srn« jih morali tudi kolikor mogoče pod pirati. Tako smo prišli do dolga n mesečnem asesmentu. In sedaj so s-nas usmilili s pojasnilom v tej zade\ od g. Jos. Zalarja in s pomočjo ce njenih gg. delegatov in nam dolg od pustili. Zato izrekam v imenu celeg društva sv. Jožefa št. 58 najprisrčnejc zahvalo in Bog Vas ohrani! Z bratskim pozdravom ostanen Vam udani, Haser, Pa., 12. nov. 1911. Jernej Bohinc, tajnik KNJIŽEVNOST. "Amerika in Amerikanci". Rev. J. M. Trunk izdaja spis: "Ame rika in Amerikanci" v 12 mesečni' zvezkih po 30 centov. Kdor želi 1 zvezek na ogled, naj natančno naznan svoje ime na karti ali dopisnici poc naslovom: Rev. J. M. Trunk, Beljak Villach, Austria. « "Zgodbe fare Škocijan". Č. g. Peter Bohinjec, župnik v Ško cijanu pri Mokronogu, je spisal zz spomin in slovo ob desetletnici svoje ga župnikovanja knjigo: "Zgodbe far< Škocijan pri Dobrovah." Na 112. straneh podaja pisatc4j vse važno gradivc o zgodovini Škocijanske fare, ki s< sme prištevati med najstarejše n; Kranjskem. Škocijanskim rojakom, bi vajočim v Ameriki, to knjigo najto pleje priporočamo. Nekaj iztisov pc 50c ima na prodaj: Amerikanski Slo venec, Joliet, 111. Kdor jo prej naroči, jo prej dobi — požurite se! * "Gospodinjstvo". Za naše matere, žene in dekleta ve-levažna knjiga: "Gospodinjstvo". Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M Lidvina Purgaj, prednica šol. sester in voditeljica gospodinjske šole v Mari-janišču v Ljubljani. Cena je zelo nizka in znaša 2 K 20 v za broširan in 2 K 80 v za vezan izvod, po pošti 30 v več. Knjigo je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, kamor pišite ponjo. * Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1912. je izdalo in založilo uredništvo "Glas Naroda", New York, N. Y. Cena 30c. Že osemnajst let izhaja ta koledar, ki ima tudi letos raznovrstno ysebino, tako da donese vsakemu vsaj nekaj zanimivega. "Amerika in Amerikanci". Nihče naj se ne boji poslati slike v strahu, da bi moral za njo plačati. Le večja društva so naprošena (a tudi le naprošena, ne morda primorana), da bi blagovolila slike ozir. klišeje plačati ker take slike stanejo $10—15. Ako se bodo rojaki za knjigo zanimali, in se je bo prodalo zadostno število, plača vse založništvo. Na noben način pa nihče ne bo prisiljen plačati slike, tudi društva ne, ako tega noče sam storiti. Založništvu je s slikami jako ustreženo, posebno tudi z onimi iz d o-m a č e g a a m e r i k a n s k e g a življenja, n. pr. skupine pred cerkvijo, na pikniku, na veselici, pri ženitovanju. skupine otrok, delavcev, godb, izobraževalnih društev, vitezov, sokolov. Enako slike ulic, kjer je več Slovencev, hiš, prodajalen, gostiln, slov. farm. sploh vsega, kar bo o naših Amerikan-cih zanimalo staro domovino. Še enkrat bodi povdarjeno, da knjiga ne presoja razmer *z strankarskega stališča. Prostora bode v njej tudi za "napredne", ker ona hoče slikati razmere, kakršne so, ne morda kakršne bi imele biti. Torej, rojaki, zlasti častita duhovščina, le pošljite slik in prav natančnih podatkov. REV. J. M. TRUNK, c. o. Rev. A. Blaznik, Haverstraw, N. Y. P. S.:—Prosim, da bi tudi drugi slovenski listi v Ameriki, blagovolili ponatisniti to objavo. "Ljubezni in sovraštva moč". Kakor smo že naznanili, 'prične v kratkem izhajati v našem listu lep izviren roman pod gorenjim naslovom G. pisatelj je nameraval svoje deln poslati v staro domovino, kjer sc zelo visoko cenijo in prodajajo in kupujejo dobre povesti; ampak iz ljubezni do svojega naroda v Ameriki je posvetil svoj lepi roman Amerikanskemu Slo vencu, tako da ga bodo naši cenj. či-tatelji prvi uživali. JOLIET Musical College 516 Woodruff Building Chicago in Jefferson St, Joliet, 111 Najboljša šila za godbi Podučujejo izborni profesorji godbe in artisti. Klavir, vocal, violin, viola, orgai harmony, counter point orchestr: class. Zgodovina godbe, čitanje god benika, harp clarinet, cornet, flute trombone, drums in na druge instru mente. V vseh jezikih. Zastonjj ilustriran katalog na proš njo. Najboljše urejene šole. Prosto uče nje v gotovem času. Chicago telefon 2901. A. S. WITH, direktor. PRIPOROČAMO VAM Doktor Ivec kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika,. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l T«-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše v-ode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. On je specialist za moške, ženske in otroška bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo O-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, inr-lico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, iehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pr»-•e. krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdi-avr ški jvet zastonj in strogo zaupno, Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in vm am bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, O N. CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS. Edini slovenski samostojni kamnosek v JoLetu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svoio veliko / ilogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov H graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste • trpežnimi zlatohliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjeoib držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tttdi vse druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam. SiMOlT SETIITA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. JNAK VELJAVE. SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tep izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepcilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co, 913 N. Scott St. joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Rojaki naročajte in priporočajte "A. S." AMERIKANSKI SLOVENEC, 17. NOVEMBRA 19)1. M Šcstorica temnih gondol se je vračala z otoka San Michele v Benetke. V plamtečem zlatu je stalo večerno solnce nad cerkvijo Madone dell'Orto, koje zvonik je molel izmed hiš kvišku; slepilo jc skoro one, ki 90 se prepelja-vali v gondolah in oblivalo morje ter njegove lahke valove s tisoč zlatih žarkov, ki so se lomili pod vesli, potem pa plesali proti Fondamenta nuo-»e in Sacca della Misericordia, kamor so pluli čolni v jasnem pomladnem večeru. Pred njimi je ležala kraljica siorja, Benetke, v čaru luči in življenja, in zlat lesk je plaval nad čudovitim mestom v žareči krasoti. Za njimi pa, od koder so prišli, zre resno in samotno velik otok: obdaja ga mogočen zid, ki moli rezko iz vod-*e globine; v njem pa je velik portal, nad njim in zidom pa se vzpenja temen, črn gozd prastarih, mogočnih cipres; njegova veličina se zdi v morski gladini še podvojena. To je otok San Michele, mrtvaški otok, mestna njiva božja. Daleč zunaj leži sam v valovih, in nikdo ne biva na »jem razen mrtvecev. Ti počivajo daleč proč od mestnega šuma, čisto zase, »ič jih ne moti. Razun molitve in petja v stari Mihaelovi cerkvi, v koje varstvu so, je edino šumenje valov in vrhov cipres, ki pojo neštevilnim, ki tu počivajo, mrtvaško pesem noč in dan. Resno zre San Michele za domov .se vračajočimi, kakor bi jim hotel reči: "Vse vas še vidim — ako ne živih, tem gotoveje mrtve. Vsi mi bodete zapadli, kakor vaši očetje in vaši otro ei — in jaz lahko čakam." Toda oni v gondolah ne mislijo na to, da bi se še enkrat ozrli, od koder so prišli. Oni v prvih čolnih sede s sklonjenimi glavami žalostno vkup in molče: star mož, ki mu obriše žena okroglega obraza od časa do časa solze, ki mu vro neprenehoma iz oči; mlad človek, zroč kakor obupanec in dve mlajši deklici, kojih objokani obrazi se vidijo le zdaj pa zdaj iz črnih ogrinjal in čipk, ki jih zakrivajo. To so starši, sestri in zaročenec one, ki počiva zdaj tam na San Michele... Tudi v drugi gondoli vlada molk, a oni v naslednjih imajo temveč opravka, da izrazijo svoje misli o pogrebu, «d katerega se vračajo. "Da bi ostal le stari pri pameti," reče ena — priletna soseda — "on je tako nagel, ognjevit človek. Še se spominjam, kakor bi bilo danes, kako je zmerjal in preklinjal svetnike, ko je prišla uboga Bianca na svet. Moral bi biti deček — a kaj je mogla Pove-rella za to? In kaj more zato, če sta umrla oba starejša dečka? Da, stari Mateo je srdit človek." "Mogoče misli na to," reče druga. "Noben deček bi mu ne dajal toliko dohodkov, kakor Bianca s svojimi gosli in svojim glasom. In zdaj mu jo je Bog vzel." "Pst, pst," jo je svarila prva, "stari bi lahko slišal." "On je gluh vsled strahu. V dveh dneh živa in mrtva — deklica, lepa kot pomlad in tako urna 111 vesela — to je zadelo starega v srce." "In Tonia šele, ubogega fanta! V štirih tednih bi bila svatba." "Mrzlica ga je prehitela, smrt je »ajhitrejši osvoboditelj." "Tonio najde kmalu nadomestek — stari Mateo ima ja še dve hčeri." "Rita je premlada." "In Lucija hoče v samostan." "In — ta ravno! Ta bi čisto nadomestila umrlo sestro." "Ha-ha-ha! Saj se vedno skriva; niti do pet ne zna šteti." "In goslati in peti še posebno ne." "To vera jaz bolje," reče ena soseda; "če hoče, zna vse — glas ima kakor primadonn." In dlesknila je s prsti. "No, tedaj naj se Mateo in Tonio potolažita. Lucija bo pela, igrala go sli, >Lucija bo vzdrževala Mateju kvartet. —" "ln Lucija se bo poročila ter prišla v gnezdo, ki je bilo spleteno za njeno ubogo sestro." Bili so blizu vkrcališča della Misericordia; toda gondole so krenile v stran v ozko laguno, držečo v sredino mesta, proti hiši žalosti, iz katere je odjadrala pred nekaj urami lepa Bian-ka, ki je umrla za mrzlico, proti božji njivi benečanski. V govornici katarinskega samosta na, tesno pred omrežjem, izza kojega sta zrli dve redovnici, je sedela v žaljti mlada deklica. Imela je odgrnjen paj čolati in je živahno in naglo govorila. "In jaz nočem, in *ne morem, in ne smem. To sem obljubila Madoni v Zaunipolu in svetniku Padovanskemu in Križanemu v San Marco. Jaz ga nočem, nočem tudi nobenega drugega, jaz se nočem poročiti. Zaničujem moške, vse, vse; surovi so in nesramni, zaničujem svet, ostati hočem čista, nikdo se me ne sme dotakniti — ne — ne!" Stresla sc je in potem je dela robec na obraz ter bridko jokala. "Pomiri se, ljuba Lucija," je mehko zazvenelo iz ust starejše nune; "bodi pametna; na svetu se godi vse po božji volji." "O, jaz seni to vedno verovala, ali zdaj — zdaj je tako težko — vero-vati — "Otrok, ne greši; Bog ima s tebo.i boljše namene, nego mi vsi._^ Premisli, pa mi vse povej; tako si mi vse nadrdrala, da ne vem konca ne kraja Enkrat si govorila o petju, potem o poroki, zdaj o goslih, zdaj o mando lini — in slednjič sem čula vse in nič. Deklica se je ozrla in videč dobro ten obraz redovničin, se je veselo za smejala. "Da — taka, čisto taka sem, madre carissima; oče pravi: Lucija govori rokami, hodi po glavi ter misli z no gami. Prosim torej, izprašujte me pa Vam bom najjasneje odgovarjala. "Kakor v spovednici," se je smejala redovnica. "O, oče Geronimo, me ne vpraša nikdar ničesar," je brž posegla Lucij vmes; "tega bi se sramovala; k večje mu ga jaz kaj vprašam. Torej: oče me hoče pri kvartetu." "Tako, zdaj si na pravi sledi, le na prej, ljuba Lucija." Hvaležno in nežno je pogledala de klica kakih sedemnajstih let nuno in potem nadaljevala: "Uboge Biance ki smo-jo peljali pred petimi tedni na San Michele, manjka povsod. Igrala je prvo vijolino, drugo, gambo in man dolino in sicer skoro vse komade na pamet in krepko kakor moški. Posebno prvo vijolino — o nebeški kvin tet Rossinijev, kadar je igral oče zra ven! In alt je pela tako sigurno, da je mislil Tonio, da je tako rojena, da sploh napačno peti ne more, ha-ha-ha! "In zdaj naj ti zavzameš njeno me sto, Lucija?" Deklica si je zatisnila ušesa. "Ne recite tega, madre carissima, ne mo rem slišati! Seveda naj in s Toniem naj se poročim — a tega ne morem in ne bom storila. Zakaj je pustil ljubi Bog moji sestri umreti?!" "Zato se ti še ni treba-s Toniem poročiti, ljubi otrok! Ti lahko kljub temu poješ in igraš pri kvartetu svojega očeta; sicer niti živeti ne more." "Oče noče Tonia izgubiti, ker je iz-boren pevec, zato hoče, da bi bil čisto naš. In potem, pravi oče, se ne spodobi, da bi njegove hčere z njim javno nastopale. On ne pusti, da bi se njegovih otrocih kaj slabega govorilo, a če je Tonio zaročen ali poročen, je to vse kaj drugega; potem je on člen družine in mi smo varni pred jeziki." Tvoj oče ima jako pametne razlo ge, Lucija; zahvali Boga, da imaš takega očeta." Deklica je odskočila, tako strastno, da se je prevrnil stol, ki je na njem sedela. "Ali jaz nočem o poroki niče sar vedeti, jaz hočem — ostati hočem devica, saj sem že rekla!" je zaklicala "Jaz sem govorila o razlogih tvojega očeta, ljubi otrok, ne pa o poroki," je odvrnila lahno redovnica. "In tako silnih deklic tudi v samostanu ne rabimo. Ali povej mi, Lucija, te more li oče rabiti? Saj do zdaj nisi ž njim igrala in tvoj glas najbrž tudi ne bo dovolj obsežen." Lucija se je smejala in na obrazu se ji je zasvetila samozavest. "O, jaz znam obe vijolini in gambo tako dobro igrati kakor Bianca; često sem se skrivaj vadila, ko so odšli drugi h koncer tu. I11 petje? Tu sem se le potajila, sicer bi morala pomagati pred ljudmi peti kvintet. In tako je rekel oče mnogokrat: Lucija, preje bi si upal krokodila sv. Jurija naučiti peti skalo, kakor tebe — ha-ha-ha! — Ut re mi fa so Ia si ut —" v krasnem hodu je za-zvenela tonovska lestvica čisto in glasno iz dekličinega grla. Lucija, Lucija — za božjo voljo, pomisli, kje si!" je mirila redovnica "Mislite li še vedno, da ne znam peti?" je vprašala Lucija, in njene oči so se svetile radosti. "Ne, ti znaš peti, in če izve to tvoj oče? —" "Žal, on že ve!" "Kako to?" "Predvčerajšnjim so imeli izkušnjo, oče, Rita in Tonio, in tedaj sem morala sodelovati. 'Iz stiske se mora narediti krepost', je dejal oče Toniu; 'vzamemo počasnejši tempo, Lucija potrebuje mnogo potrpežljivosti, Bi anka je imela v mezincu več glasbe! Pri tem se je ozrl v Tonia, kakor bi prosil milosti. 'Tega očetu ni treba,' sem si mislila, potem sem se zavzela in igrala — o — šlo je čisto drugače, kakor je oče mislil. Prvič, ko nisem naredila nobene napake, mi jc priki mal; potem, ko so prišla zapletena mesta. ko je treba dobro taktirati, tedaj je bil začuden, in ko sem vzela slednjič dvojne prijeme, s kojimi ni on niti računal — tedaj mu je zasijalo solnce na obrazu. Hipno je ustavil in rekel, ko je inene pogledal: "Tako, otroci, zdaj vzamemo pravilno tempo, Lucija gra kakor umetnica!' In potem — da bi bili Vi slišali, madre carissima — potem je šele šlo, potem. Jaz nisem videla in slišala ničesar več, kakor godbo — to se je strinjalo! 'Bianka je izborno igrala,' je dejal oče, 'ali Lucija zna zdaj že bolje, nego ona! Ko smo končali, me je imenoval svojega ljubega otroka, svojo nado in radost in "se mnogo drugega. In tedaj se nisem mogla več vzdrževati: rekla sem, da bi rada tudi pela — Cherubinijevo Stella naris. Potem pa, madre carissima, sem pokazala, da imam glas — tedaj ne je oče objel in poljubil ter plakal od veselja." "In ti si njemu in sebi sama pokaza-'a pot v bodočnost," je dejala resno in nilo redovnica; "nekoliko nečimernosti je že bilo pri tem, otrok, a ne bilo b: irav, če bi skrivala svoje darove, ki i jih je dal Stvarnik. Svojega očeta noraš podpirati, in ker zahajate le v lostojne lokale, stvar ne bo slaba." "O ja, madre, petje in goslanje b: oilo krasno, in jaz bi bila pri tem v sedmih nebesih —, če bi le ljudi ne bilo! Ali teh ne morem pretrpeti!" Jezno je zaceptala z nožico ob kameniti tlak govornice. "S svojimi očmi zi jajo človeka, kakor bi ga hoteli prebo-sti. Ne, ne, pfuj!" In izpljunila je. Nuna se je smehljala. "Nismo še v nebesih, ne, dete," je dejala mehko; "tudi nas pogledajo večkrat precej neprijazno. A na to se ne smemo ozirati. In tvoj oče in Tonio sta ja tudi tukaj..." "Da, ravno Tonio!" je vzkliknila. "Saj to je! Jaz ga nočem in ne morem videti, a oče misli, da se moram z njim zaročiti, ker zahteva to dostojnost in čast, in ravno tako je rekel tudi Tonio... In jaz ne maram moža, jaz hočem..." "Hočem in hočem in še enkrat hočem," je dejala redovnica. "Lucija, tako ne prideš nikamor in boš samo svojega očeta dražila. Tega pa njemu ni treba in tudi ne zasluži, kajti on skrbi zate zvesto, otrok. In poslušaj me. Da moraš sodelovati pri očetovem kvartetu, je čisto jasno. In da odgovarja le dostojnosti in časti če vedo ljudje, da je Tonio tvoj bodoči soprog —." "Nikar, nikar, madre carissima!" je vpila Lucija, tiščeč si ušesa; "ne morem slišati te besede —." "Torej recimo — tvoj zaročenec. — To je čisto umevno: svojim staršem ne moreš in ne smeš biti v teh razmerah; torej ti preostaja le še zaroka, /sekakor bi lahko —" je pomenljivo pridejala nuna. "Kaj bi vsekakor lahko — prosim, 'caj!" jo je z iskrečim pogledom prekinila Lucija. "Pustila me izgovoriti, vrtinec! — Ti bi lahko, da, morala bi povedati tako misliš in če se strinja Tonio s tem, se lahko pustita imenovati zaročenca, četudi nista zvezana." "To sem že tudi jaz mislila," je živahno vzkliknila Lucija; "ali — kdo ve — končno pridem le v past — Tonio bi bil tudi tako zadovoljen." "Dobro, tedaj stori tako; zadovoljen bo oče in ti lahko brez nevarnosti kon-certiraš in poješ, a slednjič — pride as, pride svet. Glavno pa je, da greš vsako nedeljo zgodaj k spovedi in sve temu obhajilu. Čim večkrat se obriše pohištvo prahu, tem lepša je- soba. In predvsem se varuj nečimurnosti! Stori dober namen, kadar poješ ali igraš: Vse Bogu v čast in za moje uboge starše; ne trpi nikakega prilizovanja, ne pusti oči okrog se obračati..." Vse hočem storiti, madre carissima," je zagotavljala Lucija. "In posebno Toniu hočem povedati, da je zaroka le dozdevna... Niti z nlazincem se me ne sme dotakniti, ali —." In strastno je iztegnila v pesti skrčene roke. Bog naj ti pomore, Lucija, tja, kamor te hočem imeti! Pridi, da te prekrižam." Lucija je pritisnila svoj obraz prav na omrežje, in skozi isto se je prikazala redovničina desnica ter blagoslovila odraslega otroka. Minilo je tako nekako eno leto. Po ozki beneški ulici je stopal mlad mož; lahek plašč ga je ogrinjal, glavo mu je pokrival rjav, širokokrajen baržu-nast klobuk. — Na prvi pogled je bilo ideti, da je slikar. Bledo lice jc izgledalo utrujeno; lepe so bile poteze, skoro stroge — ali temno oko je zrlo otožno. Počasi je nesel cigareto k ustom, med tem ko se jc, ne da bi se brigal za koga, drenjal med množico naprej; zdaj pa zdaj je votlo zakašljal in videti je bilo, da se kolikor mogoče premaguje. Marsikdo se je oziral za njim. 'Tedesco" (Ncmec), je dejal en o-tročaj k drugemu, in ta je odvrnil, ko je brž pogledal tujca "tisico" (jetičen). Moževa postava se je zganila, ko je prišla zradnja beseda na njegovo uho. Potem se jc vzravnal in korakal čez al inostič na trg dalje in potem naprej v vrtinec ulic in kanalov. Videlo e je, da ne išče ničesar, ampak da ta-a tjavendan s svojimi mislimi. Hipno se je vstavil. Iz večje gostilne je zvenela v mamljivih akordih god ba. Bilo ni nič navadnega — to je bil ja Beethoven, kar so igrali — ta čudoviti andante — z malo inštrumenti — kako je bilo to mogoče? Vstopil je. Gostilna je bila polna skoro do zadnjega prostorčka. Bil je samo preprost narod: čolnarji, mornarji, krmarji, ribiči, lončeno pipo v ustih, s pokri-ali na glavah; vmes tudi drugi, ljudje, moški in ženske izmed naroda — z eno besedo: neotesano in pisano občinstvo, toda kakor se je spoznalo na pry' hip, poštepi ljudje. In sredi te družbe so stale štiri osebe ter igrale: star mož energičnega obraza, igrajoč drugo vijolino, obenem tudi dirigent; mlad mož z gambo, deklica z mandolino in ena druga, ki jc igrala prvo vijolino. Igrali so izborno, z ognjem in razumom, kakor sc igra v Italiji cesto, včasi celo na cesti. Slastno in z zadovoljstvom ju P°" slušala množica. (Konec prih.) NAZNANILO. Slavnemu občinstvu v Jolietu in o-kolici naznanjava, da sva kupila kro-iaško obrt od g. Fr. Žagarja ter bova nadaljevala krojaško delo. Kdor rabi kaj nove obleke za zimo ili pa če hoče kaj popravka na obleki n glajenja, naj se oglasi v najini kro-ačnici. Delo jamčiva, cene so zmerne. S spoštovanjem Lesar in Stariha, slov. krojača, 1005 N. Chicago St., Joliet, IH. IRGST&KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše The U. S.M 10c. in "Meerschaum" Ik Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na OS Jefferson Street. Joliet, 1B KirinčicBros Cor. Colun bia in Chicago his. tCadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na k Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat Stefaniču če reko. Tam dobim dobro pivo, žga .ije, smodke in izvrstno demače vin« <1 je rudeče in belo, in bo teklo veseli Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt JJ> JJV Jf* -sQ* Jf» l * * * * £ ELIXIR ^ bitter-wine fvER TRINEROVO •MwWd b/JOSEPH TFUNER 753 SAsMiMid Ave. zahtevanje Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Vzrok tega splošnega zahtevanja j e ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša BOLEČINE V ŽELODCU, NEUGODNOST PO JEDI, KOLCANJE, V fcTRO V E. - KOLIKO, ZAPRTJE, MKKV0ZN08T. IZGUBO OKUSA, SLABOST, in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi. V lekarnah. Zavrni cenone, nekoristne ponaredbe. JOS. TRINER, * * * * * * * * * * * * * * Importer and Exporter 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. % % * * * Spomini na moje roma- jj nje v Sv. Deželo. g Rev. Jos. Pollak. VK EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regal i je, znake, kape, pečate iu rse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CfiNE NIZKE. F\ KEKŽE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogetali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000 00. & H* i i i i * f i i * Y i * i * i i f i 'f f lr \ 5- v Oompagnije * Generale * Transalanitque FRANCOSKA PROGA ______._- ■mb zveza z Avstrijo, Ogrsko Ia Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P-LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 32,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, faažne postelje, vino, dobro hrano ia razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St, New York City. GWi zastop na 19 State St, N. Y. Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago Prank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, ^.»feent. 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, !T*>St Louis, Mo., L. Stern & Son, agentsN. Collins St, Joliet, Illinois.. ••/•''VVv- • • •■■ ;. ' ' " ''I: - V'1' ' " ^ f ' '.- ' i • v w&i' j. * \ itv. „ v r r Ugodna prilika za vfarčevatije Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v Ljubjati reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO Al % Denar se samore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri *wki večji amerikanski baDki PROTI draftu na "Kreditni zavod za frgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, m' pa Vam nato pošljemo hranilno knjižioo. tostao Mreno premoženie koncem L1910 K. 407.520. Stanje hranilnih rlog Koncem L1910 okoli K 3-156,206.83. (Dalje.) 4. Iz Kaire do Kaife. Sedeli smo tedaj zopet na železnici. Nobenih posebnosti! Zopet vidimo raznovrstne kanale, ki namakajo od solnca izsušeno zemljo, zopet imamo priložnost opaževati vbožnost egiptovskega priprostega ljudstva—felahov— ki se trudi na polju v potu svojega obraza za svoj borni kruhek. Pripeljemo se slednjič do mesta Izmailije, kjer smo se mudili pičlo uro. Na kolodvoru nas je čakali ^prijazen redovnik in odpeljal nas v bližnji samostan, kjer so nas po bratovsko prijazno sprejeli in pokrepčali. Izmailija je še novo mesto, sezidano za časa, ko so delali sueški prekop. Akoravno so hiše snažne in lepe, je Izmailija vendar bolj vasi, kakor pa mestu podobna, ker se hiše ne drže ena druge, marveč vsa-i ko hišo obdaja vrt z visokimi košatimi 1 palmami. Tako dobe prebivavci, tega 1 mesta, ki leži v sredi razbeljene pu- ■ ščave, vsaj nekaj sence in hladu. Ce-j ste, ki so jako široke so obsajene z akacijami. Mesta samega nismo mogli ogledati, ker nam je primanjkovalo časa. Blizu Izmailije se železniška proga deli; en del gre proti Suesu, drugi proti Portsaidu. I Ta del egiptovske dežele, Šarkije imenovan, je dandanašnji jako dolgočasen, nekdaj pa je bila tukaj svetopisemsko znamenita dežela Gošen, kjer je dal kralj Faraon očaku Jakobu in njegovim sinovom bivališča. Dežela Gošen je segala od zadnje Nilove rame, nekako do sedanjega sueškega zaliva. Dandanašnji je tukaj sicer puščava, toda kolikor se da sveta obdelati, je tudi zdaj še silno rodoviten, i Ko smo zopet sedeli v vlaku, ki nas ■ je imel pripeljati do Portsaida, spominjal sem se egiptovskega Jožefa, katerega so nekdaj madjanski trgovci peljali po tej puščavi. Previdnost božja je pripustila to, da pripravi domovje neusmiljenim bratom in prihodnjemu izvoljenemu ljudstvu. Nekaj let pozneje zapusti svojo domovino očak Jakob in pride isto pot skozi puščavo, on beži se svojimi sinovi v Egipet, da reši sebe in svojo druž.ino lakote. Pogumno popotuje sivolasi starček, saj mu je Gospod obljubil: "Jaz sem vse-gamogočni Bog tvojega očeta, nikar sc ne boj, pojdi dolu v Egipet; ker tam te bom storil veliko ljudstvo. Jaz pojdem s teboj tje in jaz te bom nazaj peljal." (1. Mojz. 43, 3). — Tukaj v puščavi sta se zopet sešla stari oče in ljubljeni sin, tukaj sta se oklenila okoli vratu in sc jokala mej objemanjem. — Sedemnajst let pozneje se je po tej puščavi zopet razlegal jok, toda ne jok veselja, marveč jok britke žalosti Jožefove in njegovih bratov, ki so spremljali truplo mrtvega očeta v domačo deželo, kakor je starček vmi-raje zahteval. — Štiristo let pozneje se je bila namnožila hiša Jakobova v mogočno ljudstvo, katerega pretresljivi krik je segal k Bogu do nebes. Deželo, katero jim je dal v Jožefovem času Faraon, so Jakobovi potomci pridno obdelovali in postala je rodoviten vrt, toda sreče in veselja ni več tukaj. Pozabljeno je na kraljevem dvoru ime Jožefovo in težko tlačansko delo tlači Jakobove potomce. Pod Mojzesovim vodstvom se vzdigne izraelsko ljud- Joliet Citizens Brewing Co. j North Collins St», Joliet, 111. "Elk: Brand" pivo \ Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. I ^abim rojake j^j0® obiščete kadar se mudite v na-'"estu v moji lepi gostilni, ket 1,4 razpolago vsakovrstnih do-^ P'J»č ter najboljše žganje, doma-_ ''•lifornijska vina in lepo disečt tu . imam prenočišče. Postrež **ročam' C"W zmerna. Se Vam pri BoziotL M. W. Pbon« HM J*U*t, 111 Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB * se priporoča rojakom v naklonjer.ost Pošilja denar ▼ ataro domovino, hi tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in amodkr ROJAKI DOIRODOSLTI 3501 E. 95th St S*- Chicag«, IU stvo in trdosrčni kralj mu po velikih čudežih primoran dovoli, da se vrne nazaj v Kanaan. v obljubljeno deželo. Zopet oživi puščava in gleda čudež božje previdnosti in pravičnosti, katera je vničila faraona in njegovo vojsko. Na obalih rudečega morja pa zapoje Mojzes z Izraelovimi otroci prekrasno pesem Gospodu Bogu v zahvalo za čudežno rešitev. — Zopet mine približno 1400 let in zopet beži majhna vbožna družina iz' Palestine skozi puščavo v Egipt, da se reši zalezovanja krutega Heroda. — Taki in podobni spomini so se mi vzbujevali v srcu, med tem ko smo se vozili se silno hitrostjo po dolgočasni puščavi. Od Izmailije naprej vozi železnica tik Sueškega prekopa, ki je gotovo najznamenitejše delo 19. stoletja. Ta prekop, ki je 112 km. dolg, 8 m. globok in 20 m. širok, druži sredozemeljsko morje z rudečim in je najkrajša pot iz Evrope v Indijo. To velikansko delo je izvršil 1. 1869 francoski inženir Lesseps, delo, na katerem se je zastonj poskušalo tisočletja. Proti mraku smo prišli v Portsaid, kjer nas je čakal superijor frančiškanskega hospica, katerega pa nismo mogli obiskati, ker je bilo treba iti takoj na ladijo. Mesto ima nad 20,000 ljudi in ulice, vsaj tiste, po katerih smo se vozili s kolodvora v luko, so popolnoma evropske. Tudi mesta seveda ni smo imeli časa ogledovati; na glavnih ulicah pa je bilo videti mnogo gospode. V luki smo imeli sitnosti radi zdrava niškega spričevala, katero nam je napisal turški zdravnik. Nekaj tednov poprej je namreč v Egiptu razsajala huda kolera, katera je bila pa ob času našega popotovanja popolnoma nehala, vendar je bilo treba zdravniškega spričevala, ki je bilo pa kaj naglo narejeno. Turški zdravnik nas pogleda in vpraša, če smo zdravi, načečka na list par arabskih črk in zahteva za to malenkost precej denarja in zdravniška preiskava je bila končana. Izvedeli pa smo tukaj tudi, da nobena ladija ne gre v Jafo ali Kaifo, da bo tedaj treba peljati se do Bejruta in tamkaj še vrhu tega delati kvaranteno. Kaj pa je to kvarantena? V južnih krajih, v Egiptu, v Arabiji, v Turčiji itd. večkrat razsaja kuga ali pa kolera. Vzrok teh bolezni je večinoma vmazanost in nesnažnost, ki gospodujete pri Arabcih in Turkih. Tudi mo-hamedanska romanja v Meko in Me-dino pripomorejo mnogo k razširje-vanju kužnih bolezni. Turška vera namreč zapoveduje, da mora vsak mohamedanec, če mu je le mogoče, vsaj enkrat v življenju romati v Meko, rojstni kraj Mohamedov, Mohamedan-ci imajo pa navado, da tudi svoje mrliče vozijo seboj, da, če le ti pred smrtjo niso mogli romati v "sveto mesto" vsaj po smrti obiščejo to svetišče. Razume se, da je v Meki in okrog Meke vse ozračje okuženo od ogromne množice nesnažnega ljudstva; pravijo, da vlada tiste dni v mestu grozen smrad vsled mrličev, ki so jih pripeljali od vseh strani. Ne bomo se tedaj čudili, če v Egiptu in Sv. Deželi mnogokrat razsaja kuga in kolera. (Dalje prih.) svojemu koncu in bela transportni) ladija že prihaja, ki me kliije, sladko kliče, da se odpeljem daleč daleč čez morje v domovino, kamor že dolgo mi želi srce — od tega kraja preč, ker življenje tukaj se mi ne dopade več. Najiskrenejše pozdrave Vam, g. u-rednik, in vsem čitateljem Am. Slovenca. Filipinski Slovenec. (Dalje prih.) in več stalnega dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota. $3 KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da'Se ureste okrepfati s čaSo okusne pijate in Jedil v salun in restavracijo BAR CAFE^? Postrežbo izhorna— pray po domače. 403 N. Chicago inn™ vogal Cuss Sis. .....dUJ-il.Ei-1 GEO. N MODERNA GOSTILNA ———MS——— Pri meni j« največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. J OLIET, ILL FARME — FARME. v akrov farma, krasno ravno ozem-ljv, lahko za izčiščenje, 2 milji od mesta, na dobrej cesti. Sosedje so Poljaki, Slovenci in Čehi. Lepa mala hiša na farmi, ki se računa po $10 na aker. Polovica na roko, a ostalo na pet let izplačati. Imamo š? mnogo drugih farm naprodaj. GRIMMER Land Company, 4—10 Armstrong Creek, Wisconsin. Straka \ vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, teuknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Joliet Steam Dye Boose Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CZ. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici. Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City VSE konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. IVAN KAKER 220y2 Grove St. Milwaukee, Wis. Življenje na Filipinih in njihova zgodovina! Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama. (Dalje.) Kakor znano, podnebje v tropičnih deželah nikakor ni najzdravejše za belokožca. Največja , sovražnica in najpogubnejša bolezen mu je "dysentery" ali griža, ki je tudi že marsikaterega vojaka spravila v prezgodnji grob. Kaj navadnega tukaj je tudi mrzlica, vendar pa ni preveč nevarna za življenje. Dasi so vsi Filipinci v tropiku, je vendar tudi razlika; nekateri kraji so zdraveji kot so drugi, a gotov človek nikjer ni, zdravje si je treba varovati povsod in se držati, kolikor je to mogoče, sledečih zapovedi: Koristno je, da je človek cepljen; nikoli ne piti neprekuhane vode, ne jesti sadja in zelenjave, ki raste nizko ob tleh, če ni kuhano; varovati se je treba komarjev in nikoli ne spati brez zasto-ra zoper moskite; ogibati se je treba patentiranih zdravil in, če je mogoče, tudi opojnih pijač, ali vsaj biti zmeren v teh; ni zdravo jesti preveč mastnih jedil, in dobro je, če je človek zmeren v vsem. Mnogi so ljudje, ki se počutijo na Filipinih tako zdravi kot kjerkoli. Poznam Amerikance, ki so tu že nad 12 I. in so vedno pri najboljšem zdravju. Jaz sam sem tu že blizu 2 leti, a hvala Bogu vedno pri trdnem zdravju. Nekaterim pa je u-soda tudi zelo nemila. Tukaj v Jolo je v teku zadnjih dveh let umrlo 8 vojakov, ki so bili žrtve tropičnega podnebja; pri tem niso všteti oni, ki so drugači storili smrt. Vsak vojak, ki umrje na Filipinih, je pokopan tukaj le začasno. Vsakih 6 mesecev pride, kot jo zovemo, rjideča ladija, ki pobere vsa trupla umrlih vojakov po otokih in jih prepelje v Z. D., v San Francisco, kjer so pokopani na narodnem vojaškem pokopališču in jih že na stotine v miru počiva. Vsak vojak, ki umrje tukaj, je pokopan z vso vojaško častjo. Pogreba se udeleži vse, kar je prostega, od pro-staka do najvišjega častnika. Pred mrliškim vozom igra vojaška godba, tej sledi vojaški duhovnik, temu sledi oddelek vojakov s'puškami, ki ob grobu 3krat ustrelijo v zrak; ob vozu korakajo nosači, vozu sledi stotnija, h kateri je umrli spadal; tej sledijo častniki, in za temi ostalo vojaštvo. Ob grobu duhovnik opravi molitve. Zanimivo in ganljivo je videti, ko sivolasi poveljnik, vsi navzoči častniki in vojaki odkriti, počasi, naglas in razločno molijo za duhovnikom apostolsko vero in očenaš. Ko so opravljene molitve, zatrobi trobentač nad grobom ganljivo "K počitku", kakor se to zatrobi vsaki večer ob 11. uri, ko mora biti vsak vojak pri počitku. Končno ustrelijo vojaki umrlemu v zadnjo čast, in s tem je opravilo končano. Čete se zopet vrnejo domu v redu, na čelu igra godba vesele koračnice in kmalu je tovariš in vsa tuga pozabljena. Kakor znano, je na Filipinih precej gorko. Živo srebro v toplomeru sc navadno premika med 70. in 95. stopinjo. Dasi je precej vroče, vendar pa se meni vročina še nikoli ni zdela tu tako neznosna kot ob nekaterih dnevih poleti v nekaterih mestih Z. D. Noči so na Filipinih navadno hladne, tako da se človek popolnoma ohladi, in popolnoma brez odeje se le težko izhaja, posebno proti jutru. Človek bi mislil, da na Filipinih nadležnega pre-hlajenja ni doma, vendar pa se ga lahko dobi kar po najnižji ceni. Končati moram ta spis, ker doba moje 31etne vojaške službe se -bliža John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovev«J>lizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s*. >ri nas in oelej si našo zalogo! Mi JmHi bomo zadovoljili in ti prihranili denar. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kainbich, Bo> 572 Podpredsednik: Mike Pavlich Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Su tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z Kure, Joseph Staudohar, George Mi helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in Jos. Bahor. Maršal: Andrew Ženko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Otto Kohlhaws. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2 uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00 Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. w. .1. I.YOINN Naš Office in Lumb^. Varc na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. tanoviitni Frank Opeka gostilničar Corner State and 11 th Street, NORTH CHICAGO. ILL. Telephone 213 Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina. |iiiniiniuuiiuiiiiiiiiuiiiiiuiiflinimiHiuniiiHiiiHui«iU!ini 1 Kadar se mudite na vogalu = huby and Bi oariway lie pozabite vstopiti v | MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. H Fino pitnajboljša tina. in tmodkt | Wm. Metzger = Ituhy anil BronOvay JOLIET mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmt PREM1STILNO RAZPODAJA peči, pohištva in drugega enakega blagu, ker se preselimo dne 1. dec. na 216 N. CHICAGO ST. » Do E tega časa bo trajala prodaja. HUE. SAHLER 209|'Jcfferfcn Street & CO. JOLIET Rock Springs, Wyo., 6. nov. —. Več let so nekateri ljudje dvomili nad bodočnostjo tega inesta in prerokovali so Rock Springsu kaj kratko življenje. Pa so se motili ti preroki, kakor vse kaže danes. Ko so rudnik št. 1 začasno zaprli, se je govorilo, da je to začetek konca temu mestu, toda vkljub zaprtju tega rudnika, se je Rock Springs razvijal bolj in bolj ter hitreje nego kdaj prej. Nedavno so pričeli obširno raziskovati stara rudnika št. 3 in št. 4, in z % uspehom raziskave so uradniki "Union Pacific Coal"-kompanije prav zadovoljni; in še predno poteče leto dni, bosta ta dva rudnika spet zaposlovala in njun premog bo spet na trgu. Pa spet odprli ne bodo le rudnika št. 3 in rudnika št. 4, marveč prejkone tudi rudnik št. 1. Odprtine teh rudnikov pač menda ne bodo v inkorporiranem obmestju, vsekakor pa bodo razni,vhodi v rudnike oddaljeni od mestnih mej samo pol milje. Po odprtju teh rudnikov se bo na tisoče tonov premoga več izkopavalo v Rock Springsu in seveda naraste tudi znesek rudarskih plač, ker bo število rudarjev večje. Kakor znano, je premog iz Rock Springsa najboljši, kar sc ga nahaja po celem zapadu; in verjetno je, da vsaka družba, ki ima premogovišča v tej soseščini, prične ista izkoriščati v prihodnjih treh letih. Ker leži v neposredni zvezi s premo-govišči( Superior, South Superior, Gunn, Reliance, Sweetwater ter na severnem robu največjega premogovišča na zapadu, ostane Rock Springs vedno trgovinsko središče in "veliko mesto" tega okrožja. i J. K. STRIPPED L^fOKlK^ PLOW L L ARO COMPANY. JCKSCr CITY. M J. Lorillards STRIPPED SMOKING TOBACCO JE NAJBOLJŠI ' za pipe in cigarete.• Njegov vonj je prijeten Lorillardov' je čist in mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrst:» rezanega diilianp, ki se prodaja v Ameriki in se lahko od vsakega prodajalca kupi vspovsod. Cigaretni }»j>ir z >n=kim n\fjcn zastonj. fmite, se parili. Pravi Lorilard duhan ma tarudeči, diamantni utis. THE AMERICAN TOBACCO Pozot Rojaki! Kupite si farme v North Dakott in Montani potem bodete neod- .11 v par letih Pridite k nam, da se pomenimo. IVI. B. Sohustcr Young Building. J. P. KING Oba tulfifnn ^ ^^ 1 ____— ! A Ob« telefon Jtev. 8 Lesni »»♦♦♦»»trgovec. Clinton in Desplaines St*. Joliet Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 13081» Naše delo je izborno. Podpirajo domačo obrti J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, H1 RABIMO 50 RUDARJEV. (Longwall Coal Miners). ~Weno«j» rudnik posluje sedaj stalno in bod stalno delo od sedaj do meseca ®Pr,j£ Unijski rudnik; rudar mora imeti I'"' nois certifikat. Pridite nemudoma! WENONA COAL CO, Wenona, 111. Mora nehati. Mučna glavobol vsled pritiska krvi živčna glavobol, glavobol vsled slabot-nosti in vsaka drugovrstna glavobol dobi strog ukaz izginiti, če použijete en ali dva Severova praška zoper glavobol (Wafers for Headache and neuralgia). Samo poskusite jih kadar vas Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje KAGL E EXPORT ter je najboljša pijačo. E. Porter Oba telefona 405. Brewing Company S. Bluff St.. Joliet, lli.