Obveščamo vse sodelavce in občane, da ima odslej Temeljna kulturna skupnost Radovljica, Gorenjska cesta 27., naslednjo telefonsko številko telefon 75105 Zveza kulturno prosvetnih organizacij, Radovljica, Gorenjska cesta 27. telefon 75056 Občinski odbor RK Radovljica, Gorenjska cesta 27. telefon 75105 Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica, Gorenjska cesta 27. telefon 75116 Leto XXVI. Številka 49 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ■in sicer ob sredah in sobotah Kranj, sreda, 27. 6. 1973 - Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka J? Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk *fanj. Glavni urednik Anton Miklavčič """ Odgovorni urednik Albin Učakar Doslej najvišji dimnik v kranjski občini so zgradili v novem stanovanjskem naselju na Planini. Visok je 60 metrov. Zaradi zmogljivosti kotlarne, ki bo ogrevala 4500 stanovanj v tem novem naselju, bi bil dimnik lahko visok sicer samo 15 metrov. Da so se izognili ugrajevanju čistilnih naprav, pa so zgradili štirikrat večjega. Na višini 60 metrov se namreč saje in drugi delci že razpršijo v zraku. —A. Z— Foto: F. Perdan XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM v Kranju od 10. do 20. avgusta Najvišji dimnik .......... 'i ........ ili i in lil I lin i i i—i "ii ....... ii» 1'I' " u 'I" milil"!' I i i|l ' li' II ' i i i' i'" ....... i, m milini lll'1'IIIMIIIIIIIIHI Kljub muhastemu vremenu se je letos domala povsod na Gorenjskem zgodaj začela kopalna sezona. V Grajskem kopališču na Bledu so se prvi začeli »hladiti« že sredi maja. — Foto: F. Perdan HA SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Loški »veliki finale« Za uvod v osrednjo prireditev z naslovom »Škofja Loka skozi stoletja« bo govoril pokrovitelj praznovanja predsednik IS S RS inž. Andrej Marine Praznovanje tisočletnice obstoja škofjeloškega ozemlja, ki je prvič omenjeno v darilnem aktu nemškega cesarja škofom iz Freisinga, torej v dokumentu, napisanem in potrjenem konec junija leta 973, se bliža svojemu vrhu. Uvod v »veliki finale« sta jutrišnja otvoritev razstave zabeležk, knjig, publikacij, člankov in fotografij avtorja dr. Pavleta Blaznika, znanega slovenskega zgodovinarja, člana SAZU ter sprejem ob njegovi 70-letnici. Razstavo nameravajo odpreti ob 17. uri, in sicer v čitalnici knjižnice »Ivan Tavčar« Škofja Loka, sprejem pa bo ob 18. v sejni dvorani na loškem gradu. Program proslavitve, s katero bi Ločani radi vsaj simbolično izkazali hvaležnost rojaku»znanstveniku, brez dvoma doslej najboljšemu poznavalcu in raziskovalcu bogate škofjeloške preteklosti, obsega poleg zahvale predsednika občine Toneta Polajnarja še podelitev listine o proglasitvi jubilanta za častnega občana mesta, izročitev listine in odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita ter oris nagrajenčeve življenjske poti in dela (prof. France Planina). Naslednjega dne, v petek, 29, junija, popoldan prireja predsednik Tone Polajnar v dvorani skupščinske stavbe uradni sprejem. Povabljeni so številni ugledni javni, politični in kulturni delavci. V spremnem glasbenem sporedu nastopa oktet tovarne Jelovica in domači reproduktivni umetniki, ki mislijo zvečer, v grajski kapeli, pripraviti daljši skupni koncert. V soboto, 30. junija, bo meščanom pomagala na noge budnica pihalne godbe. Za deseto dopoldan je nato predviden promenadni koncert orkestra Alpine iz Žirov, medtem ko naj bi uro kasneje na sedežu občine podpisali besedilo sklepa o pobratenju Škofje Loke in Smederevske Palanke. Sodeluje komorni pevski zbor Loka. Ob 13. uri bodo strokovnjaki podjetja PTT Kranj spustili v obratovanje moderne avtomatske telegrafske in telefonske naprave, popoldan ob 18.30 pa je na vrsti otvoritev prikaza muzejske dejavnosti v Loki (grajska galerija). In že smo pri osrednjem dogodku leta, pri predstavi »Škofja Loka skozi stoletja« (sobota ob 20.30). S pomočjo loških igral-cev-amaterjev želita sestavlja-vec teksta prof. Janko Krek in režiser Jože Vozny v dramski obliki obnoviti najbolj zanimive trenutke iz tisočletnega razvoja ozemlja. Odprto gledališče v vrtu gradu je že povsem nared in samo čaka, da bo sprejelo okrog 1000 gledalcev, kolikor znašajo zmogljivosti polkrožne arene. Prišlekom in gostom se obeta n«f pozabno doživetje: začetek spektakla so namreč Ločani prepustili fanfaram domače pihalne godbe pod vodstvom Iva Guliča, ki jim bodo potlej sledile pozdravne besede podpredsednika občinske skupščine Lojzeta Malovrha, predsednika pripravljalnega odbora praznovanja Zdrav-ka Krvine in predsednika občine Toneta Polajnarja. Slavnostni govor pa bo imel predsednik IS SRS in pokrovitelj celotnega ciklusa svečanosti inž. Andrej Marine. Mikrofon naj bi nazadnje prevzeli gostje iz pobratenih občin Smederevska Palanka, Šele na Koroškem in Medicina. Kakor smo zvedeli, bo v primeru slabega vremena — če bi deževalo — prireditev prestavljena na nedeljo, 1. julija. I. G. j ** bi I |na I lit e mm x* i ca, j netto1 lOOgJ šPEcerda ooo© Naročnik: Praznik Golnika, Goric, Tenetiš in Trstenika Zaradi pomembnosti praznika in 30. obletnice množičnega odhoda prebivalcev vasi pod Tolstim vrhom in Kriško goro v partizane so družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, društva in ustanove Golnika, Gorič, Tenetiš in Trstenika sklenile, da bodo letošnji krajevni Eraznik praznovale skupaj. Obenem odo v okviru tega praznovanja proslavili tudi 15-letnico delovanja športnega društva Storžič z Golnika in 20-letnico gasilskega društva Go-riče. Pokroviteljstvo nad praznovanjem sta prevzela sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir in častni član nekdanje goriške občine Franc Štefe-Miško. Prireditve v počastitev praznika omenjenih vasi ^o se že začele. V nedeljo je bila na Golniku rokometna tekma Crvena zvezda (Beograd) : Reprezentanca Gorenjske, v petek, 29. junija ob 16. uri pa bo na polju pod Goričami nastop modelarjev Aero-kluba Kranj z radijsko vodenimi modeli. Več o praznovanju bomo še pisali. -jk Rezervne starešine ustanovile aktiv ZK V ponedeljek, 25. junija, ie bila v Kranju 6. redna seja občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Kranj, na kateri so sklenili, da bodo ustanovili samostojni aktiv ZK, v katerem bodo vsi komunisti, ki delajo v vodstvu občinskega odbora ZRVS Kranj in v vodstvih krajevnih združenj. Aktiv se bo sestal na prvi seji še ta mesec. Med drugim bodo člani aktiva sprejeli v ZK 6 rezervnih starešin. Spregovorili pa bodo tudi o nekaterih negativnih poiavih med člani ZRVS. Na ponedeljkovi seji so prav tako analizirali lansko delo predsedstva ZRVS Kranj ter pregledali delo komisije za strokovno vzgojo rezervnega starešinskega kadra, Komisije za družbenopolitično in obrambno vzgojo rezervnih vojaških starešin in komisije za kadrovska vprašanja v letošnjem prvem polletju. Ugotovili so, da ie bilo delo komisij dobro. Ob pregledu finančnega poslovanja in položaja občinske organizacije ZRVS Kranj pa so menili, da bodo sredstva, ki so bila dodeljena organizaciji, komaj zadoščala za nemoteno delovanje. Zato bodo ob rebalansu proračuna rezervne starešine prosile odgovorne občinske organe za dodatna sredstva. -jk Zadovoljiva udeležba na volitvah < V petek, 15. junija, so jeseniški že-lezarji volili samoupravne organe v železarni. Udeležba na volitvah je bila zadovoljiva, saj se je volitev udeležilo 5318 delavcev ali 87,5 odstotka. Zelezarji so volili delavske svete temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb, odbore za kadre in medsebojne odnose, komisije za kršitve delovnih dolžnosti, delegacije temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb v delavskem svetu in v odborih samoupravne delavske kontrole železarne. D. S. Dva nova dokumenta o družini V kratkem bo republiška skupščina Slovenije razpravljala o dveh pomembnih dokumentih, ki bosta verjetno še pred sprejetjem šla v javno razpravo: o resoluciji o načrtovanju družine ter o osnutku zakona o prekinitvi nosečnosti. S prenehanjem veljavnosti zveznega zakona je namreč problematika prekinitve nosečnosti prepuščena v ure- 1'anje republikam. Osnutek za-;ona o prekinitvi nosečnosti je pripravil sekretariat za zdravstvo in socialno politiko v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi institucijami v republiki. Dokumenta, tako so pojasnili na tiskovni konferenci v sekretariatu za informacije izvršnega sveta Slovenije — ki sta plod dolgoletnih razmišljanj in dela na tem področju — naj bi v tem trenutku pomenila afirmacijo družbenih stališč o družini, tako stališč o osnovni pravici staršev o določanju števila otrok in presledku med rojstvom ter o splošnih pogojih za starševstvo, ki omogočajo staršem, da rode le zaželenega otroka. S tem v zvezi so starši oziroma občani nasploh upravičeni do potrebnega znanja, s katerim naj si pomagajo pri določanju števila in časa rojstev, kar je med drugim zapisano tudi v osnutku slovenske ustave med svoboščinami občana. Dokumenta, tako ie poudarila na konferenci Zora Tomičeva, nikakor ne vsiljujeta nekih novih načel na tem področju, pač pa sledita politiki, ki se je J>ri nas izoblikovala v praksi. Zato se ni bati, da taksna politika ne bi našla odmevnosti. Po oceni nekaterih sta dokumenta, še posebej pa resolucija, ambiciozen program pri nadaljevanju te družbene politike. Začetke ali bolje rečeno temelje že imamo, mišljen je srednjeročni program otroškega varstva, kar je vsekakoj- pomembno za izboljšanje razmer, v katerih se bodo otroci rodili. Ob otroškem varstvu ie še posebej važna stanovanjska politika. Ugotavljamo namreč, da je posebno v Sloveniji želja po rojstvih otrok večja kot pa je roistev, kar pomeni, da starši žele imeti otroke v urejenem okolju in zagotovljeni socialni varnosti. Sicer pa demografski strokovnjaki zagotavljajo, da kliub strahu pred porazno na-taliteto slovenskega naroda, za sam obstoj naroda ni treba imeti strahu. Trend upadanja rojstev, ki se je na Slovenskem začel že na prelomu tega stoletja, je po njihovih zagotovilih že dosegel najnižjo stopnjo. Po letu 1970 se je število rojstev že začelo dvigati, tako da je Slovenija s 17 rojstvi na 1000 prebivalcev na vrhu med republikami, slovenska nataliteta pa je tudi višja kot v sosednjih državah, na primer Avstriji in Italiji. jesenice V četrtek, 28. junija, bo v dvorani občinske skupščine na Jesenicah volilna konferenca mladine železarne Jesenice. Na konferenci bodo sprejeli programske usmeritve dela mladih v železarni. Na zadnjem občnem zboru strelske družine Heroja Verdnika na Jesenicah so se menili o svojem nadaljnjem delu in problemih. Menili so, da bi morali v družino pritegniti čimveč mladih, čimprej urediti strelski dom in se zavzemati, da bo strelstvo na Jesenicah spet oživelo. D. S. kranj Za petek dopoldne je sklicana seja medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko. Predvidena je potrditev sklepov in dogovorov aktiva vodilnih članov zveze komunistov gorenjskih občin in razprava o problematiki razvoja stanovanjskega gospodarstva. Pri občinskem sindikalnem svetu je ta teden sklicanih več sej. Tako je bila za davi sklicana seja konfisije za dodeljevanje izrednih podpor, opoldne pa bo seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki bo razpravljalo o samoupravnih sporazumih v gospodarskih organizacijah, o sindikalni politični šoli in delovnem programu za mesec avgust. Za jutri popoldne je sklicana seja komisije za življenjske in delovne pogoje. Na dnevnem redu je pravno varstvo in zaščita članov sindikata, informacija o stanovanjski politiki in drugo. V ponedeljek pa se je sestal občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Analiziral je občne zbore sindikalnih organizacij in razpravljal o sindikalni organizaciji zaposlenih v zasebnem sektorju. Jutri popoldne se bosta na 50. skupni seji sestala oba zbora občinske skupščine. Na dnevnem redu je 17 točk, med pomembnejšimi pa so: poročilo o gospodarskih gibanjih v letu 1973, sprememba in dopolnitev resolucije o družbenoekonomski politiki in letošnjem razvoju občine, zvišanje stanarine, program razvoja osnovnih šol v občini, poročilo o gradnji doma za starejše ljudi v Kranju in več drugih. A. Ž. radovljica Na zadnji skupni seji pred dvomesečnimi počitnicami se bosta danes ______popoldne sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. To bo že 55. skupna seja v tej mandatni dobi, na kateri bodo razpravljali o potek« gradnje šolskih poslopij v občini, o delil inšpekcijskih slu$b, sklepali o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za vzhodni del Lesc in sklepali o potrditvi priznanj občine Radovljica. V ponedeljek dopoldne je bila pri občinski konferenci socialistične zveze razširjena seja sekretariata kmečke sekcije, na kateri so razpravljali o sklicu VI. zbora delegatov kmetov. VI. zbor delegatov kmetov bo v petek ob 9. uri-Na zboru pa bodo razpravljali o zakonskih predlogih in zahtevanih spremembah, o dosedanjem delu sveta za gozdarstvo in kmetijstvo občinske skupščine in o razvoju kmečkega turizma v občini. A. 2. trzio V Kranju ie bila v petek popoldne ustanovna skupščina novega kluba zdravljenih alkoholikov — že tretjega. V klubu zdravljenih alkoholikov Vodovodni stolp, kot se imenuje, so zdravljeni alkonoliki iz obeh prejšnjih klubov ter člani skupine, ti se je ambulantno zdravila. Število alkoholikov, ki prihajajo z zdravljenja in moraio biti vključeni v klube, pa je tolikšno, da bo treba še do konca letošnjega leta v Kranju ustanoviti še dva kluba zdravljenih alkoholikov, od tega en klub v tovarni Iskra. Toliko klubov pa seveda terja tudi ustrezno število članov terapevtskega teama, njihovo usposabljanje za odgovorno delo ipd. Kljub temu, da so bili v sodelovanju z delovnimi organizacijami doseženi že lepi uspehi, pa je bilo v razpravi rečeno, naj bi se tako sodelovanje še poglabljalo, prav tako tudi z družbenopolitičnimi organizacijami. Vedeti je namreč treba, da je med zaposlenimi v delovnih organizacijah okoli 15 odstotkov alkoho- (Ud industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22 vabi k sodelovanju 1. pomočnika direktorja 2. vodjo splošnih služb 3. tajnika samoupravnih organov 4. fakturistko 5. administratorko Pogoji: 1. visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri s prakso na komercialnem področju, 2.: visoka ali višja izobrazba pravne smeri ali višja upravno pravna šola, 3., 4. in 5.: ekonomska, upravno administrativna ali dvoletna administrativna šola. Pismene prijave s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja do vključno 14. 7. 1973. Ustavna dopolnila v RTV Edvard Kardelj je v vili Podrožnik v Ljubljani sprejel predstavnike vseh RTV hiš v državi in se z njimi pogovarjal o uveljavljanju ustavnih dopolnil v zavodih RTV. Dogovorili so se, da bodo o tem septembra organizirali širše posvetovanje. Dodatek upokojencem Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije je sklenila, da bodo dobili upokojenci julija enkratni prispevek za rekreacijo v višini 225 dinarjev. Ta znesek bodo dobili vsi tisti upokojenci, ki so svojo pokojnino uveljavili do 1. junija letos. Novo vodstvo SZDL Srbije Na seji republiške konference socialistične zveze Srbije so izvolili novo republiško vodstvo. Predsednik republiške konference SZDL je Dušan Ckrebić, podpredsedniki pa Sandor Dobo, Serafedin Sutej-mani in Milutin Milosavljević. Tehnokratizem in cene V razpravi na seji predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije je bilo rečeno, da so se cene v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale že za 17,6 odstotka, življenjski stroški so narasli za 20,6 odstotka, izdatki za prehrano pa kar za 25,5 odstotka. Napovedano pa je še novo povečanje cen. Predsednik ZSJ Dušan Petrovič je rekel, da delavci ne morejo več dohitevati takšnega naraščanja cen. Ugotovil je, da so cene prepuščene svojevrstnemu pogajanju med organi uprave in tehnokratskimi vrhovi v delovnih organizacijah. To pa spodbuja inflacijo ne pa stabilizacijo. Žagar je ve nagrade V Ljubljani so prosvetnim delavcem iz vse Slovenije podelili letošnje Zagarieve nagrade. Dobili sojin Breda Ci-lenšek, Janko Cernut, Anton Golčer, Vilko Kolar, Srečko * Rot{ Marjanca Seme, Avgust Suligoj in Dina Urbančič. 1725 dinarjev Po zadnjih podatkih zveznega zavoda za statistiko je poprečni osebni dohodek v družbenem sektorju v vsej v državi znašal od januarja do marca letos 1725 dinarjev. V Sloveniji je bil 2028 dinarjev, v Hrvatski 1865, v BiH 1650, v Srbiji 1604, in sicer na ožjem območju 1616, v Vojvodini 1612 in na Kosovu 1447. Poprečni zaslužek v Črni gori je bil 1537, v Makedoniji pa 1496 dinarjev. Prve diplome V Ljubljani so podelili 55 diplom diplomantom fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. To je bila prva podelitev diplom, odkar se je 1970. leta visoka šola za sociologijo, novinarstvo in politične vede preimenovala v fakulteto ljubljanske univerze. Prispevki za Kumrovec V skladu za zgraditev spominskega doma mladine in borcev v Kumrovcu se je do 10. junija zbralo 43,488.298 dinarjev ali okrog 43 odstotkov potrebnega denarja. Največ so doslej zbrali v Hrvatski (64 odstotkov v republiki predvidene vsote), sledita Črna gora in Makedonija (58 oziroma 53 odstotkov), zatem Kosovo, ožja Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina ter Slovenija s 15 odstotki. V zadnjem obdobju — po 10. juniju so največ prispevali občani Hrvatske in . Slovenije. Za 10 odstotkov Sklepi slovenske skupščine omogočajo, da se na področju družbenih dejavnosti v drugem polletju lahko osebni dohodki v globalu povečajo za okrog 10 odstotkov. Predvsem naj bi se povečal dohodek v šolstvu. Za to bo treba dodatno zbrati 167 milijonov dinarjev. Festival otroka V Šibeniku se ie začel jugoslovanski festival otroka, ki bo trajal do 3. julija. Začetka slovesnosti se je v soboto udeležila tudi znana umetnica Jo-sephine Baker. Na festivalu bodo domača in tuja gledališča uprizorila 19 dramskih, glasbenih in lutkovnih predstav. 2 O I • \ Sreda — 27. junija 1973 REKONSTRUKCIJA DELAVSKE CESTE — Za ■ nadaljevanje. del na Delavski cesti v Kranju je namenjenih 975.600 dinarjev. Odsek, ki ga obnavljajo, je že kar lep čas zaprt! — Foto: F. Perdan Včeraj je bila v Tržiču skupna seja predsedstva občinskega sindikalnega - sveta in sekretariata občinske zveze za telesno kulturo Tržič, na kateri so razpravljali o položaju množičnega športa in rekreacije v občini in gradnji TRIM steze v Tržiču, katere pobudnik je občinski sindikalni svet, ki je pripravljen prispevati tudi večji del sredstev-Sinoči se je vrnila iz pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš skupina Tržičanov, predvsem nogometašev, ki so sodelovali na med* narodnem nogometnem turnirju v pobratenem mestu. Z nogometaši je bila v Franciji tudi delegacija skupščine in družbenopolitičnih organizacij, -jk V Kranju že tretji klub likov, ki vsak dan ne le ogrožaj? svoje zdravje in škodujejo družin1' pač pa povzročajo škodo tudi na delovnem mestu. Zato se ni čuditi, Če se pri nas ustvarja ugodna klima za uvedbo organizirane prohibicije . kot so jo iirtenovali na nedavnem mednarodnem simpoziju o alkoholoma-niji in narkomaniji v Beogradu. Vse več glasov je za striktno treznost na delovnem mestu in pa v prometu-Kako zagotoviti pogoje za treznost, pa je drugo vprašanje, saj je nemalo-kje možno tudi na delovnem mestu priti do alkohola ali pa v točilnici, k1 stoje prav nasproti tovarn in ustanov. V razpravi je bilo rečeno, da se le v Kranju že premaknila stara mise1' nost in prav pionirjem boja za re"?' bilitacijo alkoholikov gre zasluga, o® je Kranj tudi v slovenskem merilu nekakšno »osvobojeno ozemlje« se je v razpravi nelcdo slikovito jzraj zil. Brez podpore vseh družbenih s1.' pa bo seveda napredek počasnoj"1' Ob izumih in izboljšavah jeseniških novatorjev Nova cesta v Kamni gorici 2e nekaj let so si prebivalci Kamne gorice v radovljiški občini želeli novo cesto, ki bi odpravila ozka grla in ovinke skozi vas. Cesta je /daj gotova in' asfaltirana. Lani septembra jo je začelo graditi Cestno podjet je iz Kranja. Do let os spomladi so naredili traso, jo nasuli in steptali, nato pa asfaltirali. Nova cesta, dolga približno en kilometer, se začne tik pred vasjo z betonskim mostom čez Lipnico. Nato se rahlo vzpne, preseka novo nasel je in se z blagim padcem konča na koncu vasi. Čeprav kratka, je bila cesta trd oreh za graditelje, saj so morali skoraj polovico cestišča vsekati v živo skalo. Cesta je široka šest metrov, cest išče pa sestavljeno iz več plasti: gramoza, rečnega proda, obdelanega s cementom, in iz treh centimetrov debele asfaltne prevleke. Ovinkov skoraj ni, vzponi in padci pa so blagi. Novo obvozno cesto bodo sloves no odprli 4. julija, ko bodo pripravili tudi bogat kulturni program. T. Pogačnik Cesta na Virju bo letos popravljena Krajevna skupnost Tržič se je z letošnjim delovnim programom obvezala, da bo popravila cesto na Virju, kar so prebivalci tega dela Tržiča že nekajkrat zahtevali na svojih zborih, saj je cesta izredno ozka in na nekaterih mestih tudi nevarna, tako da je promet, posebno pa odvoz smeti, praktično nemogoč: Popravilo ceste bo po predračunu veljalo 2(>0.(HK) dinarjev, česar pa krajevna skupnost sama s svojimi proračunskimi sredstvi ne zmore, čeprav bodo občani sami zbrali 7(M)() dinarjev, brezplačno odstopili zemljišče ter s prostovoljnim delom in sredstvi zgladili oporne zidove. Krajevna skupnost se je v soglasju z občinsko skupščino. Tržič in Cest rim podjetjem iz Kranja odločila, da bo cesto letos vseeno popravila in asfaltirala ter plačala 130.000 dinarjev, drugo polovico denarja pa bo s pomočjo občinskega proračuna zbrala konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. -jk jev zaradi bolj gladkih površin bolje ohranjena in dalj časa vzdržijo. Novatorski dejavnosti v železarni bi morali posvetiti še več skrbi, avtorjem omogočiti tudi nekaj drugih manjših ugodnosti. Ne sme se vedno gledati le skozi prizmo ekonomskih koristi, kajti nek predlog, ki omogoči lažje delo, je morda manj ovrednoten, čeprav želo dobrodošel in v bistvu velike vrednosti. Tudi to bi morali upoštevati, podpirati! Prav gotovo bi morali z zveznimi predpisi tudi doseči, da ne bi bila novatorska dejavnost kakorkoli obdavčena. Če novator, ki prejme 2 tisoč dinarjev odškodnine, izgubi potem otroški dodatek za vse leto, zanj prav gotovo ni stimulativno. Obenem prispeva in omogoči družbi milijonske koristi, sam pa prejema minimalno, simbolično odškodnino.« Darinka Sede j Železarna Jesenice je imela že nekdaj izredno dobro razvito !n organizirano inovacijsko dejavnost, ki pa je bila včasih Predvsem zaradi težav podjetja nekoliko zavrta. ~ Ko je bila železarna v težkem bančnem položaju, je bilo ob Pomanjkanju sredstev nemogo-®» da bi dosledno sledila hitremu razvoju tehnike in znanosti čeprav inovacijska dejavnost 1 bila v povojih, je zaradi premajhnih sredstev njeno delo netilko zamrlo. Ko se je leta 1972 železarna re-nelikvidnosti, so bile odlične •°^nosti za razvoj na področju : encije 'n inovacije. Zdaj delu-im že'ezarn' posebna služba, Jnajo pravilnik, strokovne ka-g e itd. Ugotavljajo, da uresni-eyanje ustavnih dopolnil ne bo Prineslo na to področje bistvenih Prememb, saj jeseniška organi-®C|.Ja inventivne dejavnosti že no®J^8loni na samoupravnih od- ^azpisi tehničnih problemov j Ternelj inventivne in inovacijske k Javnosti v železarni Jesenice so <}nusije za racionalizacijo in nova-Jtvo pri svetih delovnih enot. V in e,Zarn' imajo sedem delovnih enot • sedem komisij za racionalizacijo j novatorstvo. Vsaka delovna enota » Sestavljena iz štirih ali šest obra-fP' oddelkov ali služb. Tako. so ^ komisije zastopniki obratov ali f'elkov, njihovo število pa je V iISno. ?.d velikosti delovnih enot. Vs ko misijo navadno izvolijo pred-. ern delavce, ki se zanimajo za raz-J.in racionalizacijo proizvodnje, haloga komisije je, da vodi in ■mer j a inventivno in inovacijsko ca 1 Vp^S neP°srednega proizvajal-0l'.... železarni se ogrevajo za dve teh v -L ' 'n s'cer Pfek razpisov nnlCnih problemov in za obliko, ko blerntan° rfc^uJej° tehnične pro- jav|aZpise tehničnih problemov ob-lJajo v tovarniškem glasilu in so (j( () Pomembna oblika informiranja tori izumiteljev in racionaliza-tih ?V|° nerešenih nalogah po obračalo Zarne" ^ daJe železarna članom kolektiva, da lahko jih m Jaj.° ° rešitvah problemov in no.^^rja v delo inovacijske dejav-ki :j, evilo prijavljenih predlogov, sta]n Pošiljajo obratovodstva, se ?.iv n° yeča. Zelo ugoden je tudi odsev^9 ra/pise. Zaradi hitrejšega re-PoNekJa -Je odbor za izume imenoval Potr J'0 ]0 organizacijski pred- J* ob?avn a0ijski predPls za P°st°->naii2 avnave novatorskih in ra- ir?1 Preri|° Predlogov ureja ?eja P° vrstnem redu: ta(un n?uOK' odobritev, izvedba, I1* hot^i hrankov- odškodnina. S >ij. ki ! °m,ejiti fitevi,° tistih ino-|^tnern Potekajo po nezaželenem P* kračnn .Ždeja' izvedba, pred-tem^Pnhrankov, odškodnina, s JU('Uo ™tnem redu enost avno iz-if°k°vne T^pravne organe in fifiHl^ 82LUŽbe' ki morajo izdati bi° v Drnit 1Z,Vwlho- Se vedno de-* vX fV(>dnji manjše poskuse usl» m dovoljenja strokov- Inventivna in inovacijska dejavnost v železarni Jesenice dobro razvita in organizirana — Kdaj poleg odškodnin za tehnične izboljšave tudi večje moralno priznanjeS— Zaradi odškodnine novatorji ob celoletni otroški dodatek! nih služb, ki pa lahko uspejo ali ne. Predvsem novi zakonski predpisi poudarjajo osebno in kolektivno odgovornost in je vsak osebno in kazensko odgovoren. Komisije pri delovnih enotah v železarni so tudi predlagale, naj bi ustanovili poseben sklad za razvoj inventivne dejavnosti, v katerega naj bi prispevale vse temeljne organizacije združenega dela. Razen tega pa so v železarni tudi sklenili, da vsako leto podelijo za posebne dosežke tudi inž. Lambert Pantzovo nagrado v višini 10.000 dinarjev. Kvalitetnejše rešitve Pri delavskem svetu železarne deluje tudi odbor za izume in racionalizacije. Naloga tega odbora je, da nadzira inovacijsko dejavnost in ocenjuje rezultate. Glavno merilo za oceno dejavnosti so koristi in prihranki. Merila ocenjevanja so zelo ostra in so tako ocene dovolj objektivne. V železarni je največ inovacij, s katerimi so prihranili na energiji, materialu ali delovni sili, manj pa inovacij, s katerimi bi zmanjšali zastoje, povečali zmogljivosti in tako povečali proizvodnjo. Odbor obravnava in nagradi predloge višje vrednosti, komisije pri delovnih enotah pa predloge manjših vrednosti. Število inovacij, ki jih obravnava odbor pri delavskem svetu, je sicer manjše, vendar pa po ^prihranku predstavljajo 84 odstotkov od vsega prihranka dejavnosti. V zadnjih letih je število kvalitetnih rešitev zelo poraslo. Analiza govori, da je bil leta 1971 povprečen prihranek na inovacijo 36.400 dinarjev, leto pozneje pa 79.000 dinarjev. Osnutek temeljnega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo železarne predvideva poleg ostalih organov tudi odbor za raziskave, izume in racionalizacije. Temeljne organizacije so se sporazumele, da v železarni deluje pet odborov za racionalizacije namesto sedanjih komisij. Ti odbori naj bi imeli nekoliko večja pooblastila in bi lahko določali višine odškodnin. Načrtujejo tudi, da bi vsaka TOZD imela povprečno 60 aktivnih novatorjev. ^ V železarni si tudi prizadevajo, da bi še bolje izpopolnili pravilnik in uvedli nove oblike dela, ki bi še bolj spodbudile in obogatile inovacijsko dejavnost. Novatorji o svojem delu in težavah V približno 5500 članskem kolektivu železarne deluje tudi društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Ocenjujejo, da je v železarni okoli 400 novatorjev, ki so že predložili vrsto predlogov o izboljšavah. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so predložili 26 predlogov. V železarni se lahko ponašajo tudi s petimi izumi, z avtorjem in izumiteljem inž. Brudarjem, ki je prejel letošnjo Kidričevo nagrado. Med najuspešnejše novatorje, med tiste, ki so s svojimi izboljšavami omogočili železarni milijonske prihranke, štejejo: Jožeta Ulčarja, Ivana Bučka, Jožeta Zidarja, Viktorja Rakovca, Štefana Sčerbiča, Draga Koblarja, Franceta Ravnikarja, Franceta Mlakarja, Slavka Bizilja, Zvoneta Laburo, Staneta Torkarja in druge. Jože Ulčar, tehnolog v talilnicah, ima dva zelo uspešna predloga. Z novo tehnologijo izdelovanja nerjavečih jekel v elektro pečeh je železarna od 1965. leta do danes prihranila dva milijona N dinarjev. Z drugim njegovim predlogom, z novimi masami za oblogo talilniških ponove, pa je prihranila 295 tisoč N dinarjev. Jože Ulčar: »Po večletnih poskusih nam je uspelo takrat izdelati jeklo, ki je vsebovalo največ 0,03 ogljika. To je bil tudi v evropskem merilu lep dosežek in smo s tem dosegli dobre mehanske in organske lastnosti teh jekel. Mislim, da je inovacijska dejavnost zelo nehvaležno delo. Pri tem mislim na same prigovore sodelavcev, ko se novator loti posla. Na nezaupanje, skepso, ugovore. Sam postopek je predolg, odškodnine so večkrat le simbolično priznanje. Vendar menim, da novatorjem ni toliko do finančnega priznanja, kot najprej in predvsem do primerne moralne podpore in pozneje tudi do dostojnega moralnega priznanja.« Ivan Bucek, zaposlen na pripravi dela, je izdelal pet izboljševalnih predlogov, prvega že leta 1951. Zelo uspešen je njegov predlog iz leta 1965, ko je uvedel nov način izdelovanja segmenta za peskomet. S tem so do sedaj prihranili v železarni 103 tisoč N dinarjev. Pucek pa ima tudi patent in ta svoj uspeh deli skupaj s Puh Borisom. Izdelala sta stroj za valjanje koničnih navojev. Ivan Bucek: »Menim, da bi morali kaj kmalu spremeniti odnos do novatorjev. Večkrat sodelavci ne vidijo splošne družbene koristi, spotikajo se ob odškodnine, ki jih dobi novator, pri tem pa niti ne pomislijo, da je nov predlog izboljšal tudi njim pogoje dela. Odškodnine prav gotovo niso visoke, novatorji pogrešamo predvsem moralno pomoč in spodbudo. Še to: ko sem lani prejel za svoj predlog 3600 dinarjev, sem zaradi tega izgubil celoletni otroški dodatek! Presegel sem limit in tako sem bil na slabšem kot prej. Mislim, da bi to morali urediti.« Jože Zidar, vzdrževalni asistent v valj ar ni debele pločevine, je izdelal deset izboljševal nih predlogov. Med najpomembnejšimi je njegov predlog iz leta 1968, ko je izdelal nov ščitnik i ti podest nastavne naprave v valjarni 2400 in s tem omogočil varnejše delo za vse delavce na progi in preprečil številne dotedanje zlome valjev (prej na leto 14 zlomov, zdaj največ dva zloma ali nič). S tem njegovim predlogom je železarna do sedaj prihranila 502 tisoč dinarjev. Jože Zidar: »Na sam predlog me je pripeljala misel, da bi bilo moč okvare zmanjšati ali povsem preprečiti, obenem s tem, da bi bilo delo tudi lažje in tako sem izdelal izboljševalni predlog. Sicer pa menim, da bi morali predloge obravnavati takoj, kajti postopek od ideje so uresničitve se mi zdi predolg. Marsikateri predlog gre tudi v pozabo in se nikoli ne uresniči.« Inž. Viktor Rakovec iz valj ar ne Bela je predložil štiri predloge, od katerih je omogočil največji prihranek predlog iz leta 1971, in sicer 517 tisoč dinarjev. Predlog obsega vgraditev posebnega formata samotne opeke v venec globinskih peči namesto phalne mase. Zvone Labura, obratovodja žeb-ljarne, je predložil v oceno dva iz-boljševalna predloga in en patent. Skupni prihranek njegovega dela je 507 tisoč dinarjev. Zvone Labura: »Po mojem predlogu smo začeli izdelovati žeblje z gladko površino, specialne šibike, žičnike, kar tudi obenem omogoča, da so vodila stro- Viktor Rakovec: »Do predloga sem prišel na osnovi dolgoletnega opazovanja in na osnovi pogostih popravil na globinskih pečeh, ki zahtevajo daljši čas. Postopek pri obravnavanju predlogov se mi zdi predolg; nekatere predloge je treba takoj preizkustiti. Zdi se mi, da bi morali delo novatorjev tudi bolje vrednotiti, pa ne le materialno, temveč tudi moralno.« 'gTt 1' m o Sreda — 27. junija 1973 V tržiški občini je nekaj bogatih visokogorskih planinskih pašnikov. Naštejmo najpomembnejše: Sija, Kofce, Korošca, Pungrat, Tegošče, Dolga njiva, Javornik in Bistriška planina. -Razen tega sta na področju občine tudi dva nižinska pašnika na Bičevju in v Zanjivci. Zanimivo je, da je od vseh omenjenih planin »izumrla« le Dolga njiva, na ostalih pa v tem času že najdemo govedo, konje in drobnico kmetov iz tržiške pa tudi iz sosednjih, predvsem iz radovljiške občine. Gospodarjenje s planinami v preteklih letih ni bilo najbolj posrečeno. Za planine na tržiškem področju je bilo značilno — z njimi je gospodarila domača zadruga — da so prinašale izgubo, kmetje, uporabniki planin,-pa so tarnali in negodovali, da Kmetijska zadruga planin ne vzdržuje najbolj vestno, da jih izkorišča in dohodka ne vlaga nazaj v planine, temveč drugam itd. Ob reorganizaciji kmetijske zadruge je bila sprejeta pobuda, naj planine in planinske pašnike upravljajo tisti, ki so zanje najbolj zainteresirani. To so kmetje. Skupščina občine je zaupala planine krajevnim skupnostim, le-te pa pašnim odborom, ki se oblikujejo za vsako planino posebej. Pašni odbori gospodarijo s planinami, določajo pašni red in odnose na planini, njihove odločitve pa potrjujejo krajevne skupnosti, ker pašni odbori niso pravne osebe. Takšne odločitve so sicer dolgoročne, vendar lahko prve. rezultate piičakujemo kaj kmalu. S planinami gospodarijo ljudje, ki so za njihovo »življenje« najbolj zainteresirani in ki vsakodnevno trepetajo in opozarjajo, da ne bi stagnirale ali celo izumrle. To so predvsem višinski kmetje, ki zaradi visoke lege intenzivno živine ne morejo rediti, vendar jim daje le-ta razen gozda in v prihodnosti turizma (!) pomemben in verjetno nepogrešljiv del dohodka. Poleti, ko je v gozdovih dela čez glavo, za intenzivno živinorejo ni časa, niti pogojev. Še manj pa bi ga bilo, če bi se na tržiških visokogorskih kmetijah pojavili gostje in do tega trenutka verjetno ni več tako daleč. Razen tega se živina na pašniku fizično okrepi. Kmet Janko Knific, po domače Vrbank iz Pod-ljubelja, višinski kmet, se je lotil zanimivega poskusa. Čeprav je intenzivni živinorejec, je dal živino vseeno za 2 meseca na pašo, na jesen in pozimi pa jo bo v hlevu intenzivno spital. To je nedvomno zanimiva kombinacija pašništva in sodobne živinoreje. Turističnega pomena oživljanja planin, ohranjevanja originalnih planinskih objektov ter zanimive in slikovite favne in flore (primer Korošca in Pungrat) verjetno ni treba posebej ponavljati. V tem zapisu ne napovedujemo prerojenja planin tržiške občine prek noči, temveč želimo pokazati načrtno politiko pri reševanju tega problema že pred izidom zakona o kmetijskih zemljiščih, katerega osnutek preddvideva ustanovitev pašnih skupnosti. Pri oddelku za gospodarstvo tržiške občinske skupščine se je osnovala posebna komisija, ki je pred ne--davnim obiskala planine Korošca, Kofce, Šija in Pungrat. Ostale pridejo na vrsto kasneje. Ugotovitve komisije (sestavljali so jo kmetijski pospeševalec, veterinar, gozdar, kmet, referent za turizem in predstavniki oddelka za gospodarstvo) so nadvse zanimive in poučne. Planša-rije, kot radi imenujemo planinske pašnike, so zanemarjene in bo treba precej dela in denarja, da bodo odpravljene najnujnejše pomanjkljivosti. Na prvem mestu so obnova planinskih objektov, potrebnih za ljudi in živino, obnova ograj, ki nedvomno olajšujejo delo majerjem (le-te so letos v Tržiču težko dobili, v prihodnje pa bo to še težje in bo treba ta zanimiv in težaven poklic olajšati boljše nagrajevati in vrednotiti), razen tega pa preprečujejo, da živina ne uhaja v sosednje gozdove in ne povzroča škode, napeljava vode, čiščenje pašnikov, urejevanje potov, odstranjevanje rastočega drevja na pašniku (ker se s planinami desetletja ni dobro gospodarilo, so nekatere zaraščene z ne preveč bogatim gozdom), odstranjevanje podrasti itd. Kljub prostovoljnemu delu, ki so ga uporabniki pašnikov pripravljeni žrtvovati za urejevanje planin, so potrebe veliko večje od možnosti. Dohodki od pašnine komaj pokrijejo stroške majerja in zavarovanja objektov na planini. Za vsa ostala večja dela pa za zdaj večjih vsot ni. Ostaja le denar, iztržen od prodaje na planini posekanega lesa in od namenske pomoči tržiške občine, ki znaša letos pičla dva stara milijona dinarjev, kar v primerjavi s podatkom, da je bilo lani na planinah v tržiški občini 313 glav goveda, konj in( drobnice iz tržiške občine in 126 glav iz radovljiške občine, ni veliko. To pomeni, da znaša družbena pomoč le borih 5000 starih dinarjev na žival. Ni veliko, vendar začetek je. V prihodnje bo morala.biti ta pomoč večja, če bomo želeli doseči cilje, ki jih zasleduje oživljanje planin in so že nekaj časa družbeno priznani. Letos je na primer zanimanje za planinsko pašo v tržiški občini večje kot lani in s tem so pobiti predlogi, da bi nekatere planine ukinili, ker baje ni zanimanja, vendar so se kmetje temu predlogu odločno uprli. Glavni dohodek za obnovo planin je dohodek od posekanega lesa. Zaradi vetroloma so morali na Šiji posekati lani 300 kubikov lesa. S tem denarjem nameravajo kupiti kočo, ki je trenutno še zasebna last. Letos bodo sekali na Korošci. Denar bodo vložili v vodno napeljavo in v streho planinskega objekta. Vsako leto malo, pravijo v Tržiču in položaj se bo izboljševal. V katere planine se vlaga denar, odločajo pašni odbori oziroma krajevne skupnosti ter omenjena občinska komisija, ki tudi skrbi, da se denar, namenjen plarti-nam, zbira na posebnem računu. In to za vsako planino posebej. Planine v tržiški občini imajo še eno prednost. Večina jih ima urejen dostop, težavnejše je le pri Javorni-ku, Dolgi njivi in Korošci. Pri slednji razmišljajo, da bi skupaj z Gozdnim gospodarstvom kupili tovorno žičnico za prevoz blaga in mlečnih proizvodov. Doslej so sir in maslo odvažali kmetje, lastniki živine, ki so prihajali na planine! Urejeni dostopi bi tudi omogočili boljše delovne pogoje pastirjev, hkrati pa bo vedno več ljubiteljev narave hodilo pod slikoviti greben Košute in drugih karavanških vrhov. J. Košnjek Gozdna šola tabornikov iz Križev Danes se bo začel v Gozdu 4-dnev-ni tabor tabornikov odreda Kriška gora iz Križev, ki ga taborniki imenujejo »gozdna šola«, organizirajo pa jo že več let zapored. V letošnjem taboru bo prek 30 tabornikov, njihovo bivanje pa se razlikuje od običajnih počitniških taborjenj, saj bodo opravili več orientacijskih pohodov, prebili noči v zasilnih bivakih ob hrani, ki jo bodo pripravili sami, itd. Gozdna šola v Gozdu, ki se bo končala v nedeljo, 1. julija, je zahtevnejši preizkus taborniškega znanja. Pri gozdni šoli kriških tabornikov, ki je pomemben prispevek pri vključevanju mladih v SLO, pomaga tucfi oddelek za narodno oorambo skupščine občine Tržič. K. Na Šolskem centru Iskra Kranj ustanovili prvo šolsko planinsko društvo v Sloveniji Na Zelenici raste drugi dom Širjenje planinske misli, šola v naravi za 22 oddelkov, smučarski tečaji in poglabljanje dijaške samouprave so cilji, ki jih skuša dosegati novo planinsko društvo Šolskega centra Iskra Kranj Tržičani oživljajo planinske pašnike Na planincah luštno biti Planinsko pašništvo vzdržuje kulturnost pokrajine, obljudenost obmejnih področij ter pomaga visokogorskim kmetijam Na tehnični in poklicni šoli je 630 dijakov, med katerimi je zanimanje za telesno vzgojo zelo veliko, .predvsem pa za smučanje in planinstvo, česar pa šoli zaradi pogojev, v katerih delujeta, ne moreta izvajati in morata iskati različne rešitve. Pet zim zapored je šolski center Iskra za smučarske tečaje med polletnimi počitnicami najemal kočo planinskega društva Tržič na Kofcah. Šolski center Iskra tudi nima telovadnice in je med zimskimi meseci za potrebe telesne vzgoje najemal telovadnico v Stražišču. Ob tovarni je sicer igrišče, ki pa skoraj ni več uporabno. Pridobitev lastne planinske posto- Alpinistični tabor v Krnici Lani je komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije organizirala republiški letni plezalno-alpi-nistični tabor v čudovitem okolju prepadnih in prevesnih sten nad Planico, letos pa se že pripravljajo, da bodo tak tabor organizirali v Krnici od 4. do 12. avgusta. Zanimanje med mladimi alpinisti je že zdaj precejšnje, saj nudijo okoliške stene dovolj možnosti za pridobitev osnovnega znanja, obenem pa zadovoljujejo tudi zahtevnejše plezalce. UŽ 1. julija na Vršič V nedeljo, 1. julija, se bomo odpeljali iz Kranja na Vršič, od koder se bomo dvignili na Sleme k proslavi 70-letnice organiziranega planinstva v gornji savski dolini. Kranjčani se pridružujemo številnim gorenjskim planincem, čestitamo našim sosedom pod skalnimi stenami ob lepem jubileju in jim kličemo na svidenje. Odhod posebnega avtobusa na Vršič bo v nedeljo ob 7. uri izpred Creine. Za člane PD Kranj bo vožnja delno regresirana. Začetek proslave na Slemenu bo ob 10. uri. M. B. V Cerkljah zopet razstava cvetja in lovstva Od 29. junija do 4. julija bo v Cerkljah spet razstava cvetja in lovstva, ki jo skupaj z gospodinjami in ljubitelji cvetja pripravlja Turistično društvo Cerklje. Razstavni prostor letošnje VII. razstave bo večji kot pretekla leta, na njem pa bodo obiskovalci lahko kupili različne pripomočke za delo na vrtu in vse znane vrste cvetja in lončnic. Prav tako se bodo v času razstave domačini potrudili, da bo vas čim lepše urejena. -an Češnje, borovnice, ječmen: dobro Letos so na Gorenjskem češnje izredno dobro obrodile. Tudi dozorele bodo prej kot pretekla leta, le če ne bo večjih in nepričakovanih vremenskih sprememb. Prav tako bodo letos tudi nabiralci borovnic bolj zadovoljni kot lani. Borovnic ne manjka in so debele in sladke. Prihodnji teden se bo začela žetev ječmena. Predvsem na Sorškem polju je dobil dozorevajoči ječmen že zlatorumeno barvo. -an alpina Od 16. junija dalje veliko sezonsko znižanje cen obutvi od 10 do 707o Švedski kozolci v Poljanski dolini Prva košnja v nižinskih predelih Gorenjske gre h kraju. Kmetje so imeli v glavnem z vremenom srečo, le nekajkrat so jim ponagajale plohe, večjega in daljšega deževja, kije v času košnje najbolj škodljivo, pa ni bilo. V četrtek se je vreme skisalo in onemogoča normalno sušenje sena v višjih predelih Gorenjske. Oblik sušenja sena je vedno več. Nekateri ga posuše na travniku in odtod zvozijo na senike in skednje, drugi zložijo na pol suho travo v kozolce, tretjim pa je takšno sušenje, kakršnega prikazuje fotografija, najbolj pri srcu. Švedski kozolci ali žični kozolci so se pri nas najprej pojavili v Poljanski dolini. (JK) — Foto: F. Perdan j 4# ^ W 1% C5J; Sreda — 27. junija 1973 janke in ustanovitev lastnega planinskega društva bi zanesljivo rešila vsaj del teh problemov. K tej zamisli jih je navdajalo tudi dejstvo, da dajejo novi učni programi velik poudarek plavanju, smučanju in šoli v naravi. Prav tako so iskraši menili, da bi sodelovanje dijakov pri društvu ter enakovredna udeležba pri njegovem upravljanju še boli okrepila samoupravljanje-Zamisel so pozdravili tudi samoupravni organi centra in vodstvu le-tega naložili, naj poišče primerno planinsko postojanko ter s tem ustvari pogoje za ustanovitev društva. Zaradi vzgojnih namer šole in pomena planinstva za mladino je pristojna Vojna pošta rada odstopila iskrašem zapuščeno karavlo na Zelenici, ki jo je že ponujala nekaterim planinskim društvom, vendar le-ta niso pokazala zanimanja. Ker ka-ravla zadnje čase ni bila vzdrževana, v najemni pogodbi med Šolskim centrom^ in Vojno pošto piše, da bo najemnina toliko manjša, kolikor bodo novi upravitelji nekdanje karavle v zgradbo vlagali. Pred ustanovitvijo društva je izvedel iniciativni odbor med dijaki anketo, ki je pokazala, «a zanimanje za planinstvo in oblike izobraževanja v naravi je. 5. maja je bil ustanovni občni zbor planinskega društva na ŠC Iskra Kranj. Potrjena so bila pravila društva in program. 22. maja je Pla* ninska zveza Slovenije poslala Eotrdilo, s katerim ugotavlja, da Je ilo društvo na centru ustanovljeno v skladu z določbami statuta PZS in da je novo društvo 124. član planin' ske zveze Slovenije! Takšno je bilo rojstvo prvega samostojnega planinskega društva na neki šoli v republiki, ki so mi ga na posebnem srečanju opisali predstavniki šolskega centra Franc Zupan-Janez Herlec, Lado Matelič, Milan Visočnik, Gabrijel Perko in dijakinj1 Jana Šparovec in Dušanka Škrk. Vpisovanje članov v novo društvo ie prostovoljno. Pobudniki akcija bili dijaki, medtem ko so razrednih le pojasnjevali namen društva. Ce- i prav akcija še teče, ima društvo v j svojih vrstah že 230 dijakov ter oy I učiteljev ter ostalih članov kolekti- i va. Vodila jih je misel: zbuditi j planinstvo čim več zanimanja, j vključiti čim več članov, čeprav dijaki po treh oziroma štirih letih šolanja zapustijo šolo in odidejo v svoje kraje, vendar »okuženi« s planin' sko mislijo in namenom, da ostanejo planinci tudi v krajih, kjer so doma: Tudi Zavod za šolstvo SRS je podpr' ustanovitev društva ter svetova1-naj iskrašem pomaga planinsko dru* j štvo Kranj. Predstavniki kranjskeg<* planinskega društva so soglašali, d ustanovi center svoje planinsko druj štvo, ki bo »odprtega« značaja, Pra takšna pa bo tuoi postojanka n Zelenici. 30. aprila se je začelo obnavljanj? karavle, bodočega doma na Zelenic • Ce bodo iskraši želeli temelj^ obnoviti dom, bo vrednost del 1 materiala dosegla 40 milijonov sta rih din. 24. in 25. maja, ko je : šola športna dneva, so bile prve o ; lovne akcije. Na Zelenico je n ; plečih dijakov in učiteljev priroma prva vreča cementa in do danes na Zelenico že znosili skoraj 9 \ materiala. Dijaki so opravili 1600 o ^ lovnih ur, učitelji in uslužbenci pa prostih dnevih 380. Nekdanja kara* la je začela spreminjati P°"°ur člani mladega PD pa si že lahko oo j tajo, da bodo prihodnje leto Pref ^ šen del šolskega in prostega preživeli na Zelenici. J. Košnje* Turizem v Naklem V Naklem so se začeli organizirano ukvarjati s turizmom pred desetci leti, ko so ustanovili tudi turistično društvo. Že kmalu se je pokazalo, da se v Naklem ustavlja veliko prehodnih gostov, saj leži nase-Jje ob cesti prvega reda. Turisti, naj bodo domači ali tuji, pa potrebujejo ^formacije, prenočišča, hočejo menjati denar in kupovati spominke, 2ele požirek osvežujoče pijače, cigarete in še marsikaj. »Dnevno se oglasi pri nas v sezoni vsaj 500 turistov,« pravi prijazna Janka Korenčanova, vodja turistične poslovalnice v Naklem. Prostor, kjer se druži menjalnica s Prodajo spominkov in bifejem, je turistično društvo Naklo postavilo že Pred sedmimi leti s kreditom, kate-zadnje obroke plačujejo letos. . sedmih letih pa so že takrat Majhni prostori postali pretesni. *prehodni gostje morajo biti hi-fro postrežem, saj se ne ustavljajo radi za dolgo. Drugače je seseda, če želijo prenočiti pri nas. Naklo ima sedaj brez prenočišč Pri gostilni Marinšek 100 postelj y tuj»kih sobah. Vse pa kaže, da Je število premajhno. Res, da Boste pošiljamo tudi v Bistrico, jj® Okroglo in v Duplje, pa ima-[Jo včasih veliko dela, kam razmjestiti vse, ki bi želeli prespati Prav tu. Lani smo imeli na pri-per kar 6000 prenočitev, in to v e*u, ki se nikakor ne more pošaliti z najboljšo turistično ero. Ze letos, ko se je sezona Komaj začela, imamo več preno-Cltev kot kdaj koli prej.« Seveda pa se v Naklem ne ustav-Jajo le prehodni gostje. Nekaj dru-'n iz drugih krajev Jugoslavije, pa 2 Holandije in še od drugod že nekaj et stalno prihaja v Naklo. Do- mačini, ki oddajajo sobe, postrežejo tudi z zajtrkom, nekateri pa imajo tudi pravi penzion. Mleka in mesa je tu dovolj, tudi zelenja, Bled in morje ter gore niso daleč. Ni čudno, da so tu nekateri našli pravi turistični raj. »Nekateri gosti so tako navezani na Naklo, da sicer drugim povedo, kje so bili na počitnicah, natančno mesto svojega bivanja pa ljubosumno čuvajo, da bi ohranili mir in pa sebi zagotovili prostor še naslednjo sezono,« pripoveduje predsednik TD Naklo Franc Križnar. Turizem ima za Naklo vsekakor dobre strani. Naselje se je polepšalo, ljudje skrbe za videz svojih hiš, le malokateri del cest v naselju še ni asfaltiran. Turizem pa seveda prinaša tudi zaslužek, sto postelj za tak majhen kraj vsekakor ni malo. Ni jih malo, ki so oddajanje postelj vzeli zelo resno in imajo tudi po pet do deset postelj. Postelje pa ne oddajajo le delavske družine. Tudi kmetje so se ogreli za turizem, sicer še ne množično, odziv pa je le. Turistično društvo pa je seveda veselo vsake nove postelje, ki jo lahko priključi sedanjemu seznamu. Takšna dejavnost pa, kot je bilo že rečeno, zahteva večji prostor. Za sedaj še ostajajo pri željah, trudijo pa se, da bi kljub takim pogojem dela na tesnem gostom vseeno ustregli. Za poslovalnico so v senco postavili nekaj miz, kjer gostu razen s pijačo postrežejo tudi s hrano. Ob sre dah in sobotah imajo ocvrte postrvi, ki jih domačim in tujim gostom računajo po 15 din, ob lepem vremenu pa bodo v kratkem vsak dan pripravljali tudi jedi na žaru. Njihova kuhinja deluje le popoldne in zvečer, največ zaradi tega ker so prizadevni turistični delavci dopoldne v rednih službah. L. M. Kompas vabi Američane in Sovjete . Turistični delavci obetajo, da bo etošnja sezona izredno dobra, saj so H* na Primer nekatera znana leto-isča ob Jadranu maja in v začetku junija popolnoma zasedena, t . ^ristična agencija Kompas iz t H ne' ki ima števi,ne objekte uai na Gorenjskem, meni, da bo letos privabila k nam vsaj 20 odstotkov več turistov kot lani. Le-ti bodo zasedali predvsem severni Jadran, ki o letos bolje izpopolnjen kot južni. Na »severu« so ostale na primer cene gostinskih in turističnih stori-nespremenjene, medtem ko so m na "j11^ povečali, pa kljub te-u pričakujejo v sezonski »špici« ve*Ji promet kot lani. sluPričani postajajo prav po za-btif °™Pasa vedno bolj pome,m-ttifif AorJi našega turističnega pro-1 .ta- Kar dvakrat več jih bo prišlo k nam kot lani. Na svojih krož-n. Potovanjih se bodo ustavljali tudi na Gorenjskem. Za letošnjo turistično sezono je tudi značilno, da bodo prišle k nam večie skupine sovjetskih turistov. Prebivali bodo v Kompasovih objektih v Pulju in od tod hodili na krožna potovanja po državi. Letos prav tako lahko pričakujemo več Madžarov, medtem ko število češkoslovaških turistov ne bo naraslo. V prepričanju, da domačega gosta ne gre zapostavljati in da je prav tako dobrodošel kot tujec (nekdaj smo bili pri nas radi pristaši nasprotnega mnenja), je vzel letos Kompas v zakup za domače goste veliko število turističnih postelj vzdolž Jadrana od Portoroža do Ulcinja. Takšna letovanja niso draga, v Kompasovo akcijo pa se je vključilo tudi podjetje JAT s svojimi letali DC-9 in cara-vella, ki bodo prevažala turiste do kraja letovanja oziroma bližjih letališč ob morju. -jk 0(jprp Petek, 29. junija, bodo ob 18. uri v avlah osnovne šole v Trebnjem Ijali 1 ra.Zstavo slovenskih likovnih samorastnikov. Z Gorenjske bodo razstav-JojeSp°ja dela: Peter Jovanovič iz Spodnje Zetine, Boris Lavrič iz Kranja, ^eternelj-Mausar, Konrad Peternelj iz Zirov in Franc Tavčar iz Oahrač. v temP°ČaSt*tev obletnice likovne sekcije Relik v Trbovljah je bilo Slikar"le8ecu raZ8tav v okviru revije likovnih skupin Slovenije. Sk J' amaterji iz vseh krajev Slovenije so pokazali svoja dela. r»dovT-aJi? raz8tavljalo 186 slikarjev 1235 del. Skupina slikarjev iz SOiju JlS*e občine je razstavljala v delavskem domu v Trbovljah u*ovnih del. 86 slikao**® za zaključno razstavo izmed vseh likovnih del izbrala občjn* t® avtorjev. Med temi so kar štirje likovniki iz radovljiške UsPeh • delujei° v likovni sekciji v okviru ZKPO. To je zanje lep » ®aj so vključeni v delo sekcije komaj dobrega pol leta. N. R. V k hiSe anJu. bo v petek, 29. junija, ob 19. uri v renesančni dvorani mestne Ml P'ani8ta Acija Bertonclja in violončelista Cirila Škerjanca. doma jŽ* .^venska reproduktivna umetnika z velikim uspehom nastopata sv0jeR ^ inozemstvu. Poleg številnih koncertov in radijskih snemanj sta del kom° nega koncertnega sporeda posnela tudi na gramofonske plošče. Schum Cm VeCeru v branju bosta izvajala dela Fr. Chopina, A. Vivaldija stave^Ii °ncertom ob 18. uri bo v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev raz-galeriji akadems.kega slikarja Milana Batista iz Kranja. Ob 18.30 pa bo v ^°RaHo n1^116 hiše otvoritev razstave del akademskega slikarja Lojzeta *arJa »z Murske Sobote. P. L. Razstava o turističnem razvoju Bleda Vsako leto na Bledu za krajevni praznik (17. julij) pripravijo več zanimivih prireditev pod skupnim naslovom Teden turizma in praznik Bleda. Med številnimi prireditvami bodo letos 16. julija ob 17. uri v festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo Turistična zgodovina Bleda. To bo prva takšna razstava, zato turistično društvo prosi prebivalce, da priskočijo na pomoč z dokumentarnim gradivom o razvoju turizma na Bledu. Turistično društvo sicer ima nekaj gradiva, meni pa, da imajo prebivalci doma prav gotovo še kakšne listine, spise, popise do-' godkov, poročila, načrte, fotografije, stare razglednice, prospekte, lepake, programe prireditev, vabila. Razstavo o turistični zgodovini Bleda bodo pripravili Mestni arhiv Ljubljana, Kulturna skupnost Radovljica, Krajevna skupnost Bled, Turistično društvo Bled in Zavod za turizem na Bledu. Prebivalce Bleda, ki imajo takšno dokumentarno gradivo, prosijo, da to sporočijo Mestnemu arhivu Ljubljana, enota za Gorenjsko Kranj, Trg revolucije 1 (telefon 22 621) ali na Turistično društvo Bled. A. 2. Vaške knjižnice do leta 1975 Pred nedavnim je tričlanska komisija kulturne skupnosti Jesenice obiskala vse vaške knjižnice v občini in se pogovarjala s knjižničarji o težavah in delu. Stanje vaških knjižnic nikakor ni zadovoljivo, saj so sicer delovale v stiku z matično knjižnico na Jesenicah, vendar so bile v glavnem prepuščene same sebi. Matična knjižnica ni imela sredstev, da bi se delo poživilo, zato so vaške knjižnice in njihova dejavnost slonele na ramah prizadevnih in neutrudnih knjižničarjev. V jeseniški občini je sedem vaških knjižnic. Sklep komisije je bil, da za sedaj nadaljujejo s svojim delom in jih nima smisla združevati. Matična knjižnica na Jesenicah pa mora v sodelovanju s komisijo za knjižničarstvo pri kulturni skupnosti Jesenice skrbeti zanje tako, da bo kulturna skupnost zagotovila primerne prostore za delovanje, matična knjižnica pa naj bi skrbela za njihov strokovni razvoj. Komisija pri kulturni skupnosti je ugotovila, da le dve vaški knjižnici lahko še vnaprej delujeta v sedanjih prostorih, vse ostale pa bo nujno treba popraviti. Zadovoljivo stanje so zatorej ugotovili le v knjižnici v Kranjski gori in v knjižnici v Žirovnici. Matična knjižnica bo v teh dveh knjižnicah še letos opravila strokovno preureditev s tem, da jima bo vsaki zagotovila po šest tisoč knjig in da bosta ti dve največji vaški knjižnici lepo urejeni. Za leto 1975 predvidevajo strokovno ureditev knjižnice v Martuljku, ker menijo, da ima skupaj s knjižnicama v Žirovnici in Kranjski gori možnosti za nadaljnji razvoj. Obenem so tudi sklenili, da mora knjižnica na Jesenicah sklicati dvakrat na leto strokovni posvet, za večjo strokovnost pa bo skrbel tudi knjižničar-povezovalec, ki bo občasno pregledoval delo in pomagal z nasveti. Obenem s tem pa bo knjižnica na Jesenicah nudila tudi strokovni pouk v svojih oddelkih. Prizadevajo si tudi, da bi v prihodnje uvedli enotno izposojevalnino v vseh knjižnicah in izposojevališč\h. D. S. Štiri planinske razstave na Jesenicah Planinsko društvo Jesenice ie skupaj z ostalimi planinskimi društvi Eornje savske doline pripravilo ob 0-letnici slovenskega planinstva in 70-letnici organiziranega planinstva v gornji savski dolini zelo pester program prireditev. Poleg osrednje prireditve na Slemenu nad Vršičem so prejšnji teden na Jesenicah odprli kar štiri planinske razstave. V avli občinske skupščine so najboljši slovenski slikarji — krajinarji razstavili svoja dela, ki so nastala v treh planinskih slikarskih kolonijah na Vršiču. V domu TVD Partizana na Jesenicah so člani fotokluba Andrej Prešern razstavili posnetke planinskega sveta, svojo razstavo pa so v domu TVD Partizana odprli tudi gorski reševalci. Razstavili so opremo ter posnetke iz številnih* reševalnih akcij. Na Jesenicah pa je tudi razstava Elaninskega zgodovinskega gradiva, i prikazuje razvoj planinstva od začetkov do danes. Razstavo je uredil znani jeseniški planinec in zbiratelj planinskega gradiva Uroš Župančič. Ko si bodo razstave na Jesenicah ogledali Jeseničani, jih bodo prenesli tudi v druge kraje Gorenjske. D. S. Mercator Cenjeni potrošniki Izredna prilika, enkratna priložnost v blagovnici Mercatorja v Tržiču od 5. do 30. junija pri nakupu pohištva ARTUR 15 % POPUSTA omaric za čevlje Ha kvalitete 15 % POPUSTA «a vse vrste pohištva 10 % POPUSTA preproge 10 % POPUSTA pralni stroji, hladilniki in vse vrste štedilnikov gorenje pri gotovinskem nakupu 5 % POPUSTA OE Mercator Prodaja na potrošniška posojila, katera odobravamo takoj v sami blagovnici za garniturno pohištvo do 15.000 din Brezplačna dostava na dom Obiščite blagovnico Mercator v Tržiču Sabata, po tebi je Režija: Frank Kramer vloge: Lee Van Cleef, William Berger, Linda Veras v ć ^abcita sodi med tiste junake westernov, ki so se pojavili pred leti, reorU' k° so klasične filmske pripovedi o divjem zahodu postale ste-tfne- Ustvarjalcem je namreč zmanjkalo idej in legendarni jih ,°yi so Pitati nezanimivi. Treba si je bilo izmisliti nove junake, kjerlmerno zunanje in karakterno oblikovati ter postaviti v okolje, s° pravico krojili revolverji, da s 's'° nn to pot krenili italijanski ustvarjalci in treba je priznati, stal lrneli Pri tem precej uspeha. Režiser Sergio Leone je kmalu po-ustl. /)()jem za western, ki je pomenil osvežitev v tej zvrsti filmskega ' uarJanja. &teJmefričani se seveda niso dali kar tako in čez noč so se pojavili bdi I n'i • mt z novimi junaki, ki naj bi v kino dvorane ponovno priva-ihlrtli* kav boj k. Zal pa v svojih prizadevanjih niso preveč uspeli. l $al *0 Površno izdelani, zapleti so naivni, zgodbe pa preveč enolične. V^^^po tebi je to samo potrjuje._M. G. NOVI PROSTORI PODJETJA GORENJSKA OBLAČILA — V severnem delu Kranja ob cesti JLA podjetje Gorenjska oblačila gradi nove proizvodne prostore, zraven katerih bo tudi trgovina. — Foto: F. Perdan XVIII. Izseljenski piknik v Škof] i Loki Pričakujejo okrog 4000 rojakov V kulturnem in zabavnem programu sodeluje vrsta glasbenih in pevskih skupin ter igralca Milena Zupančič in Polde Bibič Zeleni vrt Škofjeloškega gradu bo v sredo, 4. julija, že Šestič zapored prizorišče največjega in najbolj popularnega srečanja slovenskih rojakov z vsega sveta —• tradicionalnega Izseljenskega Riknika, osemnajstega po vrsti, aj kar takoj pristavimo, da je izseljenska matica sklenila prihodnje leto Ločanom odvzeti »monopol« nad prirejanjem veselega snidenja mož in žena, ki so pred davnim časom odSli iskat kruha v zamejstvo in ki se zdaj vračajo posluSat domačo govorico, gledat domača polja, gozdove, planine ... Tudi drugi kraji bi namreč radi postali gostitelj piknika in čeprav ni sporno, da je Loka naravnost idealna točka, jim njihove želje nihče ne šteje v zlo. Seveda pa bodo krošnje orjaških lip onkraj kamnitega zidu čez tri, štiri ali pet let nemara spet nudile zatočišče našim bratom iz tujine, kajti ni ga prostora, ki bi bolje ustrezal namenu kot ravno skansen Loškega muzeja. Med nedavno tiskovno konferenco so organizatorji novinarjem zatrdili, da bo tokratno srečanje še boli praznično kakor prejšnja. Poleg dek let in fantov v narodnih nošah, poleg konjskih vpreg, razkošnih kočij in zapravljivčkov, poleg ansamblov iz ZDA, Kanade in Nizozemske je odbor k sodelovanju pritegnil moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Vir-maše, mladinski komorni pevski zbor osnovne šole Žiri, komorni pevski zbor Loka, folklorno skupino turističnega društva Javorje, muzikante Janeza Jeršinovca s planšarji, ljudskega pesnika Lojzeta Hafnerja ter dramska igralca Mileno Zupančič in Poldeta Bibiča. »Upam, da smo uspeli sestaviti dovolj pester in kvaliteten program, v katerem namenoma ni nobenih ,zvezd',« je pojasnil zastopnik vodstvenega »štaba« Peter Finžgar. »Izjemi sta le Milena Zupančičeva in Polde Bibič, ki zbranim obiskovalcem obetata ponoviti zaključni odlomek iz nima »Cvetje v jeseni'. Drugače r>a je spored razdeljen v dva de-a: v osrednjega (začetek ob 11. uri — op. p.), s pozdravnimi govori, kulturno-umetniškimi vložki in tovariškim shodom borcev in aktivistov NOB, ter v bolj lahkotnega, zabavnega, razpoteg-njenega čez vSe popoldne, tja do poznih večernih ur...« Predsednik Ciril Jelovšek pa je dodal, da pričakujejo okrog 4000 izseljencev, kajti prejšnji pikniki so močno dvignili mednarodni ugled mesteca pod Lubnikom. Zanje in za ostale prišleke bodo izdatno poskrbeli gostinci, ki razen običajnih jedil in pijač nameravajo lačnim sladokuscem ponuditi tudi odojke, pečenega vola in postrvi na ražnju. »Prav vsakdo bo gori našel kaj sebi primernega,« obljubljajo Ločani. Po izkušnjah sodeč bi rekli, da nikakor ne pretiravajo. ' I. G. I Tako šolarji spoznavajo domovino V tretjem razredu osnovne šole morajo učenci precej podrobno spoznati svoj domači kraj, zato imajo med šolskim letom številke ekskurzije in oglede. Učijo se tudi o krajih, kjer se je nekdaj kovala usoda slovenskega ljudstva, in o junakih, ki so sodelovali v osvobodilnem boju. Hiše vasice Slamniki nad Bohinjsko Belo so po nekaj sto metrov narazen posejane po pobočju Pokljuke. Učenci blejske osnovne šole so jih lahko gledali s ceste, ko so si ogledovali Bohinjsko Belo. Slišali so, da so bili v teh hišah nekdanji partizani čisto domači. Da bi si pionirji laže predstavljali partizanske poti, so razredničarke organizirale pravi pohod do domačij na Slamnikih. Do Zatrnika so se peljali z avtobusom, nato pa so jo mahnili čez Potico na Rčitno. Tam so prelepe senožeti in prav te dni je bila trava vsa pisana od cvetic. V najlepšem kotičku Rčitnega si je postavil svojo bajtico nekdanji partizan Mirko Lakota-Triglavski. Povabil je pionirje, da so posedli okrog ognjišča na prostem in pojedli okusno enolončnico, ki j° je zanje pripravila Angela Obrezova. Okrepčani so se podali mimo senikov in štaj do najvišje ležeče Matičkove hiše na Slamnikih. Pri Matičkovih domuje Ančka Klavora, ki je sedaj popolnoma sama, ker je sin Zdravko pri vojakih. V hlevu je zarigal osliček in zateglo zamukala kravica, obema se je zdelo čudno, ko sta zaslišala nenavaden živžav. Psiček Muri je zadovoljno mahal z repom, ko so mu otroci dajali bonbone in ga božali. Gospodinja je bila vesela obiska in pripovedovala je, kako je bilo med vojno. Visoko nad hišo med gostim drevjem je še danes jama, ki je takrat odlično služila za skrivališče in skladišče. Ančka je naštevala imena borcev, ki so se ustavljali pri njih-Mnogi od njih niso dočakali svobode. Povedala je, kako je skrbela z® | ranjene in hodila v dolino po obvestila in razne potrebščine. Zdaj hodi na Bled le še k zdravniku, ker jo bolijo noge in ima oslabelo srce. P® I vendar hoče vzdržati v rodni hiši, saj se bo čez dva meseca vrni' S Zdravko. Do Blaževe hiše vodi skoraj zaraščena pot. Hiša je že nekaj let prazna, ker se je gospodar Matevž Volf z družino preselil na Blejsk0 Dobravo. Na pročelju, hiše je vzidana spominska plošča, ki pripoveduje) da je bilo tam zborovjanje voditeljev upora, tam so pripravili v decembru 1941 znano bohinjsko vstajo. Razredničarke so učencem ponovno razlagale pomen podbbnih osamljenih kmetij, spominjale so se, kako jim je prva leta po vdjni prijazni gospodar rad pojasnjeval, kako je bilo v tistih težkih časih, nadvse v prijetnem spominu pa sta dve rišici imeli dobro Blaževo-Volfovo mamo, ki je ob podobnih obiskih brž prinesla na mizo domače žganje in domač kruh, otrokom pa pehar suhih hrušk in krfrijev. Seveda ni pozabila na spominsko knjigo, kamor se je moral podpisati vsak obiskovalec. Sedaj pa sili mlada trava pr«v pod prag, hlevna vrata zaškripljejo, ko jih premakneš, vsenaokrog Je sama tišina in mir/ . • Po strmem kolovozu so se mladi Blejci spustili proti železniškj progi in ob njej skozi Zako domov. Bili so utrujeni in premočeni o" dežja in znoja, toda bili so bogatejši za marsikatero spoznanje in | prelepo doživetje. M. S. Prireditve ob 400-letnici hrvaško-slovenskega punta Osrednja prireditev v počastitev 400-letnice Gubčeve puntarije bo veliko ljudsko zborovanje 1. julija letos v Kostanjevici. Zborovanje pripravljajo vse delavske in posavske občine. Ob tei priložnosti bodo odkrili tudi lesen kip Matije Gubca, ki ga je izdelal kipar Tone Kralj. Stal bo pod arkadami na kostanje-viškem gradu. Avtor je izdelal tudi štiri lesene reliefe, ki jih bo vkompo-niral v ambient ob spomeniku. Grafični bienale jugoslovanskih pionirjev je bil ustanovljen jeseni leta 1969. Letos pa ima prvič predpisano temo: Le vkup, le vkup, uboga gmajna. Pokrovitelj je akademik Krsto Hegedušič, ki je s svojimi deli Bitka pri Stubici, A. D. 1573, in z ilustracijo Krleževih balad Petrice Kerempuh najdlje prodrl v svet puntarske problematike. Bienale bo jeseni v Kostanjevici. Zadnje dni junija bo v Lamuto-vem likovnem salonu odprta razstava del prof. Borisa Kobeta. Obsega dve smeri in sicer barvne podobe doline Krke ter mojstrova dela iz zbirke Puntarski ciklus. V proslavljanje obletnice kmečkih puntov so se vključili tudi filatelisti iz Posavja. Pripravili bodo spominske ovitke in več razstav. Razstavo bo pripravil tudi foto klub Krško. Razstavili bodo otroške fotografije na temo: Arhitektura, orodje, življenje in delo kmeta tlačana na naših tleh. S tem pa program proslav še ni končan. Nadaljevale se bodo še vse do konca leta. Ze avgusta bo v Kostanjevici sodelovalo tržaško gledališče z delom Tolminci, ki prikazuje punt tolminskih kmetov. CE IMATE VSAJ EN IZDELEK OD VELIKIH APARATOV GORENJA IN BOSTE DO 31. JULIJA KUPILI 6E EN IZDELEK GORENJA. BOSTE PREJELI DARILO. PRI NAKUPU ZAHTEVAJTE V TRGOVINI KUPON. GA S PRODAJALCEM IZPOLNITE IN POŠLJITE GORENJU. GORENJE VAM BO IZROČILO NAGRADO - ENEGA OD MAJHNIH APARATOV ZA GOSPODINJSTVO, 5 KILOGRAMOV MIXALA ALI TELEVIZIJSKO ANTENO. IZKORISTITE KREDIT Odbor za prireditve v počastitev 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega punta pri občinski konferenci SZDL Krško se je odločil, da bo letos izdal nekaj številk Biltena, v katerem bo seznanil javnost s prireditvami ob teh jubilejih, še posebej obširno pa o pripravah na veliko ljudsko zborovanje v Kostanjevici. Iz tega Biltena povzemamo skrajšan program proslav in srečanj. Prve prireditve v počastitev kmečkih .puntov so že za nami. Člani DPD Svoboda iz Krškega so se že februarja predstavili z odlomki iz Kreftove Velike puntarije. Posamezne odlomke je povezovala pesem iz grl moškega pevskega zoora iz Brestanice. V Krškem, Kostanjevici in Brestanici so pretekli mesec brali svoja dela znani slovenski pesniki in pisatelji. Literarni večer je bil združen s koncertom nekaterih pevcev ljubljanske opere. Občinske zve/e prijateljev mladine Posavja so lani razpisale tekmovanje za plaketo Matije Gubca. Prijavilo se je 76 pionirskih odredov in dve skupini tabornikov. Prek 4500 iih bo odšlo na pohod po poti kmeč-;ih upornikov, skoraj 2000 jih bo v likovnih krožkih risalo na temo kmečkih uporov, prav toliko jih je pisalo naloge na to temo itd. Tekmovanje se bo zaključilo ob koncu leta. gnr Pi|P ZVESTOBA M ZVESTOBO ČE IMATE VSAJ EN IZDELEK GORENJA KUPITE DOBILI BOSTE KUPITE DOBILI BOSTE KUPITE 1+1=3 ENA IN ENA JE TRI SAMO PRI GORENJU £23 »imticuM dobiLI 665TE Slovenski alpinisti v dolini Yosemite v Kaliforniji Premagana južna stena E1 Capitana Vtise o enomesečnem bivanju v Ameriki opisuje °lcin slovenske alpinistične odprave Nejc Zaplot-nik iz Kranja, kije skupaj z Mojstrančanoma Ja-nezom Dovžanom in Mihom Smolejem, Tržiča-norna Dušanom Srečnikom in Janezom Lončar-Jern in Ljubljančanom Janezom Gradišarjem pre-Plezal več najtežjih smeri na El Capitanu v yose- mitski dolini Misel, da bi tudi slovenski alpinist1 pokukali in pomerili moči v ste-j ah ameriških gora, je stara že nekaj 'et> rodila pa se je v glavi našega Ranega alpinista Aleša Kunaveria. Uresničena je bila letos 13. maia, ko J* v dolino Yosemite v Kaliforniji °pla skupina šestih prej omenjenih 1'pinistov, sestavljena pretežno iz ^orenjcev. Nejc Zaplotnik je bil najrajši med njimi, saj je star 21 let, 'a seboj pa ima že več vzponov lftn18 na tuJem- Pravi« da jin je že po., najtežje v njegovi plezalni ka-ljeri pa je opravil prav v Ameriki, pa j^i lanska smer v vzhodni steni ^ awenzija v Afriki, kamor je odšel Kranjsko odpravo, ni bila od muh. dr?Vi!etn* Nejc, uslužbenec Službe x, užhenega knjigovodstva v Kranju, »ian . alpinističnega odseka PD ki vztrajno prodira v vrh slo-enskega alpinizma, takole opisuje lls®» nabrane v daljni Ameriki. 8 Capitan, na katerega steni Plezali, ni tako visok, saj do-le 2200 metrov. Veliko težje ®tene. Južna stena, s katero kai i6 ®l°venc> spopadli, je viso-n l180 metrov in terja popol-kot drugačno tehniko plezanja nit na8, Naše stene so gra-Jiiftt6' Capitanove pa so lede-s^»Kega izvora, čisto gladke in Han!*- najtežjimi na svetu. Pred i&V i 80 v teJ 8teni uspešno ple-Švi le.Francozi, Angleži, Nemci, *arji in Avstrijci. Skupno smo Žnv zali 11 smeri najvišjega te-4^.nostnega razreda. Z Gradičem sva v šestih dtaeh in pol 8t»n?agčla 8mer TriPle direct, ki j J kasneje ponovila Dovžan n bmolej. -fako težke smeri Se » sem plezal! Tržičana sta pre-t»n vzhodni steber El Capina, Mojstrčana steno Half 8t m» midva z Gradišarjem pa še leno Washington-Colomn. Dru-bil 8lJer!> ki smo jih opravili, so 0® krajše in manj naporne. Naj ome^r*' da smeri, ki sem jih Vsot, , na začetku, prepleza q leto le par navezi« rednme?^ 8i» da so vas v Ameriki iz-sloven i?pl° sPrejeli in ste kot prva velil," a Oprava v Ameriki zbudili euko pozornost. Prav* ^meričane ie bila naša od-alDirf Prv* 2 jugoslovanskim Pozo lZ^nom» zato 80 bili izredno je .p1, V dolini, kjer smo bili, ^obr^plni«tični kamp, ki je zelo na ? urejen. Izredna je reševal-Plačafi "a» ki je brezplačna, če posebno pristojoino in se POGOVORI O STRAZISCU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi V žimarskih obratih v Stražišču so predli konjsko žimo, dlake raznih živali in razne »morske« trave za potrebe tapetniške obrti. S predenjem in dodatnimi postopki dobi prej bolj ali manj ravna žima določeno kodravost in s tem potrebno prožno rahlost in voluminoznost (prostominost) — vse to pa zahteva izdelava žimnic in tudi sodobnih »jo-gijev«. Zato žimarstvo kot obrt še ni izumrlo. Po osvoboditvi je znašala letna proizvodnja spredene žime okrog 90 ton, proizvodnja raznih nadomestkov (»morske« ali tapetniške trave) pa do 200 ton na leto. Razne zanimivosti V zvezi s stražiškim sitarstvom velja omeniti . okupatorjev rop: iz skladišč siiarske zadruge oziroma družbe so Nemci odnesli velike količine stkanih sit. Zmagoviti Rusi so del teh sit našli v vzhodni Nemčiji in jih vrnili Jugoslaviji. Bilo je to 52.000 žimnatih sit — torej kar precejšnja vrednost. V prostorih bivše Jugočeške (sedaj Iskra) pa so nacisti shranili 12.000 sit, da bi jih pozneje odpeljali. A so k sreči ostala tu in Dila vrnjena lastniku — sitarski zadrugi — takoj po osvoboditvi. Ko pa ves čas govorimo o sitih, imamo v mislih seveda le tkana dna (platno, mrežico ali »poden«). Kaiti firava — dobesedno — sita so izae-ali šele suhorobarji. Ti so tkano blago napeli v okrogle lesene obode — zdaj je bilo šele pravo sito izdelano. Zato so tudi naši (ribniški) suhorobarji na veliko kupovali sitarska Sitarski podjetnik-založnik Lev Matajc med člani literarno-zabavnega kluba v Kranju. Fotografija je bila posneta l. 1880. — Na sliki sede od leve proti desni: Lev Matajc, A. Novak, trgovec Ferdinand Sajovicr trgovec (Prešernov sogovorec) Viljem Killer, barvar Matej Pire, in prof. Martin Karlin; stoje od leve proti desni: trgovec Vinko Majdič, prof. Ivan Franke (slikar), dr. Ivan Tavčar, prof. Fran Skarne, Wirth, Ivan Pezdič, klobučar K. Pučnik in gostilničar-piv ov ar nar Peter Mayr. — Zanimiva fotografija je izdelana V rjavkastem tonu (na papirju, občutljivem za dnevno svetlobo). »Ta je sedaj pri vas pomemben človek, kajne?« Pomemben... Tako gotovo ne, kakor je mislil inženir Grigorjev. »Nekoč sva prišla navzkriž. Nemara ti je znano?« »Nič ne vem.« »Kako je bilo z njim, pa veš. Tudi pri vas je delal...« »Ne dosti.« »... potem, ko je moral iz tovarne. Saj razumem. Mlad človek ... druščina ... prekratka noč ... pa zjutraj zaleži... ali pa zadremlje pri kotlu, kar je še slabše. Bi ga mogel obdržati na delu?« »Ne vem,« sem se izmikal odgovoru. »Sedaj me toži.« »Zaradi tega?« »Ne. Kmalu ko je odšel v hosto, mi je po zaupnem človeku poslal zavoj eksploziva ...« »Cemu?« »... da bi ga podtaknil v strojnico.« »Niste hoteli?« »Zavoj sem vrgel v reko, priznam, ampak zato Še nisem izdajalec. Molčal sem, nikomur nisem omenil.« »Vas je bilo eksploziva strah?« »Takih reči sem se zmeraj bal. A ni bilo samo to. Strojev ne bi mogel uničiti, ker bi bilo noro. Tovarna bi danes stala, ljudje bi bili brez dela ...« »Bila je vojna.« »Komaj da še,« je rekel inženir Grigorjev. »Če bi se ustavila naša tovarna, bi se vojna ne končala niti minuto prej.« »Mnogi so tako govorili... da so si reševali glave.« »Mogoče. Salobir je vnaprej vedel, da bom odklonil, toliko me je že poznal. Nalašč me je zapletel... da bi mi kasneje lahko očital. In res mi. Toži me zaradi narodne časti.« Obraz inženirja Grigorjeva se je zdel star. Strah mu je poglobil črte okoli ust in ga vsega naredil nekam ml&havega, še trebuh se mu je ohlapno povesil. »Pojutrišnjem mi bodo sodili.« Ne vem, kaj me je gnalo v nepremišljenost. Bližina Vere, ki je sedela na zofi zraven mene in se me dotikala s komolcem? Se mi je možak s povešenim trebuhom zasmilil? Ali pa me je res gnal čut pravičnosti, prepričanje, da je Salobirjeva obtožba krivična? Kar sem tolikokrat odrekel, ko so me prosili, sem tokrat ponudil sam. »Govoril bom s Salobirjem,« sem rekel. »Ali z Gašperjem To bo še bolje.« prijavil v bazi. Če te do večera tistega dne, ko bi moral biti v bazi, ni, te že iščejo. Takrat, ko smo bili mi tam, sta bili dve nesreči. Prvi alpinist je padel v hudournik, ki ga pe odnesel prek slapu, drugi pa je omahnil aeset metrov pod vrhom in padal 1000 metrov globoko. Izredno lepo pa so nas sprejeli naši izseljenci. Povsod so nas spremljali. Posebno prof. Borut Dekleva in inž. France Rode. Preden smo odšli v bazo, smo pri njiju stanovali, Dekleva pa nas je do tja brez- Slačno odpeljal in prišel iskat, a tako pozornost smo jim člani odprave hvaležni.« Takšne odprave so drage. Kdo vam je pomagal, da ste odšli lahko' na dolgo pot v Ameriko? »Planinska zveza Slovenije, komisija za alpinizem ter društva, katerih člani smo. Meni je dalo kranjsko društvo 2500 dinarjev, ustanova, kjer sem zaposlen, pa izredni plačan dopust, uporabil pa sem seveda tudi svojega rednega.« Prva in uspela alpinistična od- ' prava v Ameriko je tudi eden od novih uspehov gorenjskega gorništva, predvsem njegovega mlajšega rodu, saj Neic Zaplotnik, Janez Dovžan, Miha Smolej, Dušan Srečnik in Janez Lončar še nišo rekli zadnje besede! J. Košnjek (49. zapis) Izhodi iz krize Tako kot ljudje se tudi podjetja, ki zaidejo v slepo ulico, hočejo še enkrat vzpeti in zaživeti. Možje, ki so vodili napredno usmerjeno sitarsko in žimarsko zadrugo, so ob krizi sklenili za današnja pojmovanja mani razumljiv kompromis {v onih časih najbrž gospodarsko utemeljen): da bi se izognili nekaterim skupnim težavam, zlasti medsebojni konkurenci, ki je zbijala ceno sitarski robi, delavskih mezd pa ni boljšala — se je 1. 1912 sitarska in žimarska zadruga združila s starima firmama Antona Glo-bočnika in Jakoba Bajžlja. Tako so kot obrtno-trgovska družba delovali in kupčevali vse do 1. 1927 — dobiček in morebitno izgubo so si delili po .zanimivem ključu (glede na število statev in delavcev): zadruga 42,43 %, Globočnik 31,34 % in Bajželi 26,23 %. — Medtem je postal lastnik pridružene Globočnikove firme mladi Leo Matajc. V 1. 1927 se je družba razšla, leta 1929 pa je bila že ustanovljena nova družba, ki sta jo sestavljala poleg zadruge še Jakob Bajželj in Franc Benedik. Opazili smo, da je pri obnovljeni sitarsko-žimarski prodajni družbi izostalo ime enega od založnikov, ki je veljal poleg zadruge za drugega najmočnejšega člana, to je ime firme Antona Globočnika. Vzrok: firma se je zaradi nastopajoče krize prenehala baviti z izdelovanjem sit in preusmerila svojo dejavnost v tkanje žimnatih vmesnih podlog za moške obleke (reverje, ovratnike, fazone) in žimnatega platna. Leta 1927 se je Milka Matajc, kot solastnica stare Globočnikove založniške hiše odločila in nabavila potrebne nove stroje za tkanje žimnatih podlog. Statve so tekle do 1. 1948, ko so prešle v družbeno last (nacionalizacija). Žimarstvo Ko govorimo o sitarstvu, imamo seveda v mislih tudi žimo, kot bistveno surovino. Toda žimarstvo samo ie popolnoma druga panoga, bolj predilstvo — če je sitar-stvo izrazito tkalstvo. dna v Stražišču, doma pa izdelke dokončali. Njihovi krošnjarji so sita potem razpečevali med gospodinje, peke in mlinarje — doma in na tujem. Prezamudnega in natančnega tkanja sit (žimnatega dna) se Ribničani niso nikoli lotili, pač pa so si uredili tkalnico za žičnato piatno. To pa je stražiški sitarski kupčiji — poleg vpeljave sodobnih sitarskih tenčic iz najlona — precej škodilo že v času med obema vojnama. Res pa je tudi, da so se pri nas že od nekdaj, ne le kajžarji, pač pa tudi slabotnejsi kmečki posestniki ukvarjali z najrazličnejšo drobno hišno obrtjo. Poleg našega stražiškega si-tarstva je bilo v vrsti teh obrti, ki so siromakom pomagale v trdem boju za obstanek, tudi čipkarstvo (Idrija, Žiri, Železniki, Horjul idr.), platnar-stvo (Besnica, Poljanska dolina, Bela krajina, Prekmurje idr.), lončarstvo (Komenda, Šentjernej idr.) slamnikarstvo (Mengeš, Domžale), sodarstvo idr. Seveda so imeli kmetje, ki so se ukvarjali s kako stransko obrtjo in svoje izdelke prodajali, velike težave z meščanskimi trgovci, ki so menili, da je prodaja in dobiček le njihov privilegij. Z davki in mitninami je pretekli čas zatiral marljivost, dela-voljnost in iznajdljivost... Založniki sitarjev niso zdravstveno in starostno zavarovali — imeli so jih pač za obrtnike! Pač pa so bili zavarovani le pomožni delavci, ki so prali, urejali in barvali žimo, ter uslužbenci, seveda. Kljub vsem zoprnostim, katerim so bili stražiški sitarii izpostavljeni, so vendar ohranjali čvrsto delavsko zavest. Saj so tvorili pretežni del Poslušalstva, ko je 1. 1896 govoril na tari pošti v Kranju socialni demokrat Ivan Zeleznikar in delil brošuro »Delavec in svoboda«. Kako častno se je Stražišče odzvalo klicu OF, pa smo že pisali. . . _ Črtomir Zoreč ZOR M AN 22 Draga moja Iza Bil' * liti ne gobavci, ki sprejemajo zdravega obiskovalca in lir Gr:pr .kujejo, da jim bo segel v roko. Mali, trebušasti inže-2 nePrem^fV Se vrte^ okoli mene, kakor bi se bal, da me bo Ptifa , Paljeno kretnjo pregnal. Tako se pozimi bojiš pregnati »BotT Jutra^ sede na okno-PotJ1' kakor da si doma!« je rekel. zaupljivo dejal: Ne v m.rekel kar ti. Saj sem včasih ...« smo o^L Je mislil za včasih. Meni je prišel na misel ribez, ^lami • radH na njegovem vrtu, in polena, ki jih je metal »Kak"* sem pritrdil: h. Toda Pft!Tudi gospa...« Prega 'jPa se mogla navaditi. Najbrž zato, ker me nikoli lžPred L* * z vrta, ker se me je samo megleno spominjala *%jal0 xT' se me sploh je... kako naj bi se Grigorjeva spo-^ Novakovega Andreja. in Z nH* vit£° steklenico, ki ji je inženir Grigorjev odrezal *Nek • .. 'Pmkom izvlekel zamašek in se opravičeval: še hranim v kletu... kakih pet ali šest... za GoSpPnložnosti«. s^ekla jJe postavila na mizo še kozarce iz temno zelenega »Men- mno opomnila moža: v >ženir?>modopolovice - << Pihnil- nS°rjev je pogledal pijačo proti svetlobi in globoko »Kaiolbiložemimo!« »M-J •« NjSl ^ niso sodili...« ».. 8Se\e ?esede niso obetale nič dobrega. *Ne Pa me kličete pred sodnika zaradi narodne časti.« .Ker za?'! »razstavljati« kje drugje! — B. M. Na nogometnem igrišču v Tržiču je bilo v nedeljo, 24. junija, občinsko meddruštveno tekmovanje gasilskih desetin, ki ga je v počastitev 90. obletnice organiziranega gasilstva v Tržiču pripravila tržiška občinska gasilska zveza, udeležilo pa se ga je 8 desetin s terena in desetini gasilskih društev Bombažne predilnice in tkalnice in Peka. Tekmovanja se niso udeležile desetine Združene lesne industrije in Lepenke ter Jelendola. Ocenjevalna komisija je prisodila prvo mesto gasilski desetini Bombažne predilnice in tkalnice, ki je zbrala 811 točk od 1000 možnih. Pre-dilniška desetina je prejela zlato značko in prehodni pokal. Sledijo: Podljubelj, Leše, Križe, Brezje, Tržič, Bistrica, Peko, Lom in Kovor. Prve štiri desetine bodo sodelovale na mednarodnem tekmovanju za pokal Jožeta Dornika, ki bo 4. avgusta, ko bodo tržiški gasilci proslavili v okviru občinskega praznika 90. obletnico delovanja. Poveljnik občinske gasilske zveze Tržič Jelko Hladnik je ob zaključku tekmovanja poudaril, da bi morali gasilci še bolj vaditi in pokazati na takšnih tekmovanjih več discipline, prav tako pa bi bilo zaželeno, da bi se takšnih tekmovanj udeleževale vse gasilske desetine občine- Sprejem za najstarejše Kranjčane Krajevna skupnost Kranj Center vsako leto enkrat povabi vse nad 80 let stare Kranjčane, da se zberejo in pokramljajo. Letošnje, že peto takšno srečanje je bilo v sredo popoldne v hotelu Jelen v Kranju. Ob tej priliki so jim pripravili manjšo zakusko, predsednik krajevne skupnosti Boris Valenčič pa je vsem zaželel še veliko srečnih in zdravih let. Letos so povabili 41 najstarejših Kranjčanov, zaradi bolezni oziroma odsotnosti nekaterih pa se jih je zbralo 18. Vse, ki v sredo niso prišli, bodo zdaj člani sveta krajevne skupnosti obiskali na domu in jih obdarili. Sicer pa vsakoletni sprejem najstarejših ni edina tovrstna dejavnost krajevne skupnosti. Med letom rešujejo posamezne socialne probleme, pripravljajo pa tudi družabna srečanja. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Avtobus deutz, tip FGL 614, leto izdelave 1960, število sedežev 37 + 7 + 1, reg. št. 13-06. Cena 40.000 din. 2. Traktor ZETOR 25 K, leto izdelave 1963, dimenzija gum: zadnje 11-36, prve 16 x 600. Cena 5.000 din 3. 55 elektromotorjev znamke Rade Končar in Lechmotoren, moč 0,85—11 KW. Cena od 250—2.500 din. Vsi interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 % kavcijo od izklicne cene. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. razpisuje za 2. julija 1973 ob 8. uri v prostorih podjetja javno ustno licitacijo Tekmovanje gasilcev v Škofji Loki Na nedeljskem vseobčinskem tekmovanju izbranih gasilskih enot iz škofjeloške komune, ki mu je popoldan sledila parada skozi mesto, je nastopilo 10 moških, ena ženska in 8 mladinskih oziroma pionirskih vrst. Pomerile so se v trodelnem napadu in v polaganju cevovodov, dve skupini najmlajših članov protipožarnih društev pa sta demonstrirali gašenje z vedrovkami. V konkurenci odraslih je zmagala ekipa industrijskega društva Jelovica (773 točk) pred Loškimi tovarnami hladilnikov (761 točk) in Alplesom (753 točk). Med starejšimi pionirji in mladinci so prvo mesto osvojili predstavniki gasilskega društva Stara Loka, katerih uspeh je nato samo še potrdila četica njihovih mlajših vrstnikov. Prireditev dokazuje, da sta stopnja pripravljenosti in opremljenost loških gasilcev v zadnjih letih močno napredovali, (-ig) — Foto: A. U. 1C t 3% «2& ID JU? jHL 3KP Predilniški gasilci najboljši Umrla je Helena Pečar iz Mojstrane 17. junija so na dovškem pokopališču pokopali najstarejšo prebivalko jeseniške občine, 97-letno Heleno Pečar — Skumavčevo Lenko iz Mojstrane. Helena je imela trnovo življenjsko pot. 2e kot mlada je morala trdno delati, da sta z možem — železniškim čuvajem — prehranila številno družino. Med vojno so se vsi trije sinovi napredne Pečarjeve družine pridružili partizanom. Iz vojne se ni vrnil nobeden: starejši le umrl v jetj< mlajši v taborišču, eden v bolnic1. Smrt sinov jo je zelo potrla. j Po smrti moža je živela Helena o skromne moževe pokojnine. P^ tremi leti je tako opešala, da je priklenjena na posteljo. Z nesebi*n vdanostjo in ljubeznivostjo )e rzf. njo skrbela njena snana .v1?^ Kljub svojemu delu je z največ potrpežljivostjo stregla Heleni V do njene smrti. M. AncelJ Udarniško delo za smučarski dom Pred tednom dni so člani jeseniškega smučarskega društva začeli graditi zavetišče pod Prisojnikom. Na izredno lepi točki pod Prisojnikom, do katere pripelje cesta in kjer je sneg še v pozno poletje, so člani, mladinci in voditelji smučarskega kluba uredili cesto in začeli graditi dom. Začetek akcije je bil spodbuden, saj je sodelovalo kar precej udarnikov. Zavetišče bodo smučarji uporab ljali za tečaje in za smučarsko opre' mo. Na primernem kraju je, tako, bodo jeseniški smučarji lahko n®" moteno vadili tudi poleti. Pri smučarskem društvu pričat; jejo, da bodo tudi naslednje udar? ške akcije tako uspešne kot j® prva. D. S. Letošnji zbor AMD Gorenjske v Cerkljah V Cerkljah so se že začeli pripravljati na praznovanje 20-letnice domačega avto-moto" društva. Praznovanje bo združeno z letošnjim zletom AMD Gorenjske. Slovesnost bo 22. julija, udeležilo pa naj bi se je prek 2000 članov AMD z Gorenjske. Cerkljani bodo organizirali številna tradicionalna tekmovanja, ki jih do obogatili še s streljanjem z zrag no puško in s kegljanjem za Prv hodni pokal. Cerkljansko društvo, katerem še vedno deluje 40 ust novnih članov, bo začelo letos $ diti svoj dom. __an sorazmerno malo na število članov. V svojem lovišču ima 120 gamsov, 200 srnjadi, 130 zajcev, 12 velikih petelinov, 4 ruševce, 8 divjih svinj in nekaj druge divjadi. V revirjih so lovci postavili 80 solnic, 17 visokih prež, imajo štiri lovske koče in dve lovski sobi. Poskrbeli so tudi za zaščito srnjadi in ob cesti Radovljica— —Črnivec postavili zaščitne ograje. Da pa srnjad in prašiči poleti ne bi delali prevelike škode, so v Široki dolini in na Poljanah za Dvorsko vasjo uredili dve krmni njivi. Po kratkem pregledu dejavnosti lovske družine in pozdravnem govoru republiškega poslanca Franca Jereta so lovci lovske družine razvili svoj prapor, ki ima na eni strani za simbol slovenski lovski znak, na drugi pa emblem iz mednarodnega leta varstva narave. To je prvi prapor lovske družine s takšnim znakom v Sloveniji. Popoldne so se na prireditvenem prostoru zbrali številni izletniki in drugi gostje in si ogledali zanimiv in zabaven lovski krst. A. Ž. VIATOR PROMETNO. HOTELSKO IN TURISTIČNO PODJETJE TOZD JESENICE obvešča vse cenjene potnike, ki bodo v letošnji sezoni potovali v smeri proti Reki, Zadru in Šibeniku, da bo 25. junija začela obratovati v.*^ . v*® z odhodom z Jesenic ob 20.00, z Bleda ob 20.32, iz Radovljice ob 20.45, iz Kranja ob 21.08 iz Ljubljane ob 22.00 uri ter prihodi v Zadar ob 5.52 in v Šibenik ob 7,43. Na progi, ki bo obratovala vsakodnevno do 3. septembra 1973, bodo vozili udobni turistični avtobusi mercedes in TAM — JANEZ II. Priporočamo vam rezervacijo sedežev v turistični poslovalnici Viatorja na Jesenicah, telefon št. 81-959 ter na avtobusnih postajah v Kranju in Ljubljani. Poslužite se prijetne in udobne nočne vožnje proti morju, katero vam priporoča VIATOR TOZD JESENICE Prodam ^upim Gospodinje! onrVam doma nabirajo kupi la??jega l)a.nezlikanega peri-v ' tiafla bi vam pomagala, kal poceni> lep« in hitro zlito, a .. zaupane večje kose g s tel j nega perila, prte itd. K ' Julijem bom namreč v Št 9VU v Tavčarjevi ulici Ofi^ i <2a hotelom Evropa) lico L,KALNIC0 in pral- Q Poroča*"1 8trankam se pri-LOJZKA ZAMLJEN Opozarjamo vse naročnike, ki bi radi dobivali časopis na počitniški naslov ali sicer spremenjen naslov, da morajo z novim naslovom sporočiti tudi sedanjega. Uprava Glasa stanovanja DELAVKA išče sobo, gre za sostanovalko ali pomaga. Plača dobro. Aksentijeva Anka, Oprešnikova 12, Kranj 3819 Zitopromet Senta, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22053 Obveščamo cenjene odjemalce, da prodajamo kvalitetno koruzo po nizki ceni 1,40 din v papirnih egaliziranih vrečah po 50 kg posesti Zaradi starosti prodam dobro KMEČKO POSESTVO. Ponudbe pod »DOBER DOM« s 3833 Prodam 1 ha gozda v Jablanci nad Preddvorom. Naslov v ogl. oddelku 3834 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 29. junija do 5. julija od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel tel. 89-598. V odsotnosti zdravnika kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škotja Loka tel. 85-440. Iščem ŽENSKO za varstvo dojenčka. V poštev pride Vodovodni stolp in Kokrica. Plačam dobro. Po-nudoe: Valjavčeva 12, stanovanje št. 3, telefon 21-632 3820 Iščem inštruktorja MATEMATIKE za 7. razred osemletke. Naslov v ogl. oddelku ali na telefon 22-109 v popoldanskem času 3821 Sprejmem DELO NA DOM kovinske ali sorodne stroke. Cenjene ponudbe pod »DOGOVOR« 3822 Sprejmem krojaškega VAJENCA ali VAJENKO. Naslov v oglasnem oddelku 3823 obvestila Obiščite novi SNACK BAR na Kokrici, Betonova 13, Kranj od 2. 7., vsak dan od 9. do 21. ure. Ob nedeljah zaprto. Bukovnik Franc, telefon 24-127 3824 Še enkrat opozarjam vsakogar, ki bo karkoli delal, hodil ali vozil po mojih dveh parcelah, da ga bom sod-nijsko preganjala. ŠTULAR Helena, Gradnikova 3, Kranj 3825 Vse goste obveščam, da bo od 25. 6. do 23. 7. slaščičarna Šink zaradi čiščenja in letnega dopusta zaprta. Se priporoča SINK DEJAN 3826 Danes ob 19. uri bo v Zbiljah ob jezeru ZABAVA S PLESOM. Igrajo TURISTI. 3827 Želite postati zunanja sodelavka Almire iz Radovljice? ALMIRA alpska modna industrija iz Radovljice želi pritegniti k sodelovanju žene in dekleta, katera imajo veselje do šivanja pletenin, jim pa družinske obveze ali pa teritorialna oddaljenost ne dopušča, da bi se redno zaposlile. Zato vse, ki ste zainteresirane za delo na domu pozivamo, da se pismeno ali osebno prijavite v kadrovskem sektorju podjetja. (Ob pismeni prijavi navedite svoje osebne podatke, t. j. ime in priimek, stalno bivališče, v kakšni obliki oz. fazi želite delo na domu: ročno šivanje, strojno šivanje — če imate svoj električni šivalni stroj, navedite tudi svojo dejansko kvalifikacijo). Radovljica, Jalno-va ul. 2. Svet osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje delovna mesta: 1. pomočnika ravnatelja 2. vzgojiteljice v predšolskem varstvenem oddelku v Trbojah 3. varuhinje v predšolskem varstvenem oddelku v Trbojah 4. kuharice v predšolskem varstvenem oddelku v Trbojah Pogoji: pod 1.: pogoji, ki so določeni za učitelje osnovne šole po zakonu o osnovni šoli, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse, družbeno-moralne lastnosti za uresničevanje vzgojno izobraževalnih smotrov; pod 2.: diploma SVŠ pod 3.: končana osnovna šola pod 4.: K V ali PK kuharica ' Stanovanje pod 1., 3. in 4. ni zagotovljeno; pod 2.: je zagotovljena garsonjera. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 15 dneh po razpisu. SDP-PROJEKT kranj naziriiva 1 odbor za delovna razmerja razglaša naslednja prosta delovna mesta, in sicer: 1.' šefa komercialnega oddelka pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene, ekonomske ali pravne smeri z 10-letnimi delovnimi izkušnjami. Prednost imajo kandidati, ki so delali v gradbeništvu. Poizkusna doba 3 mesece. 2. komercialista I. za delo v komercialnem oddelku pogoj: srednja strokovna izobrazba s 5-letnimi delovnimi izkušnjami. Poizkusna doba 2 meseca. 3. dipl. gradb. inženirja za delo v razvoju pogoj: dipl. gradbeni inženir z večletnimi delovnimi izkušnjami in opravljenim strokovnim izpitom. 4. dveh gradbenih tehnikov za delo v gradbeni operativi pogoj: GTŠ z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami in z opravljenim strokovnim izpitom 5. dv^h gradbenih tehnikov za delo v projektivnem biroju podjetja pogoj: GTS — lahko začetnik 6. administratorja v pripravi dela pogoj: dvoletna administrativna šola 7. K V žerjavarja pogoj: K V delavec strojne ali elektro stroke s pooblastilom za delo z žerjavi in zdravstvena sposobnost za poklic 8. KV strojnika težke gradbene mehanizacije pogoj: KV delavec strojne ali avtomehanične stroke s pooblastilom za delo z TGM in zdravstvena sposobnost za poklic 9. KV strojnika centralne betonarne Pogoj: K V električar in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 10. hišnika samskega doma Kranj pogoj: priučen električar ali ključavničar in opravljen izpit za kurjača centralne kurjave 11. dveh snažilk v samskem domu Kranj Pismene prijave za navedena delovna mesta z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Kranj, Na-zorjeva 1, 15 dni po objavi. HCTO "li^Ti Kranj CENTER 27. junija amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 20. uri 28. junija amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI C 28. junija amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri Tržič 27. junija angl. barv. film DVOJČICI ZLA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 27. junija amer.-ital. t>arvni CS film ZA DOLAR VEC ob 18. in 20. uri 28. junija amer.-ital. barvni CS film ZA DOLAR VEC ob 18. in 20 uri Škofja Loka SORA 27. junija amer. film TARZAN IN ŽENA LEOPARD ob 18. in 20. uri 28. junija amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 20. uri 29. junija amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 18. in 20. uri Rejci perutnine! Zaradi preurejanja vzrejališča za perutnino bo v dneh od srede, 27. junija, do vključno 30. junija v valilnici v Naklem razprodaja eno leto starih kokoši, obenem pa lahko kupite tudi 2—3 mesece stare jarčke in dnevno sveža konzumna jajca. Delovni čas je vsak dan do 14. ure, ob sredah pa do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo , ^odam KRAVO za zakol. Pod-l0nk 17, Železniki 3793 prodam 6 tednov stare PRAŠIČJE in BUKOVA DRVA. Zupin, ^Pno 2, Cerklje 3794 0|&odam 3500 kom STRESNE r&KE — špičaka. Naslov v ogla-snem oddelku 3795 d dam gradbeno BARAKO. Fle-fnn RaJk°. Kidričeva 36, Kranj, tele-t0np2l-820 3796 oh o am OPEKO bobrovec. Breg °b Savi 8, Kranj 379? ncw°Dni Proaam ŠOTOR RAB, uv- oogataj Franc, Železniki, Log 1 3/98 prodam hrastove PLOHE, PUN-^BANKINE, LETVE in strešno ?a,5 O bobrovec. Pipan Ludvik, £°ge 25, Vodiče 3799 .prodam mlado KRAVO 8 mesecev t/°- Sp. Brnik 66, Cerklje 3800 Usodam suhe SMREKOVE PLO-Naslov v ogl. oddelku 3801 Klo m več ton CEMENTA 450. 36, Komenda 3802 STpr?iarm levi vzicllJivi namizni Ha o ,iIjNIK iz nerjavečega jekla na jJ,,ošč.e 24 col na drva in 4 plošče Kra e^riko z dvema pečnjakoma. Y*nJ. Cesta 1. maja 65 3803 prodam CEMENT. Voglje 60. p"* 3804 StS^.m HRASTOVE PLOHE, ^hinj 18, Naklo • 3805 tom v,an] KRAVO s tretjim tele-'J-V,soko 7, Šenčur ' 3806 bo7°dam mlado KRAVO, teletila C,* l? dva meseca. Kocjančič Vinko, Zg. Gorje 3828 Prodam AVTO škoda. Cerne, Ska-lica 9 a, Kranj 3725 Prodam AMI-8 break, letnik 1970. Zgainar, Preddvor 68 " 3807 Fiat zastava 1300, letnik 1968, ugodno prodam. Ogled 27. in 28. 6. od 15.—19. ure. Boštar, Kajuhova 18, Krani 3808 Fiat 750, letnik 1963, prodam. Cesta kokrškega odreda 26, Kranj 3809 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Studen, Sebenje 41, Tržič 3810 Prodam .FIAT 125 special z vso opremo, cena 55.000 din.' Ovsenik Alojz, Kranj, Jezerska c. 108 c 3811 Prodam PONY ekspres s pucho-vim motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 3812 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, prevoženih 30.000 km, dobro ohranjen. Sd. Besnica 65 3813 Prodam ŠKODO, letnik 1967, tudi na kredit. Vprašati na telefon 73-516 po 13. uri 3814 Prodam NSU 1200, rdeč, letnik 1969. Gros, Milje 2, Šenčur 3815 V^MLJO, STARO HIŠO ali NO-tU(j nedograjeno z večjim vrtom ali pj ' 2 nekaj gozda na isti parceli ku-Cfh °nudbe s kratkim opisom in e?o pod »SONČNA LEGA« 3835 «feD33E2LE Za Vilus yeep" It* i,. oolb flp^al)1len TRAKTOR 35 do 51»^M ^mukovič Miha, Goričane A Medvode 3817 Kovplm° 200 kom SLEMENJA- sl0v Za bobrovec. Sporočiti na na-f iS ZASTAVO 750, letnik ju-^gled n, \ A prevoženih 22.500 km. °Ue 3 ri- u- uri. Gonz Mirko, Zlato 3832 K ran? ,9,? »Gorenjski tisk«, Stavek• PiJadeja 1. Kran; ♦ i »Gorenjski tisk« kjudski Združeno podjetje l)ravica. Ljubljana, niStv«arjeva 2- ~ Naslov ured-Mofc '".uprava lista: Kranj, rafun 'Jadeja 1. - Tekoči SDK v Kranju št. Klavni01"10^2 - Telefoni: UrpdniW Urednik, odgovorni ^dni^ uprava 21-190; ^O . 21'835' novinarji ni*ki in naroč->a-Tfe,ek 21-194. - Naroč-30 (j;n na 60 din, polletna i Par MCf-na za 1 številko din' J13 1 °glasi: do 10 besed ^ din.' *aka nadaljnja beseda PoPUst.4 \rTočniki imajo 25 $ ? obiav| eplačanih '"Klasov ^etnl j0, ~ Oproščeno nem i3 davka P° Pristoj--____em mnenju 421-1/72. scp-mjoT trni MHTffTJ 1 Železniki OBZORJE 27. junija amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 20. uri 29. junija amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 20. uri Radovljica 27. junija ital. barv. film STRELE STRUPENEGA PAJKA ob 20. uri 28. junija ital. barv. film ZLEGA MOZA REKA ob 20. uri 29. junija amer. barv. film BOTER ob 19. uri Jesenice RADIO 27. junija amer. barvni CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU 29. junija amer. barvni CS film OGNJENI OBRAČUN Jesenice PLAVŽ 28. junija amer. barvni film NEI) KELLY 29. junija amer. barvni CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU Kranjska gora 27. junija francoski barvni film VSTOPNICA ZA PEKEL 28. junija amer. barvni CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU f Občinska zveza za telesno kulturo Tržič razpisuje prosto delovno mesto sekretarja OZTK Tržič Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Imeti mora dokončano srednjo izobrazbo telesno-vzgojne smeri s 3-letno prakso, višjo izobrazbo teles-no-vzgojne smeri z 2-letno prakso, visoko izobrazbo teles-no-vzgojne smeri. Prošnjo s kratkim življenjepisom pošljite na OZTK Tržič do 1. 7. 1973. 4ft I .17 Sreda — 27. junija 1973 V petek, 22. junija, nekaj po 15. uri se je na Golniški cesti v Kranju pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Rozman Slavko Alojz (roj. 1936) iz Kranja, Jezerska cesta, je vozil proti Golniku. Na Kokrici je v nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo stran ceste. Vtem je iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni strani pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Valentin Gartner (roj. 1951) iz Potoč pri Preddvoru. Kljub zaviranju in zavijanju v desno voznik tovornjaka ni mogel preprečiti silovitega trčenja. Voznik Rozman je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Škode na vozilih je za 35.000 din. — L. M. — Foto: A. U. Utopitev V ponedeljek, 25. junija, okoli 19. ure je Angela Pod-jed s Pšate opazila, da je njen sin Branko, star dve leti, ki se je prej igral okoli hiše, izginil. Otroka je našla v naraslem potoku Pšata. Vse oživljanje dečka ni pomagalo, prav tako ne tudi zdravniška pomoč, ki so mu jo nudili v zdravstvenem domu Kranj. Vlak ga je povozil V ponedeljek, 25. junija, ob 14.30 je tovorni vlak na poljskem prehodu čez železniško progo v Zalošah do smrti povozil Viktorja Udirja (roj. 1904) iz Zaloš. Viktor Udir je hotel z ročno motorno kosilnico prečkati progo na nezavarovanem železniškem prehodu, označenim s prometnimi znaki. Prehod uporabljajo samo domačini, ki imajo med železniško progo in Savo svoje njive. KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ na podlagi sklepa DS z dne 16. 6. 1973 razpisuje prosto delovno mesto blagajnika — osebni dohodki — administracija Pogoji: srednja šola — ekonomska ali administrativna, nekaj let prakse, nastop takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD, stanovanja ni. Prijave pošljite na naslov: Komunalno podjetje Tržič. Zbor delovne skupnosti Doma oskrbovancev Albina Drolca Preddvor razpisuje in vabi k sodelovanju delavce za naslednja prosta delovna mesta: 1« računovodjo zavoda 2. 2 kvalificiranih kuharic 3. 2 strežnic Pogoji: pod 1.: končana srednja ekonomska šola, zaželena praksa pod 2.: opravljen izpit za kvalifikacijo pod 3.: dokončana osnovna šola Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom. Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest. nesreče Umrl v bolnišnici V petek, 22. junija, je v ljubljanski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Pavel Korenčan, (roj. 1948) iz Naklega. Ponesrečil se je 17. junija popoldne v vasi Vešter. Izsiljevanje prednosti V petek, 22. junija, nekaj po šesti uri zjutraj je voznik tovornega avtomobila Milan Ignič (roj. 1947) z Vrhnike peljal po obvozni cesti poleg tovarne Iskra v Kranju, prevozil znak »ustavi« in ustavil vozilo šele na polovici ceste v Savsko loko. Vtem je po tej cesti pripeljal v osebnem avtomobilu Darko Kavčič (roj. 1951) iz Kranja. Da bi se izognil trčenju s tovornjakom je voznik Kavčič zavil na skrajno levo stran ceste, ko pa je tovornjak obvozil, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in je trčil v sedem parkiranih osebnih avtomobilov. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 12.500 din. Prehitevanje V petek, 22. junija, nekaj po 14. uri se je na cesti drugega reda med Kranjem in Mengšem pri odcepu ceste za Zg. Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Hajšek (roj. 1942) iz Slovenske Bistrice je pri prehitevanju zadel kolesarko Ljudmilo Razbelj (roj. 1922) iz Cerkelj. V nesreči je bila Razbeljeva hudo ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nenadoma pred avto V petek, 22. junija, nekaj po 22. uri je na Gorenjesavski cesti v Kranju pri tovarni Tekstilindus nenadoma z desne strani pritekel na cesto pred osebni avtomobil Franca Mohoriča (roj. 1945) iz Zg. Besnice pešec Jožef Stopfer (roj. 1949) iz Hrastja. V nesreči je bil Stopfer lažje ranjen. V 86. letu starosti je umrla naša draga teta Frančiška Cerar Klemenova teta Pogreb bo v četrtek, 29. junija, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Otočah. Žalujoči: nečakinji Jelka in Slavka z družinama in drugi sorodniki Otoče, Kranj, Cleveland, 26. junija 1973 Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Stanke Sušnik roj. Krmelj se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, tovarni IBI, organizaciji ZK terena Primskovo, za podarjene šopke in vence, dr. Mayerju in sestri Mariji Križnar za dolgotrajno zdravljenje, godbi in pevcem DU za žalostinke, govorniku tov. Babiču za poslovilne besede ob grobu, dalje vsem tistim, ki ste jo spoštovali in tako mnogoštevilno spremili do preranega groba. Žalujoča sinova z družinama in ostalo sorodstvo. Kranj, dne 25. 6. 1973. Obletnica 26. junija 1973 je poteklo leto dni, odkar je prenehalo biti preblago srce našemu dobremu, skrbnemu možu in očiju Lojzetu Rauhu Vsi, ki ste ga imeli radi in z nami sočustvovali, naj vam spomin nanj ne obledi. V blag spomin! Žena Joži s sinovoma Slavkom in Bojanom Zahvala \ Ob preranem grobu mojega moža in najinega atija ' Marijana Škode mesarja iz Preddvora se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nesebično nudili svojo pomoč in nam izrekli svoje pismeno in ustno sožalje. Prav lepa hvala kolektivu KŽK obrat Klavnica Kranj za darovane vence in denarno pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Romanca in sin Darko. Kranj, 25. 6. 1973. Zahvala Ob tragični izgubi našega dobrega moža, očeta, brata ter starega ata Franca Zadnikarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nas tolažili in ga spremili v njegov prezgodnji grob. Vsem znancem, sorodnikom, vaščanom, GG Preddvor za pomoč in darovano cvetje in tolažilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala Malovrhovima Kati in Jakobu za vso izkazano pomoč. Žalujoči: žena Pavla, hčerki Branka in Draga z družino, brat Peter z družino ter vnučki Tomaž, Gregor in Matjaž Preddvor, 22. junija 1973. Zahvala Ob nenadni tragični izgubi ljubljenega sina, brata strica in svaka Slavka Rozmana se iskreno zahvaljujemo znanim in neznanim prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov prerani grob s cvetjem ter nam kakorkoli izrazili sožalje, nam stali ob strani in nas tolažili. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom in vsem vaščanom, ki so nam pomagali. Zahvalo smo dolžni Mirku Gorjancu, ki nam je ob težkih urah nesebično pomagal. Jožetu Viharniku za poslovilne besede, gasilski četi za spremstvo, pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Iskrena zahvala župniku s Primskovega kakor tudi župniku iz Kranja za poslovilni govor in obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: mama, sestra, brat, stric in ostali sorodniki. Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene žene in mame Alojzije Rozman se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljetn, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, daro* vali vence in cvetje ter pospremili pokojno na njeni zadnji poti-Zahvaljujemo se tudi: Falentovim, Tonovim, Vrtarjevi, delovnim kolektivom Trio Tržič, ŽTTP Kranj, Kemični tovarni Podnart, Iskri Otoče, Peku Tržič — 512, podjetju in sodelavcern Gradisa Škofja Loka. Posebna hvala pevskima zboroma iz Pod-brezij in Tržiča, dr. Novaku za dolgotrajno zdravljenje, gospodu župniku Tomanu iz Podbrezij za ganljive besede ter gospodu župniku Vidmarju iz Tržiča. Žalujoči: mož Peter in otroci z družinami Trčenje v ovinku 1fl ^P^ W 3% Cgg; Sreda — 27. junija 1973 V *ez,a, člane, katerega je imel §?k Polde s časom 22,1. tekm6r S° kranjski atleti pa tem odij^^ju vsega skupaj osvojili 11 Mai m ^ih P° številu osvojenih variin Strtem mestu za Kladi- Kni*1'- ^limpijo in Mariborom. 2Uti Jne so osvojili: Kavčič dve tatft' ' teku na 400 in 800 m z rezul- Hato i, in 1:54-4' ravno tako je v mp.kolajno osvojila Metka Papler 4?8r . ska» katerega je zalučala bili - mw,daleč- Srebrna odličja so do-j g ^urnikova v metu kopja sita ln Zvone Prezelj v metu dfi-°dliči rezultatom 47,24 m. Bronasta HO J® Pa so osvojili: v teku na v g/n z ovirami z rezultatom 16,7 in Udn u ob Palici z višino 410 cm CLr?S' v skoku v dalJino Je bil 6,9lm p' * tretJi z rezultatom 'ezi.uVbma Žagar v metu kopja z 20n X6'38 m> Ravnikar v teku tft^na500n 21,9 in Vegnuti v Vjl ^ m s časom 15:00,8. tudi kak°r pa je vredno omeniti da*-; rezultat in uvrstitev mlade na- vnjefe. metalke diska Vesne Hor- ' « je, čeprav še mlajša mladin- ^vojila v metu diska odlično mesto s solidnim rezultatom 4m- D.Zumer Šolska vrata so se pred dnevi zaprla. Hkrati so tik pred zaključkom šolskega leta podelili priznanja najboljšim šolskim športnim društvom v Sloveniji. Med osnovnimi šolami so prvo mesto zasedli učenci OŠ Prebold, med srednjimi šolami pa gimnazija z Raven in iz Murske Sobote. Med deseterico najboljših osnovnih šol sta dve z Gorenjske. ŠŠD osnovne šole Žiri je bilo četrto, ŠŠD osnovne šole Lucijan Seljak Kranj pa je osvojilo šesto mesto. Skupaj je med osnovnimi šolami izpolnilo pogoje za uvrstitev 65 društev. Med 21 športnimi društvi srednjih šol pa se je najbolje uvrstilo z Gorenjske ŠŠD gimnazija Škofja Loka, ki je bilo osmo. Z uspehi smo lahko zadovoljni, čeprav bi bili lahko še uspešnejši. Skupaj je v tekmovanju za najboljše šolsko športno društvo v Sloveniji tekmovalo blizu 150 društev z več kot 80 tisoč člani. To je nadvomno lepo število, na katerega moramo biti pozorni, kadar razpravljamo o množičnosti, o šolski telesni kulturi in podobno. Telesna kultura postaja vedno bolj enakovredna dejavnost drugim družbenim področjem. To področje je dobilo pred dnevi izredno pomemben dokument — zakon o telesnokulturnih skupnostih. Zakon je nedvomno izrednega pomena tudi za šolska športna društva, saj bodo v prihodnje telesnokulturne skupnosti s samoupravnimi dogovori morale urediti tudi problematiko šolskih športnih društev. Društva pa so prav s sedanjim tekmovanjem dokazala, kako koristna so in da so pravzaprav med najboljšimi telesno vzgojnimi organizacijami v Sloveniji. Veliko zaslug za uspešno dejavnost imajo nedvomno učitelji telesne vzgoje in mentorji ŠŠD. Kjer so le-ti aktivni, tam je tudi večja dejavnost. Nedvomno je šolska telesna vzgoja eden najpomembnejših členov telesne kulture. Deklarativno je sicer izenačena kot integralni del učnovzgojnega procesa, vendar je žal ponekod v pedagoški zavesti še vedno kot »manj važen predmet«. Premajhno število rednih učnih ur nedvomno tudi onemogoča doseganje večje dejavnosti. Mnogo premalo je še znanstvenega dela v šolski telesni vzgoji. Sole bi morale poleg rednega učnega programa izvajati še mnogo bolj dodatne dejavnosti, kot so na primer tekmovanja različnih stopenj. Za te dodatne dejavnosti pa niso povsod ustvarjeni bodisi organizacijski — kadrovski ali pa objektivni finančni pogoji. Pri tem gre tudi za vprašanje objektov, ki so v večjih šolah zasedeni od jutra do večera ali jih pa šole še nimajo. J. Javornik [KAviJ I ŽIVIL-AI Komunalni servis Kranj TOZD Komunala %vesx storilvani° uP°rabnike naših °dva*oV- a bomo začeli julija razširi 8meti in odpadke na v^asf£i -1?? območju, in sicer s,ednjih dneh v tednu: *W«POn,?deljek in četrtek: — Kokrica — Mlaka ^Utc£°rekin Petek: a — Pivka — Naklo Šport med vikendom Čeprav so z letošnjim prvenstvom končali odbojkarji, rokometaši in nogometaši, pa ljubitelji Sporta prav gotovo Se pridejo na svoj račun, saj je vsako soboto in nedeljo na sporedu dovolj drugih športnih prireditev. KOŠARKA — V slovenski moški I-A ligi so v predzadnjem spomladanskem kolu košarkarji Triglava v Litiji po lepi in dinamični igri premagali domačine. Jeseničani so na domačem terenu spet klonili. V podaljšku so jih odpravili igralci Trnovega. Loški Kroj je prepustil točki Ljubljani v SKL I-B. V ženski ligi-zahod sta gorenjska predstavnika izgubila. Zirovsko Etiketo so premagale košarkarice Ježice, Ločanke pa Olimpija. Izidi: Jesenice : Trnovo 75:77 (71:71, 35:43), Litija : Triglav 60:94 (28:43), Ljubljana : Kroj 74:64 (42:29),ženske: Kroj : Olimpija 48:104, (20:46), Etiketa : Ježica 40:64 (19:29). Pari prihodnjega kola: mo&ki —danes: Triglav : Jesenice,v soboto: Savsko naselje : Kroj,ženske: Etiketa : Ilirija. ROKOMET — Na igrišču v Tržiču je bil kvalifikacijski turnir za nastop na letošnjem republiškem mladinskem prvenstvu. Med šestimi moštvi — Sava; Sešir, Preddvor, Križe, Alples in Tržič — so imeli največ uspeha mladinci organizatorja in Preddvora. Tržič in Preddvor sta tako postala finalista. Izidi: Tržič : Sava 11:9, Križe : Sešir 6:5, Preddvor : Alples 6:5, Tržič : Križe 5:4, Sava : Alples 5:10, Sešir : Preddvor 6:8, Križe : Sava 4:7, Preddvor : Tržič 7:10, Alples : Sešir 6:9, Križe Preddvor 4:10, Sešir : Sava 13:10, Tržič : Alples 10:8, Preddvor : Sava 15:9, Alples : Križe 8:6, Sešir : Tržič 5:8. Vrstni red: 1. Tržič, 2. Preddvor, 3. Alples, 4.-6. Sešir, Križe, Sava. Športno društvo Alples je bilo organizator letošnjega slovenskega rokometnega prvenstva za mladinke. NajviSji republiški naslov so osvojile rokometašice Steklarja (Hrastnik), domačinke pa so bile druge. Izidi finalnih borb: Steklar : Alples 6:3, Olimpija : Slovan 9:7, Branik : Usnjar 7:3, SeSir : Nova Gorica 5:4. Vrstni red: 1. Steklar, 2. Alples, 3. Olimpija, 4. Slovan, 5. Branik, 6. Usnjar, 7. Sešir, 8. Nova Gorica. NAMIZNI TENIS — Namiznoteniška zveza Slovenije je objavila jakostno lestvico najboljših namiznoteniških igralcev in igralk za sezono 1972/73. Pri članicah v prvi deseterici zasledimo kar štiri igralke kranjskega Triglava. Zerovnikova je četrta, Zakojčeva peta, Ljuba Novak sedma in Jakopinova deseta. Med mladinkami je Ljuba Novak odlična tretja, Zakojčeva četrta ter Krmeljeva deveta. V konkurenci mladincev sta Triglavana Ramovš in Novak na četrtem oziroma šestem mestu, Ramovš pa je Se dvanajsti med člani. KOLESARSTVO — Na Dunaju se je končala letošnja mednarodna kolesarska dirka »Po Avstriji«. V jugoslovanski reprezentanci, ki je v končni uvrstitvi zasedla 11. mesto, je nastopil tudi Kranjčan Franci Hvasti. V končnem zaporedju je bil Hvasti drugi najboljši Jugoslovan, zasedel pa je 30. mesto. SMUČARSKI SKOKI — V okviru praznovanj občinskega praznika šišenske občine je bil fiSK Ilirija organizator revije naših najboljših smučarskih skakalcev. Pri članih je v odsotnosti Prelovška in Mesca zmagal Peter Stefančič. Vrstni red: člani: 1. Stefančič (Jesenice), 2. Danilo Pudgar (Crna), 3. Jurman (Ilirija), 5. Norčič (JLA), 9. Cuznar (JLA), 10. Demšar (Jesenice), starejši mladinci: 1. Zupan (Jesenice), 2. Tršar (Logatec), 3. Ribnikar (Križe).mlajii mladinci: 1. F. Tršar (Logatec), 2. Anžel (Ilirija), 3. Burjak (2iri), starejši pionirji: 1. Tepei (Ilirija), 2. Prešeren (Jesenice), 5. Langus (Jesenice).mlajSi pionirji: 1. Baje (Ilirija), 2. Ribnikar (Jesenice). -dh isO-SIHM >ipJ$bled A 'NDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 V. usnjariada V soboto in nedeljo se je v Kranju končala V. usnjariada. V Šestih disciplinah: šahu, streljanju, kegljanju, balinanju, malem nogometu in namiznem tenisu se je pomerilo prek 400 tekmovalk in tekmovalcev. V skupnem seštevku točk je industrijski kombinat Planika zasedel prvo mesto pred ekipama Peko in IUV Vrhnika. Uvrstitve: šah: 1. tovarna usnja Slovenj Gradec, 2. industrijski kombinat Planika, 3. tovarna čevljev Peko; streljanje: 1. tovarna usnja Slovenj Gradec, 2. Tovarna usnja Šoštanj, 3. tovarna čevljev Peko; kegljanje: 1. industrijski kombinat Planika, 2. tovarna čevljev Peko, 3. Tovarna usnja Slovenj Gradec; balinanje: i. tovarna čevljev Alpina, 2. tovarna čevljev Ja-dran-Ciciban, 3. industrijski kombinat Planika; mali nogomet: 1. IUV Vrhnika, 2. industrijski kombinat Planika, 3. tovarna čevljev Jadran-Ciciban; namizni tenis: 1. tovarna usnja Konus, 2. IUV Vrhnika, 3. Tovarn« usnja Šoštanj; ženske — kegljanje: 1. IUV Vrhnika, 2. Tovarna usnja Šoštanj, 3. industrijski kombinat Planika; streljanje: 1. Tovarna usnja Šoštanj, 2. tovarna čevljev Peko, 3. UTOK Kamnik; namizni tenis: ženske - posamezno: 1. Breda Gorjub (tovarna usnja Konus), 2. Zlata Berlič, 3. Zlata Slapnik (obe UTOK Kamnik) itd. M. Bevk IX. letne športne igre . ZP Iskra Najboljša zopet Elektromehanika IX. letne športne igre Z P Iskra so za nami. Dva dni se je skoraj tisoč športnikov in športnic ZP Iskra borilo za čim boljše rezultate, za čim višjo uvrstitev. Za prizorišče teh bojev so si iskraši izbrali Skofjo Loko, mesto, ki letos praznuje 1000 let obstoja. V soboto dopoldne je bila povorka vseh udeležencev po mestnih ulicah do športnega igrišča v Puštalu, kjer je bila svečana otvoritev. Nato so se začele na posameznih igriščih tekme in športni vrvež je trajal vse do poznih popoldanskih ur. V nedeljo so bile na vrsti finalne tekme. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, le da tokrat organizatorji niso imeli sreče z vremenom. Zal je bilo na prireditvi premalo gledalcev, saj so bila srečanja dokaj kvalitetna. Vrstni red — moški: streljanje: 1. Elektromehanika, 2. Emo, 3. Aparati, 9. Instrumenti, 13. Gospodinjski aparati, 16. Elektromotorji; posamezno: 1. Hrobat (Avtoelektrika), 3. Rozman, 5. Lombar, 7. Malovrh, 9. Bojanič (vsi Elektromehanika); kegljanje: 1. Emo, 2. Elektromehanika, 3. ZZA, 6. Instrumenti, 7. Šolski center, 12. TIO, 13. Elektromotorji. 18- Gospodinjski aparati; posamezniki: 1. FarkaŠ (Commerce), 2. Kordež (SC), 6. Kavčič (Elektromehanika), 7. Kumše (Instrumenti); rokomet: 1. Elektromehanika, 2. Polprevodniki, 3. Avtomatika, 9. Gospodinjski aparati, 10. Elektromotorji; košarka: 1. Zmaj, 2. Commerce, 3. Aparati, 6. Elektromehanika; nogomet: 1. Elektromehanika, 2. Emo, 3. ZZA, 8. Elektromotorji, 10. Gospodinjski aparati; odbojka: 1. Elektromehanika, 2. Elementi, 3. ZZA; namizni tenis: 1. Elektromehanika, 2. Commerce, 3. Naprave, 8. Instrumenti, 14. Gospodinjski aparati; balinanje: 1. Avtoelektrika, 2. Sprejemniki, 3. Elektronika, 4. Gospodinjski aparati, 6. Elektromehanika; šah: I. Avtoelektrika, 2. Commerce, 3. Avtomatika, II. Elektromotorji, 12. Elektromehanika, 14. TIO, 16. Gospodinjski aparati. Ženske — streljanje: 1. Emo, 2. Elektromehanika, 3. Instrumenti; posamezno: 1. Trup (Emo), 2. Begoš (Instrumenti), 3. Oblak (Elektromehanika); kegljanje: 1. Elektromehanika, # 2. Instrumenti, 3. CAOP, 7. Gospodinjski apara-' ti; posamezno: 1. Adamič (CAOP), 2. Kržišnik, 3. Ivanetič, 4. Sparovec (vse Elektromehanika), 5. Pogačnik (Instrumenti); rokomet: 1. Elementi, 2. Commerce, 3. Elektromehanika, 6. Elektromotorji; odbojka: 1. Sprejemniki, 2. Emo, 3. Naprave; namizni tenis: 1. Elektromehanika, 2. Avtomatika, 3. Elementi, 5. Gospodinjski aparati. Končni vrstni red: 1. Elektromehanika Kranj 1175, 2. Emo Celje 945, 3. Commerc«* Ljubljana 945,,4. Avtoelektrika Nova Gorica 850, 5. Avtomatika Ljubljana 785, 6. ZZA Ljubljana 750, 7. Naprave Ljubljana 705, 8. Elementi Ljubljana 690, 9. Aparati Ljubljana 510,10. Sprejemniki Sežana 465, 11. Gospodinjski aparati Reteče 465, 12. Instrumenti Otoče 385, 13. Polprevodniki Trbovlje 330, 14. Usmerniki Novo mesto 310, 15. Orodjarna Ljubljana 310, 16. Elektromotorji Železniki 310, 17. Elektronika Horjul 295, 18. Kondenzatorji Semič 280," 19. Zmaj Ljubljana 150, 20. CAOP Ljubljana 90, 21. TIO Lesce 80, 22. Šolski center Kranj 70. I. Novosel Največ veslačem ČSSR Na Blejskem jezeru je bil v soboto in nedeljo pravi veslaški praznik. Na . XXI. mednarodni regati je nastopilo nad 400 veslačev Avstrije, ČSSR, Italije, Poljske, ZRN, NDR, Kube, Madžarske in Jugoslavije. Največ uspeha so imeli veslači CSSR, ki so pobrali kar štiri prva mesta pred NDR, ki so zmagale dvakrat. Od naših posadk pa se je izkazal edinole zadrški dvojec s krmarjem, ki je prvi prerezal ciljno vrvico. Bolje od članskih posadk so se odrezali naši mladinci, ki so v boju z italijanskimi in avstrijskimi vrstniki zasedli vsa prva mesta. Letošnja regata bo šla v anale blejskih prireditev, saj tako močne mednarodne prireditve, razen svetovnega prvenstva, na Bledu še ni bilo. Zmagovalci: člani: četverec s krmarjem: NDR, dvojec »brez«: ČSSR, skif: NDR (Draegger), dvojec »8«: Jadran (Zadar), četverec »brez«: ČSSR, double-scull: CSSR, osmerec: ČSSR. Mladinci: četverec »brez«: Trešnjevka, dvojec s krmarjem: Algo (Izola), skif: Jadran (Reka—Tucić), dvojec »brez«: Mladost (Zagreb), četverec »s«: Jadran (Reka), double-scull: Branik (Maribor), osmerec: Jadran (Reka). -dh Za krajevni praznik Oi N/ • V V Strazisca V okviru prireditev ob krajevnem prazniku Stražišča je bilo tudi letos atletsko tekmovanje za mlajše pionirje in pionirke. Nastopili so mladi atleti treh kranjskih osnovnih šol. Rezultati — mlajši pionirji: 60 m: 1. Bojan Stare (SJ) 7,8, 2. Franci Šuštaršič (LS) 8,5, 3. Borut Sajovic (FP) 8,6; 400 m: 1. Marko Trdina 69,5, 2. Brane Markelj (oba LS) 70,6, 3. Marko Zibert (FP) 72,7; daljina: 1. Domo Polanič (LS) 459, 2. Dušan Vrhovnik (SM) 459, 3. Milan Kopač (SM) 440; višina: 1. Ivo Jeraša (LS) 140, 2. Ljubo Mazuc (FP) 135, 3. Matjaž Suhadolnik (LS) 135; krogla: 1. Borut Sekne (SM) 10,38, 2. Bojan Beton (FP) 9,82, 3. Tomaž Pirš (LS) 9,42; štafete 4 x 60: 1. OŠ Lucijan Seljak 34,9, 2. OŠ Stanko Mlakar Šenčur 35,0, 3. OŠ Simon Jenko 35,5; ekipni vrstni red: 1. OŠ Lucijan Seljak 608, 2. OŠ France Prešeren 466, 3. OŠ Simon Jenko 423, 4. OŠ Stanko Mlakar 415. Pionirke — 60 m: 1. Zdenka Hri-bernik (LS) 8,7, 2. Tatjana Karič (SZ) 9,1, 3. Jolanda Jordan (LS) 9,2; 300 m: 1. Lea Jesenovec (FP) 48,4, 2. Barbara Gogala (FP) 54,9, 3. Mojca Šenk (LS) 55,4; daljina: 1. Judita Kalan (SM) 423, 2. Veronika Eržen (LS) 411, 3. Darja Avsenik (FP) 410; višina: 1. Erika Zupan (SŽ) 120, 2. Mojca Kunstelj (SZ) 120, 3. Saša Drljača (LS) 115; krogla: 1. Irena Rakovec (LS) 8,25, 2. Jadranka Be-zinovič (SZ) 8,13, 3. Tatjana Černilc (LS) 7,38; štafeta 4 x 60: 1. OŠ Lucijan Seljak 35,6, 2. OŠ France Prešeren 36,6, 3. OŠ Stanko Mlakar 37,2; ekipno: 1. OŠ Lucijan Seljak 402, 2. OS France Prešeren 334, 3. OŠ Stane Žagar 286,5, 4. OŠ Simon Jenko 225, 5. OS Stanko Mlakar 212,5. J. J. Gozdarji so tekmovali V počastitev 20-letnice Gozdnega gospodarstva Kranj je sindikalna organizacija podjetja organizirala športna tekmovanja med posameznimi gozdnimi obrati in delovnimi enotami v streljanju, šahu, kegljanju in nogometu. Tekmovanja so bila v Kranju, Skofji Loki, Preddvoru in Tržiču, torej povsod tam, kjer ima GG Kranj svoje obrate. Rezultati: streljanje: 1. enota strokovnih služb in gradbeni obrat, 2. enota transporta in mehanizacije, 3. gozdni obrat Tržič, kegljanje: 1. enota transporta in mehanizacije, 2. enota strokovnih služb in gradbeni obrat I. ekipa, 3. enota strokovnih služb in gradbeni obrat II. ekipa, itd. šah: 1. gozdni obrat Tržič, 2. enota strokovnih služb in gradbeni obrat, 3. gozdni obrat Preddvor: nogomet: 1. gozdni obrat Tržič, 2. gozdni obrat Skofja Loka, 3. gozdni obrat Preddvor, itd. Med posamezniki je bil v streljanju najboljši Jože Uršič, v kegljanju Janko Bešter, v šahu Jožo Marić. Pri GG Kranj bodo odslej taka tekmovanja zaradi velikega zanimanja organizirali vsako leto. -jk Prijateljski rokometni srečanji nn v« v Irzic: Crvena zvezda 15:27 ^ Rokometni igrišči v Tržiču in na Golniku sta bili v soboto oziroma v nedeljo prizorišči zanimivih prijateljskih rokometnih srečanj. Ob priliki otvoritve razsvetljave na trži-škem igrišču je gostoval beograjski prvoligaš Crvena zvezda, ki se je naslednji dan pomeril na Golniku, kjer praznujejo 15-letnico športnega društva, še z reprezentanco Gorenjske. V prvem srečanju so se Tržičani odlično upirali favoriziranim gostom, ki so nastopili Jbrez poškodovanega Lazareviča. V nadaljevanju pa so bili boljši gostje, ki so s hitro igro navdušili nad 700 gledalcev. Reprezentanca Gorenjske ni bila kos Crveni zvezdi, saj je bila premagana z enakim rezultatom kot Tržičani. Gole za Tržič so dosegli: šega 5, Marinšek in Jakšič po 3, Kralj 2 ter Teran in Belhar po enega. Za Gorenjsko pa so bili uspešni: Grašič 4, Marinšek 3, Konjar, Oblak in Jakšič po 2 ter Gros in Perko po enega. Rezultata srečanja: Tržič Crvena zvezda 15:27 (8:9), Gorenjska : Crvena zvezda 15:27 (4:14). Srečanji sta dobro vodila zvezna sodnika Kranjčan Bartolj in. Bo-žinovič (Golnik). —dh Naš komentar Šolska društva, vir množičnosti %Ji JlL# ISSI 19 Sreda — 27. junija 1973 Na brniškem letališču še bolj privlačno in prijetno Družabna srečanja in pikniki v brniškem gaju Popotnik na letališču ne bo več odrezan od sveta Veliki obeti od nove krvavške žičnice, ki bo stekla 15. decembra Restavracija v letalu Značilnost večjih in velikih letališč ni le vzletanje in pristajanje letal, temveč spremlja vsako »letalsko okno v svet«, in takšno je tudi brniško letališče, vrsta objektov s tako imenovano turistično in gostinsko infrastrukturo. Nekaj takšnih objektov, ki nudijo prijetno počutje ne le potnikom, temveč tudi drugim obiskovalcem letališč, na Brniku je. Omenimo naj Penzion Letališče, brniški gaj s slamo kritimi lopami, kjer bo odslej vsako soboto in nedeljo piknik s plesom (preteklo soboto in nedeljo so v gaju igrali Veseli nlanšarii), potem razstavljena letala, ki zbujajo med obiskovalci letališča veliko zanimanje itd. Novost pa je odsluženo letalo DC-6, kjer bo avgusta urejena sodobna restavracija z značilno letalsko strežbo. Sleherni obiskovalec edinstvene restavracije v državi se bo med svojim obiskom lahko seznanil tudi z notranjostjo in napravami, ki jih letalo ima in ki omogočajo, da se več deset ton te;;ak orjak lahko dvigne nad oblake Na novinarski konferenci, ki je bila nvetekli četrtek, so predstavniki oddell*a za turizem in gostinstvo letališča Ljubljana-Pula povedali, da bodo letos in prihodnje leto turistično in gostinsko dejavnost še razširili. V gaju bodo pripravljali piknike in družabna srečanja, v Penzionu poročna kosila in srečanja ob drugih priložnostih, na samem letališču pa sodobno poslovalnico, v kateri bo gost, ki je doslej na Brniku praktično odrezan od sveta, zvedel vse in rezerviral karte za domače in tuje letalske linije, rezerviral prenočišče itd. Sedanja poslovalnica na letališču za zdaj vsega tega še ne zmore, s preselitvijo v nove prostore pa bo potniku lahko nudila vse vrste storitev. Na letališču upajo, da se bo to zgodilo spomladi prihodnje leto. Brniški turistični in gostinski delavci si veliko obetajo od izgradnje nove žičnice na Krvavec, ki bo v eni uri potegnila na vrh 900 oseb. Cilj, da bi dosegel Krvavec zimsko in letno turistično sezono, bo lahko dosežen. Ze to zimo bodo uvedli cenene pakete storitev in na samem Krvavcu popestrili družabno življenje. Krvavec bo na račun raznih srečanj in piknikov zaživel tudi poleti. Goste, ki bodo na Krvavcu, nameravajo popeljati na izlete po Gorenjski in Sloveniji. Enake izlete nameravajo organizirati tudi za goste, ki bodo na Krvavcu pozimi. Na Krvavec želijo popeljati tudi čim več mladine osnovnih in srednjih šol. To so v kratkem novosti, ki jih želijo letos in prihodnje leto uvesti na brniškem letališču in na Krvavcu ter z njimi popestriti gostinsko in turistično dejavnost. Ljudje, ki so na letališču odgovorni za gostinstvo in turizem, pravijo, da so predvidevanja realna in zato uresničljiva. Konec koncev pa te novosti pomenijo tudi uveljavitev letalskega prometa, posebno med mladino! J. Košnjek Nova pristaniška zgradba letališča na Brniku že dobiva dokončno podobo. Če bodo gradbena dela potekala še naprej tako kot doslej, bo stavba nared že spomladi prihodnje leto. — Foto: F. Perdan V brniškem gaju bodo odslej vsako soboto in nedeljo popoldne in zvečer družabna srečanja s pikniki, na katerih bodo obiskovalce zabavali znani ansambli. — Foto: F. Perdan Na Jezerskem so se srečali kmetje in gozdarji Sekire in žage le redko utihnejo S sobotnim srečanjem na Jezerskem je bilo slovesno končano praznovanje 20. obletnice Gozdnega gospodarstva Kranj Jezersko, kjer je bila nekdaj zibelka gozdarstva in gozdnih delavcev, danes pa je le še 25 domačinov zaposlenih pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, je sprejelo v soboto, 23. junija, skoraj 500 delavcev Gozdnega gospodarstva Kranj, ki slavi letos 20. obletnico delovanja. Sedanjim »holcarjem« so se na praznovanju, ki pri GG Kranj niso pogosta, pridružili upokojeni logarji in gozdarji, ki so dneve in dneve vihteli sekire in cepine, ne da bi vedeli, da bodo tako kmalu njihovo orodje zamenjale motorne žage, traktorji in žičnice, kmetje, ki že vrsto let sodelujejo z GG in na samoupravni osnovi odločajo o politiki in gospodarjenju z gozdovi, in številni drugi, znani in neznani prijatelji velikega družbenega bogastva, kot radi pravimo gozdovom, ki prekrivajo še vedno 60 odstotkov Gorenjske. Prireditev, zaradi katere so povsem upravičeno za en dan utihnile sekire in motorrte žage, bi morala biti ob Planšarskem jezeru, vendar se je zaradi slabega vremena preselila v hotel Kazino, kjer je bil zbor kolektiva, popestren z ubranim petjem okteta Jelovica iz Škofje Loke ter poskočnimi vižami Trži-škega instrumentalnega ansambla. Prav tako so na prifeditvi v Kazini slovesno razglasili rezultate športnih tekmovanj v počastitev 20. obletnice Gozdnega gospodarstva ter podelili pokale, priznanja in diplome. - Na vsakem koraku srečamo delo gozdarjev in kmetov Takšna je bila ena od ugotovitev slavnostnega govora direktorja Go- ni lesa, s katero so gozdarji najmanj zadovoljni in ne priznava resnične vrednosti gozdarskega dela. Prav zato je upravičena bojazen, če bodo Šozdarji lahko še naprej tako gospo-arili z gozdovi kot doslej! Na slovesnosti so nagradili tiste delavce, ki so pri GG Kranj neprekinjeno več kot 10 let, ter podelili priznanja kmetom-lastnikom gozdov, ki deset let sodelujejo v samoupravnih organih podjetja ter s svojim delom pomagajo pri krepitvi enotnega podjetja. Mehanizacija pomaga gozdarjem Po končanem slavnostnem delu srečanja je bila v gozdu pri Planšarskem jezeru demonstracija sodobnega spravila lesa, ki je bila še posebno zanimiva za goste in nekdanje, sedaj že upokojene člane delovne skupnosti. Šest gozdarjev je v rekordnem času in težkih pogojih podžagalo 6 smrek, jih oklestilo ter pripravilo za spravilo. Zadnje, nekdaj najtežje delo, je opravil velikanski kanadski gozdni traktor tim-berjack, ki je nerazžagane smreke s pomočjo jeklenih vrvi izvlekel na travnik, kjer jih je šofer s pomočjo avtomobilskega dvigala naložil in odpeljal... Zaključno praznovanje 20. obletnice Gozdnega gospodarstva Kranj se je nato v prisrčnem vzdušju nadaljevalo in končalo pozno popoldne, ko so se delavci vrnili na svoje domove v Davčo, Jelendol, Dolino in povsod tja, kjer so skrita bivališča gorenjskih gozdarjev. J. Košnjek Ponesrečenemu referendumu ob rob Kako? Zakaj? Kje so vzroki poraznega izida referenduma o samoprispevku za ureditev pokopališča in obnovo kulturnih domov v Skofji Loki? To je bilo osnovno vodilo vseh vprašanj, ki črvičijo odgovorne može na občinski upravi, na sedežu družbenopolitičnih organizacij, v vodstvih krajevnih skupnosti in v skupščini. Med preteklo sejo so odborniki ugotovili« da je razlogov bržkone veČj da pa iih ni enostavno najti in analizirati. Med drugim naj bi neuspehu botrovala slaba organizacija priprav in nezadostna povezanost pripravljalnih štabov pri posameznih KS, ki se kaže predvsem v nizki udeležbi volivcev. -»Če celo nekateri »vrhovi' vnaprej podvomijo o pozitivnem rezultatu glasovanja in če svoje pomisleke mirno oznanjajo naokrog« potem seveda ni razumno pričakovati, da bodo U udje množično ,za\« meni Danilo Kosmačin, predsednik KS Reteče. Spodrsljaj je najbrž tudi* ker so kulturne domove i« EokopaliŠče stlačili v en oš. Poleg tega je zelo pomembno, Kakšne vrste gradnjo naj bi prebivalstvo sofinanciralo. Občani so doslej vedno radi podprli as-"faltiranje cest in postavlja; nie šolskih poslopij, torej vlaganje v objekte najširšega pomena, ki ne prinašajo neposredne koristi le trem ali štirim vasem oziroma naseljem, marveč komuni nasploh. Dvorana pri Sv-Duhu pa — denimo — Lo-čane, Zminčane in Starolo; čane bolj malo zanima, saj večina ne bo nikdar stopil® vanjo. Takšno gledanje nfl stvari je sicer zelo ozko i® do neke mere sebično, vendar bi pobudniki referenduma z njim morali računati. Nič dosti drugače ni, če vzamemo pod lupo grobove-Zdi se namreč, da so urbanisti pri utemeljevanju nujnosti ureditve pokopališča v Lipici zatajili in da niso znali popolnoma prepričati Skofjeločanov, zlasti onih iz starih družin, ki imajo v sedanjem gaju po* kojnikov grobnice. Nadaljnja napaka je čas-Ni dvoma, da trenutne ekonomske razmere nikakor ne govorijo v prid samoprispevkom, ki so konec koncev le dodatna obreme* nitev občanovega žepa. »jj ta žep je spričo zaviralnih stabilizacijskih ukrepov z® tako precej bolj prazen ko* smo upali in pričakovan* Pripravljenost, da bi Pr°" stovoljno segli vanj, sta P0' leg zamrznitve osebnih hodkov v sferi neproizvodnih poklicev zmanjšala <»® splošni padec življenjskega standarda, izvirajoč iz ne* I davnih podražitev, ter vec lokalnih, a nič manj Per®' čih komunalnih proDiemo^ ki jih bo slej ko prej treb® začeti reševati — kajpak o® brez ustrezne denarne P0' moči zainteresiranih okoličanov. Ob vsem naštetem je dejstvo, da so načrtoval* ci na vabilih pozabili naX*" sti točno lokacijo vo»s£ postranska reč. Bolj na je dilema, kaj zdaj. govora, ki bi razblinil 111 * glo negotovosti, v katero * pogreznjene usode gletL„ lišč v Retečah, pri Sv. in v Skofji Loki ter p°®'e vališče mrtvih v Lipici« 11 more za zdaj dati nihče. I. GuzelJ SEZONSKO ZNIŽANJE OBUTVI v vseh poslovalnicah od 25.6 zdnega gospodarstva Kranj inž. Metoda vizjaka, ki je tudi dejal, da prizadevanja gozdarjev niso bila zaman in zato mirno odgovarjajo sebi, družbi -in zanamcem. Prav zaradi takšnega dela se je ravnina povezala s hribi in gozdovi, ki vračajo delovnim ljudem moč in zdravje. Spravil-ne razdalje so se na račun novih gozdnih cest skrajšale od 20 do 50 odstotkov. Zaradi novih komunikacij so postali gozdovi bližji in dostopnejši vsakomur, razen tega pa njihovo boljše izkoriščanje omogoča hitreiši razvoj višje ležečih kmetij in naselij, katerim je dohodek od lesa najpomembnejši vir dohodka. Podatki, ki jih ie v zadnjem desetletju doseglo GG Kranj, so spodbudni in kažejo resnično veliko prizadevanje gozdarjev in kmetov. Obnova gozdov se je povečala za več kot trikrat, nega za 2,5-krat, investicije v. družbeni sektor gozdov za 6-krat in v zasebnega za 2-krat, čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo za 10 odstotkov. Vse te uspehe so dosegli stari, prekaljeni gozdarji in mlajši, med katerimi je vedno več delavcev iz drugih republik. Brez dvoma imajo pri tem pomemben delež strokovnjaki in kmetje, ki so za obnovo in boljši dostop do gozdov žrtvovali veliko svojega dela in denarja. Če bi vsi tako ustvarjalno pomagali gozdarstvu, bi bil njegov položaj danes precej boljši. Tako pa družba največkrat »pomaga« gozdarstvu z novimi predpisi, ne pa z materialno pomočjo, čeprav stalno poudarja vedno večjo družbeno pomembnost gozdov. Družba gozdarjem ne daje olajšav in ne sredstev za vzdrževanje in obnovo. Celotno gospodarjenje z gozdovi sloni na ce- ^pvsakdan ^ I^V KRANjuJ