POŠTNESA KLAsčANA V GOTOVINI
LETNIK X, ŠTEV. 18-19 (318)
Ljubljana, 27, aprila In 1. maja 1951
IZVOD 4 din
1941 - 1951
Deset let zgodovine majhnega naroda je v merilu svetovne zgodovine neznatna doba. Obdobja rasti našega naroda so potekala skozi desetletja in stoletja brez mogočnih pretresov. Zgneteni v ozek zaliv zapada, smo preživljali pretresljivo žaloigro majhnega naroda, po katerem se stegujejo šape velikih, nasilnih narodov. Rastli smo v ponižnosti, pokorščini in strahu božjem in postajali smo v resnici narod hlapcev in dekel. Toda z nami se je nenadoma zgodilo tako kakor s Cankarjevim hlapcem Jernejem; leta in leta je trpel, prenašal pokorno ponižanja in razgaljenja, potem pa. se je iznenada predramil in pričel na ves glas terjati svojo pravico. Nedvomno je, da, je to zavest hlapca Jerneja slovenskega naroda prebudil delavec, kajti v neizprosnem, nezmotljivem toku razvoja, ki poraja, drobi ter spet sestavlja vse, kar je na svetu, je tudi 'delavski razred slovenskega naroda, potem ko se je obogatil z nauki Marža in Engelsa, preraščal v bojno silo slovenskega delovnega ljudstva, zavzel svoje mesto v mednarodnem delavskem gibanju — v svojem narodu pa tisto najbolj revolucionarno silo, ki je vodila slovenski proletariat v borbo proti kapitalizmu, ter kasneje s svojo Partijo - voditeljico postavljal temeljne kamne Ljudski fronti, da je pripravljen, ko je pred desetimi leti Osvobodilna fronta Slovenije zajela ves narod in ga odločnega in oboroženega popeljala v odločilen boj proti zunanjim in notranjim sovražnikom.
Narod se je predramil. Prerokba velikega glasnika slovenskega proletariata Ivana Cankarja, ki je leta 1918 tržaškim delavcem dejal: »Delavstvo je tista skala, na katero bomo gradili Slovenci svoj lepši in boljši dom!«, se je pričela uresničevati. Delavcu se je s puško v roki pridružil kmet, obrtnik, študent in umetnik. Osvobodilna fronta je postala mogočna, neuničljiva bojna armada slovenskih delovnih mož, žena, otrok in starcev. Na tisoče in tisoče, na deset tisoče rodoljubov in revolucionarjev je »bilo tam, kjer mora biti sin dobre, trpeče slovenske delavske matere in vedno zavednega slovenskega delavskega očeta«, kot je v svojem poslovilnem pismu tik pred nasilno smrtjo zapisal delavec in pisatelj Tone Čufar.
Ko danes praznujemo desetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ko gledamo nazaj, v sedanjost in v bodočnost, občutimo, kako je Fronta preobrazila obličje in značaj našega delovnega človeka. Mar je lo se človek, ki 3> $ klobukom pod pazduho ponižno stal pred gospodarjem in ga prosil za košček dela, za košček kruha? Ne, naš delovni človek je danes ves prekovan; preizkušena domovina mu je bila nakovalo, kladivo sta mu bila stisnjena pest in puška. Tako je z dvignjeno revolucionarno zastavo svoje Partije, ki ga je'učila utrjevati Osvobodilno fronto, delovno ljudstvo Slovenije, združeno z ostalimi narodi Jugoslavije, izbojevalo v narodnoosvobodilni vojni z
orožjem v roki odločilno zmago nov, fašističnimi osvajalci in njihovimi domačinu hlapci, strmoglavilo oblast kapitalistov, ustanovilo svojo socialistično republiko ter se lotilo graditve socializma.
Med vojno se je silno utrdila enotnost delavskega razreda. Razbile so bile osnovne buržoazne postojanke znotraj delavskega razreda, ki so pred vojno cepile delavsko gibanje. Prav to je omogočilo, da po vojni ni bilo več razcepljenega de-lanskega gibanja, ampak sc je porodilo znofno sindikalno gibanje, strnjeno Okoli
Komunistične partije■ Enotni, sindikati, osnovani na industrijskem, načelu, so odstranili staro cehovsko razcepljenost sindikalnih organizacij, združili ročne in intelektualne delavce v eno organizacijo za zgraditev socializma. Delavski razred Slovenije je osvojil besede tovariša Tita, ki jih je izrekel ob priliki zborovanja sindikatov v Beogradu, ko je dejal: »Sindikati morajo postati v mirni izgradnji isto, kar so bile partizanske brigade v vojni!« In zato so sindikalne organizacije postale hrbtenica Fronte tudi v mitu. Tovariš Kardelj je na V. kongresu KPJ o vlogi sindikatov dejal, takole: »Naši sindikati so množična organizacija vladajočega in vodilnega delavskega razreda. Oni so torej najmočnejši steber ljudske oblasti in Ljudske fronte. Zato so povsod tam, kjer Fronta s svojimi Ihidskimi množicami, pomaga grediti socializem.*
Ko polaga delavski razred Slovenije na današnji dan Osvobodilni fronti obračun svojega desetletnega dela, borbe c vojni in naporov sa zgraditev socializma, so njegove številke ogromne. V tisoče gredo številke njegovih padlih žrf.ev, v milijone gredo številke ur njegovega prostovoljnega dela sa obnovitev porušene domovine in sa zgraditev socializma. Nove tovarne, velikanske hidrocen-trale vstajajo izpod njegovih delovnih rok nove šole, bolnice, prosvetni domovi, ’stanovanjski bloki, turbine, stroji vseh vrst in oblik. Socialistično tekmovanje je iz tovarn zajelo vse članstvo Osvobodilne fronte, domovina je postala eno samo gradbišče socializma. Ob desetletnici Osvobodilne fronte se delavski razred Slovenije v polni meri zaveda, da prvikrat, v zgodovini zares dela zase in za svojo lepšo bodočnost, da jejMŠa ljudska oblast zares oblast delovnih ljudi. Prvi smo na svetu, ki uresničujemo geslo »Tovarne delavcem!« in pdleg ogromnih pridobitev, ki so si jih naši delovni ljudje priborili z orožjem in s delom, delavski sveti najbolj zgovorno dokazujejo vsemu svetu, kako pravilna je pot naše Partije, ki je znala v Fronti zajeti vse plasti našega, socializem ustvarjajočega delovnega ljudstva.
Prav zaradi teh naših Silnih uspehov in pa zaradi naše neomahljive odločnosti, da si sami režemo svoj kruh in ker nočemo nikomur več prodajati svoje svobode in neodvisnosti, se je pričel rušiti k nam plaz ustrahovalnih groženj, laži in klevet, ki izvirajo iz zavisti, togote in pohlepnosti. Mi pa smo mirni, samozavestni in ponosni!
Mi pa smo med tem postali tudi močni. Ves svet občuduje naše junaštvo, našo odločnost, Iz revne, zaostale dežele smo ustvarili silna bogastva našega dela; iz majhnih partizanskih edink je zrasla na. ša mogočna armada, ne, naše ljudstvo je prekaljeno s trdimi, krvavimi preizkušnjami. Zato smo mirni, samozavestni in ponosni!
Med vojno se je našlo pismo nekega fašističnega častnika, ki ga je pisal svo-J® ljudem in v katerem je bilo rečeno: *Nikjer na svetu še nisem spoznal naroda, ki bi bil tako blazno zaljubljen v svojo zemljo, kot sem to doživel pri slovenskih partizanih, - Da, ta zvestoba svoji domovini, svoji Partiji, svoji Osvobodilni fronti je še danes in bo v bodoče najmočnejši opornik naše nove, ljudske, socialistične Jugoslavije.
Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda in v Fronto združeni delovni 'ljudje naše domovine!
SLAVKO PENGOV: UPOR 1941 (detajl)
Kolektivi za
PRAZNIK FRONTE
TISKARNA »LJUDSKE PRAVICE« IZPOLNILA PETLETNI PLAN
Kolektiv naše naj večje tiskarne je slavil 25. aprila L L veliko delovno zmago. Izpolnil je obveznost, ki si jo je zadal pri zadnjem prevzemu prehodne zastave, da bo do desete obletnice OF izpolnil svoj petletni plan.
Kolektiv gleda s ponosom na pretekla planska leta, saj je vsako leto uspešno zaključil z velikim presegem plana. V teh letih si je priboril dvakrat naslov najboljšega v državi, dvakrat najboljšega v Sloveniji in naslov zaslužnega delovnega kolektiva gratične industrije FLRJ.
V	borbi pri izpolnjevanju planskih nalog si je v kolektivu, kljub strogemu kriteriju priborilo 131 članov kolektiva naslov udarnika, 6 pa naslov racionali-zatorja. Glavni uspehi kolektiva se zrcalijo v zvišani storilnosti in v znižanju polne lastne cene. Prav poseben uspeh pa je kolektiv dosegel v borbi za kvaliteto svojih izdelkov, s _ katerimi častno predstavlja našo domovino v tujini,
V ŽELEZARNI GUŠTANJ SO IZDELALI NOVO JEKLO
V	železarni Guštanj so v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF izdelali dve vrsti novega jekla, medtem ko enega še preizkušajo.
Do sedaj so uvažali nože za lesno, tekstilno, papirno in kemično industrijo v glavnem iz inozemstva. Le-ti so bili izdelani iz voliramovega jekla. V Gušta-njn pa so sedaj izdelali nože za potrebe tobačne industrije iz manganovega jekla, ki so znatno boljši od uvoženih, ker so manj krhki. Z izdelavo teh nožev, s ka-
tero so popolnoma krite potrebe naše tobačne industrije, so v Giištanja prihranili državi 8 milijonov deviznih dinarjev.
Tudi vcliraaiovo jeklo za izdelovanje kalupov, Škarij in drugih orodij, ki dobe s kovanjem gotovo obliko, smo še do nedavnega uvažali. V nadomestilo za to jeklo pa so v Guštsaju izdelali jeklo iz silicija in molibdena, ki prav v ničemer ne zaostaja za jeklom iz volframove rude. Novo pri nas izdelano jeklo ima za naše gospodarstvo velik pomen, ker ga bo lahko uporabljala vsa naša kovinska industrija,
V železarni Guštanj se prav tako vršijo obsežni poizkusi za izdelovanje visokotoplotno odpornih litin za raiiaa-
cijske peči za naito, M morajo vzdržati temperaturo do 900 stopinj Celzija. Teh visoko odpornjh jeklenih litin za raiina-cijslke peči v naši državi nismo izdelovali. Že dosedanji poizkusi so dali zadovoljive rezultate in upravičeno pričakujemo, da bodo v Guštanju začeti kmalu izdelovati tudi to jeklo.
»ŠPEDICIJA« JE IZPOLNILA SVOJO OBVEZNOST
Kolektiv prevoznega podjetja »Špedicija« v Ljubljani je sprejel obveznost, da bo v počastitev praznika OF izpolnil plan avtopravoza predčasno. To svoj o nalogo je častno izvršil 24. aprila.
Ameriški §4owe?iei čestitajo
Dragi bratje, sestre, dragi prijatelji!
Ob priliki proslave, desete obletnice Osvobodilne fronte Slovenije vam v imenu Slovenskega ameriškega narodnega sveta, pošiljamo iskrene pozdrave in čestitke. Napredni ameriški Slovenci smo z občudovanjem in ponosom - zasledovati vašo neenako borbo proti okupatorju in domačim sovražnikom, ki niso izbirali sredstev za vaše uničenje. Po zmagi smo se z vatni radovali tudi mi. Vaša zmaga je dobila močan odmev med nami izseljenci, saj v naših srcih 'še večino gori ljubezen do rojstne domovine in njenega junaškega ljudstva.
Občudujemo vaše napore in odločnost pri graditvi socializma in industrije. Kliub vsem oviram in zaprekam, kljub
bojkotu in pomanjkanju ste dosegli impozantne uspehe.
Slovenski ameriški narodni svet vam je bil vedno v pomoč, moralno kot tudi materialno v preteklosti, bo vam tudi v bodočnosti. S pomočjo naših naprednih organizacij smo storili in prispevali svoj delež kot dobri ameriški državljani in zavedni Slovenci.
Osvobodilni fronti, vam člani in članice želimo mnogo uspeha pri vašem napornem delu za lepšo bodočnost ljudstva nove Jugoslavije.
SAiVS pa vam zagotavlja, da bo z vami in vam kliče:
Smrt fašizmu svobodo narodu!
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI '
SVET (SANSJ
Delavci, nameščenci, izobraženci, udarniki, novatorji, člani In odborniki sindikatov, sprejmite ob letošnjem Prvem maju tovariški, delavski pozdrav!
Na yas je ponosna naša mlada socialistična domovina, na vas so ponosni delovni ljudje širom po svetu. Ponosni pa so na vas zato, ker ste iskreno in odkrito zvesti svoji rodni domovini in svobodoljubnim socialističnim načelom. Zaradi take zvestobe je tudi vaše dosedanje delo pod vodstvom junaške in slavne Komunistične partije Jugoslavije obrodilo že obilo plodov.
Tovarne, ceste, stanovanjski, zdravstveni, šolski objekti, množice Industrijskih proizvodov, to je vaše delo, delo vaših roki Toda plod vašega dela je tudi neodvisnost naše domovine, ki ste jo ohraniti pred sovjetskimi zavojevalci! Plod vašega dela so tudi delavski sveti, s katerimi pričenja zgodovina socializma novo obdobje.
Za praznik dela vam želimo veselja in radostil Vaša domovina pa dobro ve, da ji boste tudi v bodoče najzvestejši sinoviI Blagostanje domovine, njen napredek in neodvisnost vam naj bodo še v bodoče plemeniti smotri, ki vas vodijo pri vsakdanjem delu.
GLAVNI ODBOR ZVEŽE SINDIKATOV SLOVENIJE
»BO LET NAŠE JUNAŠKE ZGODIM
Delovnim kolektivom Slovenije za Prvi maj
/AN
Kdo obuja nemški militarizem
Nemčija je bila vse do druge svetovne vojne izrazito napadalna država. Zgodovina te dežele je polna imperialističnih vojn, ki jih je vodila proti sosednim državam, zlasti proti Franciji.
Tudi Hitler, ki je zanetil zadnjo svetovno vojno, je bil tipičen predstavnik nemških militarističnih krogov. Toda Hitlerjeva Nemčija je bila v zadnji vojni v svojem lastnem brlogu poražena.
Da bi.napadalne težnje nemških militarističnih krogov ostale za vselej pokopane, so se zavezniki na krimski in pozneje na potsdamski konferenci sporazumeli o potrebi enotne in demokratične Nemčije. Nedvomno bi miroljubna in demokratična Nemčija predstavljala pomem-
število poslancev kakor vzhodnonemško republiko, ki ima komaj 18 milijonov prebivalcev.
Če upoštevamo, da vzhodnonemška vlada vztraja pri svojih prvotnih predlogih Za združitev Nemčije, in da so ti za vzhodnonemško vlado nesprejemljivi, potem ni pričakovati, da bo to vprašanje rešeno v bližnji bodočnosti.
Vzhodna Nemčija — sod smodnika
Sovjeti imajo v Vzhodni Nemčiji 30 svojih divizij. Poleg tega pa so sovjetske oblasti oborožile in izurile okoli 200.000 članov »ljudske policije«.. Nekateri menijo, da se bo to število letos zvišalo na 300,090. Sovjetske okupacijske oblasti
HAMBURO®
BERLIN®
BONN
ZAPADNA NEMČIJA BLOKIRA SOVJETE
•FRANKFURT
Oku DO c IJS ko
tekstil
iSjrf*.____ ___
PREMOG
JEKLO
kemikalije
LAHKA INDUSTR
ben činitelj miru v Evropi. Toda ves razvoj povojne Nemčije gre v nasprotno amer.
Dve Nemčiji v Evropi ali dve Koreji /	v Aziji
Po potsdamskem sporazumu je bila Nemčija razdeljena na sovjetsko, francosko, angleško in ameriško okupacijsko cono. Zavezniki so nekaj časa sodelovali med seboj in koordinirali svojo politiko do Nemčije preko medzavezniškega sveta v Berlinu. Toda odnosi med zahodnimi okupacijskimi silami in sovjetsko vojaško upravo so se po ponesrečeni sovjetski blokadi Zahodnega Berlina (začela se je julija 1948 in je trajala 322 dni) znatno zaostrili.
Neposredno po tej blokadi, ki jo stala zapadne države dnevno 400.000 dolarjev, sta bili uradno ustanovljeni dve nemški državi: prva, ki nosi naziv Nemška zvezna republika in ima svoje sedež v Bonnu, ima 47 milijonov prebivalcev; druga, Nemška demokratična republika, ki ji botrujejo Sovjeti, pa ima komaj 18 milijonov prebivalcev.
Kakšne eo perspektive za združitev obeh Nemčij
Meja o združitvi obeh nemških republik je danes v Nemčiji precej živa. Vzhodnonemška lutkovna vlada hoče imeti iz svojih propagandnih razlogov ves čas iniciativo v svojih rokah. Tako ie predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl že večkrat javno predlagal bonneki vladi združitev obeh Nemčij na osnovi tako imenovane paritete, to je, da bi imeli v novem vsenemškem parlamentu obe Nemčiji enako število poslancev, Seveda zahodnonemška zvezna vlada na ta predlog ni pristala iz preprostega razloga, ker ne more dovoliti, da bi njeno državo ,ki ima 47 milijonov prebivalcev, zastopalo v parlamentu enako
tudi sistematsko oživljajo nemškega vojaškega duha in tudi snubijo bivše nacistične generale.
Tako je prevzel poveljstvo ljudske policije — Volkspolizei general Karel Ma-non, bivši Hitlerjev strokovnjak za tankovsko vojno. Šef vohunskega centra v Vzhodni Nemčiji je postal Wilhelm Zais-ser, za preskrbo in oborožitev pa odgovarja bivši Hitlerjev generalni poročnik Kurt Hoffmann.
Kakšna Je industrijska moč Zahodna Nemčije
V zahodnonemški zvezni republiki je skoncentriran skoraj ves nemški industrijski potencial. Industrijska proizvodnja je kljub- velikemu vojnemu opustošenju v glavnem že dosegla predvojno raven.
Čeprav je proizvodnja nekaterih predmetov, predvsem jekla in premoga, omejena, pa so Nemci te omejitve že zdavnaj prekoračili. Tako je Zahodna'Nemčija leta 1947 proizvedla 2,800.000 ton jekla, leta 1949 — pa že 9,000.000 ton. To število se je lansko leto dvignilo na 14 milijonov 100.000 ton. Zahodnonemški gospodarski krogi menijo, da bo leto$ Zahodna Nemčija proizvedla celo 16 milijonov ton jekla.
Proizvodnja jekla v Zahodni Nemčiji je torej že presegla predvojno stopnjo. Tako je samo v prvih štirih mesecih lanskega leta narasla proizvodnja jekla v Ruhru, znanem središču nemške premogovne in jeklarske industrije, od 890.000 ton na 1,088.000 ton jekla mesečno. Računa se, da Zahodna Nemčija proizvaja danes okoli eno četrtino vse etrropske proizvodnje jekla. Dobro je razvita tudi kemična industrija (L G. Farbenindu-strie), tekstilna industrija, industrija cin-tetičnega gumija, sintetičnega bencina in industrija precizne mehanike, kar vse je življenjskega pomena za uresničenje oboroževalnih načrtov zahodnih držav.
Nedvomno predstavlja oborožitev Vzhodne Nemčije veliko nevarnost za. zahodnonemško zvezno republiko. Zato si zapadne velesile že dalj časa prizadevajo, da bi oborožile 200.000 zahodno-nemških vojakov, kar bi predstavljalo nekakšno protiutež enotam ljudske ■ policije in sovjetske vojske'v Vzhodni Nemčiji.
Največji nasprotnik ponovne nemške oborožitve je bila še do nedavnega Francija, ki je v zadnjih 100 letih že dvakrat na lastni koži občutila nemško napadalnost. No, končno pa je tudi Francija popustila in pristala na nemško udeležbo pri obrambi zahodnega sveta.
Kot protiuslugo za nemško Sodelovanje v atlantski Vojski pa je bonnska vlada s spretno politiko izsilila od zahodnih velesil določene koncesije gospodarskega in političnega značaja. Tako so zahodne države v zadnjem času znatno ublažile okupacijski statut in dovolile bonnski vladi ustanovitev zunanjega ministrstva in nemških diplomatskih predstavništev v tujini. Adenauerjeva vlada je prav tako dobila proste roke pri sklepanju trgovinskih in drugih pogodb s tujimi državami.
Pospešene priprave za vključitev nemških čet v atlantski obrambni sistem, ki so samo posledica oborožitve Vzhodne Nemčije, so povzročile v Moskvi veliko zaskrbljenost.
Sovjeti so storili vse, da bi vnesli med zahodne države razdor v tem vprašanju in tako preprečili ali vsaj zavlekli oborožitev Zahodne Nemčije. Tudi sovjetska želja, da pride do konference štirih zunanjih ministrov, je preračunana zgolj na to, da bi se s pogajanji zavlekli oziroma odložili vsi zahodni načrti v pogledu ponovne nemške oborožitve.
Sovjetski predstavnik na pariški konferenci namestnikov zunanjih ministrov Gromiko že ves čas vztrajno zahteva, naj bi zunanji ministri kot prvo točko dnevnega reda konference obravnavali vprašanje demilitarizacije in demokratizacije Zahodne Nemčije. Seveda pa Gro-miko noče ničesar slišati o tem, da je Sovjetska zveza prva oborožila Vzhodno Ne^nčijo in druge informbirojevske države m tako ustvarila današnji napet položaj na svetu.
Nemci nočejo nove vojne
Čeprav je Adenauerjeva vlada načelno privolila v sodelovanje nemških enot v severnoatlantski vojski, pa nemško ljudstvo noče nove vojne. Preveč so še žive bridke izkušnje obeh zadnjih svetovnih vojn, ki eo povzročile Nemcem toliko gorja.
Schumacherjeva krščansk odemo-kra t -ska stranka je na primer odločno proti ponovni ustanovitvi nemške vojske in zastopa mnenje, naj zavezniki s povečanjem svojih čet v Nemčiji sami poskrbijo za varnost te dežele.
Kljub temu, da je nemško ljudstvo odločno proti novi vojni, pa je sovraštvo do Rusov pri nemškem ljudstvu globoko zakoreninjeno. To sovraštvo so si Sovjeti nakopali že pred drugo svetovno vojno, poglobili pa so ga v povojnih, letih, ko so dobesedno izropali docela vso industrijo v Vzhodni Nemčiji (vzhodnonemška vlada je v obdobju od aprila 1946 do decembra 1950 izplačala samo iz rednih proračunskih sredstev 28,325.000 vzhodnonemških mark na račun reparacij. Sem pa niso vštete demontaže tovarn in stroški za vzdrževanje sovjetskih okupacijskih čet).
V zahodnih krogih v zvezi s tem menijo, da bi Nemci v primeru sovjetskega napada brez pomišljanja zagrabili za orožje in se borili na strani zahodnih zaveznikov.
Nedvomno predstavlja ponovna oborožitev Nemčije veliko nevarnost za ohranitev miru v Evropi. Kaj lahko se zgodi, da uporabijo sovjetski napadalci Nemčijo za preizkusni kamen svoje vojaške moči v Evropi.
\ V DESETEM LETU
MErtilDSti**
5 V septembru leta 1947 je izšla v Rogu prva številka »Delavske enotnosti« 3 ki jo je uredil tov. Tone Fajfar. Izšla je v zvezi s konferenco predstavnikov 3 političnih in strokovnih skupin, ki so predstavljale slovensko delavstvo. 3 Konferenca je izbrala enotno delavsko vodstvo: »Odbor delavske enotnosti«, 3 katerega glasilo je postala »Delavska enotnost«, ki je prinesla v svoji Ijub-3 IjanskHzdaji (»Delavska enotnost«, Vestnik Glavnega odbora Delavske enot-3 nosti štev. 1 z dne 20. novembra 1942, letnik I) proglas z naslovom »Enotnost 3 slovenskega delavstva«. V tem proglasu so med drugim poudarjali: i »1. Da so glavni rezultati osvobodilne borbe pozitivni, ker je bilo sioven-3 sko delavstvo njena glavna udarna sila, ki je zbrala okrog sebe patriotske 3 in resnično demokratske sile slovenskega naroda, kajti delavski razred je s 3 svojim poletom in prezirom smrti praktično dokazal, da je sposoben stati 3 na čelu osvobodilne vojske slovenskega naroda;
1	2. da je delavski razred postavil v službo svojega naroda vse svoje moči 5 in vse sposobnosti in dokazal, da je resnično nacionalni razred, ki je edino 3 sposoben organizirati bojavne energije slovenskega naroda za njegovo 3 osvoboditev in združitev;
3	3. slovensko delavstvo Je dokazalo, da je delavski razred najmočnejši,
3 kadar je enoten in je potrdil, da znotraj delavskega razreda ni različnih 3 interesov, temveč da delavski razred spajajo v nezlomljivo enotnost prav 3 skupni interesi, skupna bodočnost;
3	4. slovensko delavstvo je pokazalo, da je delavski razred nosilec resnične
3 ljudske demokracije in da je sposoben, da na čelu demokratičnih ljudskih 3 množic le tem pribori demokratične pravice in jih zavaruje.«
2	Proglas se Je končal s pozivom: »Slovensko delavstvo, dvigni visoko
3	prapor enotnosti!«
3 Tej prvi številki, ki je matica in začetek naše »Delavske enotnosti« jih |e 3 sledilo potem še pet. Dve številki sta izšli v II. letu, v Dolomitih leta 1943 z 3 urednikom tov. Tonetom Fajfarjem; ena številka pa je izšla še istega leta v 3 Rogu z urednikom Tomom Brejcem. V tretjem letu — leta 1944 — sta v Rogu
2	izšli še dve številki »Delavske enotnosti«, ki ju je prav tako uredil tov. Tomo
3	Brejc.
Centralna »Delavska enotnost« je izhajala v Rogu in Dolomitih. Poleg 3 te pa so izhajale z glavnim njenim besedilom .še razne druge »Delavske 3 enotnosti« na posameznih področjih: na Gorenjskem, Primorskem, v Ljubljani' j in Trstu, kjer jo izhajala dvojezično z naslovom »Unita Operaia«.
3 Tako je naša »Delavska enotnost« zdaj v svojem desetem letu. Deseto
2	leto že teče, kar izhaja, s 1. majem letos pa je »Delavska enotnost«, ki je
3	bila doslej glasilo Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, postala 3 glasilo sindikatov Slovenije, S tem je »Delavska enotnost« kot glasilo sindi-3 katov Slovenije dobila še širšo osnovo, da bo kot njihovo glasilo še naprej 3 združevala okrog sebe slovenski delavski razred v njegovem zgodovinskem 3 boju za resničen socializem.
3	UREDNIŠTVO
fV?f VVVv▼▼▼▼▼▼*TfTTTfTfTITTTT^TTTTTTTTTTTTTTTfTTTTTfrfTTTTT
Koreja in dva imperializma
Danes so dogodki v sveta med seboj tako tesno povezani, da razvoj korejske vojne In drugih vprašanj, , ki povzročajo današnjo mednarodno napetost življenjsko interesi-ra, tako našega kmeta, kakor farmarja v Ameriki ati albanskega vojaka, ki je moral zaradi napadalne politike svoje vlade še nadalje ostati v vojski, ki jo sovraži. Vsi tl preprosti ljudje ln če stotine milijonov drugih, ki ne žele več novega svetovnega klanja. Iskreno želijo, da se vojna na Koreji člinprej konča, da se namestniki štirih zunanjih ministrov končno vendarle sporazumejo o dnevnem redu bodoče konference štirih, da prenehajo oborožene provokacije na naših mejah, skratka, da se utrdi sistem mednarodnega sodelovanja, ki edino lahko povrne zaupanje človeštva v možnost ohranitve svetovnega miru.
V bistvu je kurdska volna posledica razdelitve tega polotoka na interesna področja. Tak imperialističen način delitve sveta, ki je pri sovjetskih oblastnikih precej udomačen. nujno poraja medsebojna trenja med obema nasprotnikoma, ki končno neizogibno vodijo do vojne.
že skoraj leto dni v Koreji v potokih teče kri. Mnogo mesta ln vasi so že popolnoma uničene. Kakšna pa ,1e dosedanja bilanca za nlui nasprotnika, ki sl stojita nasproti v korejski vojnlt
Od začetka sovražnosti do 21. aprila je padlo 564.835 severnokorejskih vojakov, kitajske Izgube pa znašajo 291.895 mož. Amerl-šk'e čete so dosedaj Izgubile 69.775 vojakov. Izgube ostalih 12 držav, katerih čete se borijo na Koreji pa so približno takšne: Jiižnokorejcl so do sedaj Izgubili 179.990 ljudi, Angleži so lme.ll 165 mrtvih, 507 ranjenih. 247 pogrešanih In 61 ujetih, medtem ko so avstralske edlnlce Izgubile vsega 49 mrtvih, 223 ranjenih I11 6 pogrešanih. Francoski ekpedleijskl zhnr le od skupno 1122 vojakov izgubil 396 ljudi. Turške čete so pretrpele nekoliko večje Izgube. Pri njih je od skupno 5999 vojakov padlo 298. ranjenih le bilo 672. pogrešajo na 299 vojakov. Dosedanje Izgube belgijskih, kanadskih, grških nizozemskih, južnoafriških ln novozelandskih čet pa so neznatne.
Glede rešitve korejskega vprašanja obstajata v glavnem dve različni stališči.
Prva skupina, ki pa je po odslovitvi generala Mac Arthurja zelo oslabljena, zagovarja mnenje, da je treba vojno na Koreji razširiti v splošno vojno proti Kitajski In sploh proti komunizmu v Aziji; s to skupino naj hi sodelovale tudi kitajske nacionalistične čete s Forrnoze. Taka politika ki je naperjena proti miroljubnim ciljem OZN na Koreji, pomeni v bistvu razširitev vojne v Aziji In na evropsko celino. Njeni največjl zagovorniki so ameriški republikanci, na čelu z nhljsklm senatorjem Robertom Taftom ln bivšim predsednikom ZDA Herbertom Hooverjem.
Drugo skupino, ki zastopa mišljenje, da je treba voditi v pogledu korejske vojne politiko pomirjen,1a In lokaliziranja spora, pa predstavlja večina držav, članic OZN. 'In mišljenje — namreč, da Je treba korejsko vprašanje rešita na miren neslo — stopa tildi ameriška vlada. ZnaiTo je. da, sta. edino Jugoslavija in Indija obdržali svoje prvotno stališče, da je treba korejski konflikt rešiti z neposrednimi pogajanji med prizadetimi državami. Taka rešitev bi bila nedvomno v interesu Korejcev samih, kakor tudi v Interesu ohranitve svetovnega miru
Stališče ZDA In OZN do korejskega vprašanja ,ie po odstranitvi generala Mae Arthurja ki je dejansko predstavljal poosebljenje napadalne politike nekaterih republikanskih krogov v ZDA, v glavnem jasno.
Kakšno pa je stališče pekinške vlade do korejskega vprašanja.	,
Zdi se. da kitajski lnterventi kljub številnim človeškim In materialnim izgubam-ki so jih utrpeli do sedaj, še niso povsem izgubili upanja, da bodo združili Korejo s pomočjo orožja.
To nam dokazuje tudi sedanja ofenziva kitajskih In severnokorejskih čet, bi je po mnenju generala Ridgwava odločilna za nadaljnji razvoj vojaškega položaja na Koreji. I kolikor pa bo tildi ta ofenziva propadla — ln v to so na Zahodu trdno prepričani — pa ho pekinška vlada končno prisil,lena zamenjati topove z oljkovo vejico ln pristati na pogajanja o mira! rešitvi tega zapletenega azijskega vprašanja.
ovlnarja sta prišla k nam Iz Avsirue skozi d. Zelo jima je ugajala Dravska dolina. »Vose« — pripoveduje Long — »vzdolž olivno-ave do Maribora. Kmetje so se ustavljali ln
Tretje leto ie poteka, kar je naše partijsko ln državno vodstvo reklo svoj odločen — NE! — in zavrnilo obtožbe ter klevete Sovjetske zveze in drugih Informblrojskih držav. Mlada socialistična Jugoslavija, ki neizpodbitno gradi socializem in ki je zaradi juna štva jngoslovanskb narodov v narodnoosvobodilni borbi postala popularna, naravnost legendarna, je ob resoluciji Informbiroja že drugič pritegnila pozornost nase.
Prav nič čudno ni zato, da vsi, ki so se na lastne oči prepričali o stanju pri nas, pišejo o tem svojim narodom. S tem pa Iz dneva v dan raste tudi resnica, ki sl je že utrla pot v svet. kjer vnema miroljubne množice ln zato že tudi zmaguje.
Za ugledno ameriško revijo »The National Geogra-phie Magazine« sta ameriška novinarja George W. Long ln Volkmar Wentzel, ki sta lani obiskala našo državo, napisala članek o novi Jugoslaviji ln ga opremila z 28 fotografijami.
V svojem članku pravi Long med drugim:
»Potniki ne smejo v vojaški pas le vzdolž meja komlnformsklh držav, sicer pa nisem nikjer našel nobene zavese, niti železne, niti kakšne druge.«
Oba novinarja sta prišla k nam lz Avstrije skozi Dravograd. Z žila sva se«
zelene Drave--------- ------------
gledali, zagoreli otroci, ki so čofotali ln plavali vodi, pa so nama mahali. V Maribora sva si ogledala vrsto novih kamionov, ki so jih Izdelali doma. Ogle dala sva sl tudi tekstilne tovarne ln tovarno, ki Izdeluje mostovne konstrukcije.«
Zagreb jima je bil posebno všeč.
»Tu sva obiskala gradbišče, kjer gradlji} petdeset stanovanjskih hiš. Skupina mož in žena je z lopatami metala gramoz v vagončke. Drugi so mešali cement, ali pa nosili opeko zidarjem, šla sva na vrh zadnje hiše. kjer je delala najboljša brigada. Duša brigade je bila petdesetletna žeoa. Preddelavec mi je dejal, da na gradbi dela le malo kvalificiranih delavcev. Prostovoljni delavci opravijo nekvalificirana dela. nekateri pa. kakor na primer tale žena. pa so se strokovno usposobili v večernih šolah. Lani je opravila 129« prostovoljnih delovnih nr.
Dragega dne sva obiskala mladinske brigade Iz fugoslavlje ln več brigad lz tujine, ki so gradilo študentsko naselje v okolici Zagreba. Zastave držav, Iz katerih so bile brigade, so dajale gradbišču videz Združenih narodov. »Študentsko mesto« — mi je dejal tolmač — »bo popolno univerzitetno mesto za 1.909 študentov — spalnice, predavalnice, laboratoriji, skladišča. telovadnice, kinematografi - vse. Ob veliki vročini so kopali gramoz in jarke, čistili skalovje ter prenašali cement In opeko. Zagorele Amazonke niso prav nič zaostajale za »močnejšim spolom.«
JUGOSLAVIJA in moskovski računi
Long nato opisuje svojo pot po avtocesti ln prikazuje lepote Mostarja, Dubrovnika, Kotorja, Bleda ln drugih naših krajev. Poudarja, da je povečana trgovinska Izmenjava z Zapadom zelo dvignila pomen Reke. Zelo lepe barvne fotografije kažejo obiralke hmelja v Savinjski dolini. lepote naše dežele, narodne noše, ribiče v Dalmaciji ln podobno.
Iz Dalmacije sta Long I11 njegov fotoreporter spet prišla v Slovenijo. »Lepe kmetije, zeleni travniki ln gozdovi v jesenski obleki so zamenjali skalnat svet, palme in sinje morje. »V ogromnih apnenčastih kavernah Postojnske jame sva se sprehajala sedem kilometrov In videla fantastično podzemno kraljestvo Plutona. Mavrica se je vzpela nad Ljubljano, ko sva prispela v to živahno prestolnico Slovenije.
Težka Industrija je spremenila obličje tega nekoč mirnega vscučlHškcga mesta. V petih letih se je prebivalstvo mesta skoraj podvojilo. Velika tovarna »Litostroj« že proizvaja turbine, parne kotle in druge stroje. Okrog te rastoče moderne tovarne pa se poraja novo mesto, sestavljeno iz novih stanovanjskih blokov, šol, kinematografov- In tako dalj« Povsod rastejo nove tovarne, ki poganjajo naprej industrijo.
Novo zapadli sneg je pokrival veličastne Julijske .Alpe, ko sva privozila na Bled. Odtod sva se preko Ljubelja vračala v domorino, ker sva sl že prej uredila vizume v Beogradu.«
*
O novi Jugoslaviji pa seveda pišejo tudi drugi listi, ki ocenjujejo njen zemljepisni položaj, pomen In vlogo, k! jo Ima Jugoslavija v tem delu Evrope. Povod za takšno pisanje vsak dan znova daje prav Sovjetska zveza ln njene satelitske države, ki se mrzlično oborožujejo in neprestano rožljajo ob naših mejah Vse te države: Madžarska. Bolgarija In Ro munija so v posledniih šestih mesecih povečale število svojih vojakov za 290.9(19. Tako ima Bolgarija trenutno pod orožjem 195.9C0 mož. Madžarska pa okrog 165.999. čeprav bi po mirovni pogodbi smela vsaka od njiju Imeti le največ po 65.900 Romunija hi smela Imeti vojsko, ki hi štela 138.92!) vojakov, ima pa jih sedaj že skoraj 309 999. dočtm jih Ima Albanija 59.069. Vse. te enote je oborožila Sovjetska zveza, ki ima v teh državah 120.996 svojih oficirjev, da vso to vojsko vež-bajo.
Vsa ta armada 839.999 mož, katero je postavila na noge Sovjetska zveza, dit tla prvi pogled slutiti, da se Moskva ukvarja z drznim načrtom, kako bi si Jugoslavijo. ko to že ul mogla doseči s klevetami In lažmi, pokorila s silo. Ni izključeno, da je to rožljanje pripravljeno z namenom In kot poizkus, ali bodo

živci naAih narodov vzdržali tudi to preizkušnjo. Na to lahko odgovorimo, da so sc kremeljski računarji prekleto zmotili, če mislijo, da bo našim narodom takšno ln podobno rožljanje na mejah zrahljalo njihove živce. Birokratsko vodstvo Sovjetske zveze že zdavnaj ne uživa pri naših narodih nobenih simpatij več. zato bo naše ljudstvo, če bo treba, sprejelo borbo in branilo pred napadalcem sleherni kos svoje zemlje.
Zanimivo je. če se ustavimo pri dveh vprašanjih: 1- kaj bi utegnilo pripeljati Moskvo do tega, da bi se odločila za napad na Jugoslavijo in 2. kakšne hi bile posledice takšnega nepremišljenega koraka. Moskovska propaganda skuša prikazati Jugoslavijo kot fašistično državo. S tem hoče opravičiti svojo gonjo proti našim narodom. V bistvu pa je vsa stvar v tem. da je Kremelj v trenutku, ko so se jugoslovanski narodi iztrgali iz njegovih krempljev, izgubil oblast nad strateško zanj zelo pomembnim področjem. Le tako si lahko razlagamo tudi ves žolč. ki ga Moskva zliva na naše narode ln naše vodstvo.
Dokler je bila Jugoslavija v bloku inforroblrojsklh držav, je za Moskvo predstavljala južno postojanko v Zahodni Evropi Naša pristanišča v »fadranskem morju bi bila po moskovskih računih dobra odskočna deska, da se v danem trenutku dokopljejo do naftnih polj na Srednjem vzhodu, kar bi predstavljalo za Sovjetsko zvezo bogat vir za povečanje njenih naftnih rezerv.
ZAKAJ JE JUGOSLAVIJA PRIVLAČNA ZA KREMELJ
S tem, ko je Sovjetska zveza Izgubila svoj vpliv nad Jugoslavijo, pa je stopilo v ospredje marsikaj, kar predstavlja danes resno oviro za uresničenje napadalnih načrtov Kremlja. Eno takih vprašanj Je Albanija, nad katero si Moskva lasti vse pravice. Albanija, okno v Sredozemsko morje, pa v takšnih pogojih ne predstavlja za Moskvo nobene vrednosti, ker je pravzaprav odrezana od »kremeljske skupnosti«. Donava je druga velika skrb za Moskvo, ker teče skozi Jugoslavijo In hi ta del bil v primeru potrebe zaprt za sovjetski vojaški transport. In končno, če bi se Moskva bolela s silo polastiti zapadnonemške Industrije, bi sl za takšen'podvig nedvomno hotela poprej zavarovati svoj levi bok. Planinski predeli Jugoslavije bi takšno naravno zaščito za njo tudi predstavljali.
Takšen je verjetno suh račun Moskve. Ti razlogi so za njo tudi dovolj tehtni, da bi se Moskva odločila za napad, če bi imperialistične težnje prevladale nad razumom Toda vse kaže. da se v Moskvi še zavedajo, da je takšen lahko le račun, stvarnost pa je drugačna in za njihove račune bolj kruta, kajti prav toliko razlogov, ki govorijo za surov napad na Jugoslavijo, govori tudi proti.
KAJ ODVRAČA MOSKVO OD NAPADA?
Nedvomno bi Kremelj že tvegal ta napad, če bi at bil le malo svest, da bo vojna proti Jugoslaviji ostala lokalizirana. Te možnosti pa dejansko ni nobene. TVashlngton. London In Pariz so o tem že povedali svoje stališče. Primer Koreje, ki sl jo je Moskva izbrala za preizkusni kamen, ali bo OZN toliko močna, da bi se uprla moskovskemu nasilju, je pokazal, da mora s tem dejstvom Moskva računati, kjer koli bi še hotela izzvati spopad. Prav tako, kakor je strel v Sarajevu pomenil začetek prve svetovne vojne, tako bi napad sovjetskih satelitov na Jugoslavijo nedvomno sprožil tretjo svetovno vojno. Tega pa Moskva ne more tvegati, ker bi v tem primeru lahko doživela polom. Poleg tega pa Moskva na splošno vojno ni niti dovolj pripravljena.
Je pa še vrsta drugih, prav tako tehtnih razlogov. Moskva mora računati s tem. da bi splošna svetovna vojna, ki bi jo zanetili z napadom na Jugoslavijo, angažirala vse materialne in moralne sile svobodoljubnih narodov proti napadalcu. Izzvala pa bi nedvomno tudi vstajo v satelitskih državah, ki bi pomenila resno nevarnost za njeno zaledje Pri vsem tem pa ne smemo prezreti tudi visoke vojaške morale ln patrlo-tične zavesti jugoslovanskih narodov. .Jugoslovansko delovno ljudstvo ve. za kaj bi se borilo, ker bi se moralo braniti pred napadalcem, ki bi ga hoteli oropati pridobitev, za katere so naši narodi krvaveli in umirali v drugi svetovni vojni. Madžarska, Romunija in Albanija pa za Stalina ln njegove oficirje ne bi predstavljali dobre vojske,, ampak navadno roparsko drhal brez moralnih kvalitet.
Dopisnik »U. S. News ,f- World Report«, ki v svojem listu analizira pogoje naše obrambe in moralne kvalitete jugoslovanske vojske. Je v zvezi s tem zapisal:
»Nobenega dvoma ni. da se bodo jugoslovanski narodi branili, če bodo napadeni. Tudi če upoštevamo, da se satelitske armade z vso naglim oborožuiejo, imajo Jugoslovani vendarle več izgledov, da bodo uspešneje hranili svojo domovino, ker bi se pod enotnim Titovim vodstvom branili vsi, če bi bili napadeni od sovjetskih satelitov.
Jugoslavija bi torej predstavljala za napadalca z ozirom zia svoj geografski položaj trd oreh. pa čeprav bi bila sama. Toda Tito je izjavil, da bo Jugoslavija, če ho napadena, zaprosila Združene narode za takojšnjo pomoč. Zato mora Stalin dvakrat premisliti in pretehtati nevarnost, preden bi se odločil za kakršen koli takšen podvig, kajti tako visoke cene. ki bi pomenila tudi poraz za Sovjetsko zvezo. Stalin ne bo pripravljen plačati.«
Takšna so torej dejstva. Čeprav nam zaenkrat še ne grozi nobena neposredna vojna nevarnost, pa bi Bilo vendar škodljivo, če bi se udajall brezskrbnosti, ker bi to lahko znatno oslabilo našo obrambno sposobnost. Prav tako pa hi bilo škodljivo, če bi nas ta dejstva le najmanje vznemirjala, kajti zavedati so moramo, da se nam ni treba bati ničesar, če bomo enotni in pripravljeni na vse!
Vaše zmage — ponos naše domovine
Tudi najtežji delovni pogoji jih niso ovirali VELIČASTNA PES.aM d ELA
5«	nfl nAtcfvo al ut a v IrAtirn vcnVotfn	pplrf 1 pf I fl fi.ll
Skoraj 4C0 let so idrijski rudarji za druge pridobivali živo srebro iz ožilij v ilovnatih škriljavcih in peščenjakih. 338 let za avstrijsko državo, 27 let pa za italijanske družbe, med njimi za znano izkoriščevalsko rudniško delniško družbo »Monte Araiata«.	——■------
Šele šest let odvzemajo rudarji tonam in tonam rude dragoceno živo srebro za delovne ljudi.
Leta 1949 je bil letni plan rudnika živega srebra v Idriji zvišan za 17%, v jami pa so prav ta čas naleteli na siromašna rudišča, v dimovodih in zgoščevahticah topilnice je bilo premalo živega srebra. Kolektiv pa je vseeno obljubil, da bo letni plan predčasno izpolnil. Težkoče v topilnici so odpravili domači tehniki so rekonstruirali proizvodno peč. Kaže,, da ie ta do sedaj najboljša. Poieg tega so izboljšal!! hlajenje kondenzatorjev z vodo, kar je popravilo izplene in znizalo izgube. Z uvedbo brigadnega načina dela so prihranili stroške za 7 nadzornikov in —• 400% presegli normo. Pionir brigadnega načina dela je bila prva šestčlanska brigada »Kapetana Jožeta Mihevca«, ki je presegala normo za 257% ter dvignila 45 in pol tone rude. Sledile so ji druge brigade. Bajtova, ki je dvignia 68.8 ton in presegla normo za 420%. Brigada Velikan je in drugih	,	_	v .
V času tekmovanja je kolektiv izpolnjeval mesečni. plan povprečno s 105.2%. V počastitev ustanovitve OF so obljubili, da bodo petletni plan izpolnili do dneva obletnice. Obljubo so izpolnili 57 dni prej. Petletni plan ja rudnik živega srebra izpolnil že 2. februarja t. 1. ob 14. uri popoldne! Med tekmovanjem je kolektiv znižal polno lastno ceno za 19,500.000 din. Proizvodnja rude kaže že od leta 1947 nenehen porast, kar ja pripisati temu. da kolektiv že od tega leta naprej izpolnjuje letne plana izredno enakomerno in z naj večjo vestnostjo.
Visoko delovno zavest kažejo napori rudarjev, ki izkopano rudo prebirajo že v jami sami ter ločeno odstreljujejo orudene in jalova dele v odkopih. V količini izkopnine so rudarji presegli plan za 2%, po vsebini pa za 10%. Delovna disciplina je taka. da je kolektiv nanjo res lahko ponosen.
Tudi v izvenstrokovni dejavnosti se kolektiv rudnika ponaša z lepimi uspehi.
V PAZ je vključenih 327 članov, v tovarniški gasilski četi in v treh vaških četah pa 66 članov. Rudarji so opravili 13.798 prostovoljnih delovnih ur na eko-
06 10.OBLETNICI 0F ZMAGOVALEC V TEKMOVANJU
lil. KONGRES 0F
C*
PLAKETA. ^™SfIHBONiiBOLJsTHRKOLEIKllVOVVZIDANA V
nomijji pri zadružnem domu, v KDZ, pri elektrifikaciji vasi ipd., inženirji in teh niki rudnika pa so žrtvovali 450 prostovoljnih delovnih ur sestavljanju načrtov za obnovo mesta, razn.h vasi itd. SKUD
Te številke same po sebi so res pomembne. Če pa jim prištejemo še dejstvo, »ki ga je povzročila žalostna preteklost, da dela kolektiv rudnika pod zelo težkimi delovnimi pogoji, saj se rednik sramotno ponaša, da ima kot ostanek preteklosti najstarejše naprave od vseh rudnikov v Jugoslaviji, potem dobijo številčno izraženi uspehi delovnega kolektiva rudnika živega srebra v Idriji šele pravo, globoko vrednost.
Dolga je pot od rojstva železa -visokih pečeh skozi jeklarne, valjarne in vse predelovalne obrate do odprem-nih oddelkov, kjer nalagajo železo raznih kvalitet, oblik in dimenzij, pločevino, cevi, profile, žice, žičnike in drage izdelke v vagone, s katerimi jih pošiljajo v razna podjetja države.
Šest vagonov 1600—1800° vročega jekla priteče vsakih 8 'ur iz pečL S pomočjo velikih žerjavov vlivajo jeklo v kokile. V žaru tekočega jekla, iz katerega sika nebroj zvezdnatih isker, se premikajo ožarjene postave jeklarjev. Kako lepi in mnogoštevilni motivi!
Pri visokih pečeh je še pred dvema letoma delalo 6 delavcev pri eni peči. V počastitev obletnice OF so leta 1949 obljubili, da bodo delali samo štirje. To obveznost izpolnjujejo že dve leti, včasih delajo celo samo trije. Najboljši pri plavžih so Čemažar Janko, predsednik sindikalnega odbora, ki je, kijnh temu, da se vsak dan* vozi iz Podbrda, vedno požrtvovalno pripravljen narediti vse za nemoteno obratovanje peči. Za njim ne zaostajajo to-, variši Poklukar Jože, Bnrnik Janko, Nadn Stane, Andrejek Ernest, Milan Spol j ar, Arčon Milan in še lepo število drugih. Delo pri peči zahteva bistrih ljudi. Držati peči v pravilnem obratovanju zahteva od vsakega največji čut odgovornosti.
Kot pri plavžih, tako je tudi po drugih obratih. Imena Krznarič, Po-keljsek, Razinger Janez, Lajner Adolf, Škoda Karel, Draksler Jože, Šetinc Martin, Vidmar Janez, Smolej J.anko, Mencinger Jože, Florjančič Vinko, Rahne Andrej itd. pozna vsa železarna. Kdo bi mogel našteti vsa imena, ki se slišijo vsak dan v jeklarni! To so ljudje, ki jim je življenje v tovarni njihov drugi dom. S tovarno rastejo. Njihovo znanje je neprecenljive vrednosti.
Borba za plan, ki je v preteklih letih bila večinoma kampanjska, ob
konca vsakega meseca, četrtletja ali polletja, se je še posebno zaostrila v decembru lanskega leta, letos pa pospešeno raste že od januarja iz dneva v dan.
V prvem četrtletju so v tekmovanju med obrati zmagali predelovalni obrati. Kljub temu, da manjka v Žičami po normativu 16 kvalificiranih žičar-jev, so četrtletni plan presegli P<> vrednosti za 22,4 %. Stroji v žebljarni kujejo kot besni. Vsako minuto da vsak stroj 150 do 209 žebljev. Za brezhibno obratovanje strojev skrbijo požrtvovalni ključavničarji. Za dobro
Tfftinovdtaa irsSlclia učilih poučni
Rudarji pri delo
ČLANI DELAVSKEGA SVETA V »ISKRI« SI NA SEMINARJIH SIRIJO OBZORJE
Sindik. podružnica tovarne »Iskra« v Kranju se je v času tekmovanja za počastitev obletnice^ ustanovitve OF močno trudila, da bi čimbolj usposobila člane delavskega sveta za samostojno vodenje podjetja. Na posvetovanjih sindikalnega aktiva so razpravljali, kako naj bi to delo pravilno usmerili. Sindikalna podružnica je vsako zasedanje DS skrbno pripravila in elanom DS nakazala najbolj pereča vprašanja v tovarni, o katerih so potem na svojih sejah razpravljali. O sklepih delavskega sveta je vedno seznanjen ves delovni kolektiv, kakor tudi vse sindikalno članstvo, ki živahno razpravlja o teh sklepih. S tem, da je
Vsega tega marsikateri član delavskega sveta prej ni vedel, ker se je bavil izključno le s svojim strojem ali orodjem. Še bolj so razumeli finančno poslovanje, ko So na seminarjih slišali o državni akumulaciji, o odvajanju finančnih sredstev iz podjetja, o pravilni uporabi raznih fondov, o razdelitvi sredstev polne lastne cene itd.
In ko so na seminarjih predelali vso to snov, je delavski .svet potrdil bilanco za leto 1950. Iz bilance so ugotovili, da so polno lastno ceno zvišali za štiri milijone dinarjev več, kot je bilo planirano. Pri tem vprašanju se je delavski svet najdalj e časa zamislil ter takratni direkciji dal konkretne
razpravlja o ten sKiepm. o ku, ^ j- ™ “num uireh.ii.jj	.
celotno članstvo seznanjeno o sklepih predloge za porazdelitev teh stirm mi-oT	vsiVprra «vpta iim ie omoiro- lijonov. Io ie nrvi nrimer v .Sloveniji,
Gradbeno podjetje »Pionir« v Novem mestu se ponaša z bogato tekmovalno tradicijo. Dvakrat si je ta kolektiv priboril prehodno tekmovalno zastavo Glavnega odbora ZSS in vlade LRS.
Nič čudnega torej, če se je »Piopir« tudi v šestmesečnem tekmovanju v počastitev 10. obletnice OF najresneje potegoval za nnjvisjji naslov zmagovalca.
Na to tekmovanje so se sindikalne podružnice podjetja dobro pripravile. Razširile in izpopolnile so že obstoječe tekmovanje tako, da je postajalo iz meseca v mesec vse bolj živahno in pestro, rezultati pa vedno boljši m vse bolj izenačeni- Tekmovalna komisija kolektiva je morala zato tekmovanju sproti dodajati nove tekmovalne točke iz sindikalnega dela ali proizvodnje, da so lahko prišli na površje najboljši. Področje podjetja je rolo raztreseno, delo zelo razčlenjeno. Kolektiv je zato vpeljal 7 tekmovanj. Tekmovale so brigade operative. gradbišča. nato sektorji podjetja, stranski obrati, prevedbene komisije, nadalje oddelki direkcije in komisije sindikalne podružnice. Brigade so poleg tega tekmovale dva meseca za naziv udarne brigade v čast praznika 29. novembra. Udarna brigada je od tega dne brigada zidarja Knapa iz sektorja Črnomelj. 1. februarja pa so se brigade podjetja spoprijele za naziv udarne, zaslužne in pohvaljene v čast Praznika dela.
V skladu s tako zajetim in razgibanim tekmovanj eni so tudi proizvodni uspehi. Kolektiv je lani izpolnil
letni plan 107,7%. letos pa četrtletni plan 103% kljub zimi! Investitorjem je podjetje izročilo 7335 m2 visokih in stanovanjskih zgradb, 20.360 nv' kmetijskih gradenj in 7148 m? industrijskih objektov s pripadajočimi nizkimi in hiorogradnjami.
Na j višjim priznanjem kolektivu in petim prejetim odlikovanjem je podjetje pridružilo priznanja posameznikom. Med tekmovanjem je proglasilo 365 udarnikov in razdelilo za 475.000 dinarjev nagrad.
V tekmovanju za počastitev 10. obletnice OF je delovni kolektiv gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu trikrat prejel prehodno zastavo, dvakrat pa je bil pohvaljen.
Jeseniški plavž
organizacijo dela pa delovodjemavnik, Knific in Lasnik. Zato je žebljnrna presegla plan za 6%. Za drugo mesto je bila močna konkurenca. Valjarna pločevine in cevama sta bili močni tekmovalki • žično valjarno, ki si ga je priborila. Čeprav imajo že močno obrabljene strojne naprave, so v letošnjem letu dvignili produkcijo za 15 %. Med posameznimi dninami mojstrov Bevca, Gašperina in Smoleja so samo minimalne razlike. Vodstvu je težko določiti prvo mesto posameznih dnin. Četrtletni plan so v žični valjarni presegli za 15,3 %. Položaj rešujejo s hitro in uspešno intervencijo pri odpravljanju okvar ključavničarji pod vodstvom tov. Komica in. Prašnikarja.
Uspehi vsega kolektiva v prvem četrtletju se vidijo v tem, da je presegel plan po količini za 2,9%, po vrednosti za 3,3%. To je dalo kolektivu novih vzpodbud. Po vseh obratih je večina delavcev na proizvodnih konferencah obljubila, da bo mesečni plan v aprilu dosegla do 27. aprila.
Po dolenjskih vaseh rastejo nove zgradbe
sej delavskega sveta, jjin je orno go čeno, da jih tudi pravočasno rešijo.
Ko je podružnica organizirala seminar za ekonomsko vzgojo članov, so ta seminar obiskovali samo elani delavskega sveta, v zadnjem času pa so se priključili tudi člani sindikata. Sindikalna podružnica je uvidela, da zgolj s seminarjem ne ho usposobila delavskega sveta 'kot je bilo željeno. Zato so na predlog delavskega sveta orga-n iz ir ali ponovne tečaje za opravljanje izpitov nameščencev j. in II. skupine. Te tečaje obiskujejo tudi člani delavskega sveta, na katerih, kakor sami izjavljajo, pridobijo mnogo znanja, posebno o osnovah ekonomike.
Delavski svet v tovarni »Iskra« je stal pred odgovorno nalogo — pred potrditvijo bilance, člani DS so se dobro zavedali, kaj pomeni bilanca. Kako naj jo potrdijo, če se vsi še ne razumejo v finančno poslovanje? Zato je nek' član DS predlagal sindikalni podružnici, naj zajema program predavanj na seminarjih tudi teme o finančnem poslovanju, akumulaciji, investicijah itd Predavali so o pomenu planskega gospodarstva, o razliki meri socialističnim in kapitalističnim gospodarstvom itd Predavatelj je podrobno obrazložil tildi planiranje proizvodnje v lastni tovarni — od priprav dela do končnega izdelka, obrazložil proces planiranja posameznih izdelkov itd. Tako so člani delavskega sveta razumeli, kako važno je plansko izpolnjevanje posameznih predmetov tudi za izvrševanje finančnega plana. Razumeli so, kaj pomeni, če niso pravočasno izvršeni planiranj proizvodi.
lijonov. To je prvi primer v Sloveniji, da je delavski svet dal predlog, kako se naj porazdeli nad planom doseženo znižanje polne lastne cene.
Poleg vprašanj finančnega poslovanja, so se elani delavskega sveta seznanili tudi o investicijah, osnovnih pojmih knjigovodstva, kako se finančna sredstva podjetja hitreje obračajo in pomen hitrejšega obračanja denarja itd.
Maf *>©lf ši kolektivi v svofl stralci
Poleg gornjih kolektivov so v tem tekmovanju kandidati za najboljše v svoji stroki še naslednji kolektivi:
Kolektiv Kjartonažns tovarne Ljubljana, ki je poleg drugih uspehov izpolnil šestmesečni proizvodni plan v času tek-
movanja po količini za 110.60%, po vrednosti pa z 109.60%.
Kolektiv železniške kurilnice Maribor je kvalitetnejše popravljal' lokomotive, zaradi česar se je znižalo število lokomotiv, ki so prispele v popravilo, za 23%.
Kolektiv papirnice Vevče je bil v tekmovanju dva meseca na prvem mestu, proizvodnost dela pa je dosegel po vrednosti s 117,74%. Opravil je 11.775 ur prostovoljnega dela in organiziral turnirski: način tekmovanja med 32 delovnimi brigadami.
Na šoli v Pobrežju pri Mariboru so v tekmovanju sodelovali vsi člani delovnega kolektiva, ki so opravili 15 vzornih učnih nastopov, 6 sestankov z učitelji in profesorji, 12 sestankov pa z vzgojitelji otroških vrtcev. Vsi učitelji in profesorji aktivno sodelujejo v pionirski,, organizaciji.
Kolektiv tobačne tovarne Ljubljana je v decembru izpolnil petletni plan. Po normi dela 74 % delavcev, neupravičene izostanke so znižali na 0.1%, stroške polne lastne cene pa za 4% Opravili so 5635 ur prostovoljnega dela.
Kolektiv državnega kmetijskega posestva Rakičani se odlikuje v proizvodnih uspehih in v kultumoprosvetni dejav
nos ti. Zaradi tega je bil v času tekmovanja že dvakrat ocenjen kot najboljši kolektiv v okraju.
Kolektiv ministrstva za ljudsko zdravstvo je bil med tekmovanjem štirikrat ocenjen kot najboljši v svoji stroki. Tek-"mo valiti načrt so v celoti izvršili.
Kolektiv Mariborskih tekstilnih tovarn je močno razvil turnirski način tekmovanja in dosegel z njim odlične uspehe.
Kolektiv »Sava« Kranj je med najboljšimi. Plan je izpolnjeval v času tekmovanja povprečno e 112.2% po količini, po vrednosti s 111.6%, po asortimentu pa s 100%.
Kolektiv pošte Maribor 1 — se je poglobil v splošno tehnično izobraževanje vseli uslužbencev, zlasti za primer vojne, tako da je sleherni uslužbenec usposobljen v vsakem primeru samostojno vzpostaviti, popraviti in opravljati vsex ptt zveze.
Nadalje so kandidati še: Kolektiv javnega tožilstva Maribor, kolektiv plinarne Maribor, kolektiv gostinskega podjetja Bom pod Prisojnikom, Kranjska gora. kolektiv Avtoobnove Ljubljana, kolektiv rudnika Zagorje, kolektiv Mestni magazin Celje, kolektiv Kopitarne Sevnica.
q)*£aj,£i
IV - 1 V 1051 -k
Kmalu bo izdelan nov kinoprojektor
Zveza cez progo in Savo
TISKABfl-PARTIZANI
se niso ustavili pred nobeno zapreko
Pod Miklavžem, kjer se ob desnem bregu Save vije dvotirna proga, leži med Lazami in Kresnicami majhno naselje Jevnica. Ozka cesta drži med hišami in teče naprej pod progo proti Savi, kjer majhen mostič loči Jevnico od Senožet. Za hišami se dvigajo hribi, proga pa meji
Upor se je začel...
naselje od Save. Nekaj travnikov je še onstran proge do savskega proda in to je ves ravn nski svet. V Jevnici ni prostora, ne zemlje. Le nekaj njiv so zorali ljudje na posameznih koščkih ravnega sveta.
Ko je prišel okupator v našo domovino, se je tudi v Jevnici zganilo. Življenje se je spremenilo in potegnilo za seboj ljudi. Mimo so živeli doslej v teh hišah ob progi in dajali svoje moči progi v službo. Le malo je hiš, ki bi ne imele nekoga v službi pri železnici, prav tako malo pa jih je, ki bi v najtežjih dneh ne dale partizana ali delale za partizane. Zato je bila vez med njimi čvrsta. Nemci niso mogli do živega ne hišam ne partizanom, dokler niso prišli belogardisti in prinesli nesrečo v to partizansko taborišče.
Tod je bila čez progo in Savo zveza med Dolenjsko in Štajersko. Prvi partizanski kurirji, ki so morali pešačiti čez Savo, so imeli zanesljivo javko pri Šetraj cu in Manožniku. Sprejemala jih je Mara in skrivala pred Nemci, nekatere tudi po več tednov. Od Manožnika je lep razgled po progi in postaji, pa je videla vse in obveščala partizane, kakor je vedela in znala. Koliko jih je rešila! Pred Nemci je bila hladnokrvna, znala je pretehtati nevarnosti, spoznala je po obrazih m kretnjah kaj hočejo.
Ko so bile postavljene kurirske postojanke to in onkraj Save, so bile zveze z ljudmi v Jevnici in Kresniških poljanah še potrebnejše. In teh je bilo dovolj ter zanesljivih. Kjer dolga reber sega do proge in loči Jevnico od Kresniških poljan, je skrbela za »fante« noč in dan Ma-
li jeva. Progo je imela pred očmi, vse pa-trole je poznala in vedela zanje. Mimo čuvajnice je bila najvarnejša kurirska pot čez progo. Tu je bil prvi kanal.
Kasneje so postavili na Golišah nad Jevnico še postojanko TV3s in nad Senožeti TV29. Kadar je Sava narasla so jo ubrali po tretji Tu je bil doma terenec Miha. Vedno je pri-. pravil »teren«, če je le Bil na poti bata-. Ijon ali pa so kurirji vodili funkcionarje. delegacije in misije. Nobene naloge se ni ustrašil. Nešte-. tokrat je gazil po savskem pretoku in pregledoval obrežje. Znal se je priplaziti do Nemcev tako spretno, da je slišal njihovo dihanje. Ljudje pa so pošiljali otroke na pašo k savskemu bregu, da so pazili, če bi pa-trole prišle k Savi v zasedo. Sledove partizanskih kolom so vselej zabrisali, da bi jih ne zavohali nemški psi.
Vsak dan dvakrat so kurirji prečkali cesto in progo ter Savo. Čez savski pretok so morali gaziti do kolen ali pasu, da so prišli do brega, kjer so imeli skrit čoln. Potem so se v temnih nočeh z veslom in drogom borili s savskimi valovi. Kolikokrat jih je zaneslo v vrtince, kadar je bila Sava narasla. Nekoč jih je deroča Sava pogolt-
4.--,	_	nila, da so se komaj
rešili. Nemci so iskali čoln, ga včasih našli in zažgali. Toda stari Upelj iz Poljan je vselej napravil novega in vesla ter drog zraven. Vsak dan so oddajali pošto in prevažali ljudi na drugo stran, včasih tudi konje. Potom zveze z Maro, Mihom, Julko, Poldo in še mnogimi so ukanili Nemce.
Toda vselej ni šlo gladko. Poleti 1943 so Nemci zbrajli velike sile in začeli bajko v, Senožetih ter po hribih pod Miklavžem. Hoteli so napraviti konec tej zvezi ih vedno, večjemu delovanju partizanov na štajerski strani. Četica partizanov, ki se je tiste dni nahajala tam,, se ni mogla prebiti skozi njihov obroč in po enem dnevu skrivanja v savskem produ so morali poskakati v Savo. Tedaj so Nemci z drugega brega, kjer so imeli zasedo, začeli divje streljati nanje, in Sava je pordečila. Osem jih je padlo. Iz valov sta se rešila dva, iz obroča pa je ušel samo Miklavž, komandir TV3 postaje.
Toda zvezo je bilo treba kljub temu držati za vsako ceno in v čim večji tajnosti. - V štabu so jim naročali, naj ne napadajo Nemcev brez potrebe.
V zimi 1943-44 pa so jim jookazali partizansko pest. Branko, Franci in List. vsi iz glavnega štaba, so se takrat vračali s ,4. operativne cone na Dolenjsko. Florijan jih je prepeljal na to stran Save. kjer jih .je čakal Miklavž, nakar so v svetli mesečini krenili v bližini čuvajnice proti progi. Ustavili so se. poslušali, pa ni bilo nobenega šuma. Toda, ko so se pokazali na progi, se j e vsulo iz strojnice, ki so jo imeli Nemci v zasedi. V hipu so polegli za banket proge in Bran-
ko je že pošiljal rafale iz brzostrelke v višini tira. Strojnica ni utihnila. Tedaj sta Miklavž in Florijan pograbila bombe in jih zagnala v zasedo. Nemec se je zrušil, strojnica je utihnila. V trenutku so zdrknili čez tire. Švabi so se znašli. Že je bil drugi pri strojnici in sipal za njimi točo krogel.
Ko je Franci skočil s proge v grapo, so mu prestrelili jermen torbice, da mu je padla na tla. V prvem hipu tega niti ni opazil. Toda, ko so prišli v prvi zaklon, so to ugotovili. Na vsak način so jo morali dobiti nazaj. Toda kako? Pa je Miklavž ukanil Nemce. Šli so proti postaji in začeli streljati. Nemci so menili. da partizani napadajo postajo in hiteli na pomoč. Marko, Aliklavž in Florijan so steklj po bregu nazaj, kjer so prečkali progo, pobrali torbico in se umaknili v hribe. Nemci so ukano hitro opazili in začeli izstreljevati rakete za pomoč. Prišli so jim pomagat iz Laz in potem so vso noč streljali v hribe, kjer ni bilo nikogar več.
Zveza pa ie ostala trdna naprej. Ljudje so to čutili. Vera v zmago je bila med njimi vedno močnejša. Tudi divjanja Nemcev, ki so se večala, ko so »beli« prišli v globel, jih niso mogla zlomiti. Barbarsko ravnanje s Končarjevimi na Golišah nad Jevnico je še povečalo sovraštvo do fašistov. Končarjevo mamo . in šest otrok so zaprli v hišo in vse požgali, hčerko Mico pa ujeli, ubili in vrgli v Savo. Pretepli so Aptarjevo mamo, obstrelili njeno hčer, hišo zažgali in odpeljali živino.
In Pintarjevo mater! Na Dolgi nogi nad Jevnico je imela hišo. ki so ji rekli kasarna, njej pa »partizanska mama«. Pri njej so se zbirali vsi, ki so šli v partizane. Skrbela je zanje, kot da jim je mati. Tudi svojega sina je imela med njimi, in kadar je srečala fanta na cesti, je rada povprašala: »Kdaj pa bdš ti šel?« Ni se bala. Toda nekdo jo je izdal. Nemci so z »belimi« nenadoma obkolili njen dom, jo privezali k nogi mize in hišo zažgali.
Slatnarjevo mater so odpeljali v taborišče,- ker je imela šest sinov v partizanih. In prj Basistovih. Povharjevih — koliko jih je še. Strahote vojne so segle tudi v to tiho naselje, kot po vseh naših krajih. Toda terenci in partizani so bili z ljudmi po hišah, jim pravili o zmagah zaveznikov, o Nemcih, ki se umikajo na frontah, kako se boje partizanske vojske, kako ne morejo in ne bodo nikoli preprečili zveze čez Savo. To so čutili sami. Razmišljali so in doumeli veliko moč, ki je v neustrašenosti teh fantov in so delali z njimi do zadnjega — do osvoboditve.	V. B.
Številni iitatelji, ki so med vojno s tako pozornostjo spremljali razvoj svetovnih vojaških in političnih dogodkov iz časopisja Osvobodilne fronte, si pač niso mogli zamišljati, kje in kako se je vse tiskalo, kje so izdelovali »Ljudsko pra-vicot in nešteto drugih tiskovin, ki so v tehničnem oziru lahko tekmovale z listi, tiskanimi v vse drugačnih, ugodnejših prilikah.
V	tem članku bi vn kratko orisal, koko je približno izglodala ena naj,ih največjih tiskarn »Partizanska tiskarna«, ki je s svojim delom opravljala tako veliko in pomembno politično ter kulturno poslanstvo.
Kako je izgledalo delo in življenje v lej tiskarni?
V	štirih prostornih poslopjih sredi gozdov Kočevskega Koga, v eni od številnih, gosto zaraščenih kraških jam, je živelo in delalo kakih petdeset veselih in upa polnih ljudi, z neugnano voljo, da bi poslali v svet čim hitreje in čim lepše izdelano literaturo. Borili so se z nepredvidenimi težkočnmi v tehničnem delu. ki jih nikakor ni bilo malo. vendar niso obupavali in ne klonili. Z vso zagrizenostjo in odločnostjo so šli na delo in — zmagovali. Včasih so si pomagali s takimi stvarmi, ob katerih bi se za glavo prijemali grafični strokovnjaki. Oni pa so šli s svojim partizanskim tempom naprej in od tega jih. niso mogle odvrnili nobene »strokovnjaške« izjave o možnosti ali nemožnosti izvršitve d-oločenega dela.
Največje težave jim je delalo pomanjkanje strokovnega kadra. Tako so imeli v strojnici in knjigoveznici od približno 20 zaposlenih ljudi — reci in piši — troje grofičarjev. Pomagali so si s lem, da so zn tiskarje izvežbali, mehanike, za druge posle pa mladince in mladinke, ki so se na tem delu odlično obnesli. Dobre volje je bilo treba in zavednosti pa je postal les železo in prazen papir brošura.
V	strojnici je obstal človeku prvi pogled na velikem brzotiskalnem stroju — po 'domače so mu rekli »šnelpresa«, ki je sv oj čas kraljeval v Pavličkovi liskami v Kočevju. Po kapitulaciji Italije so zavrteli nanj nekaj »Poročevalcev« in »Pravi«, nato pa so ga naložili na avtomobile in odpeljali. Pozneje so ga Nemci v novembrski ofenzivi odkrili in poškodovali njegove glavne dele, misleč, da ga ne bodo znali popraviti. »Specialisti< bi obupali nad strojem, zahtevali bi nadomestne dele iz Nemčije in še dvomili, v uspeh — zato, ker so specialisti. Dva mehanika-partizana pa sta zbrala kose; kar je zmanjkalo — sta napravila, kar je bilo poškodovano — popravila in — stroj je slekel. Navajen na strogo gra-
fično osebje okrog sebe, je bil sprva sicer nekoliko siten, ker so ga uporabljali »laiku, vendar se je kmalu privadil novemu načinu dela. Motilo ga je tudi to, da so večkrat ponoči drezali vanj in ga silili k'teku, dočim je v Kočevju »odbil« svojih osem ur in nato počival. Ob takih prilikah je bržkone vzdihnil:
»Vojna je, potrpeti je treba! Saj ne bo dolgo, ko bodo v Ljubljani pognali »Poročevalca« in »Pravico« na rotacijo, se bom pa takrat odpočil v muzeju’.«
Prav je imel, ko se je tolažil, drugega mu itak ni preostalo.
Zraven njega je ropotal dosti man ši »tigel«, mali tiskarski, stroj na nožni pogon. »Kolovrat« se mu je reklo, ker je bil že precej stare znamke. Vendar ti-
... in zajel široke množice naših narodov
Mladinec pri delu v ilegalni tiskarni
Škarjev to ni molilo, da ga ne bi vrteli noč in dan. Več milijonov odtisov bi dobili, če bi sešteli vse, kar je bilo na njem narejenega. Ta *tigeU, ki je bil bolj podoben ponesrečenemu kupu ielezja. kakor tiskarskemu stroju, lahko upravičeno imenujemo enega od pionirjev tiska naše svobodne besede.
Velik rezalni stroj, zapuščina gospoda Pavlička, je bila tretja stvar iz železa, ki je izpopolnjevala prostor.
Ob dolgih mizah pa je sedela nadobudna mladina in pridno zgibala novo brošuro »Mama, zbudi se vendar...« Lep je bil pogled na mladince, ki so se na-mesto s puško, s papirjem in barvo borili za svobodo naše domovine. Psi so se zavedali, da je njihovo delo v tiskarni iste važnosti kot borba NOV na položajih Druga drugo sta izpopolnjevali, saj če ve bi imeli tiska, bi bile vse naše s krvjo izbojevane demokratične pridobitve' v ' veliki nevarnosti.
V stavnici sla vladala mir in tišina, ki sta nekako svečano vplivala na obiskovalca. Kakšna razlika od stročnice, kjer si videl živahno vrvenje in slišal mogočno pesem stroja! Tu je prevladovala tihota, ki je najbolje izražala vso resnost in potrebo zbranosti pri tem delu.
Nehote se je človeku vsililo vprašanje: tako mladi fantje in že stavci?
Niso bili še izučeni slavci, niso! To so bili prostovoljci, zavedni mladinci, ki so se v izredno kratkem Času priučili osnovam tega grafičnega poklica in na ta način pomagali, da je lahko šla svobodna beseda čimprej med ljudi. Bistre in odločne oči teh mladih starcev so zagotavljale, da jim za ta cilj ni žal truda in naporov.	Mihec
Pred 27 leti v Trbovljah
Na mestu, kjer so padle prve žrtve fašizma v revirjih, bo ZB mesta Trbovlje 27. aprila, na dan 10. obletnice OF, odkrila lep spomenik.
Zgodovina slovenskega naroda novejše dobe je tesno povezana z revolucionarno borbo revirjev proti kapitalističnemu režimu. Z ustanovitvijo partijske organizacije v Sloveniji so delovne množice začele ostro razlikovati med revolucionarnim gibanjem in reformističnim izdajstvom. V prvem razdobju ustanovitve. SHS in po ustanovitvi partijske organizacije v revirjih se je leta 1922 ustanovila v Trbovljah Zveza rudarjev Slovenije, kjer je bil tudi sedež Zveze in podružnice. Zveza je v kratkem času narasla na i 0.000 članov.
Zanimivo je, kako so organizatorji dobili dovoljenje za ustanovitev Zveze. Se živeči prvi predsednik podružnice rudarjev v Trbovljah, tovariš Aškerc Matevž, ter takratna organizatorja [agodič Ivan in Jazbec Ivan, so morali iskati dovoljenja za ustanovitev Zveze ori takratnem pokrajinskem ministru Hribarju Janezu, ki pa je hotel, da bi ta organizacija bila pod firmo starih demokratov. Organizatorji na to niso pristali, kljub temu pa so jim bila pravila, seveda okrnjena, potrjena februarja leta 1922.
Središče vsega gibanja je bilo v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Pod okriljem Zveze rudarjev je delovala polilegalno še takrat partijska organizacija, kateri je bil zadan udarec z >Obznano« in pozneje z »Zakonom o zaščiti države«. Takratni organizatorji Guliati, Aškerc. Princ Josip, Hlebec,
Čečeva Tončka in še drugi so se zavedali velike borbe, ki so jo vršili v revirjih. Oblast je vedno bolj pritiskala na delavski razred, še bolj pa se je to stopnjevalo, kp se je v Italiji razmahnil fašizem. Tudi v Jugoslaviji
Franc Fakin,
prva žrtev fašističnega nasilja
se je začela širiti fašistična organizacija »Orjuna« po vzgledu Mussolinijevih fašističnih organizacij. »Orjuno« je takratna vlada tudi podpirala, saj
so celo imeli pravico nositi orožje.
Po »Obznani« in »Zakonu o zaščiti države« je nastalo veliko preganjanje zavednih delavcev tudi v revirjih. Veliko jih je takrat odšlo v Francijo in Nemčijo, med njimi tudi Tončka Čečeva, Hlebec Albert in drugi. Toda partija je v revirjih vršila svoje delo ilegalno naprej. Zveza rudarjev je začela graditi Rudarski dom, kjer so se shajali člani Partije in organizatorji delavskega gibanja v revirjih. Fašistična »Orjuna« =e je vedno bolj šopirila. Tudi v Trbovljah so jo ustanovili, predsedoval pa ji je trgovec Repič. Prihajale so vesti o pohodih Orjune v Mariboru, Slovenski Bistrici in drugod, toda povsod so bili razbiti in razgnani. Zato so poizkušali še s pohodom v center proletariata, v revolucionarne revirje. Hoteli so razviti svoj prapor.	\
To so storili prav na dan, ko je Zveza rudarjev priredila velik shod na dvorišču Rudarskega doma, in sicer 1. junija 1924. Organizatorji shoda so takoj, ko so zvedeli, da namerava Orjuna prav na ta dan prirediti pohod in razvitje prapora v Trbovljah, odšli na srezko načelstvo v Laško, kjer je bil takrat s rezki načelnik Pinkava, da bi preprečili pohod in razvitje prapora Orjune. Toda v tem niso uspeli. Orju-naši — člani oborožene fašistične organizacije, katere namen je bi), da si osnuje trdno postojanko v črnih revirjih, niso opustili svojega namena.
Bil je lep poletni dan. Še pred 8. uro so se začeli zbirati na dvorišču Rudarskega doma rudarji iz vseh treh revirjev Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Okoli 9. ure pa se je že slišala godba Dravske divizije, ki je prihajala
od rudniške restavracije proti Rudarskemu domu. Sprevod oboroženih Or-junašev z zastavo na čelu, se je razvijal od gostilne Bergerja naprej, ko je nekdo zavpil s hriba: »Dol z Orjuno!« Takoj nato so nekateri Orjunaši streljali v zrak s pištolami. Po tem streljanju, ko je večina mislila, da so napadeni, so začeli streljati kot za stavo.
Sprevod je med tem že prišel pred gostilno Povše, kjer so se zgodili dogodki, ki bodo zapisani v zgodovini revirjev kot velika zmaga revolucionarnih delavcev proti fašistični Orjuni.
Takoj po strelih so pritekli rudarji izpred Rudarskega doma. V čelo sprevoda so skočili najboljši borci, med njimi tudi. Fakin, Fric in Zupan, in so skušali iztrgati zastavo Orjunašem. V tem kratkem boju so prijeli Fakina, na mestu pa sta padla r ric in Zupan. Fašisti so streljali vse vprek. Ubili in ranili so več rudarjev, med njimi (udi take, ki so stanovali v bližini. Pred gostilno Povše do Počivavška so padli še trije Orjunaši ter 24-letni Fric Albin, 26-letni Zupan Jože, 60-letni Ocepek Jakob in 68-letni Rozina Ivan, medtem ko so 22-letnega Fakina Franca zvezanega odpeljali s seboj. Po tem dogodku so oboroženi Orjunaši hodili s pištolami po hišah in strahovali ljudi ter jim grozili, da jih bodo postrelili, če ne izobesijo črnih zastav.
Sprevod je bil razbit, vse je bežalo navzlcriž, godbeniki Dravske divizije so na skrivaj šli na vlak, nekaj v Hrastniku, nekateri v Zagorju, drugi pa v Trbovljah. Tudi - Orjunaši so se razbežali iz sprevoda Okrog "pol It. ure jih je bilo le še okrog 20, ki so nosili s seboj strgano zastavo ter vodili z žico
zvezanega tovariša Fakina kot največjega zločinca.
Fakina so mučili na vse načine. Psovali so ga, pljuvali in tolkli s kopiti pušk. Medtem ko so izvršili dokaj klavrno razvitje prapora, so se pogovorili, kakšno obsodbo naj izvršijo nad Fakinom. Nekateri so ga hoteli obesiti, drugi živemu s hrbta rezati jermen je, najbolj pa so se navduševali za to, da g« obesijo na Rudarskem domu. 1 oda izgledalo je, da nimajo korajže, fakina so odvedli kasneje na vrt pri Špancu in ga tam strahovito mučili. Počenjali so prava grozodejstva. Pretepeni Fakin jih je prosil za kozarec vode. prinesli pa so mu vrele juhe, s katero so ga polivali.
Pri Kukembergu so se domenili, da bodo s petrolejem zažgali Rudarski dom. O tern pa so bili še pravočasno obveščeni gasilci iz Trbovelj, ki so takoj odšli proti Rudarskemu domu, toda vsi dohodi so bdi zastraženi. Rudarski dom je zagorel v velikem ognju, nato pa so se zločinci odstranili, misleč, da bo zgorel. Toda z nasprotne strani, s kolonije »Njiva« so prihiteli neopaženo do doma rudniški gasilci in tako preprečili uničenje doma. Zgorel je samo arhiv in okna so bila ožgana. Dom, delo rudarskih rok, je bil rešen, toda na zgornjem koncu I rbovelj se je ta čas dogajal zločin nad junakom Fakinom Francem. Po zverinskem mučenju so tovariša fakina odgnali v kamnolom in ga ustrelili.
Nepozabni so ti dogodki za Trbovlje, nepozabne so za nas prve žrtve fašističnega nasilja, ki so nam zlasti danes svetilnik na poti v socializem.
Delavski razred v revirjih je zadela velika izguba. Zmagali so, za to pa so bile potrebne žrtve.
Nastop Orjune v Trbovljah in njeno zločinsko delo je globoko odjeknilo p® vsej Jugoslaviji.	S. S.
4
> 27. IV - 1, V. 1951

ost trbooeljskega cementa ANTON ŠTREKEL]
Ko v Trbovljah stopiš iz vlaka, z dokaj neprijetnim občutkom kreneš proti izhodu. Vse je nekam sivo, drevje, ki je drugod v tem času tako bujno zeleno in cvetoče, se je tu čudno zakrknilo. Siv prah leži vsepovsod in zdi se ti, da tudi na ljudeh. Visoki hribi, ki močno oklepajo ter stiskajo že tako ozko dolino,
je poznana po vsei državi
lati nepretrgoma, da zaradi ohlajanja ne izpada opeka, jih v dnevih, ko želijo delavci vsaj majhne sprostitve pri delu na-domestujejo tudi nameščenci. Tak način dela je sicer težaven in po raznih pred-
da bi vsaj nekoliko ublažili njihove napore. Poskrbeli so, da v prehrani ni zastojev, in tudi stanovanja katerih so zgradili že nad 50, so urejena po modernih stanovanjskih načelih. Vsakdo v Trbovljah lahko pove, da so nove stanovanjske hiše cementarne najfepše urejene, saj so vsa stanovanja trisobna in v celoti opremljena tudi s kopalnicami.
Imajo tudi lastno čevljarsko delavnico, prav lepo pa so si uredili obratno menzo, v kateri je nedvomno najboljša in naj-vljudnejša postrežba, kar smo jih videli v Trbovljah. Njihova ambulanta pa ima to prednost, da je neposredno priključena obratnim prostorom _ in lahko delavci v najkrajšem času najdejo vso potrebno zdravstveno pomoč.
Sindikalna organizacija pošlje vsako leto na oddih na morj^ najpotrebnejše delavce, katerim nudijo popolno in brezplačno oskrbo. Samo v lanskem letu je bilo na morskih letoviščih popolnoma oskrbljenih 56 delavcev. Mladini pa organizirajo razne izlete in zabave in tudi kulturne prireditve so dokaj pogoste.
Pogled na Cementarno v Trbovljah
zapirajo pot soncu in zraku in le po izdatnem dežju okolje malo laže zadiha. Umazan črn potok, ki se onkraj postaja izliva v Savo, ti da misliti, da se tu začenja trboveljski rudarski revir.
Toda v Trbovljah ni doma samo rudarstvo. Prav tu na izhodu kotline stoji v breg potisnjena precej velika cementarna, ki je zaradi svojih pomanjkljivih in zastarelih naprav kriva, da kažejo Trbovlje na svojem začetku tako pust obraz.
Čeprav trboveljska cementarna ni največja v državi, niti v Sloveniji, uživa zaradi odlične kakovosti svojih izdelkov vsepovsod velik ugled. Izdelki tega kolektiva so poznani tudi na mednarodnih tržiščih in se je zadnja leta že več držav, med njimi tudi Anglija, zanimalo zanje. Posebno znan je cement za visoke gradnje in mostove.
Apnenec in lapor sta glavni surovini za izdelavo cementa. Dve, nad 2.500 m dolgi žičnici, neprestano dovažata v visečih vagončkfh surovine iz bližnjih kamnolomov, katere nato v velikih mlinih meljejo in zmleto maso žgejo v skoraj 60 metrskih pečeh. Delo v cementarni ie zelo težavno in spada nedvomno med težka industrijska dela, čeprav so ga nekateri nekaj časa držali kot lahko in dusirijsko delo. Bolečina tovarne je v tem. da morajo delati delavci v zelo prašeči se okolici in v precejšnji vročini, ki se posebno poleti težko prenaša. Delavski svet in uprava sta že razpravljala o tem, da bodo leta 1952 ukrenili vse, da dobijo potreben elektrofilter, s katerim bo v veliki meri odpravljeno prašen ja v tovarni, predvsem pa v okolici.
Prizadevanje kolektiva, da bi dali čim. več cementa za gradnjo naših novih industrijskih objektov in hidrocentral, je zelo veliko. Ne povemo lahko, ne da bi se čutili krive prad delavci, da defajo ti nepretrgoma skozi vse leto in vse nedelje in da dopuste izkoriščajo le tako, da nadomeščajo drug drugega. Vsako leto pa jim kljub temu ostane 20 do 30% dopustov neizkoriščenih. Ker morajo peči do-
pisih tudi nedovoljen, vendar delavci ne razmišljajo o tem, saj vedo, da morajo svoje planske naloge izpolnjevati, če hočemo, da bo izpolnjena naša petletna naloga — zgraditev naše težke industrije.
Pohvale vreden je poleg vsega kolektiva posebno delavec Štrumelj Alojz, ki že 48 let nepretrgoma dela v tovarni in je kljub svoji starosti vedno med prvimi.
Zadnja leta je vodstvo podjetja katerega vodi tov. Miklavčič, veliko storilo, da bi izboljšalo delovne pogoje delavcem,
»OD BESED K DEJANJEM«
V 9. številki našega lista z dne 23 februarja 1951 smo pod gornjim naslovom objavili članek, v katerem je med drugim rečeno, da bivši direktor rudnika Zagorje ni znal ločiti upravnega dela od sindikalnega ter da je zaradi tega sindikat izgubil pri delavcih ves svoj vpliv. V popravek objavljamo izvleček piščevega članka, ki se dobesedno glasi tako-le: »Med sindikalno organizacijo, upravo rudnika in partijsko organizacijo ni bilo pravilne koordinacije dela. Upravni odbor je bil pod vplivom bivšega direktorja rudnika ter ni znal ločiti sindikalnega dela od upravnega. Vsled tega je sindikalna organizacija izgubila svoj vpliv in ugled pri delavstvu.«
Tekstilna tetama ? Netem mesto
j e m st dobri poti
Po vojni zgrajena moderna tovarna s higienskimi delovnimi prostori, ki bi jih bil vesel vsak delavec, se od ustanovi, tve naprej, ko je prejela naziv Tekstilna tovarna Novo mesto, ni mogla ponašati z uspehi
Letos pa je drugače.
Kolektiv tovarne je izpolnil četrtletni plan po vrednosti 113-odslotno, po proizvodnji pa 123-odstotno.
Nadvse pohvalna pa je skrb kolektiva ugoditi željam potrošnikov. Kolektiv je izdelal nad 250 res okusnih vzorcev ženskega blaga, ki ga izdelujejo iz domačih surovin, iz cigaja volne
Delavski svet in upravni odbor sta na Izrednem zasedanju ugotovila naslednji dvig storilnosti in kvalitete dela kolektiva po mescih: tkanje blaga je v januarju stalo 5,20 din, v februarju 4,36 din; proizvodnost enega tkalca je v januarju znašala 620,6 m, v februarju 683,1 m, v marcu pa že 776 m; na enega delavca je prišlo, v januarju 7,93 kg odpadkov, v februarju samo 4,70 kg, v marcu pa 5,61 kg!
Tekmovanju je kolektiv znal dati svojstveno obliko. Najboljša brigada si vsak mesec lahko izbere soroden kolektiv, ki ga nato na stroške tovarne obišče in se tako razgleda po dobrih in slabih straneh drugih. Prejšnji mesec je zmagovalna Pirčeva brigada obiskala tek-
stilne kolektive v Mariboru, pred nekaj dnevi pa je najboljša brigada Makšatove obiskala Majšperk. Z njo je potoval tudi neutrudni novater Barantin, ki ima obenem z racionalizatorjem Sepetavcem in enem z racionaiizatorj ema Šepetavcem in Galoiom največ zaslug za tehnične izboljšave v tovarni.
Tudi v sindikalni dejavnosti je kolektiv uspešen. Na krožkih, ki so vsak četrtek, govorijo strokovnjaki kot proi. Dobovšek, direktor NB Velišček, direktor »Pionirja« Inž. Grum In drugi o vprašanjih, ki delavce najbolj zanimajo, tako o finančnem poslovanju, o hidrocentral ah,
o.	novi trgovini itd. Mladi odborniki sindikalne podružnice pa so ves kolektiv navdušil za iizkulturo. Zgradili so si že 8 čolnov za brodarjenje po Krld, gradijo pa si tudi lepo kopališče tik ob reki.
Od kod naenkrat taki uspehi tekstilne tovarne v Novem mestu?
Štirje glavni pogoji so jih ustvarili Utrditev delovne discipline, (neopravičenih izostankov ni), reorganizacija tehničnega vodstva, dnevna evidenca in neumorna, tiha skrb za racionalizacije.
Tekstilna tovarna v Novem mestu je na dobri poti. Kmalu jo bomo videli med najboljšimi kolektivi tekstilne industrije. Mladina, ki ima v tovarni 85-odstotno nadmoč, si je zavihala rokave!
— POL STOLETJA ODBORNIK
in odlikovanec z Redom dela II. stopnje
Odlikovanec je danes star 73 let in ko je imel 23 let, je bil le Izvoljen v odbor takratnega Dobrodelnega društva tiskarjev. To je bilo tl. februarja 1900, ko je prevzel blagajniške posle tega druStva. Dve leti pozneje — 2. marca 1902 — je bil izvoljen ie v odbor DruStva tiskarjev na Kranjskem, kjer je zlasti od 19. marca 1905 dalje nepretrgoma dot druge svetovne vojne opravljal društvena administrativna dela. Poleg tega je l. 1932 postal ie predsednik zadruge »Dom grafikov* in polnih li let opravljal tudi te posle. Danes je ie vedno blagajnik Dobrodelnega druStva grafičarjev in lian uprave palače grafičnega druStva v Ljubljani.
Tiskarske obrti se je Izučil li. avgusta 1897 v tiskarni Ig. pl. Kleinmager & Ferd. Bamberg v Ljubljani, te tretje leto po končanem uku je kot mlad črkostavec postal odbornik. Od takrat dalje pa vse do pozne starosti opravlja različne društvene posle izredno vestno, z vso vnemo in željo pomagati skupnosti kjer koli se pokaže potreba. Več kot pol stoletja je samo blagajnik in 51 krat je nadzorni odbor na občnih zborih poročal: >NaSH smn vse v najlepSem redu; Izreči mu moramo iskreno zahvalo in dati vse priznanje za njegovo vestno delo!*
Ali imamo Se kje tak primeri Tefko ga je najti in če danes piSemo o tem izrednem primeru požrtvovalnosti, hočemo s tem samo približati lik tega moža naSi sedanjosti, ki potrebuje čimveč takih požrtvovalnih društvenih delavcev.
Kljub 42 letnemu nepretrganemu dela v Isti tiskarni, v katero je priSel kot vajenec in čeprav je že upokojen, se dantfS-nji odlikovanec Se vedno z vnemo udejstvuje v društvu. Anton Strekelj je bil upokojen junija 1935. Od takrat dalje pravzaprav ves dan žrtvuje le za druStvo. V četrtem nadstropju Grafike ima svojo pisarno. Na vratih, za napisom Dobrodelnega druStva, boste marsikdaj naSH zataknjen listek, s katerim obveSča svoje .stranke*, kdaj ga lahko najdejo v pisarni. iV tem tednu sem v pisarni...* Seveda točno navaja ure, kar pa ne pomeni, da je samo 'takrat v njej, kajti Streklja sedaj spomladi in v poletju najdete v četrtem nadstropju tudi že ob Šestih zjutraj. TovariS Strekelj naj nam ne zameri, če smo to zapisali, njegove »stranke* pa naj te skrivnosti, ki smo jo o njem izdali, nikar ne izkoriščajo... In če ni v pisarni, nikar ne mislite, da kje počiva, čeprav bi bil tega morda potreben. Na socialnem zavarovanju na Miklošičevi cesti je skoro vsak dan: posreduje tn poizveduje!
• Poglejte — pravi — danes mi piše vdova rajnega Stergarja, spraSuje zaradi pokojnine ... saj imam vse pripravljeno, zdaj ko bo prevedba. Včeraj so bili trije pri meni... Za Pajerla moram tudi letati zaradi potnega dovoljenja. Dve. In pol ure sem zadnjič čakal. SkrblnSek bi rad imel podatke o zaposlitvi; kalč.fen človek je to bil, stokrat je menda menjal gospodarja. In Se sem menda petkrat Sel zaradi osebne legitimacije...*, tako ti mimogrede pove no stopnicah, razkazuje pisma, se huduje nad čakanjem in pošiljanjem sem in tja, vmes pa že spravlja stare naočnike in že hiti naprej lahkih korakov, da mu ne bi prisodil let, ki jih ima.
O Antonu St reki ju pa je treba povedati Se to, da je bit pri svojem poklicu eden najboljših delavcev. Opravljal je komplicirana dela, kakor je na primer bil tehnični besednjak za pomorstvo, ki so ga tiskali v Štirih jezikih. Zaposlen je bil tudi pri knjigah za viSje Sole, ustra-njeval pa je tudi uradno glasilo »Laiba-
cher Zeitung*, ki je izhajalo 137 let. 4. nov. 1918 je izačel izhajati slovenski Uradni list, ki ga je urejeval profesor Funtek, na katerega tov. Strekelj ne more pozabiti. Njegova vestnost in jezikovne vrline so nanj nedvomno vplivale tako, da si jih je osvojil za vse življenje. Sam pravi, da je besedilo lista bilo v jezikovnem pogledu taksno, knkrSno ni bilo nikoli prej in nikoli pozneje.
.Tudi jaz sem postal velik prizadev-než za čimbolje opravljeno besedilo,* pravi o sebi. In da je bil urednikov pomočnik, tudi ni kar tako si bodi. Da je imel z rokopisi vedno dosti dela, ni treba posebej omeniti. Se danes ga poznajo kot dobrega poznavalca slovenskega jezika in ne smemo se čuditi, da ga cenijo častilci in celo mojstri slovenske besede. Cenil ga je pokojni dr. Kidrič, katerega je obiskal Se nekaj dni pred njegovo smrtjo, sodeloval je z dr. Slebingerjem in dober znanec je tudi v Univerzitetni knjižnici. Ljubezen do slovenske besede ga spremlja tudi danes. Na mizi boste vedno ndšli popravljene stolpiče. Pravkar dela na neki knjigi o lovu in knjigi s tehnično vsebino, kar terja Se prav posebne sposobnosti.
V njem močno utripljeta dve žilici: skrb za društvo in skrb za slovenski jezik.
Omeniti pa moramo Se njegovo pomembno delo, ki je izSlo ob 70-letnicl obstoja grafične organizacije pod naslovom »Organizacija grafičnega delavstva Slovenije* Anton Strekelj je napisal . črtice iz njene zgodovine* to je od ustanovitve leta 1867 do 1938. Na 102 straneh opisuje ustanovitev in razvoj grafične organizacije, katere kos predstavlja prav on. Delo je pomemben prispevek k zgodovini razvoja delavstva na Slovenskem in z njim si je pridobil veliko priznanje.
Anton Strekelj, ki vse svoje zrelo življenje posveča skupnosti, pa je tud^ vseskozi napreden in vnet za naSo ljudsko oblast. Za časa narodno osvobodilne vojne je na skrivaj nosil podpore družinam, katerih možje so bili odsotni, s čimer je prispeval tudi on svoj delež k naši veliki skupni stvari. K velikemu priznanju,' ki mu ga daje Prezidij ljudske skupščine Jugoslavije, ko ga je odlikoval z redom dela II. stopnje, mu čestitajo od srca ne samo grafičarji, temveč vsi, katerim je pri srcu napredek našega naroda.
Tnnček, živi še dolga leta sebi v zadovoljstvo in v korist skupnostiI J. J.
Kako naj se lotimo
vzgoje v siitdalcatiSn
V družbenem življenju pri nas zasluži prvenstveno pozornost gospodarstvo. V notranjem razvoju našega gospodarstva se vrše namreč globoke spremembe. Naše narodno gospodarstvo spreminja svoj notranji sestav in se razvija v močno sodobno gospodarstvo, ki se ■čedalje bolj povezuje v enotno družbeno gospodarsko celoto v naši domovini. To je nedvomno •plod doslednega izpolnjevanja plana. Istočasno s tem notranjim procesom, ki predstavlja ekonomsko osnovo socialistične graditve naše domovine, pa se vrše pri nas bistvene spremembe v upravljanju gospodarstva. Gospodarsko vodstveni opravki se namreč prenašajo z državne gospodarke uprave na delavce in njihova družbena predstavništva — delavske svete.
seveda se vse to dogajanje na področju gospodarstva odraža v vseh družbenih ustano-va.l, In Pri vseh družbenih opravkih. Zato je prišlo tudi do spiememb v državni upravi sploh
in do okrepitve vseh družbenih organov. Na ta način so se tudi razširila neposredna družbena
pooblastila m opravki delavcev ter delovnih ljudi. Med temi so predvsem važni opravki, ki izhajajo iz prevzema gospodarskih podjetij. Zato je v tem obdobju gospodarska vzgoja delavcev osnovna in prva naloga sindikalnih organizacij. Za to pa se morajo sindikalna vodstva temeljito pripraviti
Kakor za vse vzgojno delo v sindikatih, tako velja tudi za gospodarsko vzgojo načelo, da je matična enota vzgojnega dela članski sestanek sindikalne podružnice, "oziroma sindikalnega odbora. Zato se bomo najprej zaustavili pri delih, ki jih ima vodstvo sindikalne podružnice, to je njen upravni odbor.
Takoj uvodoma je treba povedati, da je odločilnega pomena že samo pojmovanje gospodarske vzgoje. V gospodarski vzgoji si morajo odborniki prizadevati, da nauče delavce gospodariti, ne pa, da jih nauče tehnično-uradniških poslov. Tehničnouradniški posli bodo tudi v bodoče zahtevali določeno število nameščencev in izobražencev, ki bodo strokovno vešči tega dela, prav tako kot delavci na svo-Ph delovnih mestih svojega. Torej strokovno
usposabljanje za tehničnouradniška dela v gospodarstvu ni tisto, kar naj bi bila naloga sindikatov.
Kaj pa se potem pravi, delavce naučiti gospodariti? Pri tem mislimo tudi na nameščence in izobražence seveda. To se pravi, naučiti jih gospodarsko pojmovati po vrednostnih vidikih, po koristnosti v gospodarstvu in jih naučiti, da bodo znali pravilno razpolagati z narodnim imetjem, da bo to imetje raslo in sc množilo ter da se bodo dobrine pravilno razdeljevale. Gre za to, da v njih razvijemo smisel za gospodarstvo, da bodo vedeli, kaj je koristno in kaj ne in podobno. Pri tem je seveda važno, da pojmujemo gospodarstvo kot družbeno lastnino, da so gospodarstvena načela in smotri družbe-ni, socialistični, da koristnost dela ocenjujemo z družbenih vidikov našega narodnega gospodarstva, da pri razdeljevanju dobrin težimo za uveljavljanjem socialističnih načel in podobno.
V gospodarski vzgoji je upoštevati nadalje naslednje napotilo: stvari, ki jih hočejo odbor-n j ki pojasnjevat i delavcem s področja gospo-darstva, morajo biti vzete iz področja takšnih vprašanj, s katerimi se delavci srečajo v svo-jem delu in pri izpolnjevanju svojih družbenih opravkov, kot je vodstvo gospodarstva, delo v organih oblasti, v svetih državljanov in podobno. Zato je treba, da obravnavajo z delavci tako gospodarstvena vprašanja domačega podjetja, kot gospodarstvena vprašanja domačega kraja, kjer delavci žive, kakor tudi splošno narodna gospodarska vprašanja. Vsako vprašanje pa, ki ga obravnavajo, je treba potem res obdelati tako, da postane delavcem jasno njegovo družbeno bistvo.
V gospodarski vzgoji je treba torej začeti z razlago posameznih pojavov in opravkov v gospodarskem življenju nekega kolektiva ali kraja, ki jih delavci čutijo in poznajo, ki jih morajo predvsem izpolnjevati in ob tem pojasnjevati gospodarska načela, smotre, dolžnosti in pravice delavcev ter podobno.
Povsem razumljivo je, da sodi tako. obravnavanje gospodarskih vprašanj najprej v okvir
rednega dela sindikalne podružnice, torej na članski sestanek. Naloga odbornikov je, da taka vprašanja predlagajo članstvu v razpravo v obliki posebnih točk na dnevni red. Pri tem prejmejo odborniki nekaj važnih opravkov, kot je pravilna izbira vprašanj, ki naj se obravnavajo, spoznavanje članstva s pomembnostjo yprašanj že pred članskim sestankom in, kar je najvažnejše, zagotovitev dobre razlage vprašanja, ki so ga namenili pojasniti delavcem.
Kako bo te svoje naloge izpolnil upravni odbor podružnice? Predvsem morajo odborniki neprestano biti na tekočem o vseh gospodarskih vprašanjih, ki se pojavljajo v življenju delavcev njihove podružnice. Sami morajo ia vprašanja proučevati, poleg tega pa naprositi javne gospodarske in politične delavce, da jim nejasne stvari pojasnijo in razložijo. Ko se odločijo za razpravo tega ali onega vprašanja s članstvom, morajo iz svojih vrst ali pa od drugje dobiti poročevalca, kj bo delavcem obrazložil vprašanje. Za obširnejša vprašanja bo upravni odbor izbral tudi posebno komisijo in ji dal nalogo, zbrati ves potreben material, kot so: podatki, čtivo in primeri, ter na osnovi tega pripravil obravnavanje vprašanja. Tako obravnavanje gospodarskih vprašanj bo omogočilo delavcem, da bodo na delovnih mestih delali z razumevanjem in da bodo v vseh družbenih organih, kot so delavski sveti, sveti državljanov, organi oblasti in podobno, delali za uresničevanje stališča, ki ga je do posameznih vprašanj zavzela njihova sindikalna organizacija.
V zvezi z gospodarsko vzgojo je treba posebej opozoriti še na vzgojo nameščencev in izobražencev. Na gospodarske probleme smo navajeni gledati kot na vprašanja, ki se tičejo le zgolj delavcev v proizvodnji. To pa je napačno in enostransko pojmovanje gospodarske vzgoje. Sindikati so namreč poklicani, družbeno gospodarsko vzgojiti tudi administrativni in izobraženski del članstva. Pri tem gre seveda predvsem za to, da ti člani sindikata razumejo splošno gospodarsko dogajanje v naši domovini in da jim pomagamo razločevati, kaj eo uradniški oprav ki v gospodarstvu in kaj je vodstve no pooblastilo, ki
postaja sedaj družbeno.
Z obravnavanjem tekočih gospodarskih vprašanj v sami sindikalni podružnici pa delo sindikalnih organizacij v pogledu gospodarske vzgoje delavstva ni opravljeno. To je šele osnova za nadaljnje širše delo. Vodstvo sindikalne podružnice je n. pr. dolžno, da za svoje člane, ki so izvoljeni v delavski svet, osnuje poseben tečaj, v katerem naj že bolj smotrno in urejeno obravnavajo gospodarska vprašanja dotičnega podjetja, probleme, obveznosti podjetja do podjetij te stroke in do splošnega narodnega gospodarstva, način poslovanja, vodenje podjetja in podobno. Sindikalni upravni odbor je dolžan sestaviti program tečaja na osnovi gospodarskih vprašanj samega podjetja in dotične stroke. Za obdelavo vprašanj naj seveda upravni odbor pooblasti posebno komisijo. Pri izbiri in obdelavi vprašanj pa je treba iskati predvsem pomoči republiških odborov sindikata.
Kakšne opravke pa dobe v zvezi z gospodarsko vzgojo delavstva višja sindikalna vodstva? Najprej se ustavimo pri krajevnih odborih. Njihova naloga je predvsem, da posredujejo izkušnje med posameznimi delovnimi kolektivi svoje stroke, da posredujejo dobra predavanja, predavatelje, da opozarjajo na stvari, ki bi jih morda kazalo obravnavati in podobno. Podobne obveze, kot jih ima krajevni odbor, pa ima tudi krajevni oziroma okrajni svet še s tem dopolnilom, da povezuje delovne kolektive različnih strok in da pri gospodarski vzgoji seznanja delavce tudi z gospodarskimi vprašanji kraja, oziroma okraja. Zato je vodstvo krajevnega sveta tudi dolžno pripraviti že temeljitejša gospodarska vprašanja po posameznih gospodarskih problemih iz splošno narodne gospodarske problematike. Seveda je treba, da za odbornike krajevnega odbora in sindikalnega sveta prireja okrajni sindikalni svet poseben seminar, v katerem razglabljajo gospbdarska vprašanja v dokaj širšem smislu.
Roman Albreht
estobiad-
27. IV. - 1. V. 1951 *
SLOVENSKO KULTURNO
ŽIVLJENJE NA BEKI
Kaj je KINOTEKA
Reka ima silno razgibano lrulturnopro-svetno življenje. V njej deluje kar 24 kulturnoumetniških društev, med katerimi »o najbolj poznana: delavsko kul-tomo-umetniško društvo >Jedinstvo«, ki je letos dajalo med drugim tudi Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, lani pa je gostovalo tudi v ,Ljubljani, mladinsko društvo »Mladost«, ki je najboljše mladinsko društvo v r.eški oblasti po svojem pevskem, in tamburaškem zboru, po folklorni skupini itd., železničarsko društvo »Fabjančič«, delavsko kulturno društvo
v njem se vrše največje prireditve in predstave, posebno ker ima velik gledališki oder.
»Dom kulture Vladimirja švalbe-Vide« je sredi Reke v bivši madžarski gubernator® ki palači (za madžarskega guber-nerja sezidana pred prvo svetovno vojno). V tej palači imajo prostore: koncertni urad, društvo*»Jedinstvo«, ljudska univerza, čitalnica, itd.
V teh dveh domovih in v raznih dvoranah se razvija kulturnoprosvetno delo reških društev, med katerimi je »La
Pionirska iolkloma skupina društva »Bazovica«
»Lučki radnik«, metalsko društvo »Viktor Lenac« in »La Frattellanza«, »Bazovica« itd., ki so sedaj v polnem zaletu tekmovanja za desetletnico začetka narodnoosvobodilne borbe.
Na Reiki sta dva velika domova kulture.
»Dom kulture Vladimirja Nazorja« je v tretjem rajonu Reke (prej Sušak). Ima mogočno dvorano s 700 sedeži, nad ložami se dviga prostoren balkon, nad njim pa še galerija. Sirki foyerji, veže, avla in stopnišča dajejo temu domu nekaj veličastnega, mogočnega. Upravlja ga prosvetni odsek ljudskega odbora Reke m
Frattellanza« italijansko, »Bazovica« pa slovensko.
Kulturnoumetniško društvo »Bazovica«, katerega častni predsednik je naš minister Ivan Regent, je bilo ustanovljeno leta 1947 in ima sedaj 690 članov, kar ne kaže posebnega poglobljenega organizacijskega dela uprave društva, saj živi vendar na Reiki do 6000 Slovencev, ki bi jih bilo treba pritegniti v kulturno-prosvetno aktivno delo.
Društvo ima 16 sekcij, od teh 6 pionirskih in 10 splošnih. Splošni odseki društva »Bazovica« so: pevski, dramski, likovni, šahovski, čitalniški, knjižnični,
Umetniška galerija v Skoplju
!!
Skoplje je polno zgodovinskih zanimivosti. V starem delu mesta, nedaleč od Dušanooega mosta, ki veže moderno Skoplje s starim turškim, teži zanimiva stavba. Ni preveč visoka; prostran* osrednji pravokotnik, okoli njega nekaj prizidkov, na orhu pa več visokih kupol. To je Daut-pašinov amam, staro turško kopališče, zanimiv arhitektonski spomenik, ki ga pravkar preurejajo v umetniško galerijo. V Skoplju so namreč v prav zadnjem času pospešili priprave za otvoritev umetniške galerije, ki je sicer že delj časa o zamisli in pripravi, za katere dokončno realizacijo pa je vedno nekaj primanjkovalo. Seda; so dela o stavki, ki je že sama po sebi zanimiv arhitek tonski spomenik, o polnem teku, tako da bo galerija v nekaj mesecih lahko postavljena.
Umetniška galerija o Skoplju bo zbirka jugoslovanske umetnosti od konca 19- stoletja pa do današnjih dni. J Število razstavljenih stik in skulptur 1 bo sicer bolj skromno, zato pa bo ga- X lerija predstavljala res samo to, kar je i najboljšega v umetnosti narodov Ju- | goslavije. Slovenski impresionizem, bo i zastopan z eno samo sliko mojstra Ja- * kopiča. Starejša srbska umetnost pa bo X zastopana z Nadeždo Petrovičevo in » poglavitnimi predstavniki srbskega re- | a lizma: Kosto Miličevičem, Pa jo Jova- j nooičem in Urošem Predičem. Da/ma- X tinsko slikarstvo bo predstavljal I' lano » Bukovac.	j
F glavnem bodo zbirko sestavljaja ♦ dela od začetka 20. stoletja, pa do da- » nes, razporejena po narodnostih, oatskim umetnikom na Meštrooič, zastopan z Antun Aoguštinčič
drejeoič Kun, Pallavičini, Zora Petrovič, Jovan Bijelič, Kosta Hakman, Toma Rosandič, Anton H ut er in drugi. Nova makedonska umetnost pa bo predstavljena z najboljšimi deli njenih umetnikov.
Posebnost galerije bo tudi nekaj del makedonske srednjeveške umetnosti. Ta del galerije bo tudi najbolj popoln. Celotna zbirka bo dokaz velikega prizadevanja Makedoncev, izpopolniti vrsto svojih kulturnih ustanov in pospešiti razvoj likovne umetnosti.	S. R.
propagandni, prireditveni, ljudskoprosvet-ni in ženski; pionirski pa: baletni, pevski, harmonikarski, šahovski, dramski in glasbeni, te dni pa bodo ustanovili še pionirski likovni odsek.
Vsi splošni odseki ne delujejo tako, kot bi uprava želela. Vzroki sc v pomanjkanju strokovnjakov. Tako so na primer začeli študirati Lip ah o vo veseloigro »Glavni dobitek«, a režiser je bil premeščen in delo je zastalo. Deluje pa pevski zbor 50 članov. Čitalnica je o-dipr-ta vsak dan, prav tako knjižnica, ki ima zdaj čez 1200 knjig. Člani so delavci in nameščenci, saj je dapašnja Reka predvsem delavsko mesto, kajti tik pred osvoboditvijo se je meščanski element izselil — trgovci, industrij,ci, meščanska inteligenca, — čez 20.000 teh ljudi je odšlo, prišlo pa je delavstvo.
Prav pridni so pionirski odseki. Pionirji in pionirke nastopajo na premnogih prireditvah s svojo baletno skupino, s pevskim zborom, priljubljen je njihov harmonikarski orkester, vadijo igrice in ker ima društvo tri klavirje, se uče tudi klavirja, tako da. nam 'raste na Reki prav lep kader bodo čih kultura »prosvetnih delavcev.
Društvo »Bazovica« ima tudi svoj dom, »Slovenski dom«, v vili, ki mu jo je dal na razpolago Mestni ljudski odbor Reke. Je nekoliko oddaljen od centra, na vzpetini nad železniško postajo. »Slovenski dom« ima v pritličju dvoranico, ki je premajhna za večje prireditve, ima drobcen odrček in jo uporabljajo za sestanke, vaje in razne proslave. V domu je tudi čitalnica, knjižnica, sekretariat, pevska soba itd., tako da ima društvo le nekakšno čeprav skromno, skupno shajališče. Društvo je tudi v posesti nekaterih redkih kulturnih dragocenosti; Gregorčičev rok*),p is, spomin na svojega mecena Gorupa, Fr anket o, v portret Gorupa iz leta 1875., prvo izdajo poezij Simona Gregorčiča in bronaste reliefe Gregorčiča in Gorupa.
Predsednica društva »Bazovica« Zora Avsec pa o društvu »Bazovica« pravi tole:
»Društvo bi uspevalo še bolj, če bi imelo finančne možnosti. Velike stroške imamo, a malo dohodkov, kajti mi srno pravzaprav šele pionirji slovenskega kul-tumoprosvetnega življenja na Reki. Premnogi naši delavci — pa tudi inteligenca — se še niso vključili v društvo, od rok jim -je, bolj se zanimajo za kino in druge zabave, kot za resno kulturno delo, čeprav poizkušamo vse, da bi jih pridobili. Poleg tega nimamo režiserja, kar je posebno hudo, saj bi z dramskimi predstavami gostovali tudi pri vas in se tako globlje povezali s svojo matico. Vendarle se bomo udeležili festivalnega tekmovanja v čast desetletnice Osvobodilne fronte z razstavo likovne skupine, z mešanim pevskim in pionirskim pevskim zborom in s pionirsko baletno skupino. In kiju* vsem svojim težavam smo že dobili peF diplom: od Fronte, od republiške Zveze prosvetnoumetniških društev, od mestne zveze in rajonskega odbora. Če se boste povezali še vi z nami in nam omogočili moralno in materialno pomoč, potem bo naše društvo še bolj vzcvetelo, sc še bob razrastlo in opravljalo to funkcijo, ki ji pripada, v korist vse naše domovine!«
Kakor imamo pri vseh kulturnih narodih knjižnice, v katerih so zbrane knjige vseh jezikov, leposlovne, znanstvene itd., da so nekakšen arhiv vsega slovstvenega ustvarjanja od davnih časov do današnjih dni, tako imajo kulturne države tudi arhive filmov, od njihovega prvega začetka pa do današnjih umetniških filmov z že dokaj visoko dognano tehniko in filmsko kulturo. Te filmske arhive, ki seveda zahtevajo vse drugačnega načina hrambe kakor knjižnice — imenujemo kinoteke.
Dve največji kinoteki na svetu sta francoska »La Cinematheque Franpais«, ki ima danes v shrambi že 35.000 filmov, in ameriška kinoteka »The Museum of Modern Arts«, ki ima 40.000 Kirnov. Vse kinoteke vseh držav pa so združene v »Mednarodni federaciji kinoteke«.
»Mednarodna federacija kinoteke« sklicuje vsako leto kongres, kjer delegati ne le poročajo o svojem enoletnem delovanju, o svojih pridobitvah, o novih načinih, ki so jih vpeljali v svojih kino. teških zavodih, temveč tudi navajajo svoja nova izkustva iz kinoteške problematike, novimi zgodovinskimi izsledki iz
je udeležil tudi delegat naše »Centralne kinoteke« v Beogradu. Kongres je med drugim sprejel sklep, da je naša »Centralna kinoteka« postala dopisni član »Mednarodne organizacije kinoteke«, kar bo omogočilo sodelovanje naše kinoteke s kinotekami drugih držav. To je še posebno važno zato, ker ima naša Centralna kinoteka vrsto zanimivih filmskih dokumentov, za katerimi je po vsem svetu veliko povpraševanje. Imamo namreč dokumentarne iilme: »Beograd 1904«, »Poslednji turški sultan« (1910), »Požar Soluna« (1916) itd., ki so zelo iskani. V zameno za te bomo dobili n. pr. filme, nastale v začetku filmske proizvodnje, Lumierove, Eisensteinove, pa tudi druge, ki jih še nimamo.
Naša »Centralna kinoteka« fe zelo mlada. Ustanovljena je bila šele lani v avgustu, vendar pa ima že nad 3500 raznih tujih in domačih filmov.
Prva dolžnost naše kinoteke je zbiranje in čuvanje filmov — ob tej pa še druga: nuditi delovnemu kolektivu, da si ogleda te stare filme in vidi razvoj in umetniško moč filmskega ustvarjanja, posebno našega, in se s tem še bolj približa filmski umetnosti.
Da bi se delo kinoteke še bolj raz-
filmske ustvarjalnosti in fotografije, ob-	L*	Centralne kinoteke
enem pa predlagajo načrte za čimožje. ^Tgradu Bu vzSe rtublS Mno-
•Mndrn kmnn	rvarenin it rncnr TT9.	“	...
medsebojno sodelovanje, iz česar zraste kombinirano skupno delo: izmenjava filmov med posameznimi državami, posojanje filmske literature, dokumentov, načrtov itd. in predajanje kopij dokumentarnih predmetov.
Zadnji kongres »Mednarodne organi, zarije kinoteke« je bil lani. Kongresa se
teke, kar pripravljajo sveti za znanost in kulturo v republikah. Te republiške kinoteke bodo prevzele na prvi strani organizacijo lastnih kinotek, na dragi pa bodo pripravile v svojih centrih predstave filmov fiz svojih in arhiva Centralne kinoteke, ki bo tako matica vseh jugoslovanskih kinotek.
ohorski ljudski pevec J OR IJ VODO V N! I{
ST0ŠESTDESETLETNICI ROJSTVA
Skomarje, najvišje ležeča sklenjena vas na Pohorju, je dala pred več kot 150 leti nam Slovencem, zlasti pa Pohorju in vsem njegovim sosedom pomembnega ljudskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika. Časovno je bil Vodovnik Prešernov sovrstnik. Rodil se je namreč leta 1791 na Skomarju, torej 9 let pred Prešernom; umrl pa je 9 let za njim l. IS58, tudi na Skomarju.
Okolje, v katerem je Jurij Vodovnik živel in delal, je bilo vse prej ko poetično ali ugodno za razvoj pesniškega duha in pesniškega ustvarjanja, kaj šele za dosego jezikovne dovršenosti in uglajenosti. Gorska vas Skomarje in samotne kmetije v njeni okolici so živele preprosto in topo življenje pozno-fevdaine dobe. O kakem duhovitem poletu, o kakem izrazitem socialnem gibanju in o kaki povezavi s tokovi tedanjega časa in sveta v temsvetu, odmaknjenem pohorskem kraju ob povirju Dravinje, Hudinje in Pake ter Mislinje, ni bilo govora. Spremembo v enoličnem življenju so prinašali le prazniki, gostije in obilne pojedine ter domače koline s plesom in preobilnim uživanjem alkohola. L tej od ostalega sveta odrezani vasi, obdani okrog in okrog od gostih smrekovih gozdov, od polj in od travnikov, se je družil duh hlevov in hlevske stelje s prijetnim vonjem pohorskih gozdov in travnikov. Zato pa še tem više presega podoba našega pohorskega pevca vso okolico in njegovo okolje.
Odveč bi bilo poudarjati, da takrat na Skomarju ni bilo nobene javne šole. Kljub temu je bil Jur vešč čitanja in pi-
Žira'Odvoden mrtvih številk
čelu bo
Hr-
Ivan
Ko obujamo spomine na narodnoosvobodilno borbo, na polet naših partizanov, na tihe žrtve aktivistov, na tisoče in tisoče interniranih, mučenih, preganjanih — in se obenem ozremo na živost današnjega življenja. v katerem se gibljemo, borimo in ustvarjamo, moramo spoznati, rla vse žrtve našega ljudstva niso bile zaman. Zmaga naše veličastne .borbe nam je prinesla — kljub težavam, ki smo še v njih in ki so nastale zaradi nepričakovanih, nepreraeunanih zunanjih razlogov — toliko vrednost, da odtehtamo vso .žalost in bolečino s ponosom ln samozavestjo.
Številke se včasih zde problematična stvar, mrzle so, postavljene druga na drugo, dostikrat nepopolne, če hočejo prikazovati do kraja dognano resničnost — vendar pa imajo svoj živ jezik,'ki molče, a globoko jasno, prepričljivo in glasno govori. Kazalec in kažipot našega dela In ustvarjanja so, njih vsote pa nam razodenejo naše nazadovanje ali naš napredek.
In če pogledamo naše kulturnoprosvetno delo s pomočjo številk, se nam odpre razkošna pokrajina gibanja, pred nami vstanejo širni kulturni ctomovl, pevski zbori, orkestri, dramske družine s svojimi igrami ln kulisami, v naši fantaziji zaplešejo folklorne skupine, filmi se zavrte pred nami . . , da. številke izpregovore na ves glas.
Naših stalnih gledališč je zdaj letos odprlo, Ta gle-
u,1, __ osem, eno pa se bo še	.
rlnprrtn dplnma t dališča so dala v 1948. letu 1106 predstav. dvema deloma. * kI jih je obiskalo 479.165 gledalcev, v letu predstavljen s ♦ 1949' pa je že 578.661 poslušalcev na 1096 preti-
srfi ssesr siri I
bron. Umetnik Krsto Hegeduših bo razstavil svojo skulputo »Prebujanje«, izklesano iz marmorja o naravni velikosti. Razen tega razpolaga galerija z deli drugih hrvatskih umetnikov Križmana. Detonija, Tartaglie in drugih.
Slovenska sodobna umetnost bo prav lako dostojno predstavljena. IJe^a Bo- • idarja Jakca, Debenjaka, Sedeja, Bo- , e Pengova, Mihe Maleša, Borisa .va- * lina, Putriha in Dolinarja, ki bodo «
-.izstavljena, kažejo, da so orgarnza- ♦ forji razstave imeli pri izbiri dobro * oko, čeprav seveda moderna slovenska : ikoona umetnost ne ho predstavljena .
Sezona
1938/39
193949
194546
1946/47
1947/48
1948/49
Sezona 1938/39 1939/40 1945/46 1946/47 1947/48 1948/43 Kaj
	DRAMA	
Del	Predstav	Obisk
26	211	72.111
34	242	69.133
15	282	125.772
16 17	262 246	107.097 115.315
17	256	132.478
	OPERA	
Del	Predstav	Obisk
36	219	79.983.
32 18	219 204	12053
15	184	161.668
24	■	269	119.566
19	192	138.136
, Tet Zn"^Poinošu. Kmefifcfe \	Bf
zastopana srbska umetnost, .saj na- j talcev kakor r leto 1939.. da sta obe gledanem 0 samo nekaj imen: D jarci je An- t Skl roatlei dajali manj del pri večjem obl
sku, da je naše ljudstvo zagrabilo veliko i kulturno dobrino, ki ji jo je prinesla zmaga narodnoosvobodilne borbe In da je napočil čas. ko moramo že resno gledati na zidavo novih večjih poslopij drame in opere, ker so ti premajhni, da bi sprejeli vase vse člane delovne skupnosti, ki hrepene po n dr kem doživetju.
Pri amaterskih gledališčih je bilo v letu 1948, 332 skupin s 4761 člani, v letu 1949 pa že 565 skupin z 9798 člani. Obiskovalcev' so imela leta 1948. 249.675 — a leta 1349. že 762.564! Kakšen porast, kakšno hrepenenje našega delovnega človeka po uživa n j ii dramske umetnosti? Minili so časi, ko so delavski odri »Svobode« in »Vzajemnosti« životarili, se borili z najbolj drobnimi re-kvizitniml težkočaml — dramsko ustvarjanje se je razbohotilo, organiziralo in zaživelo v polnem razcvetu.
In naša sindikalno kulturno-umetni š k a društva? V letu 1947. nimamo nobenega, delovalo pa je 450 skupin z 6691 člani. Leta 1948. imamo že 34 društev s 358 sekcijami, z 8756 aktivnimi in 12.606 podpornimi člani, poleg društev pa je 360 skupin s 3506 člani. Toda društva rastejo naprej! Leta 1949 imamo že ISO društev s 512 sekcijami, z 12.310 aktivnimi in 18.369 pod pornirai člani, ob njih pa še 283 skupin s 4866 aktivnimi člani. Razvoj pa gre še naprej. Leta 1950 je Imelo .že 126 društev s 3111 sekcijami, z 21.650 aktivnimi in 48.506 podpornimi člani, izven njih pa še 263 skupin s 6686 aktivnimi člani.
V novem zagonu bodo sindikalna umetniška in druga društva organizirala kulturne večere z diskusijami, nbikovaia bodo poklicna gledališča, poslušala koncerte in tako vzgajala kader, ki ne bo delal le zaradi zunanjega uveljavljenja, temveč zaradi svoje silne privrženosti do kulturnih ustvaritev, s čimer bodo sama po sebi obračunala s pro-fesionizmiom.
Pri vsem tem se bodo društva tudi sprostila. Ne bo več birokratskih vezanj, ustvarjale se bodo skupine raznih vrst povsod, kjer živi in dela naš človek In jo možnost za kulturnoprosvetno delovanje, rodile se bo do dramske družine, pevski zbori, literarni in filmski krožki, itd. vse pa povezano z ljudsko-prosvetnimi centri.
Vzemimo muzeje, g a1 e r r.j e 1 n zbir k e V letu 1948 in v letu 1949, smo jih imeli 17 — toda obisk je v enem letu n a rastri od • 163.666 na 186.273 obiskovalcev, kar nesporno kaže rast In zanimanje naših delavskih množic za svojo zgodovino.
Prav tako se iz leta v leto veča obisk e I n i š k I h razstav ln k o n cer
Enak dvig In tendenca razvoja je pri pevskih zborih in orkestrih. V letu 1948 je na pr. bilo 156 raznih orekestrov s 1828 člani in 653 nastopi, leta 1949 pa 228 orkestrov s 3443 člani in 3764 nastopi.
Lepo se razvijajo tudi folklorne skupine, ki jih je bilo konec leta 1946 101 s 1767 člani, nastopov pa so imeli 616.
Veliko nam povedo tudi številke o javnih knjižnicah, ki jih je bilo leja 1948 >-■
sanja. Te umetnosti je naučil mladega in živahnega dečka njegov oče, ki je bil o vasi kolar in tesar.
Ljudstvo, med katerim je Vodovnik živel, so sestavljali samozavestni, na domačem posestvu ukoreninjeni tipični zemljiški in gozdni posestniki, ki so se družbeno močno ločili od ostalih prebivalcev brez lastnega doma in brez lastne zemlje. Med te zadnje je spadal tudi naš tkalec, mežnar in organist Vodovnik. Lastnik kmečkega dvorca in gruntar nikoli ni bil. Ni mu bilo usojeno, da bi kot kmetovalec občutil sladkosti in težave kmečkega stanu. Pa če bi bil sam, kdaj kmet, bi najbrž nikoli rte bil zložil one sveže in svojevrstne »Pesmi o pohorskem kmetu«, ki jo je skupaj z Vodovnikovo pesmijo »O sedanjem času« uglasbil in objavil skladatelj Vasilij Mirk v zbirki >Ndša pesem v Podravju«. V teh dveh pesmih je podoba pohorskega kmeta tako spretno in izvirno izklesana, da bo ostala v spominu in domišljiji Pohorcev.
če pomislimo na neomejeni vpliv cerkve in župnišča ter na vzvišenost duhovniškega stanu v tisti dobi, se moramo danes čuditi, s kolikim pogumom se je upal. Vodovnik povedati resnico o popivanju:
»Kcdar pridgar pijance zadevajo zlo, pri vratih (v cerkvi) Pohorc zvija z glavol »Ne morejo živeti, pijancev trpeti, sami ga pa kaj pijejo zlo.«
Proti gradovom in graščinam, tem vidnim predstavnikom fevdalnega reda in izkoriščanja, so naperjene njegove dovtip-nejše in šaljive puščice. Zgovorna, prekipevajoča šala in dnvtipnost, v svojem sarkastičnem zaključku in svoji ironiji, spominjajoča na nemškega pesnika Hein-richa Heineja, je Vodovnikova pesem: >Od Landeškega gradu«, ki je že tedaj propadel:
l Poglejte rta skali Landdško graščino, j kak žalostno gleda na Celjnnsko dolino.
; Iz starega sveta največji razgled. ’
; Tam gor je stanvala gospoda popfed. t Oh kaj vse v teh časih vbog kmet je trpel, i na tako višino kamenje nosil.
$ Potem pa, ko se je malo pošalil in ponorčeval iz Landekerja, ki se ga sedaj
1164 z 292.565 knjigami, katere je bralo 243.72i j podložni kmetje ne boje več, pa zaklju-bra.icev. Jeta 1949 ja 1*9 s.412,,33 knjigami 1 P ■ ^ pQgj^ „„
In 429.639 bralci! Delovno ljudstvo čimdalje bolj sega po knjigah in je leta 1948 prebralo 760.355 knjig, leta 1949 pa celo 979.796 iz javnih knjižnic.
Nad vse zanimiv Je porast radio naroč nlkov. Oglejmo sl!
Leta 1945 ,.	1946
„	1917
„	1918
,.	1949
„	195»
„	1951
je bilo naročnikov
do bo:
-n c a ap
-rila
25.667
33.875
42.691
49.945
59.566
66.156
69.486
kjer pa niso všteti tisoči radio-amaterjev, ki niso prijavljeni, čeprav je njih -strah« popolnoma nepotreben, riziko pa velik. Značilna je tudi slika kinematogra do danes.
f i j e nd leta 1945 Leto kinodvoran 56
1945
1946
1947
1948 1349 1959
69
83
98
107
115
predstav
5.364
19.549
23.633
29.242
32.152
35.293
obiskov.
1.288.066	J 5,639.090 5.739.666 7.105.686 8.117.600 ;
9.656.066	*
le še 18 zadevni
Letos Imamo že 117 kinodvoran, aparatur manjka, da bo dosežen plan.
Poleg teh stalnih še 16 potujočih. Za
13 vojaških, 4 društvena. 2 zdravniška < po- . to joči h in 13 klubskih aparatur. Obiskovalci vseh teh niso všteti v zgornje število!
kinematografov Imamo ozki trak pa Imamo: »na. 2 zdravniška. 7
iTu v gradu so grofi in knezi stanvali, žvenknli so, peli srebrni pokali.
Zdaj sove neznansko se tamkaj dero, za tisto. gospoda vigilje bero.«
Naš pohorski pevec in pesnik je bil že za svojega življenja naokrog poznan in priljubljen, kakor so danes znane in priljubljene njegove pesmi na Pohorju ter v povirju Dravinje, Hudinje, Pake, Mislinje in celo Savinje. Prijateljstvo igra v njegovih pesmih in v njegovem življenju veliko vlogo.
Z zelo bistrim očesom opazuje in šiba na Šegov način napake svojega časa. mladine, kmečkih fantov in kmečkih deklet.
Pa tudi za mladino — pijanost prida ni, še hujše kakor zvino — mladenče naredi, da se o kol potepi jejo, — krvavo se
pretepljejo,
ponoči delajo nemir, — so hufši kakor
zvir.
Mnogo zanimivega bi se še dalo navesti iz sicer nekoliko nerodnih, a vendar izvirnih, duhovitih in značilnih verzov, s katerimi sej je v dahi našega Prešerna
opozorimo še na to, da i 0hrafal Vodovnik na Pohorce, na pohor-indikalnlh kulturnoumet- J ....	v
$ ske kmete in njihove sosede. Njegovi ver-vnsl. kulturnoumetniških prireditev na vasi ♦ :i in njegove pesmi so vzrastli iz vsak-
t o i* Tako je na pr. bilo v letu 1948 raznih : društev in skupin. V podružnicah pa je bilo
i.   i. .... aao ~	7TII ni, J cl.-nv- n	Inf <1 1 Q.f	1 : 1 ...... ..n 1 I,	n n »n v- T -z 4 mr., -it I fl 1 ,11 O 1-' M Is'O
In če na koncu ...	.	,,
je bilo v okviru sindikalnih knlturnoumet-iilških društev 1956. leta 7757 predavanj
vasi kulturnoumetniških prireditev na vasi ♦ -i m uj' :<"»-« /-» "»»“ ■”»	•- ..■■»
2128." teoretičnih predavanj v društvih 8977, $ danjega življenja pohorskega in obpohor-.volltlčnih JS.m Splošno izobraževalnih _8re . A. ' ljudstva, so slika in 'izraz njegovega Havani je bilo 8841. katera Je obiskalo <8..il« *	. '	, ,	- „ \
znanja željnih ljudi (po 1 predavanje na 22 j materialnega m duhovnega stanja. Zalo oseb!)' in prireditev ter gostovanj 8387. na | s0 postali njegova last in so nuni vpii-t „s,°.de±vai,°	M	l	vali S tako 'sila. da so se vsaj v odlom-
koncertov 266 s 70.770 obiskovalci, leta 1949 pa že 661 koncertov z 226.813 poslušalci. Številke jasno dokazujejo, da se veča glasbena kultura naših ljudi Iz dneva v dan.
Zanimiva je tudi številka, ki jo Izpričuje Zavori za zaščito kulturnih spomenikov. Leta 1948 je bilo zaščitenih 22 spomenikov, leta 19-19 pa že kar 1702!
357 literarnih večerov. Iz tega vidimo, kako se razcveta naše kulturnoprosvetno delo v
sindikatih in Številke zažive £ *Mienje. Ne; j ^n0 je gotovo: noben drug pesnil- noben
sveri/mrd delavci je,' da je bil« 'leta -195* | drug pisatelj ni družil Pohorcev ' obliki naročenih na časopisje 186*547 sindikalnih * lvisli slovenske besede s takf:
delavstva.*11" tT°rl 62J5,/' T8ega zap”6*enesa | vezj0 kot njihov Jur Vodp■ ik. F. M.
kih med ljudstvom ohranili do danes, čeprav so bili šele pozno zapisani in tiskani-
45
velikih prekooceanskih tovornih lotišf naše trgovske mornarice
TRI MLADINSKE PROGE
Po sporazuma Trumbič-Bartellini je bila leta 1920 avstrijska trgovska mornarica razdeljena med Italijo in Jugoslavijo. Najboljše in najmodernejše ladje so bile dodeljene seveda Italiji. Jugoslavija je dobila le 120 zastarelih ladij.
Kasneje je v stari Jugoslaviji trgovska mornarica narasia na 400,000 bruto registrskih ton, vendar pa ta dvig v tonaži ne predstavlja dobre politike takratne vlade. Zaradi nepopolnih predpisov in zakonov o lastništvu ladij, slabe zaščite pomorščakov itd., so imeli tuji kapitalisti možnost osnovati pri nas mešane pomorske družbe. Torej tem družbam v korist je naša trgovska mornarica toliko narasla. Velik vpliv, ki so ga imeli pri delitvi dobičkov, je utrjeval njihovo moč. Izkoriščali so naše pomorščake, saj so bili Jugoslovani na ladjah plačani le nekoliko bolje kakor Kitajci in Indijci na angleških ladjah, kljub temu, da so bili znani kot najboljši pomorščaki. Tako je znašala plača kvalificiranega jugoslovanskega krmilarja le 43% plače angleškega, 36% holandskega in 30% ameriškega krmilarja.
Tudi tuje paroplovne družbe so dale svoje stare in nerentabilne ladje pod jugoslovansko zastavo, kjer so zaradi nizkih mezd in sposobnosti naših pomorščakov postale zopet rentabilne. Takšna mornarica seveda ni mogla koristiti državi in njenemu gospodarstvu. Taka je bila dediščina stare Jugoslavije, s katero se je morala po osvoboditvi boriti naša nova država za uspešen razvoj novega pomorskega transporta. Poleg težkoč, ki jih je pustila, se je pridružilo še okupatorjevo razdejanje.
Stanje naše trgovske mornarice po osvoboditvi, f. j. ob koncu 1943. leta, je bilo naslednje: 38 ladij s 64.(76 hrt, kar pomeni samo 16% predvojne to-naže. Operativne obale za ladje prekooceanske plovbe je bilo uporabljive samo 21 %. Naša glavna luka Reka-Sušak pa je bila popolnoma porušena. S prizadevanjem naše ljudske oblasti, požrtvovanjem in herojskim poletom naših delovnih ljudi, s primitivnimi sredstvi so bile obnovljene naše ladjedelnice, dvignjene potopljene ladje, obnovljene naše obale iri pristanišča ter ostala plovno tehnična sredstva.
Pri obnovi in graditvi naših novih ladij so polagali posebno pozornost na izboljšanje higienskih in tehničnih po-
Ri
Hillu $IUUBHl|E NA NOVEM ODDAJNIKU
go jev ter za življenje in delo naših posadk na ladjah. V prvih dveh letih se je naš ladijski prostor povečal in konec leta 1948 je znašal že 180.000 bruto registrskih ton, kar pomeni 46% predvojne tonaže. V tem času je bilo tudi obnovljenih 670 m operativnih obal v naših glavnih pristaniščih za ladje dolge plovbe, ter 760 m v lukah za ladje lokalnega prometa.
Zaradi boljšega uveljavljenja našega blaga v inozemstvu so bile v zadnjih letih postavljene nove mednarodne tovorne linije. Desetdnevna tovorna linija z državami Bližnjega vzhoda, tš-dnevna tovorna linija z Izraelom in Turčijo* 10-dnevna tovorna linija z Anglijo, Holandijo in Belgijo ^ ter 25-dnevna tovorna linija v Združene države Amerike, vsaka 2 meseca pa pelje ladja tudi v Južno Ameriko. Vse te linije spadajo med naš redni linijski tovorni promet.
Sedaj plovejo na progi Keka-New York naše nove na jmoderneje opremljene tovorno-potniške motorne ladje »Srbija«, »Makedonija« in »Hrvatska«, katerim se je zadnje tedne pridružila še naša najhitrejša motorna ladja »Slovenija«. V kratkem bo nastopila svoje prvo potovanje v New York tudi sestra naše »Slovenije« »Črna pora«. Tako bo naša mornarica imela na dan
1.	moja 1951 45 velikih prekooceanskih tovornih ladij.
Zn rednimi linijskimi plovbami je naše pomorstvo onemogočilo tujim konferencam in linijam, da obdrže svoj monopolni položaj glede odrejanja vozarinskih tarif. Ta nova vloga naše trgovske mornarice in njeni rezultati se najbolj kažejo v prihranku deviz, katere je ustvarila v zunanjih trgovinskih prevozih. Tako je bilo prihranjenih že leta 1948 okoli 1,600.000 funtov in 1,040.000 dolarjev, kar predstavlja v dinarski vrednosti 385,000.000 dinarjev. Iz tega je dokaj jasno viden velikanski pomen naše trgovske mornarice v gospodarstvu.
Da bi dosegli kakovostno spremembo v značaju in. vsebini pomorstva, jo bilo treba postaviti vso trgovsko mornarico in ladjedelniško industrijo ter luke pod upravo ljudske oblasti. Izpolnitev teh pogojev ie pomenila istočasno kakovostni dvig naše pomorske plovbe nn višjo obliko plovbe, t. j. od starega načina »tram pa n ja« — tavanja ladij, ki je v glavnem že zastarel, na linijsko plovbo.
Kakor bodo naše mladinske proge vedno ostale svetel vzgled ustvarjalne sile naše mladine, moralna opora za bodoče delo, tako bodo zapustile tudi trajne sledove v vsem našem gospodarstvu, bodo pomemben mejnik naše borbe za lepšo bodočnost. Zato ni odveč, vedno znova poudariti velik pomen teh prog v preobrazbi naše domovine.
Ko so pred petimi leti odhajale prve mladinske brigade v Bosno, je marsikdo komaj poznal mestece Brčko, še manj Ba-noviče. Danes sta nam ti imeni simbol poleta naše mladine pri mirnodobni izgradnji osvobojene domovine. Tedaj so se mladi ljudje vseh jugoslovanskih narodov prvič po vojni zopet sešli, tokrat ne s puško na ramah, temveč z lopato in krampom v rokah. Borbeni polet, ki so ga pokazali v težkih dneh med vojno, je v nekaj mesecih postavil enega izmed temeljnih kamnov socialističnega razvoja nove Jugoslavije. Mladinska proga Brčko-Bano-
da je bila proga v resnici nujno potrebna. Severna gričevnata Bosna daje žito in Proizvodnja premoga se je početverila, sadje, slovite bosanske slive. Osrednji del. ne le v starih, temveč tudi v povsem na ki po stranskih dolinah teži proti dolini novo odprtih premogovnikih. Danes se iz- Bosne, je naša velika zakladnica lesa vseh

In spet bo mladina zgradila novo progo
vici je med tem že bogato poplačala trud graditeljev. Na soliden način je odprla naš naj večji premogovni bazen modernemu gospodarskemu izkoriščanju. Stara ozkotirna proga Tuzla—Dobaj temu ni bila kos. Šele mladinska proga je tuzlan-sko kotlino povezala neposredno na glavno jugoslovansko železnico v Posavini in jo s tem približala vodilnimi gospodarskim središčem Jugoslavije. Razvoj tuzlanske kotline v zadnjih petih letih je pokazal,

Ljubljana in z njo vsa Slovenija je pred nekaj tedni dobila novo, moderno radijsko oddajno postajo z jakostjo 135 ku\ Nova postaja je ie dokončno montirana ter oddaja programe tudi ie za inozemstvo.
Pomen radia je danes vsakemu znan. Radio ni več sredstvo, s katerim bi si kak bogataš povečal udobnost svojega stanovanja. Radio je danes naša vsakdanja potreba.
1Vrvi začetki radiofonije segajo v sredo preteklega:	stoletja. Povezani, so z imeni
Maxwella, Nikole Tesle, Marconija, Poulse-na in drugih učenjakov Ti so dokazali, da je možno brez žične zveze, s pomočjo elektrike z oddajnim aparatom vplivati na sprejemni aparat Toda takrat je znašala oddaljenost oddajnika od sprejemnika le
komaj nekaj
nekaj metrov in še leta 1903	_	_____ ,	vxz
kilometrov. Leta 190? se jim je posrečil ustalil nek določen način oddaj
brezžični telefonski pogovor iz Sicilije 300 km oddaje »>;/„-----------z —-	'
daleč v Afriko. Ta pogovor pomeni praktični začetek radiofonije Do izkoriščanju .	_..... s«,
radiofonije v današnjem smislu pa je prišlo je slovenska radijska postaja izbrala popol-
nninn SMOtslci i n 1" miKo« „ x:....»_r	•
je bil po velikosti in opremi za tiste čase države v razvoju daleč prehitele. Avstrija ; posebnost	je imela močne postaje na Dunaju, v Linzu,
Ljubljanska radijska postaja je 1. sep Gradcu, lnomostu in v Celovcu- Se močneje tembra 1928 začela, oddajati poskusni pro- se je razvil radio v Nemčiji, v Italiji in gram, 28. oktobra istega leta pa je oila drugod. Zlasti naši obmejni predeli so bili slovesna o tvoritev. Ob tej priliki je govoril zaradi tega izpostavljeni moralni in poli-tudi pisatelj F. S. Finžgar.	tični propagandi tujih radijskih postaj.
Ze od prvih dni obratovanja je bilo po- Sele tik pred drugo svetovno vojno, leta svečeno veliko skrbi in truda oblikovanju mi), se je stara Jugoslavija odločila., da programa in oddaje. Začetki so bili skrom- okrepi svoje oddajne postaje Sklenila je ni. Ni bilo dovolj finančnih sredstev, malo pogodbo za, zgraditev nove mo kilovatne je bilo sodelavcev — prva leta je imela postaje v Zagrebu, ljubljansko postajo pa postaja vsega samo enega napovedovalca — je sklenila ojačiti na 20 kw. Istočasno naj skromen je bil notni arhiv, svojega, arhiva bi se zgradila relejna postaja v Mariboru, plošč še niso imeli, temveč so si plošče Za take podvige pa je bil že skrajni čas, sproti izposojali od raznih ljubljanskih kajti ljubljanski veleoddajnik je takrat v trgovcev — take in podobne so bile pač Evropi prekosilo po jakosti že več kot 80 začetne težave. Vendar se je v teku let radijskih postaj, tako da Ljubljane niham,pr A ustalil nek določen način oddaj Slovenske več niso slišali. Vendar pa je, te lepe ju-oddaje srt bile precej različne od oddaj dru- goslovanske načrte preprečila vojna, gih, radijskih postaj po svetu. Številni, ino- V vojni smo izgubili Še to, kar smo zemshi strokovni Usti so poudarjali, da si -*—t:	'1~:  -----♦>—/.•
roma svojski in	izviren način	oddaj/ Ven-
smo	bili	Slovenci	dar je imela takrat kukavica	pri oddajah
še poglavitno besedo . . .
Ljubljanska postaja pa se je stalno izpopolnjevala, kolikor je bilo v takratnih reparacij, zgrajena	pa	je bila	po navodilih	prilikah mogoče.	Ze leta 1931	je bita po-
univ	prof ing.	Osane. Aparatura	je bila	dvojena antenska	energija na pet kilovatov
ter priključena velenjska elektrika. Pa tudi studio v Ljubljani so prenovili. V starem poslopju so upoštevaje nove izsledke v tehniki, zvočne izolacije opremili še eno oddajno dvorano ....	,	,	, .
Naša postaja je lahko že dostojno za-
šele po letu 1920
Po čudnem naključju ........... ........*
tako srečni, da smo med prvimi narodi ie leta 1928 dobili svojo oddajno postajo. Dobavila jo j c neka nemška tvrdka na račun r"	x~ ut1~ navodilih
-ivu/<11. ut a je bila nameščena v leseni baraki y Domžalah Dva antenska stolpa sla bila visoka po 120 metrov. Atenska energija je bila sprva dva in pol kilovatna.
Takrat je bila svetovna radiofonija Še V povojih. Vse dotlej zgrajene oddajne po
.. •	, , . ~ -i f b i-eč	1/ ON n!: d i-n L-il/,
imeli. Ze prve dni sovražnosti so nam Nemci razbili domžalsko oddajno postajo. Prav tako so bile uničene postaje tudi drugod po državi.
Italijani so sicer v Ljubljani, v Času okupacije postavili zasilno oddajno postajo, ki pa je bila zaradi šibkosti skoraj brez pomena. Poslušali naj bi jo samo po ljubljanski. provinci
Prve dni naše vstaje proti okupatorju pa se začenja nova doba naše radiofonije. ZjP, pred desetimi leti je namreč postavila Osvobodilna fronta nov, močan oddajnik, ki je od 7. novembra 1941 oddajal v največjo okupatorjevo jezo vsak dan 75 minut po-
staje so imele kvečjemu en ali dva kilovata stopala Slovenijo v jugoslovanski radiofo- ročil. Vendar je ta radijska postaja l. 1942 -jakosti, saj je šele leta 1926 konstrukcija niji. j)0 \eta wu smo imeli samo ** «
e	1. ..J	rt 011I >1(111 t-odtMMlln In. 'Zx.	~	„ r, / x, 4x> 'Frtnr, I
močne postaje so bile. takrat še redkost in naša oddajna postaja v Domžalah je veljala
za pravi *veleoddajnik*. Bila je največja in Razvoj radiofonije najmodernejša postaja, v vsej Jugoslaviji. davkom «z» pro vi ponos vseli Slovencev. Hodili so jo ogledovat domači in tuji strokovnjaki. Nič zo.lo, če. je bila nameščena v leseni, baraki, nič zato. če ni imela priključka na el ek- tenarni trično omrežje ter je obratovala, na Diesel motor katerega pa je bilo treba pogosto čistili in popravljati, tako da so naslajali odmori v obratovanju Godbeniki radijskega orkestra so še dolga, hvalili tiste lepe čase. ko so imeli v Domžalah vsaj enkrat teden-
i ■ t : . i i	i ■: . / , i, / i r,	uN.
v prenehala, z delom.
leta pa Novo postajo smo dobili na osvobojenem 20 kilo- ozemlju šele 7. avgusta 1944 in s icer v
-	_____' razvoj Črnomlju, Ta postaja je oddajala sprva
radiofonije pri nas tudi končan. Stara Ju- samo dvakrat dnevno po 15 minut poročil, goslavija je pač smatrala radio za luksuz, pozneje pa je oddajala dvakrat dnevno po
ndZIim	rt. jg Ovirala Z <111 e/V.-im 6vtr\ 1/ »-/->	r x. m te : - m i -
ter
radiofonskih oddajnih cevi napredovala la- Zagrebu 0,7 kilovatno postajo. Tega leta ko daleč, da je bilo mogoče sestaviti cevi so zgradili tudi v Beogradu novo, 20 kilo- ozemlju i za deset ali še več kilovatov. Toda tako vatno radijsko postajo. S tem je bil razvoj Črnomlju,
....	x.	visokim eno uro programa Leta 1945 je bil ta od,
da v k om na radijske aparate ter z visoko (tajnik prepeljan v Trst, kjer ga pa niso ' t naročnino, Sele leta 1910 so zgradili v Beo- montirali, temveč» so ga prepeljali v Ljub-gradu se eno kratkovalovno oddajno postajo fjano, kjer je služil svojemu namenu nato kn\ Opremili sc jo z usmerjevalnimi an- mesto šibkega okupatorjevega oddajnika vse za Severno in Južno Ameriko.	d,o leta 1946, ko so ga predelali in prestavili
J nn*e radijske postaje so bile v pri- v Ajdovščino. V Ljubljani je radio S rova t n ih rokah Tako so ljubljansko postajo hodna Ljubljana začel oddajati ie 9. maja upravljali ljudje okrog takratne Prosvetne 1945. Kako velike težave je moralo prema-zveze. Sele Jet i 1930 je izšla odredba o raz- gorati vodstvo postgje, ni treba še posebej > beograjskih postaj, ki popisovati. Okupator je pustil v$e v neredu.
lastitvi zagrebške in
sko defekt ,
ka stavba
Tudi ljubljanski studio - niz-nekdanji. Uleivceisovi cesti -
poslej prišle v last. države.	Našli so pravzaprav uporaben samo
Zatadi mačehovske skrbi stare Ju posla- v današnji Cankarjevi, ulici. Ni bilo
? 9d 11 tiso mrlinfnrtSi^ . _	....... . ... 7„ 7„	; u:i - , • , • •, t n'j_ - _,  
vije
našo radiofonijo
nas sosedne riala, ni
korišča tu premog vseh vrst: lignit v Kreki in sosedstvu, rjavi premog pri Ba-novičih in črni premog v Majevici. Ni pa premog edino bogastvo tuzlanske kotline, saj so ob Majevici odkrili še drugo dragoceno gorivo — nafto. Ogromne so zaloge soli, ki so jih začeli na veliko izkoriščati šele v najnovejši dobi. Pri tolikem bogastvu premoga ni čudno, da se je tudi industrija krepko razifiahnila. Velika koksarna, tovarna poljedelskih strojev, kemična tovarna in tovarna stekla že obratujejo ali pa bodo prav kmalu začele. Pridružila se jim bodo še nova podjetja.
Vse rudarske in industrijske proizvode pa je treba odvažati v druge predele in dovažati hrano in ostalo. Povsem razumljivo je, da je izmenjava zato naj večja prav z ravninskimi predeli severno od Save. Ze smer nove proge sama to lepo pokaže. Simbolično je, da je prvi vlak, ki je zapeljal po novi progi, vozil premog iz Banovičev na sever in žito iz Vojvodine na jug. Šele železnica je omogočila to po prirodi nakazano izmenjavo in ustvarila pogoje za s mo tem razvoj obeh predelov, ki ju veže. Proga Brčko—Bano-viči je na ta način hkrati primer in zagovor načrtnega gospodarstva.
Skušnje, ki jih je naša mladina pridobila pri gradnji prve madinske proge, niso ostale neizkoriščene. Že kar drugo d d mladinske brigade zopet pohitele Bosno. V zgodnji spomladi 1947 je dola ob reki Bosni oživela kot še nikoli prej. Povsod so dovažali gradbeni material, orodje in stroje, rastle so lične stanovanjske barake in odmevala je pesem iz mladih grl. Domačinom je postalo jasno, da se pripravlja nekaj velikega.
Nagel razvoj našega gospodarstva po osvoboditvi, posebno načrtna gradnja močne domače industrije, je pokazala, da ie vprašanje izgradnje in preureditve našega železniškega omrežja neodložljiva stvar. V dolini reke Bosne, glavni prometni osi NR Bosne in Hercegovine, ni šlo za to, da te kraje šele povežemo z jugoslovanskim železniškim omrežjem, temveč da jih povežemo uspešno. Ozkotirna proga od Broda do Sarajeva je že pred vojno izkazovala razmeroma močen tovorni in potniški promet, a je komaj zmagovala tako obremenitev. Poleg tega je bilo treba blago ob priključkih na normalni tir prekladati, kar pomeni izgubo denarja in dela. Stara proga tudi ni bila smotrno zgrajena. Med Brodom in Dobo jem je zapravljala dragocene kilometre, ko je v vijugah premagovala gričevnate vzpetine med obema krajema. Nova proga je bila zato zgrajena v ravnini ob sami reki Bosni. Podobno je stara proga sledila vsem ovinkom, ki jih dela rečna struga. Nova proga jih s tuneli prereže naravnost. Vranduk slavnega spomina je tak primer.
Še bolj kot tehnične zboljšave so pomembne gospodarske prednosti nove proge. Šele s svojo povečano kapaciteto prevoza omogoča nova normalncmma proga učinkovito iizrabo prirodnih bogastev Bosne. Kaj vse ne kopljejo, pridelujejo in predelujejo ob progi in v njeni - bližini?
leto v lina
vrst, ki doslej še daleč ni bila vsestransko izkoriščena. Tudi živinoreja ima tu še lepo bodočnost. Lesu ob zgornji bosanski dolini pridruži še veliko rudno bogastvo, železo, mangan, krom in še marsikaj, predvsem pa premog, kruh industrije. Domala ob vsakem toku Bosne so po kotlinah, ki jo spremljajo, odkrili znatne, po nekod izredno obilne zaloge dobrega rjavega premoga. Zato je v naši industrializaciji bosanski dolini odmerjeno prav važno mesto. Starii železarski obrat v Zenici se razvija v naš največji kombinat težke industrije. Sarajevo razvija industrije vseh vrst, a tudi drugod rastejo vedno številnejše nove tovarne.
Kljub vsemu pa bi imela nova proga sicer velik, a vendar le pokrajinski značaj, če ne bi imeli projektanti že od začetka v vidiku, da se podaljša do morja. Šele zveza na morje daje naši drugi mladinski pro£fi vsedržaven pomen. S progo Sarajevo—Kardeljevo—P loče bodo po najbolj ugodni poti zvezani med seboj vsi trije veliki predeli Jugoslavije: toplo jadransko primorje, gozdnati gorski predel in rodovitna panonska ravnina z obrobjem. Različna proizvodnja v teh predelih bo sprožila zamenjavo, ki jo bo omogočila prav nova proga. Kako izreden pomen bo imela celotna železnica, ko bo zgrajena v vsej dolžini, lepo ilustrira dejstvo. da je pristanišče Kardeljevo—P loče, že danes, ko se mora promet delno nasloniti še na staro ozkotirno progo, po obsegu prometa v luki na tretjem mestu med našimi pristanišči.
Naša tretja mladinska proga, ki jo je začela graditi letos pomladi mladina iz vseh zveznih republik, se razlikuje od obeh zgrajenih" že po svoji smeri. Potekala bo namreč prečno na glavne bosenske doline, glavne žile prometa. Njen namen torej ni povezati sevemozapadno Bosno s prometno magistralo Jugoslavije ob Savi. Zato pa proga ne bo nič manj pomembna in nujnost, da jo eimprej dogradimo nič manjša. Šele z njo bo v Bosni ustvarjeno osnovno železniško omrežje. Ta temeljni sistem železniških prog bo povezal med seboj najvažnejša gospodarska in kulturna središča Bosne in Hercegovine. Banjo Luko. Tuzlo, Sarajevo in Mostar, nekako v obliki črke T. To bo tudi tisti skelet, na katerega se bodo navezovale v bodoče ostale proge, ki obstajajo za enkrat le na zemljevidih planerjev. Tehtni razlogi so govorili za to, da se zadnji manjkačoči krak tega osnovnega železniškega T začne graditi čimprej. Ne smemo namreč prezreti, da bodo novi železarski obrati v Zenici prav kmalu zahtevali ogromne množine železove rude. Nikjer v Jugoslaviji pa nimamo toliko in tako dobrs železove rude kot v Ljubiji pri Prijedoru. Danes vozijo rudo v Zenico po velikem ovinku čez Sunjo, Vrpolje in Šamac. Očitno je, da to ni le izguba v denarju, temveč tudi velika ovira prometu na tej progi. Po novi progi preko Tanje Luke in Doboja, bo prihajal železovec v Zenico po polovico krajši poti in 'udi hitreje. Banja Luka teži danes v prometnem oziru proti Zagrebu in ho šele z novo nrego neposredno zvezana s Sarajevom. Danes je Ljubljani bližja Kot Sarajevu. Ker bo nova proga zbližala železo in premog lahko pričakujemo da se bo ob njej še lepo razvila težl-a industrija. Kot proga Brčko—Banoviči bo imela nova proga Banja Luka—Doboj v ‘lik pomen tudi za lokalno gospodarstvo. Tako bo zlasti olajšala odvoz lesa iz gozdnatega ozemlja južno od proge n cadja iz rodovitnih predelov severno od tod. Gotovo bo prinesla na vsem področju, kjer bo stekla, s seboj velike spremembe v načinu gospodarstva.	v. K.
TEKOČE ZLATO PERZIJE
NOVO POSLOPJE RADIO DOMA IN STAVBA NEKDANJEGA ŠTUDIJA
samo studio
... ___  mate-
bilo ljudi itd. Toda z železno voljo
so premagali tudi te !i , ovire. Bivši črnomelj-ski oddajnik kljub pomoči starega, okupatorjevega oddajnika ni zadoščal. Da zadosti najnujnejšim potrebam Slovenije, je naša ljudska oblast kljub , takratnemu pom nn jk a- «. nju naročila na Dunaju 20 kilovatni oddajnik, ki pa ni pri- , šel k nam. v celoti. Dobili smo le posamezne dele. Naši tehniki so z velikim trudom iz teh in še novih delov sestavili oddajnik in ga montirali, r Kranju. Crnomeljski ■ oddajnik pa so kot rečeno prestavili v Ajdovščino. V Mariboru je bila postavljena 5 kil ovalna re- ) lejna postaja. Tako je bilo začasno urejeno vprašanje slovenskeg a radia. Doseženo je bilo, da se je naš radio slišal vsaj po Sloveniji.
7j novim oddajnikom, ki je li. aprila začel redno obratovati, pa se bo slišala naša beseda daleč v svet. Naš radio se je s tihim požrtvovalnim delom dolgo pripravljal i in se dobro pripravil, da nas bo dostojno predstavil Širnemu svetu.	R.
V večini perzijski mest prihajajo do izraza ostra nasprotja kapitalističnega sveta. Istočasno lahko vidiš prelepe stavbe in siromašne koče, pretirano eleganco meščanov in ljudi v cunjah, bleščeče avtomobile petrolejskih magnatov in uboge mule, edino transportno sredstvo siromakov.
Nizko na tleh čepijo nekake kolibe iz ilovice — v daljavi pa se vije gigant moderne tehnike: srebrni cevovod neke petrolejske rafinerije. Šele prav od blizu je mogoče razločiti, da so te kolibe pravzaprav domače rafinerije tamkajšnjih prebivalcev.
Poleg moderne tehnike — hišna de javnost, o kateri le malokdo kaj ve. V dolgih karavanah nosijo mule surovo nafto v »rafinerijo« iz krajev, kjer nalta sama izvira iz tal ter zopet odnašajo gotdv proizvod potrošniku. Desetletja so se te primitivne delavnice obdržale poleg velike industrije, kot da bi hotele dokazati: »Nafta je naša, naša bi morala biti tudi industrija!«
Tukaj žive delavci v bednih zemeljskih luknjah, tam pa uživajo nameščenci pravi luksus; tukaj računajo kapital v tisočih, tam ga štejejo v milijonih dolarjev.
Samo ltapilal Anglo-Irinian Oil-Com-pany (AIOC je znašal 1. 1932 35 in pol milijona dolarjev. Danes cenijo vrednost tega podjetja okrog ene milijarde. 56 % kapitala je v rokah angleške admiralitele, 28 % v rokah »Burmah Oil« (njene akcije pripadajo večinoma angleški državi), samo 16 % akcij je last privatnikov, večinoma v Franciji. Ta nafta je pomorska moč Anglije — njena pot v Indijo in hrbtenica njenega imperija. Petrolejski

Naftovod v Perziji
viri Perzije znašajo četrtino proizvodnje nafte vsega sveta. Medtem ko mora iskati Amerika nove vire, da bi lahko razpolagala z zadostno zalogo, so viri Azije bogato skladišče bodočnosti.
Zdaj so spet nemiri v Perziji. Padli so streli^ pogodbe se trgajo — Perzija se spet poskuša, kot leta 1932. iznebiti skrbništva. Toda, danes je AIOC daleč večja kot leta 1932. Danes preskrbuje četrtino perzijskega proračuna in proizvaja samo v eni rafineriji v Abadanu 20 milijonov ton nafte letno.

Seeh- v prirodoznanstvenem institutu
Znanega poznavalca In raziskovalca prazgodovine človeka prof, dr. Srečka Brodarja je naše uredništvo zaprosilo za kratek Intervju o dosedanjih znanstvenih izsledkih na tem področju.
Profesor dr. Srečko Brodar je ustregel naši želji in nam odgovoril na naslednja vprašanja.
Kdaj se je človek pojavil na svetu? Kakšna je bila takratna doba? Ali je živel v tej dobi tudi na slovenskem ozemlju?
Dovolj imamo že dokazov, da je bilo slovensko ozemlje obljudeno že davno prej, preden so se naselili na njem ali ga zavzeli ljudje mlajše kamene dobe in za njimi Iliri, Kelti, Rimljani in drugi narodi.
V mislih imamo človeka stare kamene dobe ali paleolitika, ki je živel po vsem starem svetu, v Afriki, Aziji in Evropi, torej tudi pri nas v tako imenovani ledeni dobi. Njen začetek sega nekako milijon let v preteklost, končala pa se je pred 16 do 20 tisoč leti. Sledila je terciarni dobi, v kateri so živeli živalski predhodniki človeka iri je bila mnogo toplejša od današnje. Iz doslej še ne popolnoma pojasnjenih vzrokov se je že pri koncu terciarne dobe začelo na zemlji ohlajanje, ki je dovedlo do ledene dobe. Iz Skandinavije se je širil preko Vzhod-
Izkopavanje v Potočki zijalki
nega morja debel leden oklep, kije segal globoko v Srednjo Evropo. Prav tako so naraščali alpski ledeniki in se strnili v ledeno gmoto na predalpskih ravninah, Pri nas je Savski ledenik segal do Radovljice, Dravski ledenik pa do Velikovca. Močno in samostojno zaledenele so bile Kamniške Alpe, Le nekaj- sto kilo-, metrov širok pas med Alpami in severnim poledenelim ozemljem je ostal brez ledu, ki je bil ponekod tudi do 2000m debel.
Toda zaledenitev v tej. dobi ni bila enkraten pojav. Po današnjih dognanjih se je v ledeni dobi štirikrat ponovila, tako da govorimo o štirih poledenitvah in treh vmesnih obdobjih, ko so se ledeniki umaknili do današnjega stanja ali še bolj. Le naravno je, da se je tolikim fizikalnim in klimatičnim izpremebbam prilagojevalo tudi rastlinstvo in živalstvo.
Največ ledenodobnih živali je živelo v času raznih poledenitev in medledenih obdobjih tudi v naših krajih. V številnih naših jamah leže v plasteh, ki so se tvorile v ledeni dobi, kostni ostanki tedanjega živalstva. Toda tudi v rečnih naplavinah jih ne manjka, vendar jih tu lahko le bolj slučajno Izsledimo.
Na razbite, prečno in podolžno prelomljene, pogosto tudi ožgane kosti omenjenih in drugih ledenodobnih sesalcev, naletimo večkrat v jamskih plasteh, pa tudi v ilovicah in prodovih na planem, ob ognjiščih takratnega človeka. Gre namreč za ostanke njegovega lovskega plena in njegove prehrane. Čim globlje jih najdemo, tem starejšo stopnjo ledene dobe nam predstavljajo.
Skrbno in potrpežljivo preiskovanje plasti v takih najdiščih ki jih imenujemo paleolitske ali siarokamenodobne, pa nas bo nagradilo še z nadaljnjim dokazom o nekdanji navzočnosti človeka. V vfečini primerov bomo našli poleg kostnih ostankov in ognjišč tudi njegovo kameno orodje, tako imenovane artefakte (umetne izdelke), Izdelane iz bolj ali manj gostih, tudi zrnatih rasličkov kremena in vseh mogočih barv.
To kameno in kasneje tudi koščeno orodje ledenodobnega človeka se je počasi razvijalo 'in zmerom bolj izpopolnjevalo. Upravičeno govorimo tudi v tej dobi že o različnih kulturah. Poudariti je treba, da je človek ves ta čas že poznal ogenj, toda si ni s kuhanjem pripravljal jedi. Lončevina je v tej dobi še neznana. Stalne naseljenosti še ni bito, človek se je za lovnimi živalmi selil iz kraja v kraj. V poledenitvenih obdobjih so mu bila dobrodošla zavetišča podzemske jame.
Med vso ledeno dobo se je človek tudi telesno razvijal. Iz druge polede-nitvene dobe poznamo tako imenovano heidelberško čeljust, ki je še močno opičje narave, toda ima že popolnoma človeške zobe. Iz zadnjega medledcnega obdobja in iz začetka zadnje p-oledenitve pa so znani že številni' okostnjaki tako imenovanega neandertalca ali pračloveka, ki so ga našli tudi blizu slovenske meje, v že hrvatski Krapini. Označujejo ga zelo noševno čelo, močne ličnice, silno močni nadočesni oboki in spodnja čeljust brez
obradka. V zadnji poledenitvi pa se pojavi že tako imenovani fosilni človek, ki se bistveno ne razlikuje od današnjega.
Kje so bile že doslej ugotovljene paleolitske postaje v Sloveniji?
Na svetu je veda o ledenodobnem človeku in njegovi dobi že močno napredovala, mi pa smer nekoliko zaostali in moramo hiteti, da zamujeno popravimo. Pred odkritjem paleolitske postaje Potočke zijalke so bili celo naši strokovnjaki mnenja, da se je človek naselil na slovenskem ozemlju pred nekaj tisoč leti, v tako imenovani mlajši kameni dobi, to je v dobi, ko je človek že izdeloval in uporabljal oglajeno kameno orodje. In vendar je bila že nekaj desetletij prej ugotovljena, vsekakor po tujih strokovnjakih, paleolitska postaja Pod kalom pri Nabrežini. Poleg številnih kosti jamskega medveda in nekaterih drugih ledenodobnih živali so našli tam tudi zelo primitivno surovo obtolčeno kameno orodje,
Po prvi svetovni vojni (v letih 1928— 1936) so odkrila raziskovanja v Potočki zijalki na Olševi v Vzhodnih Karavankah, v 1700 m visoko ležeči jami, bogato paleolitsko najdišče. Razen razbitih kosti več tisoč jamskih medvedov ter ostankov drugih sesalcev, od katerih je posebno omeniti moškatnega bika, smo odkrili poleg številnih ognjišč in v znatni globini mnogo kamenih in koščenih artifak-tov. Z zbirko 134 dobro ohranjenih koščenih šil in podobnih izdelkov, med katerimi vzbuja pozornost po vsej dolžini votla »šivanka«, ne more tekmovati nobena druga paleolitska postaja. Kulturni ostanki Potočke zija)ke so znani v svetu po imenu »olševska kultura«. Prav v zadnjem času so tudi v Avstriji odkrili novo olševsko postajo.
Nadaljnje jamske paleolitske postaje smo odkrili v Njivicah pri Radečah, v Momovi zijalki pri Šoštanju in v Špehov-ki pri Zgornjem Doliču, Po pomembnosti jih ne moremo meriti s Potočko zijalko, vendar smo ugotovili tudi v teh jamah sledove ognjišč, številne ostanke ledenodobnega živalstva, in sicer predvsem zopet jamskega medveda, ter razen posameznih koščenih izdelkov precejšnje število kremenastega orodja. Raziskovanje na naši severni meji v Jami pod Herko-vimi pečmi pri Remšniku je poleg ledenodobnih sesalcev dognalo precej kamenih artefaktov, zelo preprosto izdelanih zaradi slabega zrnatega kremena.
Vsekakor bi bilo napačno če bi iskali sledove za ledenodobnim človekom samo v jamah in ga zato nazivali jamskega človeka. Tudi pri nas se je ustavljal na planem. Poleg kostnih ostankov mamuta v Nevljah pri Kamniku je našel F. Kos sicer samo eno kameno praskalce, ven-
dar dovolj značilno, da smemo že po njem sklepati, da je kamniški mamut bil le žrtev ledenodobnega človeka- Prav tako vemo, da se je zadrževal na planem pri Kostanjevici na Dolenjskem in na Vrhniki, kjer so našli v produ rezljano rogovje severnega jelena.
Po osvoboditvi se je naše raziskovanje usmerilo na Primorsko, V Betalovem spodmolu pri Postojni smo ugotovili paleolitsko postajo prvega reda. V plasteh, ki segajo do 9 m v globino, smo našli več tisoč kremenastih izdelkov najrazličnejših oblik, vmes seveda tudi mnogo odbitkov. Kulturne proge si slede po vrsti ena nad drugo, tako da moremo zasledovati več deset tisočletni kulturni razvoj. Po sestavi plasti in bogati ostalini ledenodobnega živalstva (jamski medved, jamski lev, jamska hijena, volk, lisica, nosorog, pragovedo, .vsaj tri vrste jelenov, los, alpski svizec, hrček, bober itd.) pa bo mogoče tudi soditi, kako se je izpreminjala klima v nad sto tisoč let trajajočem obdobju. Zasledovati bomo mogli človeka v borbi z naravo.
Naša raziskovanja v Otoški jami pri Postojni so zanesljivo ugotovila, da je tudi to jamo obiskal ledenodobni človek, kakor tudi našo cvetočo Postojnsko jamo. Sled imamo tudi iz Dobravelj pri Ajdovščini in zelo verjetno tudi v Škocjanskih jamah pri Divači ter v Vlaški jami pri Nabrežini.
Ali so vse naše paleolitske po-postaje enake starosti? Koliko so stare?
Število paleolitskih postaj na slovenskem ozemlju je že lepo' naraslo. V ozir pa je treba vzeti še tri hrvatske paleolitske postaje, ki so le nekaj kilometrov oddaljene od naše meje. To so: Krapina, Vindija med Ormožem in Ivancem ter Lokve pri Delnicah. V vseh navedenih postajah vidimo, *ako jih gledamo v celoti, razvoj vsaj zadnjih 150 tisoč let. Naj-etarejše prve naselitve imamo v Krapini, v jami Pod kalom in v Betalovem spodmolu, nekoliko mlajše so Njivice, Mor-nova zijalka in Špehovka. Te postaje so bile naseljene vsaj že v zadnji medledeni. dobi in V začetku zadnje poledenitve. Za Potočko zijalko pa prevladuje mnenje, da je bila prvič poseljena šele pred nekako 70 tisoč leti
Ali so za raziskovanja na razpolago zadostna sredstva?
Z raziskovanjem paleolitskih postaj širimo spoznanje o preteklosti človeka in bogatimo znanost. Tako večamo ugled države in naroda v svetu. Pred zadnjo vojno so mogla naša raziskovanja ob skromnih podporah le počasi napredovati. Po osvoboditvi pa je naša ljudska oblast pokazala širokogrudno razumevanje. Ustanovljen je bil na univerzi v Ljubljani institut, ki proučuje vsa vprašanja ledenodobnega človeka na naših tleh. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa je v polni meri krila vse stroške izkopavanj.
CELJE
preteklosti
in
bodočnosti
\
Celje je po velikosti in pomenu med slovenskimi mesti na tretjem mestu. Po starosti pa mu nedvomno pripada prvo mesto.
Že rimsko Celje, imenovano Celca je zavzemalo pribliino ves prostor današnjega notranjega mesta, a naseljeni so bili tudi vsi okoliški griči, na njih so stale vile bogatih mdščanov. Rimsko Celje je imelo mnogo odličnih stavb s kopališči in podtalnim ogrevanjem. Močni ki trdno zidani in obokani rimski kanali še danes služijo za odvajanje nečistoče; eden izmed njih poteka pod današnjo Zidanškovo ulico vzporedno s Savinjo, drugi pa izhajajo pravokotno iz njega in vodijo večinoma proti Savinji. Na mčslu Doma ljudske prosvete (Narodnega doma) in sosedne vojašnice je bila verjetno najmogočnejša stavba rimskega Celja, nekak grad (arx). Rimsko kopališče je bilo zunaj mesta, ob sedanji Ljubljanski cesti. Vsi lepši rimski spomeniki so bili iz pohorskega marmorja, kakršen se lomi pri Vitanju. Ta marmor je Rimljanom v Celju služil tudi kot odličen gradbeni material.
Viharni dnevi preseljevanja narodov so mesto uničili, toda na njegovih tleh so Slovenci obnovili skromno, kmečko življenje In očuvali staro ilirsko-kellsko ime.
Toda pravo podobo je srednjeveško Celje dobilo šele pod okriljem fevdalcev, ki so si na strmi pečini nad Savinjo zgradili trden grad, čigar razvaline so še danes največje svoje vrste v Sloveniji. Kdaj so fevdalci ta grad zgradili in se na njem naselili, ni znano, toda med letom 1122 in 1137 se že omenja.
Pod z rt ščit o gradu se je prvotna vaška naselbina spremenila v trg, kjer so že prebivali obrtniki in trgovci.
Srednjeveško mesto Celje pa je zraslo šele, ko je po nesrečni smrti zadnjega celjskega grofa prišlo pod Habsburžane. Veliko ni postalo niti poslej, omejeval ga je le obzidni, kvadrat, čigar stran je bila dolga okrog 500 m. Toda v tem kvadratu je vladalo pravo mestno življenje s trgovino, obrtnimi cehi in samoupravo. Navidezno je to življenje potekalo mirno, v resnici so pa bili spori na dnevnem redu. Ljudje so še bili preprosti po izobrazbi in običajih. Nekateri spori so imeli celo resnejši značaj. Ob koncu XVII. stoletja je mestni pisar zapisal v zapisnik mestnega sveta, da so ustavili delo delavci, ker so imeli premajhno plačo. Celje je bilo tudi priča kmečkih uporov. Po ponesrečenih uporih leta 1515 in 1573 so zapori gornjc-celjskega gradu mrko gledali na ujete kmete, ki so jih pripeljali vanje, preden so jih odpravili v Gradec. Leta 1635 so se pa dvignili sami savinjski kmetje. Požar je izbruhnil na posestvih ojstriške
NEKAJ O VREMENU IN HIDROMETEOROLOŠKI SLUŽB
Vrem 9 igra v naši prirodi tako važno vlogo, da se je človek nenehno trudil dojeti njegovo zakonitost. Po dolgem raz-iiskavanju mu je končno uspelo spoznati s pomočjo preciznega instrumentarja ter odkriti v fiziki in kemiji njegove osnovne zakone, kateri so dali splošno Sliko vremenskega dogajanja v našem ozračju. Želja po spoznanju vremena je narekovala njegovo opazovanje na številnih krajih, iz česar se je rodila mreža vremenskih opazovalnic. Tako je leta 1850 dobila prvo vremensko opazovalnico tudi Ljubljana; ustanovil jo je J. Zeilinger.
Prva opazovanja vremena v Ljubljani so bila skromna. Iz desetletja so se izpopolnjevala, v čemer imata največ' zaslug Kairel Dežman in prof. Matija Vodušek. Po prvi svetovni vojni je bil ustanovljen Zavod za meteorologijo in geodinamiko, katerega naloga je bila nadaljevati vremensko službo v Ljubljani in v Sloveniji ter raziskovati osnovno problematiko vremena pri nas. Toda za to veliko delo ni imel navedeni institut dovolj gmotne in moralne pomoči od pristojnih čini-teljev. Zaradi tega Slovensko vremeno-slovje ni dohitevalo razvoja vremenskega razlskavanja drugih narodov, ki so prav v tem času doživeli veliki napredek.
Po zmagoviti revoluciji je vprašanje sodobne vremenske službe postalo pri nas še bolj pereče, kateremu pa se je pridružila še hidrologija. Bilo je jasno, da plansko gospodarstvo, elektrocentrale, promet, turizem, šport, poljedelstvo in moderna vojska nujno zahtevajo čimtočnej- • še poznavanje vremena v dejanskem in prognostičnem 'smislu, kakor tudi intenzivnejše raaiskavanje hidroloških problemov.
Iz teh pfltreb se je rodila 1947. leta Uprava hidrometeorološke službe, kamre osnovna naloga je bila organizacija in znanstveno raziskovanje hidrologije in meterologije na Slovenskem. Bodi dovolj, da se omejim na meteorologijo, ki je od Zavoda za meteorologijo in geodinamiko prevzela operativni in deloma strokovni del vremenske službe v Sloveniji. Prva njena naloga je bila, da reorganizira mrežo vremenskih opazovalnic. To ji je tudi uspelo. Tako deluje danes v Sloveniji 300 klimatoloških postaj, katere vršijo merjenje padavin, oblačnosti, slane, rose, megie, bliska, groma itd. Iz teh opazovanj se polagoma lušči slika podnebja Slovenije, katera je zelo važna za vse panoge našega življenja. Poleg navedenih postaj je organizirala Uprava na ozemlju naše republike 11 vremenskih opazovalnic, katere vsako 3 ure javljajo
v Ljubljano stanje vremena v teh predelih, Ta poročila sprejemajo poleg domače uporabe tudi inozemski vremenski centri, ki pa javljajo svoja poročila v naš center. S pomočjo tako dobljenih vremenskih elementov se rišejo vremenske karte, ki služijo za proučevanje vremena in izdajanja dnevne vremenske napovedi.
V Ljubljani je bila postavljena tudi moderna vremenska opazovalnica — observatorij za Bežigradom — s sodobnimi opazovanji vremena. Tako ®e vršijo opazovanja vseh vremenskih elementov v višini 2 m nad zemljo, poleg tega^ se opazuje temperatura zemlje v različnih globinah, kar je izredno važno za našo agro-klimo. Nadalje se vršijo merjenja vetra v višjih plasteh ozračja do višine 6000 m, iz česar se dobijo zello važni podatki za vremensko napoved.
Gotovo bo marsikdo dejal, če se ia
ker je v navedenih državah vremenska služba že stara, so ljudje tudi navajeni, . da vremenska napoved ne more biti vedno stoodstotna, ampak je še vedno nekaj takih primerov v prirodi, katerih ne pozna moderno vremenoslovje. Zaradi tega se tudi v teh predelih ne sliši po-milovanjia ali celo zasmehovanja na račun neuresničene napovedi.
Že nekaj desetletij se vreme in s tem tudi podnebje močno spreminja. Dognanja R. Scherhaga in A. Wagnerja dokazujejo pojačeni dotok morskega, tropskega in kontinentalnega tropskega zraka proti severu. Tako so po vremenskih p<> datkih zime v severni Evropi do 3° C toplejše od zim do leta 1900,. a poletja celo za 4° C. Zaradi tega se ledeniki umikajo. Dokazano je, da se je na primer ledenik Pastarica v Alpah v času lJ-,9 do 1839 umaknil za 10.4 km od prvotne
Višinski observatorij, ti ga bo do zgradili pod Triglavom
vremensko napoved vrši toliko opazovanj, kako to, da niso te napovedi vedno dejanske. Vedeti je treba, da stvar vendar ni tako preprosta in enostavna. V glavnem so pri napovedi vremena sledeče težkoče: Slovenija je po svoji geografski legi na izredno divergentnem ozemlju, io se pravi, na sorazmerno malem ozemlju se križajo različni elementi, to je Jadransko morje, Alpe in Panonska nižina, ki vsak po svoje oblikujejo in vplivajo na potek vremena. Angleži, Francozi in Rusi imajo mnogo lažje terene, kajti pota zračnega strojenja ne naletijo na tako zapletene situacije, zato je vreme pri_ njih mnogo manj »muhasto«. V teh državah je vremenska služba že tudi sorazmerno stara, zato so različni' odkloni, ki eventualno nastopajo, dobro preštudirani. Naša vremenska služba pa je stara komaj dve leti ia dejansko orjemo ledimo v tej stroki. Opomnil bi; da prav zaradi lega,
meje, a Muir na Aljaski za celih 22 km v istem času. Vzhodno Afriško jezero Viktorija je upadlo za 2 m, dočim Ka-spisko v obdobju 30 let za 1.2 m. Na drugi strani pa prihajajo poročila, da se zadnja desetletja razširja Sahara za približno 1 km na leto. Podobno sem ugotovil za Ljubljano, da je v čaisu od leta 1851 do 1950 porastla srednja letna temperatura od 8.7° C na 10° C, t. j. za 1.3» C..
Tako tudi te anomalije vremena, katere sem pravkar omenil, močno otežko-čajo vremensko napovedovalno službo.
Delo, s katerim je meteorološki oddelek Uprave hidrometeorološke službe dvignil vremensko službo v Sloveniji, je poroštvo, da se bo ta važna služba v bodoče še bolj izpopolnila. Obenem pa je storjeno delo in to prizadevanje že danes važen doprinos k zgraditvi socializma pri nas. '	Prof. Janko Pučnik
graščine in se naglo razširil naokrog. Gornje Celje je zopet nudilo krov nesrečnim gostom. Mnogo nemira je prinesla v Celje tudi reformacija.
Zdravstvene razmere v mestu so bile prav žalostne: ozke nečiste ulice, nezdrava voda v vodnjakih, temni prostori v preprostih, večinoma lesenih hišah. Padar je zdravil ljudi, a izza XVII. stoletja jim je edini lekarnar že prodajal preprosta zdravila. Mesto je večkrat pogorelo. Najhujši požar je bil leta 1798, ki je uničil vse lesene hiše, ostalo je samo nekaj pomembnejših zidanih stavb.
Tedaj je mesto začelo dobivati novejšo sliko. Padlo je tudi obzidje, začeli so delati kanalizacijo. Poslavljalo se je srednjeveško Celje, nastajalo je novo mesto kapitalistične dobe.
Slo je počasi, še okrog leta 1850 je imelo Celje samo okrog 3000 prebivalcev, do konca kapitalistične dobe se je to število poosmerilo.
Ob prehodu v novo dobo so bile v mestu raznovrstne obrti, ki so drugod pozneje dobile tovarniški značaj, a v Celju so izginile: zvonarstvo, usnjarstvo, pivo-varništvo. Ostalo je edino opekarništvo. Kakor, da se mesto ni moglo prav prilagoditi novi dobi. Toda v drugi polovici KIS. stoletja se je znašlo v novem položaju. V njem so se razvile nekatere pomembnejše industrijske panoge: mlinarstvo, ki se je opiralo na starejšo tradicijo, cinlcarništvo, izdelovanje emajlirane posode in milarstvo.
Prim svetovna vojna je razmere na celjskih tleh temeljito sp.rcmenila. Slovenski narod je prišel do svojih pravic. A vsi vemo, da politične razmere v stari Jugoslaviji zaradi sebičnih interesov posameznih sfrank, ki so podpirale gospodarski individualizem, niso bile ugodne. Kljub temu pa je mesto napredovalo, kar je znak. da je v ndšem človeku velika življenjska sila, ki se bo lahko v polni meri razvila šele v socialistični dobi, ki ne pozna izkoriščanja. Zlasti težko je postalo leta 1930, ko je pritisnila gospodarska kriza, ki je udarila v prvi vrsti po gospodarsko šibkejših in odvisnih. Regulacija Savinje in njenih pritokov, sicer nujno potrebno delo, je le o toliko služilo olajšanju največje bede, v kolikor je to dopuščal individualistični gospo-darsko-socialni ustroj. Nekaj kruha so dale tudi nove tovarne tekstilne stroke. Toda bil je skopo rezan. V tem času se je začelo na celjskih tleh vršiti smotrno organiziranje delavstva na marksistično-le-turistični podlagi.
Druga svetovna vojna je prinesla O« lju številne grozote. Okupator je hotel popolnoma zabrisati njegov slovenski značaj in je v Celju v potokih prelival slovensko kri. Mnogo slovenskih rodbin je izselil. Neustrašeni borci so se odzvali po-ziuu Komunistične partije. Na raznih me-
stih so se zbirali, ne meneč se za nevarnost. Prvim organizacijskim celicam so Nemci prišli na sled, od borcev leta 1941 so ostali živi samo nekateri. Toda rasle so iz tal nove skupine odpora. Zlasti velik razmah jc sledil leta 191-3 in 194-1. Težišče se je preneslo v okolico, toda Celje je bilo vključeno v akcijo.
Za Celje je po osvoboditvi nastopila doba obnove in socialistične preureditve Rezultati dela so že danes vidni. Celje mnogo prispeva k skupni zgradbi nas e nove socialistične Jugoslavije. Mnogo prispeva in tudi upravičeno mnogo pričakuje.
Celje mora postati lepše, kakor je bilo doslej. Regulacijski načrt, na katerega mislimo že davno, je treba čimprej uresničiti. Notranje mesto mora očuvati svoj zgodovinski značaj, toda regulirati ga je treba tako, da bo ustrezalo vsem zahtevam • moderne socialistične dobe. Bilo bi dobro, če bi si vzeli za vzgled Hradec Kralove. Nova slika mesta naj bo preprosta, toda brez finoče. Nikakor ne gre, da bi bombe, ki so padale med vojno, določale, kje in kak naj bo mestni trg, zgrešena po trenutnih potrebah narekovana obnova taka lepe stavbe, kakor je bil nekdaj Dom ljudske prosvete (Narodni dom), nam mora biti v svarilo. Celje razen majhnega Napotnikovega spomenika padlim poštarjem. nima zdaj nikakšnega spomeniškega okrasa. Tako trajno ne more biti. Vsaj spomenik padlim borcem mora kmalu dobili, stoji naj na mestu, odkoder bo najlepše izžareval idejo herojstva, požrtvovalne borbe za svobodo in pravičnost. Porušene in začete stavbe se morajo dovršiti in resno se je treba oprijeti skr.i za vzdrževanje hiš. V mestni okolici se bo aradilo dalje. Nikar tega ne detajlno brez načrta. Nikakor ne gre, da bi stale velike in male stavbe vse vprek. Izvežbano oko urbanističnega <mestnega) arhitekta lahko hitro presodi, kje naj stoje ene, kje druge, kakšen naj bo njihov odnos, kakšen prehod med enimi in drugimi, kakor je zamišljena zdravstvena četrt, ki se sicer trenutno ne gradi, tako mora priti tudi do šblskc četrti.
Celje je važno industrijsko mesto. Ob Voglajni, v smeri proti Teharja in Štoram, je predvidena zgraditev novih industrijskih objektov in novih tovarn. Dobra zamisel. Železnica sc bo od. mesta odmaknila pod Jožef-ov grič. dobila bo nov kolodvor in dva mosta čez Savinjo bosta postala nepotrebna. Sc zadnji kos Savinje bo treba regulirati in ob rdi preurediti lepo obrežje, ki bo moralo dobiti tudi pravo ozadje. Park za Savinjo mora dobiti vso svojo lepoto, naša skrb se pa mora razširiti tudi na sosedno gozdnato pobočje, zato ne bi bilo treba mnogo žrtev.
Savinji moramo posvetiti vso skrb in ljubezen. Brž ko bo izvršena regulacija, mora ob njej zrasti kopališče, ki ne bo dajalo zdravja in veselja samo domačinom, ampak bo privlačilo tudi tujce. Svojo težnjo, do. postane ndše športno središče, mora mesto očuvali in povečati. Zlasti pa mora Celje dobiti svoj pravi pomen kot iz hio-dišče za izlete v planine. Prof. J. Orožen
O mm sto let ribniški »suhi robf S-lB,eMfci ■»i!Bj»«wiLyft«ii
'	V vrstah jngoslovansklh fizkultnrntkov so svetovno prvenstvo v vajah na orodju Leon
Južno od mehkega in radodarnega deda. Tudi zenske so že stoletja v suho- zaprau tisti, ki imajo nad njimi
ljubljanskega barja pričenja trdi, skopi kraski snet. Neradodarna zemlja, ki nekako proti volji daje nekaj krompirja, koruze in zelja ter nekaj malega ječmena, oj de, ovsa, prosa in pšenice, že stoletja sili prebivalce tega sveta, da v njej ne iščejo zaslužka, marveč samo hudo tanko rezani vsakdanji kruh. Pa 'se tega ni dovolj za vse. Tretjina mora z zemlje s trebuhom za kruhom. Z nečim pa je ta zemljo le radodarna. Z gozdovi in drevjem. V njih so prebivalci tega kota Slovenije, k: mu pravimo Dolenjska, domačini pa go nazivajo rod Ribnice*, iskali dodatek k vsakdanjemu kruhu. Kot maslo cepive smreke in jelke, vitke in prožne leske, lahko rezljiva bukev, so pred več kot osem sto leti porodile v glavi prednika kakega »Rajbnčana Urbana* misel, da bi les lahko prispeval k njegovemu in njegove družine preživljanju.
Tako se je rodila najstarejša slovenska obrt. Urbanov davni prednik si je
robarstvu enakopravne, v pletarstvu pa že sredno besedo. Ne samo, da gozd
zdavnaj samostojne.
Vojna vihra druge svetovne vojne je oplazila tudi domovja suhorobarjev. Da so ndšli svoje pravo mesto v času, ko se je porajala nova doba. pričajo ostanki vasi in hiš, ki so jih do tal požgali rtisoč-letni civilizatorji* in »nadljudje*.
Nova doba se je suhorobarstva dotaknila s svojo čarobno paličico. Suhorobarji so se oklenili zadruge, se ali odzvali klicu industrije, ali pa zgrabili za — stoletja staro orodje in pričeli zopet izdelovati *siiho robo*. Leta 1950 je deset še obstoječih suhorobarskih obrti: rešetar-stvo, obodarstvo, zobotrebčarstvo, pletar-stvo, žličarstvo in kuhalničarstvo, pod-narstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, posodarstvo in strugarstvo, že izdelovalo nad pol milijona lesenih predmetov suhe robe in nad 2 milijona butaric zobotrebcev, vse v skupni vrednosti čez 35 milijonov dinarjev. S suhorobarstvom se je
nr -'o riti y o
V vrstah jugoslovanskih tizkultnrnlkov so znani Slovenci kot zelo dobri smučarji, alpinisti ln telovadci, Ne moremo si predstavljati jugoslovanske smučarske reprezentance brez Polde, Muleja ln Kordeža in tudi ne telovadne reprezentance brez Lon-gyke, Janeža in G-erbčeve. Tudi je značilno za slovensko zemljo, da naletite visoko v
za obdelavo, ampak celo na vse Usiplje	itttV/nTttvl T SgS
ovirajo izdajanje lesa suhorobarjem. Dru- cenim telovadnim orodjem.
spodarstva v nasprotju z določili našega petletnega plana ne skrbijo za to, da bi suhorobarji imeli dovolj primernega lesa
mlju okoli Ribnice in Sodražice, ki .šteje približno 35.000 prebivalcev.
Danes je suhorobarstvo, najstarejša slovenska domača obrt, v nevarnosti, da
omisli/ nekaj primitivnega orodja: nož, ,<c „edno ukvarjalo okrog 40 vasi na oze-
rezilnik, sekiro in morda žago ter vpre-	- -	- - -	-.................
gel družino v izdelovanje škafov, trhtal, brent, kuhalnic in drugih lesenih predmetov, iz katerih je v stoletjih nastajala znana tsiiha roba*, pravzaprav tribniška siihg roba*. Urbana so pričeli posnemati sosedje, te zopet sosedje in »suhorobarska« obrt se je počasi vselila v vse ne-premožne hiše vasic v idilični pokrajini med današnjo Ribnico, Sodražico in Velikimi Laščami,
gi, delni krivec ogroženega obstoja suhorobarstva pa so KLO, ki delujejo proti koristim široke potrošnje, za katero suhorobarji največ skrbe, in pretiravajo z davčnimi osnovami ter v njih štejejo n. pr. celo ceno, ki jo suhorobarji plačajo za les.
Človek bi dejal, da je nelojalna konkurenca samo še spomin iz preteklosti. Kaže pa, da je suhorobarstvo tako navezano na preteklost, da v njem še vedno obstaja. Kako bi se drugače zgodilo, da plačuje zadruga *Rog* za škafe 210 din, zadruga »DOM* pa 170 din? Kako je sicer razumeti drugače pohvalno iniciativo OZKZ v Ribnici, ki snuje svoj suhorobarski odsek, da v njega vabi suhorobarje z lažnivimi obeti težke karte in drugih izmišljenih ugodnosti?
S prospehom suhorobarstva se ukvarja zadruga *DOM* s sedežem v Ljubljani in z glavno podružnico v Sodražici. S
SMUČANJE JE NAŠ NAJSTAREJŠI ŠPORT
Po zgodovinskih zapiskih sodimo, da je smučarstvo naš najstarejši šport. V Valvasorjevi »Čast vojvodine Kranjske« beremo, da so gojili naši bloški kmetje smučanje že v 17. stoletju, to je v časih, ko tega športa po drugih deželah Srednje Evrope še niso poznali. Naši kmetje, prebivalci Bloške
počasi izumre. Posodarstvo,. strugarstvo. * suho robo zalaga vso državo, zadnje ča
Stoletja se je suhorobarska obrt borila s trdosrčno zemljo in z vsem, kar je čas
orodjarstvo, zobotrebčarstvo in rešetar-stvo je povsem razumljivo obsojeno na pogin. Okorno, zamudno in utrudljivo ročno izdelovanje naj nadomesti industrija. Obstaja pa še pet suhorobarskih obrti, ki jih industrija ne bo mogla uspešno nadomestiti. Toda prav te so v nevarnosti. Vse manj je v skromno lepi Sodra-žiški kotlini in v okolici Ribnice hiš in koč, ki na zunaj kažejo značilne znake suhorobarske obrti: sklade obodov, les, ki se sliši,, kupe škafov ipd. Tega so krivi prej tako radodarni gozdovi, prav-
se pa jo skuša plasirati znova na svetovni trg. Najprej pa bo verjetno morala poskrbeti, da bodo vse nepravilnosti odpravljene, suhorobarska obrt pa postavljena na mesto, ki ji pripada; sedanji suhorobarski izdelki inozemskega trga še ne bodo navdušili.
Najstarejša obrt v Sloveniji rabi zelo malo za svoj obstoj in prospeh. Samo približno ‘štiri tisoč kubikov mehkega in manj kot dva tisoč kubikov trdega lesa. vrbove sadike, ter — dostojen zaslužek za suhorobarje.
Naši šahisti pred novimi zmagami
Naše šahiste čakajo letos težke pr e- so jugoslovanski šah zapostavili. Po zad-izkušnje v tujini.	njih poročilih so povabili še enega jugo-
Prva, najhujša, bo turnir evropske slovanskega mladinca. Za to povabilo se
Suhorobarji izdelajo na leto 60.000 škafov
novega prinašal.- Lenčkov Jože iz Zimaric pri Sodražici se sicer danes piše Jože Belaj, škafe pa izdeluje še vedno s prav istim orodjem, kot pred več stoletji njegov prednik. Prav tako kot njegov davni predhodnik pri Mldških v Podklancu uporablja France Mihelič še vedno isto orodje za. izdelovanje obodov. Pa tudi bodoči glavar Mlaških, dvanajstletni Vinko, je pripravljen in že zna izdelovati male obode s prav takim orodjem. Tudi daljna soseda Mlaških Gornikova Marija, uporablja stoletja znano orodje za reza
cone za svetovno prvenstvo v Bad Pyr-montu od 27. aprila do 19. maja. Prvič po vojni bo naša reprezentančna »velika trojica« v tujini nastopila v spremenjenem, pomlajenem sestavu. Dr. Trifunoviča je nadomestil mladi Aleksajidar Matamo-vlč. Gligorič, Pirc in Matanovič na svetovnem prvenstvu ne bodo imeli lahkega dela. Vendar — napovedi so običajno kaj nehvaležna zadeva. Kadar je govora o jugoslovanskem šahu, pa se izplačajo. Brez skrbi lahko napovemo vsem trem jugoslovanskim mojstrom, da bodo zasedli najvišja mesta. Pirc je na dvokrožnem četveromatchu v Beogradu pokazal tako superiornost, da je s konkurenti Miličem, dr. Trifunovičem in Udovčičem naravnost grdo pometal. Gligorič in Matanovič pa sta ves čas od šampion ata preudarno molčala. Torej sta se dobro pripravila. Sicer pa konkurenca v Pyrmontu ne bo preveč huda. Po neki muhavosti FIDE (Svetovna šahovska zveza) igrajo na turnirju zastopniki vseh držav Evrope (razen sovjetskega bloka) ne glede na moč. Nič čudnega, če so celo Nemci prote-
planote. so sl sami omislili smuči da so jim služile v zimskih mesecih kot prometno sredstvo, prirejali pa so tudi tekme ln zabave na smučeh
Moderno smučarstvo se Je razvilo pri nas šele v zadnjih 3(1 letih. Zdaj Imamo že kar lepo število smučarskih domov. Na Črnem vrhu, na Mtrancu in na Pohorju so zgradili po osvobojenju žičnice: štvevllo*smučarskih skakalnic se je vzpelo na 60. Vse to kaže. da je pri nas veliko smisla za zimski šport. Ljudje bi ga še bolj množično gojili, če bi bilo na razpolago dovolj smuči in smučarskih čevljev.
Izredno zmogljivim tekmovalcem Je bil v zadnlih letih omogočen specialni trening, pod vodstvom domačih in inozemskih trenerjev. Uspehi niso Izostali. V preteklem letu so Polda. Klančnik. Razinger. Mulej ln Lukane prvič nastopili v Ameriki; na svetovnem prvenstvu sicer niso dosegli vidnih uspehov, vendar so nas dobro zastopali ln so pridobili naši domovini novih športnih simpatizerjev.
V pretekli zimi so bili povabljeni naši smučarji v Avstrijo, Zapadno Nemčijo, Italijo, Švico ln Francijo.
NAJMOČNEJŠA ORGANIZACIJA JE SPD
Tudi planinstvo Je pri Slovencih že zelo stara kulturna navada. Minilo je že več ko poldrugo stoletje od časov, ko je dobil Trt-
bedo verjetno v Beogradu v kratkem stepli najboljši jugoslovanski mladinci.
Tudi rezultat tega pretepa se da napovedati. Največ udarcev bo razdelil verjetno ma*li Djuraševič iz Beograda, ki bo potem šel z Ivkom v Anglijo. Pa zopet če — če mladinski prvak Jugoslavije Zagrebčan Subotičanec le ne bo preveč bojevit.
To bodo štiri težke preizkušnje, toda ---------»- -------—-------- -	-
kratka preteklost nove/a jugoslovanske-	(S^o ^tanoi
ga šaha daje vsa jamstva, da bo končni vili leta 1893. Kmalu po tem se Je začela
doba požrtvovalnega dela v naših planinah: utirali In markirali so pota, gradili koče, vzgajali planince in vodnike.
Kdor gre danes v Julijske ali Kamniške' Alpe. kdor obiskuje prikupne srednjegor-ske Izletniške točne, mora biti navdušen nad ogromnim delota, ki so ga opravili naši planinci. Gorske steze, markirane ln za-
rezultat zmaga naših.
Pa še nekaj nas utrjuje v tem prepričanju. Jugoslovanski šah je letos v tujini doživel novo zn-goslavje. Na izredno močnem, manjšem mednarodnem
turnirju v Nemčiji sta Jugoslovana Fu- =i __________________________________________
derer in Milič zasedla drugo in tretje varovane, so Izpeljane na najvišja mesta;
----	~	-	v primernih razdaljah so postavljene planinske koče. kjer dobiš toplo hrano (sa Isto ceno kakor v dolini 1) ln ležišče.
mesto izza 0'Kedlyja, Puc pa se enkrat ni sam »podtaknil, marveč mu je ženska (Nemci pravijo, da je najboljša igralka na svetu), Kellerjev a, nekaval irsko, povsem enakopravno podtaknila ničlo, da je pristal na sicer še vedno dostojnem petem in šestem mestu v še bolj dostojni družbi »mojstra zapada« Rossolimoja. Samo štirje udeleženci tega turnirja niso bili mednarodni mojstri (med njimi Fu-
Tako Je omogočeno ogromni množici planincev, da hodijo na ture in izlete. Kljub temu je še veliko nedotaknjenega sveta, dovolj mogočnih sten ln osamljenih predelov, kjer se v borbi z goro preizkuša cvet planincev, naši alpinisti. Teh je že okrog 960, najboljši med njimi se lahko merijo z drugimi Izkušenimi alpinisti širom po Evropi; SPD Ima že več ko 50.000 pripadnikov ln velja kot najmočnejša telesnOKulturna
nje žlic in kuhalnic. To orodje izdeluje stirali in trdili, da bi morali predvsem derer in Milič), zato pomeni ta turnir organizacija na Slovenskem. kot vedno vaški kovač iz starih kos, pil upoštevati moč mojstrovin šaha nasploh no™ zmagoslavje jugoslovanskega šaha, ra7VOtt7 tftovadrf tn športa ipd. Vsa razlika je v tem, da je pred prt- v posameznih deželah ter da bi zato Ju- za F>deref,a m Miliča pa bo verjetno po- 0 RAZ' 0JU TELO ADBK IN ŠP0RTA
X/CZ- L vj	IX	mossll *i n bIAt« m n »l« a ""jinll
bližno sto leti neka Iva iz Podklanca re- javijo moralo zastopati vsaj 6 moj- Cda “bTm J “uZlovaTdobTTalki I ^="7^ mu‘povemo.
11 strov. Toda prvo mesto na conskem'	^”la’	Z?«™*.*«*0™™
menil naslov mednarodnega mojstra, ta- Marsikdo lz mlade generacije bo prosene-
pričela prodajati uglajene kuhalnice in žlice. Zato pa so se Ive >žllčkarji* sto let z neprijaznostjo spominjali, posebno takole proti jutru, ko rok ni več čutiti, ko se hrbet nerad upogiba in ko Sčemijo oči od zaspanosti in izmučenosti, družina pa je morala ugladiti še toliko in toliko ducatov žlic, za katere je potem dobila nekaj krajcarjev, par ali dinarjev, namenjenih tistemu, >kar z žlico zaslužiš, to z žlico poješ*.
Tudi industrijo suhorobarske obrti ni
prvenstvu je vseeno »v zraku«. Našim mojstrom bi znal hudo mešati štrene naslednik stare, Tarrascheve in zastopnik nove nemške šahovske šole, talentirani mladi mednarodni mojster Unziciker, »senzacija« dubrovniške olimpiade in srečni zmagovalec tradicionalnega turnirja v Hastingsu. Prav na turnirjih, kjer so moči precej izenačene, igra veliko vlogo sreča, največjo vlogo pa »pacerji« ali »ribice«,
šega mednarodnega mojstra na svetu.
Na olimpijskih igrah leta 1924 je dosegel
svetovno prvenstvo v vajah na orodju Leon Štukelj Iz Novega mesta. V vsem so dosegli slovenski telovadci 15 olimpijskih kolajn (tri zlate, dve srebrni in deset bronastih) — znamenje visoke kvalitete.
V	preteklem smo imel! Slovenci več telovadnih organizacij po osvobojenju pa smo dobil! novo, skupno organizacijo: Telovadno zvezo Slovenile (TZS) V tej zvezi so včlanjeni ljubitelji splošne telesne vzgoje ln še posebej telovadbe aa orodju. Nasi telovadbi se pozna večletna vrzel — posledica vojne, zato se naši tekmovalci na mednarodnih tekmah še ne morejo tako uveljaviti, kakor nekoč. Vodstvo pa je posvetilo vso skrb vzgoji novega naraščaja. Na nedavnih mednarodnih tekmah z Italijo smo se prepričali, da imamo v naših telovadnih društvih mladince in mladinke, ki bodo spet dvignili sloves naše telovadbe Posebej omenjamo tovarišico Sonjo Rozmanovo z Jesenic, prvakidjo med mladinkami.
Največ pristašev med gledalci pa Ima nogomet. Tildi nogomet je pri nas že razmeroma star šport, saj so ga igrali v Ljubljani že leta 1965. Jugoslovanski nogomet Uživa svetovni sloves. Na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu je le malo manjkalo, da sl naši niso priborili svetovnega prvenstva. Od lanskih uspehov- omenjamo neodločeno tekmo z Angleži. To velja seveda za nogomet v jugoslovanskem merilu, medtem ko slovenski nogometni klubi še močno zaostajajo. Kot razveseljiv pa. je pojav, da Igra letos v II. zvezni ligi poleg Odreda tudi Rudar lz Trbovelj,
O slovenskih atletih, plavalcih, kolesarjih. boksarjih in sabljačih lahko trdimo, da so se v obdobju med prvo in drugo svetov, no vojno kaj hitro povzpeli na zelo vidna mesta. Plavalci »Ilirije« so bili celo med najboljšimi v državi. Slovenci so bili redni člani jugoslovanskih olimpijskih reprezentanc. Pn udeležbi so tvorili 37.5T- celokupne olimpijske reprezentance bivše Jugoslavije, dosegli pa so 85'/» od celokupnega uspeha.
Z vojaškim napadom nacistične Nemčije se je razvoj slovenske telesne kulture ln športa popolnomoa ustavil. Organizacije so bile delno razpuščene, delno so same prenehale z delom.
NOVE NALOGE IN NOVI USPEHI
Doba narodnoosvobodilne borbe pomeni v marsičem prelom s tradicijo Enotnost, skovana v borbi. Je prešla do Izraza tudi pri formiranju 'nove Flzkulturne zveze, enotne matice vseh telovadcev, planincev ln športnikov.
V	Planici je inž. Bloudek najprej obnovil veliko skakalnico (na kateri sta Polda In Finžgar dosegla po 114 ml), zgradil pa je tudi zelo lepo novo skakalnico olimpijskih dimenzij, športniki so si kaj kmalu osvojili načelo prostovoljnega dela in so uredili vrsto novih Igrišč ln plavallšč zgra^ dill so nove domove ln žičnice, izsekali nove proge za smuk. napeljali v planinske postojanke elektriko itd.
Naša telesna kultura, nekoč privilegij tmovltejšlh krogov. Je krenila na pot množičnosti. V ta namen so uvedli tekmovanje za fizkulturnl znak, ljudski peteroboj, spo-mliMne in jesenske teke čez drn in s trn ln drugo. Vendar z uspehi glede množičnosti še ne moremo biti zadovoljni, ker je še vedno velik del mladine, ki se ne udeležuje niti telovadnih, niti športnih vaj. Tu nas čaka če mnogo delal
Kljub vojnim posledicam so dosegli slovenski športniki vrsto kvalitetnih uspehov. V vajah na orodju Je dosegel leta 1950. Miro Longyka državno prvenstvo; v atletiki velja pohvaliti člane celjskega Kladiva rja ln ljubljanskega Odreda; v plavalnem športu so bili Cerer, Pelhan. Pelanova ln drugi večkrat člani državne reprezentance; v skokih v vodo sta sl Dobrin ln Keber priborila državno prvenstvo; Grajzer, član ljubljanskega Krima, je bil med najuspešnejšimi kolesarji. Morali bi pisati še o železničarskih klubih In o marsikateri novi gradnji; vredno bi bilo poleg uspehov našteti tudi neuspehe — vendar je bil naš namen samo v tem. da podamo ob prazniku kratek pregled.	D. U.
OMcBfamo čildelie
da bo zaradi današnje slavnostne številke »Delavske enotnosti«, ki ima dvojni obseg, izšla naslednja, 20. številka, v petek, 11. maja 1951.

■ve nekaterih lesenih predmetov, kot recimo ribežnov, zobotrebcev, kuhinjskih desk, valjarjev ipod., toda bistvo suhorobarstva., škafi, sita, žlice in kuhalnice, je le ostalo in bo ostalo, saj je za industrijsko obdelavo nehvaležno.
Oblasti se v preteklosti ob suhorobarstvo niso spotikale, še manj pa so se za njega brigale. Najstarejša domača hišna obrt. ki se ponetsa s pisanim patentom iz prvet polovice XV. stoletja, ni bila nikoli obdavčena. Dolga stoletja so ljudje »od Ribnice* nemoteno izdelovali podne, kolače,, škafe, banke, žlice cedila ribežne. strugala, banjice, putrhe. brente kuhinjske deske, krožnike, sklede, trhtala, ku-hovnike itd. ter jih prodaiali po vseh sosednih zemljah tega koščka Evrope od Italije preko Avstrije do Ogrske. Ljudski umetnik se je v suhorobarstvu oblikovno izživljal, trgovsko navdahnjeni pa so prijetno združili s koristnim in ustvarili potepuškega potujočega obrtnika in trgovca, znanega kot rešetbrja ali • Ribničana*, ki je proslavil Dolenjca daleč naokoli s svojo šegavostjo in premetenostjo.
Se leta 1900 so suhorobarji iz približno 81 vasi v okrog 500 hišah izdelali in razpečali nad milijon 500 tisoč lesenih predmetovl
Suhorobarstvo .je sezonska obrt. Spo mladi in poleti so suhorobarji kmetovalci, ki skušajo ponavadi brtzupešno, izstis-niti iz zemlje čimveč. Sele jeseni postanejo obrtniki. Pripravljajo si les, prirejajo orodje, pozimi pa se prične delo pozno v noč. Suhorobarji so že stoletja bili Pristaši specializacije. Ge so se lotili izdelovanja škafov, potem s n ostali zvesti škafom. Vse življenje in vsa družina v Pozne rodove. Suhorobarji so vsi člani
prav po »pacersko« lahko odločajo o prvem mest-u s tem, da le kakemu favori-' tu odščipnejo »polovičko« ali pa celo povzročijo tragedijo poraza. Kajpak pa tudi Unzicker ter morda 0'Kel,ly in Ros-solimo ne bodo mogli preprečiti, da se ne bi -vsajj dva naša mojstra plasirala za nadaljnjo borbo za najvišji naslov prvaka sveta, za katerega gre prav te dni h koncu kaj čudna borba Botvinika in Bronštajna.
Druga preizkušnja bo Stauntonov turnir v Angliji, ki ga bodo igrali v spomin na prvi mednarodni turnir na svetu, turnir v Londonu leta 1851. Po zadnjih poročilih bo na njem sodeloval »veliki trio« v starem sestavu, t. j. Gligorič, Pirc in dr. Trifunovič, Na tem turnirju, ki bo od 26. maja do 26. junija, bodo morali naši pošteno zavihati rokave. Za naj višja mesta bo hud pretep, saj bodo igrali verjetno od najboljših tudi dr. Euwe, Stahl-berg, Unzicker in Madžar Szabo. Pri-štejmo k njim še Gligorič a, pa že poznamo favorite tega turnirja.
Tretja preizkušnja bi bil turnir v New Yorku. Na njega je bil povabljen Gligorič. Vmes pa se je vtaknil — če ne bi bilo turnirja v Angliji — in tako s to preizkušnjo na žalost jugoslovanskih šahi-stov, verjetno pa tudi na Gligoričevo, ne bo nič.
Četrta preizkušnja bo preizkušnja naših mladih. V Birminghamu (Anglija) bo menda junija svetovni turnir mladincev, starih do 18 let. Na njem naj bi po povabilu sodeloval samo naš mojster Brkov. Brez pomisleka mu lahko napovemo prvo mesto, pod pogojem, da je revmatizem, ki mu je preprečil nastop na šestem
družine, od bodočega suhorobanja, ki mu . šampionatu, dobro prebolel. Tudi organe kuka srajčka it hlač, do betežnega niz a tor ji tega turnir jej so sprevideli, da
Sfoclclnolm. — severne Benetke
Zaradi svojih številnih kanalov, podobnih beneškim, smatrajo Stockholm na splošno kot eno najlepših velemest sveta. Mesto je v zadnjih desetih letih silno naraslo in število prebivalcev znaša danes okrog 700 tisoč, Stockholm je najstarejše evropsko velemesto in bo prihodnje leto slavilo svoj 800-letni jubilej.
Na majhnem otoku v sredini mesta leži najstarejša četrt, imenovana »staro mesto« ali »mesto med mostovoma«, kakor se ta predel tudi imenuje.
Ta četrt, za kaitero je bil. izdelan načrt že v srednjem veku,
je še vedno čisto starinska. V ozkih uti- s tem mogočen vtis, ki arhitektonsko in ko z vrstami cvetja, sadia in zelenjave, cah in uličicah, na hišah z visokimi por- pa z razsipno bogatimi okrasi spominja Stockholm se ponaša tudi z lepo oko-taili še vedno lahko vidimo bogato okra- na beneško in nordijsko arhitekturo s reti- lico. Sem spada prejšnja rezidenca priučena vrata in prehode. Najlepši eo iz njega veka.	ca Evgena, v kateri so shranjene drago-
XVII. stoletja.	Šest in štirideset metrov dolgo gale- cene umetniške zbirke. V oporoki j e” ta
V tej slikoviti četrti je tudi nemška rij o je med drugim dal okrasiti pred ne- princ zapustil lastništvo' nad rezidenco cerkev, številne stare gostilne, predvsem kaj leti umrli brat kralja, princ Evgen, m umetniške zbirke prebivalcem Stock-pa kraljevski dvorec, ki s svojimi ravni- Velika, impresivna banketna dvora- holma. Mestne oblasti sp iz tega uredile mi linijami daje tej okolici še poseben na« ki ji pravijo »zlata dvorana« (v njej lep umetniški muzej s krasnim parkom, pečat. Nekaj stanovanj v dvoru je na 66 med drugim zbirajo tudi nosilci No- ki ga Stockholmčani radii obiskujejo, razpolago tudi javnosti, v njih lahko ob- belove nagrade; pri svojih proslavah). Najlepši pa je Stockholm poleti s svo-čudujemo izbrane zbirke gobelinov in napravi z visokimi zidovi in s zakritimi iimi senčnimi parki, bogatimi cvetličnimi drugih umetnin.	mozaiki sijajen vtis.	nasadi in vodometi.
Nedaleč od kraljevskega gradu je, Druga stilska zgradba novih časov je V pristanišču pristajajo ladje ob dolgih na drugem otoku >Riddarholms-ce'rkev<, koncertna nic.a, zgrajena^ v modernem pomolih. Iz raznih delov mesta plovejo zgrajena v letih 1280 do 1310. V njej je klasicističnem stilu, okrašena pa s kipi belo pobarvane ladjice, na katerih se pokopana večina švedskih kraljev in ,C?rLa ^lesa. Pred njo je velika tržnica- peljejo sonca željni Stockholmčani in tu-kraljic.	ki posebno poleti kaze zelo živopisno sli- risti na otoke izven Stockholma.
Za vse obiskovalce Stockholma pa je krožna pot skozi magistrat — najlepšo stockholmsko zgradbo — pravi čudež.'To stavbo so gradili 12 let, za njo pa so porabili 18 milijonov kron.
Arhitekt Ragnar čstberg je ustvaril

ZA RAZVEPRILO
KAJ VSE JE POTREBNO ZA OPREMO ENEGA VOJAKA
SSesHgJfKLA 3<U7XogOK£jsŽA 3.7/2Kg USNJA
'j?
67.5Mg LOSA 9.785 Kg KOLNE f./25KgAlUMWJA
32,3SNgSmeA 2790Kg BAN A A 7020KgHEDEN!NE
/22.50Kg HRANE J.60KgKAt/ČUKA 5000it LOVNIH UR
Vee to za enega vojaka, boste vprašali? Da. Za enega z vsemi modernimi pripomočki za borbo opremljenega vojaka! Sedaj pa pomislite, koliko surovin je potrebno za opremo 10 ali celo 15 milijonov vojakov na vsem svetu!, .. Ali je potem čudno, če je divja tekma v oboroževanju povzročila, da danes na svetovnem tržišlu primanjkuje surovin za široko potrošnjo, da cene skokoma naraščajo, ker se za vojaške potrebe milijonske, zaloge blaga kopičijo kot rezerve v skladiščih? ...
To pa seveda še ni vse! Poleg osebne opreme za vsakega vojaka je potrebno še marsikaj, kar potrebuje sodobno opremljen vojak za bojevanje. To so: tanki, letala, bojne ladje, topovi... Za vse to so potrebne še večje količinfe surovin.
Ali ste se že kdaj zamislili, ko ste čltali poročila z bojišča,
... da vsako sestreljeno letalo predstavlja vrednost 1,708.000 dolarjev;
... 4a je vsak zgubljeni tank vreden 165.000 dolarjev;
... da ena sama potopljena ladja predstavlja škodo 60,009.000 dolarjev.
Čemu vse to, se sprašujejo delovni ljudje po vsem svetu? Zato, ker se med velesilami razvija neizprosna borba za interesna področja, zato, ker izzivanja na mejah in prekomerno oboroževanje Sovjetske zveze in njenih satelitskih držav, ki imajo danes pod orožjem že okrog tri milijone vojakov, sili k oboroževanju tudi druge države, če nočejo, da bi jih kdor koli presenetil.., ,
NAJSLAJŠA RASTLINA NA SVETU
V Južni Ameriki raste rastlina po imenu stevija ki velja za najbolj sladko od vseh rastlin na zemlji. Vsebuje namreč stalno sladko substanco, ki je 300 krat bolj sladka od sladkorja.
EKSPLOZIJE NA SONCU VPLIVAJO NA KLIMO
Smithov institut v Ameriki je objavil, da so klimatske in vremenske spremembe na zemlji v poslednjih letih posledica ogromnih eksplozij na površini sonca Za radi silne moči teh eksplozij je atomska bomba pravzaprav le neznaten tresk šiliice Ob taki eksploziji na površini sonca mno žine hidrogenskega plina prodirajo tisoče milj v prostor z brzino 200 milj na sekundo. Največji del žarečega materiala pada nazaj na sonce v obliki ognjenega dežja, toda le del tega, kakor izgieda, pride tudi skozi vsemirje v zemljo. Dva dni po eksploziji na sončil se zračni pritisk na nekaterih mestih zemlje povečuje, dočim na drugih krajih zopet pada. Vzročnost med eksplozijami na soncu in klimo na zemlji je ugotovil dr Greg, ki dela v observatoriju ilarvvard skega kolegija.
Kako pride do atmosferskih sprememb na zemlji po eksploziji na soncu, znanstvenik ni mogel ugotoviti. Prav tako tudi ul pojas njen vpliv sonca na radijske valove.
MORSKA BOLEZEN NA NEBOTIČNIKIH
Ce vstopimo na vrha kakega nebotičnika v kopalnico, bomo opazili, da voda v kadi valovi. Prebivalci štiridesetega nadstropja v nebotičnikih često čutijo neugodnosti, po dobue tistim, ki jih čutimo na ladji Kadar piha veter, se zgorivil del nebotičnikov ziblje. Sicer je to zibanje malenkostno, samo za kak centimeter toda, če v tej višavi obesimo na dolg motvoz kako težjo stvar, potem se bo ta zazibala tudi za nekaj metrov.
V New Torka piha veter cesto s hitrostjo 140 km na nro. Tedaj se znana Manhatan zgradba, ki je visoka 277 m, ziblje in nagne tudi z* 60 cm.
Zdaj skušajo znanstveno rešiti problem tega zibanja, kar ima v praksi velik pomen
Z napravo, ki je precej podobna seizmo grafu, registrirajo na papirju vsako najmanjše zibanje. Ugotovili so, da se starejše stavbe, v eni' minuti zazibljejo tudi štiri desetkrat.novejše pa samo osemkrat
Najbolj neugodna posledica tega zibanja je ponižanje želodca. Statistika je povedala, da ima 70 odstotkov prebivalcev zgornjih nadstropij v nebotičnikih ponižan želodec.

ŽRTEV LASTNEGA REKORDA
V	Windhamu, New Hampshire. je neka kokoš potolkla vse ameriške rekorde Znesla je jajce, težko 228 gramov. Toda pri tem je poginila, kar nam daje priložnost — brez skrbi, da bi bila užaljena — povedati, da na n.ašem kontinentu njen rekord ne velja. Kajti najtežje jajce na svetu hrani Evropa. Težko je 275 g, nahaja pa se preparirano v muzeju redkosti Pasteurjevega instituta v Parizu.
NA »JEEPU« MONTIRAN TOP,
KI NE STRESA
Protitankovske enote &o dobile novo orožje. 1GJ> mm top, ki ne stresa ter je montiran na »Jeepu«. Učinek tega topa so pokazali v ZDA na Aberdinsklh poligonih Top lahko prebije oklep vseh do sedaj zna nih tankov na svetu. Je razmeroma lahek, upravljata pa ga lahko samo dva človeka
MED TVORI KRVNA TELESCA
Preiskave otrok so pokazale, kako va žen je med za hrano, posebno pa za tvor j en j e krvnih telesc. V nekem institutu so dečke razdelili v dve skupini. Eni skupini so vsak dan dajali po dve žlici medu. drugi pa ne.
Kajpak je ostala prehrana za vse enaka Ko so po dveh mesecih vzporejali napredek dečkov iz obeh skupin, so ugotovili, da med zelo ugodno vpliva na sestav krvi ln razvoj .telesa
RADIJSKI VALOVI IN KUHANJE
V	Ameriki so sestavili štedilnik ki npo rablja za kuhanje radijske valove.
Ta »radar štedilnik« sestoji iz spodnjega dela. ki služi za hladilnik, in zgornjega de la. ki je namenjen kuhanju in pečenju. štedilnik je opremljen z aparatom, ki daje valove visoke frekvence, deluje pa na valovni dolžini 26 m.
Kuhanje na »ra dar štedilniku« se ne vrši z gretjem,
- kot recimo pri električni peči. — marveč uporablja delovanje radijskih
valov, ki se spremenijo v toplotno energijo kakor hitro naletijo na kako stvar.
Izdelava teh štedilnikov je precej enostavnejša od izdelave radio aparatov in tako seveda tudi cenejša.
f&JC/nrema T
'h/la. £&3S$S
.7/Pa
^p^i^TifirnTjTFripT^1
Gosposre/s/fa +-
POVSOD PRVI
Srečajo se trije znanci: ameriški kirurg, angleški arhitekt in sovjetski diplomat. Pa se vname med njimi prepir, katera njihovih strok je pravzaprav najstarejša
»Ko je bog ustvaril ženo,, je rekel zdravnik, »je vzel rebro iz Adamovega telesa. S tem je izvršil operacijo, zato je poklic zdravnika najstarejši na svetu.,
»Še daleč ne,« ga je zavrnil arhitekt. »še prej je bog iz kaosa zgradil svet. Posel arhitekta je torej še starejši.«
Sovjetski diplomat se je pomilovalno nasmehnil obema in po načelu, da bi bil spet prvi, suho pripomnil;
»Evo, sama sta priznala, da je naša stroka najstarejša, kajti — kaos smo ustvarili mi!«
NOV KLOBUK
— Kaj si danes tako resen?
— Nov klobuk imam!
— In?
— Kadar se smejem, mi pade z glave.
Prvomajska nagradna križanka
»Prvomajska nagradna križanka« je pred nami. Pripravili smo vam jo z namenom, da v teh dneh najdete ob njej nekaj uric razvedrila. Če je bila novoletna križanka, kakor je takrat nekdo od reševalcev zapisal, trd oreh, lahko rečemo, da vam ta križanka^ne bo delala posebnih preglavic. Skušali smo pri sestavljanju te križanke upoštevati želje, ki so nam jih poslali takratni reševalci. S tem pa nikakor ne mislimo trditi, da boste to križanko lahko rešili kar mimogrede. Tudi ta, vendar manj kakor novoletna, bo zahtevala lepo porcijo potrpljenja 1 Lahko pa rečemo, da jo boste ^ vztrajnostjo tudi rešili. Nikar jo zato ne zavrzite, če se vam bi kjer koli za hip zataknilo 1 Vztrajajte, neizprosno vztrajajte ob njej, dokler je ne re-
šite in nam pošljite svojo rešitev najkasneje do 7. maja 1951, morda pa bo žreb naklonil prvo nagrado prav vam!
Vse pravilne rešitve, ki bodo do tega dne prispele v uredništvo, bomo upoštevali pri žrebanju za dodelitev razpisanih treh nagrad. Kot prvo nagrado smo namenili prvoizžrebanemu reševalcu
DESETDNEVNO BREZPLAČNO BIVANJE V SINDIKALNEM POČITNIŠKEM DOMU OB MORJU
Druga in tretja nagrada pa obsegata tri pravkar v sindikalni založbi izšle knjige, in sicer:
II. nagrada knjigi: Tone Seliškar: Hiša brez oken in Bratko Kreft: Povest iz nekdanjih dni.
življenje tako kakršno je
Človeško življenje je polno nasprotij. Na svet pride človek brez svoje privolitve, z njega pa odhaja proti svoji volji. Ko je majhen, ga poljubljajo velika dekleta, ko je velik ga poljubljajo male deklice. Če je ubog. je slab gospodar Ce je bogat, je nepošten. če potrebuje posojila, ga ne dobi. Ce ima denar, pa bi vsak rad od njega kakšnih uslug Ce ni usmiljen, je umazanec. Ce pa je. pa je lak samo iz bahavosti, če je resnično veren je hinavec, če pa ne kaže zanimanja za vero. je zakrknjen grešnik. Če razdaja čustva, je mehke sorte, če se za nikogar ne briga, pa je trd človek. Ce umre mlad ga je čakala še velika bodočnost, če dočaka visoko starost,, pa je zgrešil pravo smer v življenju, če ne zna pridobivati denarja. je lenoba, če ga pa zna, je korupcio-naš. Če zapravlja denar, je razsipnež. če ga štedi pa je skopuh.
ŠEST ZAPOVEDI ZA KNJIŽEVNIKE SOVJETSKE CONE NEMČIJE
1.	Nikoli ne misli samostojno!
2.	če si že mislil ne govori o tem!
S. Če sl govoril, ne piši ničesar!
4.	Če si napisal, ne objavi!
5.	Če si objavil, nikar se ne podpiši!
6.	če si podpisal s polnim Imenom — pa napiši še preklic!
Testament
Ko so nekoč v Moskvi obnovili 20 metrov visok kremeljski zid, jo eden tujih diplomatov vprašal Ivana Groznega: »Ali se ne . počutite tu. veličanstvo, kakor, v zaporu. Meni bi bilo to zidovje pretesno«.
»Meni tudi dragi prijatelj,« je odvrnil car. »Toda imel nisem dovolj denarja, da bi takšen zid zgradil okoli vse Rusije. To, je dodal, naj bo naloga enega mojih naslednikov.«
Nagradni problem
Milan Germek
III. nagrada pa knjigo: France Slokan; Nova dežela.
Izid žrebanja in rešitev križanke bomo objavili v »Delavski enotnosti«, dne 11. maja 1951, nagrade pa bomo razposlali srečnim reševalcem takoj po končanem žrebanju.
Prepričani smo, da smo s tem ustregli številnim prijateljem križank, zato pričakujemo, da bo nanjo odziv še večji, kot je bil ob novoletni 'in. da bo tudi to pot žreb naklonil nagrade — zlasti prvo — takšnemu reševalcu, ki bo te nagrade resnično vesel in jo tudi zasluži.
Smelo se zato lotite reševanja in pošljite svojo rešitev na naslov: _
Uredništvo »Delavske enotnosti« — Ljubljana, Masarykova c. 14/11.
Uredništvo.
'■jm m
ji'
■
* m
\ mm i
m nf m
K'"''
wa'w.
m
Mat v treh potezah
Objavljamo problem, ki ga je v počastitev 10. obletnice OF sestavil slovenski problemski komponist mojster Milan Germek.
V rešitvi, ki jo je treba poslati do
7. maja, je treba navesti vse v poštev prihajajoče variante.
Za pravilno rešitev sta predvideni dve nagradi:
1.	Celoletna naročnina na slovensko revijo »Šah«;
2.	»Hiša brez oken«, povesti in črtice Toneta Seliškarja.
Nagrajenca bo določil žreb.
Sgliisilij
»vzz-vz/zz/zo	• •	v*.'
fmm
	||M!1i
f J§t#	im 1
/4'3		f*9			
/56					/S 7
					
2/	22		23	24	g	25	26		27	28	■	29	30	31	n
		gg	38		39						<//				
	S	AS						!§	*t7					m	A8
56	S7		|g|	58			M	S9		60				s/	
67			68				69		70	S		m	7/		
77				78		79				80	11	s/			
jm	85								86		87				
9/	m	92			is	93								■	
os	99	jgg	iOO		/ČH			m	/02						
fO?		<08	0	/09				§l	pm	//o					///
f/9			/20		/i/ ;			/22	/23	5	/89		§§	/25	
| f3f				/32	IH	m	/33			™H		/35	/36		
j 7J7-			P	/92	/93						/*4		/AS		
iH	/so"		/S/				/S2					/S3	§§	/59	
1fSS							/S9						/60	1	
| m'								I	/65					LU	
Vodoravno:
1. glasilo CK KPS, tudi opravilo — 5. severnoameriški dihur - 9 večje naselje, prostor — 13 rudnik kroma v Makedoniji — 21. slez — 25. drevo - 29. padavina — 32. fotografski aparat — 34. preplah, klic k pripravljenosti k orožju — 36. slovnični člen, tudi predmet ali blago v trgovski rabi — 37 država v južnem dela ZDA -38. kraj, odkoder bo zgrajena nova ml a-dinska proga — 40. običaji — 43. na pol svilena tkanina — 44. velikani, silaki —
46.	sadeži z gozdnega grmičevja (množ.) —
47.	priprava za ometanje (množ.), tudi rastlina zajeifavka na drevju — 49. staroslovanska pijača — 51 mutast — 53 srednjeveški kraljevski služabnik - 54, znan partizanski kraj na Kočevskem — 56. žensko ime — 58. neplačilo nadav — 60. vrsta pesnitve (obrnjeno) — 61 predlog — 62. Reka v Nemčiji — 64 izdelek kiparja — 66. krajevni prislov — 67. redovnice — 69 otok _ v Jadranu — 71. zgoden — 72. oteklina — 14 tekoča voda — 76. del francoske Ekvatorial-
no Afrike — 77. pri zvečanju se meša s hrano — 79. silen vihar — 81. velika elektrarna ob Dravi - 82. iznajditelj v proizvodnji — 84. otok v Tihem oceanu, v območju SZ — 85. otožna pesem (dvojima) — 86. član radikalne stranke — 88. pridevek, okrasek (tujka) - 89. del Dantejeve pesnitve »Božanska komedija«, tudi koroški ples — 92. dčba, vek (obrnjeno) — 93. atensko zgornje mesto (2. sklon) — 94. moško ime — 95- zdravilni vrelec v Rogaški Slatini — 97 časovni veznik — 98. upanje, na-da — 100. naval ljudi, stiska za prostor -102. novost — 104. ljubkovalno ime za očeta - 105. literarna razprava — 106. oziralni zaimek — 107 trenutek — 109. prekop, ki veže Sredozemsko morje z Indijskim oceanom - 110. zvitek — 112. grška črka označba za premer — 114. igralna karta — 115. začetnici našega nfednarodnega šahovskega mojstra —	117 začetnici imena avtorja
školjke — 118. vrsta pokrival (nmož.) — 119. utrdba — 121. osebni zaimek — 122. kra tiča za fizkulturno društvo — 124. kratica
10 ★ 2?. iv.-i. v. 1951
_________________________ M ---------------------------------„ t	|„
za oziroma (obrnjeno) — 125. pretUog — 126. zanos polet — 128. neumno — loO. kemična prvina - 131. plod sadnega drevja
-	133. kijevski knez, znan po svojih pohodih na Carigrad iz 9. stoletja — 135. hrib, grič — 137. pot — 138. industrijsko mesto v zapadni Sibiriji - 140. začetna dva zloga države Apeninskega polotoka — 141. tenor brez samoglasnikov — 142. kdor razlaga izvor besed - 145. oblika.pomožnega glagola
—	146. medmet, ki izraža nejevoljo — 147. prestolnica Sirije — 148. izbrana družba — 150. znameniti jugoslovanski fizik — 152 pogorje v Turčiji ob perzijski meji — 154. drugi del imena državnika, ki je te dni obiskal Jugoslavijo (fonetično) - 155. koruzna jed — 156 mesto v Švici, kjer so izkopali orodje iz drnge polovice železne dobe — 158 izpodnetma trda padavina -159. vulkan v Afriki ob Gvinejski obali (4075 m) — 161. ptica — 162.+163 +164. vzklik ob prvem maju — 165. močno vinjen.
Navpično;
2. začetnici imena in priimka slovenskega književnika ki živi v Ameriki — 3. neza želen v jedi — 4. rastlina, iz katere pridelujejo vino omanovec — 5. rodovitna pokra jina v Srbiji — 6. tatarski poglavar — 7 nikalni prislov — 8. del kmečkega pohištva
—	9. polarna žival — 10. reka v Nemčiji
—	11. kazalni zaimek (ednina) — 12. država v zapadnem delu ZDA ob obali Tihega oceana — 13. osebni zaimek — 14. okrajšan
podredni veznik — 15. vendar, tudi - ib znak za kemično prvino (lahko kovino) — 17. pritrdilnica — 18. pivo — 19. začetnici priimka in imena sovjetskega zunanjega ministra - 20. reka v zapadni Sibiriji — 21. mesto v Franciji — 22. čuvar naših meja (kratica) — 23. žensko ime — 24. priprava za življenje — 25. enota uteži — 26. del voza — 27 osebni zaimek (3. oseba) — 28. vrsta ovac — 29. majhen plug — 30. vzvišena lirska pesem — 31. povratno osebni zaimek — 33. narkotično sredstvo — .35. turški bog — 39. vrsta, kakovost — 41, znanost
-	42. glasbeni znak - 45. kemična prvina
—	46. glavno mesto otoka Luzon na r ilipi-nih — 48. podzemne napeljave — 50. časovno obdobje — 52 nasprotno od lačen — 55 pokrajina v Arabiji - 57. naslov partizanskih povesti za mladino izpod peresa To neta Seliškarja - 59. ribiška mreža - 61-ljubka, lepa — 63. literarna zvrst - 64. del rastline, tudi izraz v višji metamatiki -65. kuhinjska potrebščina (množ.) — 66. mešanec belih in črnih staršev, križanec -68. tuja beseda za sila (skrajšano) — 69 ponazoritev, domači izraz za diagram — 70. reka v Franciji — 71, svetlobni naboj — 73. vojaški čin — 74. samostalnik, ki izraža potekanje — 75, zgodovinsko mesto v Italiji — 76 mesto ob rokavu Volge, tudi sultanova palača — 78. gibalo.. vodilo — 79. takšen, kakršen je začel oddajati naš novi radijski oddajnik — 80. vrsta težave — Si. jezikoslovec — 83. naziv angleškega časo-
pisa — c) dovažanje — 90. država v Aziji — 91. nasprotno od debelosti — 96. nedoločni zaimek — 97. poveljniki ladij — 99. mikaven, slasten (tujka) — 101. trije različni samoglasniki —	10,1 dejanski spopad ob
prepiru — 106. pojav klice — 108. uničiti, razdreti — lil. slovenski skladatelj — 115. v zemljo zabit kol kobila pri mostu — 115. žensko ime — 116 drevo — 118. začetek karavane — 120. pripovedna pesnitev (narobe) — 122 starorimska boginja' cvetja in rastlinstva - 123. opravljamo delo - 125. planinski ptič — 127. ploskovna mera - 128. pripadnik germanskega naroda — 129, hud veter nevihta — 130. 'mesna jed — 1321 hrastovo seme — 133. prikuha — 134, topel — 138: klica (množ j - 149 kavelj brez p,rvib dveh črk - 143. _ lomi, uničuje - 144 dela preko mere — 147. ruska reka — 149. glagol premikanja — 151. okrajšava za sekundo — 153. nedomač — 155. Ludolfovo število — 157. veznik (obrnjeno) - 158 miza brez samoglasnikov — 160 nikalnica
(Jreja uredniški odbor - Glavni urednik Tone Seliškar — Uredništvo telefon 45-38 in uprava telefon 49-70. Masarykova 14-11. v Ljubljani — Izhaja vsak petek - Mesečna naročnina din 15 - četrtletna din 45.—. polletna din 90.— celoletna din 1-0.— Štev. ček. položnice 604 90321 4 — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Kopitarjeva •