T sredo in sabote izhaja in velja: za celo leto . • 5 tor. — kr. *a pol leta . • 2 „ ”0 » 'iA četert leta - 1 » ^ » Po posti: aa celo leto . € for. 30 kr. sta pol leta . - 3 „ *0 , *a četert leta • 1 n 70 „ SLOVENEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila.. Sla navadno dvestopno verst r »e plačuje: 5 kr.ktera *e enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, JO ki\ ktera se trikrat natiskuje; ve'Se pismenke plačujejo po prostoru. Za vs^k. list mora biti kolek (itempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračko/ Št. 5. V Celovcu v saboto 28. januarja 1865. Tečaj v Česa je Slovencem treba? iv. Kdor se je zavedel slovenske narodnosti, ljubi in spoštuje sveto vero, ljubi in spoštuje slovenski jezik. Te dve svetinji ste jedro slovenske narodnosti. Jih je pa še drugih reči, ki storjajo narodnost. Vsak narod ima svoje igre in navade, svoje pesmi in veselice, svoje boje (barve) in oblačila. One so narodu drage svetinje, celo življenje se okoli njih suče, vseh serca na njih visijo. Res nemila, grozovitna je roka, ktera se jih sovražno dotika, jih preganja in zatira! Tudi pri nas Slovencih je taka. Slovenci imamo sv. Miklavža, pehtrobabo, sv. tri kralje, vesele koledovavce, svoje navade pri ženit- bah in somnjih, svoje godbe in plese, svoje pesmi in napeve (viže), svoje boje in oblačila. Sv. Miklavža se boje celo leto hudi, pa se ga vesele pridni otroci. Sv. tri kralji hodijo od hiše do hiše, od vasi do vasi, in de¬ lajo kratek čas ljudem nektere tedne. Na Žili plešejo pod lipo, sCrce je tu pod milim nebom nekako bolj ve¬ selo, noga se nekako urnejši suče, le pod lipo je pravo veselje. Pa pod lipo nekdaj ni smel nepošten, razuzdan mladeneč, pod lipo ni smela zapeljana deklica, le tam na strani je stala vsa žalostna in točila grenke solze nad svojo nesrečo. — Na nobeni ženitbi niso začeli rajati, reden ni kak star, pošten mož gumno alj plesišče — i rekel — posretel s tim, da se je nektere krati po gumnu v podobi sv. križa zasukal in s klobukom sv. križa storil — in gorje vsakemu, kdor bi bil potem na ple¬ sišči kaj nespodobnega počel, — za ušesa so ga prijeli in raz gumno pahnili. Taka je tudi bila in je v nekte- rih krajih še z drugimi običaji: Veliko in sveto moč so imeli po celem narodu, in ljudje so bili tedaj pridni in zmerni, pošteni in pobožni. Pa prišli so časi, ko so take narodne običaje pre¬ povedovali in preganjali, kakor da bi bili nevarni in škodljivi — večni Bog ve — komu. Ni še dolgo let, kar so žandarji koledovavce in sv. tri kralje lovili in ve¬ zali, kakor bi bili pravi razbojniki in puntarji. Še ni sto let, kar so v neki dolini narodno nošnjo, narodne igre in narodne plese po vsej sili botli zatreti. -— Da, celo romarske cerkve so zapirali in požigali, pobožne, tihe in mirne romarje lovili in strahovali, da bi le pokon¬ čali narodno zavest. Oh, ti ljudje niso poznali prostega ljudstva, niso imeli serca do naroda, zatreti so mislili vso narodno zavest, vsako narodno čutje. Res so za- terli in pokončali skorej vse narodno, zibnila je narod¬ nost, —- pa zibnila je tudi stara poštenost in pobožnost, zgubila se ponižna domača šega in pritepla tuja obleka, ki se bogato košati, ljudi kazi in ubožava; — potihnile so čedne narodne pesmi in mile narodne viže, pa raz¬ legajo se tuje, kosmate in nesramne pesmi; ni več do¬ mačih iger in veselic, pa vgnjezdila se je igra za denar, pijančevanje in vasovanje. Vzemite le ljudem domačo narodno svetinjo, — in — človek mora kaj imeti — segalo bode po ptujščini, ktera večidel ni vredna piška¬ vega oreha.. Pravi Slovenec, ki se je zavedel slovenske narod - nosti, ljubi in spoštuje torej domače blago: domače igre in šege, domače pesmi in napeve, domača oblačila in barve. Oj Slovenci, rodoljubi! ne zasmehujte, ne podirajte in čuvajte, kar je narodnega, slovenskega; trebite in čistite, kar ni prav in kar se je sčasom ne¬ spodobnega, sirovega ali grešnega vpletlo, — kar Da je med ljudstvom dobrega, oh to le hranite, varujte, raz¬ vijajte, požlahtnujte — posvečujte! Deržavni zbor, Malo malo očitno dela. Bolj se trudijo posa¬ mezni odseki finančnega odbora in tega, ki ima s prošnjami opraviti. Takrat ko je Pl e n er poslancem tako osorno odgcrvoril, predložil je koj drugi den Jis- k r a, naj se izvoli odbor, kteri naj preudari čudni mini¬ strov odgovor in nasvetuje, kako in kaj zdaj počenjati. Spet so mislili, da se bo vihar vzdignil. Ni ga bilo ne¬ varnega, in mirno se je končalo posvetovanje o komi- sijnih predlogih zastran deržavnega dolga. Komisiji se je tudi za njeno pridnost cela zbornica z ministri vred zahvalila. Naznanil se je potem odborov nasvet, naj se Langievič izpusti. V drugo je tedej že na versti, in kakor se iz ministerskih besed kaže, bo javeljne še iz¬ puščen. Bil je 1. 63 poljski general in nekaj časa veliki poveljnik vse vojne. Naključilo pa se je, da je šel čez našo mejo. Prijeli in zaperli so ga. Pred sodbo pa ven¬ dar ni bil postavljen. Neka švajcarska srenja ga je za svojega srenjčana izvolila, in od tistihmal prosi in prosi, in ž njim derž. zbor, pa zrairej zastonj. Želeti pa je, da se mu želja izpolni, ker je poljski punt ponehal in nam vjetnik tudi veliko stroškov prizadeva. Zastran V r i n t sovega predloga so ministri 24 t. m. v dotičnem odboru zahtevali, naj se gotovo število za uinenjšanje dolga postavi. Jiskra je rekel, naj bode naj menj 25 milijonov, Plener pa k večemu 22 l / a milijonov. Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. Dunaj. Na vseučilišči še ni vse tiho in v lepem redu. Učenci so se sicer pomirili. Odborniki so bili pokre- gani, če ravno je poprej vodnik Hyrtl rekel, da se ni¬ komur ne bode nič žalega storilo. Zdaj pa se „dohtarji“ s „profesorji“ kavsajo. Leti namreč hočejo , naj se loči društvo dohtarjev iz vseučilišča, ker — po njih mnenji — ni temu nič v prid; uni pa, dohtarji namreč, se zavolj tega jeze in nikakor nočejo , da bi to obveljalo , kar profesorji namerjajo. Tako pomenljivo se začenja pet¬ stoletnica ! Tudi Dunaj se veseli, ker je banska konfereneija že 4. febr. sklicana. Misli namreč, da zdaj zdaj bode zbor, in da Hervatje poslance tje pošljejo. Bomo videli, kaj bode. Dežele notrajno-avstrijanske. V Celovcu. (Čitavnična oble.tnica.) Obhajala ge je, kakor je bilo naznanjeno, 24. t. m. Gospodje : — 18 — Župan, Jakel in Podobnik si hvalevredno po- skerbeli, da je bilo vse krasno okinčano, ozidje z raz- nobojnimi tančicami prepreženo in z vihrajočimi ban¬ deri napolnjeno. Mostovž so nam celo v lep vertič spre¬ menili. Krasno se je svetil napis nad vratmi ter po¬ zdravljal vsacega s svojim: »dobro došel!“ Gospodov in gospa v kaj lepi obleki s slavjanskimi znamnji in venci se je snidilo toliko, da je bila res velika gnječa. Se celo iz daljnih krajev so prišli gosti, n. pr. g. Matija Maj ar z Žile, g. Lesjak iz Beljaka, g. Ant. Kušaj iz Cerberga, tudi nekaj kmetov - županov. Gospod tajnik Jenčič je pričel obletnico z go¬ vorom, potem pa so se pevci izkazovali in je hu- zar, rojen Ceh, na ustno harmoniko izverstno godel, slednjič pa je bil bal, kteri je razveseljeval mladij svet do jutra. Vse je bilo Židane volje in želeli smo »Čitav- nici u in njenemu pervosedniku mnogo let, in da bi se širil iž nje blagi slovenski duh zmirej dalje in dalje! Živili, gospoda moja! Bistrica pri Pliberce. Že leta 1863 so pos! ale sle¬ deče srenje: Bistriška, Mož iška, Cernska in Li b u š k a •— svojemu deželnemu poslancu to le prošnjo : „Podpisani srenjski župani, svetovavci in odborniki v svojem in v imenu vseh srenjčanov prosijo : Blago¬ volite , milostljivi gospod, visokemu deželnemu zboru sledečo prošnjo predpoložiti: 1. Ker se sleheren narod le s pomočjo maternega jezika omikati zamore, zatorej prosimo in tirjamo, da se ljudske Jšole osnovajo le na narodni slovenski pod¬ lagi. V kteri fari se torej božja beseda slovenski razlaga, naj tudi v šoli podučivni jezik slovenski bo; kjer šepa v cerkvi obojni deželni jezik, nemški in slovenski, rabi, naj se ravna po pravu enakopravnosti. Tudi v realnih, gimuazijalnih in bogoslovskih šolah naj se slovenskemu jeziku pravica skazuje Tirjamo, da se nam pridni in le¬ taki učitelji pošiljajo, ki so v slovenskem govoru in pi¬ savi slovniško izurjeni. 2. Kakor nas vsakdajna skušnja uči, zamore ena sama napak razumljena beseda koga ob njegovo pra¬ vico pripraviti, zatorej prosimo in tirjamo, da se nam pošiljajo vselej taki uradniki, ki si bodo s svojim pri¬ ljudnim obnašanjem občno zaupanje pridobili, uradniki, ki slovenski govor in pisavo popolnoma znajo. Po vsi ravici zahtevamo le take uradnike in notarje, ki se odo zamogli neposrednje z nami pogovarjati, uradnike, ki bodo zmožni in pri volji, vse verste povabil, sodeb i. t. d. nam v slovenskem jeziku pošiljati, uradnike, ki bodo slovenske vloge radi sprejemali in jih tudi v slo¬ venskem jeziku reševali, kratko: želimo le tacih urad¬ nikov, ki bodo skozi in skozi po pravilu enakopravnosti ravnali. 3. Postave imajo za vse deržavljane vezivno moč: postav pa nihče spolnovati ne more, če za nje ne ve : zatorej tirjamo, da se nam vse deržavne in deželne po¬ stave in vsi ukazi tudi v slovenski besedi pošiljajo, kar je že veleval naj viši patent od 4. marca 1849. 4. Volili smo poslance v deželni zbor, da se mo¬ žato potezajo za občni blagor naše premile Koroške domovine; da pa tudi mi Slovenci izvemo, kako se oni potegujejo za pravično reč tistih, ki so vse zaupanje v nje postavili, in kaj dobrega so v naš prid določili: za¬ torej prosimo in tirjamo, da se nam sejni zapisniki de¬ želnih zborov tudi v našem jeziku pošiljati blagovolijo vsled občnega pravila: „Ce enaka bremena z našimi brati Nemci nosimo, tirjamo ž njimi po pravu enako¬ pravnosti tudi enake pravice. “ Opiraje se na pravično reč, ktero tirjajo že na¬ ravna človeška čutila, prederznemo se Vasi milosti, pre¬ slavni gospod dežeini poslanec! zgorej imenovana za¬ htevanja izročiti, da jih visokemu deželnemu zboru pred¬ položiti blagovolite; terdno se pa tudi zanašamo, da bo pravicoljubni visoki deželni zbor naša zahtevanja prijazno v posvetovanje vzel in jih v zadovoljnost Bogu, cesarju in domovini vdanih in vselej zvestih Slovencev rešiti blagovolil. 11 Podpisali smo to prošnjo vsi: župani, svetovavci in odborniki; — kaj je kaj ž njo? * Iz Maribora. (O zadevah »Slovenske Ma¬ tico 8 .) Dosegli smo v preteklem letu, česar smo si davno želeli vsi Slovenci. Imamo namreč društvo »Slo¬ venske Matice 81 , kteri je namen: »Slovenskemu narodu pripomoči do omike, na vse strani znanstveno izobraže- vaje slovenski jezik in slovensko slovstvo 11 . Res krasen namen, vreden, da se napenja vsak Slovenec, da žertvuje čas, denar in trud, podpirati in in pospeševati ga. To nalogo so Slovenci tudi že precej dobro razumeli; od nekterih strani dobro podpirajo ma¬ tico, število ustanovnikov in članov narašča od meseca do meseca in željno pričakujejo vsi srečo in vspeh društ¬ vene delavnosti. Kakor pri vsakem društvu bo tudi pri slovenski matici napredek in vspeh samo plod de¬ lavnosti društvenih organov ali opravnikov. Društvo nima glave, niti rok : glava in roke so mu pervosednik in odborniki. Ako toti organi marljivo de¬ lajo in se trudijo, društveni namen doseči, ga bomo gotovo ; ako ne — pa ne. Zatorej je gotovo važna reč pregledati, kako dela¬ jo društveni organi in potem soditi, ali smo se in na koliko smo se približali društvenemu namenu; ozirati se na to, kar se je morebiti zamudilo, in morebiti tudi takega kaj odstraniti, kar se ne bi smelo zgoditi. Dobro vem, da se ne more doseči v enem letu po¬ polnoma tako važen namen, kakšen je namen slovenske matice; dobro vem, da moramo zelo poterpežljivi biti, prej ko mi Slovenci z našimi majhnimi sredstvi dosežemo to, kar so dosegle matice pri drugih bolj mogočnih slo¬ vanskih narodih. Kritika pa nikdar ne more škodovati, ampak le pripomaga, da se misli razjaznujejo. Ako ne bom pravičen, dokažite mi, kjer sem pregrešil in rad bom spoznal svojo zmoto. Vse po prijatelski in brez zamere ! Po petnajstem številu lanskih »Novic 11 seje osnovalui odbor Slovenske matice pervikrat zbral 11. aprila 1864 leta. Odborniki, kteri niso bili prišli, poslali so pisma, da se popolnoma vjemljo s tim, kar se sklene. Ta ob¬ lika (Formalitat) je menda samo zato bila potrebna, ker so se v tisti seji spremenila matična pravila po vladi¬ nem ukazu v nekterih odstavkih. Oni gospodje, ki so odbor sklicali v to sejo, kteli so menda spremenjena pravila nemudoma vladi predložiti, češ, da so sprejeta in podpisana od vseh osnovalnih odbornikov. Sicer po nobenem paragrafu matičnih pravil ta oblika ni uka¬ zana. Takrat še tudi niso bila natisnjena in razposlana pravila (glej Novice št. 26). Odborniki so menda mislili, da je ta oblika potrebna za veljavnost vseh odborskik sklepov, ker so le enkrat videli osnovo matičnih pravil, pred ko so se predložila vladi. Zato se pa ne da misliti, da mora kteremu koli odborniku všeč biti vse, kar se je sklenilo v pervi seji, in verh tega, da bi se moglo tudi odobriti in poterditi vse, kar iz teh sklepov sledi. To še bomo pozneje omenili. V pervi seji so se tedaj prenaredila pravila po vladi¬ ni volji. Izbrali so se pervosednik, njegov namestnik, denarničar in dva gospoda, ki bota imela poleg njega ključe denarnične. Na dalje se je po nasvetu gospoda Terstenjaka sklenilo, naj bi se po raznih krajih poštar — 19 rili m a n d a t a r j i, ki bi priskerbovali matici več udov in pomoči. Ta sila važni sklep še ni popolnoma izveršen. V zgodovini „Slovenske Matice“, ki je dodana društvenemu koledarju, beremo imena nekoliko matič¬ nih poverjenikov. Tam pa pogrešamo sledeče kraje: na Koroškem , Primorskem in Ogerskem še nobenega ni, na Goriškem je samo eden i. t. d. Po naših mislih živa beseda zmirej več opravlja ko pisana. Akoravno se je razposlalo čez 22.000 iztisov povabil (koledar Nr. 86), naj pristopijo v društvo Slovenske matice, se vendar ne da tajiti, da so poverjeniki z ustmenim po¬ vabilom pridobili več članov in podpore, ko tiskana po¬ vabila. Izvedeli smo sicer tudi, da 30 bili vsi v. č. g. de¬ kani na Krajnskem povabljeni, naj prevzamejo poobla¬ stilo od matice. To pa ni zadosti iz dvojnih razlogov. Pervič je Slovenija veča kot Krajnsko, in skerbeti bi se tudi moralo za druga mesta, kjer bi se dalo članov pridobiti, n. pr. Gradec, Dunaj, Karlovec itd. Drugič sicer dobro spoznamo, da je organizacija naše sv. Cerkve po farah in dekanijah izverstna in dosti boljša ko sedanja deržavna. Zato tudi želimo, da bi se organizacija narodnih del po Slovenskem priklenila cer¬ kveni organizaciji, kolikor je mogoče. Vendar se ne da tajiti, da so še marsikteri dekani, ki ne marajo dosti za narodna dela, tudi ne za Slovensko matico. Za take kraje je tedaj treba skerbeti za druge opravnike , naj bodo župniki, alj kaplani, alj posvetni. Glavno vodilo mora zmirej to biti, da se izbere za opravnika naj bolj marljivi in narodni mož. Kaj nam pomaga, če si ma¬ tica pridobi še toliko sicer imenitnih mož za opravnike, ako nič ne opravijo. Delo je naj bolj žlahtno blago, iz kterega postaja tudi vsakoverstno drugo blago. Gle- dajmo tedaj povsod naj pervo na delavnost na narod¬ nem polji tistih mož, kterim mislimo ktero javno opra¬ vilo izročiti. (Dalje pride.) f V C el ji 20. jan. — Neizrečeno me veseli, da zamorem „Slovencu“ kaj veselega pisati. Hipoma se lehko vgane, kaj da je. Saj seje že tudi raznesla vesela novica na vse kraje sveta. Naj izve svet, kakor- šnega duha so štajerski Slovenci in koliko jim je mar za dobrega narodnega besednika ali poslanca. Sporoči tedaj „Slovenec“ nekoliko o tem v resnici veselem in važnem dogodku. Znano je, da je bila 16. t. m. v Celji volitev poslanca. Vse je radovedno in komej tega dne čakalo. Narodna stranka je priporočala slavno znanega dr. Razlaga, ki ima za to imenitno pa težko delo naj bolje, da, vse potrebne lastnosti. „Razlag bodi naš oslanec“, šlo je od ust do ust. Ali vedelo se je tudi obro, da bi dobro znan, visoko postavljen gospod, kaj rad to češi dosegel, za poslanca izvoljenemu biti. Delalo se je tedaj zanj, kar in kolikor se je moglo, bodisi očitno ali skrivši. Narodna stranka napela je po¬ tem vse svoje žile, ter volivcem zaterdila, naj vsak pride, kdor more. Lehko se tudi razume, da smo bili zelo radovedni izvedeti, kdo bode unega gospoda volil in koliko glasov bode neki dobil ? ! Prišel je težko pričakovani den. Od 225 volivcev sešlo se jih je 223, tedaj izostala sta samo dva, kterih eden zavolj bolezni, drugi zavolj službenili opravil priti ni mogel. — Kaj svet k temu pravi? Ali ne priča to zadosti, da ljudstvo napreduje, da so mu politične za¬ deve zelo pri sercu.in da mu ni vse eno, ali bode Peter ali Pavel izvoljen, da postane v naj imenitniših rečeh besednik njegov? Pri nas, hvala Bogu ! smo se že otresli tega duha. Temu volitev slavno priča. In zanaprej bode še bolji, naj le pride spet priložnost! Zdaj bi se bil kaj lehko marsikteri volivec s tem ali drugim izgovarjal, da ne more k volitvi, n. pr. ker je zima, hud mraz in sneg, povsod slaba pota, in da ne more 2 ali 3 dni izgubljati, itd ali nijeden ni tega storil ! Zatorej slava in čest volivcem ! Kaj tacega se še menda ni nikjer in nikdar pripetilo, kjerkoli je u- stavna vlada, in pa tudi, da bi bili vsi enoglasno le enega volili, kakor se je 16. t. m. tukaj zgodilo. Mož aa možem je volil neprenehoma dr. Razlaga. Na¬ sprotnik tedaj le enega glasa dobil ni! Vlada bode že vganila, kaj to poraenja. Ljudstvo se je zavedelo in ne potrebuje, da bi še dalje birokracija zanj skerbela. Pokazalo je očividno in ponosno, da na lastnih nogah stati zamore — le pustite in dajte mu, kar mu gre f Z veselimi, „živio“ — klici na Razlaga poslovili so se volivci, svesti, da so storili dolžnost svojo kot ustavni deržavljani. In to nas je tudi z radostjo napolnilo in nam upanje daje, da se vendar enkrat naše žalostno stanje na bolje oberne. Pojdite in storite tudi drugi tako. „Slovenec!~ pomagaj jim. Z Bogom! V Terstu. Mestno svetovavstvo je vlada iznenada razpustila. Zelo zelo je neki vleklo z „Italijanissimi“, ki delajo za turinsko vlado. Teržačani pač pozabljajo, da so v veliki večini Slovani, in Slovanom mora Av¬ strija biti čez vse. Bolj natanko v sledečem listu: * Iz Proseka pri Terstu. 23. pros. Seja mest¬ nega zbora od 16. pros. je bila kaj imenitna: Serca jih veliko so se odkrila! Gospod mestni župan je za¬ stavil vprašanje zastran nekih besed, ki jih je minister Lamannora govoril vTurinskem deržavnem zboru. Re¬ kel je namreč mestni župan, da Terst ne more imeti prave sreče in blagostanja drugače, kakor le združen z Avstrijo in da se mora zapustiti vsaka zmisel na združenje z Italijo, kakor je pisaril nek skriven odbor alj komite Teržaški po raznih novinah. Večina mestnih odbornikov se pa noče vdeležiti posvetovanja in dati razjasnila o tej reči, rekoč: daje to nekakšno politično vprašanje in da ne spada njim v prevdarek? — Tako govorijo tisti, ki nočejo dati svojih pravih misel in upanj na beli dan. Pokazali so, da so za združenje z~} Italijo in da nočejo Avstrije. — Pri glasovanji se je pokazalo, da sami Slovenci so še tisti, ki stoje za Av¬ strijo in hočejo ž njo deliti dobro in hudo, da so Slo¬ venci zmirej še zvesti svojemu presvitlemu cesarju. Slovenci se potegujemo in delamo povsod za Avstrijo, cesarja in vlado, — zatorej pa tudi zahtevati moramo od vlade, da nam dodeli pravo resnično ravnopravnost in pravico. Saj je res malo, kar iščemo in za kar prosimo: Dajte slovenskemu jeziku po slovenskih šolah tiste pravice, ki jih ima talijanski na Talijanskem, nemški na Nemškem, — vpeljite saj enkrat djansko v sod¬ nije tudi slovenski jezik, — in naj se slovenska okolica loči od potalijančenega mesta Tersta. S tim bodemo zadovoljni, naša zvestoba in ljubezen do svitlega cesarja se bode vnovič ogrela in se kazala o vsaki priložnosti. Naj pa bode kakor hoče, naj bode naša ponižna in pohlevna prošnja spet glas vpijočega v puščavi, vendar se s tim, kar po¬ čenja mestni zbor, nikoli ne skladamo , in očitno pove¬ mo, da tako rogoviljenje močno žali naš zvesti, slo- — venski narod, ki ostane zvest Avstriji do smerti. Janez Nabergoi, [župan. Dežele trojedine kraljevine. Iz Varaždina 23. januar. Jernej B.' Dob r ® nam došel,preljubi „Slovenec“ ! Iz vsega serca nas veseli, da si nastopil politiški pot: da si počel kerčiti in obde- lavaii slovensko politiško celino ali vsaj praho, od kar —■ 20 - nam je nesreča „Slovenijo u in „Napreja“ pokončala; da si pogumno segel za pretežko pa tudi nevarno delo ! Stopivši na svet, serčno si in lepo povedal, kaj koče«, kaj si odločil delati in braniti. Vsak verli rodoljub, ki pozna to neobdelano polje in vsako verstni plevel na njem, mora po duši izpovedati, da dosti obe- -oaš. Želimo ti obilno zvestih pomagačev s perom in novcem, Bog ti pa blagoslovil plemenito delo! Ako ti je prav, *) bodem ti opisaval na kratko, kakor je tebi primemo, vse dogodbe na našem politi- škem in narodnem polji, pa tudi drugih reči ne bom za¬ molčal, ki bi mogle v prid biti bratom Slovencem; naj bi se naučili, kako živimo njihovi pravi bratje po ker- ▼i in besedi; naj bi se prepričali mi in vi, da nam je potreba z vzajemno zjedinjenimi silami delati za našo •rečno bodočnost! Za početek le nekaj. Nenadama prišlo nam je do rok ročno pismo Njeg. Veličanstva, našega prem. kra¬ lja na presveti. Bana troj edine kraljevine. Zapoveduje mu: Naj pozove po starem običaji teh kraljevin imenitnijik mož na banski sestanek, da bi nekaj pre- naredili izborni red, po kterem se bojo izbirali po¬ slanci na zemeljski zbor, ki se bode sklical na prihod¬ njo pomlad. Udje banskega sestanka počnejo svoje preimenitno delo že 4. febr. Kdo je na ta sestanek poklican, se za gotovo denes tukaj še nič ne ve. Kakove misli je ta prigodba tukaj probudila, te¬ žko je na kratko opisati; to pa zamorem reči, da se enifnadjajo, drugi pa boje. Pervi mislijo, da je naša samoBtalnost že gotova in da dobimo na željno očekovanem zboru zdravila za vse naše pretežke rane; drugim se pa prikazuje „carevinsko v j e č e‘‘, kot neka srašna prikazen, ki nam žuga, da nas pogoltne. Bog izpolni pervim nado ! O izbornem redu se že tudi kar bodi vganja; no, saj znate Slovenci čakati; šebote poterpeli, dokler po¬ stane beseda čin alj djanje. Poslednjič še oznanujemo bratom Slovencem ne¬ izmerno naše veselje, da je izbran za poslanca na de¬ želni zbor po vsej Sloveniji slavno poznani rodoljub Dr. Radoslav Razlag, katerega Bog poživil veliko pre¬ srečnih let sebi in Slovencem, pa tudi Slovanom na slavo ! Živili pa tudi verli njegovi izbirači (volivci), pra¬ vi slovenski korenjaki, ki so bili tako slavno ene mi¬ sli, enega serca! Ta izbor naj se piše v zlato knjigo vseh slovenskih sere! Naj živi spomin slavnega čina, dokler bode slovenskih duš na zemlji! — Dežele češke. €e£ko. Pač srečni so Čehovi, da imajo okrajna zastopstva; ona so podlaga prave srenjske samostalnosti in svobode. Zadnji čas so te volitve veliko dela in truda dajale. Čehom se večidel po volji godi, ker izbi¬ rajo se sploh le narodni zastopniki. Po sreči še jim je tudi izšlo, da je postala politehnika v Pragi na¬ rodna naprava, in da se bode večidel v češkem jezi¬ ku podučevalo. Tudi je , kakor na vseučilišči, dobila posebnega vodnika. Le-taje znani g. Koristka. Pred nekaj dnevi so ga z veliko svečanostjo vmestili. Pri njej so bili deželni maršal z vsem deželnim odborom, in veliko druzih prijatlov. Da se je govorilo in sicer lepo in iskreno govorilo, razume se samo po sebi. Važna je v resnici ta sprememba. Čehi pač lahko zdaj veliko do¬ brega od nje pričakujejo, ker širila se bode omika in *) Lepo prosimo. Vredn. Izdatelj in odgovorni vrednik: «1. JE. Boži e. — znanost, vzlasti v natomih vedah , v domačem jeziku tudi med prostim ljudstvom. — Bog daj tako napravo skorej tudi nam ubogim Slovencem! Dežele galicijske. Vlada naša je zapovedala, naj se ne gonijo tisti jetniki, ki jih je Rus izpustil, pred vojaško sodbo, am- ak naj se izroče deželnim sodnikom. To že spet na olj še kaže. Obeta se tudi skorej, da bode kmalo kma- lo konec obsednega stana, kar bi gotovo vse z veli¬ kim veseljem navdalo. Vsakoverstne potrebe se če¬ dalje bolj množe, in če ne bode skorej deželnega zbora, bo huda pela naši deželi. Dežela ogersba. Zmirej bolj se govori, da ima zdajno po vojaško vstanovljeno vladanje vsaki dan nehati. Potem bi se precej deželni zbor sklical. Dvorni kaneelar Zichy je res neki obljubil, da se snide, preden gre žito v klasje. Da bi le prerokovanje njegovo res bilo! H ii b n e r, ki je bil pred 3 leti nekaj časa policijski minister in kot velik prija- tel Ogrov slovi, je res spet na Dunaji in pridno tudi mi¬ nistre obiskuje. Sam cesar gaje žeparkrat predse po¬ klical. Dela se pa tako, da Smerlingu ni po volji in je bil že neki pripravljen, ministerstvu se odreči. Nam pa je vse eno, kdo da je minister, da se le pravica godi na vse strani. Ptuje dežele. Italija. Sardinsko- Sliši se, da seje vlada spet sprijaznila z Garibaldom, in da bode leta kmalo iz samotnega otoka na suho prišel. Žakaj neki? Tudi se že nekako priprave delaje, da postane Ricasoli spet minister, še preden se v Florenco prebašejo. Amerika. Mehiko. Cesar je neki bogato deželo, z imenom „Sonoro“, ki jo menda imajo še republikanci v oblasti, Francozom podaril. Iz druge strani se pa govori, da jim je izročil le tamošnje rudnike, v kterih se koplje srebro. 'Tudi je eesar volje, s papežem konkordat skleniti in tako zmešnjave, ki so zastran cerkvenega blaga, kon¬ čati. Voščiti mu je le, da bi ga severni Amerikanci v miru pustili vsaj tako dolgo, da se cesarstvo uterdi. Razne novice. * Milostljivi škof D o b r i 1 a seje podal po končanem dopustu 10 t. m. zopet v deržavni zbor na Dunaj. * G. Anton G er čar pride za dež. sodnij skega svetovavca v Ljubljano. * Milostljivi cesar je med pogorelce pri sv. Ker vi 800 g. iz lastne svoje blagajnice razdeliti blagovolil.. * Koroško zgodovinsko društvo bode imelo 31.jan. ob 4. popoldne občni zbor. Duhovske zadeve. * Ljubi}, šk.: Umeri je g. Luka Rihtar, fajmošter v Ledinah 16. t. m. v * Goriška šk. : C. g. Martin Milost., sed. koop. v Devinu, gre za koop. v Solkan; na njegovo mesto g. Jan. Reji c iz Št. Ferjana. G. Jož. Gab er j e včič, koop. pervaški, gre v višo bogosl. izobrazovavhico na Dunaj. _ Loterija. Terst: 77. 59. 52. 55. 41. ——■—————mm Natisnil: Ferd. žl. KIel*imayr v Celovcu^