tETO XXI. - Številka 22 Ustanovitelji: občinske konference S*DL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Zn redakcijo odgovoren Albin Učakar jLASILO SO C I A L ISTICNE Z\ Lev bo v Bohinju gradil nov hotel KRANJ — sreda, 20. 3. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sice. ob sredah in sobotah DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Minuli petek so *v Ljubljani v hotelu Lev razstavili Projekte, makete in drugo dokumentacijo za novi hotel v Bohinju, po tem pa je bil razgovor predstavnikov hotela Lev z novinarji. Nov hotel v Bohinju, ki 8a namerava zgraditi ljub-Uanski Lev naj bi stal na območju Vrtovina, točneje na severnem pobočju griča Vr-tovin - na jasi nad obstojc-c'»n vhodom v kopališče. Ta bolel A kategorije bi imel l50 enoposteljnih, dvoposteljnih in apartmajskih ležišč — P°leg tega pa bi bilo na vo-lW še 50 dodatnih ležišč. Investitor (Lev) se je obvezal, da bo zgradil hotel v takšni obliki, da ne bo motil pogle-d* na panoramo Bohinjskega le«ra in da se bo skladal z okolico. Zato bodo pri gradil hotela uporabili takšen nuterial, kot ga uporabljajo Bohinjci za gradnjo svojih - les, kamen, steklo in oelom«. železo — vse to pa bo * naravnih barvah. Računa-lo- da bo ta novi hotelski objekt v Bohinju stal okoli * "»»lijard, starih dinarjev — poleg sedežev v notranjosti pa bo imel še vrsto sedežev zunaj na terasi. Na razgovoru je sodeloval tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž, ki je dejal, da je radovljiška občinska skupščina močno zainteresirana za ta hotel. O sami lokaciji hotela je Stanko Kajdiž dejal, da moramo gledati kot najbolj optimalno tisto lokacijo nekega objekta, ki računa tudi za nekaj let naprej. Predstavnik turistične zveze je poudaril zavzemanje turistične zveze za ohranitev naravnih lepot, vendar gradnji ho- telov ne more nasprotovati, ker brez njih ni turizma. O novem hotelu je menil, da s svojo monumentalnostjo ne bo kvaril naravne celovitosti. Pri gradnji novega hotela bodo dali največ poudarka vprašanju odpadnih voda, zato bodo pri hotelu zgradili moderne čistilne naprave, ki bodo popolnoma očistile odpadno vodo iz hotela, ravno tako pa vso kanalizacijo. S pripravljalnimi deli nameravajo začeti že prihodnji mesec, ko bodo najprej zgradili dovozno cesto, kasneje pa bodo začeli z izkopom temeljev in drugimi gradbenimi deli. V. G. Gorenjska turistična dejavnost J VSAKOMUR prija t^KAVA SPECERUA Redno dejavnost oziroma operativne in osebne izdatke Gorenjska turistična zveza v Kranju že nekaj časa krije sama z dohodki ekonomske propagande. Vendar pa ti dohodki ne zadostujejo za celotno dejavnost med letom. Tako so pred krakim izdelali podroben program izdatkov in dohodkov in ugotovili, da bi za izpolnitev delovnega programa potrebovali še okrog osem milijonov starih dinarjev dodatnih sredstev. Ce bodo od občinskih skupščin dobili ta denar, potem bodo na Gorenjskem sejmu v Kranju pripravili razstavo, sodelovali pa bodo tudi na sejmih v Zagrebu, Novem Sadu in Beogradu. Razen tega pa nameravajo pripraviti tudi razstavo o razvoju propagandnih turističnih edicij na Gorenjskem in razstavo fotografij ter diapozitivov s področja turizma. Pr.pravili pa bodo tudi seminar za predsednike in tajnike gorenjskih turističnih društev, strokovna predavanja za denarno šibkejša turistična društva (takšnih društev je na Gorenjskem menda 16), v vsaki gorenjski občini pa nameravajo pripravili po dvoje posvetovanj s predstavniki turističnih društev, gostinskih organizacij, trgovki in drugih, ki sodelujejo v turistični dejavnosti. To pa je le del programa, za katerega bi letos Gorenjska turistična zveza potrebovala okrog osem milijonov starih dinarjev (7,930.000 S din). čeprav so člani upravnega odbora Gorenjske turistične zveze v Kranju že na zadnji seji ugotovili, da nekatere gorenjske občine ne kažejo dosti razumevanja za financiranje "turističnih dejavnosti na Gorenjskem, je najbrž nemogoče zahtevati od zveze, da bi vse izdatke za realizacijo delovnega programa zmogla sama. To pa tudi ne bi bilo prav. Gorenjska turistična zveza je namreč strokovni organ gorenjskih turističnih društev. Le-tem in razvoju turizma na Gorenjskem pa je takšna pomoč zaenkrat še kako potrebna in hkrati tudi nujna. A. Zalar Minulo soboto so bile na Krvavcu prve sindikalne športno igre v veleslalomu. Reportažo o tem berite na 12. strani Predavanja za študente Škofjeloški občinski komite ZK že nekaj časa prireja za študente predavanja o aktuall- Predsednik Tito na Brdu Kranj, 19. marca — Danes okoli dvanajste ure je prispel na Brdo pri Kranju predsednik Tito. Dopoldne se je predsednik mudil v Kopru, kjer se je s predstavniki obalnih obJin pogovarjal o gospodarskih vprašanjih ter o turizmu. nih političnih in gospodarskih problemih. Doslej so imeli že tri taka predavanja, na katerih so predavali: poslanca Ivan Franko in Franc BranLselj ter predsednik občinske skupščine Zdiavko Krvina. Danes zvečer pa bo v domu ZB škofjeloškim študentom odgovarjal na vprašanja o gospodarskem in družbenem razvoju SRS in mestu, ki ga ima Slovenija v jugoslovanskem in svetovnem prostoru, republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal. — sz KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1 Naročnina po slari ceni dve veliki žrebanji GLASILO SZDL ZA GORENJSKO 12 N din za pol leta, 24 N din za celo leto Prvo žrebanje že 15. maja za vse, ki so poravnali polletno naročnino. Caka vas presenečenje. berite GLA S 43 Odprto pismo skupščini občine Kranj Na seji skupščine občine Kranj decembra 1967 Je član ObK ZMS Zdenko Mali razložil stališče občinskega komiteja do proračuna občine Kranj za leto 1968 oziroma do treh za delo naše organizacije bistvenih vprašanj: do materialnega položaja nekaterih mladinskih specializiranih organizacij, do dotacije za redno dejavnost komiteja in do sredstev, namenjenih za festival Bratstva in enotnosti. Povzemamo iz razprave: »že dalj časa ugotavljamo, da imajo specializirane organizacije veliko vlogo pri vzgoji mladine, vendar pa če na eni strani govorimo, da se moramo bolj posvetiti vzgoji mladine, po drugi strani pa ne dajemo tem organizacijam nobenih sredstev, je to čisto navadna demagogija.« Ta del razprave je povzročil v skupščini in njeni upravi, zlasti med tovariši iz vodstva, veliko ogorčenje, predvsem zaradi besede demagogija. Čeprav smo tem tovarišem pojasnjevali, da nismo želeli nikogar žaliti, so se vendar še vedno slišala mnenja, da so taki izrazi nekulturni. Občinski komite je o stališču 23. decembra 1967 ponovno razpravljal in sklenil, da od njega ne odstopi niti v celoti niti v podrobnostih. stva in enotnosti, ki bo letos v Kranju, je vsakoletna kulturna in športna manifestacija mladine iz vse Jugoslavije. V primeru, da teh zagotovil skupščina ne bi dala, bi moral Obk ZMS festival odpovedati, ker ne more in ne želi sprejeti nikakršne odgovornosti za neuspeh. Toliko o takratnih stališčih. Do sedaj smo zagotovila za pomoč pri organizaciji in iskanju dodatnih sredstev vsaj v načelu dobili. Prav tako so nam obljubile denarno pomoč nekatere družbenopolitične organizacije, med katerimi naj omenimo predvsem občinski sindikalni svet. V končnem predlogu proračuna, o katerem bo skupščina sklepala v četrtek, je delno upoštevana razširjena dejavnost ObK ZMS in tudi podprta z dodatnimi deset tisoč novimi dinarji, kar pa je še vedno precej manj kot smo zahtevali v predračunu. Kljub temu menimo, da predvidena, Soglasni smo bili tudi v naslednjih ocenah: nevzdržno je, da dobiva ObK že tri ieta enako dotacijo in da organi skupščine predlagajo enako vsoto tudi za leto 1968. Toliko bolj, ker smo obenem s predračunom poslali tudi program dela, iz katerega je razvidno, da se obseg dejavnosti Obk ZMS veča. Povečan obseg dejavnosti je bil namreč kriterij, da sta občinski odbor ZB in občinska konferenca SZDL dobila več sredstev kot v letu 1967. Očitno je torej šlo za različne kriterije! Kar se tiče festivala smo bili prav tako soglasni, da je to stvar celotne občine, ne pa le Obk ZMS. Menili smo, da mora zato prav skupščina občine Kranj zagotoviti vso podporo, tako pri organizaciji kot pri iskanju dodatnih sredstev, Če je že vsota, ki je namenjena iz proračuna, najvišja, kar jo lahko skupščina da. Festival Brat- KOMUNALNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV KRANJ OBVESTILO Na podlagi sklepa skupščine Komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj o izvolitvi polovice članov skupščine (objava v Glasu dne 16. 3.1968), obveščamo zavarovance-kmete, da bodo volitve po naslednjem redu: Volilna enota: *- Gorenja vas — dne 24. 3.1968 ob 9. uri v domu Partizana; — češnjica — dne 24 3.1968 ob 9. uri v zadružnem domu; — Trata — dne 24.3.1968 ob 10. uri v prostorih kmetijske zadruge; — Bled — dne 31.3.1968 ob 14. uri v društvenem domu; — Jesenice — dne 31.3.1968 ob 9. uri v Jelenu; — Kranj — dne 31. 3.1968 ob 9. uri v prostorih občinske skupščine; — Šenčur — dne 31. 3.1968 ob 7. uri v osnovni šoli. Pravico udeležbe na volitvah imajo vsi nosilci zavarovalne pravice (gospodarji). Potne stroške bodo upravičeni udeleženci na zahtevo prejeli povrnjene na kraju volitev. Številka- 01/2/10-788/1 Kranj, dne 18. 3.1968 Volilna komisija skupščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj v primerjavi z decembrskim predlogom povečana dotacija ObK ZMS, pomeni priznanje za dosedanje delo med mladino in podporo za uspešnejšo izpolnitev programskih nalog v letu 1968. Zavedamo še, da obenem to pomeni tudi našo večjo odgovornost. Z začudenjem pa smo ugotovili, da je odnos do mladinskih specializiranih organizacij kot na primer do planincev in tabornikov, še vedno enak decembrskemu. Zakaj se toliko zavzemamo za boljši materialni položaj specializiranih organizacij? V tezah za trinajsto občinsko konferenco ZMS smo zapisali: »Za ZM je velikega pome-tudi aktivnost, ki jo mladi razvijajo v specializiranih organizacijah, saj uresničujejo velik del interesov mladine. Te organizacije pa se večkrat borijo z notranjimi težavami ali pa imajo slabe objektivne možnosti za delo. ZM si mora skupaj z njimi prizadevati za ustvarjanje čim ugodnejših delovnih razmer. Strinjamo se s stališčem, izraženim na drugem zasedanju občinske konference ZK Kranj, da se je treba prilagoditi materialnim razmeram in »se organizirati tako, kolikor to dovoljujejo razpoložljiva sredstva.« Vprašujemo skupščino občine Kranj, kako naj se organizirajo planinci in taborniki, če jim proračun sploh ne bo zagotovil nobenih sredstev. Zato odločno vztrajamo, da se sredstva za te dejavnosti zagoiiove. Samo po sebi se zdaj postavlja vprašanje, od kod ta sredstva vzeti. Prepričani smo, da je odgovor v bistveno spremenjenem načinu sprejemanja proračuna. V samoupravnem procesu odločanja je sama odločitev le zaključna faza celotnega odločanja. Ta proces tvorijo še: iniciativa, izbiranje problemov, boj mnenj, kritika in samokritika. Šele potem sledi odločitev kot opredeljevanje za ali proti. V socialistični družbi, zlasti še, če je ta samoupravna, zahtevamo kulturo dela, upravljanja in vedenja. Če sprejmemo mnenja, da je bilo naše vedenje v skupščinski razpravi nekulturno, potom je bila ta »nekultura« reakcija na (ne) kulturo takega upravljanja. Vsem takim sporom in očitanjem se moramo v prihodnje ogniti, to pa lahko dosežemo z doslednim uveljavljanjem javnosti dela v vseh fazah in na vseh nivojih. Tako bo občina vse manj raz-deljevalec sredstev, občani, pa v njej ne bodo videli več sebi odtujene oblasti. OBČINSKI KOMITE ZVEZE MLADINE KRANJ Kako zgraditi čimveč stanovanj? Stanovanjsko podjetje in občinska skupščina V šk. Loki pripravljata obširno in zelo zanimivo analizo.0 tem, kakšna naj bi bila v bodoče politika na področju družbenih stanovanj. Ta analiza naj bi predvsem pokazala, kako naj bi zgradili v občini čimveč stanovanj; Med drugim predvidevajo možnost prodaje stanovanj na kredit. ■si Sklad Ivana Tavčarja Turistični delavci v Poljanah že nekaj časa raan^ajj o tem, da bi ustanovili sklad Ivana Tavčarja. Iz denarja, v\ se zbral v tem skladu, bi vsako leto nagradili najboljše sežke s področja športa, kulture in drugih dejavnosti v j Ijanski dolini. gZ S skupščine ZZB NOV Škofja Loka Izboljšati sodelovanje z mladrt0 Občinski praznik naj bi v bodoče praznov na dan dražgoške bitke V nedeljo je bila v prostorih občinske skupščine v ^kofj* redna skupščina zveze združenj borcev NOV Škof ja ^ na kateri se je zbralo okoli 80 delegatov iz vse oD^jne! .n od-ščini so prisostvovali tudi predstavniki drugih občins^3 borov ZZB NOV Gorenjske, predstavnik republiškega oa>. ZZB NOV, predsednik občinske skupščine Škof ja Loka, P stavniki družbenopolitičnih organizacij in drugi gostje. m** V uvodnem govoru je predsednik občinskega odbora ZZB NOV skorja Loka tov. Ccferin najprej orisal sedanje vznemirljive politične dogodke v svetu — vietnamsko vojno ter položaj na Bližnjem vzhodu. Nato pa je v kratkem poudaril pomembno vlogo, ki jo je škofjeloško področje z njegovo okolico odigralo v NOV, dotaknil pa se je tudi povojnega dela organizacije. V živahni razpravi so udeleženci skupščine spregovorili o tem, da je treba izboljšati sodelovatnje z mladino in več storiti za to, da bi se tradicije NOB ohranile. Menili so, da je treba najti sodobnejše prijeme pri pritego-vanju mladine in da bi predvsem borci sami morali pri tem še bolj sodelovati. Pa tudi v šolah bi morali posvetiti več pozornosti zgodovini NOV, še posebej zgodovini partizanskega gibanja v domačem okolišu. Kljub razumevanju vsi borci v škofjeloški občini še nimajo rešenih stanovanjskih problemov. V tem letu jim bodo dodelili 7 stanovanj, prihodnje leto pa 5. Kmetom borcem bodo razdelili 8 milijonov starih dinarjev posojila iz občinskih in republiških sredstev. Tako bodo rešili stanovanjski problem borcev, ki imajo sedaj najslabše stanovanjske razmere. Delegati so nadalje menili, da bi bilo potrebno povečati število štipendij otrokom borcev ter posvetiti tudi več skrbi vzdrževanju spo kov NOB. Ker je dražgoška bit^fr^ di januarja leta 1942 memben partizanski ^ dek, ne samo za občino« ^ 1 sW več za vso Gorenjsko m. so udeleženci J- ^ veni j o, ščine predlagali, na) g jtf činski praznik praznovaj ^ ta dan. Doslej so ob ten ^ godku prirejali le šP?rW tfk kmovanje Po st^23", ^n« zanske Jelovice i« l. ^ j)i proslave v Železnikih, ustrezno pomenu te bi ^ Na koncu je skupščin' ^ NOV v Skorji Loki SP■ >se resolucijo, ki pojasnjuj of. najvažnejše probleme ^ ganizacije. Ta dokuinen &. do poslali občinski s* . ^, ni, delovnim organi^ J ^ zavodom, družbenopolji ^ organizacijam in šolam-^gj ci so menili, da je re-problemov ki jih m0™ pj siti republiški organi, . v se večina teh lahko ^ okviru občine, še P^^jeltf' to, ker mnogi borci ^iH jejo v samoupravnih o< . in bodo tako lahko P gli k hitrejšemu xQ&&1 V Hotavlj»b za dan žen^ Krajevna organizacija ^ Hotavlje je v počastit6 ^ nika žena pripravila • ^ skromno slovesnost. ^ iz Hotavclj je najpjj]spl> govoril predsednik S.^ JU sledilo je nekaj *eC1 nato pogostitev. Uvozne novosti nan^° S° ^oncc 'anskega leta sprejeli nekatere spremembe zu-m Jetr8ovinskega in deviznega režima in ko so tem spre-mnmb.arn sledile pred nedavnim še nekatere, je bilo slišati farvT* i' ^a Se s'stem v celoti ni menjal, temveč je Zvezni ni svet mnenja, da je glavni namen teh sprememb v tem, iz na^ei°< seveda kjer je to mogoče, učinkovite rešitve n: ?av> ki izhajajo iz našega trgovanja z različnimi svetov- ni ekonomskimi področji, tiari ^e vrecmost uvoženega blaga presegla 12 milijard di-skun ~~ 0ltoli mmJardc dolarjev in predstavlja 56 odstotkov Opre Vrecm°sti uvoza. Ta uvoz v glavnem odpade na ko/"0 (4,6 milijarde) in reprodukcijski material, medtem 2 g J^.Vrednost uvoženega blaga za široko potrošnjo dosegla le 49 11'.Jarde dinarjev. Pogojno svobodni uvoz je lani presegel dukc' jar^e °-'n' med tem uvozom pa je bilo največ repro-je S?8***8 materiala, blaga za široko potrošnjo, medtem ko terjaj° pri svobodnem uvozu največ reprodukcijskega ma- Kot KAJ SE LETOS MENJA? neom"1 JC znano dopušča pogojno svobodni uvoz količinsko ^znost^iUVO?* S po8°Jem' da uvoznik izpolni določenene ob-UvoZi]j ' ?s DO spremenjen spisek blaga, ki ga bomo lahko jatiju na teJ osnovi. Razprave so tudi o obveznem dogovar-V okv'1116^ ProizvaJalccm, uvoznikom in potrošnikom, vse to bi se i t •ZVCZnc gospodarske zbornice. S takšno usmeritvijo mi ar„ jJeva) obseg uvoza v skladu z zaključenimi trgovinski- L^nzmaji posameznih držav. deviz i°S ^° za °-esct odstotkov znanjšana tudi skupna vsota za pla^ater^ so PreJšnJa leta gospodarske organizacije rabile devizn CV,anje blaga, ki je bilo kupljeno na osnovi globalne Ravno ^vote v okviru dogovorov s pristojnimi bankami, devizne ° SC mcr'ia postopek v režimu blagovnega o/.iroma Važnei?fa kontingenta. Pri tem gre za osnovne surovine in poSa e Prehrambene proizvode in predvidevajo, da bi se za da se CZne Pro'zv°de predpisala količina možnega uvoza ali pa y predpiše njihova devizna vrednost. večaj0 ne^e Je llJdi določilo, da se blagovni kontingenti po> •Bfaj« n odstotkov, če se uporabljajo za povečanje proiz-za utr'3 'ZVoza na l'sta tržišča, na katerih se dobe devize Poslih J6Vanjc likvidnosti države v mednarodnih plačilnih Vrstć'Ki^011011' letos Je sprememba tudi v tem, da so nekatere v wst aj*a ~~ kot na primer traktorji in vagoni — prenesene ustrp»e la8ovne kategorije, za katerih uvoz je potrebno c"io dovoljer'- :nje. Tanjug — V. G. Kovinotehna Celje PE »UNIVERSAL« JESENICE RAZPISUJE prosto delovno mesto šoferja viličarja pOGOJI: Ustrezno vozniško dovoljenje, mehanik Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dogodkov. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite komisiii za sklepanje in odpovedo-anJe del. razmerij pri tukajšnjem podjetju. RAZPIS VELJA lO dni po objavi v časopisu. KUPCI! Na razstavi in prodaji pohištva v Delavskem domu v Kranju od 16.-31. marca 1968 lahko kupite PRESITE ODEJE 8 30 °b popusta Za obisk se priporoča posl. DEKOR in TEKSTIL — Kranj KRANJ Tretja razstava in prodaja pohištva V Kranju se že nekaj let kaže pomanjkanje razstavnih oziroma sejemskih prostorov, čeprav se mesto nenehno širi in so potrebe prebivalcem po raznovrstnem blagu vse večje, se večja trgovska podjetja velikokrat znajdejo v težavah, ker ne morejo naenkrat notrošnikom prikazati vseh izdelkov, ki jih prodajajo. Njihovi prodajni prostori so največkrat premajhni, tako da dobršen del izdelkov, ki jih prodajajo, ostaja na po-cah in v skladiščih in tako do neke mere skrit potrošni-kovim očem. Izkušnje nekaterih trgovskih podjetij v Sloveniji kažejo, da danes le lepo okrašena izložba ne more več vedno privabiti kupca. Zato niso redka podjetja, ki vsako leto prirejajo različne razstave. Seveda takšne reklamne razstave precej stanejo, vendar pa so navadno (ekonomsko) vedno uspešne. V zgornjem koncu Gorenjske je do sedaj največ takšnih (samostojnih) razstav organiziralo Trgovsko podjetje Murka iz Lesc, v Kranju pa Veletrgovsko podjetje Kokra. Tako kot že dve leti poprej je Kokra — poslovalnica Dekor — tudi letos (od 16. do 31. marca) priredila razstavo in prodajo pohištva. Ko smo se pred dnevi pogovarjali s predstavniki podjetja, so nam povedali, da so se jim do sedaj te razstave še vedno izplačale. Lani so ob tem času in tik pred vselitvijo v nova stanovanja pri kranjskem kopališču (lani jeseni), kjer so prav tako priredili razstavo, prodali za okrog sto milijonov starih dinarjev pohištva in opreme znanih slovenskih proizvajalcev tovrstnih izdelkov. Tudi podatki prvih dveh dr.i letošnje razstave pohištva v delavskem domu v Kranjj kažejo, da si potrošniki želijo tovrstne prodaje. Letos razstavlja in prodaja Veletrgovsko podjetje Kokra — poslovalnica Dekor skupaj s proizvajalci v delavskem domu izdelke tovarne Meblo — Nova Gorica, Brest — Cerknica, Marles — Maribor, Krasopre-ma — Dutovlje, Javor — Pivka, Pohištvena industrija — Idrija, Stil — Koper, LIP — Slovenske Konjice itd. Tako si obiskovalci lahko ogledajo in kupijo spalnice, dnevne sobe, kuhinjsko opremo, kotne klopi, fotelje, raznovrstne stole, otroške posteljice itd. Skratka blago, za katerega se navadno ob kupovanju zelo težko odločamo. Zato je prednost te razstave že v tem, da si kupec lahko predstavlja, kakšno bo njegovo stanovanje, ko bo imel pohištvo doma. Ena izmed novosti letošnje razstave pa je tudi( da so nekateri proizvajalci pohištva (Marles — Maribor, Meblo — Nova Gorica in Brest — Cerknica) izdali lepe barvne prospekte. Tako, da se obiskovalci šc laže odločajo za nakup. Ce bi na koncu skušali oceniti letošnjo razstavo, potem najbrž lahko zapišemo, da si takšnih in podobnih razstav v prihodnje v Kranju želimo še več. A. 2. Komisija za delovno razmerje podjetja JELOVICA, lesna industrija škofja Loka, ponovno razglaša prosta delovna mesta KV mizarjev Pogoj je poklicna šola za KV delavce. Nastop je mogoč takoj. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. OBRTNO PODJETJE CERKLJE razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 5 KV ZIDARJEV 2 KV pleskarja 1 KV mizar 1 KV tesar 5 NK gradbenih delavcev Nastop službe je možen takoj in do zasedbe delovnih mest. Interesenti se lahko javijo pismeno ali ust-meno v Upravi podjetja. Pred nekaj leti urejen prostor za kranjsko tržnico je navadno na pomlad in tudi Jeseni kar premajhen za množico prodajalcev, ki tam ponujajo sezonsko blago. Zaradi gneče imajo kupci tudi manj pregleda nad ponujanim blagom. Kmetijsko živilski kombinat — obrat Klavnica Kranj gradi na Savski cesti med staro klavnico In bivšim špikom novo klavnico. Za gradnjo tega objekta so se odločili, ker je stara predelo-valnica na Titovem trgu postala premajhna. Z njo namreč ne morejo več zadovoljiti potreb Kranjčanov in okoliških prebivalcev. Predvidevajo, da bo nova klavnica zgrajena še pred 29. novembrom. Za gradnjo pa so namenili okrog 450 milijonov starih dinarjev. Izvajalec del Je splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, projektant pa Projektivno podjetje Kranj — Foto: F. Perdan Na sejmišču v Kranju je bflo prejšnji ponedeljek naprodaj zelo veliko pujskov. Prodaja pa ni bila kaj prida. Cene so bile to pot po mnenju kupcev se nekam visoke. Tako so nekateri prodajalci zapustili sejmišče, ne da bi kaj prodali. Nekdo je odpeljal domov kar 11 neprodanih pujskov Plačati prispevek pred posekom lesa? Naj še enkrat povem, da Je to cena lesa na panju. Ko gozdno gospodarstv^ sporoči V sejni dvorani skupščine občine Jesenice smo že dvakrat slišali pripombo, da ni prav, ker morajo kmetje plačati prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, prej, preden so sploh posekali les. Zadnjič smo to kritično pripombo sl/išaM, ko so odborniki razpravljali o odloiku o prispevkih in davkih občanov občine Jesenice. Toda občinska skupščina je nemočna proti zadevni kritiki, ker je posredi republiški zakon. Republiški zakon namreč pravi, da se prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja. Osnovo za odmero določi finančni organ glede na količino lesa in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. Gozdne organizacije (na območju jeseraiško-radovljiške občine Gozdno gospodarstvo Bled) morajo predložiti finančnim organom do 15. februarja v letu, za katero se prispevki odmerjajo, seznam vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za to leto, po količini, vrstah lesa in vrednostnih razrodih, za naknadno odobren posek pa v roku 15 dni po izdaji dovoljenja. Delavski svet GG Bled je januarja letos že sprejel nov ceniik za les. Za primer naj navedem, da je po tem ceni. ku les iglavcev in hlodovina listavcev razvrščena v osem vrednostnih razredov in se vrednost lesa giblje od 2800 S din (prvi razred) do 1900 S din (osmi vrednostni razred). Obširen prog skupnosti Krajevna skupnost Železniki je že vrsto let delavna in s skromnimi sredstvi skuša v svojem kraju narediti kar se največ da. Tudi letos si je zadala dokaj obsežen program, ki ga namerava uresničiti z dohodki od vodarine in prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter z dotacijo občinske skupščine. Predvidevajo, da bodo tako zbrali približno 25 milijonov starih dinarjev. V Železnikih že dolgo pogrešajo urejeno mrliško vežico in obdukcijsko sobo. Zato jo bodo letos uredili in nakupiili potrebno pogrebno opremo. Porabili bodo dva milijona starih dinarjev. Na vodovodnem omrežju bodo naredili nekatera najnujnejša popravila — prebarvali bodo kovinske dele ter ogradili zajetje z betonsko ograjo. V aprilu bodo pričeli z občini, koliko trov, kakšnega lesa in v1^ nostni razred lesa je za P sek odobren temu aH onew kmetu, občinski organi » ko takoj (to tudi storijo) j* računajo, koliko prisil 7evka od kmetijstva, ki odpade -m osobni dohodek iz gozda mora plačati ta ali oni kmet. Tu pa smo prišli do tis-te točke, kjer kmetje pravu?' da ni prav. Občina terja prispevek po seznamu ne gl<*je na to, ali je kmet že ali se ni posekal lesa. Dogodi se pa tudi naslednje: kmet plača prispevek za le's, ki ga še ni posekal, P* tem pa zboli in ga ne m<>re posekati do kraja lota koncu leta je izgubil P^3^. posekati les in če to želi a ža- go leto, mora še enkrat prositi za dovoljenje za sek lesa (seveda v tern P meni ne plača več PrlSP ka)- To so nekateri manjši, J* Ui vrl" sporazurni, sicer pa ne u< , gel trditi, da bi se Slede jatev kmetje lahko pru ^ vali. Prispevek se Plača^e°^^° bili od prispevka za 9 mil«01 i dinarjev — ^^tija^ lih & vatf ■pO v Spodnjih* in Z&flW*nb0& rnilijonov^ napeljati javno razsvf,1 . ^^..j... ~- ■„ Deležnikih. Precej denarj* namenili za ureditev i" ^ zevanje cest, v&doSi vrU' cesto Železniki - Ostri rM Zaščitili in obnovili P» J? tudi dragoceno grobm grovih. g, *' Svetovno prvenstvo v moto-crossu V Ljubljani je moto-cross komite iz Tržiča organiziral tiskovno konferenco o četrti dirki za 8. svetovno prvenstvo v moto-crossu, ki bo H junija v Tržiču. V uvodni besedi je član republiškega izvršnega sveta dr. Ernest Petrič poudaril, da j« to svetovno prvenstvo v moto-crossu veliko priznanje ^riičanom, saj je prvič, da je prevzelo tako pomembno prireditev. Seveda pot do |e odgovorne naloge ni bila ~*jka. vendar požrtvovalnost Triičanov in pa sloves ljubeljske proge za moto-cross Kta prispevala, da bomo letos n* ljubeljskih strminah opasali vao svetovno elito tega Privlačnega športa. Ob vsem Pa je treba poudariti, da "°do sredstva za to pomembno prireditev ki pa seveda ni P°eeni, zbrali Tržičani sami, računajo pa seveda na prispevek od vstopnine in pa Uvidevnost gospodarskih organizacij. čeprav je do začetka tekmovanja za svetovno prven-■Jjj še nekaj mesecev, pa se Tržičani na ta dogodek že vestno pripravljajo, poleg te-*>a Pa že zbirajo prijave tekmovalcev. Tako imajo že se-Qaj zagotovljeno udeležbo tekmovalcev iz Sovjetske zveze, pSSR, Romunije, Bolgarije, ^emsite demokratične bu*e, Švedske, ^e in Italije, kar Predstavlja skoraj 80 tekmovalcev. Do samega psovanja bodo organiza-torJi dirke že zgradili novo ^artno napravo, podaljšali f^rtni prostor ter uredili tri-J^e fai objekte za sodnike, pokrovitelj tega tekmovanja repu-Belgije, Av-pa že n vseh Krajevna skupnost Mavčiče: polepšati naselje Komisija za olepšavo naselja bo že prihodnje leto prerasla v društvo Krajevna skupnost Mavčiče leži na desnem bregu Save, na jugovzhodnem delu kranjske občine in zajema vasi: Podrcča, Mavčiče, Praše, Jama, Breg in Meja. Kot večina krajevnih skupnosti na Gorenjskem, so se tudi v krajevni skupnosti Mavčiče vključili v Leto krajevnih skupnosti. Pred kratkim so pri krajevni skupnosti ustanovili komisijo za olepšavo naselja. Odločili so se namreč, da bodo že letos, še bolj pa prihodnja leta, polepšali vsa naselja v krajevni skupnosti. Tako so na prvi seji komisije sklenili, da bodo uredili pročelja in okolico hiš, polepšali vrtove in naselja ter nenehno skrbeli, da bo okolica spomenikov padlim v Mavčičah in spomenika Simona Jenka v Podreči vedno lepo urejena. Razen tega so na seji komisije sklenili, da bo prihodnje leto komisija prerasla v društvo in se povezala s Hor-tikulturnim društvom v Kranju, s katerim je osnovna šola v Mavčičah že lani sodelovala. Takrat je šola v tekmovanju v urejanju šolskih vrtov za nagrado dobila tudi akvarij in nekaj semen. »Za zdaj v naši krajevni skupnosti še ni turizma«, je povedal tajnik prosvetnega društva Mavčiče. »Vendar pa zaradi tega ni treba, da so naša naselja zanemarjena. Ce pa se bodo uresničila predvidevanja, da bo na tem koncu enkrat zgrajena elektrarna, sem prepričan, da bo tudi ta kraj postal »turistično zanimiv«. Takrat pa bo lepo urejeno naselje pripomoglo, da se bo turizem še hitreje razvil.« Ko sva se s fotoreporterjem pogovarjala 6 tajnikom prosvetnega društva Srečkom Berglezem. me je »preletela j misel, da bi se tudi drugod S lahko odločili, da bi polepšali • naselja. V kranjski občini • oziroma na Gorenjskem je • namreč še precej krajev, kjer S včasih niti gorenjske naravne • lepote ne morejo skriti nekaterih zanemarjenosti. Zato je ljubljanski Kompas, ki ima f^ojo poslovalnico tudi na Ljubelju. V. Guček Prikaz novih Elanovih proizvodov Predstavniki instituta tovar-• ttočite%. krajevne skupnosti ne Športnega orodja Elan t Mavčiče že s te plati vredna B°8unj na Gorenjskem so v i, Ponedeljek pripravili tolov^"''"" »"pravni v mali leenl u'Cl VLsoke šole za te-monsf Ituro v Ljubljani dc-orod^0^0 nokatcrih novih u^li in rekvizitov, ki jih bo Wa?a kmalu Pričela izde-Pralrtl 23 široko potrošnjo. tatu*?0 "Porabo orodij sta ^arll iT znana telovadca Brod^-T3 Kovač in Janez Se ^ • Zanimivo je, da so desk anu Polog skočnih in ' VeUkLh in malih grbač »roS1*. desk iotiU tudi 2a n J° obteženih pasov stih 8° 'n trup tcr gumijasto naponJal (vse našteto kar ho * na dern°nstraciji), He «r° prav fotovo zanimivo Za w 0 Sole, ampak tudi Prin^rtno klubc. ki so take lpotnocke zelo pogrešali. »• v----ix plati vse pohvale. Razen krajevne skupnosti pa je v Mavčičah dokaj prizadevno tudi prosvetno društvo. Letos so pripravili igro Sveti plamen. Premiera je bila 18. februarja, potem pa so z igro še gostovali v Zalogu, Voklem, Cerkljah, v Vodicah, pri Sv. Duhu in v Prcdosljah. V domu pa so gostovali člana prosvetne sekcije Vodice s komedijo Svojeglavček, člani prosvetnega društva Voklo z igro Begunka, z igro Divji lovec pa so nastopili igralci iz Trboj. Tako so imeli v Mavčičah do sedaj skoraj vsako nedeljo kakšno prireditev. Pravili Aa Ki tik imeli še več, če bi imeli tudi klubski prostor. 2al pa se vse naenkrat ne da narediti. Vendar pa so prepričani, da bodo* čez čas tudi klub uredili. Sicer pa so prebivalci krajevne skupnosti Mavčiče že marsikaj naredili sami. Pa tudi krajevna skupnost skrbi, da denar, ki ga dobijo od občinske skupščine, porabijo res za najnujnejše stvari. Tako so na Podreči prebivalci 1963. leta zgradili lepo in moderno dvostezno kegljišče. Lani so uredili tudi pročelje kegljišča, letos bodo pa obnovili še strop. Trenutno ima kegljaški klub 54 članov ter redne treninge in razna tekmovanja. Sicer pa je postajo kegljišče na Podreči že pravi klub. Skorajda ni dneva, da bi bili prostori zraven kegljišča prazni. Čeprav cesta Kranj — Med- Učenci osnovne šole v Mavčičah so pred dnevi začeli urejati šolski vrt. Pravijo, da bo letos prav tako lep, če ne lepši kot lani — Foto: F. Perdan vode ni tako prometna, pa so prebivalci Podreče že dlje časa ugotavljali, da avtobusni postajališči v vasi ne ustrezata. Bili sta premajhni in tudi nevarni. Zato so pred kratkim zgradili dve novi postajališči oziroma izogibališči za avtobuse. Povedali so nama, da se pri njih ne dogaja nič posebnega. Vseeeno pa so pripomnili, naj bi v našem časniku večkrat pisalo o teh krajih, »Gorenjska namreč ne sega samo od Kranja proti jeseniški občini, ampak tudi od Kranja proti Ljubljani. Pa še veliko ljudi je v teh krajih Glas«, so pou- naročenih na darili. Morda jc res kot prav;jo prebivalci krajevne skupno-sto Mavčiče, da se pri njih na dogaja nič posebnega. Vseeno pa sva videla, da so se ti kraji v zadnjih letih močno spremnih. Tako je zraslo precej novih hiš pa tudi za komunalne stvari prebivalci skrbijo. Zato tiste besede, ki jih večkrat slišimo na sesran. kih, da se le mesto spreminja, vasi pa ne, za krajevno skupnost Mavčiče in njene prebivalce ne veljajo. A. žalar Kakor pravijo v Mavčičah, bodo že jeseni naselja v krajevni skupnosti precej lepša kot dane« — Foto: F. Perdan Pred dnevi so v Podreči uredili dve novi postajališči oziroma Izogibališči za avtobuse — Foto: F. Perdan Koncert pevskega zbora Zarja v Kranju Pesem trboveljskih rudarjev V okviru medsebojnega kulturnega sodelovanja delavskih središč Kranja in Trbovelj je na povabilo pevskega zbora France Prešeren v soboto, 16. marca, gostoval v Kranju 50-čIanski moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj. Pod vodstvom dirigenta Riharda Beuermanna je zbor pred skoraj polno dvorano Prešernovega gledališča zapel 18 skladb jugoslovanskih avtorjev. 'M m i* H? f f w % m f ■ m-M m f r Zbor sestavljajo večinoma delavci-rudarji, ki po napornem in težkem delu še najdejo toliko časa, da pridejo na pevske vaje. »Pojem z veselijem in petje v zboru je obenem tudi moje najljubše razvedrilo,« je dejal eden izmed pevcev, ki že dvajseto leto sodeluje v tem pevskem zboru. Čeprav je to amaterski zbor, v katerem ne igra denar prve violine, smo lahko glišali resnično dobro zborovsko petje. Nedvomno ima za to največ zaslug poleg prizadevnosti in požrtvovalnosti vseh članov pevskega zbora njihov dirigent, ki je šele pred letom in pol prevzel zbor in ga v tem času, kot pravijo pevci, glede kvalitete precej dvignil. Zboru se pozna, da je vajen koncertnih odrov. Razen sodelovanja na raznih prireditvah glasbenega značaja doma je večkrat gostoval v tujini. Čez dva meseca pa bo nastopil na samostojnem koncertu v Pragi in drugih češkoslovaških mestih. Program koncerta je obsegal 18 skladb, ki so jih skom-ponirali ali pa samo priredili jugoslovanski skladatelji. Preveč jiih je, da bi jih vse našteli. Uvodoma je zbor zapel Gallusovo Ecce quomodo moritur iustus, skladbo, ki sodi v železni repertoar boljših naših zborov. Sledile so Alojza Srebotnjaka Kolona, Emila Adamiča Prazno srce, Davorina Jenka Lipa, ki je umetna pesem, je pa pona-rodela, dalje Stevana Mo-k ran j ca Rukovet št. 1 iz ciklusa Iz moje domovine, Ser-geja Žarova Dvanajst razboj, nikov, Pavla Kemjaka Juhe, poj damo u škofce in Katrca, Frana Venturinija Nocoj, pa oh, nocoj, Josipa Pavčiča Potrkan ples, Franceta Marolta Sovdaški boben in druge. Zbor je uvrstil v sivoj program tudli dve črnski duhovni pesmi, in sicer Look avvav v priredbi Danila Čateža in You'd bet ter min' v priredbi Maria Rijavca. Razstava o gorenjskih gradovih Od petka dalje je v loškem muzeju odprta razstava pod naslovom Gradovi na Gorenjskem. Razstavo so pripravili Gorenjski muzej iz Kranja, muzej iz Kamnika, Zavod za spomeniško varstvo Kranj in Zavod za spomeniško varstvo SRS. Gradivo za razstavo Je prispeval tudi loški muzej in bo odprta do 1. aprila. »Zbor je glasovno zlit, ima velik razpon v dinamiki. Glasovi ne izstopajo, le v vstopih se tu in tam kaže majhna pomanjkljivost. Izbor pesmi je bil primerno sestavljen za dokaj obširen koncertni nastop. Malokateri zbor ima toliko solistov kot jih ima Zarja. Zato tudi ni bila nobena težava izbirati pesmi, v katerih nastopajo solisti. Posamezni solisti so svojo nalogo opravili nadvse zadovoljivo in tudi sam izbor solistov je bil za posamezne pesmi zadovoljiv,« je o svojih vtisih o koncertu izjavil skladatelj Slavko Mihelčič. Sobotni koncert trboveljskih pevcev pa ni pomemben samo z umetniškega vidika. Pomemben je zlasti zato, ker pomeni še eno manifestacijo šest naj st!e:nega uspešnega sodelovanja in prijateljstva med obema zboroma. Od leta 1952 dalje se zbora vsako leto srečata; eno leto v Kranju, drugo v Trbovljah. Z medsebojno povezavo v obliki gostovanj se pevci ne le spoznajo, ampak tudi seznanijo z izkušnjami, kar je koristno za oba zbora, posebno zdaj, ko to ne ureja več zveza kultumo-pro-svetnih organizaoij prek raznih glasbenih revij. V znak priznanja in prijateljstva je predsednik zbora France Prešeren izročil gostom šopek rdečih nageljnov. Po koncertu je sledil še družabni večer v avli občinske skupščine. Dušan Stanjko t m M i ti i Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj Javna tribuna zaradi resolucije o šolstvu bi po združitvi šol ostali brez i roma ukinitev omenjenih Sol dela. Vendar je bilo rečeno, | neutemeljena. Javna tribun« da je taka bojazen odveč, ker je treba na šole uvesti celodnevno bivanje otrok in pa razširiti otroško varstvo. Nekateri diskutanti so dokazovali, da bi biila združitev ozi- Občinska konferenca SZDL | Jesenice je za prejšnji četrtek sklicala javno tribuno o resoluciji o šolstvu. V uvodni besedi je ravnatelj osemletke Jože Gazvoda razložil vsebino resolucije o šolstvu, ki jo je pred kratkim sprejela občinska skupščina. Pri tem je omenil, naj bi se odločili o nadaljnjem obstoju medicinske šole, srednje tehnične in gostinske šole. Prav tako resolucija predlaga, da bi se osemletki Prežihov Voranc in Tone Čufar združili. Razprava o omenjenih predlogih se ni razživela, čeprav je bila občinska dvorana polna do zadnjega kotička. Tisti redki, ki so posegli v razpravo, niso bili nad predlogi navdušeni, najbrž zaradi bojazni, da ni sprejela nobenega sklep ali priporočila. Zato je lovno predsedstvo predlag'.' lo, naj bi podobno posvetovanje sklicali še enkrat. B. Blenk«8 Male šole v Škof ji Loki Prejšnji teden so na osnovnih šolah v Skofji Loki začele delati male šole, namenjene predšolskim obrokom, ki ne obiskujejo vrtcev. Male šole naj bi otroke pripravile za bodoči šolski pouk. Imajo približno enak program kot ga imajo otroci v vrtcih zadnje leto preden začno obiskovati prvi razred. V petek zvečer so v Galeriji mestne hiše v Kranju ob 75-letnicl planinske organizacije odprli razstavo planinske fotografije 1968. Razstavo je odprl dr. Ivo Valič, predsednik planinskega društva v Kranju, moški Prešernov zbor pa je zapel dve pesmi. leznikih, po renji vasi, Selcih, Male šole v škofjeloški ob-čini delujejo že drugo leto. Dva oddelka sta v Skofji Loki, trije na Trati, dva v že-eden pa v Go-Poljanah, Lučnah in Sovodnju. V enem oddelku je poprečno 25 otrok. Sole bodo trajale 28 tednov po dve uri in pol, dvakrat tedensko. Vodijo JiD učiteljice, ki so se za to posebej pripravljale na seirru-narju, ki ga je organiziral zavod za šolstvo SRS. čeprav so šole že začele delati, v loški občini za zdaj j* ni rešeno vprašanje financiranja. Vdova Rošlinka ne gorjanskem odru Preteklo soboto, 16. marca, je jeseniško gledališče gostovalo v Gorjah z veseloigro Vdova Rošlinika. Gledalci, *J so do zadnjega kotička na' polnili dvorano, so bili z ]P[ seniškimi gledališčniki T samo veseloigro zelo zadovoljni. Takih in podobnih iger.sl gorjanski gledalci še žehJj* Prav tako bi bilo dobro, & bi tudi dramski delavci v Gorjah pripravili kaj podoO* nega za domače občinstvo« saj je bila vdova Rošlm** edina gledališka prireditev t zimo v Gorjah. Jeseničani s obljubili, da bodo še Pr,s,i gostovat. J. Ambro ■iSt Te dni po svetu LONDON, 15. marca — Na Prošnjo ZDA so po večdnevnem nepretrganem lovu za datom zaprli londonsko borio plemenitih kovin. S tem naj bi preprečili nenadzorovane Spekulacije, ki bi lahko Butale med »mednarodnim "»tankom«. ZDA so na ta sestanek povabile guvernerje centralnih bank Belgije, ZR Nemčije, Italije, Nizozemske, *vtce In Velike Britanije, ki »o članice »zlatega sklada«. WASHINGTON, 16. marca *" Senator Robert Kcnncdy Je sklenil zahtevati, naj ga demokratska stranka imenuje za predsedniškega kandida-P- Kennedv je izjavil na tokovni konferenci, da bi po-ls^al sporazumno rešitev vietnamskega problema, če bi J« Voljen. Senator se je od-«*» /a kandidaturo po predhodnih volitvah v New Hatnpshiru, kjer so volivci Pokazali, da se ne strinjajo s Politiko predsednika John-sona. 16. marca — Do zob oborožene policijske enote 80 Ponovno zasedle univerzitetno mesto v Rimu, kjer so |e Prej fašistične skupine sku-Preprečiti študenlovsko »borovanje. Skupine fašistov 80 » Palicami in kamenjem ^»adle predstavnike študentov iz vse Italije zbra-n° na zborovanju. Okoli de-Set ranjenih študentov so od-peUali v bolnišnico. BEOGRAD, 17. marca — 2* sveta federacije se je po 5eOemindvajsetdnevnem poto-J^iu no prijateljskih drža-«■ Vzhodne Afrike vrnil v pograd. Kot osebni odposlali?. Predsednika Tita Je 7 lskal Sudan, Tanzanijo, ^mbijo, Ugando in Kenijo. ^ASHINGTON, 17. marca Kot poročajo Je predsed-Johnson popustil pritisku ^aj5klh krogov, ki zahtevajo ^Vet«nje levila ameriških S? °v v Vietnamu. Prlčako-j*u, le, da bodo v kratkem JJJji na vietnamsko bojišče lakov 45 000 amerlšklh V°* SALISBURY, 18. marca -Rodezije so prispele novice 2ii°v0roženi vstaJ> Proti rode' lskemu rasističnemu reži-. u- V dolini reke Zambezi se un Vnel srdit spopad med P0'niskimi silami in enotami stičnega režima. ta5;0NDON, 16. marca - Brile a mml9ter Geor« Brovvn V odstopH s svojega položaja, ver *e ni strinjal — tako piše D'smu premieru VVllsonu — c le,n, kako vlada ukrepa v *" najresnejše mednarodne "arne krize v zadnjih nekaj Qesetletjlh. Ljudje Zaupanje v dolar omajano? V zadnjih dneh prejšnjega tedna so prve strani vseh svetovnih časopisov preplavile novice o navalu na »žlahtno kovino« — zlato. Ob tem sta celo vietnamska vojna in kriza na Bližnjem vzhodu prišli v ozadje. Zaradi prave zmede, ki je nastala po večdnevnem nepretrganem in če. dalje bolj silovitem lovu za zlatom, so v petek na prošnjo ZDA zaprli londonsko borzo plemenitih kovin. Tako sta bila v petek odprta samo bruseljska in pariška borza, medtem ko so drugi svetovni bančni zavodi čakali na odločitve seslanka guvernerjev centralnih bank v VVashing-tonu. Na tem sestanku članic »zlatega sklada — poola« (vanj so vključene ZDA, Belgija, Zvezna republika Nemčija, Italija, Nizozemska, Švica in Velika briianija) pa ni sodelovala Francija, ki je iz te organizacije izstopila že lani. Danes so že znani sklepi posvetovanja guvernerjev v VVashingtonu: odslej bosta za zlato veljali dve ceni, in sicer ena za prodajo te plemenite kovine med članicami zlatega poola in druga za drobno prodajo zlata. Ze v začetku smo omenili, da je prejšnji teden nastala prva zlata mrzlica, ki jo je spremljala panika, histerija in skrajna nervoza, kot je dejal komentator francoskega radia. Vzrokov za takšno stanje je več. Eden izmed njih je prav gotovo ta, da so bili s kopičenjem zlata v nekaterih bankah, zlasti v francoskih, resno ogroženi položaj dolarja in britanskega funtšterlinga. Nadalje je v svetovnih bančnih krogih prevladovala bojazen, da bi prišlo do številnih špekulacij z zlatom in dolarska kriza bi se seveda pokazala tudi v finančni plati. Kajte razvrednotenje dolarja bi imelo nc-slutene posledice v vsem svetovnem finančnem poslova- nju. Ze sedaj je zlata mrzlica, zlasti na francoski borzi, povzročala porast ceni zlatu, saj se je v petek od prvotne cene 5700 frankov za kilogram cena kilograma zlata povzpela na 7000 novih frankov; se pravi, da je bila prva nova mera bodočega prostega trga zlata okoli 44 dolarjev za unčo, v primeru z dosedanjo uradno ameriško ceno 35 dolarjev. Francozi so izjavili, da njihova narodna banka tudi v prihodnje ne bo posegala na tržišče zlata. Ob tej krizi se nenehno slišijo govorice, da je takšno stanje svetovnega monetarnega sistema odsev krize dolarja oziroma prevelikega angažiranja ZDA v Vietnamu. Znano je tudi, da so predstavniki Francije že lani zahtevali ukinitev prednostnega položaja dolarja in funtšterlinga Bivši britanski finančni minister je pred dnevi izjavil, da zlato ne more biti podlaga trajnega svetovnega monetarnega sistema. Po njegovem mnenju bi morali Mladi alpinisti iz Mojstrane Pionirji planinstva iz Dovje-ga, Mojstrane, Belce in Ra-dovne so že v najzgodnejših časih vodniki v triglavski svet. Vodili so kustosa ljubljanskega muzeja Henrika Freverja, ki je leta 1836 odkril prelepo dolino Vrata in se povzpel na Pihavec in Ste-nar, t "oder se mu je odprl pogk a severne stene Triglava bovški in mojstranski gorski vodniki so vodili na KLAVDIJ MLEKUŽ, strojni vzdrževalec v jeseniški železarni, trenutno predstavlja sam vrh našega alpinizma. Triglav, Skrlatico, Razor med drugimi tudi dr. Henrika Turno in nekronanega kralja Julijskih Alp dr. Juliusa Kugv-ja. Kar ni v prvih letih planinstva uspelo predhodnikom v Vratih, Krmi in Kotu, je pozneje v mnogo večji meri uspelo Gregorju Rabiču, Juriju Skumavcu; Gregorju Lahu, Janezu Klančniku in drugim, ki so vodili domačo in tujo gospodo v robe Kukove špice, Oltarja, Rokavov, Skrlati-ce, Stenarja, Triglava in Rja-vine. Da bi bila slika popolna, pa ne smemo prezreti Janeza Klinarja, Požganca, Franca Urbasa, Spelo Lako-tovo in Jero Peternelovo. Plejada slavnih gorskih vodnikov se je nadaljevala z možmi, kot so bili Lojze Rekar, Janez Hlebanja, Jože Jakelj, dokler niso prišli pravi plezalci in alpinisti, ki imajo svoje začetke med obema vojnama z Janezom Brojar-jem na čelu. Pred odličnimi plezalci In alpinisti iz Dovjega in Mojstrane danes niso več varne najtežje prepadne in preves-ne stene domačih in tujih gora. Odlični plezalci in alpinisti s Klavdijem Mlokužem na čelu trenutno predstavljajo sam vrh našega alpinizma. Mlekuž je skupaj z Jankom Ažmanom, Koflerjem, Broja-nom, Salbergerjem in drugimi v isti vrsti z našimi vrhunskimi plezalci in alpinisti, ki jih morajo strogi selektorji upoštevati pri sestavljanju prihodnjih inozemskih alpinističnih odprav. Uspehi, ki so jih v zadnjih letih dosegli mladi plezalci in alpinisti iz Dovjega in Mojstrane, posebno Mlekuž, Kof-ler in Ažman dokazujejo, da je AO planinskega društva Dovje-Mojstrana na pravi poti k najvišje zastavljenim ciljem slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. Direktni pristop v Crni graben severne stene Triglava, naša prva »dirctissima« v severovzhodni steni Stenarja, prva zimska ponovitev severne stene Debele peči nad Kr- ustvariti tak sistem, ki b| manj slonel na zlatu. Ko Nevv York Times komentira sestanek guvernerjev svetovnih bank-članio zlatega poola, poudarja, da se omajano zaupanje v dolar ne bo moglo utrditi, dokler ZDA ne bodo uredile svojih gospodarskih in finančnih te« žav. »V najboljšem primeru lahko na pogovorih guverner« jev bank popravijo določene napake, da bo stroj stekel naprej, vendar pri tem nI mogoče trditi, da bo wdrz.il. Dejstvo je, da noben monetarni sistem, naj bo še tako dobro začrtan, ne more vzdržati zaradi velikega zlorabljanja držav, ki so vključene vanj. Standardni tečaj zlata je daleč od popolnosti in je bil od nekdaj občutljiv za zasebno ali uradno dirko za zlatom, kadar se je zrahljalo zaupanje v dolar ali v politiko ZDA. To pa je v kratkem tisto, kar se je zgodilo zdaj.« V. G. in dogodki mo in številne težke ponovitve smeri v naših gorah in Centralnih Alpah, uvrščajo plezalce in alpiniste s Dovjega in Mojstrane v vrhumki razred naših gornikov. Klav-dij Mlekuž in drugi pa prav gotovo zaslužijo uvrstitev v naše prihodnje alpinistična odprave v gore Hindukuša. Uroš Župančič Pečar prvak Slovenije V nedeljo so imeli člani v Planici na 65-metrski skakalnici republiško prvenstvo. V odsotnosti Ludvika Zajca in Marjana Mesca je zmagal Marjan Pečar pred Dolharjem in Jurmanom, ki sta bila oba po dolžinah daljša. Med vsemi pa je najbolj presenetil Ljubljančan Prelovšek, ki se je uvrstil na odlično četrto mesto, po prvi seriji pa je bil celo na drugem mestu. Med člani so imeli največ uspeha skakalci ljubljanske Enotnosti, saj so osvojili drugoj tretje in četrto mesto. Vrstni red: 1. Pečar (Jesenice), 2. Dolhar, 3. Jurman (oba Enotnost), 4. Prelovšek (JLA), 5.-6. StefanČič (JLA) ln Smolej (Jesenice) ... 9. Bogataj (JLA) 10. Eržen (Enotnost) itd. J. J. Šahovsko prvenstvo Gorenjske V Lescah je v teku šahovsko člansko prvenstvo Gorenjske, na katerem sodeluje 14 igralcev. Na turnirju Je moč dobiti L kategorijo. Dosedanji rezultati: I. kolo: Prestrl : Zbil prek., Ciuha : Djordjevič 0:1. Korošec : Zaplotnik 0:1, Zorko : Roblek prrk., Zorman : Hud-ii i k 0:1, Jan : Mali remi, Mehmedinovlč : Krničar 0:1. II. kolo: Zbil : Krničar 1:0, Mali : Mehmedinović 1:0, Hudnik : Jan 0:1, Roblek : Zorman 1:0, Zaplotnik : Zor« ko 0:1, Djordjevič : Korošec 1:0, Prestrl : Ciuha remi. III. kolo: Ciuha : Zbil 0:1, Korošec : Prestrl remi, Zorko : Djordjević remi, Zorman : Zaplotnik 0:1, Jan i Roblek remi, Mehmedinović : Hudnik odi., Krničar : Mali 0:1. Vrstni red po 3. kolu: Djordjević In Mali 2,5; Zbil 2(1), Zaplotnik in Jan 2, Roblek in Zorko 1,5(1) itd. V. B. Glas ob sredah 16 strani in ob sobotah 24 strani Kljub temu pa Je Sel dvakrat ali trikrat mimo nje, preden Je vtaknil roko v lep In naglo krenil vanjo. Imel je preveč Izkušenj In predobre oči, da bi prezrl nekaj nepomembnih pešcev, ki so se tako neopazno prilagodili nočni sliki ln ki so kljub vsemu bili tu tujci. Takoj Je spoznal, da njegovo hišo opazujejo, le to mu nI bilo jasno, kaj Je vzrok temu opazovanju. Ali Je pomenilo to zanj neposredno nevarnost ali pa so se hoteli le prepričali, kod hodi. Odkar Je vedel, kako živo se zanima zanj zagonetni Ptrongbrldge, posebno pa še po včerajšnjem dogodku v zelenem salonu, je bil vsak trenutek pripravljen na zahrbtno past in se je naravnost čudil, da se doslej še ni nič zgodilo. — Kaj, če Je to začetek? Vzravnan in miren Je korakal do skrajnega roba pločnika in proti vsemu pričakovanju neoviran prišel do veznih vrat. Pa tudi potem, ko jih Je z levico odklepal, medtem ko Je desnica v žepu oklepala revolver, se nI zgodilo nič. Tudi v stanovanju Je bilo po vsej priliki vse v redu. Sam ni mogel odpreti, ker Je bil Andrej od znotraj pretaknil verižico, zato je krepko pozvonil in takoj zaslišal težke Andrejeve korake. Andrej ga Je spustil v stanovanje šele, ko se je dal spoznati in Hubbard je v njegovi roki zagledal strelno orožje predpotopnih dimenzij. ».le kdo telefoniral?« Je vprašal kratko. Andrej je najprej odložil revolver, nato pa odvzel Hubbardu plašč. »Trije, Sir,« Je po- ročal. Zapisal sem JI~ kakor tudi čas. Hubbardu se je očitno zelo mudilo, da bi čimprej zvedel kaj več, zato je odhitel v delovno sobo in segel po lističu, ki ga je bil Andrej po slail navadi položil k telefonskemu aparatu. Poročila, ki jih je bil napisal inteligentni sluga s svojo nekoliko okorno pisavo, so bila kratka in navidez nepomembna, toda Hubbard jih Je prebral večkrat in kazalo je, da so premisleka vredna. 7h40 minut: niti na trgu Argvll niti v Berkelev Street. Tu veliko razburjenje, ker bi Miss Marlman morala v gledališče. 8h 30 minut: ugotovil, da Je Enooki okrog petih čakal blizu blagovnice. Takoj po peti uri je z damo, ki Je blia razburjena, kar je opazilo več ljudi, vstopil v privatni avto, ki je čakal pred gledališčem Rovalitv, in se z njo odpeljal proti severu. Zasledujem avto. Zadnje poročilo Je dospelo ob devetih In petdeset minut ter se Je glasilo: izgubil sled Poizvedoval in izvedel, da so kmalu po šesti url opazili italijanski voz v Highburvju. Hubbard Je nekajkrat zganil listič ln nekaj časa razmišljal. Mislil je na Lucy, na njenega tajlnstvenega spremljevalca, ki se Ja tako zelo zanimal za Hubbardove kazni, da si jih je celo napisal, mislil je na vrtnarskega pomočnika ln na neprijetnega gospoda s Skidemorc — Castlcja. Vse to razmišljanje se mu Je povezalo v logičen sklep. Ce je Murlel Irvine res Izginila, je vedel, kje naj Jo Išče. Sedel Je za mizo hi mehanično odpri kaseto s cigaretami, ki je stala na mizi in v tem zagledal pismo, ki Je ležalo poleg nje. Vzel ga Je v roko ln prebral naslov: Ralf Hubbard. Lastnoročno In nuj- no! Zadnje besede so bile debelo podčrtane. Pozvonil Je ln vprašal Andreja: »Kdaj si dobil to pismo?« »Ob devetih, 25 minut,« Je odvrnil Andrej. »Kdo ga je prinesel?« »Moški, najverjetneje šofer, ki se mu Je zelo mudilo. Potisnil ml Je pismo v roko ln odhitel.« Ko je bil Hubbard spet sam v sobi, mu Je na obrazu zigral pomenljiv nasmešek. Zdaj mu je bilo jasno, kaj pomenijo opazovalci pred hišo. Nato pa se je začela 9 pismom kaj čudna procedura. Se enkrat si je ogledal naslov. Nedvomno Je bilo, da ga Je napisala Murlel Irvine lastnoročno. Nato Je previdno prijel pismo s kleščami za obračanje polen ter ga položil na podstavek v kaminu. Potem Je vzel železo za ogrebanje žerjavice ln ga skušal odpreti. Ovojnica Je bila debela, zato Je trajalo precej dolgo, preden Jo Je odprl. V zunanji ovojnici Je bila še ena ln ko Je odprl tudi to, Je privlekel iz nje Ust papirja. Previdno ga Je prijel s kleščami, ga podržal proti ognju, ga obračal na vse strani in se nasmehnil. List Je bil prazen. O, Mr. Strongbrldge je bil mož z neizčrpnimi domislicami In se nI dal tako hitro ugnati v kozji rog. — Prav tako previdno, kot je odpiral kuverto, Je začel zdaj spravljati njeno vsebino v pločevinasto škatlico in nato vtaknil klešče ln železo v ža-rečo žerjavico. Zamišljeno Je gledal v tanke pramene dima, ki so se sukljali v dimnik, nato pa je sedel spet k mizi hi polglasno telefoniral na tri kraje. Ko je odložil slušalko, Je poklical Andreja. Zvesti strežnik je že prt vstopu začel vohljati po zraku, ozrl se Je v kamin, rekel pa nI ničesar. »Andrej,« je dejal Hubbard, »vi ste zelo inteligenten mož, jaz pa sem hudo bolan. Pravkar sem telefoniral dvema zdravnik^ in prav nič ne dvomim, da me bo ""J treba peljati v bolnico. — V resnici pa ^ meravam ostati doma in ko bo vse 1111 ^ z vaSo pomočjo lepo povečerjatl, ker že lačen. Pripravite torej vse in pr*T*"^rej slovesno razvettite vse prostore!« An se Je molče priklonil. Od svojega g°sP0(]a'l Je večkrat dobil čudne in nenavadne 1,3 ki jim ni vedel razloga, vendar si za,a njih ni nikoli belil glave, vedno pa J" brez besed točno opravil. Vse se je odigralo toćno po nacrt"' Cez dvajset minut se Je pred stanova"^to. divjem diru pripeljal avto, iz njega je * pil starejši, častitljiv gospod in pohitel Ukor mu je dovoljevala nekoliko kratka '»P^ v stanovanje. Njemu je kmalu sledil ' prav tako častitljiv mož, ki je tudi P"^ v stanovanje, nato je natančen oP3*0"'^. lahko videl, kako so po razsvctljenein *^ novanju begale sence iz sobe v sobo. četrt ure nato se je pred hišo ustavil _ nI avto, rešilcl so z nosili odhiteli v ■ ln nekaj trenutkov nato prinesti ,z lw. elegantnega gospoda Hubbarda, vsega P ^ ga In pokritega z rjuho ter ga * ^ vred potisnili v avto. Kakor vedno o klh prilikah tudi tu ni manjkalo rad°gI,j,. nežev. Nekateri med njimi so bili *alc0 .„ vi, da bi jim bil bolničar pri sspl« vrat avtomobila skoro priščlpnll vratove. »Tako, zdaj pa lahko prinesete ve^ef^ Andrej,« Je dejal Hubbard potem, nekaj časa izza gosto zastrtih zaves °P val popolnoma prazno ulico. (Nadaljevanje) ^njski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje Planšgrsivo v okolici Gorij (6) ^claljevanjc) Goren' k°nčna Z ,na' okrog'a, po-^ta vP°Sa' ki je ma,° koni-držalu r'ot.rar»Josti pa ima na ?IuknjicarmICD° °krogI° desko PoloviCe • sc naP°lni do tane) jR n do Pet litrov sme-c°. ki 4 S Prelukn jano dešči« časa, da drža,u. meša toliko "laslo u? °mede, to je, da se Pobere °d m,eka- Maslo se ^ir,e5ep,nc- ^aslo J maJer, pripravi Vri*e oL kuje v Etničko, mu ?>CS ter *a Sti- ki Je so veiiki zeleni dobni Jt10 P° Planinah, po-pjni ^ nrenovim. Ostanek v Proti zaprn0 je dob™ zdravilo prašiče on m Pa P°slastica za ?lekana, .posnetega kislega J? Posne n u',majer skut°. tako lk Vc hi Sl° mleko d* v ve-vendar ne nCC st°Ji tL™" ne P°dv«-e. Lo-S UsP'e na ",ekaj ur- Kato se kfn° " "L*?0' ki J« pregr- Sr^-Vslst? °Vije ^ dobro Se d<>bro stlači v čisto i leseno posodo, v škaf, ki drži okoli 12 litrov. Od zašiljenega I mleka ostane sirahka. To je od-I lična pijača in jedača z malo do-- datka otrobov za prašiče. Janez i je vedno redil 4 do 6 prašičev, j ki so bili last kmetov, ki jim je tudi maslo in skuto delal vsakemu posebej Ko je nastal srenj-ski trop, je moral točno paziti, da je za vsakega kmeta delal maslo, skutil pa čisto zase. Seveda je bilo treba vsak dan počistiti blato iz staje. Le-tega so kmetje na jesen vozili v bližnje rovte, kei je odlično gnojilo. Tako pastirju ni ostajalo kaj dosti prostega časa. Ker šc mnoge naše gospodinje ne vedo, kako se pravilno kuhajo smetaniki (smetanče, ali po bohinjsko žbr), sem poprosil Janeza za recept. Takle je: smeta-nike so kuhali le takrat, če jih je kakšen mirr.oidoči ali na planini stanujoči gost naročil, kajti za pastirje je bila to predraga : hrana. Najprej je treba dati v ; lonec samo smetano, ko ta zavre in že daje cinke, se mora v to , vrelo maso vsipati koruzna moka in sproti mešati. Vse mora dobro prevreti, nato se doda malo kropa in po potrebi malo soli in vse zmešati. V starih planšarskih kočah so kuhali na ognjiščih. To je lesen okvir, v sredi napolnjen s kamenjem, pri vrhu pa je nabito z ilovico. Na tej ilovici je žarišče ognja, ob strani na leseno steno pa je pritrjen panhobar — leseno držalo za ponve. Ko se je sonce nagnilo za zaton, je pastir moral spet misliti na svoje krave, da jih prižene v stajo. Nekatere so se že same vračale, vendar je bilo le treba pogledati za zamudniki, iako da je bilo zvečer vse v redu. Spet je bili na vrsti molža, kuhanje večerje in podobno, dan za dnem, vedno isto. Kmečki fantje in dekleta so izkoristili obiske na planinah sicer po »službeni« dolžnosti, vendar je bil zanje izlet. Dogovorili so se, da bodo šli čepe iskat — to so bile štručke masla. Fantje so šli tudi s konjem, da so peljali pastirju kešt — hrano, nazaj pa so pripeljali maslo in skuto. Včasih so starši stalno gledali, kadar so hodili fantje na planino da se jim hči ne bi izmuznila. Starejše staje niso imele ne štedilnikov in ne vode. Janez pra- vi, da je hodil po pitno vodo eno uro daleč. Leta 1926 je bila na Rečiški planini zgrajena nova koča, ki je imela urejeno kapni-co. Kapnica je deževnica, ki s strešnih žlebov teče skozi filter, tako da nima več neprijetnega vonja po deževnici. Zbira se v večjem betonskem rezervoarju, iz katerega se zajema z vedrom, ki je privezan na verigi in se s pomočjo pregibalnega droga zlahka povleče ven. Ponekod imajo speljano vodo po ceveh v koče, kjer jo črpajo z ročno črpalko (Poglejska koča na Kranjski dolini). Prostori v koči so razdeljeni tako, da je spodaj živina, zgornji del pa sestoji iz ganka, kjer so mize in klopi, glavne sobe, kjer stoji miza s klopmi, postelja, ognjišče (novejše imajo štedilnik) in pa dve kamrici. Ena je za mlečne proizvode, druga pa za morebitne obiskovalce planine. Pastir v planini nima danes več toliko dela kot nekoč, kajti sedaj gre mleko v dolini dobro v prodajo in kmetje krav molznic ne dajejo več v planine. Tropi so se zmanjšali, večinoma so to jalovci, telice in visoko breje krave, ki jih priženejo domov še pred telitvijo. Včasih so krave tudi telile na planini. Krave v planini, da imajo le po dva do tri litre m)cka0na dan, pastir lahko poniolze. izkupiček za mleko pa je njegov. Tudi prašičev nimajo kmetje več v planini, razen če ga pastir ne redi zase. Janez pravi, da je nekoč prignal peš iz Rčitnega svojemu gospodarju Pretnarju na Rečico svinjo s tri tedne starimi prašički. Hodili so cele tri ure, čeprav je poti le za dobro uro hoda. Vsako leto v pozni jeseni, ko so tropi že bili v varnih toplih kmečkih hlevih doma, in so pastirji že imeli svojo bero, so se dogovorih, kje in kdaj bodo na-j pravili zaključno zabavo, tako I imenovani kravji bal. Ta pa ni i bil tako velik, kakor to delajo i danes v Bohinju. Priredili so ga malo kasneje, po dogonu živine i v dolino. Zabavo so priredili v i ožjem krogu samih planšai jev in ! planšaric v kakšni gostilni ali pa kaki večji kmečki hiši v vasi. ' Igrali so na harmoniko, včasih pa tudi kar na orglice. (Se leta 1966 je janež sodeloval v Bohinju na kravjem balu kot najstarejši planšar). Jože Ambrožič (Naprej prihodnjič) TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ RAZGLAŠA za letno sezono 1968 prosta sezonska delovna mesta: 3 receptorje za samostojno opravljanje službe z obveznim znanjem dveh svetovnih jezikov. Praksa zaželena. 1 receptorja — začetnika za pomoč z obveznim znanjem nemškega jezika in enega od svetovnih, za določen Čas: eno mesto od 15.6. do 15. 9., ostala od 1.7. do 31.8. 1 blagaj dka s srednješolsko izobrazbo ali administrativno i šolo z znanjem nemškega jezika za določen čas od 1.5. do 30.10.1968. 2 prodajalca za kioska Jezero in slap Savica, za določen čas od 1.5. do 30.10.1968. Pogoji: trgovska stroka in znanje nemškega * jezika. 1 prodajalca za glodajo pri cerkvi sv. Janeza, za določen Čas od 15. 6. do 10.9.1968. Pogoji: znanje nemškega jezika — zaželen trgovec. 1 kontrolorja j. ri javno od javne službe, za določen {as od 1.7. do 31.8. 1968. Pogoj: znanje nemškega jezika. 1 prodajalca za bife pjd Skalco za določen čas od 1.7. do 31.8.1968. Pogoj: gostinska ali trgovska stroka in znanje nemškega jezika. 2 delavca — čistilca za določen čas od 1.4. do 31.8.1968. Eventualno podaljšanje po dogovoru. Osebni doho ki se urejajo po pravilniku društva in dogovoru. Rok prijav je £t). 3. ii?62 na naslov: Turistično društvo Bohinj, pošta Stara Fužina. Šola za zdravje Zdrava prehrana Preveč maščob in prežga-nja. Morda največja napaka, ki jo dola večina naših gospodinj in kuharic, je uporaba prežganja. Vodno namreč zgoščujemo jedi le s prežgan jem. V masti pražena moka se moćno prepoji z maščobo in postane zato težko prebavljiva, kakor tudi jed, v katero smo jo zakuhali. Mnoge jedi lahko prav tako dobro zgostimo z nastrganim krompirjem, rumenjakom in drobtinami. Mnoge gospodinje vedo tudi za pod met, s katerim so včasih kmečke gospod inje gostile jedila. Podmet napravimo iz moke, vendar ta moka ni prežgana na razbeljeni maščobi, ampak samo zmešana z malo vode in potem z jedjo vred skuhana. Prav tako v naši prehrani uporabljamo preveč maščob. Ne samo, da nam gospodinje preveč belijo, ampak je ma- Godovniki Jožeti Povsem sodeč so po Gorenjski Jožeti obilno praznovali. O tem nam zgovorno priča podatek, da je jeseniški radio v nedeljo predvajal nič več in nič manj kot 130 čestitk. Jeseniški radio ima ob nedeljah oddajo od 11. do 13. ure, zaradi godovnikov pa so jo morali v nedeljo podaljšati do 18. ure. Tudi včeraj so predvajali okrog 30 čestitk. J. V. ščoba še preveč razbeljena. Mast, iz katere se že kadi, se je že začela razkrajati. Razpada v nekatere maščob-ne kisline, ki škodljivo vpli- ■■■•*■«■■■■■ ■■■■■■■■•■■■•■■■■■•■■•*■•* vajo na sluznico v prebavnih organih. Najbolj zdrave maščobe so olja, smetana in surovo maslo- Ce jih pri kuhi ne razbelimo in jih segrevamo skupaj z živilom, jih bosta želodec in črevesje lahko prebavila. Rešitev križanke št. 27 1. BLOKADA, 7. KLANA, 12. RIBAKI, 13. 20LGER, 14. EKIPA, 15. A AR, 16. AVE, 17. KASE, 18. ODRAZ, 20. AH, 21. KLEMENCIC, 24. EZ, 26. ANALI, 27. LVOV, 30. TAO, 32. IRA, 33. UJEDE 34. OJNI-CA, 36. DRAKON, 37. SCENA, 38. ASINARA Miha Klinar: Mesta Miha Klinar; Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar; Mesta, ceste in razcestja * Miha Klinar: Mesta, III. DEL Pa ne da bi bil tu vhod? ^ lf Da, seveda! Tu mora biti. -v strah. ._ uto^ in Pa ;a Popade nov Qa Je zasut, »Verschiittet?« mu slepotai - -. «« j, ujet v ta prostor kakor v gron . ai * /.iv Pok Da, grobnica je! Prava groWJ vf k°Pa.n! Zato ta tema, ki ga je sprjVJ ^ , % ^»taje oslepel. Morda vidi in je ta skeleči ci ^H^{, Zato ta tema, ki ga je od Prahu Moraa viai in je i« - . (flr^Kii drobcev, ki jih solze ne moiej ^ ^ . Da, tako je! Mora biti ^^nj^jliok^ nagi0 A Samo da ni slep, narašča ffiffifa*. 8'°' se prostor ne zdi več grobnica.v pai r&zsrvi- mu sodnost Grobnica? Zares, hitro je '0 tt$Hi ^ očitati in se sramovati svojega f «veze ^ »Ba,« se odkašlja v r°beC^č pt»W da bi ne zajemal v pljuča Sej^ ^ si začne nos in usta, »So musstest du machen.« . jt iita b 11 ga Da, to bi moral storiti. Stor ^ o, aaj ^ žgal v , . , , —«i. lp 11 m „ * Kakor zace- Usodnosti in pljučih pravi peklenski ogenj- p0. mentirana, se jezi nase, ker J tako izgubljal čas. , . *eti^°A "^ave n Kako je mogel, saj doslej ' P« * bil že v mnogo večjih nevarnostih ».j, T"/hrik;eaeti, Da Nerazsodni strah ubija UjVjK bSal UoPa lahko odstranil že ta kup kainenj^,VfoJ«* Prave^t, , Da, strahu se je prtPfjJ e f}, *b]ja e£> mestu uporabil roke in se odkopal i* ^J,, Pet na vse drugo in se loti odstranjevanj 0 y^ >k? bijanje z nekakšnim koV1":'t.tbU'li A f ' b\ vine visoko nad seboj, ga p0i Da, nekdo nad njim razo J da nekdo kliče njega. »Ho-oooj! Ho-oooj!« Je to medicinčev glas? »Ho-oooj!« ruše-sc mu celo, Da, medicinčev je, se razveseli, dokler se mu ne zazdi, da je slaboten, kakor da se nosi od jarka in kakor da ga medicinec kliče na pomoč. Pa ne da bi bil medicinec ranjen in morda celo napol zasut? Seveda! Njegove pomoči potrebuje, si Lehmann podzavestno iztrga robec iz ust in z zadnjim naporom svojega glasu skuša zavpiti, a se mu krik duši v kašlju. Ne, tega glasu ne bo slišal. Prej bi slišal njegov kašelj, si Lehmann zopet potegne robec na usta. Bolje je, da se čimprej odkoplje iz ruševin, se loti še nagleje »odzidavanja« izhoda in »zazidavanja« grobnice, a se šele čez čas zave, da bi medicincu lahko pomagal človek, ki tolče po ruševinah in jih verjetno odstranjuje. Lehmann ne ve, da je na ruševinah medicinec. Zato hiti, čeprav mu pojemajo že moči in je vsak kamen, ki ga odstrani in odvali v prostor za seboj, težji in kmalu težak kakor gora ruševin. Tudi teme, v katero je pokopan, ni konca. Nobene špranje! Nobene razpoke, ki bi skoznjo proniknila vsaj kaplja svetlobe! Ali pa je slep, v resnici slep? Ta strah se zopet vtihotapi ja vanj in mu pije še poslednje moči, s katerimi izpodmika kamenje. Upanje in z njim moč se mu lovi le še na glas ali celo glasove (če seveda ti glasovi niso samo slušna utvara) in na kopanje, morda celo udarjanje s krampi za celo goro visoko nad njim. Na te glasove hoče vpreči svojo voljo. Ti mu vlivajo poslednje upanje, toda tudi to mu plahni. Tega kamna, oziroma za dve glavi velike skale, ki jo maje morda že celo minuto, ne more izruvati. Samo maje jo in maje, dokler mu roke same ne obstanejo na kamnu in počivajo, sluh pa se mu odsotno zamakne v oddaljeni hrup nad seboj, kakor da se to, kar se dogaja zunaj nad njim, njega ne tiče. Ko se zave otopele utrujenosti, si očita, da lenari in da svojo rešitev prepušča samo neznanim dobrotnikom. Kdo neki so? »Und vvie viele sind?« ugiba. A zakaj ugiba? Raje naj poprime in izruva to nesrečno skalo, ki se ne pusti premagati in ki se je zagozdila tako, da drži tudi drugo kamenje tako trdno, da ga ne more niti omajati in na nobenem drugem kamnu najti pravega prijema. Se mu bo res še dolgo upirala, trmoglavka? Ali ni že dovolj počival, da bi se je lotil? Niso njegove roke nabrale že toliko moči, da bi jo lahko iztrgale iz črne gmote, ki jo je že vso otipal, a je negibna kakor zazidana, pa jo drži samo ta trmasta skala, ki se pusti majati, kakor da bi ga nalašč izzivala in se mu posmehovala. Posmehovala njegovi nemoči! »Nun, licbes Fraulcin,« nagovori trmoglavo skalo z gospodično in ji pove, naj bi poizkusila, kdo je močnejši, kdo je bolj nepopustljivo trmoglav. In kakor da mu je skala odgovorila, naj poizkusi in naj se pokaže, če je res moški, vreden »gospodične«, se Lehmannove roke oprimejo razmajane »trmoglavke« in jO po dveh treh sunkih z močjo vsega telesa izruvajo, a jo še isti hip izpuste, saj je skala sprožila vso črno gmoto v plaz, ki odrine Lehmanna v notranjost in vrže ob gmoto, ki jo je »sezidal« sam, dokler ne začuti, da je ujet kakor v mišnici in v temi, nič manj črni, kakor je bila prej, le da je še manj zračna in še bolj pusta od prahu. To je konec, se zaveda Lehmann. Ves njegov trud je bil zaman. Zdaj je brez moči. Zdaj je »grobni«^ zares grobnica. Zdaj je živ pokopan. Tudi glasov ni več slišati. Zdaj za Lehmanna sploh ni ničesor več. In vendar so zdaj rešitelji blizu. Ruščine, ki so sc vdrle jim kažejo pot. Vojaki so. Vojaki s frontnega preobvezovališča za ranjence. Enota, h kateri je bil Lehmann namenjen in ki se je umikala v zaledje, kakor se je ta dan začela umikati vsa nemška fronta z Marne. Tudi munehenski medicinec je med njimi. Previdno odstranjujejo ruševine. »Passt auf!« medicinec zagleda Lehmanna v ozkem prostoru, podobnem grobu in se spomni svoje legende, ki jo je pripovedoval prav temu človeku, ki leži tu pokrit s prahom, prilepljenim na njegovo kožo, »Wie der tote Soldat,« ga zmrazi, nato pa potipa Lehman-novo roko in išče njegovo bilo. »Tot?« tipa, da bi začutil utrik. »Tot?« vprašujejo tudi drugi. Ne, Lehniannovo bilo še slabotno utripa, toda ko ga nezavestnega ponesejo iz ruševin, štabni zdravnik zmajuje z glavo, kakor da odko-panemu ni več pomoči in bi bilo vseeno, če bi ga pustili pokopanega pod ruševinami. Tako bi mu ne bilo treba kopati groba, pravi. »Aber der Mann lebt noch!« protestira bivši medicinec. Štabni zdravnik zardi. Ni mislil tako, se opravičuje in vpraša medicinca, če je prijatelj tega človeka in če je, naj obvesti vojakove svojce. Bo, obljubi medicinec in išče v vojakovem krušnjaku m žepih kak naslov, a najde samo naslov na neoddanem pismu, ki ga je Lehmann pisal Štefi in ga ni utegnil oddati sam. To pismo bo oddal takoj, drugo pa bo napisal, ko bo zdravnik ugotovil, kako je z Leh-mannom. Zdaj ve samo to, da ga bodo odpeljali v lazaret s prvim sanitetnim avtomobilom. To bi ne bilo tako težko, ko bi avtomobil, s katerim sta se pripeljala do sem, ne bil uničen. »Frau Stefi Federle...« strmi bivši medicinec v naslov. »Bor-jana, Post Karfreit, Ocstcrreich-Ungarn.« Kobarid? Torej je bil tale nesreč aik na soški fronti? In piše poročeni ženi?« »Federle?« To ime se mu zdi znano. A odkod? t\f AS * « STPAM GLAS * 9 STRANI GLAS # 10. S TRAM SREDA — 20. marca 1968 Modrijan iz Bohinja (dr. Janez Mencinger 1838 — 1912) (Nadaljevanje) Že iz izvlečkov pisem, ki Brno jih v prejšnjem zapisu omenili, je bila dovolj razvidna presenetljiva podobnost med Prešernom in Mencingerjem: oba, od doma že Odtrgana, pišeta iz tujih krajev domačim in jih poučujeta, stvarita pred prenagljenostjo, svetujeta, hočeta poma- fati — mlada pravnika, sama s parnoči potrebna. Gruntne bukve Iz Brežic, kjer je Janez Mencinger služboval kot odvetniški pripravnik v pisarni ljubeznivega štajerskega rojaka dr. Radoslava Razlaga, je 11. decembra 1864 pisal bratu Gregorju, ki je imel po očetovi smrti prevzeti domačijo: »Pisal si mi, da hočeš ze. mljiša na Brodu in Savici prodati ali s Savičani zamenjati, da imaš vso zemljo na Poljem, kjer bi moral tudi hišo izzidati. Morebiti je ta reč pametna, samo ne prenagli se! — Da ne bo v prihodnje pratvd, je treba veliko pisanih kontraktov ki prepisov in odpisov v gruntnih bukvah. Počakaj tedaj, da domu pridem, da ti to reč opravim. — Na poLjainskem gruntu je tudi še nekaj intabuliranega, kar bo treba izbrisati, potem bo menda trebe tudi erbščine sestra iintabulirati, to vse ti bom jest naredil, kadar pridem domu, da ne bo tako ve. liko koštalo. Ljudem pa, ki hočejo s tabo kaj menjati, povej, in če bo treba kaj storiti, bom to jest opravil in vas tudi opomnil na več reči, na ktere morebiti še ne mislite. — Jest sem imel ie veliko takih reči za izdelati. Povej pa tudi svojim dolžnikom, da bom domu prišel, in da jih bom vse tožil, ako ne bodo plačali, in da bom Za tožbe tudi rajtal, kakor dohtar.« Starejši brat mlajšega poučuje prav po očetovsko: »Sploh bodi šparovon in priden, ker zdaj so slabi časi, iz hiše boš veliko imel izplačevati. — Le šparaj in hrani, kakor so oča hranili. V hiši imejte mir med sabo. — Le delajte vsi v ljubezni med sabo in nikar si sramote ne delajte eden drugemu. Materi reci, naj varujejo svoje zdravje in se nikar preveč z delom ukvarjajo. Ker so s tožbami imeli malo sreče, jim bom že jest drugo leto vse tako naredil, da tožba ne bo trebe.« Zlata kletka Tako pravijo mmogokje zakonu, ki utegne res biti kdaj zlat, a je vendarle kletka. Spričo senc, ki jih je moral na svoja jesenska leta doživljati pisatelj v svojem zakonu, postanemo kar nehote pozorni na nekak strah, oklevanja in tisočere njegove pomisleke pred tem usodnim življenjskim korakom. Kot da bi mož slutil vse one tegobe, ki so ga pozneje res doletele. V pismih bratu in sestram je večkrat omenjal svojo zenitov, hkrati pa sam sebe odvračal od nje; sestram pa tudi odsvetoval prezgodnje možitve. Bratu piše iz Brežic: »Nikar se prezgodaj ne ženi; jaz sem starši kakor ti, in vsak dan bi se lahko oženil, pa še ne mislim na to. Zakon je velika nadloga. — Lenka in Spela naj {udi pazita nase, da se pametno omožita; in če imate kaj takega v mislih, morate pisati, da vam povem, kaj je treba prevdariti in zapisati, da je vse dobro. Nikar pa prezgodaj st opiti v zakon!« Spet v naslednjem pismu, 1. 1865, enaki nasveti bratu, sestram in — sebi: »Dobro gospodarite in pametni bodite pri tem, kar imate. Varite se vsake neumnosti, ker z eno samo neumnostjo si človek vso srečo pokvari. — Jest bi se bil že lahko dvakrat bogato oženil, pa še v mislih mi to ni bilo. Za take reči je še čas. Narbolji tisti zakon napravi, kogar ljudje vidijo, da se v vsem pametno obnaša. To pomnite im bote v dobre zakone stopili.« Še dve leti pozneje, 1. 1867, zvemo iz Mencingerjevih pisem za nekak nerazumljiv njegov odpor proti zakonu: »Meni se ženiti ne mudi prav nič, tudi je sitno z ženo se seliti z enega kraja v dmze-ga. Dokler ni človek sam svoj gospod, tudi ni pripravno si še ženo na hrbet nako-pavati. Tako se letos ženil ne bom. Ali bo pa Marička čakala, da sem sam svoj, ali bo pa poprej koga druzega vzela, ne vem. Dekle, ki ima nekaj premooženja, ima zmi-ram dosti snubačev. Tako jih bo tudi ona imela. Tudi se ne bo mogla možiti, kakor bo sama hotla, žlahta bo tudi kaj umes govorila, in če pride kdo, ki je lepši in bogatejši kakor jest bom pa potem drugo iskal, če me bo že volja stopiti v nepotreben zakon. — Potemtakem ne vem nič zavoljo ženitve. Prenaglil se ne bom nič.« JANEZ MENCINGER, pisateljev nečak, zadnji gospodar »pri Grogarju« Strto srce V Brežicah je mladi odvet. niški pripravnik stanoval pri Kompovih. In kot se dostikrat zgodi, domača hčerka Loti je pričela upati... Bratu Gregorju piše Janez: »Moj hišni oče Komp pridno vino pije in njegova lepa fra j lica še zrni raj misli, da je prav, če ima mene rada.« Mencinger pa je ta čas že hodil vasovat k drugi, k Mariji Barbo na Videm ... »Marička me ima prav rada in je vesela, če pridem kdaj do nje. Zato sem skoro vsako nedeljo na Vidmu, če nič napačnega ali nepričakovanega ne pride, se bova prihodnjo pomlad z Maričko poročila. — Stanujem še zmiraj pri Kompovih. Kompova Loti je žalostna, da tolikokrati na Videm L'rem, pa kaj se če pomagati. Videmska je mlajši, lepši, fletniši, in ima vender kaj premoženja, da me nič ne košta, ker zdaj se ženske rade drago oblačijo, posebno dohtarce. — Vse se ženi, samo jest še nekaj časa čakam. Od mene se je pa tudi govorica raztresla, da se bom že to jesen ženil, pa do pomladi ne bo še nič. — Ne ženim se zdaj ne, ker ni treba, pa hodim še zmiram stara pota na Kerško na Videm. Dekle me ima rada, pa ker je še mlada, lahko čaka, ali pa tudi lahko druzega vzame, name ni nič prisiljena. Ljudje sploh mislijo, da mene ženiitev ne veseli veliko.« Ali so bile to slutnje poznejšega ne prav srečnega zakonskega življenja ali je bila to le nekam hladna preračunljivost bohinjskega realista. — Kdo ve? Jeseni 1. 1870 piše Janez bratu Gregorju: »Zdrav sem, razen denarja mi nič ne manjka. Oženil se bom šele drugo leto enkrat, potem ko v Gradcu skušnjo opravim, če se bom sploh ženil. Človek, ki ima zmiram s pravdami opraviLi, in posebno veliko z zakonskimi, počasi vse veselje zgubi do zakonskega stanu, zato tudi jaz za trdno ne morem obljubiti, da se bom oženil. — Zadnja tri leta bi se bi)l vsak dan lahko oženil, pa sem vendar odlašal do zdaj, tako se je primerilo, da se bo naj starši od rodu najzadnji oženil in bo prod stric kakor oče.« Glasnik Bohinja Se se bomo ozrli na Mencingerjevo zasebno, ne posebno srečno življenje, ko bomo pisali o njegovih krških dneh. Zdaj pa se le še enkrat povrnimo v Bohinj, na Brod. V zapisu o zapuščenem, ne-obljudenom pisateljevem rojstnem domu, je izpadlo besedilo s črne marmorne plošče. Na njej namreč piše: »V tej hiši se je rodili 26. marca 1838 dr. Janez Mencinger, pisatelj, buditelj slovenskega naroda — glasnik Bohinja!« Spominsko ploščo so svojemu slavnemu rojaku vzidali Bohinjci sami — dne 9. julija 1. 1922, ob desetletnici Mencingerjeve smrti. Sprejel pa jo je v varstvo pisateljev nečak in imenjak Janez Mencinger. Dr. Josip Tominšek, ki je pri slavju odkritja govoril, je vzkliknil ves srečen, ker zaupa varstvo plošče tako čvrstim rokam. — Zdaj pa v prazni hiši ni nikogar več, ki bi varoval ploščo ... Pač pa v Ljubljani živi pisateljeva pranečakinja Sla-vica, ki vdano skrbi, da ljubezen do Bohinja v še živečem Mencingerjevem rodu ne zamre. V pogovoru z njo se mi je utrnila misel, da je prav v njej oživela spet ona silna čustvena navezanost na domačijo pod Rudnico, ki je pisatelja Mencingerja op-lajala in bogatila in tolažila do smrti.., Ne bo napak, če ob zapise o Mencingerjevi navezanosti na domačijo v Bohinju, ki jo izpričuje prav vse njegovo pisateljsko delo, zapišemo tudi njegove lastne stavke, odkrivajoče zavestno gruntar« sko miselnost. »Kmečka opravila so od leta do leta sicer ravno tista, ali vsako leto ima veliko različnih del, treba mu je torej toliko pazljivosti dm toliko izurjenosti, da kmet biti nI lahka reč, da kmet mora imeti dokaj prebrisano glavo, in je le tisti dober kmet, kdor kmetuje od mladih nog. Zerfl-ljiščni posestnik ima dalj*, veliko opraviti v pravnih T& čeh; s pogodbami, z ženit mi pismi, s kupčijo živine blaga, s pašniki im z dr posestnimi pravicami. Vse tO je za kmečki duh šola, & katere kmetje dobe tisto lahkoto razumeti, kar jih tiče, prebrisanost v svojih zadevah in premišljeno doslednost V besedi ln dejanju. — ImarnO še eno dobro kmečko lastnost: kmečko moštvo in P°" niositost, ki je tako daleč od žaljivega napuha kakor od surove neotesanosti. To most*, vo se pa sploh nahaja samo tam, kjer so kmetje, toliko premožni, da redno prodajati morejo žito in živino, ne najde pa se pri revnih poljedel* cih. Pošteni kmečki ponos je z* rodoljuba najbolja kmečka lastnost, ker je zavednost osebne vrednosti človekove in češčenje lastnega kmečkega vseredilnega nu. Skoda, da imamo ko malo premožnih kmetov! Velika večina naših poljedelcev mora vsakdanji kruh pridelovati si v vedmj* skrbeh za sedanjost in P1]" hodnost. Siromaštvo pa n*" kjer ni šola moških čedno*** in trdnega značaja. Kdo bo tudi v sebi čutil blagih dušnih potreb, ko utolažuje komaj vsakdanje telesne potrebe?« V prihodnjem našem z^P*' su bomo skušali prav ** kratko prikazati Mcncing^. jevo pisateljsko delo. VenrJ smo prav pri njem v zjf *T gi: naša naloga namreč n» preučeno razpravljati o stv reh, za katere je bolj P0^ cana literarna zgodovina naši zapisi žele biti zgolj o grafski, približati bralcu P satelja s človeške plati, k^ ljati o njegovem življ Tu, pri Mencingerju, pa .t letimo na izredno s^0^ tg vnanjega življenja. Sam . sebe je rekel: »Jaz splo" < mam nič biografije!« ^a dasi je bil povsod, kJ5 ega živel, središče družabn^ življenja se vendarle ni ^ ni silil v ospredje, zI. raj4 ne v javnost. Živel JekjjC(j, predvsem svojemu P?* družini in pisateljevanju- (Dalje prihodnjič) ČRTOMIR ZORE s tata- Prav zares se ne izplača Lani je bilo storjenih kar dvajset napadov na danske banke. Več kot polovica napadalcev je za zapahi, druge pa policija še išče. Napadi na banke so postali tako pogosti, da prevladuje mnenje, češ da so napadi sredi belega dne nekaj povsem lahkega. O tem sta bila prepričana tudi dvaindvajsetletni trgovski potnik John Rasmussen in BANKA Nekoč bo, sin moj, vse tole notri tvoje. »k Ssa Red* h? '^alka s Ve' lr,de8et,e*na angleška gledališka In film ilterko Natašo v bazcnu razposajeno Igra s svojo triletno uLdruž,ne p' anessa Izhaja iz znamenite angleške Igralni^01"1 DuncanaV SedaJ snema pri nas fi,m ° sIavni P,csa,kl a Blovv up spomlnJamo pa se je tudi iz Antonlonijevega njegova prijateljica Ulla Astrup. Vendar je bil to račun brez krčmarja. Ob 13.15 je Rasmussen vstopil v banko in si prilastil 28.140 kron, ob 13.43 je bil že v rokah policije, ob 15.20 pa je že sedel v zaporu. Preiskovalcem je povedal, da se je odločil za napad na banko, ker je potreboval 1400 kron. Pred Časom mu je prav toliko denarja zaupala prijateljica, naj ga naloži v banki, vendar pa tega ni naredil. Sedaj je moral ta denar vrniti, pa je mislil, da bi ga mogoče »dobil« v banki. Prijateljico je prepričal, da vsa stvar sploh ni tvegana, nato pa je kupil »klasično opremo« gang-sterjev: delovni kombinezon, kapo, črno aktovko in otroški revolver. Nato sta sedla v avto in se odpeljala v Aabv-bro, majhno mesto na severnem delu Jutlanda. Prijateljica je ostala v avtomobilu s prižganim motorjem, John pa je odšel po denar. V banki so bili le trije nameščenci. Stopil je k okencu in zagrozil uradnici: »Hitro denar! Vse!« Zgrabil je polno torbo, ki jo je prestrašena uradnica napolnila, in stekel ven. Sedel je v avtomobil in dejal Ulli, da je šlo vse kot po maslu. Odpeljala sta se do nekega močvirja. Tu se je Rasmussen hitro preoblekel in odvrgel aktovko in revolver, na avtomobil pa pritrdil drugo registrsko tablico. Tedaj še ni slutil, da mu je policija že na sledi. Dopoldne istega dne je namreč šef lokalne policije po naključju pregledal varnostni sistem, ki zajema 11 občinskih uradov, 17 pošt in 42 bank. V sistem je vključen tudi tako imenovani tihi alarm, ki prične delovati, kakor hitro pokaže gangster svoje namene. Neki mesar je videl Ras-mussena bežati iz banke, zazdelo se mu je sumljivo in je s svojim avtomobilom začel zasledovati roparjevo vozilo. Kmalu se mu je pridružila tudi policijska patrulja. V treh minutah se je pognalo za bežečim avtomobilom 20 zasledovalcev v avtomobilih, med njimi tudi nekaj taksijev. Begunca sta se srečno ognila prvi policijski zapreki, vendar pa je Rasmussen izgubil vso voljo, da bi se še dalje šel nevarne igre. Ukazal je prijateljici naj ustavi avtomobil, ko sta naletela na drugo blokado. »Kakšno neumnost sva naredila", je bilo edino, kar je rekla Ulla na zaslišanju. Nove metode zdravljenja alkoholikov Zdravniki, psihiatri in drugi, ki skrbe za človekovo zdravje, so začeli pri zdravljenju alkoholikov uporabljati sredstva, ki do sedaj niso bila v navadi. Na pensilvan-skem psihiatričnem institutu že nekaj časa vse paciente, ki so pod vplivom alkohola, neopazno posnamejo na filmski trak, ki ga potem pacientu, ko se strezni, tudi predvajajo. Slika prikazuje moža, ki so ga privedli v bolnišnico v zelo težkem stanju. Po nekaj tednih počitka, diete z vitamini si je alkoholik opomogel. Tedaj so mu zavrteli Z balonom čez Atlantik Britanski pustolovec Fran-cis Breton namerava v nekaj dneh napolniti svoj sedemnajst metrov visok balon, t katerim bo preletel Atlantski ocean ter se spustil na Ba-hamske otoke. Breton bo svoj plastični balon napolnil z vodikom v Arguineguinu, kakih sedemdeset kilometrov od glavnega mesta Kanarskih otokov. Breton, ki sicer živi v Chicagu, pravi, da je v ta svoj podvig vložil 54.000 novih din, vendar pa nI prvi, ki se je namenil z balonom preleteli Atlantik. film, ki so ga posneli med njegovim delirijem. Filmska predstava je preračunana na šok, ki ga doživi alkoholik ob opazovanju samega sebe. Ko pacient zapušča bolnišnico, simbolično zažge filmski trak v prisotnosti zdravnika. V družbi morskih psov Avstralska plavalka Linda McGill je nekoč že preplavala kanal La Manche. Nedavno se je ta triindvajsetletna plavalka proslavila s podobnim podvigom. Prva je preplavala 40 kilometrov širok avstralski zaliv Port Philipp. Zaliv je preplavala v 13 urah v spremstvu morskih psov. Vendar se Linda zanje ni kaj prida zmenila, čeprav teh zverin v zalivu kar mrgoli. Plavalka je bila namreč varno spravljena v posebni plavajoči kletki, ki jo je za sabo vlekel vlačilec. Sindikalni dan na Krvavcu Veselo, prijateljsko srečanje članov kranjskih kolektivov Pred nekako desetimi, petnajstimi leti so sindikalne podružnice v kranjski občini prirejale precej izletov in drugih prireditev za člane sindikata. Ta oblika dejavnosti je takrat tako zaživela, da so nekateri, ki so gledali na to bolj kritično, dejali, da je glavna dejavnost sindikata rekreacija. Potem pa je prišlo tako imenovano suho obdobje. Tovrstna dejavnost je namreč v kranjskih sindikalnih podružnicah skoraj zamrla. Le redke so bile Še, ki so vsa ta leta skrbele za rekreacijo svojih članov. LANI PRELOMNICA Lani pa je občinski sindikalni svet posvetil temu zopet več skrbi. Pri svetu so ustanovili komisijo za rekreacijo in športno dejavnost članov sindikata v občini. Prvi uspehi so se kmalu pokazali. Tako je lani občinski sindikalni svet priredil že prve letne sindikalne športne igre v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju itd. Program komisije pa s tem ni bil izčrpan. Že takrat $o sklenili, da bodo pozimi priredili tudi prve zimske Sindikalne športne igre. Prve letne sindikalne športne igre v kranjski občini so pokazale, da si delavci — člani sindikata želijo takšnih prireditev. To pa so minulo Soboto potrdili tudi na prvih zimskih sindikalnih športnih igrah v veleslalomu. Pripravljali so jih tako rekoč ves mesec, prijavila pa se Je zanje tretjina vseh sindikalnih podružnic v kranjski občini. MEGLEN SPREJEM NA KRVAVCU Kazalo je že, da bo kislo in jeprijetno, lahko bi rekli »aprilsko« vreme, pokva-io sobotno prireditev. Ne-iteri, najbolj vneti, so neto s strahom gledali v težje oblake ln se z Bekselna V Kranju ozirali proti Krvavcu, ki j« bil zavit v meglo. »Bo, ne bo, bo, ue bo. Kar bo pa bo. Presmešno, da bi (je sedaj, tik pred prireditvijo, premislili,« so modrovali in godrnjali. Res Je, da je, slabo vreme nekatere zadržalo doma, toda večina se je ob pol sedmih zjutraj zbrala pri avtobusih. Točno ob sedmih so se prvi tekmovalci in izletniki že odpeljali s spodnje postaje žičnice na Krvavec. Proti vrhu nas je objela megla in z neprijetnim vetrom je nalctaval droben sneg. »Vrag naj vzame vse skupaj,« sem godrnjal, ko sem se peljal proti vrhu. Ugotovil sem namreč, da bi se lahko bolje oblekel za današnji dan. Tako se pač zgodi človeku, če gre enkrat na leto v hribe. Dom na Krvavcu je biL zavit v meglo. Ce ne bi že od daleč slišal poskočne domače polke, bi jo na zadnji postaji žičnice gotovo mahnil v napačno smer. TEHNIČNA SLUŽBA: VSE JE PRIPRAVLJENO Po prvem okrepčilu v Domu sem pogledal v tehnično pisarno. Tajnika občinskega sindikalnega sveta Kranj Slava Kalana sem poprašal, kdaj predvideva, da se bo v teh prijetnih vremenskih prilikah začelo tekmovanje. On pa mi odgovori resno in odločno: »Točno ob pol enajstih.« »Kako? Ste mar vremeno-Sfovci? Saj so še na olimpijskih Igrah v Grenoblu zaradi megle odpovedali oziroma prestavili nekaj tekmovanj!« »Mi pa nismo v Grenoblu, In to niso olimpijske igre,« mi je odgovoril, ln res so bili v tehnični pisarni že vsi pripravljeni in trdno odločeni, da se bo tekmovanje začelo točno ob pol Že na lanskih letnih sindikalnih igrah so tekmovalci sindikalne podružnic« Elektromehanike Iskra Kranj osvojili vse pokale. Na sobotnem tekmovanju v veleslalomu pa so zbirko osvojenih pokalov povečali še s prehodnim pokalom občinskega sindikalnega sveto enajstih. Proga je bila tudi že postavljena. Bila je 700 metrov dolga, s 120 metri višinske razlike in 25 vratica-mi. Skupaj s tekmovalci sem si še šel ogledat in ugotovil, da je bolj tekmovalna kot rekreacijska. Konec koncev bi morda še kar šlo, samo kako se bodo tekmovalci znašli v tej megli?« sem razmišljal. Razen tega pa je bila še precej poledenela. 126 TEKMOVALCEV Nekaj pred pol enajsto so se na startu zbrali tekmovalci. Bilo jih je 126. Porazdeljeni so bili v štiri razrede. Najprej je bilo na programu tekmovanje za ženske, sledili so člani nad 35 let, potem je bil na vrsti tekmovalni razred in nazadnje člani do 35 let. Med ženskami je bilo prijavljenih 11, med člani nad 35 let 25, v tekmovalnem razredu 8, pri članih do 35 let pa 116 tekmovalcev. Čeprav je bilo prijavljenih precej več, kot jih je nastopilo oziroma kasneje priSlo na cilj, pa so se nekateri želeli prijaviti še tik pred začetkom tekmovanja. Vendar pa so prireditelji vsem tem prošnje odklonili. Konec koncev so imeli tudi čisto prav, saj so imeli skoraj en mesec časa, da bi se prijavili. Ko sem tik pred začetkom tekmovanja razmišljal, če so tekmovalci kaj vraževerni in pri tem v startni listi iskal, kdo ima številko 13, sem ga zagledal. Bil jo Jože Kavčič z Delavske univerze, ki je hotel odstopiti in starterju vrniti startno številko. Vprašal sem ga, če je morda vraževeren. »Sploh ne. Saj je Jean-Ciaude Killy v Grenoblu tudi imel starino številko 13 pa je bil prvL« »Zakaj pa potem nočeš tekmovati?« »Zato, ker nimam kondicije, prvič sem letos na smučeh in mi zato tale proga in megla nista nič kaj preveč všeč. Prepričan pa sem tudi, da bi vozil bolj kot Jean Hlod in ne kot Jean Clauđe.« Nazadnje pa se je vseeno premislil in startal. Pa tudi na cilj je prišel, le da precej pozno in mimo ciljnih vrat. ODLIČNA ORGANIZACIJA Pogledal sem na uro. Točno ob pol enajstih je startal prvi predtekmovalec in prve sindikalne igre v veleslalomu so se začele. Kmalu sem ugotovil, da sem se zmotil. Proga res ni biTa tako težka, vendar pa je v prvem delu tekmovanja tekmovalce precej motila megla. Vseeno pa je tekmovanje potekalo brez prekinitev. Pa tudi težjih pad. cev ni bilo. Zanimivo je tudi, da je od 126 tekmovalcev bilo le 14 diskvalificiranih, 11 pa jih je odstopilo. Prva Je v veleslalomu startala Sanja Jakopin iz Tekstihndu*8 Ce je bil točen začetek znak dobre organizacije, potem je bil zaključek prav gotovo slučaj eno. Ko sem namreč pogledal na uro, ko je skozi cilj pripeljal zadnji tekmovalec, je bila točno pol enih. Tako je tekmovanje trajalo točno dve uri. Nedvomno bi se ob takšnih vremenskih prilikah vsak prireditelj pohvalil, da je v tako kratkem času končal s tekmovanjem. In še enkrat so organizatorji potrdili, da so se za tekmovanje res dobro pripravili. Ob treh popoldne so namreč napovedali, da bodo že znani uradni rezultati ter hkrati razdeljene diplome, nagrade in prehodni pokal. Tokrat so se zmotili le za pet minut. Ob 15. uri in pet minut se je predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič zahvalil vsem za sodelovanje ter podelil priznanja. Zato naj še enkrat zapišem, da organizatorji sobotnih zimskih sindikalnih športnih iger v veleslalomu na Krvavcu zaslužijo vso pohvalo. REZULTATI: Ženske — 1. Marica Šolar (Merkur) 1.19,2; 2. .Anica Finžgar (Iskra) 2.04,2; 3. Milena Muzi k (Šolski center Iskra) 2.05,5 itd. Člani nad 35 let — Vinko Sarabon (Iskra) 0.58,0; 2. Ivan Stružnik (Šolski center Iskra) 0.59.2; 3. dr. Gorazd Zavrnik (Zdravstveni dom Kranj) 1.02,0; 4. Franc Bajželj (Iskra) 1.04,0; 5. Jože Ulčar (Aerodrom) 1.05,1 itd. Tekmovalni razred — 1. inž. Tomaž Jamnik (Iskra) 0,52,4; 2. Peter Stare (KZSZ) 0.53,2; 3. Ljubo Rakovič pi- kra) 0.54,7; 4. inž. Bram Medja (LIK) 0.55,8; 5. "° Svab (Iskra) 0.59,0 itd. Člani do 35 let - 1. f ^ KobLar (Iskra) 0.51,4; 2. Jj^J Robas (Gimnazija) 0.52,6, Franc Teran (OS France šeren) 0.53,0; 4. Janko J1^ (Sava) in Ivo Triler (»g. 0.56,5; 5. Janez Gorjanc r* stilni šolski center) 0.57," Prehodni pokal °fcčinsl^fi- sindikalnega sveta je sdru^' la ekipa sindikalne P0^^. ce Elektromehanika P* Člani zmagovalne ga-so: Anica Finžgar, Vin'KwUafl rabon, Franc Bajželj, ^ i0 Koblar, Ivo Triler in ■* Ahačič. VESEL IN NEPOZABEN DAN Redki so bili, ki **f?d* objavi rezultatov odsu 'mrf lino. Kot nalašč je PraVda je posvetilo sonce, tak0^dnc' večina preostali del P^^^je-va izkoristila za srn«*- ^ Krvavec je v teh dne .e nepozaben. Čeprav meg ^ minulo soboto dodobra ^ vedril člane kranjskih ■ tivov- A Ko sem se pred ow ^ pogovarjal z nekaterim ^tf movalci in obiskovalci,^^ vsi zelo zadovoljni. ja> je odgovoril podobno * 0 nez Robas iz Gim naztfe cilj re- mi je po prihodu na btfd<> »PozdravTjam v vet» kel: občinskega sindikalne* f»-in hkrati želim, da b1 ^e^' vil še več takšnih V*t*~ & To pa je tudi Pf**f#l& zahvala za nepozabni kalni dan na Krvavcu. . Besedilo 1" 2 Xit AndreJ SREDA — 20. marca 1968 OD VSEPOVSOD GLAS # 13. STRAN Na Bledu Kočijaži umirajo po zakonu »Moj poklic je kmetovalec,« pravi Matevž Mežan z Bleda Pra leti j*rog 150 kočijažev, ki"so si ™*o služili vsakdanji kruh. Nagli razvoj tehnike pa je avijo, da je bilo pred sto od Bleda do Bohinja konje in kočijaže postavil na stranski tir; najprej železnica, potem razmah avtomobilske industrije ter slednjič še zračni promet. V gostem sple- ^MuumiMitMtiiiiiitiiiititiifMiiiiiii 11 iiMtiiniitMUiiiiiiiiituiiiiimiiiiitniiiuiiinuiitmimtJiiiii^ Deset parov na kmečki ohceti — 1968 ]9 Let?snja kmečka ohcet bo v Ljubljani od 16. do ' mxaJ.a' na njej pa se bodo po starih kmečkih običajih hal * s.lovenski- hrvaški, švedski, danski, avstrijski, 7D 'Jonski, nizozemski, tunizijski, izseljeniški par iz so v m s,ovažk> Par- Organizatorji kmečke ohceti 1968 Kompas, Slovenija vino, Ljubljanski dnevnik, hoteli mr?' I,iriJa. Lev, Slon, Turist in Union iz Ljub-cem' ^"bUanska gostinska podjetja, gostinski šolski - ter iz Ljubljane, izvozno trgovsko podjetje Dom, i- ,.em ko je generalno pokroviteljstvo nad vso priredijo prevzel ALKO Ljubljana. ena kmcčko ohcet v Ljubljani lahko trdimo, da bo ' največjih turističnih prireditev v Sloveniji, saj ra-Pri^0, da si J° bo °8ledal° najmanj 100.000 gledalcev, sle" ^ tudi P°udarili' da bo kmečka ohcet od- J tradicionalna, se pravi, da bo vsako leto meseca SecJa* P/' tcm pa se tudi ukvarjajo z mislijo, da bi me- maj proglasili za mesec mladoporočencev. (16 • ohcet se bo zaocla s fantovščino in dekliščino maja), naslednji dan bo predsednik ljubljanskega jj ;nega sveta sprejel vse pare, popoldne pa bo v Ljubicu!. p,omcna 10 % popusta. Neplac*" oglasov ne objavljamo^ lefonl: redakcija 21-860; uprava Usta looglasna in narot--^. tn*