Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 28.	V	Ljubljani,	v	soboto	13.	julija	1901.	Letnik	VI.
^Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista.” — Nefrankorani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista". Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani.
Stari trg1 štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Vabilo na naročbo.
„Slovenski List“ velja
za vse leto	8 K,
za pol leta	4 „
za četrt leta	2 „
Vsaka številka posebej stane 14 vin. — Plačuje se naprej. — Na naročila brez priložene	naročnine se	ne	bo	oziralo.	—	S
1. julijem t. 1. se je	pričela	nova	naročba;
na katero vabi
upravništvo »Slov. Lista«.
Oni lepi časi, v katerih so Slovenci vzajemno delovali v blagor naroda, so minili, ko se je pojavil žalostni razkol v središču Slovenije. „Slovenski List“ je zagovarjal od začetka do zadnjega dne željo, da naj se opusti bratomorni boj in naj se visoko povzdigne prapor starega slovenskega programa: vse za vero, dom, cesarja! — Pridružila se je tem starim točkam le še neobhodno potrebna ideja krščanskega socijalizma kot rešiteljica trpinov naroda.
Program „Slov. Lista“ je znan in ima toliko veljave, da se do danes ni našel človek, ki bi ga pobijal. Do zadnjega sela na Kranjskem sega že razkol, ker tako hočejo načela, ki vodijo obe stranki, Slovenski List bo pa ostal neustrašljivi glas vpijočega v puščavi, kličoč: Slovenci, oklenite se starega jedino pravega slovenskega programa, — zjedinite se med seboj in ne sklepajte pogodb s sovražniki Slovencev, sicer b odete z a k r i v i 1 i propad našega milega naroda in
Ob Savi.
(Priz6r iz narave. Spisal f Dragotin Kette.)
(Konec.)
Cez vodo je napeta železna vrv, a ob nji se ravnokar premika razsežen plav. Ne, to ni plav. Na dveh ozkih in dolgih čolnovih nabite so počez lesene deske, nekak krov, s povprečnima držajema, katerih jeden je na sredi odprt. Tam stoji vis6k m6ški, resnega, skoraj dolgočasnega obraza, s pipico v ustih, in se včasi ozrfe po bregu, ne prihaja li kak voznik ali popotnik, da bi se dal čez prepeljati.
Ko je zagledal <5nadva moška približevati se vodi, priplul je hitro k bregu in ju sprejel na plav. Jeden, srednje starosti človek s sladkimi, solznimi očmi in melanholičnim nosom, držal je svojega prijatelja pod pazduho in mu nekaj prigovarjal; oni pa je bil strašno razkačen, oči, prepletene s krvavimi žilami, so se mu bliskale, nosnice so se mu šopirile, a brada tresla. Vzdigoval je debelo pest svoje levice in grozil nekomu: „Hu, pa jaz ... a, kdo . . . misliš da sem ... jazi Sssd 1“ Videlo se mu je, da ga je vino zmotilo. Sosed ga je lahno pol&žil na kl6p ob držaju in ga je začel tolažiti: »Prijatelj, nič ni to, nič. Kaj si si to v glavo utčpel ... S semnja
vaši potomci vas bodo opravičeno obsojali.
Neustrašljivo in brezobzirno bo zagovarjal ,,Slov. List“ tudi zanaprej to mnenje.
Somišljeniki, razširjajte' „Slov. List“ in zahtevajte ga v vseh javnih shajališčih!
•' - _____________________
Osebnosti.
Čudno je to. Vsak človek, ki ima kaj razsodnosti, vidi, da se sedaj po vsem svetu bije boj proti katoliški cerkvi, in ne proti Luegerju, Šušteršiču in podobnim možem; vsakemu je jasno, da so krščanski možje nasprotniki Wolfov in Tavčarjev, ker so ti voditelji protikrščanskega gibanja, in ne zaradi kakega osebnega sovraštva. »Zgodnja Danica" pa še vedno poje o osebnem boju, in če je kedaj prisiljena, udariti po liberalcih, nikdar ne pozabi, ob enem udariti, tudi po teh preklicanih klerikalcih. Tako .Danica" obsoja tudi naše škofe, ki so in morajo biti sovražniki liberalizma na Slivenskem, pa se vkljub temu imenuje cerkven list.
Bralci našega lista so v tem na jasnem, da je pri nas boj načelen, in' da je oseben le v toliko, v kolikor so nositelji teh načel osebe, ki se boja udeležujejo. Zato pameten človek nikdar ne gleda na to, kdo je na tej, kdo na oni strani, ampak se ozira le na načela obeh strank in po načelih sodi, kje je resnica, kje laž.
Zato je velika napaka, če se pri raznih, posebno volivnih shodih premlevajo same osebnosti. Najprej prepričaj ljudi, da so tvoja načela prava, in da se tvoja stranka res bori za ta načela, in na enak način dokaži pogubnost nasprotnih načel. Treba je še ljudstvo izobraziti, da ne bo gledalo toliko na osebe, kakor na načela. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je n. pr. v gorenjevaški občini na Dolenjskem nekdo tako-le agitiral proti Šušteršiču: „0n je
se bo vrnila . . . boš videl . . . brez tistega . . • ah . . . kaj ji bo neki mari . . . voznik . . . tisti . . . debe . . .*
„Hu! Naj ga dobim pri . . . nji!“ zaškripal je z zobmi in zopet dvignil pesti.
nGlej jih glej, saj se peljeta . . . glej jih glej, no vidiš sami ste."
Plav se je ustdvil pri prčdu in naša znanca sta izstopila. Oni s solznimi očmi je zopet peljal pijanca gori na cesto in mu prigovarjal. Tam od gozdiča sčm pa je drdral majhen, kmetski voziček. V njem je sedela mlada, bleda žena z otemnelimi očmi in s špičastim nosom. Obraz je imela včs zavit v debelo, črno ruto. Poleg nje je sedela majhna njena hčerka s smehljajočimi se lici in prijaznimi očesci, kakor ogel črnimi. Kakor jagoda rdeči ustnici so se ji tresli, in ined njima so se bliščali beli zobki, kakor da hočejo povčdati: dvajset nas je že! Pred obema na vozu stalo je par novih košar in pletenic .. . Bržkone je mislila mala na .črne kolačke in rdeče punčike, ki jih je videla danes na semnju.
Kar v hip se ji obrazek zmrači in razžalosti. Kaj je videla? A dal Tam po cesti gržs oni jčzni pijanec. Tudi mlada žena se strčse, in nehotč ji ustnici pošepečeta: „Pijan je . . .1“ Globok vzdih se ji je izvil iz prsij . . .
advokat. En nož ima že v roki, da kmeta odira. Ce ga voliš, mu s tem še en nož potisneš v roko." In mož je vjel nekaj kalinov. Treba je torej ob vsaki priliki ljudem razlagati katoliška in liberalna načela.
Načela so torej poglavitna stvar, a osebe v boju tudi ne smejo stopati popolnoma v ozadje. Saj vidim povsodi kako ravno posamezne odlične osebe načelom pripomorejo do zmage. Na Dunaju je že pred Luegerjem med prebivalstvom bila velika nezadovoljnost z judovskim mestnim gospodarstvom, a brez Luegerja bi bilo naše prestolno mesto brez dvoma še sedaj v judovskih krempljih. In poglejmo v Slovence. Vsakdo nam bo rad priznal, da bi brez oseb, kakor so dr. Ev. Krek, dr. Šušteršič, kardinal Missia i. dr., ne imeli gospodarske in delavske organizacije, in liberalec bi bil gospodar v deželi.
Zato je pa v politiki tudi boj za osebe in proti osesebam ne samo opravičen, ampak naravnost potreben. Razne ovacije, ki se prirejajo osebam, niso obožavanje teh oseb, ampak so potrebne, da jim dajejo potrebno moralno moč za boj, nas pa tem tesneje združujejo. Sicer pa veljajo te ovacije in izrazi zaupanja ne toliko osebam, kakor načelom, katere te osebe zastopajo.
Kakor pa je naša dolžnost, da branimo in častimo svoje odlične može, tako moramo voditi hud boj proti voditeljem krščanstvu sovražnih strank. „Zgodnja Danica" nas je hotela lani enkrat podučiti, da naj nam bodo osebe svete. No, nam so bile osebe vedno svete, nikdar pa njihove zmote in narodu pogubno delovanje. Lepo bi bilo to, ko bi imel moj prijatelj v hiši človeka, ki mu zapeljuje njegove otroke, pa bi mu ne smel povedati, kaj počenja ta človek. Tako moramo razkrinkavati javno po listih tudi naše liberalne voditelje in jih • pokazati narodu v pravi luči, da se jih bo znal varovati. Prava krščanska ljubezen do naroda nam nalaga dolžnost, da ga svarimo pred zapeljivci.
Konj se je ustavil. Mož je čmerno pogledal na voz in zarenčal na ženo. Ona pa ga je začudeno nekaj vprašala, a precej nato so ji za-bliščale solze v očeh. Oni pa je še hujše namršil obrvi in se oddaljil. Dekletce je jokalo. Voz je zopet naprej drdral proti Savi in nato čez in naprej proti vasi.
Zmračilo se je že, čas je, da se odpravimo zopet domov . . .
Zopet grčva skozi redki gozd. Tam ob deblu se poti neka starica, mršava in raztrgana, da bi prevezala suho dračje z belo vrvico, polno v&zlovin, tu pa tam le slabo še skupaj držečo. „Kaj pa nabiraš, mamica?"
„ „U, gospod, a, a, nabiram." “
„To boš imela za na ogenj, kaj?“
Starica je pokimala.
„Ali se nič ne bojiš gadov in kač?“
„„Nič, 'samd modrasov." Ti zlezejo pod kožo in zgrabijo s kremplji za meso . . .“"
„Motiš se starica, kje imajo modrasi
kremplje?"
„ „Uj, iinajo jih, imajo, a skrite pod kožo ... Kaj ti ne veš, da drže ž njimi demant?““
„ Kakšen demant?"
Starica je odmajala z glavo, kakor bi se ji to čudno zdelo, da ne vem ničesar o modrasovem demantu. Potem pa nama je začela praviti
Izseljevanje in kmetje.
Bolnika so preložili v sedmi seji kranjskega deželnega zbora. Pomagali mu pa niso in niti do resnega sklepa niso prišli, kako bi mu pomagali. Prepričani so kranjski poslanci z deželno vlado vred, da kmetijstvo hudo boleha in da bi bilo škoda, ko bi vsled hiranja popolnoma obnemoglo. Poslanec Lenarčič je kot poročevalec o „de-želni kulturi" rekel, da kmetijstvo hira in mora hirati ker pridelki nimajo nobene cene in ker nedostaja delavskih močij. Izjavil je dalje, da je nesreča za deželo izseljevanje delavskih moči in da kmetje vsled tega ne morejo dobiti poslov in delavcev. Obrnil se je do deželne vlade in jo prosil, naj izseljevanje omeji.
Deželni predsednik baron H e i n je odgovoril na Lenarčičev poziv glede na izseljevanja in poskusil poiskati sredstvo, da bi se pomagalo hirajočemu kmetijstvu. Rekel je: V obče se vidi, da se ljudje selijo iz pretežno kmetijskih dežel v prvi vrsti iz Gališke in iz Kranjske. S policijskimi sredstvi se izseljevanje ne da omejiti, a na utesnitev proste selitve ni misliti, lcer je to proti osnovnim zakonom. Treba je odstraniti vzroke izseljevanja. Predpisi, ki so bili izdani, se strogo izvršujejo. Zlasti se godi to v Ljubljani, in agentje razširjajo vsled tega navodila za izseljevanje, v katerih poučujejo ljudstvo, naj se ogiba Ljubljane. Glavni vzrok izseljevanja je to, da so pri nas delavske mezde slabše kakor drugod in sploh vse razmere neugodnejše. Naravno je, da kmetija delavcev ne plačuje tako, kakor industrija in vsled tega sili ljudstvo ne le pri nas, nego tudi drugod v industrijalne kraje. Kjer cveto industrijalni kraji, ima tudi kmetijstvo dobiček, ker svoje pridelke lahko bolje izpečava. Najboljši način, povzdigniti kmetijstvo, je ta, da se povzdigne industrija in se s tern dobi kmetijstvu konsumentov. Kmetijstvo bi pri boljših dohodkih delavcev lahko bolje plačevalo in jim dalo ugodnejše eksistenčne pogoje in to bi izseljevanje gotovo omejilo. Ne selijo se pa samo kmetijski ljudje, tudi industrijalni delavci, zlasti premogarji, ki hite v Nemčijo; to je prav tako važno kakor izseljevanje v Ameriko. Vzrok je ta, da se pri naši industriji ne skrbi tako za delavce ko na Westf'alskem. Vlada je v tem oziru že storila neke korake. Z večjo podjetnostjo, z izkoriščanjem vodnih moči in zemeljskih zakladov, se zamore ustvariti velika industrija, in če se bodo delavcem dali boljši življenski pogoji, • kmetijstvu pa dosti konsumentov, bo izseljevanje gotovo ponehalo.
Živahtio odobravanje poslancev je sledilo tem besedam deželnega predsednika. Po izreku, da je hvale vredna dobra volja, so poslanci imeli prav, da so ploskali predsedniku. Ko bi bili kmetje v zbornici navzoči, bi se najbrže začeli jokati. In jokali bi se z vzrokom. Kaj je storil deželni predsednik? Hirajočega kmeta je položil na dolgo, dolgo klop potrpežljivosti. Niti jednega recepta ni znal načelnik deželne vlade
o	njem . . . čudne pravljice . . . No, povedal jih bodem prihodnjič. Poslovila sva se od starice, ko sva ji še prej pomagala naložiti zveženj na ramo, in odšla.
Prišedši mimo gostilne, slišiva silen krik v sobi: „Ti si, da, pasja duša vozniška, jaz ti . . . kdo je, kdo? Ti si upaš . . . Mir, mir, mir!“
In kmalu nato nek šum in ropot . . . zopet tiho ... a zdajci prileti ven iz veže naš pijanec, a precej za njim debeli voznik, opletajoč ga s svojimi debelimi pestmi po glavi . . .
PojdivaI Pojdiva! Žalostno!...
Razumela sva. Tiho sva hitela proti domačemu mestu. Tam na zahodu so se tako lepo žareli oblaki, kakor razcvele rože, a od severa je pihala mrzla sapa. V daljavi so se svitale luči ljubljanskega mesta tako prijazno, tako vabljivo! In nad mestom črni grad kakor koklja nad belimi mišjedlakci! Pojdiva! Pojdiva! Neko čarobno, nerazumljivo sladko čustvo polastilo se je naše duše. Vesela sva postala, čim bolj sva se bližala mestu, in v njegovi bližini zapela kr&pko in radostno:
Lepe so jesenske noči,
Da zaspati ni nam m66i,
Da zaspati ni nam mbfii. . . .
zapisati, ki bi kmetu zdaj precej saj nekoliko pomagal. Obljubil je kot odrešenico kmetu —• veliko industrijo, ki se pa na Kranjskem še ni rodila. Bolnika ki je nevarno bolan, tolažiti s tem, da mu bo pomagal tisti, kise bo šele rodil, je pregrenka tolažba. Vprašanje je: Ali imamo mi toliko denarja, da bi z industrijo izdatno mogli pomagati kmetom? Ali se ne pravi to klicati tujca in celo Žida v deželo? Da, tudi mi smo za razvoj industrije vneti, toda le v toliko, kolikor morejo prenesti domače razmere in moči. Cisto napačna je pa pot, katero znabiti namerava nadaljevati vlada, da hoče industrijo podpirati zato, da bo ta, kadar bo dosti močna, kmetu pomagala. Dotlej pa ostani ubogemu kmetu le gola tolažba na boljše čase. Čakati se ne sme več. Poslanci in vlada naj za kmeta precej kaj store.
Gotovo marsikomu in najbrže tudi deželnemu predsedniku pri misli na procvit indrustrije plava pred očmi oni blagoslov, ki rosi iz industrijskih krajev na okolico. Priznavamo, da kmetje, ki bivajo blizu industrijskih krajev, svoje poljske in zlasti vrtne pridelke nekoliko dražje prodajajo, kot drugod, toda zato jih pa tudi veliko reči več stane. Tudi razni rokodelci vedo, da bivajo v kraju, kjer se denar lahko zasluži, in pošiljajo višje račune, zlasti veliko pa kmeta stanejo v takih krajih posli. Procvit industrije tedaj utegne kmetu nekoliko pomoči, in zato mi nismo nasprotniki industrije, posebno ne, ako bi se napredek mogel napraviti z domačimi močmi, vse blagre iz tega obetati za kmeta, se pa pri naših kranjskih razmerah pravi: gradove zidati v oblake in ž njimi mamiti ubogega kmeta.
Kaj naj bi tedaj storila vlada? kaj poslanci? Dokler zemlja ne bo več nesla, naj se zemljiški davek še zniža. Pazi naj se, da ne bo ob smrti gospodarja velik kos kmetije šel v davkarijo. Poskrbi naj se, da dobe kmetje bolj po ceni umetna gnojila. Z vso strogostjo naj se zabrani pijančevanje in ponočevanje poslov, še hujši naj se obdačijo šnopsarije. Nemudoma, makari če se vsi bančni angentje obesijo, naj se napravijo deželne zavarovalnice za vse stroke kmetu koristnih odelkov. Toda o vsem tem, kar bi vlada lahko storila za kmeta, pa ne stori, še kaj več izpregovorimo v kratkem. Želimo le, da bi imeli zastopniki vlade pokazati malo manj obljub in nekoliko več dejanj.
Izvirni dopisi.
Iz Istre. — Raznoterosti. — Med tem, ko se bije skoraj povsod boj med liberalizmom in sv. vero, zdi se marsikakemu, da je po tužni Istri vse mirno. Toda, cenjeni čitatelj, tudi v Istri je že zdavno nekaj tlelo, in vsakičas bode vzplamtel pri nas isti boj, ki se bije na Kranjskm in Goriškem, ter deloma na Štajerskem. — »Slovenski Narod* se je že pred par leti usiljeval posebno gg. učiteljem, seveda zastonj. No, kdo ne bi čital tako interesantnega lista, ki donaša toli pikantnosti in duhovskega življenja, pa — zastonj. S tem so se vsilila vedno bolj in bolj v Istro liberalna načela, pravcata nalezljiva, kužna bolezen. — Sekundiral je »Narodu11 »Učiteljski Tovariš". Saj je ta list nedavno napadal našega poslanca Spinčiča prav po „narodovsko“. — Ako pa je neki istrski učitelj iz koprskega okraja izjavil na zborovanju učiteljskih društev na Bledu, da se popolnoma strinjajo s pisavo Učit. Tov.“, je s tem naravnost povedal, da odobruje napade na Spinčiča. Kdo pa je dopisoval v »Uč. Tov.“? Cuje se, da neki učitelj iz Istre. Pozitivno pa se zna, da je oni učitelj pristaš Krstičev — in tudi jako priden dopisnik. Tedaj ni med Krstičevem listom in »Učit. Tovarišem" nikakega razločka več. Sploh pa Krstič jako pridno tudi posnema »Slov. Narod*. Saj iztika in išče povsodi, kjerkoli le mogoče najti kako zadevo iz življenja duhovnov. Seveda treba mu je pridejati vse pikantno, in dopis je gotov, naj je že potem dejstvo resnično ali ne, samo da nevedno ljudstvo čita, ki žalibog, kaj rado verjame. — Da goriška „Soča“ ni nič boljša, to je pač jasno. Tedaj so se lepi bratci in sestrice skupaj našli: »Slovenski Narod*, „Soča“ in Krstičev grdi list »Naša Prava Sloga". — V lepi slogi udrihajo po duhovščini, da je le kaj. Čudno se nam zdi, da
„Edinost“ k vsemu temu tako molči, saj jo vendarle podpira vsa istrska in kraška duhovščina.
— Pred leti smo imeli židovski »Piccolo" za nekaj slabega, a med njim in trifolijem „Sl. Nar.“, »Sočo" in »N. Pr. Slogo* je velik razloček.
— Žalibog, poznamo tudi gospode v Trstu, ki na tihem in v zasebnih pogovorih popolnoma odo-brujejo „Sočino“ umazano pisavo, a si ne upajo še na dan, ker se boje. Ta ideja sedaj v Istri še ni zrela, a dozori kmalu, prav kmalu. — Sicer pa zadostuje to, da je našel tudi umazani lažnjivi kljukec „Rodoljub" uglajeno pot v Istro. Ubral je pot iz Bistrice na Notranjskem naravnost v ,deveto vas" ali Jelšane, in tam dal „popra“ g. župniku. Dalje mu ni bilo treba hiteti, kajti po Kostavščini in v podgrajski občini v samem Podgradu sta se poročila „S1. Narod" in „Naša Pr. Sloga*. Lahko bi morda »Rodoljub*1 še dalje romal, a noče delati svojemu očku in njegovi priležnici ,,N. Pr. Slogi“ konkurence. — Sicer pa ima ondod ljudstvo baje dosti drv, in ni treba papirja za ogenj. Tako je v Istri deloma povsodi.
Kmalu bode imela istrska duhovščina dva sovražnika: Italijane in domače liberalce. Tako bode stala pred alternativo: ali izpostaviti se zasramovanju, obrekovanju in lažem, koje so orožje liberalizma, ali pa se odpovedati vsakemu delu za narod. Kakor se čuje sem pa tja, odpovedati se bode morala vsakemu javnemu delovanju. Upamo, da se to ne zgodi, a imeti dvojnega sovražnika, v lažeh in obrekovanju močnega, je težko. — Tu tudi takoimenovani ,.unijati“ ne bodo pomagali — duhovščini, ampak potegnili z — liberalci. Čudno: konservativni unijati in novzdobni liberalci, to pač ne gre skupaj, a v Istri bode šlo, in pa lepo! Pač bodeta sv. Ciril in Metod vesela, ko bodeta videla take ljudi med seboj zbrane. No, naj le prestopijo v „unijatsko cerkev11, se saj malo izpostijo. Sicer je pa naša misel, da je mil. škof tržaški s svojim zadnjim, prav umestnim nastopom, ubil dve muhi naenkrat. ,,Unijati" so menda mislili, da se škof ustraši don Jurizza in njegovih židovskih prijateljev, ter s tem nehote odpre pot temu novodobnemu gibanju, a zmotili so se! Škof je storil s tem velepomembni korak. Hvala mu na tem koraku! — Sicer pa se unijatsko gibanje v Ricmanjih silno kilavo razvija, tako, da še danes ne znamo, kaj se prav za prav godi tam. — Dobro bi bilo, da bi nam poučeni gospodje o tem kaj poročali. — Saj še mi, ki smo blizu, ne znamo o tem ničesar. — Morda bodo unijati v Ricmanjih počasi zginili, saj se jih niti »Edinost* več ne spominja, ako ne v poročilu kake veselice. — Žalibog pa, da italijanska duhovščina v svoji nestrpnosti tako lepo podpira unijatsko gibanje. — Cenjeni čitatelji, ti so gospodje, ki ne poznajo drugega, ko svojo blaženo italijanščino. Italijansko, to jim je nad vse vzvišeno, naj trpi potem sv. vera, kar hoče. To so vam huji liberalci, ko sami Židje. Popoldan ga najdete v uredništvu „Piccoli-ja", a drugo jutro že dotičnik uklanja hrbet pred — škofom. — Da v takih razmerah mil. škof neznosno trpi, je pač več ko gotovo.
O	»štrajku" večine istrskega deželn. zbora vam nimam kaj poročati. — Bila je to komedija, kojo je uprizoril suhi harlekin Bennati. Mož se je hotel imenitnega storiti v državnem zboru po svojih smešnih interpelacijah, pa je pogorel. Minister za uk in bogočastje mu je dal po nosu, zato se je hotel maščevati nad vlado — doma. Ce mu to tudi spodleti, je odvisno od vlade, nam je to pač vsejedno. — Sicer pa bomo to videli prilikom bližajočih se deželnozborskih volitev, — in seveda poročali cenjenim čitateljem.
Roparji cerkvenih posod so se, kakor člijemo, preselili iz Kranjskega v Istro. „Edinost“ poroča, da se je izvršilo v noči 5. julija v Hrušici grozno bogoskrunstvo. — Ukradli so več cerkvenih posod s posvečenimi hostijami. Ljudstvo je tako po sosedni Kranjski, ko v Istri prepričano, da je vse to delo posledica modernega-liberalno-socijalno-demokratičnega gibanja, ki se sicer imenuje narodno - napredno. Sicer je vse ljudstvo vsled tega hudo prestrašeno. No, vera pri tem ne peša, pač pa se pri ljudstvu vtrjuje, ker ljudstvo spoznava počasi svoje prave prijatelje.
Ako Vam, gospod urednik, na ta dopis odgovori kaka tržaška emancipirana „unijatinja",
se ni treba vstrašiti. Čuje se, da izdajo to novodobne raoralistinje v kratkem ligvorjansko moralo v smislu seveda — napredne gospode v Ljubljani in v Gorici. — Cuje se, da bo pri tem tudi sodeloval znani Krstič, ali vsaj njegov list isto podpiral. Srečni istrski in tržažki narod! Seveda ta emancipirana gospoda nima niti naj-manje pohvale za neustrašeno „Žensko krščansko zvezo" v Ljubljani. Ali kaj hočete, ti ljudje poznajo moralko le iz „S1. Naroda“ in „Soče“ Krščanske gospe in gospodičine v Ljubljani so jim preveč — krščanske.
Politiški pregled.
Direktne volitve na Češkem. V soboto je sklenil češki deželni zbor, da §e uvedejo na Češkem direktne volitve. Volišče bo v vsaki občini, ki šteje nad 500 prebivalcev.
Rusija in Bolgarija. Iz Sredca poročajo, da opozicijski listi trde, da se je med Rusko in bolgarsko vlado sklenila pogodba, vsled katere da Bolgarija Rusiji pristanišči Burgas in Varno v najem za nedoločen čas. V odškodnino za to da dobi knez Ferdinand Bolgarski naslov kralja. Sodijo, da je bil obisk velikega kneza Aleksandra Mihajloviča knezu Ferdinandu posvečen sklepanju te pogodbe.
Rusija. Naravnost neverjetno je, kako vsaki dan napreduje ta silna država. Cuje se, da je ruska diplomacija pridobila vladarja dežele Tibet da išče zaščite in varstva pri ruskem carju. Tako bi torej segala moč Rusije in Mandžurije preko Tibeta naravnost v Perzijo. Tako bi bila poleg Ki taja tudi angleška Indija uklenjena v ruske verige. Potem bo samo še vprašanje časa, kedaj pade zrelo jebelko. v naročje velike slovanske države.
Angleški vojaki za Bure. Angleški poveljnik v Južni Afriki je sporočil v London zakaj prav za prav ne more doseči posebnih uspehov proti Burom. Kitchener se pritožuje, da Buri, ki so udrli v Kapsko dobivajo pomoč iz vrst angleških čet. Veliki del prebivalstva podpira Bure z vsem živežom in drugimi potrebščinami jim dostavlja vesti o kretenju angleške vojske. Ob takem položaju pač ni čudno, ako so burski generali sklenili da proti Angležem nadaljujejo neizprosno vojno in da se na angleške mirovne pogoje nič več ne ozirajo. Dognalo se je sedaj, da velja Angleže vsak Bur 150.000 kron, ne glede na angleške zgube na ljudeh. Sedaj bode zima v Južni Afriki skoro pri kraju in Buri in njihova živina dobe skoro dovolj trave in zelenja, vsled česar se bodo mogli Buri ložje premikati iz kraja v kraj. Angležem tako primankuje vojakov, da so pomilostili vse vojaške kaznjence, katere odpošljejo v Južno Afriko.
Domače novice.
„Glas Narotla“, glasilo krščansko mislečega hrvatskega delavstva — ki je pričel izhajati sedaj kot tednik, prilagamo današnji številki „Slov. Lista* kot prilogo na ogled. Se jedenkrat priporočamo našim društvom in somišljenikom, da podpro mlado gibanje krščansko-mislečega hrvatskega delavstva s tem, da se na »Glas Naroda" n a roče. „Glas Naroda" velja samo 6 kron na leto in se naročnina pošilja v Zagreb, Preradovičeva ulica broj 29. „Glas Naroda" imel bode tudi .Slovenski vestnik", v katerem bode slovensko delavstvo svoje razmere pojasnjevalo bratskemu hrvatskemu delavstvu.
Rojakom — v posnemo! Ko sem se vozil na potovanjih po Koroškem in Sred. Štajarju, videl sem marsikje na vzvišenem prostoru vihrati nemško zastavo. Tudi na Slovenskem je v nekaterih krajih naša belo-modro-rdeča trobojnica naznanjala tujcem, ki so hodili po naših krajih, da so na slovenskih tleh. V Mozirju, tam nekdaj tako narodno navdušenem lepem trgu o bistri Savinji, še prejšnje čase na lipi sredi trga po zraku frfotala naša trobojnica — sedaj ne več. Zakaj ne?! — Pač pa sem videl tudi letos v Kamniku, kamor vsako leto prihaja mnogo tujcev, nad razvalinami »Malega grada" ponosno našo zastavo. Rojaki, posnemajte Kamničane ! Povsod v vsakem našem trgu, v vsaki vasi po Slovenskem naj vihra slovenska trobojnica v znamenje, da
živi tukaj zavedno slovensko ljudstvo, ki so ne boji nikogar. Razobesite povsod našo trobojnico 1 Naprej zastava slave ! Svet naj ve, da smo pro-bujeni!
Kako se liberalci ljudstva boje. Katoliško politiško društvo v Bovcu na Goriškem je prosilo goriški deželni zbor, naj se volivni red za deželni zbor in trgovsko zbornico spremeni in razširi. Krščanski misleči poslanci so zahtevali, naj se še v tekočem zasedanju predloži dotični načrt postave. Liberalni goriški vodja Tuma je strastno nasprotoval predlogu, češ, da ljudje niso zreli za sprememboI Liberalec Tumca se je vstrašil posebno one točke v resoluciji, ki zahteva, da se deželni volilni red na Goriškem tako spremeni, da sme vsak volilec trgov in mest voliti v domačem kraju, — torej da bi n. pr. volivci slovenskih trgov ne morali romati v Tolmin, ako bi hoteli izvrševati svojo volilno pravico. Ta zahteva je, ako se misli na dejstvo, daje Ajdovščina od Tolmina — dvanajst ur oddaljena in da mora volilec, ako hoče vršiti svojo volilno pravico za deželni zbor, romati iz Ajdovščine v "Tolmin in ravno tako iz Bovca v Tolmin, tako opravičena, da bi se jej ne smel ustavljati najhujši nazadnjak. Tudi kranjski liberalci so imeli vse polno izgovorov in nasprotstev, predno se je ljudstvu vsaj nekoliko olajšala volilna pravica. Kakor kaže zopet slučaj na Goriškem, je liberalcem v prvi vrsti skrb za mandate in v tej skrbi psujejo celo ljudstvo da je za spremembo volilne pravico nezrelo, da je torej preneumno, da bi odločevalo pri volitvah. Najkrajša pot, da ljudstvo doseže svoje pravice je, da vzame veliko metlo in pomede s pozo-rišča vse liberalne poslance.
Vprašanje deželni vladi. Ali se pravi to varovati katoliško cerkev, če vlada mirno gleda, kako njen uradni list priporoča svojim bravcem knjige, katere je cerkev postavila na indeks? Na to vprašanje ne pričakujemo odgovora.
Bolčev Pepe v škripcih. Bolčev Pepe je mislil doslej, da je občinsko svetovalstvo pravi »kalomon", ki	človeka	brez	škode	spremlja
povsod. Najprej	mu je ta	»kalomon"	odpovedal
pri pritožbi, katero je Pepe podal proti volitvi delodajalcev v okrajno bolniško blagajno. Mestni magistrat je njegovo pritožbo odbil in Turk je ostal — na cesti pred okrajno bolniško blagajno. Vse kar mu je ostalo, bile so skomine po vožnjah. Sedaj pa se je	Turku še	nekaj	hujšega	pripetilo,
kar utegne s	par porcijami	ričeta	zaključiti
njegovo kandidaturo v okrajno bolniško blagajno. Ko je namreč Jožef Turk videl, da je pri volitvah delodajalcev propadel, pričel je insul-tirati komisijo v družbi svojih prijateljev Ludv. Štricelja ml., Trošta Karola in Simona Galina, na tak način, da' so sedaj dotični sodnijski akti proti njemu in njegovim tovarišem izročeni državnemu pravdništvu, ker so na okrajnem sodišču spoznali, da ima to obnašanje znake hudodelstva javne nasilnosti.
Vzor liberalcev. Kakor smo zadnjič poročali, blišči se poleg Antona Martina Slomšeka, Ivana Tomšiča in drugih imen poštenih slovenskih mož na poslopju nove mestne ljubljanske dekliške šole tudi ime „Rousseau". Ta Francoz Rousseau je bil večkratni tat, zapeljal je več žensk, vero je spreminjal kakor kača kožo, za nobenega svojega otroka ni hotel skrbeti, ampak je vse dal v najdenišnico. Edino pametno je v svojem življenju Rousseau povedal tedaj, ko je dejal, da se morajo otroci izrejati bolj po naravi. Ali menda radi tega zasluži, da se njegov ime pribije na dekliško ljudsko šolo? Liberalci so se prav pošteno osmešili, da so pribili na poslopje za vzor bodočim slovenskim materam ime človeka, ki je tudi učil, da se mora človek povrniti zopet v „ p r v o t n o “ divje stanje nazaj, kjer ni razločka med mojim in tvojim, ampak kjer brez kraljev in brez zasebne posesti žive vsi srečno in »naravno", brez znanosti,in umetnosti, kakor divjaki po gozdih. Ako imajo liberalci takega človeka za svoj »vzor" bodi odločno pa prote-stujemo, da bi ga usiljevali za vzor naši mladini! Ako se potrdi res, da na poslopje pribijejo tudi ime Miroslava Malovrha in drugih svojih mož, tedaj bomo o tem še govorili.
Moderno. Nekje so imeli prvo obhajilo. Mati je spremila sinka v cerkev, in ljudje so pravili kako je ves čas med svetim opravilom pobožno molila. Tudi je povsod zraven, kjer se napravi kak bazar ali kaj podobnega v dobrodelne namene. Ta mati pa je čistokrvna liberalka v tistem kraju in podpira liberalizem, kjer le more. To je danes med neke vrste ženskami moderno. Liberalne morajo biti, ob jednem pa se kažejo pobožne ker je pobožnost tudi nekaj takega, da v očeh ljudi človeka povzdigne in mu da nekak sijaj. No, mi se ne bojimo, da bi grešili s predrzno sodbo, če rečemo, da je taka pobožnost farizejska, in sicer farizejska v polnem pomenu te besede. Naše „moderne inteligentne" služijo dvema bogovoma.
Iz Tržiča. (Raznotero). V netijo 14. t. m. priredi katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa izlet na Brezje. Zbirališče udov bo društveno stanovanje, odkoder bodo odhajali ob */* 8 z razvito zastavo. Na Brezji bo ob 10. uri sv. maša s primernim nagovorom in pa sv. maši pete litanije M. B. Petje bodo oskrbeli društveni pevci. Nevarno se je vžaga) nedavno neki popirniški delavec. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico. Isti dan pa so se s sekiro poškodovale še tri druge osebe. Pri sv. Ani je ondotno vodstvo rudokopa odpustilo več rudniških delavcev vsled pomanjkanja rude. Pred tednom so se spopadli vročekrvni črevljarji in usnjarji na trgu. Ranjen in ubit ni bil nikdo.
Modri/, in c. kr. častniki. Ljudsko veselico so obhajali celjski hajlovci zadnjo nedeljo. Frankfurtarice so plapolale, hajlovci so se nadeli rnodriža, a kljubu temu so se veselice iudeležili c. kr. častniki. Frankfurtarica, modriž n c. kr. avstrijski častnik, to pa res spada skupaj!
Spremembe pri deželni vladi na Kranjskem. Deželnovladni koncipisti grof Giovanelli pl. Gerstburg, Oton Merk in Franc baron Lazarini so imenovani okr. komisarji in de-želnovladna konceptna praktikanta dr. Ivan Vertačnik in Mihael A n g e 1 o Z o i s pl. E d e 1 -s te in sta imenovana deželnovladnima koncipi-stoma. — Okr. komisar Anton Klein v Kamniku in. dež. vlade konceptni praktikant Pavel S v e t e c v Postojni sta prideljena službi pri dež. vladi, okr. komisar dr. Avg. vitez Ban n iz za v Kranju je prestavljen v Kamnik, okr. kom. Sebastian grof Gionvanelli v Ljubljani je prestavljen v Postojno, deželnovladni koncipist baron Gussich je prideljen ljubljanskemu okrajnemu glavarstvu, deželnovladni konceptni praktikant dr. Viktor Vincenc Schwegel pride k okr. glavarstvu v Kranj.
Slovenski abiturijentje v Mariboru prirede veselico v soboto, dne 27. julija t. 1. na vrtu „Narodnega doma" v Mariboru. Pri koncertu in plesu svira sl. veteranska godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Za osebo 1 K, za obitelj (3 osebe) 2 K 40 v, za dijake 20 v. Blagajna se odpre v soboto, dne 27. julija ob 6. uri zvečer. O slabem vremenu se vrši veselica v veliki dvorani »Narodnega doma". Ker je čisti dobiček namenjen za Prešernov spomenik, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Važen hov dobrodelni zavod pri Ljubljani. Kongregacija Salezijancev je sedaj definitivno prevzela v svojo last graščino Rakovnik pri Ljubljani, kjer se v mesecu oktobru letos naselijo gojenci z voditelji duhovniki in prično svoje blagonosno delovanje. Srečke, ki jih je izdalo svojedobno društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča, se zopet razprodajo kakor je razvidno iz današnjega oglasa. Žrebanje se vrši nepreklicno 30. decembra letos. Ker je čisti dohodek te loterije določen tako eminentno dobrodelnemu namenu, je pričakovati, da se dobrotniki v Ljubljani in po deželi brezdvomno odzovejo prošnji društva za obilen nakup srečk efektne loterije. Uprava loterije je sedaj v novih rokah.
Socijalni kurzi »Gospodarskezveze". Vsled sklepa „Zvezine“ skupščine z dne 28. maja t. 1. napravi »Gospodarska Zveza" v Ljubljani p r a k -tični kurz o knjigovodstvu kmetijskih zadrug ter ponavljalni kurz hranilnic in posojilnic. Ta kurza vršila se bodeta v času od 4. do 10. avgusta v Ljubljani. Ker je število udeležencev omejeno, pro-
simo, da bi se blagovolili gospodje, k oj i se jih želijo udeležiti, n a j k a s n e j e d o 2 5. j u 1 i j a pri „Gosp. Zvezi" pismeno ali ustmeno zglasiti, da se zainore potem vse potrebno pripravili. Za stanovanje udeležencev, k oj i bodo na to reflek-tirali, bode „Gospodarska Zveza" skrbela, druge stroške pa bi moral nositi vsak sam. Omeniti je, da se bode letos vršil še jeden tak kura v prvi polovici meseca decembra.
Novomeški vodovod se že dela. Pred delom v ponedeljek je imel cerkveno slavnost mil, prošt novomeški g. dr. Sebastijan Elbert ob navzočnosti odličnjakov in delavcev.
Zensko za maturant in j o imeli so letos na ljubljanski gimnaziji. Ime te maturantinje je Olga Schulze iz Reke. Prebila je zrelostni izpit z dobrim vapehom ter se sedaj hoče posvetiti zdravništvu. Gimnazijalnih predmetov se je učila privatno.
Priporočamo restavracijo v mariborskem „Narodnem domu" vsem katolikom najtopleje, ker se vsakdo tam lahko posluži »Slov. Naroda11, ne dobi pa na zahtevanje, niti »Slovenca" niti »Slovenskega Lista" in se s tem kaže nepristranost odločilnih faktorjev.
Umrla je v tukajšnjem uršulinskem samostanu č. mati Uršula Merhar. — Umrl je v Ljubljani g. Anton Malič, pomožni uradnik pri dež. sodniji.
Promoviran je bil 8. t. m. na Dunaju č. g. Josip Jerše doktorjem bogoslovja.
„Der Siiden“, glasilo za politične, kulturne in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev, ki so ga leta 1898. na Dunaju ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, je po sklepu usta-novnikov koncem julija t. 1. nehal izhajati. Ker je za list še mnogo stroškov poravnati, prosi upravništvo lista one gg. naročnike, ki so za 1. 1899. ali 1900, 1901 na dolgu, da blagovole zaostalo naročnino čim preje poslati pod naslovom: „Der Sliden", Wien, 1. Planken-gasse 4.
Krepka ženska. V Ljubljani je te dni na Marije Terezije cesti delavka 1. Šifrer iz Golnice porodila otroka, in ga je sama v predpasniku zavitega prinesla na policijsko stražnico na Radeckega cesti. Policaji so poklicali na pomoč babico Ivano Ogrinovo. Iz stražnice so porodnico prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Velika dobrodelna slavnost. Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani priredi jutri v nedeljo, dne 14, julija veliko dobrodelno slavnost v spodnjih prostorih, na vrtu in v areni „Narodnega doma" v korist pogorelcem v Kropi, Gorenjivasi, Dobrunjah in Bizoviku. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: Velečastite narodne dame pod vodstvom prvomestnic tukajšnjih ženskih društev, gg. Ignacij Borštnik iz Zagreba in operni pevec Josip Nolli; sl. vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27 in sl. »Ljubljanska meščanska godba." — Vstopnina 50 vin. za osebo, otroci do 10 let prosti. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. — Vspored: I. del. Od 7. do 8. ure na vrtu promenadni koncert ..Ljubljanske meščanske godbe". II. del. Od 8.-9. ure v telovadni dvorani (uhod iz vrta) pevski koncert s sodelovanjem vojaške in meščanske godbe. III. del. Od 9. do 12. ure na slavnostno razsvetljenem vrtu in v okrašeni „ Areni" ljudska veselica. IV. del. Od 9.—12. ure v telovadni dvorani (uhod iz vrta) ples, pri katerem sodeluje meščanska godba. Ob neugodnem vremenu vrši se »promenadni koncert" in »ljudska veselica" v telovadni dvorani in stranskih prostorih, »pevski koncert" in »veliki ples" pa v zgornji veliki dvorani in stranskih prostorih »Narodnega doma".
Nesreča v planinah. V planini „Klok“ na Go-renjstem našli so pastirji dne 5. t. m. mrtvo truplo urnirovljevega ljubljanskega magislratnega tajnika dr. Ivana Jana, ki je bil padel 300 m. visoko čez pečino in se ubil. Zadnji čas seje dr. Janu zopet ponovila bolezen nevrastenija.
Strašno neurje. Iz Griž na Štajarskem se poroča: Dne 5. t. m. razsajalo je po Savinski dolini strašno neurje. Okrog Žalca in Griž bila je toča, in je treskalo, da je bilo groza. Strela je užgala na dveh krajih; skupnemu delu treh požarnih bramb zahvaliti se je da se je ogenj omejil le na užgana poslopja.
Umora sumljiv. V Vucenici na Štajarskem so prijeli Miklavža Mikliniča, ker je na sumu, da je umoril svojo ženo.
V	Skednju pri Trstu so položili pretekli teden k večnemu počitku zemske ostanke mladega učitelja g. Lovra S a nci na, ki je vstvaril v Skednju narodni orkester, pri čegar prvem nastopu v nedeljo teden je bil še navzoč.
Čudna žival. V Mengšu pri Kamniku na Gorenjskem se je pri nekem posestniku iz* valila gos, ki ima 4 noge in 4 perutnice.
Deželni zbor kranjski je v seji dne 9. t. m. sklenil: „V svrho izvršitve sledečih priredeb, naprav in dela v deželni bolnici se dovoli: 1. Za ustanovitev domače lekarne za deželne dobrodelne zavode 9000 K; 2. za vpeljavo plina 6000 K; 3. za napravo stružnice 1400 K; 4. za popravo obzidanih sestavin pri kotlih ter pretla-kanje v poslopji za kotle 700 K; 5. za napravo še ene kopalne sobe v ginekološkem paviljonu 250 K.« Domačo lekarno v deželni bolnici bode vodilo nekaj usmiljenih sester, ki so v tej stroki napravile vse izpite. Zgačilno je kako so liberalci pri tej zadevi molčali! Takrat so jim dobre usmiljene sestre, ko prihranijo deželi velikansko stroške. Vseh stroškov za dež. bolnico je za
1.	1901. proračunjenih 265.014 kron, za blaznico 22.441 kron, za najdenišnieo 7762 kron. Posl. Schwegla predlog, da dež. uradniki ne smejo kandidovati se je odkazal odseku. Deželni prispevek komisiji za agrarne operacije se je zvišal na predlog poslanca dr. Papeža na 50 000 kron. Rešile so se razne prošnje: Prošnja mlekarske zadruge v Hruševju za brezobrestno posojilo 4000 K se izroči dež. odboru v primerno rešitev. Posl. Z e 1 e n prošnjo toplo priporoča. Dež. odboru v rešitev se izroči tudi prošnja kmetijskega društva v Cerkljah za podporo k popolnitvi mlekarne. Prošnja L. Oblaka za podporo se izroči dež. odboru v rešitev, prošnja L Peljhana za podporo se odkloni. Prošnja županstva v Brusnicah za podporo k šolski zgradbi se odkloni, ker se morajo prošnje za šolske namene vlagati potom dež. šol. sveta. Učit. vdovi Pil. Vidmar se zviša pokojnina za tri leta na 300 K, vpoko-jeni učiteljici Ani Bauer na 500, istotako Ivani Tominc; prošnja Gabrijele Treven, učit. sirote, se izroči dež. odboru v rešitev. Dež. odbora se izroči tudi prošnja županstva v Mo zelju za podporo vsled toče. Posl. Pakiž prav toplo priporoča, naj bi dež. odbor z ozirom na revščino in veliko škodo dovolil izdatno podporo. Prošnja županstva v Hrenov ica h za podporo k napravi vodnjaka na Vel. Brdih se izroči dež. odboru v rešitev. Društvu za obdelovanje ljubljanskega barja se dovoli 200 K podpore. Načrt zakona o preložitvi okrajne ceste Tacen Skaručina, Vodice v Tacnu in na progi Šmartno Povodje se sprejme in dovoli 6000 kron podpore.
V	cestnem okraju Kranjskem se naslednji občinski cesti uvrstite med okrajne ceste: Cesta, ki se v Hoternažah odcepi od Kokrske državne ceste ter pelje v Olševek; cesta, ki se pri Go ■ dehnanovi hiši na Trati odcepi od okrajne ceste Sp. Bernik-Cerklje-Visoko ter pelje v Adergaz, oziroma do ondotne šole. Zbornica je dovolila novomeškemu okrajnemu cestnemu odboru za preložitev okrajne ceste med Bršljinom in Prečino 2000 K podpore. Glede ogledovanja mrličev so se sprejeli naslednji predlogi upravnega odseka po poročilu liberalnega poslanca Šubica: Občine so opravičene, za ogledovanje mrličev, katero jim je naročeno na podstavi zakona z dne 30. aprila 1. 1870., drž. zak. št. 68, pobirati pristojbine do najvišjega zneska treh kron od vsakega mrliča. Določitev visokosti pristojbin v mejah tega najvišjega zneska pristoji obč. odboru; dotičen sklep pa mora odobriti dež. odbor ter je isti razglasiti, kakor je v kraju navada. Te pristojbine se stekajo v obč. blagajno, zara-čunijo se kakor drugi občinski dohodki ter se porabijo v delno pokritje stroškov za oskrbovanje opravil, ki so odkazana občinam po prej-navedenem zakonu. Plačevati mrliškega oglednika je dolžnost občine ter spada to k ravnokar navedenim njenim izdatkom. Mrliški oglednik sam nima pravice, za izvrševanje mrliškega ogledovanja zahtevati plačila od strank ter tudi ne sme pobirati pristojbin. Pristojbina za ogledovanje se plača iz zapuščine ogledanega; če pa ni zapuščine ali pa če ista ne zadostuje, jo plačajo
tiste osebe ali zakladi, kateri so zavezani plačati pogrebne stroške. Na dolgu ostale pristojbine iztirjajo se z zakonitimi prisilnimi sredstvi (§ 84. obč. reda). Posl. Pfeifer je govoril proti tein predlogom, češ, da jo bilo pričakovati nov red za ogledovanje mrličev, a dobilo se je samo načrt glede uredbe pristojbin, torej zakon, ki nalaga občinam novo breme, nov davek, posameznim gospodarjem pa tudi nepotrebna pota do oddaljenih županstev, a poroštva ni, da se bode ogledovanje tudi redno izvrševalo, ali da se ne bode izvršil pokop navidezno mrtvega. Kakor vedno bili so tudi to pot liberalci gluhi za ljudske pritožbe. Poslanec Košak je poročal o deželnega odbora izkazih glede davkov ter je predlagal naj deželni odbor deželnemu zboru predloži primerne nasvete glede znižanja hišno-najemninskega davka in priklad. Obvelja. Dalje je poročal na podlagi izkazov finančnega ravnateljstva o davkih in prikladah na Kranjskem v v letu 1899. Po teh izkazih je dežela Kranjska leta 1899 vseh cesarskih realnih davkov imela 879.526 gld. 44‘/a kr., raznih obrtnih in osebnih davkov 690.900 gld. 731 /a kr. Priklad od realnih davkov pa je dežela plačala 613.835 gld. 19 kr, od osebnih dakov pa 271.101 gld. 33 kr.; vsega skupaj torej 2,455.363 gld. 70 kr. Ljubljana je od tega plačala po tem izkazu 604.680 gld. 15 kr., ali približno 24'7 odstotkov, ostala dežela pa 1,850,683 gld. 55 kr., to je okoli 75 3 odstotke. Zbornica je vzela to poročilo na znanje. Razni poslanci posebno pa poslanca Žitnik in P fei-fer so ostro prijemali vlado, da se davkoplačevalcem često odmerja davek od dohodkov, katerih morebiti nimajo. Deželni odbor naj izposluje podatke o dejansko vplačanih davkih in prikladah, da bode že jedenkrat na čistem, koliko dežela dejanski plača davka in priklad, v določenem letu Poslanec Ažman se jo v seji dne
11.	t. m. pritoževal, da se tako počasi dobi dovoljenje za pokop ponesrečencev. Za pokojnega dr. Jana je prišlo dovoljenje še-le 9. t. m., a dr. Jan se je ponesrečil že 3. t. m. Poslanec je pozival urade, naj so v tem oziru malo točnejši. Dalje je poročal posl. Ažman o ljudskih in srednjih šolah. V splošni razpravi se je predlagalo, naj bi se strožje izvrševal zakon o pokon-čavanju hroščev in črvov. Nadalje naj deželni odbor naprosi dež. šol, svet, da dovoli vsftj aa 14 dnij meseca maja po eno uro zjutraj prostega časa šolski mladini po deželi, da obira in po-končuje hrošče. Glede pouka nemškega jezika na šoli Toplice-Zagorje se je dež. odbor pritožil na učno ministerstvo, zakaj se na tej šoli že v prvem šolskem letu vsiljuje nemščina kot obvezni predmet. Ministerstvo je pritožbo odbilo, na to so je dež odbor pritožil na upravno sodišče. Dež. odbornik Po v še dostavi, da upravno sodišče še ni rešilo pritožbe. V imenu odseka predlaga poslanec Ažman: Dež. odboru se naroča stopiti v dogovor z dež. šol. svetom, naj bi se učencem slovenskih vsporednic na realki dala prilika, da se morejo poučevati tudi v italijanskem jeziku. Dalje je bil sprejet predlog: Dež. odboru se naroča, naj stori potrebne korake, da se 2. deški rokotvorni pouk označi kot važen del ljudskega pouka; 2. da se osnuje posebno nadzorstvo za ta pouk in določijo tudi stalne nagrade; 3. da se za ljudske učitelje uvedejo v ta namen tečaji na c. kr. obrtni šoli. Zbornica na to vsprejme načrt zakona, po katerem se okrajni cesti Toplice-Vavtavas in Toplice-Podturn uvrsti med dež. ceste. Ob enem dovoli zbornica polovico stroškov, ki so proračunjeni na 28.000 kron. Dalje zbornica sklene: V cestnem okraju škofjeloškem nahajajoča se občinska cesta od vasi Češnjica do vasi Rudno se uvrsti med okrajne ceste. Zbornica vsprejme načrt zakona, po katerem se okrajna cesta od Kranja do Loke uvrsti med deželne ceste. Poslanec Modic na to poroča o prispevku za popravo mostu čez Kolpo med Vinico in Pribanjci., ta,predlaga: Železna zgradba poškodovanega mostu čez Kolpo med Vinico in Pribanjci, katera je dogovorno s kraljevo hrvatsko deželno vlado izvršiti leta 1902, se odobri ter dovoli na deželo Kranjsko odpadli prispevek k stroškom v znesku 16.340 K. Sprejeto. Železnično ministerstvo prosi za prispevek k gradnji bohinjske železnice in one skozi Karavanke. Se odkloni. — Prihodnja seja jo danes.
Imenovanje. C. g. Ivan Boh a ne c, župnik svetinjski, je imenovan kn. šk. duh. svetovalcem, čestitamo.
Pri Celju na grajščini Lanof je umrl c. kr. ministerjalni svetnik in konzul g. Konrad Vasic. Nikdar ni zatajil svojega slovenskega rodu!
V	Železnikih je umrl nenadoma župan Luka K oš melj v starosti 41 let.
Romanje v Lourdes, Hrvatski odbor za prireditev romanja v Lourdes javlja, da romanja letos ne bo, ker se je večina udeležnikov izrekla proti vsporedu, kakeršnega je določila Cookova potovalna družba in ker ni bilo možno doseči posebnega vlaka. Tudi romanje Slovencev v Lourdes letos ne bo.
Kaj delajo naprednjaki drugod. — V Marseillu na Frencoskem so hoteli napredni liberalci vdreti v cerkev ob veliki slovesnosti, da bi jo onemogočili. K sreči so cerkveni predstojniki izvedeli za to namero prej in so zaprli vrata. Ko seje služba Božja končala, so naprednjaki pobožnemu ljudstvu žvižgali. V Villanovi na Španskem ni hotel napredenj učitelj peljati otrok k procesiji sv. R. T. Ker se je temu uprl tamošnji župnik, šel je učitelj na njegov dom ter ga z nožem umoril. — V Dev a in-u na Francoskem je liberalno županstvo škofu prepovedalo birmovati. Taki so liberalci! Kar delajo zdaj po Francoskem in Španskem, to bodo delali danes leto pri nas, ako jim pustimo, da bo njih veljala. Zatorej na noge, možje, ki ste naše stranke.
Vodstvo okrajnega glavarstva Kranj se je poverilo dež. vladnemu tajniku g. Alfonzu Pircu.
Z Gorenjskega se nam piše: Na celem Gorenjskem ni ne jednega advokata naše stranke. Vse kar je advokatskega in notarskega je liberalno. Mi tepci jih pa podpiramo in jim okrogle novce na kup zlagamo. Sami smo torej krivi, če nas liberalci peste, zakaj pa jim dajemo v roke gmotna sredstva, ki jih potem porabljajo proti nam. Zadnji čas bi bil, da se na Gorenjskem naseli kak advokat našega mišljenja. Cemu so v Ljubljani drug drugemu na potu? Zaslužka bo imel dovolj, če ne bo odiral. Liberalcev so že naši ljudje siti!
Iz Idrije, 3. julija. Včeraj dne 2. jul. bila je pri nas po dolgem prestanku občinska seja, v kateri se je med drugim imenoval vodja novi realki, podelila občinska pravica več prosilcem itd. Pojasnila nam je pa tudi ta seja neko notico v zadnji Jednakopravnosti, katere do sedaj nismo mogli umeti. Naš listič piše namreč o cerkvi na pokopališču „da jo je občina popravila, da se pa sedaj za njo živi krst ne zmeni, da je farška malha brez dna, ker zopet se hoče naj občina odpre svojo blagajno, da bo ložje kak stotak šel za škofove zavode.“ Tako piše Jednakopravnost že 29. junija, a seja, v kateri se je to razpravljalo, je bila še-le 2. julija. V tej seji je prebral g. župan uradno pismo mestno-župnega urada v Idriji, v katerem se uljudno popraša, boli občina streho na pokopališčni cerkvi popravila, ali ne.
V	pismu se pove, da je občina samovoljno vzela raz strehe opeko, jo porabila pri neki drugi svoji hiši, a s kositarjem pokrila cerkveno streho. Pred par leti je streho zopet občina popravila, in lansko leto je še g. župan ukazoval okoli cerkve, kakor da bi bil le on gospodar. Na ta dejstva se je opiral g. dekan in pokazal kako je streha zopet slaba, da ni odlašati s popravljanjem, in vljudno vprašal, ali misli občina to storiti, ali ne. In očividno z ozirom na to uljudno uradno upra-šanje prinese Jednakopravnost dne 27. junija robato predavanje o „farški malhi brez dna“. Kako je Jednakopravnost o tem mogla pisati že predno se je vršila javna seja 2. julija, bi bilo dobro izvedeti. Se ve brez ocvirka ne sme biti v Jednakopravnosti kaka notica o duhovnikih. Gotovo se jim je imenitno zdelo in do-mišljevali si Bog ve kako modrost so napisali „o farški malhi ki je v Idriji brez dna, kakor drugod1', kaj pa ko bi si mi ogledali malho za-lagatelja Jednakopravnosti? Konštatujemo za sedaj le-to: Idrijska duhovščina plačuje ra davkih več v g. županovo malho, kakor on v farško. Še nekaj o malhi: Ko ste bili g. zalagatelj Jednakopravnosti izžrebani za župana, bilo vam je dovolj, da smo Vam davkoplačevalci dali na leto 600 kron v vašo malho. Komaj pa ste iz prakticiranja prišli, ste pustili v njo od-
šteti še enkrat toliko, to je letnih 1200 kron. S podvojeno plačo moralo bi se tudi podvojiti delovanje v prid davkoplačevalcev. A kaj vidimo? Toliko ubogih rudarjev prosi sprejema v mestno občino, kar jim je postavno zagotovljeno. A šele 2. julija se razpiše sejo, dasi imajo že od novega leta sem pravico biti sprejeti v občino, v kateri so brezmadežno živeli določeno število let. Torej pol leta naj čakajo kakor na milost. In ko potrebujejo izkazila kam so pristojni, ga iščejo tu in tam. V rojstni občini mu pravijo, v Idriji se oglasi, tam si sedaj postavno domačin, v Idriji mu pa pravijo, še ni bilo seje, še nisi sprejet. Ubogi rudar ima pa pota in stroške!
Razne stvari.
Newyorški anarhisti so praznovali te dni spominsko slavnost po pokojnem Gaetano Bresci ki se je obesil v ječi. Vstopnine je bilo 25. ct. in 4000 radovednežev je plačalo napominano vstopnino in niti časnikarski poročevalci niso bili izvzeti. Čisti dobiček je bil namenjen deloma rodbini Brescijevi, ki živi v Hoboken, deloma za — spomenik morilcu italijanskega kralja.
Velika vročina v Zjedinjenih državah. Kakor se priobčuje uradno, je v zadnjem tednu v Velikem Newyorku 980 ljudi umrlo vsled vročine.
GLASNIK.
Delavske drobtine.
Slovenska krščansko socijalna zveza je
priredila preteklo nedeljo izlet na Šmarno goro, katerega se je udeležilo tudi društvo sv. Jožefa iz Tržiča in „Kat. rok. društvo" iz Vrhnike z zastavami, dalje mešani zbor iz Št. Vida in delavci iz Medvod, Vevč, Železnikov in drugih bližnjih in daljnih krajev. Pri ljudski veselici so nastopih trije pevski zbori, a vrhniški tamburaši so pokazali, da laskava pohvala izrečena
o	njih v zadnji številki „Slov. Lista" nikakor ni bila pretirana. Na svidenje tudi drugo leto na Šmarni Gori! Naj se uresničijo besede „Slo-venec" ki opisujoč cerkveno slavnost pravi: „Ob teh veličastnih trenotkih, ko je iz sto in sto grl dvigala se hvalnica Mariji, se je položil temelj vsakoletnemu skupnemu zbirališču krščansko so-cijalnih društev pri Mariji na Šmarni gori! V resno razmotrivanje priporočamo vsem društvom od blizu in od daleč, da bi bilo velikega pomena, ko bi se vsa naša društva vsako leto v prvih dneh meseca majnika sešla na Šmarni Gori, ki je nekako v sredini dežele, in tu po vzgledu naših prednikov priredila vsakoleten svoj „shod“. Nepopisnega pomena bi bilo to za razvoj krščanske misli mej Slovenci!“
Mestni delavci v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski je pred kratkim sklenil mestnim delavcem določiti delavni čas z 10 urami na dan in zvišati jim plačo v znesku 42 helarjev na uro. Delo ob nedeljah in nočno delo se plača bolje, nego navadno dnevno delo, družinam, katerih očetje morajo k orožnim vajam, dovolili so mestni očetje podporo v znesku polovice plače za čas orožnih vaj; nadalje je sklenil občinski svet ustanovo delavskih odborov, kakor tudi je dovolil vsem polnoletnim delavcem volilno pravico. Z 25 letom sme tudi vsak delavec vže voljen biti; za slučaj bolezni, starosti in delo-nezmožnosti so pa itak vže delevci zavarovani! Tako se godi mestnim delavcem v Ljubljani
—	mislil si bode morebiti kak liberalec na deželi in blagroval Hribarjevo skrb za delavce. A kaj še, oni občinski svet, v katerem je svoje-časno krilate besede »delavstvu ni pomagati" izustil veliki delavski prijatelj visoški „baron“ nima toliko skrbi za svoje delavce. — Za vsako stvar ima ljubljanski občinski svet denar. Prekopavajo se ceste po trikrat, štirikrat, gradi se imeniten most,' kupujejo se za drag denar davkoplačevalcev posestva za nove kanale in nove ceste, regulacija cest stane veliko, za vse, vse se dobi denar, samo za mestne delavce ne stori se pa prav nič. Kedaj so bile že zvišane plače mestnim uradnikom in uslužbencem,
kar je bilo popolnoma pravično, če prav po ljubljanski navadi nekoliko kasno, toda onim, ki bi bili zboljšanja plač najbolj potrebni, mestni delavci še sedaj garajo za 75 kr. na dan! Za mestne delavce slavni občinski svet ljubljanski nima niti srca niti veselja vsaj kaj malega zanje storiti. Posredovalnica za službe ni brezplačna, pod klop so bili vrženi nasveti policijskega svetnika Podgorška ki je nasvetoval ločitev dela iskujočih po spolih in čakalnice, kjer bi bilo možno brezposelnim imeti nekako zbirališče in bi jim ne bilo potrebno po cestah se potikati. Lani stavil je isti gospod svetnik nasvet
o	ustanovitvi samostojne blagajne za zavarovanje mestnih delavcev za slučaj bolezni in, če se ne motimo, tudi za slučaj onemoglosti. Predlogo popravil je župan Ivan Hribar sam in je bila razprava o tej vže v klubu občinskih svetnikov in tudi v občinskem svetu se je pri-likom ta predloga slovesno naznanila. Žalostno zaslugo pridobil si je ranjki notar g. Ivan Go-gola, da je v klubu s svojim uplivom in s pomočjo nekega druzega c. kr. občinskega svetnika tudi jurista pokopal imenovano delo katero je priporočal in popravil župan sam. Predlog je šel ad akta v zaprašen arhiv mestnega magistrata in ne ve se, če bode v doglednem času zopet zagledal beli dan. Bolni mestni delavci izpostavljeni so naj večji bedi, skozi štiri tedne vrže se jim nekaj soldov miloščine in potem pojdi z družino živ v zemljo, ker razumljivo je, da si delavec pri borih 75 kr. na dan pač ničesar ne more prihraniti. Delavci ljubljanskega mesta nimajo niti delavskega reda, izpostavljeni so popolnom milosti in nemilosti nekaterih priganjačev in nimajo lahkega dela. Čiščenje cest in druga taka dela spadajo mej najbolj umazana dela. Znano bode itak, da življenje v Ljubljani ni najceneje, reorganizacija mesta po potresni katastrofi podražila je nerazmerno stanovanja in druge potrebščine, tako da ljudem z 75 kr. na dan pač ni lahko, skoro nemogoče shajati. Občinski svet, ki je delavcem zboljšal stanje v okviru označenem v začetku te razprave, je bil občinski svet v B e r o 1 i n u na Nemškem, — naš občinski svet pa že leta in leta kuje volivno pravico delavcem v občinski zastop, ne da je pa ne. Ali se boji, da bi po razširjenji iste ne prišel v občinski zastop morebiti kak po potu in delu dišeč človek in bi kak eleganten doktor v občinskem svetu vsled tega padel v omedlevico? Take nesreče seveda se je pa treba bati in se pred njo zasigurati s tem, da se volivne pravice ne razširi. Delavcem in njihovim prijateljem treba bode jedenkrat resno besedo spregovoriti z občinskim svetom ljubljanskim!
Z Dunaja. (Strankarski shod avstrijskega kršč. soc. delavstva.) Na praznik sv. Petra in Pavla se je vršil strankarski shod kršč. soc. delavcev na Dunaju. V petek vže je došlo nekaj delegatov na Dunaj, katerim so dunajski tovariši priredili skupni večer v »frančiškanski kleti".
V	jutru dne 29. služil je v cerkvi sv. Štefana č. g. katehet Bittner sv. mašo, katere so se udeležili delegatje, ki so po maši korakali skupno in s pripetimi belimi nageljni v zborovalni prostor, kar je zbudilo v osrednjem mestu mnogo zanimanja. Ob x/2l0. uri je otvoril zborovanje predsednik strankarskega zastopstva Kunšak z pozdravom navzočim delegatom. Prebralo se je pismo župana dr. Luegerja, v katerem opravičuje svojo odsotnost in želi shodu najboljega uspeha in solidarnosti. Na to se je volilo predsedstvo in volivna komisija. Ko je prevzel predsedstvo Fischer hoteli so nekateri iz skoro ničevih razlogov delati sitnosti, ker se jim ni moglo vstreči, so odšli. Na to je poročal Kunšak
o	delovanju strankinega odbora, katerega poročilo se je odobrilo in poročevalcu izrekla zahvala.
O	spremembi programa je poročal g. Bittner ter pripomnil, da so točke zadevajoče šolo, zasebno last, kredit in banke, delavni čas, plačo ter otročje delo nadrobneje izdelane, točke o davkih, državnih dolgovih, militarizmu, delavskemu varstvu, obilnem nadzorstvu tin upravi pa so nove. Ko utemelji program, predlaga podrobno razpravo. O posamnih točkah se je razvil interesanten razgovor in to posebno o zavarovanju za slučaje bolezni in nezgod. Vsprejela se je tudi točka, da se odpravi delo po kaznilnicah, nasproti pa se je odklonil predlog za odpravo
akordnega dela. Sprejel se je tudi predlog za zahtevo še enkrat tolike plače za večerno delo. Istotako se zahteva prost sobotni popoludne za delavke. Kot zadnja točka programa ki je vzbudila živahno debato se glasi: „Mi zametujemo razredni boj kot taeega, izjavljamo pa na drugi strani za neobhodno potrebno, da se vse krščansko misleče delavstvo Avstrije v svoji stranki samostojno organizuje in da se delavske organizacije raznih pozitivnih krščnskin strank združijo v izvršitev tega programa." Ko je referent g. Bittner priporočal to besedilo programa v vsprejetje, oglasil se je g. Aksman k besedi ter je pobijal besedo „samostojno", ako bi se to izvršilo bi bila krščansko socijalna delavska stranka izjema vseh strank, tudi socijalna demokracija ni delavska stranka, marveč hoče zastopati vse stanove. Ugovarjal mu je Mender in navedel da se opaža posebno mej obrtniki samostojna organizacija, kar pa morejo v kršč. soc. stranki obrtniki, morejo tudi delavci. V Nemčiji so kršč. soc. delavci samostojno organizovani in vendar delajo za povzdigo stranke. Tudi pri nas se je ločilo delavstvo za kršč. soc. stvar, obžalovati je le da se jim takoj podtika izdajstvo, kakor hitro se hočejo samostojno organizovati. Gosp. Aksman pravi, da bi se z samostojno organizacijo izvršil kolosalni preobrat, ker bi obrtniki in kmetje v tem videli nasprotstvo sebi in bi se odtegnili. Drugi delegatje so sploh povdarjali, da je pov-sodi zaneslo delavstvo prvo soc. gibanje in obrtniki so se šele potem pridružili; to se bode tudi nadalje godilo. Za resolucijo je govoril kot glavni govornik Preier, proti pa Schoisvvohl. Lassman je predlagal glasovanje po imenih. Za resolucijo je glasovalo 85 proti pa 18 delegatov, šest pa se jih je odstranilo. Popoludne se je obravnavalo o organizaciji in pripomočkih za organizacijo. V dosego organizacije se sklene pobirati strankine doneske po štiri helerje za osebo na leto. V strankin odbor so bili voljeni, Anderle, Aksman, Bittner, Fritsch, Chibra, Kun-schak, Lassman, Mender, Schwarz, Preijer, Schaur-hofer, Sihart, Jehli, Gostinčar, Bluha, Preiss. Unterlechner, Schoiswohl, Krondorfer in Rihter: Druge resolucije, ki so se vsprejele, prinesemo v drugi številki. Ob ^28 uri zvečer je Kunschak zaključil zborovanje s „Slava“ klicem cesarju in papežu.
Odlikovanje krščansko - socijalnega društva v Vcvčali. — Strokovno društvo krščansko-socijalnih delavcev v Vevčah je o priliki občnega zbora izreklo za-, hvalo in udanost nadvojvodi Franu Ferdinandu povodom prevzetja pokroviteljstva nad katoliškim šolskim društvom. Na to udanostno izjavo je prejelo društvo zahvalo N j. c. kr. Visokosti z dne 24. junija 1901. Živela katoliška zavest!
Iz Vevč. Tovariši, vevški rudečkarji 1 Molčali bi o vas, kot bi vas ne bilo na svetu, ko bi nas govoriti ne silila vaša nesramnost, s katero se bahate glede bolniške blagajne v prelepem .Eudečem Praprotu". Tedaj nekaj besedij glede bolniške blagajne v Vevčah 1 Se še spominjate, kako krasno ste pogoreli pri volitvi dveh pregledovalcev! Vi ste oddali 18 glasov, jni 17, in vendar smo mi zmagali 1 Veste zakaj? Od vaših odposlancev bi bil vsak rad dosegel to častno službo — zato ste kar na več stranij razcepili — nam pa ne grč za osebno čast, ampak za splošno čast našega delavstva! Vi lažete v „Praprotu“, da so naši predlagali povišanje delavskih prispevkov na 6 odstotkov! Lažniki! Od naše strani se je le predlagalo, da naj kljub temu, da je rezervni zaklad že dosegel postavno visočino, vender še plačujejo 3 odstotki — in naj se zato podaljša podpora za ves čas resnične bolezni in ne samo 20 tednov plačuje. S tem predlogom pa je dregnil predlagatelj v sršenovo gnjezdo! Se li še spominjate, kako ste pričeli tuliti: Dol s krajcarjem! Odgovorili smo vam, da zdrav človek Že pogreši krajcar — v bolezni pa mu podaljšana podpora prav pride. Vi pa ste godli staro pesem: Kaj bodo ljudje rekli, ker bodo morali toliko plačevati. In na to vašo prazno skrb se je zaslišal klic:. Kaj tudi, če plačamo
tudi 4 odstotke — to nas ne bo vničilo! O 6 odstotkih, kot vi sanjate v .Praprotu" ni bilo govora! Vi pravite, da smo propadli s predlogom, toda mi smo propadli prostovoljno, ker čakamo ugodnejše prilike, katere se pa vi bojite — takrat se bo pokazalo, na kateri strani je večina.
Spominjate se morebiti še, da vas je jeden izmed črnih vprašal: Ali bo rezervni zaklad kmalu narasel do postavne visokosti? — in odgovorili ste: Kmalu, prav malo še manjka, potem bomo prispevek delavcev znižali od 3 odstotkov na 2 odstotka — da bi se pa bolnikom podpora podaljšala, tega pa ne! Kaj ne, vaša skrb je le za danes, za čas bolezni pa naj bomo berači! Lepi prijatelji delavcev! Oni, ki je rekel, da bo rezervni zaklad kmalu dosegel postavno visokost, je član blagajniškega predstojništva — in vendar se zdi, da ne razumeva blagajniških pravil; ne ve, da je že sedaj rezervni zaklad nad postavno višino, da torej nič ne manjka do postavne višine, ampak jo že presega. Kaj ne: Rezervni zaklad mora znašati približno dvakrat toliko, kolikor je bilo izdatkov v enem letu; no poglejmo: v 1. 1900 je bilo izdatkov v naši blagajni 11540 K 88 h; dvakrat ta svota znaša 23081 K 76 h. Stanje rezervnega zaklada pa je bilo koncem leta 29017 lv 94 h — tedaj je do 5000 K preostanka v blagajni! S tem preostankom bi se pač saj nekoliko lahko pomnožila podpora, dasiravno more rezervni zaklad vsako leto se pomnožiti za dva odstotka. In če plačujemo še nadalje po tri odstotke, bo pomno-ženje podpore tem ložje ! — Toda srce je treba imeti za delavstvo! Vi samo kričite: Mi smo za delavce! in ko pride priložnost, da bi to skrb v dejanju pokazali, takrat pa se obrnete nasproti delavsi koristi! Da, bratci rudeči, dobro se poznamo! Vse vaše vpitje po „Rudečein Praprotu" ne pomeni nič drugega kot reklamo za prihodnje volitve za bolniško blagajno 1 Da se podaljša podpora, do tega mora priti prej ali slej! Toda težko bo poprej kaj, dokler ne bodo pri prihodnjih volitvah govorili vsi polnoletni delavci
—	in takrat se bo zjasnilo, delavci bodo z veliko večino pokazali, česa žele od bolniške blagajne! Takrat bo odzvonilo vaši prevzetnosti in hinavščini !
Toliko za danes! Če pa hočete še kaj več, bote že zvedeli — postrežem vam lahko z imeni in besedami — saj glavnimi — katere ste govorili !
Kar se tiče konsumnega društva, v katero se neprestano zaletujete — vedite, da si boste prej vse buče potolkli, predno uničite to društvo, v katero zahajajo ne samo naši privrženci, ampak tudi pametnejši iz vaše stranke.
Vi navajate v svojemu »Praprotu" popačena imena, s katerimi hočete smešiti naše može. Toda pomnite dobro: Vsa Vaša napadanja nas ne bodo omajala! Seveda, hudega nam očitati ne morete, zato pa se igrate z imeni! — Kaj ne, vaša reč tako počasi napreduje — ali bolje rečeno hitro peša — od tod Vaša jeza — od tod Vaše polževe pene! Bog živi delavsko edinost na krščanski podlagi I
Eden izmed onih, ki so bili pričujoči pri občnem zboru bolniške blagajne.
Krščanski socijalci za male obrtnike.
Večina nižje-avstrijskega dežein. zbora je storila važen korak v pomoč malemu obrtu. Deželni zbor je namreč na predlog krščanskih socijalcev dovolil za sedaj 100.000 kron, katere svota se pa v poznejših letih znatno zviša, v to svrho, da se ustanove skupni obrati z elektromotri za male obrtnike. Ob jednemseje pa sklenilo ustanoviti centralo za prevzemanje večjih naročil, posebno od strani vojne uprave, ki bode potem oddala naročena dela združenim malim obrtnikom. Na ta način bodo nižjeavstrijski obrtniki lahko konkurirali z velikim kapitalom. Seveda treba, da podpira to velevažno podjetje tudi vlada, kateri mora biti v prvi vrsti skrb, da reši malega obrtnika iz pretečega mu pogina.
Pcnzijske zarode obrtnikov ustanavljajo Ogri. Imajo že tak zavod v Segedinu. V Požunu, Aradu in Mako se slični zavodi tudi že ustanavljajo. O tej za obrtnike jako važni zadevi vrši
se jeseni posvetovanje v Budimpešti. Slični zavodi potrebni bi bili obrtnikom tudi pri nas.
Kako sc dunajskim čevljarjem godi. Odposlanstvo dunajskih črevljarjev bilo je v avdi-jenci pri min. predsedniku pl. Korberju. Prosili so min. predsednika za pomoč proti nečemu amerikanskemu konzorciju, ki namerava na Dunaju in drugod ustanoviti prodajalne amerikanskih črevljev. V svojem nagovoru naglašal je načelnik Bit za, da od 6000 dunajskih črevljarjev jih ni niti 1000 več samostojnih. Ako ne bi bila deželni odbor spodnjeavstrijski in dunajska občina veliko naročila pri domačih črevljarjih, prisiljeni bi bili črevljarji iskati rešitve v samomoru. Ministerski predsednik je deputaciji „ob-ljubil" svojo pomoč.
Stavke v Avstriji. V Avstriji je bilo leta 1900. v 844 podjetjih 295 stavk. Pri teh pod-jetjih je bilo 147.037 delavcev, stavkalo je pa 106.020 delavcev. Uspeh stavk je bil popoln samo v 55 slučajih, v 108 slučajih so delavci deloma zmagali.
Kapitalizem v celi nagoti se pokazuje v postopanju brazilskih plantažnikov. Žetev kave je bila letos tam ogromna, tako da je bilo pričakovati, da bode cena kave precej znižana. Da se to prepreči, t. j. da se blagajne kapitalistov napolnijo s krajcarji siromašnega ljudstva, so dotični kapitalisti sklenili uničiti tretjino žetve; porabili jo bodo za gnoj in marsikdo ki je upal, da si bode lahko privoščil steklenico dobre kave, se lahko pod nosom obriše.
Tapctniki, črevljarji, slikarji in pleskarji zborovali so v Gradcu. Na vseh treh zborovanjih povdarjala se je potreba premembe obrtnega zakona. Tapetniki zahtevali so prepoved razprodaj (Ausverkauf) pohištev, nepoštene konkurence in ločitev trgovskih in obrtnih zbornic. — Crev-Ijarji so se izrekli za ustanovitev prodajaln s surovinami. Dunajčanje so izjavili, da prirede črevljarji pred državno zbornico v prihodnjem zasedanji demonstracijo, če se do jeseni krošnjarstvo ne odpravi. — Slikarji in pleskarji so sklenili prirediti 1. 1903. na Dunaju strokovno razstavo in organizirati kreditne zavode za svojo obrt. Nadalje so zahtevali obrtno ministerstvo in se pritoževali o krivicah, prizadetih jim od zavarovalnin na slučaj nezgod in o izkoriščanji obrta od stavbenikov. Sklenili so ustanovljati strokovne zadruge. Zahteve naj bi se uresničile.
Efektna loterija
»društva za zgradbo zavetišča in odgojevališča“ ¥ Ljubljani.
Srečke po 50 vinarjev.
Srečke se dobivajo v odborovi pisarni v Ljubljani, Križanke. — Razpečevalcem se dajo procenti.	(3)	3_i
E. Schmarda
»oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani" Dunajska cesta štev. 6 (v Schobrovi hiši,] *
Izdaja voznih listov tu- in inozemskih železnic, in sicer: listkov za navadne vožnje za vožnjo tje in nazaj, za okrožna potovanja, priredi tudi romarske vlake i. t. d.
Izdaja voznih listov za vse razrede v Avstriji konces. francoskega parobroda „Compagnie Gčnčrale Transatlantique v Parizu" katerega parobrodi iz Haver-a v Newyork nararnost brez prelaganja vozijo.	(4)	6—l
Na prodaj je
vrtalno orodje ali sveder,
s katerim se išče premog in ruda pod zemljo.
Poizve se natanko pri g. A.Erzinu, trgovcu s premogom v Ljubljani, Poljanska cesta št. 57.
Odgovorni urednik: Ivan Jakopič.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista".
Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.
- irrriuga
??
oiuvtJiiSKumu xjislu st. wcr;
„Glas Naroda" izlazi svnko subote, a u slučaju blagdana u potak. Uredničtvo i uprava ualazi so u Preradovidevoj' ulici liroj ‘29 (Kukovičev.! kuča). Uprava lista ureduje kroz dan od !) sati u jutro do 5 sati poslie podnc. Sa strankama ss obči od 1—5 sati poslie podue i na večer od 8 —it sati to nedeljom i svotcem prije podne od 9—10 sati.
Predplata iznaša' za cielu go-dinn 6 krnila, za pol godine'?3,"a
za četvrt 1 kr. 50 til. Za inozemstvo 7 kruna. Pojedini brojevi stoje 12 lilira. — Neplačeui listovi se ne primajii. — Itukopisi se ne vin lajn. — Uvrstbina za oglase iznaša 10 til. po petit-redku. Kod višekratnog uvrštenja raznijeran popust; kod oglasa na cielu go-dinu osobito zuatan popust.
Glasilo „Hrvatske radničke zajednice“ za boljak, pouku i prosvjetu hrvatskoga radničtva.
Broj 13.
JZia^reTo, ul suibotuL S. srpnja 1901.
Godina III.
organ „ Hrvatske
„Glas Naroda4 radničke zajedniee44 kao tjednik.
Pametnog razgovoru kod nas u obče manjka, ali ako se ipak tu i tailio porazgovorimo o našim prilikama — dolazimo uviek na jedno: Eli kad neima sloge ne dade se ništa polučiti — kaže se obično, ili: Ali sto to sve koristi nas i omiko nitko ne pita za naše jade, pa što demo uzalud trošiti rieči!
Pa zbilja; ovi, koji su ovako govorili, imali sit pravo. Medju nama niti je bilo sloge, niti nas tko pitao za naše jade. No zar se medju nama Hrvati mjesto ovili vječnih jadikovka kraj kojili sve dublje propadamo, nebi moglo jedanput i malo d ubije zači pa pitati: A zašto nismo složni i zašto se ne pita za naše jade ?	1 nečemo dugo
trebati pa čemo se uvjeriti, da sva naša nesloga dolazi odatle, što živimo svaki za sebe, mjesto. da medjusobno što više družimo ali onako triezno za pametne razgovore, a ne samo za bezplodne Une-nmjerene veselice po krčmama; drugo, da naša nesloga dolazi odatle, što se medjusobno gabimo po mjestinm u kojinm živimo a ne pitamo ili ne tražimo prilike, da doznamo, kako žive naša brada i prijatelji po ostalim mjestima naše domovine, da doznamo, što bi oni dobra i koristna litjeli pa ako bi to isto i mi trebali, mogli bi se liepo s njima složiti i spojiti.
Ako o svemu tomu malo bolje razmislimo, opaziti cemo, da mi u istimi nismo nesložni, nego samo, da nismo spojeni i udruženi, da onda za-jednički nastojimo za nješto, što bi nam svilna bilo od koristi i za naš napredak.
Rekli smo malo prije, da se ne pita za naše jade i potrebe. To je žalibože istina, premila bi moglo i drugačije biti. Ali što cemo! Ne znamo niti mi svi, koga sve cipela tišti, a opet ne mo-žemo sve ljuile zato ici pitati; Oni treba da se sami oglase i pobrinu za druge cipele. A drugo je opet to: Oni koji su na vlasti redovito misle samo na sebe a za ostale misle samo onda ako se čute na to prisiljenimi. To je žalostno i zlo, ali tako jest, i zato valja onima, koji što trebaju, podignuti svoj glas. Pojedince neče nitko slušati, ali kad bude tih glasova više skupa ili čak mnogo, onda se ne treba nitko bojati, da ga se neče saslušati.
Tako su eto mislili oni, koji su zamislili, da se po čitavoj Ilrvatskoj zajedno sa našom po misli i krvi bračom Slovenci stvori medju svimi obrtnici i radnici jedna bratska zajednica. Nas biju mnoga zla, koja nam svima skupa jednako škode pače nas rivaju u propast. Največi dio tvorničkog radničtva trpi cesto takove nevolje, da se svaki pravedau i pošteno, krščanski osječajuči čovjek upravo sgražati mora; maloobrtniku, bilo poslodavcu bilo pomočniku, porušila je sila velikog kapitala na temelju neograničene slobode obrto-vanja — svaki temelj njegovoga zdravoga i česti-tog obstanka. Svi smo dakle jednako skučeni, samo pod raznimi formami ili obliku, a to samo zato, jer nam je svima oduzeto naše staležko pravo, jer su naime danas takove priliko, da se sa obrto-vanjem može svatko baviti makar nije nikada svoj posao izučio, može baviti samo ako imade novaca!
Nije li to naše obče zlo? Ali imade i mnogo drugih pitanja, što nas zovu u medjusobnu bratsku zajednicu.
Rekli smo malo prije, da treba sloge; sloga nastaje sa zajednicom, sa medjusobnimi bratskimi razgovori i sa medjusobnim upoznanjem naših ne-volja i potreba.
Kako čemo se medjusobno razgovarati, upb-znavati i dogovarati ? Jedili k drugima ne mo-
žemo; diele nas mnoge doline i brda, rieke pače i more. Putovati jedni k drugima ne moženio, dakle kako čemo ?
Tu smo došli do pitanja, koje je več riešeno. Odbor „Hrv. neoilv. radn. organizacije4' u Zagrebu, koji je mislio na obču „Hrv. radn. zajednicu", razmislio je i o putu i načinu, koji če omogočiti, da se budemo svi mogli bez da jedni k drugima putujemo, razgovarati, dogovarati i medjusobno upozuati. Zato je gore rečeni zagrebački odbor pobrinuo se, da ove naše novine „Glas Naroda" postanu tjednikom t. j. da mjesto svakih 14 dana, budil izlazile svaki tjedan. Obrtnici i radnici iz preko 15 gradova Hrvatske i naša brača S.lo-venci pristali su svi jednodušno na to, da „Glas Naroda" postane sada organom „Hrv. radn. zajed-nice". Tako če „Glas Naroda" donašati viesti i opise, želje i predloge iz ciele naše domovine. T svi mi, koji čemo držati „Glas Naroda", moči čemo jedni druge upozuati, a kada če to biti, onda če i naša zajednica biti čvrsta.
No zato ali treba, da se oko „Glasa Naroda" svi do jednoga okupimo. „Glas Naroda" jest list, koji mora postati svojinom svakog obrtnika i rudnika, kojemu je iole stalo za svoj napredak i obču dobrobit naše domovine. „Glas Naroda" če stojati na cielu godiuu tek 3 for. a koji neče moči na jedanput, može platiti na dva ili čak če tiri obroka.
Bile su tu mnoge zaprieke, da se naš list pretvori u tjednik. Samo za kituciju lista (jam-čevinu) trebalo je nanniknuti pune 2 hiljade forinta, a gdje je sve ostalo ! Sve potežkočo nisii još odstranjene, ali uz sviestno zauzimanje i su-sretanje za dobru stvar zauzetih obrtnika i rudnika pa onda jednog diela (ali žalibože dosada vrlo malenog) hrvatske rodoljubne inteligencije, dospjeli smo ipak do toga, da se može sa tjednikom započeti.
Sada ali treba, da svi pokažemo, da shvačamo svoje dužnosti. Svaki od nas treba da širi sve dalje i dalje naš zajednički organ „Glas Naroda". Tako ee rasti i naša zajednica.
Glavno pak uredničtvo u Zagreba nastoji.ti če, da „Glas Naroda" postane u svakom pogledu poučan i zanimiv. Uredničtvo u Zagrebu iznašati če sve važnije dogodjaje po domo,ini i po ostalem svietu; Ono če posvečivati osobitu pažnju na potrebu zdravog odgoja i prosvjete u obče. Uredničtvo „Glasa Naroda" u koliko to nebi prekoračilo djelokrug njegov, biti če pripravno iznašati sve opravdane prigovore i tužbe bilo proti kome, listati pako na obranu svakoga, koji bi bio bilo od koga nepravedno progonjen.
Sa stranačkim razmiricami naših političkih stranaka „Glas	Naroda"	kako od nazad jedne
godine tako i u buduče neče htjeti imati ništa zajedničkoga. Mi radimo i raditi čemo oko bratske sloge i jedinstva sveukupnog našeg radničkog staleža. Nesloga i razdor medju nama, lcadro je samo oslabiti naše sile, a mi uz ovu obču nevolju trebamo sve naše sile spojiti u jedno, i zato po-zivljemo i opet sve poštene Hrvate obrtnike i rudnike, širom ciele naše domovine, da se složno okupe pod zastavom „Hrvatske radničke zajedniee" te svi složno prionu oko širenja „Glasa Naroda" a napose to stavljamo na srce obrtnikom i liniogo-brojnom radničtMi glavnog nam grada Zagreba, koji kao u svemu ostalomu tako i u pokretu „Hrv. radn. zajedniee"	treba da	postane čvrstim sre-
dištem.
Pa ako čemo tako raditi, biti če onih dviesto tisuča radnika i	obrtnika	u Hrvatskoj doskora
takova sila, da	če se u buduče paziti i na nas.
da če nas se mjesto dosadanjega prezira, po zasluzi našoj štovati i uvažavati.
Hočemo li to svi?
Tko če se usuditi ako je sviestan i pošten kazati da neče! Pokažimo dakle sada, da nam je do našeg napredka i boljka, do naših prava i slobode; Stupimo dakle svi složno pod zastavil „Glasa Naroda" i naše hrvatske radničke zajed-nice.
Prostorije „Glasa Naroda" nalaze se u Pre-radovičevoj ulici br. 29. (Kukovičeva kuča). Ondje se pritnaju predbrojbe na list i sve opravdane tužbe i želje obrtnika i radnika bez razlike. Tu treba da se okupimo svi. Ako nas več bije studen nepravde i zla od drugih, neka barem zasjaji sunce medjusobne sloge i ljubavi medju nama. U to ime bili nam u pomoč: Bog i Hrvati!
O soeijalizmu u obce.
Kuda god se okreneš svuda čuješ govoriti o soeijalizmu i socijalistima, pa ipak imade vrlo mnogo onih, koji govore i pišu o soeijalizmu, a da za pravo i ne znadu što znači socijalizam.
Mi čemo ovdje izerpivo i shvatljivo protumačiti što je socijalizam i za čim on ide, pa držimo, da če nam mnogi čitaoc biti za to zahvalam
*
Rieč „socijalista“ dolazi od rieči „socius“ što znači drug — družtvenik. Ovu rieč „socius“ na-lazimo po prvi puta kod grčkoga filozofa Platona, koji je živio u gradu Ateni od god. 429. do 348. prije Krista. (Godine prije Krista računaju se natrag). Prema torne postoji rieč „societas“, koja znači ljudsko družtvo.
Rieč „socijalizam“ ne znači ništa drugo, nego li uredjeni život ljudi, neki stanoviti red u Ijud-skom družtvu. Nastojanje, kojim se hoče doči do nekog stanovitog reda i uredjenja u ljudskom družtvu zove se socijalno gibanje. Iz socijalnoga gibanja proizlazi t. zv. socijalno pitanje na temelju rieči „socius“.
Po toni je jasno, da se t. zv. socijalno pitanje odnosi i proteže na sve prilike ljudskoga družtva, u koliko te prilike uplivaju na život naroda i o njem odlučuju. Sudjelovati u tim raznim prilikama ljudskoga družtva imade pravo svaki, koji torne družtvu pripada (dakle svaki član družtva) bez razlike staleža, bez razlike razreda u koji spada. Tuj se dakle ne radi o pojedineu nego o c i e-1 o s t i, tuj prestaju sve povlastice i privilegiji pojedinaca i pojedinih staleža. Gdje se dakle radi
0 d i' u ž t v e n o m r e d u, o nauči soeijalizmu, tamo se gube sva prava pojedinaca a nastupuju prava svili — za sve. U toni jest jezgra socija-liznia, jezgra socijalnoga iliti družtvenoga pitanja.
Kako dakle vidite, socijalizam jest odnosa j svili članova družtva prema svima. To je glavni smisao ili kako se učeno veli „definicija“ socija-lizma. —
Sad pako — kako se gleda kod nas a i drugdje na laj socijalizam, na pitanje c i el o g
1 j u d s k o g d r u ž t v a?
Danas gleda na socijalizam svaki na svoje naočalc, sudi po svom vlastitom nazoru i razumu, a ipak je nuždno, da se uvaži sud onih izkusnih muževa, koji su cieloga svoga života proučavali ovo pitanje i njemu se posvetili. To su nepristrani učenjaci našega vremena, koji se zovu socijologi.
Mnogi radnik misli, da je socijalno pitanje samo pitanje ob odnošaju radnika; zanatlija i obrtnik misli, da je to pitanje samo obrtnika, seljak misli, da je to pitanje samo seljaka. Takove nazore imadu mnogi o socijalnom pitanju, a zabo-ravljaju, daje to pitanje cieloga družtva (societas), dočim je radničko pitanje, obrtničko pitanje i seljačko pitanje, svako od tih samo po
jedan dio socijalnoga pitanja, pojedino poglavje ciele socijalne knjige. —
I zato, upravo zato r i e š e n j e socijalnoga pitanja i z i s k u j e sudjelova nje svili, bududi da se svili tiče. Zato tvrde jednodušno največi socijologi našega vremena ovo: Ne b u de 1 i s o c i j a 1 n o pitanje r i e š e n o pred tribunalom s v e g a naroda, s v i h njegovih razreda i s t a 1 e ž a — po j e d n o m s t a 1 e ž u, po j e d n o m razredu, n e d e biti
0 n o r i e š e n o n i k a d a.
Svaki narod imade svoje družtveno pitanje, svoj socijalizam, pa tako i naš hrvatski narod medju ostalimi narodi imade svoj socijalizam.
Na žalost, kod nas se socijalno pitanje — socijalizam — poznaje više sa onog gledišta, kako uče- i tumače to pitanje tako zvani socijalni demokrati, koji su u istinu odlučni neprijatelji i pro-tivuici pravoga i zdravoga socijalizma, koji uisu slivatili niti htjeli slivatiti socijalizam. Dalje. U svakom narodu imade više razreda u koje se narod dieli. Tu je t. zv. iiiteligenoija, t. j. oni, koji se posvetiše samo duševom radu, učenju i naučanju i torne sličnom, anio spada svedenstvo, učiteljstvo, činovničtvo itd. Zatim je proizvodni stalež, t. j. oni, koji rukama rade a to su seljaci, obrtnici, zanatlije i radnici. Ovi razredi i staleži zajedno čine cjelinu — čine narodno družtvo (so-cietas). A ovo družtvo, naime ovi razredi'i staleži naroda, koji sačinjavaju njegovu cjelinu, tielo naroda — imadu svoje vlastite dnužtvene (socijalne) interese i potrebe u svoni životu i gospodarstvu, ved prema odnošajima zemlje, prema običajima naroda, načinu života, naobrazbi, proizvodu kao i prema vrsti svoga rada. U tom postoje razlike med pojediuimi narodi, jer nisu u svim zemljama
1 u svim narodima jednaki odnošaji niti u gospodarstvu niti u politici.
(Nastavit če se).
Radnička slava u Varaždinu.
Posveta barjaka „Hrvatskoga radničkoga pjevačkoga družtva „Vienac“.
(Naše posebno issvješče).
Nakon napornega rada oko velikih pripremalr svanuo je Varaždincima ltrasan dan na koji de u svoju sredinu primiti veliki broj gostova, od kojili dakako najviše radnika, da im biulu svjedoci veli-čanstvene proslave, koja de biti dokazom, kako probudjena radnička sviest slavi slavlje, slavlje dostojno, da se uzporedi sa najveličanstvenijim proslavama te vrsti. Varaždinski radnici, kojima je uz pomod bilo sve, što je u Varaždinu lirvat-skoga, uložili su sve svoje sile, da dokažu, kako se vesele dosadanjim svojini uspjesima i kako su voljni raditi i u napried za probudjivanje hrvatske i radničke sviesti u Varaždinu.
Nu da predjem na opis same slave. Dne 28. lipnja oko devet sati dovezosmo se sa zagorskim vlakom, koji je bio sav izkiden zelenilom u staro-drevni Varaždin. Tuj nas dočeka čitavo stanov-ničtvo. čim je vlak stao, zaori iz tisuda grla klicanje a tamburaši „Napreda“ pozdrave goste hr-vatskom himnom. Nakon što se je utišalo klicanje uze rieč veleuč. gosp. Dr. P ero Magdi d, pred-sjednik svečanostnoga odbora, te pozdravi goste srdačnom dobrodošlicom. Iza toga krene povorka pradena nepreglednim miiožtvom u grad — u pje-vački dom. U tu svrhu služila je velika jašiona na kapucinskom trgu, koja je bila prekrasno iz-kidena.
Dok su se gosti porazmjestili po dodieljenim im stanovima, priredilo je pjevačko družtvo „Vie-nac“ podoknicu kumi i ostalim odlicnicima. Poslie podoknice sakupili smo se u svratištu k „janjetu“, gdje je bio zajednioki sastanak. Na toni smo se sastanku upoznali, pozdravljali, a pjesme pojednih pjevačkih družtva zasladjivale su zabavu.
Na samo Petrovo i Pavlovo sastala su se sva pridošla družtva i korporacije u jašioni, da odavle krenu u povorci k posveti zastave „Hrvat-skog radničkog pjevačkog družtva „Vienac“, što je bilo neposrednim uzrokom ovoj velikoj radnič-koj »lavi.
Malo prije, nego je krenula povorka pri-spjelo je odaslanstvo brade Slovenaca — četiri
člana „Krš. socijalne zveze11 u Ljubljani, koji su bili burno pozdravljeni.
Oko pol 9 krene povorka u kojoj su sudje-lovala sliededa družtva i korporacije: „Lipa“ iz Osieka, „Nada“ iz Karlovca (27 članova), „Ro-doljub“ iz Virovitice, „Primorski Hrvat11 iz Trsata, „Savez hrv. pjevačkih družtava11, „Sloboda‘1 iz Zagreba, „Sloga“ iz Siska, „Sloga11 iz Virovitice, „Kršd. socijalna sveža11 iz Ljubljane, „Sloga“ iz Zagreba, „Hrv. neodvisna radnička organizacija11 iz Zagreba, „Zanatlijsko pomočnicko družtvo11 iz Zagreba, „Sloga“ iz Varaždina, „Vilail iz Varaž-ždina, „Napred“ iz Varaždina, a napokon i sam svečar: „Hrv. radničko družtvo „Vienac“.
Nakon što je u župnoj crkvi odslužio preč. gosp. kanonik i župnik Mak so Kolarič sv. misu, za koje je „Vienac“ krasno pjevao, krene povorka pred gradsko kazalište kraj kojega je bio podignut ukusan šator za posvečenje zastave. Obaviv preč. g. Kolarič crkvenu posvetu, uze rieč da prekrasnim govorom oslovi svečara Hrv. radn. pjev. družtvo »Vienac11 staviv mu na srce, da pod novom svojom zastavom nastoji raditi na korist svoga staleža i domovine, a na slavu Boga velikoga.
Budud je veleugledni rodoljub i gradjanin g.
I v a n N. Petrovič, koji je na svoj vlastiti trošak nabavio i poklonio družtvu novu zastavu težkom bolesti bio zapriečen, da prisustvuje svečanom činu posvete, to je u ime njegovo uzeo rieč veleuč. g. Dr. Pero Magdič i predao barjajc družtvii. U ime „Vienca“ zahvalio se revni i zaslužni predsjednik „Vienca,< gosp. Josip Milkovič, zahvaliv kumi presvj. gdji. barunici Mariji K u š e v i d, na dobroti što je dragovoljno se primila kumstva, a za tim se posebno zahvalio veledušnom darovatelju družtva g. Ivanu N. Petroviču.
Sada priveže kuma uz zastavu prekrasnu i skupocjenu bielu vrpcu izvezenu zlatom i srebrom a odličnici i predstavnici pojedinih družtava zabi-jaše 32 zlatna čavla. Dok je trajalo zabijanje od-pjeva „Vienac11 krasnu Varjačicevu pjesmu prigod-nicu „Širi se, širi posvečeni stježe11, što ju je uglaz-bio daroviti skladatelj g. R o s e n b e r g-li u ž i d.
Kad su svi čavli zabijeni bili, digne se zastavonoša i razvije novi barjak, a iz grla svili prisut-nih pjevača zaori: „Liepa naša domovino11. Okitiv zatim djeveruše i ostale zastave lovoriin spomen-viencima, povorka se razvrsta i krene pred grad-sku viednicu. Ovdje je sa balkona pozdravio goste oduševljenom dobrodošlicom gradonačelnik velem. gosp. Gustav B r e i t e n f e 1 d naglasiv, kako se starodrevni grad Varaždin veseli, što je mogao primiti tako krasan broj milih gostova, pa kako želi, da im budu ugodni časovi, što de ih ovuje sprovesti. Iza toga fotografirao je cielu povorku fotograf Mosinger, a poslije toga odpradena bje kuma svojoj kudi, a povorka krenu svedj obsipa-vana ciedem, raznim ulicama natrag u pjevački hram.
U dva sata poslie podne započeo je u istom hramu svečani banket, komu je prisustvovalo više stotina osoba. Doskora ustane predsjednik „Vienca“ gosp. Josip Milkovič te nazdravi kralja. Poslie ove zdravice zaredaše ostale, a najodušev-Ijenije bje prihvadena i velikim zanosom popra-cena ona hrvatskom radničtvu, što ju je izrekao veleuč. gosp. dr. Pero Magdič. Evo izvadka iz njegova preliepa govora:
Brado Hrvati i mile dične naše Hrvatice! Zlatnn je ovo po nas dogadjaj, zlatan, jer slavimo slavu za nas velevažnu — posvetu barjaka hrv. radničkog pjevačkog družtva „Vieuac11, a suza radostnica svjedoči naš zanos, kad vidimo razvijanje i dizanje naših radnika, kad vidimo njihov rad — rad pravih Hrvata: na boljak Hrvatske za dizanje hrvatske misli. E gospodo moja, prvi put Vas ovdje sa ovakovim oduševljenjem pozdraviti mogu onako, kako srcu, kako Hrvatu godi, kad vidi dizanje radnika na stepenu slobodne, samo-stalne misli i slobodna samostalna rada. Brado Hrvati, radnici mili! Vi ste naša uzdaniea, naša nada i hrvatske nam domovine, koja se veseli, kad vidi, kako se vi njezini sinovi osvješdujete i dižete, kad vidi, kako se ved malo po nmlo i naš seljak osvješduje, pa kad jednom dodje doba, da se svi nadjemo na okupu, onda de nam se domaja modi
svetna uskrisiti. Vi hrvatski radnici, koji čitave dane u težkoj patnji i žuljevima radite, da prehranite sebe i obitelj svoju, vi to želite, a želite, jer vam srce bije za sobodu, pa bodete, da i vi doprinesete na oltar slobode i slave naše otačbine.
Svi smo radnici, svaki ha svom polju, svaki ima svoj posebni posao, ali nam svima ima biti jedan posao zajednički, a to je rad za našu domovi n u. Taj rad neka nam bude uviek svima glavni, neka nas u njem ništa ne zaustavi, a po-stidi demo sve, budemo li išli slogom — Napried!
Vas opet, brado, sestre i prijatelji, vas mile goste pozdravlja hrvatsko radničko pjevačko družtvo dobrodošlicom, kličudi vam iz puna srca: Živ-jeli i doživjeli sve naše hrvatske ideje ostvarene!
Burni „Živio“! orio je dvoranom, a družtva zapjevaše oduševljeno „Radničku liimnu11- pod vodstvom „Slobode“ iz Zagreba.
(Svršit če se.)
„Hrvatska radnička zaje dni ca
Slovenski viestnik.
»Glas Naroda11 — tednik. Pod tim naslovom donaša »Slovenski list11 glasilobratskoganamkršdan-sko-socijalnoga slovensk. radničtva sliedede: „Neod-visno glasilo hrv. delavstva, vrlo urejevani „Glas Naroda11 postane s 6. julijem tednik. S tem je krščansko misleče hrvatsko delavstvo storilo važen korak naprej in je upati, da najde pri svojem koraku tudi podporo mej Slovenci. Vsem našim društvom in delavcem najtopleje priporočamo, da se n a r o č e n a t a h r v a t s k i delavski t e d-n i k, kajti prav je, da se v naših društvih poznajo tudi hrvatske razmere. Priporočamo „Glas Naroda11 tudi ostalim našim somišljenikom v krepko podporo. „Glas Naroda11 bode imel tudi slovenski tiskan oddelek iz slovenskih krajev11.
Slovenski delavci hrvatskim delavcem. Iz krugov slovenskih delavcev se nam piše: Zadnji čas je pričela postajati jako ozka vez mej lirvat-skim in slovenskim delavstvom. S tem je hrvatsko slovenska vzajamuost dobila najširšo podlago, kajti hrvatsko slovenska vzajemnost bode rodila sad še-le takrat, ko bude razširjena v masah našega naroda. Slovenski delavci to dobro razumemo, zato širimo ljubav do skupne naše hrvatske domovine mej na'im ljudstvom, ki se na ta način vedno bolj zaveda, ta je le v pobratimstvu in le v najožji zvezi z brati Hrvati njegova lepša bodočnost. I m e planinskih Hrvatov nas p r a v n i č n e s t r a š i. Mi dobro vemo, da smo z brati Hrvati jeden narod in to vsled tega, ker imamo s Hrvati jedno vero in jezik, ker nas s Hrvati druži ista kri in ker so proti nam isti sovražniki, Kdo se torej čudi, ako izjavljamo, da tisočkrat raje postanemo planinski Hrvatje, kakor da bi postali Švabi, ki nas hočejo poplaviti z germanizacijo. Združeni Slovenci in Hrvatje zmagali so pri Sisku skupnega sovraga v z n a m e n j u križ a. Bratje Hrvatje! V tem zamenja družimo se i mi! Naši pradedje so nam pokazali pot, po kateri je možno doseči trdno hrvatsko slovensko vzajemnost. V tem smislu Vas pozdravljamo slovenski delavci. Roko v roki pod zastavo sv. križa na delo za našo skupno domovino. Bog živi zemljo hrvatsko, Bog živi nje lepšo bodočnost zagotovljeno ji v nerazrušni hrvatsko slovenski vzajemnosti! Hrvatska Hrvatom! .
Odbor »Slovenske krščansko - socijalne zveze11 se tem potom zahvaljuje najsrčneje lirvat-skemu delavstvu, ki je odposlanstvo naše „Zveze“ na prekrasni slavnosti milega „Viencal< v Varaždinu tako lepo bratski spiejel. Hvala Vam bratje za dokaze nerazrušenoga pobratimstva. Živila Hrvatska !
Bohinjska železnica in delavci. (Poziv časopisom.) Z Jesenic se nam piše: Predtečeni teden se je toraj .začel kopati predor skozi Karavanke. Delavci prihajajo od blizu in daleč popraševat po delu; toda ne sprejmejo se. Zakaj ne? Sedaj se vrše še le p r i p r a v 1 j a 1 n a dela; raznim podjetnikom se bodo oddala še le čez nekaj mesecev. Vsa proga je razdeljena v sedem sekcij. Gorenjski sekciji, ki sega od Bohinja do Jesenic načeluje železniški nadzornik g. Fritsch. V tej
Broj 13.
GLAS NARODA.
Strana 3.
sekciji dela sedaj nekaj, čez sto delavcev-domači-nov. Ko bodo dokončana pripravljalna dela, in se bo delo oddalo raznim stavbenim podjetnikom, tedaj bo delalo samo progo jedne sekcije do 4000 delavcev, toraj od Trsta do Dunaja blizo 30.000 d e 1 a v c e v. D o t e ga s e v e d a 1 e t o s ne bo prisl o. Časopisi, katerim je blagor naših delavcev pri srcu, so naprošeni, ta ponatisniti kajti za delo prihajajo popraševat celo iz Istre (Čičerije.) Častiti bralci naj tudi opozore svoje rojake, ki se odpravljajo za delo popraševat, da za sada delajo zastonj dolgo pot. Ko bodo kaj več delavcev ra-rabili, bomo drage volje pravočasno naznanili. Potrebna pojasnila bode rade volje dajalo „Slovensko katoliško delavsko društvo" na Jesenicah.
Što je nova po domu i svietu?
Dalmatinski sabor. U našoj krasiioj ali težko izrabljivanoj Dalmaciji upravo zasieda pokrajinski sabor. Razpravljaju se mnoga važna pitanja. Vinska klauzula, duhanski monopol, uredjenje lukah i rieka, željeznice i mnoga druga važna gospodarska pitanja dala su prilike mnogomu razpravljanju. Talijanaši upotriebili su svaku priliku, da se iztaknil kao pravi hrvatožderi. No njihova je moč skrhana; sada su u velikoj manjini pa samo laju jer grizti više ne mogu. U ovom zasiedanju iztiču se kao najodlučniji branitelji narodnih prava i potreba zastupnici Biankini, 1’erič, dr. Trumbič te mladi narodnjak dr. Klaič. Ovili dana se je razpravljalo
o	školama, pa su talijanaši i Srbi vukli i opet na svoje, no naši zastupnici uviok su ih sjajno pobili.
Izbori U Ugarskoj. Po viestima, koje dolaze iz Ugarske čini se, da če buduči izbori za peš-tanski,sabor početi pomalo drmati sa nepravednim stanjem u kojemu se nalaze nemadjarske narodnosti u Ugarskoj. Naša ugnjetavaua brača Slovaci odlučili su stupiti ove godine u izbornu borbu te su kao slovačka narodna stranka izdala svoj narodnostni i gospodarstvom program. Od njihove Strane iztaknuta su dosada več tri kandidata. Kako su Madjari nepravedni, vidi se upravo sada, jer gotovo sve njihove novitie viču na Slovake, da su veleizdajniei države, i to čujte samo zato, jer traže svoje ime i svoj jezik! Rumunji se takodjer spremaju na borbu, dočim se za Srbe ne znade jošte, što če učiniti. To je žalostno, jer bi se svi morali ujediniti na složnu borbu. Svakako če ovi izbori biti znameniti po daljni razvoj stvari u Ugarskoj.
Odkrice spomenika Radoslavu Lopašiču. U nedelju 14. srpnja odkriti če se u Karlovcu spomenik Radoslavu Lopašiču hrv. povjestničaru a rodjenom Karlovčanu. Posebni odbor nastoji, da svečanost što dostojnije izpadne. Nas ova svečanost osobito radiije, jer dokazuje, da smo u ovoj občoj raztrovanosti u javnom životu ipak sposobni barem jošte zato, da si štujemo s^oje zaslužne mrtve. Uz sve ostale Hrvate a napose uz braču Karlovčane kličemo i mi: Slava Lopašiču!
Željeznica Dubrovnik-Trebinje. Na 15. o. mj. predati če se službeno prometu ova željeznica. koja je bila več skrajna za tamošnje pucanstvo.
U Prag’u je bila na 29. i 30. pr. mj. velika sokolaška svečanost a sudjelovali su svi slavenski sokolaši pa tako i naši iz Zagreba. Bilo je veliko odaslanstvo i fraucezkih sokolaša. Tekom svečanosti izbilo je van oduševljenje za slavensko-francuzki bratski savez proti uplivu germanstva. So-kolaša bilo je na okupu do 6000, koji su u divnom ledu bili burno pozdravljam. Oni se u Oeskoj tako raz vij uju, da ih narod smatra svojom „ navodilom vojakom11 a ljudi, koji stoje na vlasti se več počimlju bojati sokolaškog pokreta.
Razbojniška borba Engdeza proti Burom
postaje več i samim Englezom dosadna, dok narod sam stenje pod pritiskom težkih poreza. Buri se još uviek hrabro bore. Njihova deviza jest ova: Lnglezi če tu gospodovati, kad več ne bude ni-jednoga Bura! Predsjednik Ktiiger a i sam divski ovaj narod n e če niti da čuje o kakovoin miru, k°ji bi dao Englezom vlast nad Transvalom! Jako se može boriti samo onaj narod, koji imade Mdca za ljubav k domovini i vjeru u moč božje pomoči. Svi se čude, da se Buri mogu ješ boriti. frtiger pak uviek kaže: Burom če Bog pomoči!
Odnošeji u u Italiji. Več kroz niz godina bila je Italija zemlja neprestanih nemira, biede
i	očaja. Bilo je tomu i dosta uzroka. Sva gospodarska snaga ove zemlje lež.ila je u rukama bogataša i ogromnih posjednika. 'l'i su svojim iz-rabljivanjem tjerali cio radni narod u največu ne-volju; Postupali su sa narodom kao sa nevoljnom rajoni. Zalitjevali su dugotrajni rad uz gotovo nikakovu plaču. Pa ako se je digla gdje kakova pobuna, oni su imali vlasti, da sve uguše sa za-tvori, vatrom i željezom. Sve vlade i oblasti bile su u njihovim rukama. No prošle godine počelo se to mienjati. Veliki štrajk lučkili radnika u Genovi pobudio je radničtvo ciele Italije na odpor i borbu. Nastalo je do pet sto štrajkova i rauiičko pitanje postalo je uajvažnijim pitanjem u Italiji. Promje-nilo se je njekoliko vlada dok konačno iiije mladf kralj Italije predao vladu u ruke Zanardeliu i Giol-lttiu, koji su prisiljeni uveli pravedniju vladu i time donekle stupili na stranu radnika. Uspjeli toga jest, da su nadnice poboljšane za 48 milijuna lira a radnici imadu sada podpunu slobodu javno se boriti za svoj boljak i stvarati jake organizacije. — Pra-vedna stvar konačno ipak pobiedjuje te se odluč-nom glasu za pravicu moraju pokoriti i oni, koji inače ne mare za nikakovu pravicu. Ministri Za-nardeli i Giolitti sami od sebe nebi takodjer bili tako	postupali, da uisu bili	na to prisiljeni.	Nije
li to	dobra nauka za sve,	koji trpe	nepravdu ?
Medjutim mir još uviek nije nastupio, i ne može, jer u Italiji žalibože je život posve raztrovan. U svemu odlučuje samo sila a ne ljubav sprani bližnjega i Bogom naložena pravica. U raznim dielo-vima zemlje dižu se na odpor poljodjelski radnici. Došla je vojska i pucala u narod. U Rimu pak sazvana je bila radi toga prosvjedna skupština na koju su socijal demokrati došli sa crvenom za-stavom, što znači krv, a anarhisti su došli sa cr-nom, što znači smrt! Može li tu dakle bili sreče po narod? U istimi je žalostno, da se ljudi mogu tako izopačiti, da se u svemu lačaju samo sile: puške i olova, bomb« i bodeža! Sve to dokazuje, da je Italija kao i susjedna joj Španija, pala žrt-vom	bezvjerskih framasona.	Smisla i	volje	za pošteni	i bratski mir ne ima u	nijednom	sloju,	a sve-
čenstvo i crkva, koja jedina propovieda ljubav i mir, proganjaju svi; U Italiji vlada, a u Španiji razdraženi narod, koji je došao pače tako daleko, da pali iste crkve! Može li uz ovakove odnošaje narod biti sretau? Ne! Jer gdje prestaje ljubav
i	vjera u Boga, gdje čovjek čovjeku na ulici sudi sa bodežom, tu nastaje razpad ljudskog družtva. A tko od toga trpi? Onaj siromašni neuki narod, kojega poživineuju ljudi razvratnih i bezbožnih misli. U tom su si framasoni, socijal-demokrati i anarhisti posve jednaki.
Socijal-demokrati spasitelji radnika! S.t-cijal-demokrati sil — to ste več valj da mnogo puta čuli — najbiesnijj neprijatelji' nejednakotti a po tom i velikog kapitala i velikih plača! No sad čujte ovo: U Francezkoj je jedan član so-cijal-demokratske stranke ministar. O tomu „drugu“ ministru bilježi statistika ovo: Millerand — tako se zove taj soc. demokrat-ministar — povukao je u godini 1900. sliedeču plaču: 1) kao zastupnik 9 tističa franaka; 2) kao ministar 60 tisuča fra-naka; 3) za troškove representacije 170 tisuča franaka. Skupa:	249	tisuča franaka!	To dolazi
na jedan dan	700	franaka! Od	toga	bi moglo
dobro živjeti 200	radnika. — Jedan	mali	Millerand
nalazi se i kod	nas	u Zagrebu, a	to je naš sve-
možni gospodin ravnatelj okružne blagajne. On je bio njekada prvi vodja naših zavedenih socialdemokrata. Onda sil ga „drugovi“ izabrali za ravnatelja okružne blagajne i sada vuče plaču od 200 kruna mjesečno! Pa da to uisu borioci za radnička prava!
Devetsatni rad u ugdjenicima napokon če biti uveden i u Austriji, akoprem su krivonosa gospoda ugljevarski baruni stavili na gospodsku kuču protest. Dne 8. prošlog mjeseca prihvatila je gornja kuča austr. sabora zakon o 9-satnom radu u ugljenicima sa 33 proti 31 glas. To je mali korak napried. U budučem broju 'lista čemo se na to malo obširnije svratiti a napose na protest ugljevarskih vlastnika. Mi več unapried upozorujemo na naš članak o tom pitanju.
Štrajkovi. U Budimpešti stupilo je 4000 krojačkih radnika i radnica za ženske haljine na 1. o. mj. u štrajk. Radnici traže od svojih poslo-davdca velikih konfekcionara 10-satni rad i po-priečno poboljšanje plače sa 25%. Veliki poslo-davci zagrozili su se manjini obrtnikom, koji bi pristali na zalitjeve radnika, da im neče više posla davati. Obrtna oblast počela je več posredovati. — U Pitsburgu u Americi sprema se ogroman štrajk od 20.000 tvorničkili radnika. Daljne viesti manjkaj u.
U Americi vladala je 2. srpnja takova vru-čina, da su u Manhattamu i Brooklynu u jednoj noči umrle 62 osobe. Tvornice su obustavile rad; bolnice su sve pune. Ljudi bježe po noči iz svojih kuča. Po cieloj Americi umire dnevno po više stotina osoba.
Na osobito uvaženje!
Sa ovim brojem počima „Glas Naroda11 izla-ziti kao tjednik te če stajati na cielu godinu 6 kruna; na pol godine 3 krtine; na četvrt godine
1	kr. 50 fil. Tim povodom molimo naše cienjene dosada n je predplatnike, koji su več uplatili za cielu godinu, da nam pripošlju za naknadu još jednu krunu. One pako, koji su još dužni svoju predplatu za ciu4u godinu 1901. —molimo, da nam pripošlju iznos od 5 kruna; predplatnici koji su namirili samo prvi četvrt dužni su za ovu godinu jošte 4 krune, a oni, koji su uplatili za prvo polugodište imadu jošte priposlati 3 krune. Tako če se od svili namiliti ciela predplata za godinu 1901. Ovaj broj „Glasa Naroda1* šaljemo njekojoj gospodi rodoljubima i prijateljima na ogled. Buduči broj p r i m i t i če samo u p i s a n i i najavljeni predplatnici. Stavljamo stoga svim prijateljima i rodoljubima toplo na srce, da nam u što kračem roku jave, hoče li držati naš list „Glas Naroda4'.
Uprava.
Domače viesti.
Obrtnici i radnici grada Zagreba! Što
nam je odavna več trebalo kao ozeblu sunca, sada se nastoji u život privesti. Naš je stalež pao na posljednje grane. Temelji našega obstanka su uzdrinani.
Što nam može pomoči? Odgovor je jedan: bratska i jaka zajeduica obrtnika i radnika cjelo-kupne nam domovine Hrvatske. Trebala nam je dakle jedna vel ka i jaka „Hrvatska radnička zajednica“.
Sada se o njo j radi. Preko 15 gradova po našoj domovini zajedno sa bračom Slovenci več je stupilo pod zastavu „Hrv. radn. zajed“. No ciela Hrvatska gleda kao u svemu drugomu tako i ovdje na svoj glavni grad Zagreb. Mi smo ovdje dakle pozvani, da budemo središte „Hrv. radn. zajednice“.
Tu zajednicu treba ali medjusobno čvrsto spojiti. U tu svrhu preustraja se'obrtni čko-rad-nički list „Glas Naroda44 u tjednik, te če od sada izlaziti svake subote kao zajedničko glasilo cjelo-kupne ,,Hrv. radn. zajednice“.
„Glas Naroda11 če prema torne biti spona obrtnika i radnika ciele naše domovine te če imati dužnost, da na domoljubnom temelju sve nas medjusobno upozna. U to ime donašati če „Glas Naroda11 viestnik „Hrv. radn. zajednice“ i u tom viestniku, koji če iznašati naše želje i tegobe brače naše širom ciele naše domovine, — saznati čemo sve, što nas boli. „Glas Naroda41 biti če dakle zastava „Hrv. radn. zajednice41 pa zato treba, da se uz taj naš list okupi cjelokupno naše radničtvo a u pivom redu obrtnici i radnici glavnog grada Zagreba.
Svi Vi, bračo obrtnici i radnici u Zagrebu, morate smatrati svojom svetom dužnošču, da se predbrojite na „Glas Naroda41, da se oko njega okupite i tako postanete članovi „Hrv. radn. zajednice44. kojoj mi u Zagrebu m o r a m o p ostati jakim središte m.
Ili zar čemo dopustiti, da brača naša po Hr-vatskoj počmu usljed našeg nehaja prezirati svoj glavni grad?
Uredništvo „Glasa Naroda41 nastojati če, da taj list postane dobro uredjivanim tjednikoni tako da če moči u svakom pogledu nadomjestiti za obrtnike i radnike preskupe dnevne listove. Cilj „Glnsa Naroda11 jest sloga i ljubav inedju nama, boljak i napredak cjelokupnog našeg staleža i naše domovine Hrvatske. — Uz taj cilj pako treba da se okupimo s vi bez razlike.
Obrtnici i radnici grada Zagreba! Pokažite se sviestni pa stupite kao središte domovine jedno-dušno uz list „Glas Naroda11. Svi treba da ga či-tamo, jer samo u čitanju zdravog štiva nam je spas!
Na to Vas pozivlje glavni odbor „Hrv. radn. zajednice11, Preradovičeva ulica br. 29.
Prostorije našega lista otvorene su kroz cio dan, a koji ne može po dami može doči i na večer od 8 sati ili nedeljom u jutro i tu izkazati sve što koga boli. Obrtnici i radnici grada Zagreba i Nemojte više šutiti več ustajte na obranu svoga boljka i svojih prava. Uredničtvo „Glasa Naroda11 zauzeti če se za svaku Vašu opravdanu žel ju, ustati proti svakoj nepravdi. Nemojte se bojati listati sami za sebe, več budite jedilom i Vi borci za bolju svoju budučnost!
Liepa pojava. Pod naslovom „ Pobratimstvo medju hrvatskim i slovenskim radničtvom11 donosi ljubljanski „Slovenac11 liep članak o blagoslovu barjaka radničkog družtva „Vienac“ u Varaždinu
i	radostno konstatira bratimljenje Hrvata i Slo-venaca. Članak završuje sa kiticom: „Rodom sievaj ljubav prava — Od Balkana do Triglava — Vodič bio nam lirvatski stieg!11
Našim dopisnikom. U zadnji čas stiglo nam je više dopisa sa raznih straha; Ali ovako ne ide draga bračo i prijatelji! Mi ne možemo u zadnji čas, kad je več veči dio lista složen, iz-baciti što je več gotovo. Nastojte dakle Vaše viesti i dopise što prije priposlati; Svaki tjedan najkasnije do sriede.
Za družbu sv. Čirila i Metoda u Istri pri-mili smo od našeg vrlog druga Joče Peiča iz Du-bice iznos od 2 krune, a darovali su prigodom sretnog spašenja jednog veselog utopljenika g. Mišo Mutavdjič trgovac 70 novč. a g. Joco Peič 30 novč. Živio spašenik i darovatelji!
Pa recite sami, jeli to nije sramota? Več je pol godine dana, što se je našlo njekoliko prijatelja svoga naroda, koji su počeli raditi, da se stvori jedna banka, koja bi imala, da spasi od propasti našega brata seljaka. Naš seljak utapa se u dugovih, sam ne smaže, da se tih dugova rieSi, kamati dolaze na kainate pa boreč se, da se još kako tako uzdrži na površini, ili se još dalje zadužuje ili prodaje komad po komad svoga zem-Ijišta, blaga, orudja itd. Gospodarstvo mu propada,
i	kad dalje više ne ide, onda ostavlja sve pa bježi u daleki nepoznati sviet! Ono, što još imademo naroda, visi ili na skupim mjenicama ili je u lukama lihvara. U tim jadniin prilikama naš seljak provodi najkukavniji život što se zamisliti (lade. Niti se čestito oblači niti obuva a još se kukav-nije hrani. U toj nevolji hvata se najgorjega — prostog piča! I onda pada još dublje. — Nije tako sa svima i posvuda — kazati čete njeki. Donekle imadete pravo, ali sigurno je, da je naj-manje dvie trečine našega seljačtva u materija]noj
i	moralnoj propasti. Pa zar se mi nismo dužni pitati: A kakav smo mi to nared? No eto najgorjega: Mi se upravo o torne najmanje pitamo. A pogotovo mi u Zagrebu. Zagrebčani kao da su izgubili svaki smisao, da se triezno, ozbiljno i sa Ijubavlju porazgovore o bolima i potrebama našega naroda uobče a napose o prilikama brače nam seljaka od koje ipak živi večina obrtnika, trgovaca itd. Pa zato nam i je tako. Seljak je propao, a s njime i mi. Mi Zagrebčani kao da niti ne mislimo na to, da izvan ili oko nas imade do 5 milijona naroda naše krvi, našeg hrvatskog imena i jezika. Mi smo se kao pravi velegradjani posve izgubili u ovom raztrovanom gradskom životu. Hočete li dokaza? Evo Vam za danas samo ova dva: Za seljačku banku, koja bi imala seljaku davati novac bez mjenica i sa što manjimi kamati, trebalo je sabrati 4 milijuna kruna i to sa dionicama po 50 kruna. Odbor je izdao javni poziv na upisivanje i razaslao podpisne arke po cieloj zemlji. Sad čujte: Mi Zagrebčani tako smo zauzeti za dobro svoga
naroda, da su nas u upisivanju dionica pretekla mnoga sela po Hrvatskoj! Sad čujte drugo: Ali smo Zagrebčani tako dobri Hrvati i ljubimo svoj jezik tako vruče, da je več i naša sveučilištna mladež, koja je več kroz niz godiua spavala mirni san pravednika, ustala od mrtvih te baš ovili dana izdala proglas u kojemu nas pozivlje, da se i mi več jednom osviestimo te ne napuštamo svoj hr-vatski jezik za volj u germanske niemštine! Sveučilištna mladež obrača se u to ime na cio narod ali u istimi ide to najviše nas Zagrebčane stali ovnike glavnog grada Hrvatske! Pa recite sami, jeli to nije sramota?
Naše g’radsko zastupstvo imalo je dne 1. o. mj. svoju mjesečnu skupštinu bez ikakovog osobitog dnevnog reda, osim ako izuzmemo živahno i pre-važno razpravljanje o povišenju ciena na našoj uzpinjači ili kako zlobni jezici kažu „zapinjači“. Gospoda su se sa tim pitanjem silno »znojila; podnašalo se je izvješče od Strane gr. poglavarstva sa mnienjem naše komore, a onda su došla na jed gospoda „gradski otci11 sa svojini predložima
i	protupredlozima. Razpravljali su živo; Ta vadilo se je o interesima ukupnoga zagrebačkoga pučan-stva od kojega veči i siromašniji dio moguče niti nežna, kako ta blažena uzpinjača iz mitra izgloda! Konačno se je zaključilo odobriti zatraženo povi-šenje ciena. Gr. zast. g. Tkalčič iztaknuo se je sa osobitim predlogom, da je on još za veče povi-šenje, jer če onda barem nestati te rugobe! Mi takodjer mislimo, da to baš nebi bila liikakova nesreča. Gospoda na Markovom trgu su to ipak smatrala osobito važnim pitanjem baš tako, kao da se radi o izgradnji pučke kupelji te osnovi za gradnju, u Zagrebu toli potrebnih zdravih radničkih stanova; o kanalizaciji sirotke doljne Vlaške ulice;
0 uredjenju naših tržiita, klaonice, popravku pu-teva po njekim postlanim ulicama, nadalje o pra-vednom smanjenju mnogobrojnih gradskih nameta
1 t. d. Hoče li se jednom i o torne početi tako važno razpravljati, kao o uašoj uzpinjači ?
Naš odlični prijatelj i oduševljeni branitelj hrvatske zastave od godine 1895. g. dr. Franjo Papratovič odvj. pero vodja u Djakovu, položio je ovili dana sa sjajnim uspjehom odvjetnički izpit, Mi se zajedno sa g. dr. Papratovičem ponosimo i veselimo, jer je 011 obrtnički sin i jedan od onih riedkih članova naše inteligencije, koji u svom rodoljubnom srdcu duboko čute bol i potrebe naroda.
Zarueeni. Vrli rodoljub i naš prijatelj g. Mišo Mutavdjič trgovac u Dubici, zaručio se je sa mil. gdjom Panian, trgovkinjom iz Ludbrega. Naše iiajizkrenije čestitke!
Što je sa uredjenjem gradske klaonice u Zagrebu ? (Glas iz mesarskih krugova). Lanjske godine radilo se o uredjenju gradske klaonice. Govora je bilo pače o gradnji nove klaonice te je gradsko poglavarstvo izaslalo u strane gradove jed-noga posebnoga izaslanika, da pregleda tamošnje klaonice, da se onda prema onima uredi i klaonica 11 Zagrebu. Bilo je živahnog razpravljanja i inedju mesarskimi obrtnici, te je obča želja bila, da se izgradi klaonica, koja bi odgovarala svim potrebama ; osobito pak, što se zdravstvene Strane tiče. U tu svilni je vrlo potrebna jedna zajednička led-venica, koja bi se imala urediti u samoj klaonici, jer kako je danas, a osobito u ljetnoj Vručini, do-gadja se, da se meso bez čestite ledvenice, do drugog dana sasvim izpari, dapače zaudara ko da je več tri dana staro, pak kad dodje tržni nadzornik bude mesaril meso zapljenjeno, a da ga skoro ni vidio nije, več za živa, kad ga jo skupo plačao; Zato bi bilo od velike potrebe, da se kod gradnje klaonice pazi i na to, da se ujedno gradi
i	ledvenica tako, da bi odgovarala svrsi svili za-grebačkili mesarskih obrtnika, koji su prisiljeni svoje meso navlačiti po raznim i često posve ne-urednim ledvenicama, a pojedini obrtnik — barem večina — nije kadar, da si sam za sebe uredjuje ledvenicu. U klaonici bi se to moglo posve dobro urediti sa toliko o.djela, koliko je več prema broju mesara potrebno. Hoče li se o toni čuti kojiput nješto u našem gr. zastupstvu? Mi mislimo, da je zato ipak več skrajne vrieme.
U utorak u 4 sata poslie podne biti če glavna godišnja skupština „Hrvat. kat. gospodarske udruge11. Naši drugovi, koji su članovi udruge neka nastoje svakako na ovu skupštinu doči, jer se radi o važnom dnevnom redu. Ako koji nebi nikako
mogao doči, neka dodje barem sutra u nedelja ili ponedeljak na večer 11 uredničtvo našega lista, gdie če moči dobiti punomoči, da bude po dru-gomu zastupan.
Traži se stan i to dvie sobe od kojih jedna manja i jedna veča za čitaonicu bez pokučtva — sa posebnim ulazom. Stan ovaj mora biti po 1110-gučnosti što više u sredini grada uz cienu od najviše 13—14 for. mjesečno. Prijave u našem ured-ničtvu.
Književnost.
„Pripovjesti“ Ivana Klemenčiča izači če koncern ovoga mjeseca. Mladog pisca preporučamo podpori svili prijatelja naše knjige. Ciena ovini „Pripovjest.inr‘ biti če 1 kruna. Predplate prima tiskara T. Fischer, Ribnjak br. 10, Zagreb.
„Nova liečbena znanost ili nauka o jedin-stvenosti svili bolestih i na istoj se osnivajuče jedinstveno izliečenje bez liekova i bez operacija. Poučna knjiga i savjetnik za zdrave i bolestne od Ljudevita Kuhne-a“.
Pod ovim je naslovom u nakladi tiskare Terezije Fischer, Zagreb, Ribnjak broj 10. izašlo drugo, najnovije hrvatsko izdanje ovog dosada u 25 jezika tiskanog djela. Djelo obsiže VIII i 300 strana 8" te sadržaje osim najnovije slike pisca u nadorezu još i mnoge n tekstu tiskane slike. — Ciena je ovom djelu 5 kruna. Kod pri-poslanja ove svote unapried, dobiva se ovo djelo od gore spomenute tiskare franko.
P. n. gospodi obrtnikom, trgovcem, poduzetnicima, Ijekarni-kom, agenturnim uredima itd.
Sa ovim brojem preustraja se list ,,Glas Naroda11 kao središnji i glavni organ „Hrvatske radničke zajednice11 u tjednik. Tim povodom želi izdavalački odbor toga lista, koji se kao organ rečene zajednice danomice sve više širi u svima poglavito pak radničkim odnosno obrtničkim kru-govima širom svili hrvatskih zemalja. da u svemu odgovori svojoj patriotičkoj težnji, da se što više podiže naša domača, gospodarska i trgovačka snaga. Pa kako je u poslovnom i prometnem svietu javno oglasivanje postalo vrlo odlučnim faktorom, a naše novinstvo žalibože na štetu naših domačih ljudi upravo vrvi sa oglasi t u d j i n-s k i h tvrdk a, to je izdavalački odbor „Glasa Naroda11 odlučio svoj oglasnik posvetiti s a m o s 0-lidniin krščanskim hrvatskim i slovenskim t v r d k a 111 a bez razlike vrsti obrta i trgovine. Uprava „Glasa Naroda11 pozivlje stoga sve naše obrtuičke i trgovačke krugove, da svoje tvrdke odnosno poslovnice što obilnije oglašuju u „Glasu Naroda11. Uvjeti oglašivanja naznačeni su 11 naslovu lista a uprava njegova pokazati če se sprani sva-koga u svakom pogledu susretljiva.
(®0000000000000000£S5
Bravarija.
Popravljaona dvokolica, gospodarskih i šivačili Strojeva.
Trgovina šivacih Strojeva
za kudnu porabil, krojače, postolate i remenare uz gotov novac i obločno odplačivanje.
Jamstvo 5 Rodina.
lignita ficziilailia.
Sastavni dielovi za gornje st.rojeve na zalihi. Pudvorba točna i solidna.
Stroj za brzo, točno i ukusno vezenje, koji se dade smjestiti na svaki šivači stroj staroga ili no-voga sustava.
Ciena ovoinu stroju 7 kruna za-jediio sa uputom i uzorcima.
Za ejenjeno naručbe preporuča se sa veleštovanjem	21—4
Antun Šegrc,
bravar i popvavljač Strojeva, lieluvar, Križevačka ulica 5.
<Š
(0
(Š
<Š
(š
©
f$0000000000000000»a
Odgovorni urednik: Ivan K. Sirovatka.
Tisak Terezije Fischer Zagreb, Ribnjak br. 10.