TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS Leto XVIII.	Maj 1977
KRANJ
Predsedniku TITU -
tretjič red narodnega heroja
ODLOK JE IZRAZ ENOTNE ŽELJE — VOLJE IN ZAHTEV DELAVSKEGA RAZREDA, DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV NAŠE DRŽAVE, DA SE TOVARIŠU TITU ZA NJEGOV VELIKI ŽIVLJENJSKI IN DELOVNI JUBILEJ PODELI TO VISOKO PRIZNANJE.
Na tretji seji zborov Skupščine SFRJ, ki je bila 16. maja 1977, so delegati soglasno ter z viharnim ploskanjem in odobravanjem sprejeli Odlok, da se Predsedniku republike in predniku Zveze komunistov Jugoslavije tovarišu Josipu Brozu Titu tretjič podeli Red narodnega heroja.
Besedilo sprejetega Odloka se glasi:
Za izjemne zasluge, vizionarski in ustvarjalen prispevek Josipa Broza Tita k zgodovinskim zmagam narodov in narodnosti Jugoslavije v preteklih štirih desetletjih, v katerih je pod njegovim vodstvom v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji izbojevana svoboda in neodvisnost, uresničen hiter in vsestranski razvoj zgrajena nova družba na temeljih socialističnega samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, uresničena popolna enakopravno, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti ter trdna politična enotnost vseh delovnih ljudi in občanov, zgrajena Jugoslovanska ljudska armada in sistem splošne ljudske obrambe ter družbene samozaščite za varovanje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne družbe ter obrambe neodvisnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, za velik prispevek k ustvarjanju in uveljavljanju novih odnosov med narodi na svetu na podlagi neodvisnosti in enakopravnosti, katerih najpopolnejši izraz je politika neuvrščenosti, k razvoju mednarodnega sodelovanja po načelih aktivnega miroljubnega sožitja enakopravnih držav in narodov, k ohranitvi in krepitvi miru na svetu in h krepitvi svobode, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva narodov in držav, kakor tudi za pomembno vlogo v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju in v razvoju
socializma kot svetovnega procesa; na predlog Predsedstva Zvezo konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je izraz soglasno izražene volje in zahteve delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, naj se Josipu Brozu Titu ob štiridesetletnici prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 85. rojstnem dnevu
Za nami je zelo uspela proslava in srečanje delavcev Kranja za praznik dela —- 1. maj, s katerimi smo počastili tudi štiridesetletnico ustanovitve KPS in oba Titova jubileja. V splošno veselje in zadovoljstvo nas je obiskal tudi sam tovariš Tito ter drugi ugledni gostje republiškega in zveznega družbenopolitičnega življenja. Ta obisk je za vse nas velika pohvala in priznanje, kajti vsi gostje s Titom na čelu so se zelo pohvalno izrazili v vsem, kar so videli in občutili.
Organizacijski odbor, mnogi posamezniki in delovne organizacije so po svojih močeh in s precejšnjim vlože-
tretjič podeli Red narodnega heroja, je Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o odlikovanjih Socialistične federativne republike Jugoslavije na skupni seji Zveznega zbora in Zbora republik in pokrajin 16. maja 1977 sprejela ODLOK:	JOSIPU BROZU
TITU SE PODELI RED NARODNEGA HEROJA.
nim delom prispevali, da sta srečanje in proslava sama tako zadovoljivo uspela. Zato se vsem posameznikom in delovnim organizacijam, ki so pomagali s svojim delom, materialnimi prispevki in moralno pomočjo, najiskre-neje zahvaljujemo za razumevanje in pomoč.
Vsekakor velja zahvala tudi vsem obiskovalcem na Joštu, delavcem Kranja, ki so po svojih močeh prispevali k prijetnemu vzdušju in razpoloženju.
Prav je, da navedemo posameznike in organizacije, ki so sodelovali pri organizaciji:
— predsednik organizacijskega odbora je bil Rakar Aleksander iz Iskre, Cestno podjetje na čelu s tov. Jakobom Šterom, Elektro Kranj, Gledališki center na čelu s Kovačič Jožetom, Gostinska podjetja Jelen s tov. Veršič Vinkotom in Central z neumornim Frančkom Erjavcem, Iskra, Jelovica Preddvor, KOGP, Merkur, Prešernovo gledališče, Planika, Sava, Tekstilindus, Uprava javne varnosti na čelu s tov. Damjanovič Jankom, Zdravstveni dom, mladina Stražišča, Gasilsko društvo Straži-
V skladu z zadolžitvami v programu za izvajanje Zakona o združenem delu (ZZD) je delovna skupina za področje uresničevanja samoupravljanja imela v maju sejo, na kateri se je razpravljalo in sklepalo o analizi obstoječega stanja in primerjavi tega stanja z določili ZZD.
1.	ODLOČANJE
DELAVCEV
Iz področja odločanja delavcev je delovna skupina smatrala, da bo potrebno temeljito proučiti obstoječe organiziranje disciplinskih komisij oz. odborov za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode po TOZD oz. delovnih eontah in možnostjo združitve že obstoječih disciplinskih komisij v eno na ravni delovne organizacije, kar dopušča Zakon o združenem delu. Posebno je to pomembno še zato, ker mora biti v prihodnje disciplinska komisija paritetna tako, da bo 1/3 članov zunanjih.
2.	ORGANI UPRAVLJANJA
IN DRUGI ORGANI
Pri analizi delovanja organov upravljanja dosedaj ni bilo bistvenih pripomb. Vendar pa bo potrebno v prihodnje delovanje Odbora za gospodarstvo pri TOZD močneje poživiti tako, da bodo le-ti imeli odločilen vpliv na go-gospodarjenje v podjetju.
3.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Glede odborov samoupravne delavske kontrole v TOZD in DO so člani smatrali, da so odigrali svojo pozitivno vlogo, vendar pa bo potrebno na ravni skupnosti skupnih služb ustanoviti samostojen odbor samoupravne delavske kontrole.
4.	OBVEŠČANJE DELAVCEV ZA POTREBE ODLOČANJA IN KONTROLE
Člani so ugotovili, da obveščanje in informiranje
šče in Kokrica in posamezniki krajevne skupnosti Stražišče, skupina Osnovne šole France Prešeren ter še posebej taborniki Albina Drolca in Sava Kranj z vodjem Cic-mil Vuletom na čelu.
Zahvala velja tudi vsem nastopajočim v kulturnem programu: Pevskemu zboru Svoboda Stražišče, Akademskemu pevskemu zboru, Pihalni godbi, recitatorjema in Suchy Leonu ter njegovim golobom. Hvala tudi vsem tistim, ki jih nehote nismo zapisali in zaslužijo zahvalo ter javno priznanje.
povsod še ne poteka tako, kot je začrtano. Centralno informacijsko glasilo Tekstilec izide premalokrat, da bi bilo to lahko učinkovito informacijsko sredstvo. Zato so bili člani mnenja, da je treba proučiti možnost izdaje tedenskega oziroma 14-dnevne-ga Informatorja, ki bi na ci-klostilni tehniki obveščal delavce o tekočih dogajanjih tako v TOZD, kot celotnem podjetju.
Kot najbolj učinkovito informiranje pa mora vsekakor potekati preko delegatov in delegacij. Zato bo potrebno v okviru sindikalne organizacije čim preje proučiti formiranje sindikalnih skupin, kjer bi bilo informiranje najučinkovitejše.
Na podlagi analize obstoječega stanja so bile sprejete usmeritve in aktivnosti za bodoče uresničevanje ZZD in konkretni sklepi in sicer:
1.	Sprejme se analiza dosedanjega uresničevanja samoupravljanja in usmeritve in aktivnosti oz. potrebne uskladitve z ZZD s področja uresničevanja samoupravljanja.
2.	Komisija za spremljanje izvajanja ZZD naj izreče mnenje o organiziranju disciplinskih komisij v skladu z možnostjo, ki jo dopušča ZZD, da obstoja ena disciplinska komisija.
3.	V zvezi z učinkovitim informiranjem naj se prouči možnost izdajanja 14-dnevne-ga Informatorja za potrebe hitrejšega obveščanja.
4.	Sindikalne organizacije po TOZD naj čim hitreje pristopijo k organizanju sindikata po sindikalnih skupinah oz. samoupravnih delovnih skupinah.
5.	Komisija za samouprav-
no organiziranost naj prouči predlog, da bi tiste TOZD, ki imajo DE, imele samo organe upravljanja, t. j. delavske svete na ravni TOZD, izvršilne organe pa v delovnih enotah brez svetov delovnih enot.	A. O.
Zahvala ObSS Kroni
Uresničevanje programa in spremljanje izvajanja ZZD
Na podlagi določil posebnega samoupravnega sporazuma o enotni ureditvi določenih pravic in obveznosti v združenem delu in samoupravnega sporazuma o zdru-
1,	člen
Namen tega pravilnika je, da se sredstva za rekreacijo delijo vsem delavcem in vajencem v temeljnih organizacijah združenega dela in DS skupne službe v enaki višini z ozirom na enotne osnove in merila,
2,	člen
Sredstva za rekreacijo se izplačujejo na osnovi samoupravnega sporazuma o oblikovanju in koriščenju sredstev skupne porabe in drugih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, iz sredstev sklada skupne porabe TOZD in DS skupne službe oziroma v izjemnih primerih tudi iz sredstev za osebne dohodke.
3,	člen
Vsak delavec in vajenec, ki je v delovnem ali učnem razmerju, ima pravico do sredstev za rekreacijo v višini 1.200.—• din, če izpolnjuje pogoje za polni redni dopust po določilih Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in so dopust nastopili do konca leta, za katerega se dajejo sredstva za rekreacijo.
Delavcu in vajencu, kateri ima ob prenehanju delovnega razmerja ali ob koncu leta pravico le do delnega letnega dopusta, ker ni izpolnil pogoja 6-mesečnega nepretrganega dela, pripada le sorazmerni del sredstev za rekreacijo, in sicer za vsak polni mesec nepretrganega dela 1/12 polnega zneska sredstev za rekreacijo.
Delavec oziroma vajenec, ki je v času izplačila sredstev za rekreacijo v poizkusnem roku, nima pravice do teh sredstev.
4.	člen
Izplačilo po prejšnjem členu tega pravilnika se izvrši praviloma v mesecu pred pričetkom kolektivnih dopustov oziroma po sklepu delavskega sveta delovne organizacije.
Delavcu, ki izpolni pogoj za pridobitev celotnega ali samo delnega zneska sredstev za rekreacijo po izplačilu iz prejšnjega odstavka v
II.	polletju, se mu sredstva izplačajo pri izplačilu osebnega dohodka v mesecu decembru.
5.	člen
Delavcu, ki se mu po zakonskih določilih prizna skrajšan delovni čas za polni delovni čas: porodnica, mati, invalid in delavec na rehabilitaciji (če je iz našega podjetja), ima enake pravice do teh sredstev oziroma mu pripada polni znesek sredstev za rekreacijo.
6.	člen
Pravico do sredstev za rekreacijo ima tudi tisti delavec, ki v dotičnem koledarskem letu letnega dopusta ni
ževanju v delovno organizacijo Tekstilna industrija »Tek-stilindus« Kranj je delavski svet delovne organizacije na
9.	seji dne 20. 5. 1977 sprejel naslednji
izkoristil po krivdi organizacije združenega dela.
7.	člen
Delavcu, ki je prenehal delati v podjetju zaradi starostne, invalidske ali družinske upokojitve pred rokom ali po roku izplačila sredstev za tekoče leto, kljub temu pripada polni znesek sredstev za rekreacijo.
8.	člen
Delavcu, kateremu je po sporazumu ob pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu določen in tudi dela krajši delovni čas od polnega, pripada samo sorazmerni del sredstev za rekreacijo.
5.	člen
Delavec, ki se v tekočem letu zaposli, ima pravico do sredstev za rekreacijo, če izpolnjuje pogoje za redni letni dopust, v kolikor teh sredstev ni prejel v prejšnji delovni organizaciji, za kar
Obisk ii Poljske
V sredo, 25. maja, je naše podjetje obiskala poljska sindikalna delegacija tekstilne in usnjarske industrije. Goste so spremljali predstavniki republiškega in zveznega odbora sindikata Jugoslavije. V našem podjetju so sprejeli delegacijo Franc Istenič, predsednik sindikalne organizacije, Zvone Černe, direktor tehničnega sektorja in Boris Pertot, vodja TOZD Predilnica. Poljsko delegacijo, ki se je prehodno mudila tudi v podjetju Planika Kranj, smo najprej popeljali skozi proizvodne obrate. Gosti so si z zanimanjem ogledali naš proizvodni proces v predilnici, tkalnici in plemenitilnici, nato pa je ogledu sledil razgovor v širšem krogu s predstavniki osnovnih organizacij sindikata TOZD. Tovariš Černe je gostom iz Poljske na kratko opisal zgodovino in razvoj našega podjetja, v nadaljevanju pa jih je seznanil z našo proizvodnjo, kaj in koliko proizvajamo, kam prodajamo, itd. Tovariš Istenič je nato opisal gostom na kratko našo samoupravno organiziranost, medtem ko je o vlogi in pomenu sindikalne organizacije podal razlago Alojz Omejc. Delegacija je z veliko pozornostjo spremljala izvajanja naših predstavnikov, še posebej jih je zanimal dužbeni standard ter zdravstvena in socialna varnost naših delavcev.
Predstavnica sindikatov tekstilne industrije iz Poljske je nato orisala njihove razmere in družbeno politično aktivnost. Tekstilni kombinat, v katerem je zaposlena,
mora predložiti ustrezno potrdilo.
10.	člen
Delavcu, ki mu zaradi odhoda na odslužitev kadrovskega roka oziroma kc se po odslužitvi vrne ponovno na delo v podjetje, pripada oziroma izrabi polovico rednega letnega dopusta, ima pravico do polovičnega zneska sredstev za rekreacijo.
11.	člen
Delavcu, ki je v teku leta prestajal zaporno kazen (do 6 mesecev), pripada le sorazmerni del sredstev za rekreacijo, in sicer za vsak polni mesec neprekinjenega dela 1/12 sredstev za rekreacijo.
12.	člen
Delavec, ki je v tekočem letu izrabil redni letni dopust in na dan izplačila sredstev za rekreacijo ni več v delovnem razmerju in je bilo delovno razmerje prekinjeno v rednem odpovednem roku, ima pravico do sredstev za rekreacijo, če to zahteva in predloži potrdilo, da teh sredstev ni prejel v delovni organizaciji, kjer dela.
13.	člen
Delavec, kateremu pravice iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu mirujejo (služenje vojaškega roka, opravljanje javne funkcije), nima v tem času pravice do teh sredstev.
je star 150 let in zaposluje
8.000	delavcev. Proizvajajo približno enake izdelke, kot pri nas. Pri vsakdanjem delu se srečujejo s podobnimi težavami, še posebej kar se tiče rekonstrukcije in modernizacije. Izredno so bili navdušeni nad našo novo moderno predilnico, ki omogoča našim delavcem dosti boljše pogoje dela. V nadaljevanju je povedala, da na Poljskem posvečajo veliko pozornost skrbi za delovnega človeka,
14.	člen
Ta pravilnik je veljaven, ko ga sprejmejo vsi delavski svet TOZD in delovne skupnosti skupne službe, uporablja pa se od 1. 1. 1977 dalje.
Predsednik DS Mauser Ivan, 1. r.
Delavski sveti TOZD in delovne skupnosti so dali soglasje k temu pravilniku, in sicer:
Delavski svet TOZD predilnica na 18. seji dne 26. 5. 1977. Predsednik DS Legat Vili, 1. r.
Delavski svet TOZD tkalnica na 12. seji dne 27. 5. 1977.
Predsednik DS Rakovec Anton, 1. r.
Delavski svet TOZD pleme-nitilnica na 7. seji dne 23.3. 1977.
Predsednik DS Marjančič Zlata, 1. r.
Delavski svet TOZD prehrana in oddih na 22. seji dne 20. 5. 1977.
Predsednik DS Blažič Pavla, 1. r.
Delavski svet delovne skupnosti skupne službe na 17. seji dne 28. 5.1977.
Predsednik DS Tulipan Peter, 1. r.
pri čemer ima pomembno vlogo prav sindikat. Svoja izvajanja je sklenila z ugotovitvijo, da se sicer naša samoupravna organiziranost in družbenopolitična aktivnost nekoliko razlikujeta od poljske, vendar pa da nas vežejo enaki cilji in želje, kar je v bistvu naj važnejše. Delegacija se je prisrčno zahvalila za sprejem in obisk v našem podjetju v spomin na srečanje pa smo si ob koncu izmenjali simbolična darila.
Na slavnostni seji v počastitev 1. maja, praznika dela in 27. aprila, dneva OF, so prejeli diplome in denarne nagrade v znesku 3.500 din delavci, ki so 25 let zaposleni v Tekstilindusu. Letos je prejelo to nagrado 42 naših sodelavcev in sicer:
MARIJA GORENC
—	predilnica VIDA OGULIN
—	predilnica MARIJA VEHOVEC
—	predilnica ANGELA ŽAGAR
—	predilnica DARINKA BLAZNIK
—	tkalnica I JOŽE ČERNILEC
—	tkalnica I TONČKA KODRIČ
—	tkalnica I ANICA KRISTAN
—	tkalnica I NEŽA KRIŽAJ
—	tkalnica I PAVLA LEBAN
—	tkalnica I SLAVKA ROJINA
—	tkalnica I ANICA ŠTERN
—	tkalnica I JUSTINA CURK
—	tkalnica II EMILIJA DUGANDŽIJA
—	tkalnica II MARIJA JAGODIC
—	tkalnica II CILKA KORIMŠEK
—	tkalnica II MARIJA MLAKAR
—	tkalnica II MARIJA OMAN
—	tkalnica II PAVLA OMERS
—	tkalnica II ANICA VEHOVEC
—	tkalnica II JANEZ BOŽIČEVIČ
—	plemenitilnica I MARJAN BRAJNIK
—	plemenitilnica I JOŽE ČEBAŠEK
—	plemenitilnica I JOŽICA JERAŠA
—	plemenitilnica I ANTON KRIŽNAR
—	plemenitilnica I TEREZIJA LIKOZAR
—	plemenitilnica I HELENA MIKEC
—	plemenitilnica I MARIJA POPOVIČ
—	plemenitilnica I JOŽE ROZMAN
—	plemenitilnica I LJUDMILA TAŠKAR
—	plemenitilnica I ANA ZAJC
—	plemenitilnica I STANKO KAVČIČ
—	DS skupne službe VES I STANE MARKELJ
—	DS skupne službe VES I ANTON ŠILAR
—DS skupne službe VES I LADISLAV MLINAR
—	DS skupne službe VES II SLOBODAN TADIČ
—	DS skupne službe VES II MARTINA BAKOVNIK
—	DS skupne službe — strok, službe
FRANC ČERNILEC
—	DS skupne službe — strok, službe
VALENTIN LOČNIŠKAR
—	DS skupne službe — strok, službe
PAVLA SA VERNIK
—	DS skupne službe — strok, službe
VERA PODGORŠEK
—	TOZD Prehrana in oddih
VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO!
R. S.
Pravilnik o razdeljevanju sredstev za rekreacijo
NAGRAJENCI ZA 25-LETNO DELO V PODJETJU
Zmagovalna ekipa iz Predilnice Glina
idejo in izvedbo tekmovanja, posebno še, ker je bilo to povezano z nalogo za dvig produktivnosti, kar je vse skupaj naše najlepše darilo ob praznovanju jubilejev tovariša Tita.
Po uvodni slovesnosti smo odšli v obrat k prstančnim strojem, kjer je bilo že vse pripravljeno za tekmovanje. Tu je bilo res že pravo tekmovalno vzdušje kot v športni areni: stroji, kot prizorišče tekmovanja, potem sodniška miza z vsem potrebnim, na steni pa table s prostorom za vpisovanje rezultatov (kot nekakšni semafori).
Pred pričetkom je bilo kot v panju. Vse je bilo nestrpno in nervoza se s startom ni polegla ,temveč se je z vsako novo tekmovalko še stopnjevala. Vsi smo poleg »sodnikov« imeli tudi svoje štoparice in spremljali vsak svoje predice. V teh trenutkih je res vlada! pravi tekmovalni duh, ki se do konca tekmovanja ni polegel.
Po zaključenem tekmovaju je hila v isti dvorani razglasitev rezultatov, kjer so pr-
vim trem posameznicam podelili pokale.
Zaključno besedo je imel direktor Predilnice Klanjec, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspelim tekmovanjem, kjer je ponovno poudaril, da pokali niso važni, ampak je važen namen in cilj tega srečanja, katero naj se v bodče razširi na vse predilnice Jugoslavije.
Ob zaključku, posebno pa še ob slovesu, smo občutili, da je organizator dosegel svoj namen, saj smo odhajali domov z najlepšimi vtisi, spoznali smo se z mnogimi
novimi znanci, ki niso samo bežen spomin, ampak se s tem sklepa prijateljstvo, katerega veže skupna vez — niti, katere predemo širom Jugoslavije, njeni zavoji pa so bratstvo in enotnost, katere temelje je vkoval prav sin tega kraja naš dragi tovariš Tito.
Naša najboljša Devka Jovanovič
I. Jugoslovansko tekmovanje predle
Tekstilni kombinat Zagreb, Temeljna organizacija združenega dela (OUR) — Predio-nica Klanjec je organizirala pod pokroviteljstvom Sindikata tekstilaca Hrvatske in podjetja Krušik iz Valjeva I. jugoslovansko tekmovanje
tekmovanjem so bile izžrebane »startne številke«; ker je istočasno tekmovalo 8 predic, se je celotno tekmovanje odvilo v šestih etapah. Da bi imele tekmovalke čim bolj izenačene pogoje, so pripravili na dveh strojih »polovič-
Ob sprejemu — delitev značk
predic. Tekmovanje, katerega smo sc tudi mi udeležili, je bilo v predilnici v Klanjcu dne 23. aprila 197.
Na tem tekmovanju se je med seboj pomerilo v hitrosti vezanja 12 ekip s skupno 48 predicami.
Tekmovanje je obsegalo hitrost vezanja pretrganih niti na postančnem stroju Krušik TE 318, in to za vse enako po 100 vreten. Vsaka ekipa se
ne sneme«, tako da so po vsaki drugi etapi spet vstavili nove kopse.
Pred tesmovanjem so vodje oziroma predstavniki vseh ekip (predilnic) skupno pregledali pravila in jih po razpravi soglasno potrdili.
Istočasno je tekmovala le po ena predstavnica posamezne ekipe.
Naša ekipa se je uvrstila na 8. mesto. To uvrstitev lah-
Tovariš Hrvoje Skoko govori ob otvoritvi
je udeležila tekmovanja s štirimi predicami, katerim se je meril čas in za skupno oceno ekipe tudi seštel.
Organizator je tekmovanje odlično pripravil. Izdelana so bila pravila tekmovanja, katere smo že predhodno prejeli. Na večer pred samim
ko smatramo za solidno, ker pri nas dajemo pri vezanju pretrgov vedno prednost kvaliteti, t. j. vezanju brez vozla, kar pa seveda vpliva na hitrost. Smatram, da je pri tem tekmovanju bila edina pomanjkljivost prav v tem, da se kvaliteti ni posve-
Naša ekipa pred tekmovanjem
čalo pozornosti in bi bili rezultati očitno drugačni, ko bi veljal tudi ta kriterij. Organizator naslednjega tekmovanja (verjetno Tekstilna Ajdovščina) bo skušal tudi ta kriterij upoštevati.
Razvrstitve ekip oz. predilnic so bile naslednje:
1.	Predionica Glina
2.	Predionica Klanjec
3.	Kombitex Bihač
4.	Tekstilna tovarna Duga Resa
5.	Pamučna prediona Zagreb
6.	Topličanka Prokuplje
7.	Tekstina Ajdovščina
8.	Tekstilindus Kranj
9.	Makedonija Stip
10.	Strumičanka Strumica
11.	Mariborska tekstilna tovarna Maribor
12.	Beogradski pamučni kombinat Beograd
Somek A. Pamučna predioni-ca Klanjec — najboljši čas: 6 min., 38 sek.
Organizatorji iz Klanjca so se vsekozi prizadevali, da je celotna tekmovanje bilo namenjeno v prvi vrsti medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj in temu tudi podredili zamisel, da se tovrstno srečanje razširi na vse predilnice Jugoslavije. Vsi udeleženci smo si bili edini v oceni, da je v tem pogledu to tekmovanje resnično uspelo, oziroma je organizator svoj namen dosegel.
Nekaj besed o samem tekmovanju:
Predionica Klanjec je vsem tekmovalcem in ostalim gostom pripravila res lep sprejem, V improvizirani dvorani smo se zbrali vsi k otvoritveni slovesnosti. Predsednik sindikalne podružnice Predio-nice Klanjec tov. Vurič Stje-pan je vse navzoče lepo pozdravil in po uvodnih besedah pozval predsednika sindikata tekstilna Hrvatska tov. Skoko Hrvoja, kot predstavnika pokrovitelja, da tekmovanje odpre. Tov. Skoko je v svojem govoru pohvalil
REZULTATI
TEKMOVANJA
Izlet v Klanjec in Kumrovec
1.	GLINA
7,43 (7.)
6.50	(3.)
8.12	(9.)
6,46 (2.)
29,31"
2.	KLANJEC
7.27	(4.)
8,21 (10.)
6,38 (1.)
7.37	(6.)
30,03”
3.	BIHAČ
8,57	(11/12.)
7,29 (5.)
9,08 (13.)
7,53 (8.)
33,27”
4.	DUGA RESA
9.38	(17.)
9.56	(19/20.)
11,34 (35.),
8.57	(11/12.)
38,05”
5.	ZAGREB
9.27	(16.)
11,01 (27.)
9,21 (15.)
10,41 (24.)
40,30”
6.	TOPLICANKA
11.22	(30/31.)
10,26 (22.)
10,58 (26.)
9,56	(19/20.)
42,42”
7.	TEKSTINA
11.56	(34.)
10.32	(23.)
11.22	(30/31.)
9.13	(14.)
43,03”
8.	TEKSTILINDUS
9,59 (21.)
11.15	(29.)
11.33	(32.)
10,45 (25.)
43,32”
9.	ŠTIP
11,03	(28.)
12,10 (37.)
11,39 (33.)
12.27	(38.)
47,19”
10.	STRUMICANKA
13.16	(39/40.)
14,50	(43.)
14.27	(42.)
9.50	(18.)
52,23”
11.	MTT
11.57	(36.)
16,00	(47.)
15,13	(44.)
14.15	(41.)
57,25”
12.	BEOGRAD
23.23	(48.)
15.34	(46.)
15,18 (45.)
13.16	(39/40.)
67,31”
Predice, ki so zastopale naše podjetje: Božičič Milica, Babič Stojanka, Jovanovič Devka, Bakovič Stojanka in kot rezerva Zarnik Stanislava. Najboljši čas od naših predstavnic je dosegla Jovanovič Devka.
(Številke v oklepajih pomenijo mesto uvrstitve posamezno.)
Tudi delavci TOZD predilnice smo se odločili, da tekmovanje predic v Klanj cu povežemo z našim sindikalnim enodnevnim izletom. Takole približno pa je potekal naš izlet: Zjutraj ob šesti uri smo se odpeljali iz Kranja. Pogled v notranjost avtobusa je bil res enkraten. Poleg 45 razigranih in veselih žensk sedijo trije pohlevni in čisto bledi moški.
Titova rojstna hiša
Ker je bilo pred nami še veliko kilometrov, sta se Marinka in Lojzka odločili, da takoj pričneta deliti utekočinjene tablete proti utrujenosti in raznimi slabostmi med samo vožnjo.
Trans smeha pa je avtobus zajel od časa do časa. Vedno pa takrat, kadar je Justa vzela v roke mikrofon in začela pripovedovati svoje štose, kateri so bili res izvirni. Tudi naši trije kralji so počasi začeli dobivati malo rožnate barve. Ob tako vedrem razpoloženju smo kmalu prispeli do Čateža, kjer smo imeli 20-minutni postanek za opravilo najnujnejših potreb. Nedaleč odtod teče reka Sotla. Mirna reka, kd žubori skozi livade in nam spet izginja izza lepo obdelanih polj. Tukaj prekoračimo slovensko-hrvaško mejo; kmalu zagledamo med obrisi gričev razvaline Cesar-grada in Greben-grada. V dolini pod njima je pred štirimi stoletji doživela poraz kmečka puntarska vojska Matije Gubca.
Kmalu zatem pridemo v mesto Klanjec, katero leži v severnem Zagorju na južnem prigorju Cesar-gradske gore. Mesto ima približno 1500 prebivalcev. Zaposleni so večinoma v tekstilni predilnici Klanjec. Pomanjkanje kadra je veliko. Zato pridnim omogočajo individualno gradnjo.
Avtobus nas je pripeljal prav pred tovarno. Ker naših tekmovalk še ni bilo, smo si najprej ogledali tovarno, Kaj več besed o tovarni je zelo težko zapisati, ker smo doma navajeni gledati našo veliko in skoraj povsem novo predilnico. Presenečala pa nas je gostoljubnost teh ljudi, ker so bili pozorni res na vsakem našem koraku. Ogledali smo si tudi tekmovalni prostor, ki je bil zelo lepo urejen.
Po srečanju z našimi tekmovalkami, po mnogih stiskih rok, po kupu želja za čim boljšo uvrstitev, smo se odpeljali naprej na ogled ga-
Letovanja - dopusti - letovanja - dopusti - letov
Mogoče se še vedno niste odločili, kje boste preživeli letošnji dopust. Na naše uredništvo oz. sindikalno organizacijo sta prišli dve ponudbi, ki jo posredujemo članom našega kolektiva.
Počitniški dom Novigrad
V našem počitniškem domu Novigrad v Pineti se še vedno lahko prijavite za letovanje in sicer so proste kapacitete v prvi polovici julija, ter druga polovica avgusta.
Naj omenimo, da je delavski svet TOZD prehrana in oddih na svoji zadnji seji de-
lavskega sveta sprejel sklep, da za člane kolektiva velja v pred in posezoni 20 % popust pri cenah penziona in ne 10 %, kot je bilo prvotno objavljeno. Cene za glavno sezono pa so ostale nespremenjene, kot smo jih informativno že objavili v zadnji številki Tekstilca.
Letovanje v taboru »Partizana« v Banjolah pri Puli
Društvo za telesno vzgojo in športno rekreacijo Partizan Kranj je poslal ponudbo t sindikalno organizacijo
podjetja, da obvestimo člane kolektiva o možnostih letovanja v taboru Partizana v Banjolah pri Puli. Tabor se nahaja v sklopu Kampa »India«, ki leži na z borovim gozdom poraslem polotoku. Pred polotokom se nahajajo trije otočki, oddaljeni	5, 10	in
30 minut plavanja.
Taborečim nudijo popolno oskrbo (hrana, prenočišče, taksa) po naslednjih cenah za kompletno izmeno 10 dni: do 3 let	150	din
3—8 let	600	din
8—12 let	800	din
nad 12 let	1.000	din
Udeleženci izleta
velika figura konja, ki predstavlja simbol miru in katerega je naša država poklonila Organizaciji združenih narodov. Ta kip stoji v New Yorku pred palačo OZN. Ustvaril je tudi veliki ženski akt SRAM, ki stoji na Brionih. V sami galeriji so razstavljeni večinoma osnutki v mavcu.
Po ogledu galerije smo se odpeljali v Tuheljske toplice. Tukaj smo pojedli kosilo, korajžni smo se kopali v zimskem bazenu, nekateri pa so se sprehajali po lepo urejenih parkih in čakali na naše tekmovalke. Naj omenim, da bi se vsi radi udeležili tekmovanja kot navijači, vendar to ni bilo mogoče zaradi premajhnega prostora. Naposled so naše tekmovalke oz. predstavnice le prišle. Obsuli smo jih z vrsto vprašanj: katere ste? Kako je bilo? Ste utrujene, ipd.
Osmo mesto. Dobro je. Drugič še boljše. Bravo naše! Trikrat hura za Tekstilindus. Še kratek spominček — seveda: skupna fotografija.
Tekmovalke so ostale na kosilu v Tuheljskih toplicah, mi pa smo se z avtobusom odpeljali proti Kumrovcu.
Ko se venci hribov po nekaj kilometrih malo razmaknejo, se pripeljemo na kum-rovško polje — pred nami je Kumrovec.
Podobe tega kraja se ne da pozabiti zlepa. Celo Hrvatsko Zagorje je prijazno, ta kraj
pa je še posebej privlačen. Najprej smo si ogledali rojstno hišo maršala Tita, ki je sedaj preurejena v muzej. To je majhna kmečka hiša, obdana s krošnjami starih dreves. Vstopili smo v rojstni dom enega največjih sinov naših narodov. Tu se je
7.	maja 1892. leta rodil Josip Broz. Tukaj vidiš vse: od zibke, posode, pribora, mize, do spričeval, pisem, dokumentov, fotografij, itd. Poleg rojstne hiše stoji spomenik velikanu naše revolucije, delo Antuna Avguštinčiča.
Po ogledu rojstne hiše maršala Tita smo si ogledali še spominski dom borcev in mladine Jugoslavije.
21. aprila 1972. leta je sam tovariš Tito položil temeljni kamen za ta spominski dom. V tem domu je knjižnica, čitalnica, kinoteka. Tem prostorom sledi še velika dvorana za razne seminarje, simpozije, filmske predstave itd. Od spominskega doma vodijo poti v Tuheljske in Krapinske toplice, Rogaško Slatino in atomske toplice v Podčetrtku.
Tudi mi smo se odpeljali v Rogaško Slatino. Tukaj smo imeli še krajši počitek od ogledov napornega, vendar nadvse prijetnega dne.
Pozno popoldne smo se odpeljali nato proti domu, polni novih doživetij, dobre volje in lepih spominov na dan, kakršnega si lahko samo še želimo.
lerije kiparja Antuna Avguštinčiča (roj. 4. 5.1900 v Klanj-cu).
Delo tega kiparja je zelo obsežno, njegove stvaritve so dosegle mednaroden sloves. Zelo znano njegovo delo je portret maršala Tita in relief Centralnega komiteja, kar je izdelal v času NOB na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, ko je bil izbran za podpredsednika tega zasedanja. V na-
slednjih letih je ustvaril še vrsto portretov, aktov, skic in kiparskih kompozicij.
Med najbolj znanimi lahko omenimo portret RUDARJA, ki stoji pred zgradbo Mednarodnega urada dela v Ženevi. Njegovo delo je tudi
letovanje - dopusti - letovanje - dopusti - let
Prosta mesta za vajence
Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1977/78
naslednje število vajencev:
poklic	število
ključavničar	4
strugar	2
rezkalec	1
klepar	1
vodovodni	inštalater	2
električar	5
mizar	1
skupaj :	16
Učna doba za vse poklice je 3 leta.
Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole in ne smejo biti starejši od 18 let. Kandidati naj se zglasijo v kadrovskem sektorju in sicer lahko vsak dan, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila.	L. P.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Šotori so po 2, 3 ali 4 osebe z nepropustnim dnom in posteljami opremeljenimi z vložki iz penaste gume (ipren) in vzglavniki. Hrana je 3-krat dnevno (postrežba pri mizi) in popoldanska malica.
Letovanje bo potekalo v 4 izmenah:
I. izmena: od 6.—15.7.1977 II. izmena: od 17.—26.7.1977
III.	izmena: od 28. 7.— 6. 8.
1977
IV.	izmena: od 8. 8.—17. 8.
1977
Za II. in III. izmeno so že vse zasedene kapacitete. Letuje lahko po 100 oseb v izmeni. Proste pa so še kapacitete v I. in IV. izmeni. Vsem, ki bi bili zainteresirani za to letovanje sporočamo, naj se napotijo v pisarno na osnovno šolo dr. F. Prešerna v Kranju (v kletne prostore). Prijave sprejemajo vsak torek od 15,—18. ure.
Komur ni za morje se lahko odloči za Bovec
Ste že kdaj razmišljali, koliko pomeni za vaše zdravje čist zrak? In koliko ste do sedaj že storili za vaše boljše počutje? Prav gotovo bi bili mnogi izmed vas v dilemi, če bi vas kdo vprašal KAM? Preprosto. Bovec z okolico in dolina Trente skrivata v sebi vse tisto, kar vas bo prijetno presenetilo in na delovno mesto se boste vrnili spočiti in vedri.
Da boste lažje našli pot k nam in da boste že ob prihodu seznanjeni z našo lepo okolico, še nekaj besed o tem:
Do Bovca je možno priti preko Nove Gorice ali preko Škofje Loke in Cerknega ali preko Idrije. V poletnih mesecih, je odprta cesta preko Vršiča, tako da je možno priti v Bovec direktno iz Kranjske gore. V času, ko je cesta preko Vršiča zaprta, pa je potrebno nadaljevati pot iz Kranjske gore do Rateč nato v Italijo in preko Tarvisia in prelaza Predel v Bovec.
Bovec je prijetno majhno mestece v Gornjem Posočju (približno 2000 prebivalcev) in leži na 438 m nadmorske višine. V Bovcu je poleg običajnih trgovin še banka, pošta, knjižnica, lekarna, zobozdravstvena in zdravstvena ambulanta, nekaj manjših industrijskih podjetij kovinske, lesne in tekstilne stroke.
S svojimi naravnimi lepotami in sodobnimi hoteli ima Bovec najboljše možnosti za celoletni turizem. Bovec je tudi prijetno izhodišče za mnoge planinske ture in izlete ter sprehode v okolico: Dolina Trente z izvirom reke Soče, Log pod Mangartom, Slap Boka, jezero Plužna, sotočje rek Koritnice in Soče. Edinstvene možnosti lova, ribolova, vedno več zanimanja pa je tudi za kajakaštvo na kristalno čisti Soči.
Ne smemo pozabiti omeniti tudi našega Kanina, edinega visokogorskega smučarskega
Vodje trojk Marija in Slavica opravljata triažo
1.	Rozalija Dovjak — vodja
2.	Branislava Vujnovič
3.	Marija Rak Zofka Šmid — rezerva
II. EKIPA
1.	Marija Ukovič — vodja
2.	Marinka Jerančič
3.	Slavka Škrvada
1.	Slavica Kolar — vodja
2.	Marija Čimžar
3.	Iva Štromajer Mija Berčič — rezerva
Ekipe smo sestavili iz izkušenih tekmovalk, pa tudi tistih, ki so šele pred nedavnim zaključile tečaj prve medicinske pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 120 ekip, od teh je ekipa Tekstilindus I zasedla 30. mesto.
Prav je, da na tem mestu pohvalimo vse naše obveznice za uspešno ter prizadevno delo, ter jim ob uspehu tudi čestitamo.	I. K.
Trojka: Slavica, Marija in Iva so ponesrečenca brezhibno oskrbele
središča v Jugoslaviji, kjer je smuka možna do konca meseca julija. Kanin pa je zanimiv tudi kot izletniška točka, kamor vas popelje gondolska žičnica, dolga 6000 m, ki premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cene žičnice v letu 1977 znašajo: povratna karta 40,— din, dnevna karta 70,— din in tedenska karta 300.— din sta namenjeni smučarjem. Za sindikalne izlete nudimo posebne popuste. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8.00, 9.00, 11.00,
13.00	in 15. uri. Ob ponedeljkih vršimo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje žičnica na Kanin le ob 9.00 uri, s Kanina pa se vrača ob
15.00	uri.
Če se odločite priti na počitnice v Bovec, se lahko odločite ali za hotel Alp (120 ležišč) ali za hotel Kanin (240 ležišč). Arhitekt Lajovic, ki je projektiral hotel Kanin je dobil nagrado časopisa »Borba« za leto 1973 za najboljšo arhitektonsko rešitev — vplopitev objekta v okolje.
Vsem članom sindikata, ki prinesejo s seboj izrezan naslov članka, objavljenega v tovarniškem časopisu, bomo nudili penzion v dvoposteljni sobi po ceni 195.— din po osebi — turistična taksa, prijava in zavarovanje so v ceni že vključeni v hotelu Kanin
in po ceni 165.— din v hotelu ALP. V kolikor biva v sobi še tretja oseba plača za polni penzion 30.— din manj, otroci do 7 let starosti, ki bivajo s starši v isti sobi pa imajo 30 % popusta. Sobe imajo vse kopalnico s straniščem.
Če koristite penzion v enem izmed naših hotelov, in želite na celodnevni izlet ali na smučanje na Kanin, lahko dobite v recepciji naših hotelov bon, ki vam omogoča koriščenje penzionskega kosila na Kaninu. V naši restavraciji Prestreljenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev.
Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16 X 8), ki je od hotela ALP oddaljen le 50 m. Vsak dan razen ponedeljka imamo v hotelu ALP plesno glasbo, kegljišče pa obratuje dnevno od 16. ure do 23. ure, razen ob torkih.
V obeh hotelih imamo tudi TV aparat namenjen gostom. V primeru slabega vremena pripravimo v hotelu družabne prireditve, ples v holu ter organiziramo peš izlete v okolico.
Pričakujemo vas v dolini Soče!
ALPSKI
TURISTIČNI CENTER Bovec
Občinsko tekmovanje enot za PMP
Tako kot vsako leto je tudi letos Oddelek za ljudsko obrambo pri Skupščini občine Kranj skupno z občinskim štabom za civilno zaščito razpisal in izvedel že VIL občinsko tekmovanje enot civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč. Letos je bilo to tekmovanje še posebej slovesno, saj je bilo posvečeno Titovim jubilejem in 40. obletnici ustanovitve KPS.
Tekmovanje je bilo 29. maja
s pričetkom ob 8. uri na stadionu Stanka Mlakarja.
Naš štab civilne zaščite v Tekstilindusu je za tekmovanje enot prve medicinske pomoči prijavil dve ekipi, v katerih so bile razporejene naslednje obveznice:
I. EKIPA:
1.	Marija Toporiš — vodja
2.	Zora Jovanovič
3.	Ruža Rak
Pripadnice ekip PMP: Marija Ukovič, Slavica Kolar, Rozalija Dovjak, Branislava Vujnovič, Zora Jovanovič, Marija Rak, Ruža Rak in Marinka Jerančič
Vloga staršev pri izbiri
Skupnost za zaposlovanje Kranj je izdala v mesecu maju zanimivo publikacijo pod naslovom »Pred izbiro poklica«, iz katere povzemamo članek avtorice Anice Robič, ki je zanimiv in poučen in smatramo, da ga bodo prebrali mnogi starši.
Ko vsako leto sprašujemo otroke, kdo jim pomaga pri izbiri poklica, s kom so se že pogovarjali o poklicih, jih devet od desetih odgovori, da so to starši. Starši smo otroku PRVI, včasih pa celo edini svetovalci pri življenjskem vprašanju, kot je izbira poklica. Ne le to, da smo prvi, pomembno je tudi, da s svojimi otroki živimo v tesni čustveni povezanosti, da imamo otroke radi in delno nam to ljubezen tudi vračajo, in prav zaradi medsebojne ljubezni imamo veliko večje možnosti učinkovitega vpliva na otroke, kot drugi svetovalci, Pred vsemi svetovalci imamo starši določene prednosti, pa tudi pomanjkljivosti; obojih se moramo zavedati, jih upoštevati pri svojem ravnanju, če hočemo lastnim otrokom dobro.
Ta sestavek nima namena obravnavati celotne vloge staršev, ampak se omejuje le na dva aspekta, in sicer:
—	NA VLOGO, KI JO IMAJO STARŠI PRI ODKRIVANJU IN RAZVIJANJU POKLICNIH INTERESOV IN
—	NA VLOGO, KI JO IMAJO PRI RAZVIJANJU IN OCENJEVANJU OTROKOVIH PSIHIČNIH SPOSOBNOSTI (ZMOGLJIVOSTI).
Pomudili se bomo pred dvema vprašanjema: kaj naši otroci HOČEJO, kdaj in kako
hočejo, ter kaj ZMOREJO, kaj od tega, kar želijo, tudi lahko uresničijo.
Kaj hočejo ...
Majhni otroci so aktivni predvsem zaradi nagonskih spodbud. Porušenje življenjskega ravnotežja (lakota ipd.), je napetost, ki deluje pri otroku kot spodbuda za aktivnost, s katero je možno zadostiti potrebi. Sama aktivnost povzroča v otroku ugodje, in ker teži za ugodjem, tako kot vsa živa bitja se ta potreba osamosvoji in vpliva na usmeritev otrokove aktivnosti. Razvije se interes; če smo starši spretni, lahko tudi »uprizorimo« in »ustvarimo« interese, ki so v družbi pozitivno ocenjeni, morda celo tiste, ki mi želimo. To velja tudi za poklicne interese, saj dobro vemo, da se poklicni interesi gradijo sicer v sorazmerju s sposobnostmi in zrelostjo, pa tudi v skladu z okoljem, v katerem otrok živi.
Ker so zanimanja različna v raznih starostnih obdobjih, stabilizirajo se šele z dozorevanjem, moramo vsekakor pri svetovanju to upoštevati in graditi poklicne nasvete na že dokaj ustaljenih interesih. In kako se spreminjajo poklicni interesi?
Otrok pri štirih in petih letih točno ve, kaj bo, pa tudi pove nam že, zakaj želi doseči izbrani poklic. Ko pride v šolo, spozna nove poklice, sreča se s pedagoškimi poklici, pritegne pa poleg še poklice, ki jih opravljajo njegovi starši in sorodniki (predvsem sorodniki, na katere je čustveno navezan), zelo rad v tem obdobju zbira
poklice?
»ekstra« poklice. Desetletniki so realnejši: pričakujejo že veliko pomoči staršev. Ta pomoč jim je toliko bolj potrebna, ker se njihovi interesi zelo hitro menjajo, celo tako pogosto, da so sami zaskrbljeni nad tem. Otrok tedaj gradi poklicne interese na trenutnem ugajanju, pogosto izbira le akademske poklice in ne dovolj alternativ. »Bom samo to, in nič drugega!«
Z otrokovo kritičnostjo postajajo tudi poklicni interesi realnejši: s štirinajstim letom že povezuje interese s sposobnostmi, že tudi interese z vrednotami v poklicu.
Vse otroštvo smo oh otroku starši. Z njim smo takrat, ko želi spoznati, kaj mi delamo v pokhcu, kaj delajo drugi znani ljudje. Če se z otrokom pogovarjamo in skušamo vsak poklic predstaviti čim bolje, z vsemi dobrimi, pa tudi slabimi platmi (seveda moramo sami poznati čim več poklicev), če ga poslušamo tudi tedaj, ko želi postati nekaj nenavadnega, za naše pojme povsem nemogočega, mu bomo znatno olajšali odločitev. Pa ne samo olajšali, naša naloga je tudi, da ga tedaj, ko sam ne ve, kaj bi, in ko se odloča bolj po »zunanjih« kot po pravih motivih, opozorimo na tako imenovane navidezne in prave poklicne interese ter poskušamo doseči, da bo svojo poklicno pot nadaljeval v smeri, v kateri ga zanima resnična vsebina dela, in ne v smeri, za katero se odloča prijatelj, ali pa je zanimiva zgolj zaradi bližine. Če smo preživeli z otrokom štirinajst let, potem starši vemo, kaj naš otrok rad dela, kakšnih aktivnosti si želi in jih opravlja, ne da bi ga silili, spoznali smo že tudi, pri katerih opravilih dosega uspehe, zato nam ne bo težko svetovati. Seveda svetovati in pomagati, ne pa določati otrokove nadaljnje poklicne poti.
Pri odkrivanju otrokovih zanimanj smo starši običajno dovolj uspešni, v težavnejšem položaju pa se znajdemo, ko poskušamo presoditi, KAKO SPOSOBEN JE NAŠ OTROK. Mar velja tudi za nas splošna ugotovitev, da bistri starši svoje otroke podcenjujejo, manj bistri pa jih precenjujejo? Gotovo smo tu starši v dokaj slabšem položaju, kot drugi svetovalci, ki so bolj nepristranski prav zaradi manjše čustvene navezanosti na otroke. Odkriti, kaj naš otrok resnično zmore in kje so meje njegovih zmogljivosti, je staršem težko prav zaradi navezanosti na otroke.
Delno že tudi iz interesov lahko sklepamo na sposobnosti in tudi na otrokova znanja, ker je med vsemi tremi tesna povezanost. So pa seveda tudi pogosti primeri neskladnosti med tem, kar hočemo, in tem, kar zmoremo. Pogosto govorimo o »bolnih ambicijah«, tako pri otrocih in — žal — tudi pri njihovih starših. Zato smo tudi starši poklicani, da presodimo, kje so meje zmožnosti naših otrok. Pa ne le to! Pomembnejša vloga staršev je že ve-
liko prej, namreč takrat, ko se sposobnosti (splošne in posebne) razvijajo. V zgodnjem otroštvu moramo otroka stimulirati, da bo z igro razvijal svoje sposobnosti in spretnosti, pridobival pa že tudi delovne navade. Če se v tem obdobju starši ukvarjamo z otroki, če z igro in igračami spodbujamo razvoj sposobnosti, če otroka opozarjamo na zveze med predmeti, na opazovanje, pripovedovanje o opazovanem, bomo v tem obdobju z manjšim trudom dosegli dvakrat večji uspeh, kot kasneje. Šolarja navajamo, da dela za šolo, da bere, zaposlujemo ga z izvenšolskimi dejavnostmi, tako da vso otrokovo energijo usmerimo v aktivnosti, ki imajo tudi formalno vzgojni efekt, namreč, da razvijajo otrokove miselne in druge funkcije.
Lahko bi zaključili, da pomoč staršev ni le v odkrivanju pravih in prevladujočih poklicnih interesov ter v realni oceni otrokovih psihičnih in fizičnih zmožnosti, pač pa predvsem v razvijanju obojega. Ker pa vemo, da nič v življenju ne pride »samo od sebe«, smo dolžni otroke tako vzgajati, da si bodo pridobili dobre učne in delovne navade. Šola gotovo največ pri-
speva k uspešni nadaljnji poklicni poti učenca, če nudi kvaliteten pouk, starši pa z dobrimi učnimi in delovnimi navadami. Oboje namreč — dober pouk in ustaljene delovne navade — omogočajo maksimalno svobodno izbiro poklica. Vemo, da tudi malo nižje sposobnosti, včasih lahko nadomestimo z veliko delavnostjo, pa še razvijamo se ob tem. In, če bodo otroci od malega tako vzgojeni, jim v pozni starosti ne bo težko. Če bodo vedeli, da morajo za seboj pospraviti igrače in živeti v urejenem okolju, če jih bomo starši tako vzgojili, bo to postal mehanizem, ki bo deloval brez dodatnega napora — povsem avtomatsko v raznih okoliščinah in v vseh starostnih obdobjih. Tak avtomatizem prihrani veliko energije, ko gre za »borbo motivov« (bi, ne bi), in vso to energijo lahko usmerijo otroci v koristnejše ustvarjalne dejavnosti, ki nudijo polno zadovoljstvo in prinašajo osebno srečo.
VPLIV STARŠEV NA VEDENJE OTROKA JE TOLIKO MOČNEJŠI, KOLIKOR MLAJŠI JE OTROK, IN VPLIV OTROKA NA RAVNANJE STARŠEV TOLIKO VEČJI, KOLIKOR STAREJŠI JE OTROK.
Osebni dohodek
Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v organizaciji združenega dela je znašal za 182 plačanih ur:
— v mesecu marcu	3.514,10 din
— v mesecu aprilu	3.513,25 din
Izplačani osebni dohodek po TOZD oziroma DE pa je naslednji:
Delovna enota	marec	april
TOZD predilnica	3.175,60	3.154,40
DE tkalnica I	3.192,39	3.177,30
DE tkalnica II	3.221,51	3.218,47
TOZD tkalnica	3.209,45	3.201,48
DE plemenitilnica I	3.401,27	3.405,94
DE plemenitilnica II	3.365,02	3.358,70
DE gravura	3.901,54	3.916,75
TOZD plemenitilnica	3.437,03	3.439,95
DS skupne službe	4.136,37	4.157,20
TOZD prehrana in		
oddih	3.559,60	3.594,55
Delavski svet delovne organizacije je na 9. seji dne 20.5. 1977 predlagal povišanje osebnih dohodkov za 10 % s 1.6. 1977.
Odbor za koordinacijo nagrajevanja pa je zadolžil, naj prouči načine povišanja in predlaga najustreznejšo varianto povišanja v sprejem in potrditev delavskim svetom TOZD in DS skupnih služb.	J. š.
Tečaj plavanja za otroke
Telesnokulturna skupnost Kranj bo tudi letos organizirala tečaje plavanja za predšolske in šoloobvezne otroke v poletnih mesecih.
I. tečaj bo od 20.6. do 30. 6. 1977 II. tečaj bo od 5.7. do 15.7. 1977 III. tečaj bo od 18.7. do 30.7. 1977
Prijave zbiramo za prvi tečaj do 18. 6., za drugi tečaj do 3. 7. ter za tretji tečaj do 16. 7. 1977 na naslov: TKS Kranj, C. Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj.
Vse informacije v zvezi s tečaji dobite pri tov. Marjanu Lampretu po telefonu 21-176 v dopoldanskih urah.
Proste štipendije m šolsko leto 1977/78
Tudi v letošnjem letu bo naše podjetje podelilo večje število štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah, in sicer:
Tehnična tekstilna šola v Kranju
—	za predilski odsek 5 štipendij (moški)
—	za tkalski odsek 6 štipendij (moški)
—	za tekstilno-kemijski odsek 5 štipendij (moški)
Ekonomska srednja šola v Kranju
—	2 štipendiji
Šola za oblikovanje v Ljubljani
—	za modno ali grafično smer 1 štipendija
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
—	oddelek za tekstilno tehnologijo 2 štipendiji (moški)
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
—	2 štipendiji
Podrobnejše informacije lahko dobite vsak dan v kadrovskem sektorju podjetja.
Prednost imajo tisti, ki stanujejo na območju občine Kranj, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin.
Kandidati za štipendiranje naj pošljejo svoje vloge na naslov: Tekstilindus Kranj — kadrovski sektor.
Troboj Iskro, Sovo, Tekslilindus
V okviru tedna »Iskre« je bilo v soboto, 21. 5. 1977 na kranjskih igriščih I. športno srečanje v osmih športnih panogah med tremi največjimi delovnimi organizacijami v Kranju — Iskro, Savo in Tekstilindusom. Nastopilo je preko 250 članov omenjenih delovnih organizaoij.
Z omenjenim srečanjem so športniki vseh treh kolektivov počastili 85-letnico rojstva predsednika Tita in 40-1 etnico njegovega prihoda na čelo partije. Tekmovanje bo postalo v prihodnje tradicionalno.
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, posebej pa tov. Metki Friškovec, 00 sindikata DS skupnih služb in organizaciji ZB za lepa poklonjena darila. Vsem sku-želim še veliko delovnih uspehov.
Stane Bračič
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem finančnega sektorja in osnovni organizaciji sindikata za prelepo darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Brigita Jenko
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavcem in obratovodstvu pleme-nitilnice II za lepo poklonjeno darilo.
Janko Zupanc
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem skladišča gotovega blaga za poklonjeno darilo in obisk na domu. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri delu.
Miha Pernuš
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem tkalnice 4 obrata II in OO sindikata za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Blaž Vidmar
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani:	Franc Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk:	GP »Gorenjski
tisk« v Kranju. Opro, ščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Naše ekipe so bile v poprečju v zlati sredini, vendar v skupnem seštevku točk smo bili tretji, ker nekaj športnih panog nismo imeli.
V skupnem seštevku točk prednjači iskra s 132 točkami, 2. je Sava z 81 točkami in 3. Tekstilindus z 59 točkami.
ODBOJKA ŽENSKE
Sava : Iskra 3:0, Sava : Tekstilindus 3:0, Iskra : Tekstilindus 3:0; vrstni red: 1. Sava, 2. Iskra, 3. Tekstilindus.
KEGLJANJE
Ženske:
1. Iskra 1.403, 2. Tekstilindus 1.377, 3. Sava 1.056
Remi: Sava : Tekstilindus — 1:1
REZULTATI:
NOGOMET
Tekstilindus : Sava — 1:1, Iskra : Tekstilindus — 5:0, Iskra : Sava — 1:0; vrstni red: 1. Iskra, 2, Sava, 3. Tekstilindus.
KOŠARKA
Iskra : Sava 69:45, Tekstilindus : Iskra 68:54, Sava : Tekstilindus 7S : 72; vrstni red: 1, Iskra, 2. Tekstilindus, 3. Sava
Moški:
1, Iskra 2.530, 2. Tekstilindus 2.405, 3. Sava 2.344.
BALINANJE
Sava : Iskra 13:5, Tekstilindus : Sava 2:13, Iskra : Tekstilindus 13:3; vrstni red: 1. Sava, 2, Iskra, 3. Tekstilindus.
STRELJANJE
Moški:
1. Iskra 696, 2. Tekstilindus 603, 3. Sava 346.
ŠAH
1. Tekstilindus, 2. Iskra, 3. Sava,	A. O.
X. Tekstiliada v kegljanju v Kranju
V organizaciji IBI Kranj je bil od 27. do 29. 5. 1977 v Kranju finale X. tekstiliade v kegljanju na republiški ravni. Posamezna podjetja so v svojih regijah že predhodno izvedla regijska tekmovanja, tako da je v finalnem delu tekmovala osem kompletnih ekip. Naša ekipa se v regijskem tekmovanju ni v celoti plasirala v finalni del, temveč samci trije posamezniki in sicer Zvršen, Kert in Jenkova. Med moškimi posamezno je bil naš Zvršen odličen drugi s skupno 886 podrtimi keglji, Kert je bil 9. z 842 podrtimi keglji in Jenkova osma s 362 podrtimi keglji med ženskami.
REZULTATI:
Moški — borbene igre
1. Novoteks 845, 2. BPT 788, 3. IBI 784
Moški — ekipno 6t 200
1. MTT — 4.991, 2. Novoteks — 4.874, 3. Tekstina — 4.851
Moški posamezno
1. Medved (MTT) 910, 2. Zvršen (Tekstilindus) 886, 3. Marinšek (TC) 881 ...	9.
Kert (Tekstilindus) 842. Nastopilo je 63 tekmovalcev.
Moški — pari
1. Vidnik — Prosen (Tekstina) 1.711, 2. Medved — Imen-čič (MTT) 1.705, 3. Blažič — Zupančič (Novoteks) 1.668
Ženske — ekipno
1. Novoteks —	1.391, 2.
MTT — 1.381, 3. Tekstina — 1.297.
Ženske — posamezno
1, Petač (Rašica) 416, 2. Žumer (Kokra) 407 , 3. Tkalič (Svila) 395, ... 8. Jenko (Tekstilindus) 362. Nastopilo je 52 tekmovalk.
Ženske — pari
1. Kenda — Makse (Novoteks) 737, 2. Modrinjak — Romih (MTT) 716, 3. Soklič — Kališnik (Dekorativna) 683.
Prehodni pokal je osvojila ekipa MTT Maribor s 354 točkami pred Novoteks s 335 in Tekstina s 258 točkami.
A. O.
Ob smrti moje mame
FRANCKE VOVK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovega blaga za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vovk Luka
Praznovanje Kohrškega odreda
Letos mineva 35 let, odkar je bil na Kali-šču pod Storžičem ustanovljen Kokrški odred.
V spomin na ta pomemben dogodek se pripravlja v nedeljo, 19. junija letos, množični pohod iz petih smeri na Kališče do spominskega obeležja Kokršlcega odreda, kamor bi pohodniki morali priti do desete ure. Proslava bo ob spominskem obeležju ob 10.30.
Ob 14.00 uri bo ob jezeru Črnjava v Preddvoru tovariško srečanje borcev, aktivistov in ostalih udeležencev pohoda. Slavnostni govornik bo komandant 9. Korpusa — general Lado Ambrožič-Novljan. Kulturni program bodo izvajali člani KUD Bela, pihalna godba, pevski zbor Stane Žagar in folklorna skupina iz Preddvora. Slavnostnemu delu proslave bo sledila prosta zabava.
Vabimo vse člane kolektiva, še posebej pa bivše borce in aktiviste, da se spominskega pohoda in srečanja udeležijo v čimvečjem številu. S svojo udeležbo na obeh manifestacijah boste počastili obletnico ustanovitve odreda in ostale jubileje tovariša Tita in KPS.	'	Aktiv ZB
Ob smrti moje mame
MARIJE KOŠNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v skladišču gotovega blaga za poklonjeni venec in izraze sožalja.
Peter Košnik
Ob smrti moje mame
MARIJE TOMAŽIN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam v navijalnici tkalnice I za podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Anica Krivec
Ob nenadni izgubi dragega očeta
JANEZA SITARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD prehrane in oddih, še posebej pa tov. Koporcu in Branki Dovžan za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izražena sožalja, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Francka Klinc z družino
Dne 18. aprila ob 14.15 je nastal požar v ostrešju nad smoddlnieo blaga v DE plemenitilnica II.
Do požara je prišlo zaradi dotrajanosti odvodne cevi ventilatorja za prezračevanje obrata smodilnice.
Tovariša, ki sta prva obvestila o požaru, moramo posebej pohvaliti, enako pa vse sodelujoče delavce, prostovoljne gasilce enote obrata II, predvsem pa poklicne gasilce iz Kranja za tako hitro in uspešno lokalizacijo požara na omenjenem ostrešju, sicer bi lahko prišlo še do večje materialne škode.