Izhaja vsak pondeljek, sredo In petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 Ur 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st. — Uredništvo in uprava: Trst, via dellc Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisikiaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. -- Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — p Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ---------------—== f V TRSTU, Sreda 5. januarja 1921. DELO OliflSmO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JUliIJSKI BENEČIJI Obsojati vojn n na cvrUk je tako, k; c c ko stoji r Viale 24 Maggl° 8 a- v Gun ca PRED STRANKINIM KONGRESOM V poslednjem času je dobilo naše uredništvo več pisem od strani unitarcev in od strani komunistov. Radi odkritosrčnosti priznamo, da je iz teh pisem razvidno. članke podpišejo. Članke moramo objaviti brez komentarja. S tem pa ni rečeno, da se mi 'strinjamo z vsakim člankom. Po strankinem kongresu v Livornu se bo vršil kako niso zadovoljni s pisavo našega lista niti eni niti: v Trstu zopet kongres deželne socijalistične zveze v Ju-'drugi. Unitarci nam očitajo, da delamo v listu agitacijo j lijski Benečiji. Večina na onem kongresu bo imela nalogo, Za ekstremizem in za razkol v stranki. Komunisti nam Očitajo, da pišemo tet v smislu želja unitarcev. Razumemo prav dobro nejevoljo, ki vlada na obeh straneh in mi bi želeli le to, da bi nam verjeli prijatelji ene in druge Struje, da je tudi naš položaj neprijeten in težaven. Razdvojenost, ki vlada v stranki in med sodrugi, se zrcali kolikor toliko tudi v listu, In ne le v našem listu marveč v vsem socialističnem časopisju v Italiji. Vsled sklepa strankinega vodstva in vsled klepa občnega zbora soci-Ialistične zveze v Julijski Benečiji, smo namreč dolžni . . . .. 1 • vi 1 1*_______iiL nln I da določi nadaljno smer listu. Ako bodo imeli večino unitarci, bo list pisan v njihovem smislu. Drugače pa v smislu komunistov. Do tedaj naj sodrugi potrpe in naj puste sodrugom, ki imajo tako željo In tako sposobnost, da povedo v listu svoje mnenje. Sedanji položaj ne bo trajal več dolgo. Ker smo prenesli že toliko, počakajmo še nekoliko časa. Iz lista bo izginila razdvojenost šele potem, ko bi izginila iz stranke. Še to bi radi, da bi bili sodrugi v polemiki stvarni in jih še posebej naprošamo, naj se izogibljejo osebnih na Leto II. - Štev. 2. objaviti vse podpisane članke, ki nam jih pošljejo sodru-j pačemo razbiti in jo bodemo razbili? Evo, od* moskovski papež*Lenin, kakor hoče dati ra* zumeti Petejan) je določil 21 pogojev — ki so bili objavljeni tudi v »Delu« — za vstop v Komunistično internacij onalo. Kdor je ko* munist in želi vstopiti v Internacij onalo, mora te pogoje sprejeti, ker to zahteva internacijo* nalna disciplina proletarijata, ker le na ta na* čin izpolnjuje Marxovo geslo: Proletarci vseh dežel, združite se! Kdor teh pogojev ne mara sprejeti, nima pravice imenovati se komunista, ker je to či* sto navadna —1 dasiravno v nekaterih sluča* govor, ki ga daje na to vprašanje uredništvo ’ jih nezavedna — sleparija. Komur ti pogoji tui inskega »L'Ordine Nuovo« (bržkone sam j ne dopadajo, kdor se boji revolucije, naj gre urednik Gramsca, — izgovarjaj Gramši, — jk vragu, naj se skrije v klet, saj ga nihče ne eden najglobokejših komunističnih mislite* Ijev v Italiji): »Priznavamo takoj — govori člankar — da socijalkomunistični edinaši predstavljajo in poosebljujejo vse »najslav* nejše« tradicije velike in slavne italijanske socijalistične stranke (ki postane italijanska socijalkomunistična edinaška stranka) — slavno duševno plitvost, slavno brezobzirnost in brezvestnost v polemiki, slavno odsotnost vsakega čuta odgovornosti v notranji politiki, slavno nizko demagogijo, slavno bahato prev* zetnost, najslavnejše šarlatanstvo; evo za* klad tradicij, preslavnih in preitalijanskih, ki so personificirane v socijalkomunističnih edi* naših.« To je ta prekrasna in preslavna italijanska socijalistična stranka, čije enotnost in obstoj branijo Petejani in Tume. Ker pa hočemo mi komunisti temu strupenemu gadu, ki se je ovil okoli srca proletarijata, streti ostudno glavo, imenujejo nas pravoverni socijalisti: ekstremiste. »Čisti komunisti hočejo torej na vsak način razbiti stranko, ki je s pomočjo vseh socija* listov postala močna«, pravi Petejan. Da, ža* libog je postala premočna, to njeno moč so na svoji koži poskusili milijoni delavcev; dru* gi milijoni so to moč morali plačati celo s svojim življenjem tekom svetovne vojne in po vojni radi izdajalske politike svetovne so* ciialne demokracije. Socijalna demokracija ni le pomagala buržuaziji gnati delavstvo v k! avnico svetovne vojne, marveč je celo po vojni sama naperila puške, mitraljeze in to* pove proti delavskim masam. Kdo je ubil cele trume komunističnih delavskih vodite* ljev (med njimi Karla Libknechta in Rozo Luxemburgovo), ako ne ta »slavna in močna« socijalna demokracija? Kljub vsemu temu se dr. Tuma ponaša s tem, da je bil pred vojno socijaldemokrat in mi očita, da to nisem bil jaz. Predaleč bi za* šel, ako bi hotel tu podvreči strogi kritiki po* liriko socijabdemokratienih strank, in bi mo* .raj le sledno ponavljati to, kar so izvrstno pribili voditelji ruskih komunistov v svojih knjigah, člankih, na raznih strankinih zboro* Vanjih in kongresih. Sicer pa je popolen raz* j pad Druge intemacijonale in vseh socijali prosi za njegovo dragoceno in visokoučeno sodelovanje. Takih šem ne rabimo! »Enotnost« stranke. Petejani so za »enotnost« stranke! Oni ho* če j o, da v stranki ostanejo italijanski malo* meščanski nacij onalisti Turati in kompanija. Mi pa hočemo zjedinjenje z internacijonali* stičnim proletarijatom vsega sveta v okrilju Komunistične intemacijonale. Našim komu* nističnim delavcem in kmetom toraj ne bo težko izbirati. Petejan noče verovati v nezmotljivost so* cijalističnih papežev, pa če so tudi iz Moskve; hoče imeti pravico do sjrobodnega mišljenja in kritike! Glej ga, glej kakšen junak! Pred* vsem se tu ne gre — kakor sem zgoraj pove* dal — za nezmotljivost kakega »papeža«, marveč za sklepe svetovnega kongresa komu* nistov, katere sklepe mora vsak komunist priznavati, dokler jih eventualno kak bodoči kongres ne spremeni; ali isti Petejan, ki ba* hato odklanja avtoriteto izkušenih vodite* ljev svetovne delavske revolucije, se ponižno klanja pred nezmotljivostjo milanskega, ne »papeža«, — pač pa malomeščanskega človeka Serratija! To, kar on zagovarja, je namreč Serratijeva »nezmotljivost«, kar pa on seveda previdno zamolčuje! Dr. Tuma piše v svojem zadnjem članku, da sem mu precej neslano očitai reformizem in se sklicuje na tovariša Regenta, kateri naj bi me poučil, da ni mogel zaslediti pač nik* dar v vsem njegovem delovanju najmanjšega reformističnega ali oportunističnega gibljaja. Jaz sem v svojem zadnjem članku vendar govoril o tem, kaj je dr. Tuma sedaj, ne pa kaj je bil prej; prej in nekdaj, predno je po* stal socijaldemokrat, je bil tudi liberalec in narodnjak in bogsigavedi še vse kaj. To ni važno; važno je, kaj je sedaj. In če bi bil sedaj komunist, bi meni niti v glavo ne palo, da bi mu kaj očital iz preteklosti, ali da bi žnjim stopil v tako rezko polemiko. Za sedaj pa mi ni potrebno pričanje tovariša Regenta. Saj imam pred seboj njegove članke, saj sem ga slišal govoriti, in dokler ostane on pri svojih sedanjih nazorih, je reformist; to sem mu vsvojem zadnjem članku dokazal in tega on niti ni skušali ovreči v svoji repliki. (Da omenim kar se tiče mojega prejšnjega poli* tičnega mišljenja le toliko, dl celih 15 let pred vojno nisem pripadal nobeni stranki, ker se nisem z nobeno strinjal in tudi s socijaldemo* kratično ne; komunistične pa nisem poznali, dokler med vojno nisem prišel na Rusko.) Jaz nočem brskati po davno preteklih politič* nih zmotah dr. Tume, ali ker me je on sam povabil, da si ogledam nekoliko njegovo po* lirično prepričanje pred in med vojno, pa naj bo; poglejmo! In tudi v tem slučaju ni treba prav nič nad* legovati tovariša Regenta, da bi prišel za pričo. Dr. Tuma je bil vendar eden izmed voditeljev jugoslovanske socijaldemokratične stranke, sedaj pa že vrabci na strehah čivka: jo, da je bila ta, kakor tudi vse avstrijske soc. dem. stranke, reformistična in ne revolucijo* nama. Toraj!? Odgovor je jasen: dr. Tuma je bil tudi reformist. Jaz dr. Tumi tega ne zamerj am in nočem prav nič dvomiti o tem, da bi biil postal tudi on že pred vojno komu* nist, kakor marsikdo drugi, ako bi bil imel priliko seznaniti se bližje s programom in po* litiko ruskih boljševikov. ;N:aj pride do pre* pričanja, da je bil takrat na krivi poti; naj postane v resnici iskren in prepričan komu* nist, naj deluje za zmago komunizma in pro* letarske revolucije, pa mu noben pošten ko* munist ne bo očital nekdanjih političnih zmot. Poleg tega mu še garantiram, da moj »omejeni jakobinski duh« ne bo delal nikakih zaprek delovanju modre Tumove glave. Ponarejeni »komunizem«. Dokler bo pa on v švojih člankih in go* vorih priporočal delavstvu izdajalski in stru* peni Serratijev enotni komunizem (comunis* mo unitario), ki ni nič druzega nego nadalje* vanje falirane socijaldemokratične politike, pod novo lažnjivo firmo socijal*komunizma, je dolžnost moja in vsakega pravega komu* nista (ali ekstremista, kakor nas imenuje dr. Tuma), da se najodločnejše postavimo po robu njemu in vsem takim njegovim sodru* gom. »Proč roke od naše enotne komunistične stranke!« vsklika dr. Tuma. Ja, kje pa jo ima* te to vašo »komunistično« stranko? Ne, na take limanice pa ne gr^mo! Ta vaša »komu* nistična« stranka se imenuje, kakor sem že zgoraj omenil »Italijanska socijalistična stranka«. To stranko bomo pa mi komunist! razbili, da na njenih razvalinah zgradimo novo, krasno poslopje prave revolucij onarne komunistične stranke internacij onainih de lavcev. Zaman kličete na pomoč »dovolj srčni komunistov v Julijski Benečiji« za borbo proti revolucijonarni lavini; saj v svojem članku sam priznavate, da so vse naše sek cije iskreno pozdravljale, pristop k Tretji in ternacijonali. In to je vendar vse, kar ho čemo mi takoimenovani »ekstremisti«: pri stop brez vsakih advokatskih rezerv in so* fizmev k Tretji internacijonali. »Naši sodrugi pa žive tudtr pod nezasliša nim političnim pritiskom in izkoriščanjem pod bičem karabinjerjev in komisarjev. So torej prpravljeni sprejeti tudi najhujši ek stremizem!« piše dr. Tuma. To pomeni po Marxu, da so dani gospodarski in politični po goji za revolucijo in da je tudi proletarijat na njo duševno pripravljen! Da, da, to znamo že davno vsi, da je proletarijat pripravljen ali... ali... poslušajmo dalje dr. Tumo »Niti sodr. Regent, niti jaz nisva dosedaj nikdar pripravljala naših sodrugov za ekstre* mizem, t. j. »brezsmiselno revolucijo« saj to je vendar ono, kar mi vedno trdimo, da niste nikdar pripravljali proletarijata za revolucijo ker niste revolucij onarci, marveč plesnjevi reformisti. Dr. Tumi taka »brezmiselna« revolucija »z orožjem v rokah« ne diši! Kako pa? Ko sem kot deček hotel uloviti vrabca, re* kla mi je mati: postavi mu soli na rep. Dr. Tuma, ako hočete brez orožja dobiti sinjo ptico revolucijo, postavite ji soli na rep! D. Godina. USUonorll in liojne ladje zi Eiščajo Reko OPATIJA, T Včeraj popoldne sta zapustili reško pristanišče bojni ladji Bronzetti in Es* pero, kateri sta v začetku decembra pobeg* nili k poraženemu D’Annunziju. Od včeraj se nahajajo na premimi črti reške države le prostovoljci, ki so rodom Rečani. Konštatiralo se je, da so bili včerajšnji topovski izstrelki Soujelska propagandna šola za inozemstvo PARIZ, 2. Sovjetska vlada Rusije je usta* novila novo komunistično propagandno šolo za mozemce. Ta v Petrogradu ustanovljena sola. obsega francoske, italijanske, angleške, svedske, danske in druge tečaje. Cilj šole ob* stoji v tem, da pripravlja agitatorje različ* nih narodnosti v komunističnih idejah. — Po dovršeni propagandni šoli bo odposlal raz* izstreljeni po naročilu D’Annunzija, ki hoče urad Tretje intemacijonale te gojence na praznovati svoj odhod iz Reke na način, ka* lične strani, da razširjajo v Jeziku prebival* Kor je le on navajen. Včeraj se je dovršila stva komunistične nauke, izmenjava ujetnikov. Na Reko je bilo od* Bivši francoski kapetan Sadoul je bil po poslanih približno sto zajetih legijonarjev v naročilu Čičerina imenovan glavnim ravna za™ejJ() proti 173 vojakom in 7 častnikov tel jem propagandne organizacije rC v\ose pogajanja, da se pripravi a* da. MOSK ™ ™. nes odhod z Reke prvega oddelka 900 legi* ■ ,• Y / Rusija in Ukrajina sta pod* ionnrjev, kateri bodo odvedeni k lastnim p 1 m.edsebojm sporazum, na podlagi kate* četam. r?^a priznavate medsebojno neodvisnost in REŠKA VLADA IN LJUDSTVO. 1 V°jaŠk° ta 8osP0darsk° ZTCZ°- OPATIJA, 3. D’Annunzijev režim, ki jel FRANCOSKCMNEMŠKI SPOR RADI RAZ* trajal na Reki dobrih petnajst mesecev, je OROŽITVE NEMČIJE povzročil reškemu ljudstvu toliko bede in PARIZ, 3. »Le Temps« piše, da je dne 31. gorja, da ne bo isto kaj kmalu pozabilo na decembra podal maršal Foch zaveznikom poiazenega pesnika. Pomanjkanje živil je poročilo o zadržanju Nemčije z ozirom na bilo na Keki zanamovati ze pred zaporo Ka* razorožitev. G-lasom Fochovega poročila je o skromne živilske odmerke se je delilo ^a izročila Nemčija zaveznikom ob priliki pre* casa blokade, sini težko predstavljati. Kakor mir j a in po sklenjenih mirovnih pogajanjih smo ze j a vrli je vodstvo socijalistične par* sledeče orožje: 42 tisoč topov, nad 70 tisoč lamentarne skupine ze večkrat naglašalo v topovskih sestavnih delov, 163 tisoč mitra* zbornici samoodločbo Reke, potom vsem re* 1 jez, 2milijardi in 800 milijonov komadov skim prebivalcem zajamčene volilne pravice, lahkega orožja, 25 tisoč zrakoplovnih motor* 1fi n«,««« —l™ o™,;„mljev jn 16 tisog jetaj BETHMANN*HOLLWEG UMRL. BERLIN, 2. V Hohenfinovu je umrl včeraj bivši nemški kancler Bethmann*Hollweg. Bil je prvi in zadnji minister Hohenzollernzev, ki ni bil iz rodu pruskih plemičev. IZVOZ IZ ANGLIJE. LONDON, 3. »Board of Trade« poroča, Iz NemčUe Stičnih strank najboljši zgodovinski dokazi se pomiri dr. Tuma in marsikdo drugi, naj KOMUNISTINJA KLARA ZETKIN SE JE POVRNILA V BERLIN. BERLIN, 2. Vrnila se je v Berlin Klara Zetkin, koje prisotnost na francoskem soci* jalističnem kongresu je tako razburjala sred* njeveško francosko huržuazijo in francosko vlado. Zanimivo je, da je zapustila Francijo na ravnotako skrivnosten način, kakor je pri* šla na socijalističen kongres v Francijo. REVOLUCIJONARNI OKLIC BAVAR* SKIM VOJAKOM. MONAKOVO, 3. Na božične praznike in na Novo leto so razširjali radikalni levičarji med vojake bavarske državne brambe šte* vilne revolucij onarne letake sledeče vsebine »Vojaki in podčastniki! Izvolite si sovjete revolucijonarnih vojakov, kateri bodo imeli nalogo, da posvečajo največjo pažnjo splet* kam kontrarevolucijonarnih častnikov.« FUZIJA KOMUNISTIČNIH DNEVNIKOV BERLIN, 3. Vsled fuzije levice s komu* nisti*špartakovci so se zlili tudi njeni časo* pisi s komunističnimi. S 1. januarjem se zdru ži levičarski dnevnik »Die Internazionale« s komunističnim dnevnikom »Rote Fahne«, katero sta ustanovila Karl Liebknecht in Roza Luxemburgova. Potemtakem bo »Rote Fahne« osrednje glasilo združene Komunistične stranke Nemčije. S prvim januarjem izhaja vsak dan v jutranji in večerni izdaji, kakor vsi večji nemški dnevniki. NACIJONALIZIRANJE RUDNIKOV V NEMČIJI. BERLIN, 3. Vlada je sklenila, da predloži parlamentu, po možnosti že v tem mesecu, načrt o nacijonaliziranju premogokopov. Mi* nister narodnega gospodarstva je naročil predsedniku komisije za nacij onaliziran j e, naj pospeši čimbolj delo komisije, kateri je poverjena naloga, da proučuje in sestavi ta načrt. kar je zahtevala najprej tudi reška socijali stična stranka. In sedaj? Ko se je moral D’Annunzio uklo* niti, sestavila se je na Reki nova vlada. V| njej sedijo Gigante, Venturi, Grossich in enaki, ki so bili za časa D’Annunzijevega re* žima najzvestejši pesnikovi hlapci in so sami mnogo zakrivili, da se nahaja sedaj Reka v j tako žalostnem gospodarskem položaju. Kako morejo torej navedeni ljudje ostati I da je razveljavljena prepoved izvoza sledečih na krmilu reške vlade? Ti se sedaj tudi tru* predmetov: sira, čaja, pijač vseh vrst, kon* dijo, da ostanejo oboroženi legijonarski od* serviranega sadja in mesa vseh vrst; izvzeta delki še nadalje na Reki. Je popolnoma pro* je volovska mast. Nadalje ostane v veljavi zorno, da pripravljajo nove spletke in nove prepoved glede izvoza žita, moke in vseh bridke ure reškemu ljudstvu. Zatorej mora močnatih izdelkov. Krompir za seme se lahko socijalistična stranka posvetiti reškemu vpra* izvaža v poljubnih množinah v vse dežele, šanju največjo pozornost, da odbije pravo* razen v Sovjetsko Rusijo, časno vsakršni reakcijonami napad na samo* D’ANNUiNZFJEV POSNEMALEC odločbo reškega ljudstva. j OGRSKEM ZGUBE V REŠKIH BOJIH. DUNAJ, 3. (L. W.) »Der Abend« trdi, da RIM, 3. Stefani poroča: Po sklenjenem bo ogrska vlada zasedla z vojaškimi enotami sporazumu med poveljstvom kr. čet v Julij* zapadne ogrske komitate, ki so prisojeni gla* ski Benečiji in mestom Reko se je moglo som mirovne pogodbe Avstriji. — Vsa za* določiti natančne obojestranske zgube. Na padna Ogrska je prenapolnjena s četami, strani vladnih čet so sledeče: 17 mrtvih; med Polkovnik Lehar ima pod svojim poveljstvom temi 2 častnika, 3 karabinjerski maršali, 6 25.000 oficirjev, številne čete in nad 100 va** karabinjerjev in 6 alpinov; ranjenih je bilo gonov francoskega streliva, ki je bilo dolo* no rvj +~u k me — ‘ceno za generala Wrangela, a je bilo pridr* žano po njegovem porazu na Ogrskem. Le* har je izjavil, da je odločen držati zapadno NA 120. Od teh 15 oficirjev in 105 vojakov. Manjše so zgube reških legijonarskih od* delkov. Mrtvih je bilo 18; od teh 3 častniki, 6 podčastnikov in 9 prostakov. Število ranje* nih znaša 51; od teh je 7 častnikov in 44 vo* jakov. Med reškim prebivalstvom je bilo vsled razstreljenja mostov ubitih dvoje oseb in okolu deset ranjenih. Celokupne zgube bojev od 24. decembra do sklepa sporazuma znašajo 37 mrtvih in Ogrsko tudi proti volji antante. SILVESTROVO V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 4. Na Silvestrovo je izvr* šilo v Budimpešti 12 oseb samomor. DVE SMRTNI OBSODBI NA ČEŠKOSLO* VAŠKEM. PRAGA, 4. Vojno sodišče v Košicah je 181 ranjenih. — Torej so ti podatki mnogo obsodilo na smrtno kazen z obešenjem Šte* manjši, kakor oni, katere so razširjale laž* fana Humpliča in Ivana Vitko, katera sta njive vesti. bila obtožena špijonaže v prid Horthyjevi I I M wn Irn D’ANNUNZIO BO POTOVAL. Ogrski. RIM, 4. »Corrispondenza« objavlja: Zago*| TRČENJE VLAKOV V LIVORNU tavlja se, da se bo ljudsko glasovanje na LIVORNO, 3. Pred tremi dnevi je trčil Reki, ki naj bi določilo redno in stalno osebni vlak, ki je prišel iz Rima, na tukajšnji vlado, vršilo v prvi polovici meseca febru* postaji ob blagovni vlak, ki se je po pomoti arja. Do tega časa bodo vse evropske države nahajal ravno na istem tiru kakor prvi. Su* uradno priznale reško vlado. Izmed sedanjih nek je bil silen. Štirje zadnji vozovi blagov* vladnih zastopnikov reške države ne bo' ni* I nega, vlaka so popolnoma razbiti. Tudi ostali hče ostal še nadalje na krmilu. vozovi so močno poškodvani. K sreči se ni Razne vesti zatrjujejo, da bo D’AnnunZio Med^tn^^ naredil dolgo potovanje po inozemstvu, ijl-o n-,«, „ • * L • ! , j • • C . i ' lika zmešnjava. Usemnaist oseb ie zadobilo predno si izbere v tem ali onem mestu stalno U -u -U ,, J J^ bivališče. Potoval bo kot navaden turist.' Amerikanski impresarji so ga povabili, da bi priredil nekaj predavanj po Ameriki, a je odklonil take ponudbe. Izključena so domne* vanja, da se hoče D’Annunzio vrniti v Rim, ker je izjavil,' da si mora zdraviti svoje zdrav* o StvenO Stanje Z dolgim počitkom. Pač pa pri*| kovnih organizacij prometnih delavcev je razpisal nagra-dejo V Rim postavni zastopniki reške dr* do za dramatično delo, ki predstavlja življenje promet-žave. Sprejela jih bosta vlada in kralj. Vlada ne^a delavca. je pripravljena, da ponudi Reki čimvečjo »Občeje Delo« objavlja: V Petrogradu je ustanovljen podporo V svrho vspostavitve trgovine. Nil zavo“ za proučevanje vzhodnih jezikov. Podučevalo se IZ SOVJETSKE RUSIJE (»Rosta-Wien«.) KULTURNO DELO. »Pravda« piše: Kulturni odsek osrednjega odbora stro- izključeno, da se bo razpravljalo ob tej pri*| 'iki vprašanje posojila Reki. GROSSICH GUBERNATOR REKE. bo kitajski, japonski, korejanski, turški in arabski jezik. ZA MLADINO. »Izvestja« poročajo: Komunistične ženske organizacije Švedije so začele nabirati obleko in čevlje za ruske o- OPATIJA, 4. Na zborovanju občinskega I tr°ke. sveta, kateremu je predsedoval Župan Gigan* . m.fstu Vjatki je bil otvorjen otroški dom Tretje in- te. je bil izvoljep po ratifikaciji opa.ijskesa 1“^ V ^ - sporazuma m po poetičnem govoru, ki ga je T TITn(!1fT m Arnw držal D’Annunzio, Grossich gubernatorjem T- 4 1 • 1 ■ , . Reke. Oddanih je bilo 38 glasovnic: 20 za L L>™ “T? za ^ravstvo ,e poslal vsem r1 -ii^ r> 11 • • a tovarniškim obratom gubernije Moskva, Petrograd. Ja Grossicha, 14 za Bellasicha m 4 prazne. 1 . - t. ’ l»rdU, ZMENJAVA RATIFIKACIJ MED ITA* LIJO IN JUGOSLAVIJO. RIM, 4. (T.) Kakor hitro se bodo izvršile določbe, ki jih vsebuje opatijski sporazum, Dosta italijanska in jugoslovanska vlada uradno izmenjali med seboj ratifikaciji ra* pallske pogodbe. INANČNI STOJANOVIČ MINISTER UMRL. BELGRAD, 3. Danes ponoči ob četrt na dve je umrl poslanec in finančni minister Costa Stojanovič. Ranjki minister je bil v Rapallu kot jugoslovanski zastopnik pri ja* dranskih pogajanjih. Zdravniki so dognali, da je .povzročilo to nenadno smrt vnet je mo* žgan in ledic. Pogreb pokojnika se vrši jutri 1 popoldne, na državne stroške. roslav, Kostroma in Ivanovo-Nsnesensk predlog, da naznanijo počitka potrebne delavce za zdravilišča na Krimu. V tem mesecu 'se odpošlje v krimska zdravilišča pettisoč, v mesecu marcu pa petindvajsettisoč delavcev. »Pravda« poroča: V svrho agitacije in propagande za »teden otrok« je odšel en agitacijski vlak ljudskega komisarja za narodno zdravstvo na deželo in se bo .mudil v mestih Tuli, Kursku, Harjcovu, Rostovu, Jekatcrino-darju, Caričinu, Voronežu in Kozlovu. V SPOMIN KARLA LIEBKNECHT A. Ruska mladinska komunistična zveza je sklenila, da se .praznuje v Sovjetski Rusiji 15. januar, dveletnico Liebknechtove smrti, z žalnimi obhodi in predavanji med kmečkim proletarijatom. SOVJETSKA RUSIJA IN GEORGIJA. Med Sovjetsko Rusijo in Georgijo se je sklenil sporazum, na podlagi katerega pripadajo vse v georgijskih pristaniščih se nahajajoče ladje, ki nosijo staro ali novo pomorsko zastavo in ki so zapustile pred gotovim terminom sovjetska pristanišča, ruski socijalistični federativni sovjetski republiki (RSFSR). Jugoslavija — Španija Vesti, ki nam prihajajo iz Jugoslavije o nastopu tamošnje buržuazije proti Komunistični stranki, se nam ne zdijo verjetne. Res, da je Jugoslavija neposredno soseda Ogrski, toda taka poročila smo navajeni prejemati vendar;le samo iz Španije. — Nekaj časa je poizkušala tako ravnati s komunisti tudi poljska šlahta, toda tudi ta je morala pod pritiskom poljskih delavskih mas spremeniti svoj protidelavski kurs. — Ostajata v tej ogabnosti torej samo še Španija in Jugosla* vij a. Zadnja poročila se glasijo tako*le: Jugoslovanska vlada je ustavila vse delaš vanje jugoslovanske komunistične stranke. — Vse njene politične in strokovne organiza* cije so zapečatene, vsi zaupniki komunistič* nega delavstva pod ključem. — Po Makedo* niji, Bosni in Hercegovini ter Črnigori zapira komunistične pristaše v masah. — Komuni* stičnim dijakom je vlada ustavila štipendije. —< Rudnike in obrate, v katerih se štrajka, bo vlada militarizirala. —- Tovsod izjemno stanje, v Zagrebu celo obsedno stanje. Proti Komunistični stranki se je lancirala obdolžitev, da je v zvezi z vnanjimi sovraži niki države in da hoče napraviti preobrat. — Makedonski proletarijat se obtožuje, da je v zvezi z bolgarskimi komunističnimi po« slanci in podobno. Ta taktika jugoslovanske buržuazije nam ni nova. — Mi smo jo že videli pri lanskem štrajku jugoslovanskih železničarjev. — Tudi tedaj se je komunistom očitalo, da so vpri* zorili politični štrajk, da so hoteli napraviti preobrat v državi, da so prejeli za ta preobrat več milijonov lir iz Italije in podobno. — Tudi tedaj je bilo pod ključem vse, kar se je priznavalo za komuniste in vsi sodrugi, ki so kdaj javno nastopali, so bili pod ob* tožbo. Toda kaj je bil konec onega umebesnega vrišča jugoslovanske buržuazije? Vse perfidne obtožbe so bile tako smešne, da se državno pravdništvo ni upalo citirati obtožencev pred sodišče. — Famozna pre* iskava se ni ustavila, nego je zaspala, ker se je buržuazija bala, da bi bila sramotno raz« krinkana. — Jugoslovanska vlada se je za« dovoljila s tem, da je napravila v Jugoslaviji kakih 3000 delavskih družin nesrečnih, da jih je nekoliko poskakalo iz obupa v vodo, da jih je nekoliko sama pobila in s tem si je ohladila svoja krvoločna srca. Kaj je bil vzrok tedanjemu navalu na Ko* munistično stranko? Vukovarski kongres, na katerem se je zje* dinil ves jugoslovanski proletarijat v močno falango. — Vlada je hotela to silno falango razbiti takoj ob njenem rojstvu in oplašiti zlasti slovenski proletarijat, da ne bi sledil onim svojim zaupnikom, ki so na vukovar5 skem kongresu brezpogojno sprejeli postulate Tretje internacijonale. — Ali dr. Korošec in zloglasni Stojan Protič sta dosegla ravno na« sprotno. — Njuna nasilstva niso preplašila jugoslovanskega proletarijata, temveč ravno nasprotno: ga utrdila v komunističnih naukih — Komunistične organizacije so se tudi v Sloveniji po onem napadu buržuazije krasno razvijale. In kaj je pravi povod sedanji buržuazni ataki? Gotovo sijajni izid volitev za komuniste v konstituanto! Število 59 komunističnih po* sTancev je gotovo presenetljivo' za jugoslo* vanske razmere. — Jugoslovanska buržuazija je na tihem upala, da bo z zvijačo odstranila to ogromno število iz 'konstituante. — Na« dejala se je, da bodo komunistični poslanci še tako naivni in da ne bodo hoteli priseči. — Toda varala se je! Komunisti, ki so se dali voliti, so bili pripravljeni tudi na to — čeprav nemoralno — formalnost. — In ker se ni bur« žuaziji posrečilo, odpraviti jih z lepa, bi jih hotela sedaj zaplesti v kak protidržaven kon* flikt, da se jih iznebi z grda. No prepričani smo, da se ji to ne posreči, ker nima otrok pred seboj, temveč može. Ta tendenca vlade se kaže najbolj v tem, da skuša spraviti v zvezo komunistično gi* banje na eni strani z Radičem in na drugi z Bolgari. — Toda stvar je naravnost smešna! Jugoslovanski komunisti morejo ravno tako malo sodelovati z Radičem, kakor so mogli ruski boijševiki z Miljukovim in Kerenskim in kakor bi malo mogli n. pr. italijanski s D’Annunzjem. — To ve seveda jugoslovan* ska buržuazija ravno tako dobro kakor mi, toda: »Hilf, was helfen kann!« — vsako sred« stvo je dobro. — Da pa so jugoslovanski ko« munisti v zvezi z bolgarskimi, je čisto na« ravno ker tvorijo jugoslovanski, bolgarski, rumunski in grški komunisti takozvano »Bal« kansko Unijo«. Ne zabimo, da je kričala jugoslovanska buržuazija tudi pri železničarskem štrajku, da so jugoslovanski komunisti v zvezi D’Annunzijem in da pomagajo Italiji rese« vati jadranski problem in njeno korist. Naravno, da napravljajo taka obrekovanja še vedno mogočne vtiske na naše malome« šcanstvo — toda samo še nanj! Delavstvo in tudi zrelejše kmetske mase pa že predobro poznajo te buržuazne trike in gredo svojo pot naprej. Ti sloji se danes zavedajo svoje zgodovinske naloge in zato ne dvomimo, da bo izšel jugoslovanski proletarijat tudi iz tega boja samo borbeno poživljen in potrjen v svoji razredni zavesti. S takim nastopom pa seveda jugoslovan« ska buržuazija samo pospešuje svoj kr ah! Mi nismo vedeli, da politične razmere v Jugo« slaviji tako hitro dozorevajo, kakor nam kaže novi vratolomni nastop jugoslovanske buržuazije, toda način, s katerim hoče jugo ' slovan .ka vlada zadržati pohod komunizma v Jugoslaviji, nam pripoveduje z zgovornimi besedami, da končno konflikt med njim in proletarijatom ni več tako daleč, kakor bi si kdo mislil. To je že boj na nož! IZ STRANKE POZIV STRANKINEGA VODSTVA STRANKINIM SKUPINAM. Vse strankine sekcije, ki se bodo udeležile strankinega kongresa v Livornu, koji prične dne 15. t. m., so dolžne, da pošljejo stranki* nemu vodstvu v Rim izpolnjeno ono kon* grešno prijavo, ki so jo dobile od stranki« nega vodstva. Obenem morajo poslati tudi kongresno pristopnino, ki znaša 10 lir za vsa« kega delegata in za vsako sekcijo. Ta znesek morajo poslati tudi one sekcije, ki ne pošljejo svojega delegata in, ki bodo zastopane po delegatu iz druge sekcije. To nalogo morajo izvršiti vse sekcije. One, ki niso tega še sto« rile, naj store to takoj. One sekcije, ki vsled poštnega nereda niso dobile od strankinega vodstva poslane jim kongresne prijave, naj prijavijo svojo ude« ležbo na kongresu potom dopisnice. Na do« pisnici naj napišejo število sekcijskih članov, ki so dne 10. novembra m. 1. že dobili stran« kino izkaznico, ime in priimek delegata in kar je potrebno v smislu kongresnega opra« vilnika. Poleg tega se naznanja sekcijam, da je do« šlo okrog 200 kongresnih prijav brez zneska kongresne vstopnine in približno 200 kon« grešnih vstopnin brez kongresnih prijav. Pri« zadete sekcije so naprošene, da napravijo v tem oziru red. Nadalje naznanja strankino vodstvo, da se sprejemajo kongresne prijave le do 6. t. m. Sekcije naj torej do tistega dne naznanijo imena delegatov posameznih tendenc. Pri tem morajo navesti natančno koliko glasov bo zastopal en delegat, in koliko bo zastopal drugi._ Sekcije, ki se ne bodo ravnale po gori omenjenih navodilih, ne bodo imele pravice se udeležiti strankinega kongresa. Oni dele« gatje, ki ne bodo dobili na dom, po pošti, kongresne izkaznice, bodo to dobili na dan kongresa v Livornu, ako se bodo v to svrho zadostno izkazali. LUIGI VOGHERA, upr. tajnik vodstva soc. stranke. kada okoli Reke. Da se prihrani občinstvu nepotrebna popraševanja, se opozarja, da ni dovoljeno iti v mesto, dokler traja blokada dalje. Mestna zastavljalnica. Danes v sredo dne 5. t. m* predpoldne prostovoljne dražbe nedragocenih predmetov. Za Tiskovni sklad „Dela“ in „Radnitke Straže" Za „Deloa: Nabrano v društveni krčmi na Opčinah v počaščenje spomina pokojne Ivane Sosičeve: Sosič Jožef, Hrovatin Jakob, Slamič Alojz, Ravber Franc, Schain Anton, Škerlovaj Vinko, Daneu po L 5; Bratje Sosič, Pepo Gendra, Jože Skorč po L 4; Neimenovani, Sosič Valentin, Francin Martin po L 3; Fer-Iuga Ferdinand, Hrovatin Franc, Hrovatin Jožef, Vremec Karl, Mahlič Franc, Sosič Lovrenc, Sosič Ivan, Potočnik Teodor, Sukič, Škerlovaj Frane, Malalan Ivan, Štok Jakob, Sosič Anton, Napoleon, Sosič Andrej, Ravber Just, Sosič Jožef, Vremec Ivan, Daneu Jernej, Sosič Franc po L 2; Mahlič Ivan, Furlan Vincenc, Brišček Franc, Sosič Rudolf, Milič Peter, Tavčer Franc, Sosič Anton, Sosič Franc, Sosič Anton (Mičič), Gombač Mihael, Škerlovaj Martin, Sosič Amalija, Furlan Ivan Marija, Daneu Andrej, Sosič Matija, Sosič Alojz, Vremec Alojz, Hrovatin Andrej, Peršič Iv. Mar., Malalan Jožef, Sosič Lovrene, Škerlovaj Jernej, Škerlovaj Andrej, Tavčer Jakob, Tavčer Ivan, Ipavec Anton, Hrovatin Anton, Škerlovaj Jernej, Možina Andrej, Semenič Pe er, Hrovatin Lucija, Brišček Frančiška po L 1. — Skupaj .... L 139'— Nabrano v Idriji: Mohorič Franc, obratovodja L 5, Kogej Ivan, gostilničar, L 10; vesela družba v gostilni Moravec Lil; vesela družba pri rudarju Francu Uršiču L 5; po končani igri »Cigani": Miloš Babin L 5, ostala družba L 12. — Doma vestnik Skupaj Skupaj . . Prej izkazanih Skupaj . . 48*- L 187’— L 10200-40 L 10387-40 Mnogobrojni čitatelji buržuazijskih listov pripadajo delavskemu razredu. S či tanjem teh listov oni potnorejo buržuaziji v izkoriščanju delavcev, ker je buržuazij-ski tisk eno najjačjih sredstev, da delavce obdrži v nespoznanju in suženjstvu. Karl Liebknecht Ali naj gremo med socijaliste? Pod tem naslovom je priobčila nedeljska »E4ino*t< dopis iz Cresa, ki je vreden naše pozornosti. Iz zanimivega dopisa razvidimo najprej, da je dobila socijalistična ideja pot tudi med široke plasti prebivalstva na Cresu. Nadalje bi se dalo — iz do pisa — sklepat?, da se je tam mnočno razširilo mnenje, da bi se morali Slovenci in Hrvatje pridružiti socijalistič ni 'stranki radi obrambe svojih narodnh ipravic. Naposled je razvidno tudi to, da si namreč dopisnik domišlju-|e, da vsi oni, ki hočejo v socijalistjčno stranko, hočejo to samo radi brambe narodnih pravic. Dopisnik svari svoje ljudi, da naj za božjo voJjone pojdejo med socijaliste. Pri nas je, pravi, najaktualneje narodno vprašane. »So-cijalisti pa so internacijonaici. Socijalisti ne poznajo narodnosti, ali bolje rečeno, ne računajo z narodnostjo, iker so internacijonaici. — Vsak naš človek, ki je zašel med socijaliste, je za nas zgubljen in nam škoduje več nego koristi.« V takem in enakem tonu piše dopisnik »Edinosti« iz Cresa. Mož hoče nadaljevati svojo nacionalistično ipot. Je namreč zelo enostavna in iz njegovega dopisa lahko siklepamo, da je človek tem večji narodni prorok čim bolj je jasna njegova ignoranca o socijalizmu in o načinu po katerem hoče rešiti socijaUzem vsa socijalna vprašanja med katere spada tudi narodno. Med Slovenci in Hrvati niso bili socijalisti do sedaj nič močni. Ljudstvo je drlo čez trn in stm za narodno in klerikalno stranko. Zato smejo biti Slovenci in Hrvatje tudi zelo veseli. Zlasti Slovenci od katerih je šel en del v Jugoslavijo, drugi del v Italijo, tretji v Nemško Avstrijo in četrti na Ogrsko. Tako lepo so delale slovenske narodne in klerikalne stranke, da so razkropile Slovence še bolj nego so bili razkropljeni poprej. iNobena stranka ne bo v stanu, da razkropi Slovence bolj nego so jih razkropile nacijona-listične in klerikalne stranke. Nobena zaradi tega, ker je vsaka stranka bolj realna nego so nacionalistične in e sposobna, da vidi daleč pred seboj kaj se lahko zgodi iz teh ali drugačnih ipogojev. Ako bodo hodili Slovenci za narodnimi strankami in bodo iskali svojo rešitev v nacijonalizmu, se bo zgodilo, da jih bo nacijonalizem drugih močnejših narodov docela uničil. Slovenci moramo 'biU torej proti socijalizmu iz narodnih ozirov. Seveda. Raje zaupajmo v kapitalizem. Tako dobro se nam godi v kapitalistični družbi, da bi bilo škoda hrepeneti po drugih rečeh. Na Ruskem vladajo boijševiki Samo boljševiki-socijalisti so dali malim narodom vse one pravice, ki jim gredo po naravnih zakonih in ki jih je kapitalizem vedno odrekal. Zato moramo biti za kapitalizem. Našemu človeku moramo ipripovedati, da je zanj aktualno samo narodno-jezikovno vprašanje. Res je, da bo pri tem izkoriščan. Ali kaj? Saj ga bo izkoriščal narodni kapitalist. Slovenski delavec se bo lahko slovenski kla-jal; v slovenščini bo lahko prosil dela in košček kruha za družino; v slovenskem jeziku ga bodo obsodili radi njegovih idej in, ako bo vzel bogatinu zato da nasiti svoje ctroke. Slovanski bo kralj, ki bo živel na račun njegovih žuljev; slovanski bodo žandarji; slovanske bodo njegove pijavke; slovanski bodo pazniki v zaporih. Slovanske bodo banke kjer ne bo imel on ničesar; slovanska bo cerkev; slovanski bodo bogatini hoteli kamor ne bo smel nikdar. Tako lepo so znaJe narodne 'stranke zagotoviti obstanek slovenskemu narodu, da je res škoda ako se nebi slovenski delavec navduševal zanje še nekaj časa. Še dolgo časa; še toliko časa, dokler ne bodo razkosale Slovencev na sto delov. Potem bomo lahko peli posmrtnice V slovenskem jeziku ob narodnih grobovih. To smo hoteli povedati, ker se je izkazalo, da zna nacionalizem imenitno braniti narodnost. Vendar nam nebi bilo po volji, ako bi hoteli ljudje k nam radi narodnosti. Ne. Mi hočemo v naših vrstah socijaliste in ne narodnjakov. Dopisnik ima popolnoma prav, kadar meni, da ne bo branil socijalizem nacionalizma. Branil pa. bo vse pravice Slovencev v narodnostnem in jeizikovnem oziru. Branil jih bo lepše in boljše od narodnjakov. Branil jih bo radi tega ker je to njegova dolžnost, ker je to njemu v korist. Predvsem je pa naša dolžnost, da branimo pravice proletarijata proti vsem kapitalizmom in njegovim podrepnikom, ki ne zamorejo dobre skriti svojega sovraštva do delavcev niti v imenu svojih narodnih zastav. Dosti se nas je obrekovalo. Še več se nas bo. Ali kaj zato? Kljub bolnim dušam naših nacijonalcev, mora slediti kapitalizmu socijalizem. Ne morejo mu zapreti poti niti mogočne vlade kapitalističnih velesil. Ne bodejo mu zaprli te poti niti naši narodnjaki, ki SO; kakor vsi narodnjaki, sluge kapitalističnega režima. Pa naj pravijo tisočkrat da ni res. Zakon o ratifikaciji rapallske pogodbe, ki ste ga sprejeli obe italijanski zbornici, ki ga je podpisal italijanski kralj in ki je bil objavljen v »Gazzetta Ufiiciale« dne. 21, decembra lanskega leta, dobi danes 5. januarja, t. 1. predipisanih 15 dni po razglasitvi, polnoveljavno pravo-mečnost. Od danes nadalje je torej treba smatrati naše dežele kot formalno anektirane k Italiji * ez vsakih drugih uradnih svečanosti in formalnosti. Dopisovanje z Gruzijo (Georgijo). Tukajšnje požtno ravnateljevo javlje, da je v zmislu nedavnega odloka vpeljana izmenjava ipriporočenih pisem med Gruzinsko republiko in Italijo via Taranto. Slovensko učitoljako društvo M Istro obvešča vso stanovsko tovariše in tovarišice, da oddajo bele glasovnice, določene za izvolitev šolskega zastopnika v okrajni šolski svet v Kopru. Reka |e vedno blokirana. Tukajšnji generalni crv. ko-misaiijat poroča: Upati je, da s« odpc&vi čim prisj blo- Za „RadniAio stražo1*: Nabral Josip Antoničič v Gornjem Rukavcu: Plesačko društvo L 10; Kin-kela Ludvik L 5; Juričič Andrej L 4; Mohorovičič Josip, Kuzurič Ivan, Sepič Milan, Luketič Abdcn, *Saftič Milan, Rubeša Andrej, Kinkela Franc. Perman Miro, Kinltela Alojz po 2 L; Slavič hr., Mandič Ivan po 40 st. — Skupaj . . leželno zborovanje komunistične L 37-80 govornik — zamenjati rezultate kake akcije z akcijo samo. Sodrug Bombacci se je tudi izrazil, da, čeprav so pravi nameni D’Annunzi-janskega podvzetja le imperialistične in reakcijonarne mahinacije, — je pa vendar rezultat, posebno pa kar se tiče rušenja vojaške discipline, tak, da lahko služi v naše revolucionarne svrhe ravnotako kot svetovna vojna, ki, čeprav je bila reajtcijonarna in smo jo mi proklinjali, je pa vendar privedla do revoluci-jonarne situacije. Tudi se ne moremo strinjati z načinom, kako so se opisovali poslednji dogodki v Trstn, kajti to bi dalo povod misliti, da je tu nekaka vez z zvijačno taktiko vlade. Sodrug Sorgo vpraša, ako smejo'vstopiti v komunistično frakcijo osebe, ki niso vpisane v oficijelni soc. stranki. Tuntar odgovarja, da je to mogče, samo po sebi umevno, ako se c njih ve, da so komunističnega prepričanja. Gasivoda predlaga naslednjo resolucijo: »Sestanek komunistov Julijske Benečije, zbran dne 1. januarja v Trstu, medtem ko popolnoma in brezpogojno odobrava resolucijo, sprejeto na sestanku v Imeli, izreka svojo popolno solidarnost Izvrševalne-mu odboru Knmuistične internacionale.« Nato so bili izvoljeni v deželni izvrševalni odbor stodrugi: Rigcnatti, Mauri, Tuntar, Srebemič, Poduie, Ga siveda, Pascottini, Vidali, Kocjančič. Po daljši debati o novi komunistični organizaciji sc sklene uprizoriti uspešno propagando za nabiranje prispevkov v prid političnih žrtev. Gasivoda spomni prisotne, da pričenja z današnjim dnem komunistični dnevnik »L Ordine Nuovcy<, ter poziva sodruge, da se naročijo nanj in da ga razširjajo. — Predlaga in sestanek odebri — da se ustanovi korespondenčni urad za vso Julijsko Benečijo. Po pozdravu — ki se ga pošilja bojevnikom za komunizem celega -sveta — se sestanek zaključi in udeležniki se razidejo s klicem »Živela Tretja internacionala!« frakcije > 'Minulo soboto se je vršil naznanjeni sestanek Komunistične frakcije Julijske Benečije. Bile ro zastopane vse pokrajinske komunistične skupine. Nadalje vse tri pokrajinske mladinske zveze in veliko število mladinskih in kulturnih krožkov. Ofcvori sestanek sodr. Poduie in se zahvali v imenu provizoričnega deželnega odbora mnogoštevilnim navzočim. Predno prične sestanek z razpravami, pošilja erčni pozdrav ruskim sodrugom in žrtvam kapitalistične reak cije, ki vzdihujejo v ječah še povsod tam, kjer vlada kapitalistični sistem. — Nato je sodr. Poduie enoglasno izvoljen za predsednika zborovanj?. — Sodr. Gasivoda poroča o doseaaj izvršenem organiza-toričnem delu in prečita mnogoštevilne pristopne izjave k vršečemu se sestanku, kar priča o neomahljivi volji proletarijata cele pokrajine, ki je pripravljen slediti direktivam, začrtanih od Tretje internacijonale. Sodr. Tuntar je izvajal sledeče: «Mi komunisti — pravi govornik — čutili smo potrebo in dolžnost, da ustanovimo Komunistično stranko, kajti socialistične stranke, v ka tere so se ugnezdili protirevolucionarni elementi, niso nič storile — kakor nas učijo razni primeri iz inozemstva — da bi podpirale ruske sodruge v orjaški borbi proti buržuaziji vseh dežel. Tudi Italijanska socijalistična stranka, ki je vendar dala svoj pristop Tretji internacionali se nagiba, ako se ne bo še .pravočasno rešila nekomunističnih elementov na pot, po kateri se — čeprav neopaženo — vali vedno globlje v prepad, nizdol, do izdajstva in v škodo proletarijata. — Scijal-demokrati trde, da smo mi razkolniki. Nič ni bolj lažnjivega, kakor ravno ta trditev, kajti mi smo ravno tisti, ki se hočemo držati di scipline, naložene nam po sklepih Tretje internacijonale in večine vodstva Italijanske socialistične stranke. Med’ tem ko nočejo oni — ki so se vedno držali sklepov Druge internacijonale — 'slediti onim sklepom, ki jih je določil moskovski Kongres, na katerem so vendar prisostvovali tudi italijanski d^gatje, — ter zahtevajo avtonomijo, ki bi jim dovoljevala držati v stranki take elemente, ki se v resnici drže kriterijev Druge žolte interna' cijonale. Oni so torej dvakrat razkolniki: napram Moskvi in napram strankinemu vodstvu. — Govornik oriše na to situacijo v stranki na predvečer kongresa. Mi si ne delamo — pravi — nikakih skrbi gledč večine. Pa tudi nočemo izgubiti glasov onih, ki so z nami. Radi tega poživljamo vse sekcije, ki nam niso še vposlale pooblastil za delegate, da store to nemudoma. — »Lavoratore« — ki prinaša članke in telgerame o predvidevanih rezultatih kongresa — je kakor nalašč za nabiranje socijalno-demokratičnih glasov. Včeraj n. pr. je trdil, da smo mi do sedaj dobili le 20 odstotkov glasov. Ta sistem pa bo trajal malo časa, kajti resnica prodira na dan Mi se zadovoljujemo s tem, da bo naša frakcija na kongresu v Livornu edina, ki bo pri poznana od Tretje internacionale. Ko se bo ustanovila nova. komunistična stranka, bodo hitele delavske mase pod njeno zastavo. Tuntar konštatira, koko kujejo nekateri sodrugi-uni-tarci iz tega velevažnega vprašanja o tendencah — kakor to dokazujejo diskusije v večjih strankinih sekcijah — volilni kapital. Diskusije, ‘ki so se vršile v raznih krajih, so se pretežno vrtele okolu vprašanja prihodnjih volitev, Vidi se, da jih je vse to največ interesiralo, a drugo presneto malo! Govornik žigosa tudi nepoštena, sredstva, ki jih tinitar-ci proti nam uporabljajo. Mi — pravi govornik — hočemo, da se diskusije vršijo v okvirju idej in smo tudi pripravljeni preiti — ako se nas izziva — na polje osebnost}, — Zaključuje £ pozivom na intenzivno delo na vseh poljih, za komunistično idejo. Gasivoda poroča c izidu glasovanja v vprašanju ten' dene v vsej pokrajini. — Iz tega poročila sledi, da bo imela komunistična frakcija n. pr. v Istri večino, medtem pa bo imela v Furlaniji znatno manjšino. Ta neznatna manjšini v Furlaniji se ne more gotovo pripisovati pomanjkanju revoluc . narnega duha med ta-mošnjimi masami, temi at pc .uanjkanju organizacije, Kljub temu pa bomo i-.ncU povprečno v celi pokrajin’, večino, kajti slovenski sodrugi so v pretežni večini glasovali za našo tendenco. Sodr. Blasizza žigosa nekorektna sredstva, ki jih upo-1 rabljaio nekateri sodrugi- nitarci, kar obžaluje. Ukmar in drugi sodnici prinašajo samo take pritožbe, i kar povzroča ogorčenje vseh prisotnih. Pascottini zahteva pojasnila glede »tališča »Lavora-torja« pri zadnjih političnih dogodkih. Tuntar odgovarja: čeprav so komunisti v izvrševalcem odboru v mar;šini, odklanjajo vsako odgovornost glede omenjenega staliiia. — Gotovo ne wvaxno nit — pravi i DeMi mM Deželni kongres sindikata sMinsklh delavcev za Julijsko Bensčiio Dne 30. in 31. januarja t. 1. se bo vršil v prostorih Delavske zbornice v Gorici Via Municipio št. 4 reden deželni kongres sindikata Zveze stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo s sledečm dnevnim redom: 1. Volitev predsedstva in odseka za verificiranje mandatov. 2. Mcralno in finančne perečilo sindikata od 1. januarja do 31. decembra 1920. (poroča sodr. Budin). 3. Deželna organizacija sindikata (poroča sodr. Bresatz). 4. Direktno poslovanje in obratni -sveti (poroča sodr, Petejan). 5. a) Problem rekonstrukcije in brezposelnosti (poroča sodr. Giacometti). b) Stanovanjsko vprašanje in javna dela (poroča sodr. prof. Inwin’:l). 6. Osemurno in akordno delo (poroča sodr. Košane). 7. Tehnična in strokovna izobrazba (poroča sodr. prof. Oberdorfer). 8. Imenovanje novega deželnega vodstva sindikata. Vseh 46 sekcij našega sindikata poživljamo, da si na svojih članskih zborovanjih izvolijo po enega delegata, katerega ime je speročiti podpisanemu sindikatu. Glasovanje na kongresu se bo vršilo na podlagi v preteklem letu 1920. prodanih znamk. To se pravi: vsak delegat bo glasoval le s številom znamk, katere je n;eg&va sekcija cdračunala sindikata. Vodstvo sindikata se obveže preskrbeti hrano in prenočišče za vse delegate, ki bodo naznanjeni do 23. t. m. Sekcijam se da možnost, da lahko pošljejo na lastne stro še po enega delegata (poleg oficijelnega, terega plača stroške sindikat), kateri bo pa un« posvetovalen glas. . * , , Vse sekcije kakor tudi vsi člani so naprošeni, da se za ta naš letošnji kongres zanimajo, da o njem debatiralo m da eventuelne predloge k posameznim točkam dnevnega reda odpošljejo najkasneje do 23. t m. na vodstvo sin kata v Trst Via Madonnina 15. Vse sekcije se še enkrat obvešča, da naj čunprej zaključijo račune za leto 1920., katerim je dostavrtr tud« število članov, ki jih sekcije imajo kakor tudi kakšne stroke da so, ter vse skupaj odpošljejo sindikatu, katen mora pripraviti skupni obračun, da ga predloži deželnemu kongresu. stavbinskih delavcev im Julijsko Benečijo. Lesnim delavcem Lesnim delavcem, ki so člani stavbinske organizacije, skoročamo, da vsled odloka zvezinega vodstva, kakor tudi v zmislu zvezinih pravil, bodo vsi lesm delavci morali prestopiti iz naše Zveze Zr™ Jesm‘? tl " Italiji Način tega prestopa se bo določil med obema zve zama v teku tega meseca. Radi tege poživljam vse lesne delavce, da plačajo svoje prispevke naši «4““^ do 31. decembra 1920. Razume se samo ob seb^, da bodo člani tudi v novi Zvezi ohranili svoje ze pridobljene članske pravce. ______________ za ka-imel samo Vzgoia otrok Otroku se mora vsaditi pojm človeštva kot družbe, katere člani težijo za splošnim blago* stanjem. . . ,, Zgodovina ljudskega razvoja m napredka, zgodovina civilizacije < ta pripovest nad vsemi pripovestmi — ima najveejo vzgojno moč za razum in dušo. Otrok ne sme znati samo tega, kar so ljudje dosedaj napravili, ampak mora razu? meti, da je vse to napravljeno ^za njega. Namen take vzgoje otroka je, da se po* speši napredek, da se nadaljuje delo m _sjva* ritev novih oblik življenja — pametnejšega in svobodnejšega življenja. . _ Napake preteklosti so poplačane z velikimi trpljenji. A ljudsko trpljenje ima pravico do tega, da je uvaževano od nas in od nase Otroku se mora vcepiti misel, da je on go* spod ar sveta in naslednik vseh pridobitev m celokupne kulture. V otroku se mora nego* vati čut ponosa radi tega, ker on poseduje nasledstvo vseh časov. . Otrok mora biti poučen, da spoštuje vsaki korak nasproti napredku in prosveti. Ravno* tako mora spoštovati naša mesta v katerih je nagomiljenih toliko tvorb ljudske sile in mdsli. Končno mora otrok poznati življenje svo* jega rodnega kraja, svojo domovino, celo ze* meljsko oblo, ker vse to pripada njemu otroku. Čim več lj udskih stvari in del človek sp o* zna, tem več je vreden, da nosi ime človekn. Otrok je veriga ki veže preteklost in se^ dani ost lj udstva. Napravite prostora otroku — temu nasled niku velikih del človečanstva. » (Konec) Na meji se vlak ustavi za dolgo časa. Pot* niki morajo izstopiti s svojo prtljago. Stati morajo v dolgih vrstah in čakati in stati, da jih že bole noge. Med vojno so potnike pre* iskovali, da ne bi kdo odnesel kakih tajnih vojnih informacij. Sedaj jih preiskujejo, da ne bi odnašali delnic, bondov, denarja in draguljev. Kadar potnik stoječ v vrsti pride končno pred preiskovalne mejne uradnike, ga potisnejo v majhno kabino in proces sti* kanja po njegovih žepih se prične. Včasih se je treba tudi sezuti in tudi notranjost klobu* ka preiščejo. Včasih zahtevajo od potnika, da se mora tudi sleči, toda taki slučaji po* stajajo redkejši. Če ima pri sebi več denarja kakor je dovoljeno, mu ga odvzamejo in zanj mu izdajo potrdilo. Če se kdaj povrne skozi ta kraj, mu svoto vrnejo. Potem gre v drugo kabino, kjer pregledajo njegov potni list. Na* zadnje odpro še njegove kovčekc, ki jih na* tančno preiščejo. Če ima v njih kake nove predmete, za katere ni dobil dovoljenje za izvažanje, mu jih konfiscirajo. V nekaterih državah je celo prepovedano odnesti kos čo* kolade čez mejo. Tri ali štiri ure so med tem prešle. Potnik lahko gre zopet na vlak, da ga ob gotovem času prepelje na drugo stran meje, kjer se vsa igra znova pričenja z novim carinskim osobjem, kjer bodo zopet preiskali žepe, kovčeke in ugotavljali, da li je potni list pra* vilno izpolnjen ali ne. Pri tem lahko še omenim, da ako ima pot* nik s seboj kaka pisma, jih bodo odprli in čitali. Če je v njih kaj takega, kar ne ugaja mejnim uradnikom, jih konfiscirajo. Dobe se obmejni uradniki, ki posedujejo precej prev* darnosti in inteligentnosti. S takimi se lahko izhaja. Večina ni takih. :Nekatere meje so slabše od drugih, kar se tiče ovir potnikom. Ampak vse so dovolj slabe. Vse so simbol »balkanizirane« Evrope. Poštne zveze so slabe in negotove. Ljudstvo v okrožjih teh zaprtih mej je izo* Hrano in spominja potnika na otoško prebi* valstvo Oceanije. Oni ne vedo, in zgleda, da se tudi ne brigajo, kaj se godi ono stran me* je. Čitajo samo lokalne liste, ki priobčujejo male stisnjene novice na svoj poseben način. Tistih par ljudi, ki res žele izvedeti, kaj se godi izven mej njihove države, so odvisni od informacij, ki jim jih morejo dati potniki, katere izprašujejo po cele ure, kakor v časih, ko še ni bilo časopisja in hitre pošte. Lahko se reče, da so se taki časi p>ovmili. Medna* odna pošta je silno počasna, kakor da se prerjčijavajo poštne pošiljatve v počasnih poštnih vozovih in ne z vlaki. Cenzura, ne* soglasja, mržnje, sumnje, vse to so stvari, ki delajo dostavljanje poštnih posiljatev nesi* Sumim. Vsakdo se mora sprijazniti z mislijo, ko odda pismo, da bo morda dostavljeno, morda tudi ne. Previden pošiljatelj bo poslal tri iztise, od • katerih bo odposlal po eno na vsakih par dni. Brzojavljenje iz dežele v de* ->eIo je še bolj negotovo. Pristojbine so vi* soke in uradniki v brzojavnih postajah rade* volje sprejemajo vse brzojavke, ki se jim prinesejo, vzamejo pristojbine in dajo po* trdila; ampak če je vsebina količkaj sum* Ijiva, ali ako se zdi naslov operatorjem ne* pravilen, gre besedilo v koš. Ali. če so brzo* javne žice zaposlene, bodo vašo brzojavko poslali naprej po pošti. Tudi tukaj igra ne* spretnost, mrznja in nemarnost svojo glavno vlogo. Najslabše pri vsem tem je negotovost. Člo* vek nikdar ne ve, dali je bilo pismo ali brzo» jav dostavljen adresirancu ah ne. razim če se čudežno pripeti, da prejme odgovor; toda tudi tu so slučaji, da pride odgovor šele čez dolgo tednov, ko ste na svoje pismo ali br* zojav že pozabili. Če ima kdo oddati važna poročila, je edina zanesljiva pot, da najame kurirja, ki osebno odnese poročilo naslovljencu, aH pa če opravi to cfelo sam. Temna doba se je zopet povr* nila. Tako se godi, kadar potujejo po Evropi ljudje, ki imajo kaj pod palcem. Kako potu* jejo šele oni, ki nimajo ničesar, niti znancev niti denarja? PO SVETU ••i Zaloga ar la zlaiaalae tet teMca ALOJZIJ POVH t* I| | Trst, sodni Uvedene« Trst, Plazzo G. Garibaldi 3 (ex Bnrriera) i š Slika iz danainje dražbe, nastale po trditvah duhovnov po božji volji. Louis Cessir. star 45 let in rojen v južni Franciji, je prisedel v prisilni delavnici na Blackwell Islandu trideset dni, kei je vrgei kamen v razlcžno okno trgovine na Peti cesti v New Yorku. Nihče ne ve, kako je preživel dan, ko so ga iapustili iz prisilne delavnice. Zvečer so ga videli okoli osmih, da je stal pred veliko departmentno trgovino na vogalu Šeste ceste in Tri m tridesete ulice. Pod pazduho je imel štirioglati zavoj. Čakal je, da se je nabralo večje število ljudi pred razložnim oknom in dvignil je roko in w£el zavoj v raziožno okno. Šipe •© zažvenketale, kajti v zavoju je bila opeka. Cessir je pa teke! do bližnje policijske postaje na Trideseti cesti in zahteval, da ga zapro. Zakaj? ga je osorno vprašal policijski narednik. Ej, bilo je mraz, bil lem lačen, dela nisem dobil in preostalo mi ni drugega, kot da ubijem šipo v razložnem oknu, da dobim zopet hrano in satnovanje v prisilni delavnici, — je odgovoril resn Cessir. Narednik ga je zdaj razumel in preskrbel mu je hrano in stanovanje za omreženimi okni Predzgodovinski zobotehniki. V provinci B»meralda, ležeče zahodno od južnoameriške republike Ecuador so precejšnje število lobanj, ki izvirajo od indijanskega plemena, ki je živelo v perjodu Indov. Tedaj je vladala na zahodni obali južne Amerike zelo visoka kultura. Mnoge od teh lobanj imajo zlate zobne krene in plombe, ki za proizvodi naših modemih dentistov prav nič ne w-. ostajajo. ____________ OaHJ» IM llllll II TTJjMCDOgTrn Razpis sluibe Pri osrednjem uradu posretjavainice dela za stavbinsko obrt v Gorici |Č faJQPnt&sto uradnika. ... Oni, ki reflektirajo na to mesto, morajo biti najmnaj 20 let stari in mota jo poznati krajevne jeiike. Prošnje je vložiti podpisanemu uradu najkasneje do 10. januarja 1921. Prosilci naj navedejo v vlogi tudi ivoje za. 'eve. Služba se začne s trimesečno preizkušnjo. Na' stop sluibe takoj. GORICA, 29. decembra 1920. Deželna upravna Komisijo brez^oselBsnt! za Miasko olirt v Gorici Via Municipio 4, 1.