PROLETAREC. JE DELAVSKI L ! S T ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Ma«ilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Miik« OFFICIAL ORGAN 0F J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU —NO. 189». CBUTMI M wtM<-clm ■Mita«. Dk. «. 1MV, »I Um h>* •«!«• »r tka Act vil lM|riM al fcUrck X CHKCAGO 23, ILL., 2. FEBRUARJA (February 2), 1944. fublished Wee*ly at 2S01 S. Uwndale Ave. •t« LETO—VOL. XXXIX. ZASTAVO so Japonci decembra l»4i pousniu a uiuo-fih otokov In s Filipinov« ter ujeli precej naših vojakov. Vojni depart-ment |e v minulem tednu objavil poročilo o krutem postopanju Japoncev s vjetiml ameriškimi vojaki, mornarji in civilisti. V odgovor na te grosovitosii se ameriška tastava pomika s ameriško armado in mornarico vred proti Japonski, da obračuna z mikadom sa njegove »ločine. Gornje je slika s ameriškega prodiranja na otokih jušnega Pacifika. Hitler spet svaril boliševizma" FIRER PO ENAJSTIH LETIH VSTOPA NA ČELO TRETJEMU RAJHU. — NAMIG ANGLIJI IN ZED. DRŽAVAM ZA OBVAROVANJE CIVILIZACIJE" V EVROPI IN PO SVETU it Dne 30. januarja je Adolf Hit- čil, kaj bi to pomenilo. V glav-ler praznoval 11. obletnico svo- nem iztrebljenje nemške inteli-je oblasti nad nemško državo. uničenje nemške državne Ko je nastopil službo glavarja sile, vse nemške in zapadnoev-tretjega rajha, je izjavil, da bo ropske kulture, ki se je razvija-nacizem v Nemčiji obveljal tisoč 1* 2,500 let in novo zastruplje-let in se rgzširil po Evropi in da- vani* boljševizma pogazenih lje. Dolgo mu je šlo po sreči, vse- ljudstev z židovstvom. skozi do zime 1. 1941, ko so nje- Na kratko, ako zmaga nad gove armade naletele pred Mo- ftefnčijo Rusija, bo konec civi-skvo in Leningradom na prvi | lizirane Evrope in na ves svet ■ bo legla boljševiška mora. Angleži zaigrali svoj imperij Zelo ostro je Hitler v tem go- I w na resen odpor. Prejšnja gotovost izginila Kakor ob vsaki obletnici nacizma, je Hitler govoril tudi letošnjega 30. januarja. Doslej je bil vselej bombastičen. Zbijal je šale iz^Anglije, norčeval se iz "naivnosti' vlade Zed. držav in mi-loval ljudstva zavezniških dežel, "ker se puste vleči mednarodnemu židovstvu za nos." , Zadnjega 30. januarja jc svoj ton spremenil. Po židovstvu je še udrihal. Anglijo je še dolžil za povzročiteljico vojne. A njegov glavni poudarek je bil, da sedaj, v petem letu te največje borbe, je lahko že prav vsakemu jasno, čemu se vrši in med kom. Po njegovem je to vojna Nemčije za civilizacijo in za obvarovanje Evrope na eni strani, in vojna Rusije za njen boljševizem ter za zasužnjenje Evrope na drugi, t Kaj čaka Evropo, če Nemčija ne zmaga? Doslej je Hitler še v vsakem takem govoru svečano zagotavljal, da je zmaga Nemčije neizbežna. A dne 30. jan. pa je v govoru, ki je trajal le 23 mtnut, nemškemu ljudstvu slikal, kaj ga čaka, "če" Rusija zmaga. Prerokoval mu je popolno uničenje. Citiral je Izjave sovjetskih državnikov o potrebi "preobrazbe" nemškega narodi in tolma- Nekaj sličic iz razredne družbe in o dvoje vrst c1 i• - i« «y m| • • v - ljudi: vispn in nizpn Dne 19. januarja je časopisje v Oiicagu s kričavimi naslovi oznanilo novico, da jSibila v luksu-noznem hotelu Drake umorjena žen<| ameriškega diplomata Franka S Williamsa. Skozijves teden in dalje je ameriško časopisje na dolgo in, široko raz-jasnjevalo ta misterijozni umor Samo hči je bila pnča4 ko je v apartment njene materf prišla neka ženska, namerila revolver na obe in riater smrtno zadela. Umorjena dama je bila iz višje dAižbe Njen mož je bil pred vojno ataše v amerišKerri poslaništvu v Tokiu.' Sedaj je v državnem departmentu v VVashingtonu. V njenih varnostnih shrambah v bankah so dobili gotovine v vsoti okrog $600,000 in draguljev v vrednosti blizu $50,000. Policija je v preiskavi zasliševala hčeri pokoj-nice, služinčad v hotelu in pritiskala sumn o za zločin na mnoge povsem nedolžne osebe Časopisje je pikantnosti in "senzacionalnostr razglašalo na način, kakršen med maso čitateljev "najbolj vleče". Iste dni se je dogodila v neki jeklarm na južni strani mesta eksplozija. Pet delavcev je bilo ubitih. Z eno notico se jih je odpravilo v pozab!jenost Na severni strani Chicaga se je v municijski tovarni* dogodil požar. Pet delavk na nočr>3m šihtu je izgubilo življenje v plamenih. Onf* ?9 jOOlTjn Sta Pnrt^r m voru spet obsojal Angleže, ki jih ima mednarodno židovstvo na niti. Zakrivili so vojno, kakor prejšnje vojne v Evropi, v svoji tradicionalni politiki izigravanja evropskih sil v namenu, da prevladuje na kontinentu njihova kombinacija To je angleška politika ravnotežja sil v Evropi. V sedanji vojni pa jim je une-slo, pravi Hitler, ker je bil njihov prvotni namen boj proti Rusiji,. a so sedaj z njo v enem taboru. Če Nemčija pade, bo potem Velika Britanija na vrsti, ker osamljena, z ostanki zapa- (Koncc na 3. strani.) njegova žena v Stone Parku prTChičagu na Siht koT običajno. Oba sta zaposlena v vojni industriji. On prihaja z dela ob 2. ponoči. Ona pričenja z delom ob 11. ponoči. Imela sta šest otrok Tri ure vsako noč so bili sami doma. Njihna starost je bila od 5 mesecev do 11 let Mož in žena sta delala, da si bi družina kupila hišo Ni igrača stanovati pri drugih, ako imaš šest malih otrok! Omenjenega večera, ko je odšla mati na šiht, je razgreta peč, ah pa nabrani plin v nji, povzročil ogenj. En deček, star 9 let, se ;e rešil, ostalih pet otrok je zgorelo. Ko so očeta in mater poklicali iz tovarne, je hiša še gorela. Mater so morah silorfta držati, da ni planila vanjo po otroke, ki jih ni bilo več. . O nesreči so čikaški listi na kratko poročali skozi dva dni, po ostali deželi enkrat. O "misterijoznem" umoru Mrs. Wilhamsov3 še vedno pišejo. Ona je bila nekaj. Municijski delavci pa so le "navadni" ljudje in njihove bajte niso hotel Drake ah pa Ambassador East. Produkcija premoga presegla lani vse prejšnje rekorde Kdor se še spominja, koliko vpitja je bilo od lanskega aprila naprej proti premogarjem, bodisi v časopisju, v radiu, v zveznem kongresu in na shodih, In kako ko kritiki unije UMW hiteli dokazovati, da bodo morale ieklarnc vsled stavk premogar-ev obrat zelo omejiti in ene vsak čas prenehati, promet na železnicah bo vslod pomanjkanja premoga zaostal, in da vsem našim vojnim naporom preti neizmerna nevarnost — ta si je takrat upravičeno predstavljal, da bo vsled "anarhije" v premogar-tki h revirjih in vsled trme J. L. CIO bo sodeloval na mednarodni konferenci unij AFL POJASNJUJE ODKLONITEV VABILA NA KONGRES V LONDON — PHILIP MURRAY O POMENU SOLIDARNOSTI DELAVSTVA ZA BODOČNOST ČLOVEŠTVA IN MIRU Se pred sejo eksekutive Ame- Glavni faktol* v nji je angleška riške delavske federacije, ki se unijska zveza. Če bi torej skli- je vršila v Miamiju v Floridi in bila zaključena koncem minulega tedna, je bilo znano, da bo odklonila vabilo zveze angleških unij (British Trade Union Con- Lewisa produkcija premoga si- {gress) na mednarodno konferen- lovito padla. V resnici je bila večja kot ie katerakoli leto prej. United Mine Workers Journal, ki je glasilo unije UMW, ugo- tavlja v svoji drugi Številki v ; ca v tej vojni. co delavskih strokovnih organizacij, ki se prične po dosedaj zasnovanem načrtu 5. junija v Londonu. To bo prva mednarodna delavska (unijska) konferen- tem letu, da je znašala produkci-1 ja na poljih mehkega premoga lani 590 milijonov ton, ali 10 milijonov ton več kakor leta 1942 in 80 milijonov več kakor leta 1941. 6e celo na antracitu, kjer je občutno pomanjkanje delavcev, je lanska produkcija znašala 60,326,000 ton, ali tisoč ton več kot leta 1942. n Notion" o problemih Jugoitovijt------— V znani liberalni reviji "Nation" z dne 29. januarja ima o Jugoslaviji ter o osvobodilnem gibanju v nji pod naslovom "The Plot Against Yugoslavia" daljšo razpravo Bogdan Radica, bivii aef tiskovnega biroja jugoslovanske zame j ne vlade. V isti številiki "Nationa" ima njegova urednica Freda Kirch- 1 wey članek z naslovom "Fotich ' Should Resign." "Nation" se dobi povsod, kjer prodajajo magazine. Ali pa si ga naročite direktno. Poaamezen izvod stane 15c. Naslov: Nation, 55 Fifth Ave., New York 8, N. Y. Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev sporoča, da si naj to* številko Nationa nabavi vsakdo, ki se zanima za jugoslovansko vprašanje. 2ELENKK1TIKETI NA ČRNEM TRGU V tej deželi ljudje veliko potujejo. Trgovski krogi in drugi, ki morajo po opravkih na velike razdalje, si rezervirajo sedeže in posteljo, a čestokrat jim je v regularnem železniškem uradu, kjer prodajajo vozne listke rečeno, "vse oddano". Ako hočeš odpotovati in se udobno voziti, moraš na črni trg. Tam se tiketi za isti vlak, o katerem so ti na postaji rekli, da so vse rezervacije v njemu že oddane, še dobe — seveda če plačal zahtevano ceno, ki je mnogo višja koš pa postavna železniška tarifa. Za večje razdalje plačujejo potniki celo po $50 več za voznino kot pa je postavna cena. Tak je črni trg z voznimi listki. Vsi vedo zanj In potniki apelirajo, naj oblast kaj ukrene v protekcijo njihovih žepov. Pritožbe proti temu črnemu trgu s tiketi so pri« šle tudi na naslov čikaškega župana Kellyja, ki je obljubil po-izvedeti, kako je s to reč j o in je res delegiral par policijskih u-radnikov v ta namen. Poročala sta mu, da nista mogla izslediti VAŽNA SEJA ODBOROV J. S. Z. V petek 4. februarja bo v SDC v Chicagu seja odbora JSZ, ki bo ob enem letna seja upravnega odbora Proletarca. Kadar Proletarca prečltate, ponudite ga tnanett s priporočilom, da če se mu bo vsebina dopadla, naj si (a naroči. * ^ ——— pri prodajalcih železniških tike-tov nič nepostavnega. Vpričo policajev menda ja ne bodo odirali ljudi, posebno še ne, če se jim taki varnostni organi v naprej izdajo, kdo da so. Črni trg namreč ne bi mogel funkcionirati brez protekcije. O stališču AFL z ozirom na to konferenco smo komentirali v prejšnji številki. Na omenjeni seji v MiamijU je bila potrjena v bistvu izjava podpredsednika Matthew Wolla, ki je ameriški javnosti poudarjal, da AFL noče z unijami v Sovjetski Rusiji ni-kake skupnosti. Tudi CIO ji je v napotje Izjava, sprejela na seji AFL v Miamiju skuša opravičiti odklonitev vabila na mednarodno konferenco v London bolj na roko, kakor Wollova prejšnja izjava. Poudarja, prvič, da bodo na nji ruske delavske unije, ki po ameriškem in angleškem standardu niso svobodne, pač pa cala tak mednarodni kongres zastopnikov delavskih unij Mednarodna delavska zveza, bi se ga iz Zed. držav smela udeležiti :amo AFL. Citrinova parlamentarna poteza Walter Citrine, glavni tajnik Zveze angleških unij, pa je želel, da pridejo na ta mednarodni kongres zastopniki vseh unij iz Zed. držav kot iz drugih dežel, in iz tega razloga je sklicanje x>dvzela zveza organiziranega delavstva v Angliji namesto Mednarodne zveze strokovnih unij. To mu konservativni glavarji AFL j ako zamerijo in v svojem odgovoru pravijo, da bodo na mednarodni delavski ferenci vseeno sodelovali, toda ne na tisti, ki io sklicujejo an' gleške unije 5. junija v London, oač pa na oni, ki se bo vršila v Philadelphiji pod pokroviteljstvom ILO (mednarodnega de-lavskega urada i, ki je bil ustanovljen pod avspicijo lige narodov po prejšnji vojni in še posluje po njenih določbah. Je velika razlika med ILO in IFTU aparat vlade. • _ , , , , . . _ Drugič, iniciativa za sklicanje f, Tod<1 med kongresom, ki bo 5. pdnarodnp ..nii.lr* I JumJa v Londonu, iQ med konfe- renco, ki bo 30. aprila v Philadelphiji, je velika razlika. Na prvem bo zastopano samo organizirano delavstvo.A v Mednarodnem delavskem uradu, ki ga je ustanovila liga narodov, pa ima vsaka pridružena dežela tri zastopnike: enega vlada, drugega delavske organizacije, in tretjega delodajalci. AFL je v tej deželi edina delavska organizacija, ki je zasto- mednarodne unijske konference bi morala priti iz urada Mednarodne zveze strokovnih unij, ne iz glavnega stana zveze angleških unij, kot se je dogodilo v tem slučaju. Mednarodna zveza delavskih unij, kateri je pridružena tudi AFL, ima določbo, da se v vsaki iržavi prizna le eno unijsko gibanje, namreč eno zvezo unij. Omenjena mednarodna zveza priznava v Zed. državah samo Ameriško delavsko federacijo. (Konec na 3. strani.) Napačne statistike o cenah živil in stanarini (4 t LOAN [Lets Ali BackThe AttackJ Njihov argument je, da delavski department jemlje sa podlago svoji statistiki le glavne vrste živil in pa cene, kakršne imajo v nekaterih velikih mestih. Za pravilne podatke bi moral vseti v poštev tudi mala mesta in pa nova okrožja munlcijske in druge vojne industrije, kjer sploh ni nikakih dostropnlh cen. Delavski department se v svojih statistikah ne osira na kršenja dostropnih cen, niti ne upošteva, da jih v novih industrijskih mravljiščih sploh ni. Tudi pred merodajnim vladnim od bo- ne jemlje v obzir, da se sedaj koncem januarja skupno prodaja po takozvanih d ostro p- Koliko so cene žlvljenskih potrebščin višje od onih, ki so bile v veljavi leta 1941, predno smo bili potegnjeni v vojno? Urad delavskega departmenta za statistike (Bureau of Labor Statistic) trdi, da so se od takrat zvišale 23.4%. / Statistični podatki AFL in CIO pa izkazujejo 43.5 odstotkov zvišanja. Mezdo je na podlagi takozva-ne Little Steel formule dovoljeno zvišati od iste dobe samo 15 adstotkov. Zastopniki CIO in AFL so roniH nastopili v zahtevi za odpravo omenjene formule, in pa proti zavajalnemu poročanju statističnega biroja delavskega departmenta o conah. nih cenah slabše izdelke in dra žje, torej je treba vseli sa podla* go ne samo zvišanje cen v denarju, ampak tudi znižanja v kvaliteti. Statistična urada CIO in AFL ki se jih oddaja posameznikom v sta na podlagi gornjega merila takozvanih "rooming houses in ugotovila, da so se oblačila po-! tudi v manjših hišah. Dalje cen dražila v treh letih 74 odstotkov. K podražitvam se bi moralo prišteti tudi tista živila, ki se vsled slabše kvalitete toliko prej spridijo in razne druge načine, po katerih so odjemalci primo*| rani plačati več kot 'dostropne" namen vlade je vztrajati pri za-cene, ne da bi prodajalci kršili | mrznjenju delavskih plač, zviša- stanovanj v novih municijskih centrih. Namen delavskega deparf-menta je s svojimi statistikami dokazati, da se cene niso dvignile toliko kot ljudje 4tvpijejq". in nja mezde pa dovoliti le toliko kot je v soglasju z omenjeno formulo. Predstavniki unij pravijo, da ker sc vladi ni posrečilo držati cen navzdol, dasi jih je obetala celo znižati, mora odnehati tudi v omenjeni formuli, ker je za nizko plačane delavce — in laki šna in savajalna, ker ne jemlje so v večini — skoz in skot kri-v upoštev silne podražitve sob, vična. regulacije. Izognejo se jim s slabšim blagom, ali pa s tem, da so stare označbe konserviranih živil odpravili in dali na trg slabše pod novimi znamkami, za katere ni dostropnih cen, ker takih znamk prej sploh bilo ni. Statistika delavskega departmenta o stanarinah je tudi povr- Svoboda tiska in govora odvisna od lastnikov časopisja in radia Okrog dvajset posameznikov kontrolira nad polovico cirkulacije ameriških dnevnikov in magazi-nov. Ista skupina si podjarmijo tudi čezdalje več radio postaj pod svojo kontrolo. Vsa tri omrežja — oziroma sedaj so na pritisk zvezne oblasti za reguliranje komunikacij štiri — so posest multimilijonarjev. Vse tri glavne ameriške časopisne agencije so prav tako pod kontrolo in v posesti bogataških interesov. Vsi ti monopoli so sovražni vsakemu gibanju, ki ga smatrajo za nasprotnega privatnim interesom. Pobijajo socialno zakonodajo, podpirajo reakcijo v kongresu in v legislaturah in skrbe, da glas za ljudske pravice ne pride prepogosto med maso. Včasi so bili ameriški listi posest posameznikov ali pa malih lokalnih skupin, s katerimi je bilo tudi delavskemu tisku mogoče tekmovati. Ker ni bilo radia, je imel delavski govornik in kandidat skoro toliko možnosti priti s svojimi idejami pred ljudstvo kakor govornik in kandidat kapitalistične stranke. Ako ni imel denarja, da bi najel dvorano, je govoril z zaboja, ki si ga je postavil na uličnem pločniku. Radio je to spremenil. In pa monopol bogatašev nad časopisjem. Zato ima dvajset posameznikov v govoru in tisku več moči in vpliva, kot pa petnajst milijonov organiziranih delavcev. Tako bo ostalo, dokler se teh 15 milijonov ne odloči za svoje časopisje, svoj radio in svojo politično stranko. Proletarec, February 2, 1944. r PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImU]* JiviMUtaiika D«Uvika Titkttu Dražba, Ckiu|«, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE NAROČNINA v Zedinj.nih drtavan sa celo leto |8 00j M četrt leta $1.00. Inozamstvo: za celo leto (3.60; za pol leta 92.00 SOCIALISTIČNE ZVEZE za pol leta 91 TI; Val rokopisi in oflaai morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite? v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed erery Wednesday by the Jufozlav Workraen's Publishing Co.t Inc. Eatabliahed 1906. Editor________ Business Manager.. ..........Frank Zaitz ..Charles Pogorelec SU1SCRIPTION RATES: Jnited States: One Year 93.00; 8ix Months 91.75; Three Monthz 91.00. Foreiffn Countries, Oae Year 93.50; Six Months 92.00. PROLETAREC \ 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 JOsKO OVEN: tj - - Mh; k if iMr « Sorialncga razvoja in razrednega lioja m' bi mogel nilire ustaviti Earl Browder ni edini, ki je vladajočim obetal prenehanje ostre razredne borbe in življenje med posameznimi sloji v prijateljskem razmerju. Zagotovilo ameriškemu kapitalizmu, da bodo njegovi (Brow-derjevi) pristaši v bodoče skozi "mnogo let" podpirali "private enterprise'" in prenehali s propagiranjem socializma med ljudstvom, ki se ga brani, zato, da bodo po vojni lahko vsi sloji složno delovali v duhu teheranske deklaracije, ni dobilo v zvezi industri-alcev in v trgovski komori nobenega ploskanja in pritrjevanja. Gospodje, ki vladajo gospodarski sistem te dežele, vedo, da ne more Earl Browder izpolniti nobene take obljube, niti ne potrebujejo za svoj "free enterprise" njegove stranke, ker jim sedanji dve zadostujeta.--t HKfi Tudi vedo, da je svojo obljubo izvršil edino ker jo je moral. Moskva želi po tej vojni prijateljstva in sodelovanja z Zed. državami. Potrebovala bo kredit in materijal. In pa dolgotrajen mir, da si opomore. ___ Torej, da ne bo te njene politike nihče kalil, naj se komunistična stranka razpusti in delovanja za socializem v Zed. državah, kar se Browderja, ameriške komunistična stranke in bivše ko-minterne tiče, naj bo konec. Ameriška plutokracija ve, da se bo razredni boj vzlic temu nadaljeval in se pripravlja za po prihodnjih volitvah, še bolj pa po vojni, za odločen spoprijem, ne z Browderjevim novim komunističnim političnim društvom, pač pa z unijami, dasi ne propagirajo razrednega boja in še manj pa socializem. Vzlic temu so one poosebljenje razrednega boja, čeprav se večinoma niti ne zavedajo tega. Tudi boj za socializem se bo nadaljeval. Kapitalisti bodo po Browderjevem umiku prav tako, kakor so v prošlosti, napadali vsakega, in ga označevali za socialista ali s kakršnim priimkom že, ki bi izpodkopaval temelje svetosti privatne svojine in za-ščitništvu izkoriščanja mase za privatni profit. Svojstvo kapitalizma je, da izkorišča v interesu privatnih bogastev. Nagon delavca je, da se izkoriščanju upira, in da hrepeni • *4n wutv TM# t/ RAZGOVORI Bolivija (Nadaljevanje.) AHBVb Up. » HU Marsikomu, ki ni prej ničesar slišal o Boliviji, je sedaj to ime precej znano. Kdo se bj pač brigal za malo deželo s tri in pol milijona prebivalcev, izmed ka-terih jih ima samo kakih 100.000 volilno pravico! Za deželo, ki je tako gorata, da je mogoče samo Indijancem vzdržati v njenih rudnikih. Bolivija je ena onih južnoameriških dežel, ki je pretrgala stike z osišČem kmalu po vstopu Zed držav v konflikt z osličem. A to še#u tako velikega pomena Pomembno pa je, da je Bolivija po svojih prirodnih bogastvih silno važna za žave. Tudi revolucije, ki so se dogajale v Boliviji, niso toliko pomembne, da bi bilo vredno veliko pisati o njih. V zadnjih dvajset letih jih je bilo toliko, da jih ne moreš prešteti na prste. Ali to pot je pa bilo nekaj drugega. imate nekoliko slike razmer, ka kršne so. Ali to je samo ozadje Ekonomske razmere v Boliviji Gospodarsko je Bolivija zelo revna dežela. Indijanci, ki žive v gorah, kjer ni vsled višine nobenega drevja, se preživljajo v glavnem s krompirjem, jeČhie-nom in koruzo. Pridelki pa so pičli In komaj zadostujejo za življenje. Tudi kjer je zem\ja nekoliko boljša, je način poljedelstva silno primitiven Lesen kriv plug, ki nekoliko razrine zemljo, in dolg koničast drog za sajenje koruze, kakor sem jih videl obdelovati zemljo v Mc hiki. Tudi živinoreja je silno primi- T "vna. Revolucije in razne vojne zavezniške dr-, ^ dežeU) ^ obubožale in to ^ AMERIŠKI VOJAKI na Gilbertskih otokih na Pacifik« odnašajo ranjene tovariše s bojišča. Ameri- Fašizem čani se v bitkah s Japonci na jninem Pacifiku polaščajo v teikih bitkah postojanke ta postojanko. Nekaj o tem in onem Chicago. 111. — Od prejšnje svetovne vojne pa do sedaj se je po svetu marsikaj spremenilo. Spremembe bodo tudi ko bo konec te vojne. Do sedanje vojne so bili konzulati držav odvisni za finance od svojih vlad. A danes pa je ubežna jugoslovanska vlada odvisna za denarna sredstva od konzula, oziroma poslanika Fo-tiča v Washingtonu (sedaj ima že titel ambasadorja). Vložba je namreč v Ameriki in Fotič gospodari nad njo, seveda z dovoljenjem naše vlade, v kateri ima baje veliko zaslombe. In pri poslaniku pa jo imajo mnogi jugoslovanski politiki in drugi taki ljudje, ki se najrajše zatečejo k onim, pri katerih čutijo, da je denar O jugoslovanski vlogi v zamejstvu smo že mnogokrat či-tali, da znaša kakih 50 milijonov dolarjev, oziroma je bila tolikšna. ko se je vojna pričela. Kupček se je od tedaj že zelo znižal. Da-li je bila vloga res tolikšna ali ne, to vedo najbolj poslanik Fotič in pa naša vlada v Washingtonu, ki ima p Ko je predsednik Roosevelt koncem prošlega leta odločil, da železnice morajo obratovati ne-glede na zahteve unij in njihne pretnje s stavko, je storil potem še en korak: 2elezniški obrat je izročil v upravo vojnemu de-partmentu in tako je za nekaj časa postal ta najvažnejši ameriški prometni sistem pod popolno oblastjo države. Saj teoreti Ono. ako ne faktično Ker se vojni tajnik Stimson ne razume dosti na obratovanje železnic, je poskrbel, da je bilo sedem predsednikov železniških družb imenovanih za častnike ameriške armade (postali so "co-lonels '1, toda niso šli v armado temveč je bila njihova naloga obratovati železnice dalje s čimveč jim uspehom. , Tednik železničarskih unij La-bor poroča, da so jim dali uniforme in jih porazdelili po okrožjih ameriftkega železniškega omrežja. da nadaljujejo svojo dolžnost. Poleg plač, ki so jim določene od železniških družb, katere zastopajo (znašajo od $80,000 do $150,000 na leto in stroške) jim je vlada določila še dodatnih $105 do $120 na mesec (oficirske plače), dalje znesek za stanarino, in od $21 do $42 na mesec za hrano. Oženjenim so bili določeni še posebni zneski za vzdrževanje družine, torej vse po ar-madno. Bili so upravičeni zavarovati svoje ljudi po znižani vladni lestvici. Ako bi bil v času te službe kdo izmed teh kmelov zbolel, ali se poškodoval v času izvrševanja svojih službenih dol žnosti, bi bil upravičen do proste zdravniške oskrbe in bolnišnice do konca svojih dni. , "Ko je nevarnost stavke minula — unijski predstavniki trdijo, da je sploh nikoli ni bilo — jim je vlada proge vrnila in a tem so prenehale tudi njihove začasne vojaške službe. Tako se je stvar po mnenju direktorjev železnic in njihovih predsednikov zanje zelo zadovoljivo iztekla. Manj zadovoljni so železničarji, ker se Jih je v njihovih zahtevah za zvišanje mezde prepehavalo sem in tja in končno so bili še obdolženi, da s svojimi pretnjami s stavko napeljujejo vodo na Hitlerjev mlin in s tem pomagajo podaljševati vojno. Tole mi ne gre v glavo? Cemu si časopisi v Angliji in v Zed. državah laste vso pravico že od začetka vojne poročati o nemških poskusih za separatni mir, bodisi s to ali ono deželo, le listi v Jloskvi bi tega ne sme* II? Zakaj ta dvojna mera. to mi nikakor ne gre v glavo. Proletarcc*. Februarv 2, 1944, POVESTNI DEL K. FEDIN: VRT t — Naj propada! Za koga bi ga čuval . . . * i Ptičjim ivižgom in pesmicam so se pridružili na vrtu rezki de- Silantij je zlezel iz vodnjaku čj. giasovjt Na letovanje, kjer je .. , 4 ..(moker. v srajci, ki se je oprije- OODrei bivala stara gospa, so pri-Se preden se je pnceio svitau maU života, sključen od utruje- « mPStn šolani _ tucat os- - je zbudil ženolj kot da sovjetska ofenziva čimprej po. vprašal vrtnar. ' *rne Nemre * vsake nove obrambne črte, ki jim jo cgradc. — Fižol, redkev . .. sploh vsa- ______ ___■ ko zelenjavo. slikano s čarastimi črkami: Otroška kolonija. Na stolpiču, odkoder se je vi- delo mesto z vso svojo okolico. CIO BO SEDELOVAL NA MEDNARODNI KONFERENCI (Nadaljevanje s 1 strani.) zanetili vojno pod pretvezo šči- njene izgube ogromne, ima za-tenja Poljske. Proglašali so se vest, da tudi izgube rdeče arma-tudi za varuhe baltiških dežel, de niso manjše. Toda umikanje, Finske in južnovzhodne Evrope, ki traja zdržema že osem mese-A sedaj, kaj vidimo, je vpra- c^v, je Nemčiji dovolj jasno znašal Hitler in odgovoril, da je An- menje, da je njen temeljni na-glija pustila Poljake na cedilu, men — poraziti Rusijo in se po-enako Finsko in baltiške dežele lastiti njene Ukrajine ter pri-ter jugovzhodno Evropo IJugo- rodnih bogastev Sovjetske uni-slavijo, Bolgarijo, Rumunijoi.! je, povsem izjalovljen. Človek poleg človeka unij deluje, da naj bo reprezen-tacija na kongresu čimpopolnej-pana v njemu. In ako bi kongres ša, tako da bo delavstvo vseh za-K kor črn'oblak ie prihrumela J° visela rdeča zastava, mahe- v London sklicala Mednarodna vezniških in nevtralnih dežel na *šk rcev sela na jablane zadra!a v vetru in izzivajoče pla-1 unijska zveza namesto zveza an- njemu resnično zastopano in da hreščala zagomazela v gostem butala s svojim robom noč in gle4kih unij, bi bila tudi na nje- bodo sklepi kongresa obveljali, j ^ ^ ^ na trQ.. slavljen samo zato. ker je reven, vejevju Silantij je rezko zažvi- dan. , j mu ona edina, ki bi smela poslati, ne le ostali na papirju.. . .. jen način v medsebojnih odno-' Zato se pa borimo za resni- žgal zamahnil z motiko in podil Zvečer so poleta v a le z bal ko- zastopnika, če se b, ga namreč , Walter Citrine je to v vabilu j kot enako stojcči soljudje, i čno demokracijo, to je za socia- preplašeno jato s kregom in kri- *a »n se nosile po vrhovih dreves sploh hotela udeležiti Toda na j poudarjal in omenil, da naj se že kot ^^jem ali kot nadrejeni, lizem. - E H. Aoniom dokler ni zadnii škorec presekane rezke besede nežna- Seji v Miamiju, kot/e omenjeno, zaradi važnosti, ki jo bo imel ta _ S^z nlot na sosednji vrt. "ih pesmi, in bilo je v njih nekaj je vabilo so,lasno odklonila. kongres, pozabi vse predsodke. £ £ c . . ... temu vrtu tako tujega, drznega ^^ __ , , Vedel je. da jih goji AFL, pa je I sl°^emokracije. Nihče ni vec Sooiolistl na Švedskem 1 Kor drugi. Delo ni sramotno. .. . _ zletel čez plot na sosednji Pri kosilu je pravil ženi: _ Prosjačiti bo treba, druga- neblagega da se je prijemal če ne gre. če hočeš, da bo vse v ! Silantij z rokami za glavo in se CIO ho zastopan v Londonu vseeno upal, da morda se ven- kakor drugi Toda vzlic staremu konserva- daHe ugodno ^Qve Upai je Bogastvo ne p. . . • • (.ailli. , aju l uui vuanv • ... A raraHi nsamelosti in dol^eca ča-1 delavskem kongresu vseeno za- , 1 r 110 PrMM)r(ua .. e a j, ^j^nosti Pred zakonom bodimo Ziutrai ie šel v mesto. Tam so zaraoi osameiosu m aoigega i« « * k odzovejo, poslati tudi even- tr!ini nKHnhili da nošlieio sa kuharici, ki je služila v ko- stopane. In v duhu. morda tudi ' J?* trdno obljubili, da pošljejo ^ ^ .. pr^vedovala Q re. dejansko. čeprav neuradno, tudi | ^ ™ ^^ minevali nrineka- n^tah. ki so jih bile pristave ne- stotisoee članov AFL. ' minevali, pripeka- , x l _ J , r Njjh n| ckseklrtiva v tem t;,ko piau. mu ljudi in konja. A dnevi so i.....- - —, t—,----------... « lo je solnce, zelenje je postajalo j koč nabito polne črno in se je sušilo, a nihče se ni prikazal, kakor da so vsi pozabili na vrt. ki je zleknjen po griču čakal, da bi ga zalili. Silantij je postal nemiren. Tekel je v opekarno, v bližnjo vas, k znanim vrtnarjem — nikjer niso imeli konja, nihče ni šel na delo. Nekoč je prišel vrtnar iz mesta, spustil se je k reki, pogledal molčeče polivalo, šel po obrežju. jih v naprej, da razprave boljše pri- jelo ni sramoino. .. . . poplemeni člove- no|jac|o stranko sedanjem švedskem parla-pričel z zasedanjem imajo socialisti več zbornicah kot vse zahtevajo fudi enake pravice in j ostale stranke skupaj. V prvi zbornici, ki jim pravi- važneni vprašanju prav nič vprašala za svet. Samokastno. Kongres bo trajal par tednov vsi enaki! Toda ta ideal ni uresničen v nobeni doslej obstoječi demokraciji. V vsaki demokraciji je že začetek posameznega držav Zdaj pa le poglej — je vreščala s podbradkom, naslonjenim na komolec, — vse je požrl črv še zelene. — Zdaj — je mrmral jezno i nom Silantij — zdaj je kakor od- pa klenkalo ... kih zadevah za mnenje nikdar kar ^ (x4sekov'"tiče. Ves *aj očetov lahko pomeni za nje- - Gospodarji so odšli in vse ne vpraša. ^ posvečen razpra- govega otroka veliko prednost kakor da so vzeli s seboj! | CIO pa e vabilo z zadovolj- I problemih, v ka- pri tem teku v življenje. Pa še te barabe zraven, stvom sprejel .n v odgovoru C,- ^ hofMJsode^vali sar . t • , . Vsled silnih problemov, ki jih Ijana v življenje preveč neenak, ^ mednarodno delavsko giba-1 da bi mogli vsi enako uživati kla ne nje pred seboj, bo kongres tra- iivijenje Nekdo začne svoj ,m njenih e anov^ ki jih zasto- P predvi^evajo sklicatelji, ^tart" daleč za drugimi in pod ^^T^lJtnajmanj dva t^dna/mogoče Jj, drugimi. Denar in p^m polo- razbojniki, je ž njimi tožila kuharica, in vsi trije so zlivali svo- trinu izjavil, da že dolgo goji že- šamo za- i Seveda bogastvo ne dela člo- i stopniki iz zavezniških dežel, j veka plemenitega; tudi denar I ljo za sklicanje takega medna- , - . ' ^ muactc uuuvaiu, »c. , J , 7 . . ker delegatom iz nevtralnih dr- sam ni sreča. Toda vsekakor je natrgal drobnih zelenih jabolk «Jezoj potok v«d«Woi,. ranega .»j b.'utr- ?.,v v tpj todki ne ^ mogoče so- fcdatno pomirjevalno sredstvo. na suhem drevesu in nesel svoji ženi:, — Si videla kislico? Na ja-nežniku sem jih utrgal. Vrgel je nagubana trda jabolka na mizo in dodal: — Drevo pa je postalo kakor divjak . . . Potem je sedel na klop in sedel nepremično do večera, gledal je v okno, odkoder se je videl s solncem zaliti negibni vrt. Ko pa se je stemnilo, je zavzdihnil in rekel sam sebi: tanj. obžalovanja, dokler ni prišel čas spanja . . . (Konec prihodnjič.) zzl^z^z^ **rr a mortoipm iMis,im- dr rw' traz,ikae : potreben temeljni program za politiki svojih vlad. k, je v vojni | ah m0ra človek prenašati svoje nevtralna »To sta predvsem Švedska in Švica.) tegobe v udobnem naslanjaču, v svoji lastni vili z lepim vrtom, SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Naj knj j večja slovenska jigarrui v Zed. državah OBČNI ZBOR SDC Chicago. — V soboto 29. jan. se je vršil občni zbor Slovenskega delavskega centra, na kaie-rem so podali svoja poročila predsednik, tajnik in drugi odborniki. Bilo je sklenjeno, da se pripravi načrt za predelavo poslopja, ki se ga izvrii po vojni, in v ta namen se bo podvzelo akcijo med rojaki za nakup še neprodanih delnic, da bodo, kadar pride čas, finančna sredstva že na razpolago. V direktorij SDC so bili izvoljeni, Frank Alesh, predsednik; Chas. Pogorelec, podpredsednik: John Rak. tajnik; Filip Godina. blagajnik; Anton Garden, zapisnikar; Fank Zaitz, ravnatelj posestva. Pregledovalci knjig, F. S. Tauchar, Frank Udovich in Angela Zaitz. Namestnika sta Donald J. Lo-trich in John Turk. sodelovanje. I ov Kdo bodo na kongresu? | Zastopstvo unijskih zvez na ali pa v bednem, tesnem, vlaž-Z udeležbo CIO na kongresu tem kongresu bo temeljilo na nem stanovanju, kjer se v enem v Londonu bo torej zastopanih , popolnoma demokratični bazi. prostoru kuha, pere, je, boleha okrog šest milijonov organizira- Zveze z 250,000 člani so upravi- ,n umir®-nih ameriških delavcev. | čone do dveh delegatov; z en mi- Najjačja po številu članstva bo jjjon članov do 5 delegatov, po-na zboru v Londonu zveza sovjetskih delavskih unij. Angle ški kongres strokovnih unij in CIO bosta drugi največji skupini. Poleg teh se mednarodnega unijskega kongresa v lx>ndonu udeleže zastopniki kitajskega delavstva, predstavniki unij iz republik latinske Amerike, zastopniki delavskih pokretov iz okupiranih dežel v Evropi, zastopniki delavstva iz vseh drugih zavezniških dežel in pa zastopniki iz nevtralnih držav. jo v enih državah višja zbornica, pri nas pa senat, ima socialdemokratske stranka 82 sedežev, vse druge pa 68. ki se dele: kon-servatievi, 31; kmečka stranka. 21; ljudska stranka (liberalcih, 15; komunistična stranka, 1. V drugi ali v nižji zbornici (parlament poslancev) imajo socialdemokratske stranka 134 sedežev; konservativna stranka, 42; kmečka, ljudska (liberalna i stranka. 23, komunistična, - tri. V prejšnji višji zbornici so imeli socialdemokrati 78 in vse ostale stranke 72 zastopnikov. V prejšnji nižji zbornici je bilo 115 socialistov in 112 poslancev vseh drugih strank. V višjo zbornico se voli zastopnike indirektno in njihov mandat traja osem let; v poslansko zbornico so volitve direktne in mandat traja 4 leta. Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO. 23. ILLINOIS Mehika se plačuje odškodnino Angliji Mehiška vlada se je po revoluciji, v kateri je bilo angleški imovini v Mehiki storjene precej škode, obvezala plačevati Angliji v posameznih obrokih po $73,285 odškodnine Letos je ta obrok poravnala 28. jan. Ako bi bila Mehika močna, ne bi hotela plačati ničesar, kakor se je uprla Rusija. Atfcnda londonskega kongresa Iz Citrinovega vabila je razvidno, da vključuje preliminarna agenda prvega mednarodnega delavskega kongresa v Londonu v glavnem sledeče točke: a) Pospeševanje in vaoglaševa-nje vojnih naporov delavstva združenih narodov; b) Stališče unij z ozirom na bodoči mir in mirovne izravnave; c) Reprezen-tacija delavstva na mirovni konferenci, in v pripravljalni konfe- tem na vsakih pol milijona članov enega delegata več do pet milijonov članov. Od petih milijonov članov naprej pa enega delegata več na vsakih nadalj-nih milijon članov. AFL je oporekala tej razdelbi zastopstva, češ. da bodo imele sovjetske unije na ta način več delegatov kot pa AFL in angleška unijska zveza skupaj. Očividno je, da se angleške unije ne boje take "premoči". Načinu razpode^be reprezentaci-je torej ne more nihče, ki je za demokracijo, v ničemer oporekati. V pismu, s katerim je Philip Murray Citrina obvestil, da se CIO udeleži kongresa, je na koncu poudartl: "Edino če strokovne unije, ki zastopajo delavske sloje, spoznajo važnost skupnega zbora in skupnega dela v reševanju mednarodnih problemov, ki se tičejo vseh. in le ako se zedinijo za konstruktivno taktiko v obnav- Če bo hotel biti človek enakopraven s človekom, bo treba u-stvariti red. v katerem bo pri življenskem startu in teku odločala samo narava sposobnosti človekova; red, v-katerem ne bo tepec užival vsega v preobilju samo zato, ker je bogat, in v katerem je nadarjen in pošten člo- Ameriška materijalna pomoč zaveznikom Zed. države so poslale zaveznikom — največ Angliji in Rusiji, na podlagi svoje lend-lease postave, raznih potrebščin—mu-nicijskih in drugih—v vrednosti vek vseskozi nesrečen in zapo-! osemnajst milijard dolarjev. U renči za relifne ter rekonstruk- ljanju našega velikega medna-cijske akčije po vojni, vključivii rodnega delavskega gibanja bo-rekonstrukcljo mednarodnega do uspele Ako se za enotnost ne delavskega unijskega gibftnja. bodo zavzele, bo — kajne bo-Ker je torej agenda »ilno vo-1 dočnost za človeštvo jako temina, zato odbor zveze angleških ina." K\JK.O MY NATIVE LAND" ki jo je spisol Loni« Adamič IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 i * • i V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik Naslovite: PVKOLETAItEi 2301* S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. » e 1.. ^ _____ ______jkj 4 Proletarec, February 2, 1944. KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTAR JI Ani. Slovenec z dne 28. januarja ima uvodnik "Naše stališče in SANS", v katerem med vrsticami graja tiste katoličane, ki ti-šče v boj proti SANSu in jim zagotavlja, da resolucija, ki jo je na seji širšega odbora Sansa dne 8. januarja predložil Rev. Vodi-šek, ni bila spomenica, kot jo bi nekateri radi predstavili, ampak resolucija.,ki določa gotovo stališče in se mora odbor Sansa ravnati po njemu. Rev. Oman in "A. D." pa sta jo označila za "kup fraz". "Podpora Adamičevemu odboru" v članku o stališču Am. Slovenca do Sansa ni dobila o-dobravanja. Nakazuje se jo po $1,500 na mesec. Članek pojas-nuje, da je Zalar glasoval proti, drugi za. Torej je večina za podporo. A člankar svetuje kontrolo nad izvršnim odborom. Na primer neko instanco, ki bo imela pravico sklepe eksekutive odobriti, ali jih zavrniti. Stališče, ki ga razlaga A. S., pokazuje, da ne bodo šli vsi slovenski katoličani za Rev. Omanom, p. Ambrožičem in Jamesom Debevcem. A ob enem pokazuje, da jim je drezanje in zbadanje z Omanove-Debevčeve strani zelo neprijetno. Očitki, da so v brezverski, v "komunistični" družbi, jih bole. Nanje jim je nerodno odgovarjati iz razloga, ker so na Omanovi - Ambrožičevi - Debevčevi strani glavni kamen spotike partizani. Teh pa tudi Voduškova-Zalarjeva skupina ne 4>ranL na zaeno z Voduškovo resolucijo, pravijo med drugim: "V preteklem letu so nekateri odločilni odborniki Sansa pogosto j zavieli tako pristransko stališče, objavljali tako pristranska poročila in načrte sa bodočnost, da so med slovenskim katoliškim narodom po-viročili mnogo obsodbe in so nekateri javno lahtevali, da isstopimo iz Sansa vsi, posamezniki in nase organizacije. Zato smo se pred to sejo — bilo nas je 18, ki smo se te seje udeležili — resno in iskreno posvetovali, kaj naj storimo. Zedinili smo se za resolucijo, ki je jasno začrtala naše stališče. Sans mora ostati nad vsemi strankami. Opustiti mora vsako strankarsko stališče, strankarsko poročanje in strankarske načrte za slo- j vensko bodočnost. Sans mora vedno ostati glasnik vseh Slovencev brez razlike, tukaj in tam. Odločno po-1 udarjamo njegov veliki pomen in zato tudi potrebo, da smo v njem enako kot vsi drugi. Po skušnjah preteklega leta — v katerem so se dosegli lepi uspehi, a so bile zagrešene tudi mnoge napake — naj Sans odslej tem glasneje nepristransko zastopa naš narod pred Združenimi narodi, nas vse obvešča o važnih dogodkih in skupnem delu; enako pa naj skuša % pomočjo Združenih narodov doseči ob za to določenem trenutku vstajo vseh Slovencev brez izjeme proti tujim nasilnikom. S takim nastopom si bo naš narod sam priboril svojo svobodo in odločil svojo bodočnost." Izjavo sta podpisala duhovnika V. Vodušek in M. J. Butala, ter sledeči člani Sansove eksekutive. širšega odbora in par "AMERIŠKI SEJ Al.C! TERORJA1." — Slika gornjih fantov je bila v nemških listih, s pojasnilom, da so to ameriški letalci, ki so se morali v svojem napada na nemško civilno prebivalstvo pod silo nemške obra mbe spustiti na tla. Slika je bila poslana v Ameriko iz nevtralne dežele. === Morda to niti potrebno ni, ker drugih: stični deželi sploh treba?), svojega predsednika, s Hrvati pa skupnega poglavnika, skupno armado in druge stvari skupnega značaja. Uradni načrt je po-glavnikov zastopnik baje izročil slovenskemu predstavništvu 7. oktobra lansko leto Ako se bi zavzeli zanj. jim je bilo priporočeno, naj naslove peticijo na poglavnika Paveliča, ki bi potem zadevo predložil Hitlerju. Hitler zna mešati štrene. Nobene priložnosti ne prezre, Leningrad je bil oblegan in napol oblegan skoro dva in pol leta To zimo pa je bil sovražnik izpred njega odgnan. Bombardiranja na mesto, ki je trajalo o-menjeno dobo, je konec. Leningrad je veliko prestal a se tudi in brez skrivnostnega šušljanja, brez hujskanja in odkrivanja potokov "bratske krvi". Joseph KoŠak, ki stavi Proletarca večinoma vsega že mnogo let, je dne 29. januarja dopolnil sedemdeseto leto, On je nedvomno starosta slovenskih tiskarjev v Ameriki. Čestitke. poročila še vedno trdijo, da se Un^l!^^ Erjavec Prepričan, da bo v njemu že v ^ pripravljen '2a predstavo. Titovi ljudje .sami dobro bra- j ^orlTl.^^ ' ^ " ™ T* T Falang" m naciji so Izrabili to niJO J j jovec, Helen Kušar. Johana Mer- dalje bolj oddaljevati. Je res cu- priložnost. var, Albina Novak. Emma Planin dna ta rdeča armada, ki jo je fi- j Q tem prihodnjič. . šek. Mary Polutnik, Marie *Tris- rer v prvem letu invazije v So-land. George Stonich. Frank Vrani- vjetsko unijo kar dvakrat "za sijajno boril. Hitler je bil do dna RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. $trani.) milijone dolarjev za kositer, ki so zdrkljali v nikdar prenapolnjene žepe kositernih magnatov. Kadar je ekonomsko ozadje takšno, da je vsa oblast in bogastva osredotočena v malf peščici ljudi, dočim ljudstvo strada, je to ozadje pripravljeno za JEDRO OSVOBODILNEGA POKRETA V EVROPI Publicijski odbor ZOJSA V svoji nespametni kampanji mazanja in črnjenja narodnega osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. se je vlada kralja Petra in njen diplomatski aparat posluževal v glavnem starega in že obrabljenega orožja "boljševi-škega strahu". Kraljevska jugoslovanska vlada dobro ve, da je ta priljubljeni "argument" reakcije v vseh deželah in posebno še v tej, ter da bi se moglo s te vrste propagande najprej doseči njen destruktivni cilj. Dejstvo, da brez sijajne borbe boljševi- volucijo, kakor je gledališki Članek o stališču skupine o-krog A. S. do Sansa se zaključuje s sledečimi stavki: "Zastopniki Kranjsko Slovenske Katoliške Jedno'«, Dražbe sv. Družine, Slovenske Ženske Zveze In nekaterih ustanov, ki so po Rev. Vodušku predložili omenjeno resolucijo, so imeli pri tem le eno željo in ta je: ohraniti pri Sansu slogo in mir. To prizadevanje je opravičljivo posebno zdaj, ko je toliko naših katoliških naselbin zbiralo nad celo leto denar potom prireditev in drugače za Sans. Zdaj pa kar obrniti hrbet in oditi in pustiti vse, bi ne bilo preveč modro. Treba pa je ču-ječnosti in ob požrtvovalnem delovanju za narod tudi paziti na svoje pravice. Ce katoličani ne bomo sami pazili na svoje pravice, drugi ne bodo." V Sansu se s prvo konferenco širšega odbora nesoglasja niso odpravila, ako naj nam bo merilo za ta argument izjava, objavljena v A. S. z dne 28. januarja, ki so jo sprejeli, oziroma pozneje spisali in odobrili "zastopniki katoliških ustanov in organizacij glavnega in širšega odbora SANSa " V izjavi, ki je priobče- car. Frank Wedic, Joseph Zalar. zmerom uničil". Pri nas ške Rusije bi vprašanje svobod-ne ali kakršne koli Jugoslavije sploh ne obstojalo, seveda ne prija gospodom v Kairu. Iz tega je pač dovolj jasno, da se vlada kralja Petra niti najmanj ne briga za bodočnost jugoslovanske- mokracije, je dobrodošel. Beneš, Moeller, De Gaulle in drugi voditelji nove demokratske Evropi' sodelujejo z vsemi antifašisti, brez ozira na politično prepričanje ali opredeljenje. Edini sabo-terji tega sodelovanja so pro-fa-šistični in reakcionarni elementi, kakor so člani ubežne jugoslovanske vlade, toda ljudstvo je že te odvrglo na stran. Jugoslovansko ljudstvo, ki v pretežni večini ni komunistično, danes ne vprašuje, ali je Tito komunist ali ni. pač pa le to, če se bori za osvobojen je Jugoslavije izpod Hitlerja in za vzpo- Louis. Železni k ar. Joseph Zore in Ivan Zupan. gliji napada vlado in izjavlja, da Rev. Trunk pravi, da je mar- je £as za odstranitev torijev iz ikak prepir "le za kozjo brado". ni*» tu Nadomesti sp nai iih z sikak prepir "le za kozjo Meni, da je tako "pri naprednih sosedih (ki se prerekajol glt*de Rusije". Lahko bi še dodal, da je tudi prepir pri katoliških sosedih radi Sansa tudi le "za kozjo brado". Am. Domovina, ki ima še stare zaupne vire. poroča v izdaji z dne 26. jan., da Hitler s Pave- komunisti eno napadajo, drugo ličevim posredovanjem ponuja Slovencem avtonomno Slovenijo, pod okriljem "neodvisne" Hrvatske. Ta Slovenija bi glasom omenjenega vira dobila Pri-morje in Trst, ne pa Spodnje Štajerske, ker ta bi ostala sestavni del Nemčije. Poročilo pravi, da so bili zastopniki Slovencev povabljeni k Paveliču v (ra v armadiTn v mnogih vlad-Zagreb, ki jim je razložil načrt | nih uradih ne samo v pri-za ustanovitev Slovenije po na-1 vatnih podvzetjih. To je prizna-cijskem vzoru. Slovenci bi imeli | la v svojem goVoru v Detroitu Komunistična stranka v An-i ostrejši. Raznih kandidatov s predsedniškimi ambicijami je čezdalje več; Edino naš "krnel" se je baje odpovedal te časti. Fant dobro ve, čemu jo odklanja. V svojem nedavnem govoru v Clevelandu je ponovno trdil, kako je leta 1919 otel De-troit pred Angleži. Govor je bil prav zanimiv. Polemika v naših listih o Rusiji in partizanih se nadaljuje in včasi je že kar ostra. Jaz sem mnenja, da vse to mogoče ne škoduje; naj ima vsakdo priložnost izraziti svoje mnenje. A tu pa tam opazim nekaj, kar Političen boj postaja vsak dan 8a ljudstva, ampak predvsem za nje tu. Nadomesti se naj jih z antifašisti iz delavskih vrst. V Zed. državah pa je komunistična stranka odobrila sedanjo vlado na celi črti in sklenila v letošnji volilni kampanji agiti-rati zanjo. Angleška in ameriška vlada sta konservativni. Obe sta v vojni z osiščem. A vendar, podpirajo. Izgleda, da je Krem-lin Washingtonu prijaznejši kakor pa Londonu. Tudi tista razvpita notica v Pravdi o poskusih za-separatni mir med Nemčijo in zveni zelo čudno. Na primer Anglijo,to potrjuje. V Teheranu mnenje, da se Rusija bori edino torej ni šlo tako po gladkem tra- zase, Amerika pa za vse človeku kot se je glasilo na papirju.! štvo. Zakaj neki se bori že sed-Ameriške črnce se zelo preži- mo leto Kitajska? Izgleda, da je malo preveč altruizma na naši strani. Ali ne? . Argentina v novi vlogi stavo ljudske demokracije po končani vojni. Ta narod je to potrdil s svojo dveletno borbo proti okrutnemu osvajalcu. Za njega je Tito postal slavni simbol osvobodilne fronte, simbol najsvetlejših narodnih in političnih idealov. V odbor za leto 1944 so bili uradniki izvoljeni ponovno iz-vzemši dveh podpredsednikov. Dobili smo novo podpredsednico sestro Mary Rant. Seje bodo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne do junija, vsako prvo soboto v mesecu ob 8. zvečer od junija do oktobra in izmenoma v obeh Slovenskih domovih. Februarska seja bo v nedeljo 6. februarja ob 2. popoldne v Slov. domu, 17153 John R. Prispevki za SANS bodo objavljeni v letu 1944 vsak mesec, da se lahko takoj popravi, če je kakšna pogreška. V letnem izkazu 1943 je bilo pomotoma izpuščeno: Ana Potočnik $2 in Mike Music $2. Na Adamičevi prireditvi pa: Young Menton's $13. V januarju 1944 so prispevali: Nabiralna pola Mary Knez: Martin Jamshitz $3. po $1: Math in Helen Novak, Mary Knez, Mp.y Knez, Elisabeth Plahtar, skupno $7. Nabiralna pola Anto-nia Ločniškar: John Turk $5, John Mezgec $2; po $1: Frank Remsak. Jak Kapel, Jos. Hren, Battisto D. Carte, Frank Baloh. John Lamut $10, John Potokar $5, skupno $27. Nabiralna pola Lia Menton: Jos. Smaltz 75c; John in Frances Berlizg $5, Anton in Mrry Jurca $1, Jože in Lia Menton $10, skupno $16.75. Na seji: Društvo 121 SNPJ $20. klub 114 JSZ $4. Math in Frances Urbas $2, Frank in Vik-toria Hrescak $1, John Plahtar $4, Frank Nagel in soproga $2, Louis in Jennie Urban $5, Albert Kirin $1, Mike Gregorich $2. Skupno v januarju $91.75. Vsem najlepša hvala. Na upravni urad se je poslalo $600. Vsa društva v Detroitu in o- IZCRPEK POROČILA LETNE SEJE P0DRU2- to, da se povrne na svoja prej šnja mesta in k svojim privilegijem. Ameriško ljudstvo danes do-bro razumeva ogromno vlogo, ki NIČE ST. 1 SANSA jo igra Rusija v tej borbi proti Detroit. Mich. — Ta podruž-nacifašizmu in pozdravlja z na nica je bila ustanovljena 7. fc-vdušenjem uspehe rdeče arma- bruarja 1943. Izvoljen je bil svoj parlament (čemu ga v faši- c pristopajte k i SLOVENSKI NARODNI 1 PODPORNI JEDNOTI S USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET Š ČLANOVIIC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI PNEVNIK Pito* VETA 99 K Naročnina sa Združena draav« (izven Chicaf«) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 ca pol leta; $1.50 sa četrt leta; sa Chicago in Cicero " $7.SO sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa inosematvo $9.00. 1 S Z. Naslov za list in tajništvo je: 2(m7 So. Laiindale Aiemie Chicago 23, Illinois tudi Mrs. Roosevelt. Je pač lag-lje zapisati, da se borimo za štiri svobodščine vseh ljudi, negle-de na vero in polt, kot pa jih izvajati pred domačim pragom. Ohzorov urednik Rado Staut je pod naslovom "Ali moremo s SANSom in Južnoslovanskim odborom?" pojasnil, čemu ga ni bilo na konferenco Sansovega širšega odbora. Izjavlja, da nI zoper to ustanovo in njenim nalogam, kakor si jih je začrtala na narodnem kongresu v Clevelandu, pač pa je še naprej "za Jugoslavijo kot državo z demokratskimi principi In za Slovence kot enakopraven narod v njej." Zato pa ne more biti za sedanje smernice Sansa in južno-slovanskega odbora, ki so proti tej Jugoslaviji in Sloveniji! V istem pojasnilu Rado izvaja, da "prihajajo med nas, na skrivaj in po ovinkih,poročila, ki slikajo položaj v vse drugačni luči, katere pa SANS in JSO (ZOJSA?) v svoji pristranosti popolnoma ignorirata... ."Bratska i slovenska kri teče v potokih .. — Na kratko. Rado je zoper par-_ tizane in verjame poročilom, ki jih dobiva nekdo "na skrivaj, po ovinkih , .. To, da pride dandanes v svet marsikaj na tak skrivnosten, zagoneten način, ni nič čudnega. Čudno je, da toliko ljudi rajie verjame poročilom, ki jih dobe "po ovinkih", kot o-nim. ki prihajajo bolj naravnost de, kateri zagotavljajo svetu končno zmago nad fašistično koalicijo. Ali večina Američanov pa še ne razume, da je jedro današnjih osvobodilnih pokttetov v Evropi sodelovanje liberalnih in kmečkih elementov s komunisti. V vseh narodnih gibanjih, pa bilo to v Jugoslaviji, Franciji, Italiji ali drugje, se komunisti u-dejstvujejo v teh gibanjih, kot enakopravni partnerji. Ostali člani narodnega osvobodilnega gibanja nimajo nobenega strahu pred njimi, ker vedo, da veže vse skupni cilj in ideal, ki je: osvobegenje dežele izpod fašističnega sovražnika ter vzpostav-Argentina je pretrgala diplo- ijcnje prave ljudske demokraci- matične stike z Nemčijo in Japonsko. Ameriško časopisje in radio je ta dogodek razglašalo kot veliko dipiomatično zmago zavezniških sil . Eno je resnica: RamireZ in njegova "junta" so fašisti prav do mozga. Razlika je samo ta, da jim ta poteza za enkrat bolje nese. Jtaj bo argentinska vlada u-krenila glede Španije in njene falange, katera faktično opravlja sedemdeset odstotkov vsega vohunstva v prid osišča? Mogoče, da se ta mesec spreobrne tudi "caudilo" Francisco Franco in postane ugleden demokrat. Vse je mogoče na tem svetu. • Ruski relif Jože Koršič iz Detroita je spet poslal $10 za ruski relif. To vsoto je prispeval Frank Gaber, s pojasnilom, da je $4.7& od nj« preostanek stavbnega sklada SND v Detroitu, pripadajoč pevskemu in dramatičnemu društvu "Ljubljanski vrh", ki več nc posluje. Zato se je Frank Gaber odloČil poslati ta znesek za ruski relif in če bo kdo izmed bivšega članstva ugovarjal proti temu, bo omenjeno vsoto povrnil iz svojega žepa. Zraven je Gaber še sam dodal $5.25, torej skupno $10. Gabru iskrena hvala za prispevek in Koršiču za trud. je, kakršne večji del Evrope ni poznal pred to vojno. Politika "boljševiškega strahu" je doživela svoj končni poraz v Minhenu ter je v glavnem dovedla do današnjega svetovnega klanja, a narodi Evrope so uvideli in spoznali namei>, ki se je skrival za razvpito "boljševi-ško nevarnostjo" in so odvrgli vsak strah pred sodelovanjem s komunisti. - Najboljši dokaz v tem nudi v svoji zadnji izdaji ameriški ma-gazin "Life", v katerem je objavljen članek, ki opisuje napore osvobodilne borbe na Danskem. Ta dežela je po vsem svetu priznana za demokratsko državo. a kaj se tam dogaja? Podtalni pokret, voden po konservativcu John Moellerju, sodeluje s komunisti, kateri niso imeli doslej takorekoč nobene važnosti v tej državi in posebno niso igrali nobene politične vloge. Zdaj pa konservativni elementi skupno z njimi vodijo borbo od-porn proti skupnemu sovražniku potom podtalnega gibanja V današnji anti-fašistični borbi proti Hitlerju se ne vpraša kako je kdo politično opredeljen, ampak samo ako je voljan, da bije borbo proti skupnemu sovragu. Vsak iskren In pravi rodoljub, kateri se hoče boriti za osvobojenje svoje rodne dežele In za vzpostavi jen je ljudske de- stalni odbor in določilo, da bodo seje v obeh Slov. domovih in v cerkveni dvorani. Tako je bila dana prilika vsakemu, ki mu je za blagor našega naroda, da la* hko sodeluje. Prostore za seje smo imeli brezplačno, za kar se najlepše zahvaljujemo. Sej je bilo v letu 1943 deset. 18. aprila smo imeli manifestacijo 'Slovenskega dne'. Sprejete so bile tri resolucije in poslane SANSu v Chicago. 30. maja je bil shod. Govoril je predsednik SANSa Etbin Kristan. 11. decembra smo imeli družabni večer na čast L. Adamiču. Prireditev je sijajno uspela. Nabralo se je $488.50. Podružnica ima 183 članov, 9 društev, klubov in ustanov ter 174 posameznikov. Letni prispevek je bil $1739 75. Stroški so znašali $1098.00 $1000 je bilo poslanih v glavni urad. V blagajni je bilo 31. decembra 1943 $655.94 Vse delo je bilo brezplačno. Odbor in članstvo se je zavedalo svojih dolžnosti, vsak je po svoji moči gmotno in moralno podprl SANS. Na žalost jih je še mnogo takih, ki do sedaj še niso pokazali nobenega razumevanja za naše veliko zgodovinsko delo. Tudi pri mladini, z malo izjemo, ni bilo dosti odziva Prisrčna hvala vsem za požrtvovalno sodelovanje s prošnjo, da vsak član tudi v bodoče stori vse, da častno za vršimo veliko nalogo SANSa. kohci so prošena,—da izvolijo svoje zastopnike za podružnico št. 1 SANSa in prijavijo njihova imena in naslove tajnici podružnice. "Bulletini" in druga literatura Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev št. 1 in 2. januarske izdaje so prišli. Pridite na sejo, da jih dobite. Četrto vojno posojilo je v teku. Prosi se. da vsak pošlje številke med to kampanjo kupljenih bondov (dopisnica zodostuje, lahko je brez podpisa), da se pošlje poročilo upravi SANSa v Chicago. Dokažimo z dejstvi, da nam je naša nova domovina prva. Lia Menton. tajnica, 1205 Pal-lister, Detroit 2, Mich. Tel. Ma-dison 2864. Petir«dvajsetletnica "Forwarda' ii Židovski dnevnik ,,Forward" v Chicagu je koncem januarja praznoval 25-letnico svojega izhajanja in dne 23. jan. izšel v slavnostni obliki. Cikaški ,4Forward" je v tesni zvezi z dnevnikom istega imena v New Yorku. Oba sta posest iste družbe. Newyorški "For-ward" je predhodnik čikaškega. ,4Forward" v Chicagu ima posebno na unijskem polju velike zasluge, pa tudi v socialističnem gibanju, dokler je bila stranka še enotna Oddružil se 1i io leta 1936 in od tedaj zastopa smernice Social-demokratske federacije. V politiki podpira od tedaj demokratsko stranko in Roose-veltovo administracijo. Neglede kaj kdo sodi o sedanji politični usmerjenosti "For-vvarda" .vsakdo mu mora priznati, da je za socialistično in unijsko gibanje izredno veliko storil. V slednjem še deluje kakor doslej. V jubilejni izdaji je tudi fas-cimile Rooseveltovega pisma, v katerem mu čestita' k njegovi vztrajnbsti v borbi za demokratične principe. ................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. i Tel. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Pomen notice v Pravdi o separatnem miru Napisal DONALD BELL Dejstvo, da je Pravda poiskala v Kairu novico, ki je naperjena proti Angliji, ne pa proti Zed. državam, nikakor ni slučaj, kajti izredno lahko bi bilo vzbujati sumničenja tudi proti Zed. državam. Po obisku Molotova v Londonu in Washingtonu spomladi le-, ta 1943, in po podpisu anglo-ru-skega pakta, je bilo razmerje med Anglijo in Rusijo mnogo boljše kot med Rusijo in Zed. državami. Eden je bil ponovno posredovalec o priliki nesporazumi jenj, ki so se pojavila. Toda že nekaj mesecev požne-je se je položaj spreobrnil. Predsednik Roosevelt je poslal v Moskvo ambasadorja Daviesa In uvedel politiko razumevanja z Rusijo. Posledice so se pokazale o priliki moskovske konference treh zunanjih ministrov. Cor-dellu Hullu je bilo lažje sporazumeti se z Rusi kot Edenu. V Teheranu je bil Roosevelt gost sovjetske ambasade in vse je bilo v najlepšem redu. Stvar je ta, da med Zed. državami in USSR ni nobenih dejanskih spornih točk. ker njihove interesne sfere nikjer ne pridejo skupaj. Z Anglijo pa je čisto drugače. Churchill je opazoval ta razvoj s precejšnjim vznemirjenjem. V poletju 1943 je večkrat poskusil doseči zvezo anglo-ameriških dežel in je šel celo tako daleč, da je predlagal, naj bi imeli angleški in ameriški državljani skupne potne liste. Do-zdaj se stvar ni razvila naprej in se zdi pokopana. V slučaju take zveze bi bila seveda Anglija v idealnem položaju. Imela bi zveze z obema najmočnejšima nHh-ma na svetu, ki pa se med seboj še nista mogli sporazumeti v 4em pogledu. Britanija bi dobila na ta način v svoje roke permanentno vlogo posredovalca. Mesto tega pa se je pojavila polagoma in do gotove meje ri-Valiteta med obema anglo-saški-ma silama glede naziranj o povojnem svetu. Tega tekmovanja ne velja pretiravati, ker se omejuje na polje trgovine in morda tudi na zadeve pomorskih in zračnih sfer in potov. Poleg tega pa je tudi prav lahko mogoče, da pride do političnega sporazuma. * Ruski in britanski interesi v povojnih zadevah Evrope so seveda mnogo večji kot ameriški. Zed. države morejo sprejeti mnogo različnih rešitev — kar Angležem ni mogoče. To Je vzrok, da je južnoafriški premier Smut s toliko skrbjo govoril o možnosti, da bo oslabljena Britanija v bodočnosti obdana od dveh orjaških držav, Amerike in Rusije. Kdor razmišljuje o poljsko-ruskem sporu glede meja in o napadu v Pravdi, mora premisliti ta vprašanja. V začetku je bila Britanija popolnoma pripravljena sprejeti vse ruske te-ritorijalne zahteve, tako da je bil odpor proti njim v Ameriki mnogo večji. In da ni leto 1944 leto volitev, bi bila sprememba ameriškega stališča v tej zadevi jneja še mnogo bolj očividip. Edino le skrb in briga za one milijone volilcev poljskega pokole-nja v Ameriki je preprečila, da ni vsa ameriška javnost proglasila Curzonove linije za najboljšo in najbolj pravično poljsko mejo. V Londonu pa je opažati drugačno strujo — vloge so zamenjane. Po moskovski in teheranski konferenci je postalo jasno, da tri velesile svojih nesporazum-ljenj ne bodo obravnavale v javnosti, temveč, da jih bodo poskušale izravnati diplomatično. Ko so Rusi prekoračili staro poljsko mejo — kar je bila čisto vojaška, ne pa politična zadeva — tega niso omenile. Le poljska vlada v izgnanstvu je smatrala, da je prišel pravi trenutek za javno debato in je izdala svojo izjavo. Tu je stvar še razumljiva, kajti poljska vlada z Rusi nima diplomatičnih odnošajev. Seveda, res je tudi. da bi se bila mogla poslužiti Anglije ali Amerike za posredovalca, da pove. kaj hoče. To pa Poljakom ne bi bilo nič pomagalo. Vsled tega so zanetili prvo odkrito prerekanje v zavezniškem taboru, in sicer dobro vedoč in zavedajoč se nespora- zumljenje v zavezniškem taboru. V političnem pogledu je ves spor rusko-poljska zadeva. Rusi uradno sploh niso opazili velikega razburjenja, ki je nastalo v Veliki Britaniji in Ameriki. Njihov odgovor je bil naslovljen edino le Poljakom. Zatem so začeli člani poljske zamejne vlade v Londonu dolga posvetovanja z angleško vlado. V angleškem zunanjem ministrstvu so sledile konference za konferencami. In poljski odgovor, ki je bil zopet Iz SANSovega urada 4 , • 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Italijanska dinastija dobro preskrbljena Da-si se jiVatalijanski dvor dobro pripravil Va vse slučaje, vendar se njegovo premirje z zavezniki ni končalo tako, da bi Četrto vojno posojilo Nahajamo se v kampanji za četrto vojno posojilo, v kateri se apelira na vse Američane, da poleg rednega kupovanja vojnih ! bondov vsakdo kupi še en bond tekom te kampanje. SANS ape-; lira na vse svoje člane in druge slovenske Amerikance. da se odzovejo klicu domovine ter da do | skrajnosti vlagajo svoje pri-l hranke v državne vojne obveznice. Eden izmed SANSovih na- vornike so vabljeni Kristan, Adamič, Malettč, Drenovac in drugi Podrobnosti bodo objavljene kasneje. V Girardu, O., se tamošnja podružnica štev. 79 pripravlja za shod enkrat meseca marca. Tajnik Frank Rezek je izrazil željo članstva, da nastopita Kristan in Adamič. Na tem shodu bodo lahko sodelovali naši rojaki iz Sharona in okolice, Youngstow-na, Bessemerja. Warrena in dru- Novo mesto središče partizanskih uporov Dolenjska prestolnica Novo mesto je v sedanji vojni preživela že veliko hudega. Duši po prebivalstvu majhno mesto — bilo mogoče oteti Rim prod nem t morda jih je imelo ob pričetku ško okupacijo predno bi mogla te vojne z bližnjo okolico vred vanj zavezniška armada Zato je | nekaj nad 10,000, je strategično veliko dragocenosti kraljeve hi- na važni točki in vrh tega še ostalo v Rimu, a kralj je s eno izmed najvažnejših sloven-svojci vred le rešil svojo drago- skih mest. ceno kožo. Da-li je res do kraja poruše- V Rimu pa so naciji zaplenili no, kot je svoječasno poročal — kot poročajo dobropoučeni viri, 370 velikih kovčegov draguljev, kosov zlata in diamantov. Dalje je imel Viktor Emanuel JIC v New Yorku, ne vemo. Znano pa je, da se v novomeškem okraju partizani bore od početka svojega gibanja Sploh je vsa Dolenjska, Belokrajina, poslan vsv^z velikansko rZ,-' «"•*»>• v°'ni ""f H I Amerike za hitro zmago nad (a-, « SANS in mo, je bil sestavljen povsem oči vidno v sodelovanju z angleško vlado, in je bil tudi pozdravljen čisto javno kot Angležem dobrodošel. To pa je seveda spravilo Ruse J PO eno največjih zbirk starega de-! in teritorij dalje proti Kar lovcu narja na svetu, med njimi okrog in tam okrog bojišče proti osi- šizmom in nacizmom, kar pomeni tudi čimprejšnjo rešitev stare domovine izpod nacifašističnega jarma. Kupovanje vojnih bondov pomeni tudi večjo pomoč našim zaveznikom, zlasti sovjet- v nemalo zadrego Čutili so. da, velikanskem se jih pot.sk« v razgovore s polj-. •> hrbtenico Hitler- sko vlado, na katerih bi bili na- / v 4 j 1 i vzoči Angleži in Amerikanci _ evropski trdnjavi čim^v^ in to v vprašanju, v katerem so Nekatere naše podružnice sprejemajo prispevke tudi za Jugoslovanski pomožni odbor Največ teh pošilja take prispevke naravnost blagajniku JPO, včasih pa pride kaka pošiljka v šču, sedaj v glavnem proti nemški armadi, ker je italijanska izginila. 50 tisoč starih cekinov iz vseh časov, od kar je v rabi denar V njegovi zbirki je veliko cekinov tudi iz starih rimljanskih časov. Toje biltorejzanacijeindu-jRdeči v kampanji cejeve fasiste sijajen plen. 2apri$pevke bili že ponovno izjavili, da ne dopuščajo nobenih takih skupnih dogovorov. Tu ne gre za to, kdo ima prav in kdo ne. V svetovni politiki je to le redko bistveni del vpraša te pomoči prejmejo zavezniki od Amerike, tem manj se bo treba boriti našim lastnim ameriškim vojakom in toliko več življenj bo ohranjenih. In če je mogoče vojaku odkupiti njegovo življenje v dolarjih, ki kupijo vojni '.ZL. . o . \ 1x11 materijal, tedaj je pač naša sve nja Rus. so v tem slučaju le za- j tu ^^ ^£ tp dularje vrgli predlog, o katerem je bilo jasno, da ga bodo z*4naii vladi in obenem "bvar°v»U vrgli. Obenem pa so dali duška svoji jezi napram tisti sili, ki jih je bila spravila v to neprijetno zagato. In tu je zopet popolnoma vseeno, dali je bila oblika napada na britansko lojalnost pravilna naše lastne vojake pred nepotrebnimi žrtvami. Dolžnost slehernega slovenskega Amerikan-jca je kopiti ekstra vojni bond v tej kampanji! Poninožitev našega članstva Poročila naših podružnic iz Vendar pa Viktorju Emanue- SANSov urad. V vseh takih slu-J J" in1 ^goyemu sorodstvu ne čajih je naš blagajnik obveščen, * s,lc« kaJtl P^rbel je. da ni da dotično vsoto odpošlje na pri-1 bll° "1**°/° v stojno mesto Od tajnika po-' njenih kovčegih družnice štev 39 v Clcvelandu smo o tem dejstvu bili opozorje- j ni, ker so se pojavile osebe, ki! so prispevale za JPO in so dom- j nevale, da JPO dotične vsote ni j prejel. Brat Sušnik nas je informiral, da je vse pomožnemu odboru namenjene darove izrodil lokalni poatojanfrl JPO, Nesoglasja med Slovani v Mehiki Casniška agencija ONA |>oroča iz mehiškegu glavnega mesta, da se je tamošnja jugoslovanska kolonija izrekla na glasovanju za Tita in s tem za jugoslovansko osvobodilno vojsko, in pa da bo podpirala začasno vlado os vobodilnega gibanja. Da-li je med mehiškimi JugoT siovani tudi kaj pristašev Petrove vlade v Kairu, to poročilo ne pove. Poroča pa, da je nastal vsled nesoglasij med poljsko in sovjetsko vlado spor med Cehoslo-. vaško zvezo v Mehiki in ondot-nimi Poljaki. Čehi so sporočili, Poljakom, da svojih prostorov ne bodo več delili z njimi, in vzrok tej odpovedi Cehov je. "ker so Poljaki v Mehiki pokazali protirusko usmerjenost." Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk. kakor podpirajo zavajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec. Kvota Rdečega križa v sedanji kampanji za prispevke je določena za čikaški okraj na dva-! najst milijonov dolarjev. Nekaj misli o občevanju z ljudmi priporočamo, da se vsi prispevki t precenjuj samega sebe. Vedeti moraš vedno, da ti nisi sam na svetu. Ti in v&i drugi skupaj tvorijo sedaj živeč ljudski red; zato ne za JPO pošiljajo naravnost na brata Jurjevca. blagajnika JPO Ce se pa kaka vsota pošlje v naš urad, smete biti zagotovljeni, da je izn>čena kamor spada. Shod SANSa v Pittsburghu in upravičena, ali ne Jasno je, razHcnih naselbin in večji finaivl da ni bila Politimi namen pa je prfcpevki so jasna priča, d.* dne 22. januarja se je ob obilni jasen — ako nameravajo Angle- ^ naSi ljudje čedalje bolj zave- udeležbi jako uspešno završil ži naščuvati svojo javnost proti dajD važnosti naše politične ak- i Vršil seje pod pokroviteljstvom Rusom, potem bodo Rusi tudi, cije Vzlic temu bi SANS moral; SANSa. JPO in Federacije dru-; M«be Pa tudi podcenjevati se ne smeš. Ce hočeš biti mož, lahko /moreš veliko vet kakor mnogo diugih. in si lahko drugim ljudem nekaj. "Cesar ne želiš, da bi ti drugi storili, ne stori ti drugim?' Tvoj prijatelj, tvoja žena, tvoj mož so bili tudi "drugi ljudje", dokuer jih nisi imel ali imela. Ne pozabi nikdar tega. kadar gre za "druge". Če sam osebno nisi za neko stvar, je tudi drugim ne oznanjaj ali ukazuj. Pojdi vedno najprej v sebe. preden hočyš planiti SODELUJTE V KAMPANJ I ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV |}--VSUKLSQGLAŠATE_ S SMERNICAMI PROLETARCA DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ves iz vplivali na svoj lastni narod vrteti več članov in imeti več po- štev SNPJ. Podrobnejša poro __C«o\oriti in povedati ni isto. Govoriti moreš samo z jezikom; poveš lrre»njn t naprtjaracm smislu napram An- družnic £as za pristop je sedaj. | čila sledijo iz ožjih virov _ gležem. • nami je mnogo simpatičar- * Ljubezen do bližnjega zahteva pogum, ker zahteva Vsa ona vprašanja se^timen- jcv in ^govornikov političnega Zvezni blagajnik Morgenthau j , ove irlve- Kaiu •• ljubezen se mora izražati tudi v tem, da si talne ali juridične vrsto, ki so se programa. ki ga SANS vrši. To- v SVOjcm govoru ob-otvoritvi I povedati prijatelju, da mu smrdi iz ust. pojavila v angleških in ameri- da simpatizirati in govoriti kampanje za četrto vojno poso- Nikdar ae nred deuariml invn* «1,« # ških krogih o priliki prerekanja, Q našom delu ne zadostuje Obo- ki se tiče te zadeve, imajo ravno tako malo smisla, in razjasnijo stvar ravno tako malo,kot ako bi kdo vprašal, da-li so Rusi ravnali ket gentlemeni. Cilj ameriške politike je. priti z Rusijo do sporazuma v bistvenih vprašanjih. In ta politični cilj je treba zasledovati. Verjetno je. da se je bavila nedavna konferenca med Cordellom Hullom in HaMfaxom ravno s tem predmetom. Za Ameriko pa bi bilo želeti, da porabi in izkoristi svojo nekoliko bolj ugodno situacijo v to, da razčisti ozračje med Veliko Britanijo in Rusijo. Zeidler kandidat S. P. za milwauskega župana Letos se bodo vršile v Mil-vvaukeeju županske volitve. Socialistična stranka je nominirala za svojega kandidata Franka P. Zeidlorja, ki je brat prejšnjega župana Carla F. Zeidlerja, kateri je v prejšnjih volitvah porazil župana D. W. Hoana. C. F. Zeidler je bil potem pozvan v vojno mornarico in je v nji zaznamovan za pogrešanega že nad leto dni. Vseh kandidatov za župana je osem. Med njimi je tudi nado-mestujoči sedanji župan John Bohn. Ako ste prejeli opomin, da vam je aaročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! je je treba realizirati s tem. da vsakdo teh postane aktiven član lokalne podružnice; če podružnice ni, se naj ustanovi, če pa razmere tudi tega ne dopuščajo, tedaj postanite SANSov "član-at-large". Članarina znaša $3 letno in se lahko pošlje naravnost v naš urad. Vsak tak član bo prejel iz SANSovega urada člansko karto, ki bo služila za dokaz aktivnosti. Ne smelo bi biti Slovenca niti Slovenke, katera bi ne mogla dokazati svojega članstva. Članska karta je dokaz udejstvovanja v SANSovem delu. Med nami je še veliko oseb. ki se grozno postavljajo s svojim zanimanjem za SANS, ga hvalijo ali grajajo, materialno pa niso še ničesar storili zanj. Vrata v SANS so odprta vsem, ki soglašajo z njegovim programom. Članska karta pa je izka-žilo vašega soglašanja. Nove podružnice Nove podružnice so se ustanovile ali bodo kmalu ustanovljene v Luzernu, Pa., v Republicu, Pa., v Greensburgu. Pa., in v Lo-rainu, O. Prve tri bodo pod pokroviteljstvom društev SNPJ, četrto pa bodo tvorila skupna slovenska društva v Lorainu. Društva v drugih naselbinah so vabljena, da jim slede. Naše aktivnosti Podružnica štev. 48 v Collin-vvoodu sklicuje javen shod v SDD v nedeljo 5. marca. Za go- jilo poleg drugih odpornih sil omenil tudi jugoslovanske partizane. ki se tako junaško borijo proti sovražnikom. Omenil ni nobene druge odpornosti v Jugoslaviji. niti"ne zamejne vlade v Kairu. New York Times komentira o tem, da-je to omenjanje menda uradno stališče ameriške vlade z ozira, da ima Jugoslavija sedaj "dve vladi nova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV. L J AN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-VcdllO i lllLi i-pitn t i državljan« stvo, vsebuj« knjižica v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovin« Zts - A ^ t ^ i ^P i , dinjenih držav, v III. delu pod našlo- Nikdar se pred drugimi javno ne slači, tudi duševno ne. vom RAZNO, pa Proglas neodvisno- Vsak dan se vadi v občevanju s samim seboj; kajti to Je naj- sti> Ustavo oZdinjenih driav, Llneol-boljša priprava za občevanje z drugimi. nov *°vor v <»ettyab*»i?ti. FvcJsedni- Če bi bil človek sam na svetu, ne bi nikdar lagal. »ki e(Unjrnih dr4nv in l'0,Himc ki P°s,al° potrebne listine in informacije. Na tu nik. priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-__ft** pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- Knjigarna •Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO. ILL. 1 WE BOUGHT FXM WAR BONDS TH * WAR LOAN Jugoslavija v komisiji za Italijo London. — ONA — Sporne točke glede jugoslovanskega zastopstva v zavezniški posvetovalni komisiji za Italijo so se zdaj poglobile radi vojaških dogodkov, ki so vojno približali Rimu, tako da je pričakovati po mnenju jugoslovanskih krogov, da bo vprašanje prišlo na mizo. Ti krogi so trdno prepričani, da vsled sedanjega položaja bivši ministrski podpredsednik Miha Krek ne bo takoj prevzel svojih poslov v tej komisiji. Imenovanje Kreka je baje izzvalo protest maršala Tita in Ivana Ribarja, predsednika pro-vizorične partizanske vlade. Njih argument je, da so voditelji edine jugoslovanske borbene sile, ki se bore ob mejah Italije zasedene od Nemcev. Ker pa so del zavezniških armad, ki se u-deleiujejo bojev v Sredozemlju, so zanje odločitve, katere bo ta fcomisija objavila, kar največje važnosti. Krek se nahaja še v Ixmdonu. Titova zahteva, da dobi mesto za svojega lastnega predstavnika, vsebuje za zedinjene narode precej tehničnih težkoč. Prva je, da je komisija politi-tično telo, v katerem imajp samo vlade svoje predstavnike. Jugoslovanska vlada v izgnanstvu pa je se vedno edina priznana vlada Jugoslavije Titov pokret velja dozdaj za vojaško strujo, ki se bori na strani zavezniških sil. Ker pa je najbrže nemogoče stvar urediti takoj, je verjetno, da bo Kreku sporočeno, naj zakasni svoj odhod, ter da svojih poslov še ne prevzame takoj . POSLUŠAJTE _ __________ • t kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo VSako nedeljO prvo m naj-Proietarec. starejšo jugoslovansko ra- Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, uro V ChiCOdU od 9 do naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. Oaktand- Anton Tomiit. Lo« Angela*: Frank Novak. Sati Francitco: A. Leksan. COLORADO. Created Bat t« t Ant. Slobodi^k. PaekUt Ludvijr Yo*cy. VValaankurg in okolica: Edward Tottiič. ILLINOIS. Chicago in okolic«i Frank Rizjak. Joseph Oblak. Chaa. Pofforelac, Peter Verhovnik. Frank ZaiU in Frank S. Tauehar. La Sallo in okolic«! Anton Udovich In Leo Zevnik. Springfield: Josaoh Ovca In John Goriek Virden: Fr. Ilcrsich. Bridgeport in okolica: Joseph Snoy m John Vitez. Cieveland: John Krebel, Joseph Lc-ver in Anton Jankovich. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosili in Andrcw Kr-virva. LUbon-Power Point: Jacob BcrganL Pinejr Fork: Frank Zavrsnik. Powhatan Point, O.: John Gutel. Warren: Joseph Je t. PENNSYLVANIA. A!iquippa: Geo. Smreka i*. Burgetutown-Slovan: Joseph KrmcL Crafton-Moon Run: Jcnnic Jcrala. Canontburg-Strabane: John Tcrčelj in Marko Teka v A Colegrove: Tony StopaT. E k por t: Jos. Rritt. Fore»t Ctl |r s Anthony Draaler Jr. 10. ure dopoldne, postojo WGES/ 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchon »♦MM M I »»♦♦♦» Wa.keg.a-Ne. Ck.c.ge. Martin Jud- J^4-1, TonJ Z*1*nHt. AFL ima v armadi blizu poldrug milijon članov Ameriška delavska federacija je imela v armadi ob koncu minulega leta *e 1.350,000 svojih članov. nich. INDIANA. ladianapoli«: Mary Stroj. KANSAS. Arraai Anton Shular. Arcedia: John Shular. Woel Minerali John Marolt. MICHIGAN Detroit Dearbom: John Zorhik, Leo Junko Sr., Joseph Klarkh in John Plarhtar. MINNESOTA. Buhl: Max Mart«. Chi.holm: Frank Klun. Dolutkt John Kobi. y El>. John Teran in Jacob kunstelj. Ilibhing: Frank Pipan. MlSSOlItl Si. I.oais: John Spillcr. MONTANA. Eait Hrlenai Joseph Mihelirh. Red Lodges K. r>znolnik. NtW JERSEY. Elicebetk Amalia Oblak. NEW YORK. e» Gewenda. James Dekleva. OHIO. Akron • Kenmore . Barbertant Mike h .n Mati Močnik PRISTOPAJTE K : SLOVENSKI NARODNI « | PODPORNI JEDNOTI I NAROČITE SI DNEVNIK J 99 Herminie: Anton Zornik. Imperiah Frank Au^iitin. Jokn«town in okolica: Andr«w Vi* drich, John LanKcrholc, llija* Hu-balo iti Frank Cvetan. Latrobe: John ta Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Librerjr: Nick Triller. Meedcarlandt: Martin Baje. Park Hill - Conemangh: Frank ?od> Sharon: Josepb Cvelbar. Potovalna sastopniku sa Proletarca, Ameriški druftinaki kolmlar in Maj-i ski Glas xa sapadno Tenno Anton Zornik, Herminie, ta Cambria in Somoraet okraj p« Frank Cvetan, Jobn»tewn. WA3HINGTO*. ' Seattle: Lucas Dobcljak. W£ST VIRGINIA. ' Elm Grovei Frank Koarm. Star Cityi Marčne« Selak, TKomai< Lcnhart VVerdinek. WISCONSIN. Milivaukee in Weat Allie: Louis Baf^ borieh. SKebojrgan: Frank .^tih. Wlllard: Mike Krultz in Matt Mal-nar. WYOMING. ICemmerar in okolicat Anton Tratnik In John II. Rriisnik. Ročk Spriagt: John Jereb. Stana aa celo leto $6.00, pol lota $3.00 0 Ustanavljajte nova drultva. Deset članov(ic) je treba xa novo društvo. Naslov za list in za tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. MIMMMIIIMMII M»>»4 Dr. Jolin J. Zavertnik PHVSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th Mreet Tal. Crawford 2212 OFPIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6.30 to 6:30 P. M (Kxoopt \Vrd . Sat. and Sun.) Rr». 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawferd S440 1f no an«wer —• CaN Auttia 5700 • . * Mi.. ' BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. «0-861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A YugosU.v Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF • J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MON WEALTH NO. 1899. Published w««klr al 2301 So. L*w>d*u Av«. CHICAGO 23, 1LL., Fcbruary 2, 1944. VOL. XXXIX. WE'LL BE THERE The world labor conference in London next June ui*ns the door to aetlve eollaburation between Ihr labor movement« o( ali the United Nations for winning the war and rebuitding a free. prosperous and peaceful post-vvar vvorld. It should be labors eounterpart to tbe Cairo and Teheran ccnfer-ences betvveen the leaders of the United Nations. Sueh a get-together on the part of vvorld labor has long been advo-cated by the CIO, and Pres. Murray has enthusiastically aeeepted the invitation issued by the British Trades Union Congress. stressing ' the imperative need for closest eollaboration of the workers of ali the United Nations." • « t While the governments, the armies and the people of the United Nations hrivc been drawn closer and eloser together in the common fight, it is to be regretted that a parallel unity between their official labar movements has been so long in developing, due to petty considerations of jurisdictional prestige and petty political prejudices on the part of some labor leaders. It is to be hoped that those AFL leaders wh« have been blocking vvorld labor unlty vvill reconsider their position or be overruled. so that ali American labor may be represented in the all-inclusive London conference. CIO and AFL members are working and fighting together in the vvar industries and on our farflung battlefronts. Countless American vvorkers owe their lives to fighting allies from the workshops and unions of Britain. the Soviet Union and the other United Nations. It is hard to imagine how any American union leader can refuse to shakc hands and sit down vvith the union representatives of our allies, to map common plan« for furthering the common cause for which the vvorkers of ali the United Nations are working. fighting and giving their lives —The CIO Nevvs.' THE MARCH OF LABOR IN THE WIND |They Fear a Ro|| Call From THK NATION Laughter and boos from some Republican* greeted the President''s fighting message to Congress on soldier voting. It was. we suspect. Iiollovv laughter. and the boos reflected the fury of a group that sees its sehemes uguinst the soldiers steadily losing ground before the pres-surc of aroused public opinion. Mr. Roosevelt bluntly caled the so-called stat«*' rights vote bilLs a "fraud." He vvas right, and the sponsors of these bili* know it. They s land self-revealed and self-condemned by their frentic effurt to avoid r. roll-call record. vvhere they vvould have to "stand up and be counted ' VVorkers' Union, but it must be sac-j They wouid li^e to push through their bills—vvhich wouJd mtan prac-r i lege to the ears of Representative t licM| disfranchisement for millions of servicemen abroad—by a voice Rankin of Mississippi. who com 1 vole ai|owing them to hide in the anonymity of the mass. Congressmen who favor the Green:Lucas and Worley bills. the only ,n času res now pending vvhich vvould stimulate rather than discourag< soldier ballots, do not fear a roll call. They are not afraid to reveal their position plainty to their constituents back home. It is the "state.s Representative Marcantonio ot Nevv York, attacking supporters of unti-poll-tax bills other than.his ovvn, has characterized one sueh op-ponent as "poll-taxer Dubinsky."; The reference is not taken seriously by Mr. Dubinsky, president of the International Ladies' Garntent j bines a fanatic devotion to the poli. tax vvith a lively taste for anti*1 Semitism This statement appcared not in It ooiTS >57. A _- WUK tO KUP A CAllFOAHiA MMILY Of (OU* Mi VT4MPM0 HMLTH # V%C*MCY, A*D *0*AJL 1 PM but in the ,rrepro*chably con-1 rl«HU«M who fear the people and vvho. in their frustation could find no servative Printers' Ink. a magatine save to jeer at and boo the presidential message which ur Those Ubiquttous Commies - Announcement by Earl Brovvder, leader of American Communism. that the title of "party" is to be dropped by his organ ization has occa-sioned some unjustified surprise. As a matter of fact, the Browderites are merely giving official recognition to and announcement of a fact that has existed for a number of years. The Communists of America have not been funetioning through their ovvn party nearly so much as they have through aH other parties and groups. They have made boring from vvithin an art and a seiencc. No organization vvhich could be used as a sounding board for their ideas— be it church, fraternal society. uplift league, liberal. or radical—-has been immune from them The Socialist party vvas split wide open by; qur»iion them severa 1 years ago and some labor unions have been captured. others disrupted. by them. If the Communists novv deseribe themselves as an ' educational so-ciety," and if one is willing to interpret ' education" in its broadrst SOVIET UNION ON THE INTERNATIONAL FRONT By RAYMOND S HOFSES. Editor. Reading Labor Advocate If Russia has again become a big the miernallonal possible sense. the aptness of their deseription will be admitted by ali vvho have seen them at vvork. A couple of years ago Browder announced a new faith: namely that of a sort of glorified paternalism vvithin the capitalist system Sine« then front and, of course, here in America For a long vvhile — for 16 years after the Russians had their social revolution — Russia was a nobodv vvith Americans. We didn't recog-nize the Soviet Union until 1933. although the Czar and his family le popular .ue« t. , ^ n ends there shall be four—no I KJroaBl the American Communists have been about the most ardent Roosevelt ' and the aristocraey that surround- the vietor nations will settle fans in the nation. ed and bolstered the old order had world s affairs on a basis of Of course sueh people don*t need a political party And our guess long since disintegrated in quick-is that they are fcrapping the name of "party" novv because they believ* that, after the vvar, if not before, social conflict will give them an oppor-tunity to plfy their boring-vvithin game in many organ izations. It may be that the Communists are taking the right course for a group that believes that the capitalist system will fall as a result of a erisis in capitalism's affairs and iS vvilling to have that happen. Hovv ever, Socialista are not reconciled to the cataclysmic theory of change. They vvant to go from capitalism to Socialism in a peaceful and orderly manner. They appeal to the intelligent self-interest of the people and, therefore, need a party with a philosophy and a program. limc. But then our State Department i diseovered that Russia was. indeed. a nation—and said so. We sent our diplomaU to them and we received theirs. We gave the Soviets the be nefit of credit. But it vvas aH very official. Soviet Russia was correct in the embassies and the big bank-ing offices. But in the newspapers It may be that the future vvill prove the Socialists to be vvrong and and on the radio Russia was the the Communists right. If so. heaven help the children vvho are beiftg | capitalist vvorlds horrible example. born this day.—Reading Labor Advocate. ! to say the least. And to say a little __________________; more. flussia vvas something to re- through LITTLE LUTHER "It's socialism! That i vvhat it is!" exclaimed Mr. Dilvvorth vvrath-fully, throvving down his even ing paper. "You're right, Pop," replied Lu-ther. "Socialism is socialism, ali right. Probably always will be. Mustc is music. Philosophv is phi-losophy and Hoover is .. "Shut up! I'm losing my patience. This country is going straight to the dogs." "Why, Pop. You said nobody went straight any more. Anyway, maybe the dogs like It." "Young man, you're getting too big for your brltches. You know good and vvell vvhat I mean." "Sure! You mean somebody's getting a living wage?" "No. I don't. I mean these labor-management committees the War Produetion Board is setting up. They're nothing but communism." "A minute ago, you said they vvere socialism. They certainly move fast, don't theyf" "Don t get smart vvith me. young man. 1*11 tan pour hide." "Watch out for the tanners* union, Pop." "Unions! Unions! Thats the trouble vvith business today. Too many unions. Now they're setting up labor-management committees. It's pure tommyrot," "Maybe it comes under the pure rx food and drug act " "Pretty soon companies won't even ovvn their own industries." "You said the other day they vvere ali owned by widows and or-phans, anyway." "So I did. But iomebody has to manage them." "Oh, you mean the labor-man-agements committees?" "No, I don't. That's mis-manage-ment. You can t manage business vvith a committee " - "Hovv about a board of direetors. Pop?" That s different." "Different people, you mean." vamp or erush. possibly the agency of a German fuehrer. As late os a fevv months before the vvar broke in Europe. when the par-tioning of Czechoslovakia was sanc-tioned by our ovvn democratic all^ knuckles Britain, Russia was not invited to Munich vvhere Hitler was given a license to violate his first boundary It wasn't until after Germany at-i tacked the Soviet Union—indeed, more spaee than one column can afford has been given to re-vievving the past. that fact should be regarded as an assist to those of our iellow citizens who are warn-ing agamst over-optimism. The popular idea is that after the vvar less, perhaps more — freedoms everyvvhere in the vvorld. And that tfca sueh manifest fairness and equity that peace vvill reign thereafter. But don't bank too heavily on that hap-pening. , If nations vvho are beset by a ruthless and povverful common foe can't agre<> in the height of erisis. it may be — to suggest conserva-tivcly — that they vvill be equally as unable to think and work together after the common danger is removed and vvhen thc spoils of victory are to be divided. And here it might be tlmely to quote the liberal. pro-Roosevelt Philadelphia Record on the same subject as fol-lows: "Governments united either in fact, in špirit or even in common objeetives do not rap each othcr's in public." devoted to advcrtising and seli ing: "One huge defense plant has about four hundred Negro vvomen in tme separnte division, mostly house-vvives. In effectiveness they out-class the main plant." If On the dismissal of Dr. Francis E. McMahon from the faculty of Notrc Daine University, the Cath-olic Herald-Citizen of Milwauk(*e has this to say: "Multiple harm to the church and to Catholic educa-t ion is bound to result from sueh a happen ing The smoldering forces of prejudice and anti-Catholic feel-ing existing in secular academic circles have been furnished ammu-nition for the favorite charge thatl Catholic education is purely autho-ritarian and basically in the fascist pattern." FESTUNG EUROPA: The German Armaments Ministry reports that Allied air raids are keeping a mi 11 ion bricklayers busy on a full-time basis .. The illegal newspa-per La Libre B«»lgique reports that lood prices have risen 350 to 750 per cent.. . Four Norwegian patri-ots ca 1 led on a Quislin& follower one evening recently. stripped him naked, carried him into the back yard, and stuffcd him into his own mask« d theni.—The Chicago Sun. They Have Their Answer If the intentioh of the sensational Pravda report was to test popular I cel ing in the Allied countries toward a separate peace, th« Russians have their ansvver. The genuinely outraged tone of the English and American press and the tenor of comment, official and unofficial, should suggest to the men in the K remi in that their suspicions are fantastic They have been notified, in effect, that Winston Churchill, hero though he is, vvould be svvept out of povver in a day if he Were to attempt on the cve of vijptory vvhat Chamberlain did not dare to do on thc brink of ricfcat. This notification—to Germany as vvell as to Russia—is a net gain no matter vvhat motive inspired the Pravda story. As for the motive itself, vve vvould vvelcome an end to speculation, and we prefer to do no guessing of our ovvn. We can take vvith a bag of salt the official Russian protestation that the government had no prior knovvledge of the Pravda report and nevertheless accept this explanation as a tacit admission that the Soviet government vvould like novv to minimize the whole affair. It vvas a foolish and disruptive move, but if the Russians really vvant to bury the incident, their allies should do nothing to postpone the inter-.nent.—The Nation. = The National Opinion Research Center reports that the public fav- she favored state control, replied, "That way the Nigger soldiers can be kept from voting." Monopolies Dominates Industrial Government By SCOTT NEARING CAN WE END MONOPOLY? is the title of a New Vork Times article by \Vendell Berge, head of the anti-trust division in the office of the lT. S. Attoniey General. Berge believes _ . j that we can. ors control of soldier ballots by tvvo | Monopo|ic§> BcvR0 arruoA, c0„trol ccntury monopolies have spread so to one A Southern share-cropper s j proeti-tion to produce more and better pro-iucts at u ehenper priče. On the con-trar>', more profit to them lies in the poliey of higher prices and limited Dr. Max Baucr, vvho vvas mayor of a large German city during the, Wcimar Republic and is novv vvork-j ing for the Fc»derated Churches of | Christ, addresscd at Yale AMG of- j ficers studying the background of | produetion." Germany. He had been asked to1, JIow can the sti-angleh<»ld of speak as an expert on municipal government In Germany, but instead spent most of his time urging reestablishment of the German Reich as it vvas in January 1933, minimizing the importance of the Jewish problem, and offering thc AMG offlcers advice on hovv to act tovvard civilians vvho might vvish to establish a Soviet in Germany. The officers complained to thc djreetor of the school He admitted that Dr Bauer, vvho had been okaycd by the OWI and other agencies, vvas guilty of bad judgment. the monopolies be broken? Berge ansvver«: By enforcing the anti-trust law«.. There «re 1.T8 anti-tnnt cases pending. Twenty-eight of these LOtAtl BIG CROPS FORECAST Record-breaking crops of vvinter vegetables vvere forecast toy tl\e De-i partment of Agriculture. The har-vest, it is estimrfted. vvill be 37 per cent gmater than last vvinter and 17 per cent higher than the previoua record of 1M2. anybody's darned business. And a little later Joe permitted "Pravda." his ovvn official nevvspaper, to state that ^>me big Englishmen and some ■ big Germans had been engaged in a ipiiBrafuuj povv-vvovv about the possibilities of CHURCH MEMBERSHIP a separate peaco—a peace vvhich ARE REPORTED threatened to leave Russia as much on the outside of things as she vvas during the 18 long years betvveen 1917 and 1933 and as she vvas when the apostles of freedom met at Munich. And these latest events, vvith the consequent shift of "public opinion" here at home. happened. it Just about half the population of the United States is embraced in church membership, the total bcing 68,501,186, it vvas reported by the Federal Councll of Churches. The leading denominatlona made substantial grovvth In 1941 and 1942, the gaiAjor ProtesUnt bodles GRAVE JOB PROBLEM IS SEEN BY TRUMAN The time is com ing vvhen some communities vvill find themselves vvith a serious unemployment prob lem, Senator Harry S. Trum a n (Dem., Mo. f vvarned recently. He diselosed that $8,000,000,000 j in army and navy contracts have already been cancelled, and declar-ed this "is only the beginning " Before long. he added, there vvill be almost daily notices of plant shutdowns, elimination of grsve-yard shifts" and reduetion in em* ployes. now have been postponed for the dura-tion at the reque*t of the Arniy and Navy becaufie their prosecution tuight haniper the war effort. There vvill he no undue hnste in pushing the other 110 cases. Nevertheless Berge insists that monopoly can be ended and free competition restored by enforcing the anti-trust lnvvs. Berge paints a rosy pieture. States tried to regulate budding monopolies in the 1880*. The federal anti-trust act was pasned in 1890, more than half a century ago. During that half- al ao| to regulate railroads vras pas-aed in 1887. Yet so eomplete U the control exerci»etl by the railroads over the interstJte commerce that the anti-trust division of the Dcpt. of Justice entered suit against 21) of thc leading roads in 1942. Thumiau Arnold, wh« prepared the govern-ment's čase, charged that: 1. The railroad monopolies have alljbut suppressed the carrying of.air freight ainl hindered the develop-ment of air eXpress. 2. They have rfstricted the truck-ing of freight, 3. They have blocked Uie de-velopment of inland vvater transport-ation. 4. They have prevented the building of needed pipe line«.' Privately otrned and mahage«! railroads did not deny thi«. Their an«wer to the government charges was to have the cases agiinst ali 29 railroads dismisstd. ^ Free enterprise flowered in monopolies. Monopolies not only dominat« industry, but control government. And Berge pvoposes to leave thfm in private hands and regulate thom through government machinery which they control, CANVASS FOR W0MEN VVAR VVORKERS FL0PS BALTIMORE. — The Manpower Commission has conductad a door-to-door drlve to raeruit vvomen for 15,000 available vvar Jobs, and on Jan. 12 announced these result s Of 2.264 vvpmen intervievved only 176 agreed to accept Jobs. should bc r omembe red. only a fevv I having more than 50.000 members vveeks after a statement signed by j and of the Catholic church being Churchill. Stalin and Rcosevelt j slightly more than 23 per cent. that; ' We have reached complete Groups vvith less than 50,000 mem agreement... common understand- bers inereased slightlv less than 18 Mi"'' . -Rastus Abraham Lincoln Brovvn. having been duly registered, vvas asked by the head of hia draft board If he had any questions "Yeair," said Rastus. ' Which side is I on?" ADAMICS NEW BOOK MY N ATI VE LAND Based upon the author'8 cxclusive material, this ineredible story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatians, tha fterbiins and the Slovenians — and her heroic strugle holds a Significant lesson for the democracies. Order Your Copy Novv $3.75 a copv % PROLETAREC BOOR SHOP 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 13,111. _