Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj fBOKlS-nO » OP»A?A PTUJ. PRESEEUOVA 1 — fELEFON STFV 156 (^OTMI SACm Pti NAmONI BAMD. PODRUŽNICA PTUJ STE v »t3-1-20e OIIJOJI OSEDNlSn ODMB — OOOOVORNI UREDNIK VR*»L J02» ROKOraOV Rt VRAČAMO - HSRA MARIBORSKA nSRARNA LBTKA NAROCmMA SOO DIM, POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 125 01» gtev. 19 — Leto VII. PTUJ, 14. maja 1954 Poštnina plaSana ▼ Rotovini Cena din 10.— Zadnje dai po svetu Ptuj, 12. maja 1954. Po dva in- pol tedenske m poteku azijske konference v Ženevi, je možno ugotoviti nekaj značilnosti naj- novejšega razvoja odnosov med zahodnimi silami, katerih hstvo je pravzaprav tak potek konfe- renče tudi omogočilo. Predvsem je opazno dejitvo, da zahodni blok na tej konferenci niti zda- leč ne nastopa tako enotno, ka- ' kor je bil to primer na nedavn'. ^ konferenci v Berlinu. To je iz-l koristil Vzhod in tako je lahko prišlo do tega, da je ob razpravi o rešitvi indok tajskega proble- ma delegacija upornega Vietna- ma predlagala ne samo priznanje neodvi^snosti indokitajskih držav, temveč ce:o umik francoravni odbor cklcnil. dg se rr^'rnaTiik!iai krije iz do-i hjfka pod'etia n-^rkntanti soj »^brav^^val-- s^-^/^^iive oojave pri", ■^pffi Ormož M-^stni op^^k^imi ' O-rnn? Mpc+n? m^^tnic: OTno' ' in ter oredlppali odpra-! vo takih in pod^^bnih r>o'?!vnv \ ' Po refcrfttu ir d:sku'^iji so! ■ : bil- snreieti predvsem predlogi | o br>dor?Tn aktivnei^em dp''.t. članov ZK v orsanizacijaii SZ,' o zbli^evan^u mlad'^e v ml?- dinfkih vrstah in n izvo^!tv^ mectr.pgg kom!te'f> T.M, o okre- nitvi orgariracii 7K z mvini člani iz 'n rnaloVme^^kih vr^t. o ftk^Hvnoi- .5em delu članov 7K v nfere"!C^ je b;' netfian.ck: kom'^e Ormož M Ia faimo ude|st¥Ovaii|e |e potrebna osnovsia polftlčna izobrazba Gospodarski razvoj, ki je sle- dil naši NOB ustvarja v čedalje večji men socialistične odnose. Družbeno upravljanje in delav- sko samoupravljanje sta plod noše uspešne revolucije :n na- šega povojnega razvoja. Na dru- gi strani pa je prav demokratiza- cija vsega našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja pogoj za nadaljnji go- spodarsk napredek naše dežele. V teh naporih za gospodarski :n družbeni napredek slone največ- je in najtežje naloge na našem delavskem razredu Revolucio- narni delavci v naših delavskih svetih, upravnih odborih, zborih proizvajalcev m ostalih oblast- venih organih so vsak dan pred nalogo sprejemati za naše vsak- danje življenje in naš bodoči razvoj razne odločitve. Poznava, nje osnovnih ekonomskih zako- nitosti kapitalizma m predhod- nega obdobja in razumevanje ekonomskih instrumentov, ki jih uporabljamo v usmerjanju naše- ga gospodarstva je potrebno vsakemu našemu delavcu, ki de- la v organih delavskega uprav- ljanja ali katerikoli obl ki druž- bene unravs Prav i^to velja tudi za kmete — člane LO in KZ pri ' delu na uspešnem razvijanju . našega zadružništva in kmetij- stva sploh. Člani Socialistične zveze de_ • lovnih ljudi so dolžni, da se bore ! za dvig socialistične zavesti na- \ šega ljudstva, Ce spoznavamo i socialistične m protisocialistične ' sile in pojave v svetu in doma, dobivamo jasnejšo predstavo da. iekosežnosti našega boja in na- ših nalog v ustvarjanju so- cializma. Oboroženi s tem zna- i njem lahko skrbimo za dv ganjej politične zavesti ostalih članov SZDL. Poznavanje osnov zgodo- vinskega materializma. izkušenj iz prakse in borbe delavskega j razrda, je zato za političnega de- lavca nujno. Posebno nalogo s tem v zvezi •.majo tudi tovarišice, saj vemo, j da ie često v podjetjih, kjer je ; delo takega značaja, da ga j opravliajo večinoma ženske, j težko izvoliti organe delavskega upravljanja, kjer bi bile žene sorazmerno zastopane; isto velja seveda tudi za vodstvo naših organizacij, sodelovanje pri raz- vijanju naše komune itd., kjer se i naša žena kot politična delavka , vse premalo uveljavlja, | Politična šola pri CK ZKS ima prav namen dajati osnovno poli- tično izobrazbo ,našim ljudem, ki imajo vollo do javnega udej- stvovanja, zla^t delavcem v produkciji, ustvarjati pogoje, da «e njeni absolventi usposobijo za "Samostojno individualno poli- tično izobraževanje in tekoče 7asledovanje našeaa gospodar- =kena, notraniena in zunanippol - tičnprra položaja in s tem omo- gočiti. da bi =e član ZK aH SZDL v vsakem ko^nkre^npm nrimeru zna' postaviti ra pravilno =li- »ev višine mesečnih prejemkov Gojencem 'zven Ljubljane je zagotovljeno bivanje v interna- tu Politična šole V^e podrob- neiie nformacije lahko dobijc interesenti pri upravi Polit^čn? šole in na Okrainih komitejili svojega okraja Uprava šole: Pred piaznfkom enot JLA ptujske garnizile Enote JLA ptujske garnizijej ;e pripravljajo na svečano pro- slavo 17. maja — obletnico for- miranja XXI. Udarne slavon-| 5ke brigade. Svečanost se bo. sačela 15. maja t. 1. z akademi-i jo v Domu JLA. Dopoldne 16.1 maja pa bo na kasamiškemj dvorišču revija enot, izročitev j pohval najboljšim pripadnikom JLA in p<^obno v navzočnc^ti predstavnikov vojnih gamizij Maribor, Cakovec, Varaždin in drugih, predstavnikov oblasti in množičnih organizacii Maribor-j ska in ptujska gamizija pri- j pravljata obširen . tekmovalni program. Kot mnoge slavne enote na- še armade, je bila tudi naša j XXL Udarna slavonska brigada. formirana pred 11 leti v vasi Slavonski Drenovac in ima za seboj slavno pot borb in zmag. s katerimi je doprinesla časten delež za osvoboditev naše do- ^ movine. Naša brigada je sode- j lovala v največjih bitkah j skupno z drugimi edinicami NOV po vsej naši domovini, in j sicer pri osvoboditvi Beograda.' Zagreba in drugih mest. Osvo-, bodila je mesta: Koprivnico, Bi- ! jelino. Doboj, Petrinjo. Veliko j Gorico itd. Lepo je število nje- j nih vojnih uspehov. Od formi- ranja brigade do konca vojne je XXI. Udarna slavonska bri- gada ubila 2508 in ranila 1670 sovražnih vojakov, podoficirjev in oficirjev zaplenila 18 topov vseh kalibrov, 99 težkih in lahkih minometalcev 188 tež- kih in lahkih mitraljezov. 6464 pušk. 1.378.500 nabojev za pu.5ke ter uničila lepo število sovražnikovih kamionov, tan- koi' voz itd. Med najtežje izgube te brigade ▼ vojni spada smrt borca španske državljanske vojne pok. Matiip Vinkoviča in ostalih po- MMcom^sarjev brigade- B^-anka TCnnresnnina Petra MHiča- Fedie. Franlp. §remfa-PT.'ba in ^omsndantov h?tn1jona Vo^ina Djukiča .■'^ukoh?? Bosavčifa in Ppkiča Za izredne uspehe v vojni je dobila brigada priznanje naših narodov. Razglašena je za »udarno« in odlikovana z Re- dom bratstva in enotnosti I. stopnje Iz njenih vrst je izšel narodni heroj in lepo število komandnega kadra za druge enote JLA Svetli liki padlih tovarišev nam bodo ostali zgled kako brezmejno je treba ljubit: svo- jo domovino in kako se je tre- ba boriti za njeno svobodo ne oziraje se na ceno lastnega živ- ljenja. da ostane njeno ljudstvo svobodno in neodvisno. Današnje generacije vojakov in komandnega kadra naših enot so ponosne na svojo pred- hodnico XXI Udarno slavonsko brigado in si zelo prizadevajo ohraniti njeno slavno tradicijo, vojno zastavo in vse najlepše spomine, ki .so nam ostali kot častna dediščina. Naša borbena čvrstost in pripravljenost vsa- kega pripadnika JLA braniti pridobitve naše revolucije, po. menijo nedvomno najboljši na- čin ohranitve siTomina na padle borce in starešine naše vojne brigade. Podpolkovnik V. Sn^nt IZ PTUJA Po predvidevanjih okrajnega družbenega plana bo letos LOMO Ptu,j kril proračunske izdatke glede na 13-vrstno ude- ležbo na dohodkih področja mestne občine in da bo lahko izvršil za 17 milijonov dinarjev investicij komunalnega zna- čaja. Za ptul-sko eimnaziio bo le- tos r)orab"'-pih iz okr??jnega proračuna 9.336 400 din. ^'-■ea 7Pf?R,4nn dir 7? osebne izdatke 1.142.000 rli-^ 7n onerativne iz- datke. 108.000 din ^a u^^ila in 100.000 dir zp knližnico PRIPRAVE ZA REGULACIJO PESNICE Po naročilu OI-O Maribor in Ptuj je izdelan elaborat vodno. gosTx>darskcea osnutka Pernice in je predkžpn upravi za vodno gospodarstvo LRS v Ljubljani v svrho i/.da^e vodnotjospodar- skega soglacja Po usr>e>m obi^n^m rboru V'-dnp skupno^-ti ki 'C bil nred nedavnirp 'n no ponja- vah. ko ie rad 3onA hn 7Pm''e v pe-p:«ki dol'ni 'e ve':--n zo^imr.ri''- 73 znči^^-^k del na re^u^ac'" Pe- snice. Stran 2 Ptuj, 14. maia 1954 Zanimivosti iz Kmetijske srednje sole v Mariboru Vaščam čedalje bol] spozna- vajo pomembno vlogo sodobne- ga orodja in raznih strojev v kmetijstvu. Lopato nadomeSča stroj, ki naglo spreminja način kmečke proizvodnje in tudi na- čin kmečkega življenja Ce si kmetovalec zna pomagati s teh- ničnimi sredstvi, četudi so kakšna primitivna, ga laže sta- ne pri delu, še laže izobražuje in ima več od življenja. Razve- seljivo je, da kažejo mladi kmečki ljudje velik smisel za mehanizacijo. Zlasti se zani- majo za strojno obdelavo zem- lje. Rad- hodijo na traktorske tečaje, ki jih prireja Kmetijska srednja šola v Mariboru. Za poznojesenske tečaje se jih na- vadno prijavi toliko, da jih ni mogoče vse sprejeti Izobraže- valni tečaji so navadno pozimi, ko imajo kmetje največ časa, le za traktorske ni primeren čas, ker tečajniki ne bi mogli orati na zasneženih in zararzlih njivah. V tem šolskem letu so bili kar trije traktorski tečaji: eden v jeseni in dva spomladi. V jeseni je bilo toliko prijav- lioncev, da ni bilo mogoče sprc- 'nti vseh, ampak le polovico. Po navadi se zberejo tečajniki ;z vseh koncev Slovenije. Na tečaju so okoli dva meseca. Pred nekaj dnevi je bil uspešno zaključen tretji- tečaj. Tudi ptujčani radi obiskujejo te te- čaje. V vsakem tečaju imajo močno zastopstvo. Zanimanje za traktorske teča_ je je čedalje večje tudi zato, ker si lahko tečajniki pridobijo v kratkem času mnogo znanja, ker predavajo izkušeni prak- tiki iz Ljubljane so na razpo- lago nazorna učila in več trak- torjev. Gla\Tia zadružna zveza Slovenije je preskrbela iz Nem- čije dragoceni model najsodob- nejšega traktorja »Unimog« v prerezu. Tako se lahko trak- toristi spoznajo s podrobnimi mehanizmi v notranjosti trak- torja. Na razpolago imajo več traktorjev, ki brnijo ob delav- nikih in praznikih okoli .^ole. Usposabljajo se tudi na drugih poljedelskih strojih. Pri tem jim nudijo vso pomoč predavatelji in inštruktorji, ki jih vsak dan vadijo v ravnanju s stroji. Tako se je v tem šolskem letu uspo- sobilo preko 100 traktoristov. Ce bomo imeli dobre trakto- riste, se bo škoda na kmetijskih i strojih znatno zmanjšala, ker j i se bodo znatno omejile poškod- ; j be zaradi nepravilnega ravna- , ! nja s stroji. j V Kmetijski srednji šoli je šc več zanimivosti. V zadnjih dneh so najbolj v ospredju zla- te kolajne, ki jih je šola pre- jela na I. jugoslovanski razsta- vi v Ljubljani za svoja najbolj kakovostna vina. Prejela je 6 zlatih kolajn in eno srebrno. Dobila je tudi nagrado 50.000 din. Kolajne sc dobili za: ren- ski rizling, laški rizling, sau- vignon, beli pinot in zeleni sil- vanec. Kolajne so pomembno priznanje šoli in dijakom, ki zmorejo tudi v skromnih raz- merah pridelati žlahtno in dra- goceno kapljico ... Rudi Iloc SESTANEK TAJNIKOV OLO IN MLO V MARIBORU V Mariboru se bodo v torek, 17. maja t. L, sestali tajniki OLO in MLO Slovenije in bo- do obravnavali vprašanje siste- miziranja mest OLO in MLO, izvajanja gospodarskih predpi- sov ter druga vprašanja. i!iiiminniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiij[iiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ne založite rauuna, ker Vam ga je poslal rn^mmiM .............................................................................. Zbor volivcev v Zavrču v nedeljo, 9. maja t. 1., je bil v Zavrču zbor volivcev zaradi elektrifikacije Turškega vrha in ostalih predelov okolice Zavrč. Udeležilo se ga je 78 odst. vo- livcev, kar • je znak, da si tu- kajšnje ljudstvo želi izboljšati tehnično plat življenja. Po govoru predsednika tov. Netka Babiča, direktorja Kme- tijskega gospodarstva v Zavrču, ki jim je pojasnil vse tehnične priprave, da se bo z delom čim- prej začelo, je poslanec tov. Mirko Bračič vsem navzočim pojasnil veliko korist elektrifi- kacije za haloško prebivalstvo, ki mu je tudi potrebna električ- na razsvetljava. Obenem jo poudaril, da bo akcijo podprl okraj in bodo tako laže izvedli to delo v tem predelu Haloz. Vsi navzoči so njegovim izva- janjem sledili z velikim zani- manjem. Nato je bilo glasova- nje o predlogu za uvedbo ob- veznega samoprispevka za elek- trifikacijo, za kar so vsi na- vzoči stoodstotno glasovali. S tem je bil samoprispevek uza- konjen. Po glasovanju se je razvila diskusija. K besed^ sta se ogla- sila dva posestnika, ki imata že elektriko. Trdila sta. da to ni pravilno, da bi bila tudf ona dva dolžna plačati uzakonjen samoprispevek. Na to trditev jima je Mirko Bračič dejal, da se bosta že morala podrediti sklepu večine volivcev, kakor je to pač skladno z načeli in prakso socialistične demokra- cije. v Z delom se bo takoj pričelo. Tud; našim Zavrčanom bo kmalu na razpolago elektrika, kar bo veliko tehnično olajša- nje za ta kraj in kar bo vse- stransko koristilo tudi šolski mladini ter ji pomagalo k bolj- šim učnim uspehom. VK. Delitev dobička in delavsko somoispravllanlo ir Kidričevem »Pa če je tudi samo pol litra vina, dajte nam dobiček,« se je oglasila Sitarjeva na množičnem sindikalnem sestanku v Kidri- čevem pretekli torek, ko so se gradisovi delavcj zbrali, da za- ključijo nebroj debat, razgovo- rov in razburjanj o tem, ali naj se onih neka.1 prištedenih dinarjev, ki bodo event. ostali ob zaključeni bilanci, razdeli med delavce ali pa se naj jih investira v delavska stanovanja in obratne prostore ter s tem omogoči nadaljnji obstoj kolek_ tiva takrat, ko bodo gradbena dela v Kidričevem zaključena. Po zaključku gradbenih del v Kidričevem bo moral delavski kolektiv Gradisa najti novo de- lavno mesto, da zaposli vsaj večji del svojega delavstva. To nujnost je uvidel upravni od- bor in delavski svet. ki je na pobudo množičnih organizacij soglasno sklenil odpovedati se delitvi dobička ter tako ustva- riti nu.ino potrebna denarna sredstvn za organizacijo novega delovišča. Našli pa so se na gra- dilišču posamezniki, ki niso ho„ teli uvideti potrebe skupnosti in so na nepravilen način za- čeli zbirati podpise ter hoteli s tem ovreči sklep delavskega sveta. Nastopali so z lažnimi iz- javami ter poskušal-: prepričati delavstvo o nujnost; delitve do- bička, Na množičnem sestanku je bil vodja te peščice ljudi de_ lavec Lampret razkrinkan. Po dveumi debati, v kateri sta šef gradilišča ing. Maister in se- kretar okrajnega komiteja tov. Tramšek prikazala pravilnost .sklepa delavskega sveta in ne- lojalno gledanje tov. Lampreta, je večina delavcev sklenila, da takim ljudem v kolektivu ni prostora ter da jih je treba ta- koj odstraniti. Razgibana disku_ sija, v katero so posegali naši zavedni delavci je pokazala, da je kolektiv v svojem jedru zdrav ter da ima dovolj razu- mevanja za obstoječo gospo- darsko problematiko. M. T. IZ DOLENE v zvezi z graditvijo nove ce- ste v Doleni bo v petek, 14. maja t. 1., ob 14. uri pri novem mostu čez Dravinjo komisijski ogled, na katei-em bo določena lega in smer ceste. Komisijske- ga o^deda se bodo udeležili bližnji posestniki in lastniki zemljišč, čez katera bo poteka- la nova cesta. PADEL .lE Z DREVESA IN SI ZLOMIL TILNIK V nedeljo. 9. t. m., popoldne je zadela Fiderškovo družino iz Gruškovca pri I^skovcu tež- ka nesreča. Oče Fideršek (roj. 1895. 1.) je pri pripravljanju protja za brezove metle padel štiri metre visoko 7 drevesa in si zlomil tilnik. Mrtvega so na- šli po 16 urah. Zapustil je dru- žino s šestimi otroki IZ VIDMA Zaradi slabega stanja cest ni področju občine Videm, je pri- šlo na občinski sej-; do razpra- ve o predlogu odloka o kra- jevnem samoprispevku, na pod. lagi katerega naj bj vsaka dru- žina glede na površino zemlj( prispevala 1—3 delovne dni ir vožnje za dela na cestah, mo- stovih in brveh po osem ur al Pa bi plačala namesto dela p< 250 din na dan, da bi bilo t( delo potem opravljeno s plača- nimi delavci. Predlog odloka je bil izglaso- van. Elektrifikacija Grajene Kmalu po osvoboditvi so pri- čeli misliti naši naprednejši va_ ščani na elektrifikacijo kraja. Zares, treba je bilo prebroditi nešteto težav finančne in tudi miselne prirode. Leto za letom smo morali čakati, ker paČ ni bilo »planirano«. Razumeli smo, da je laže elektrificirati večje kraje oz. strnjena naselja. Naše vasi so razmetane, šc bolj pa naši domovi. In to dejstvo je težave pri elektrifikaciji le še povečalo! Elektrifikacijski od- bor, ki mu predseduje tov. -Jo- že Kokol, posestnik iz Krčevi- j ne, je krepko prijel za delo. 2e I leta 1951 je zgradil transforma_ torsko postajo in že smo bili prepričani, da bo zasvetila elek_ trika za 29. november 1953. Do- mačini so prispevali že olizu dva milijona v denarju, drogo- vih in delu. Na zadnjem zboru volivcev (v Grajeni) je bil po- novno sprejet krajevni samo- prispevek (500 din na 1 ha ob- delovalne zemlje). Reven je ta predel Slovenskih goric, če od- povedo sadovnjaki in vinogradi, in vendar so naši kmetje le zbrali potrebna sredstva. OKLO I Ptuj je primaknil cel milijon in ' delo je steklo kot je treba. V sili se zatekamo k naši ljuisk' oblasti, ki razume naše napore in pomaga v vseh ozirih. Mno- gim bo pomagano s posojilom, ki ga daje OKLO Ptuj. Šola, občinsk-: dom in tudi nekateri kmetje so ix)hiteli z instalacijo in čakajo samo na priklop, ki bo predvidoma na Dan vstaje. Zanimivo je, da so se priglasili Za elektrifikacijo zdaj še oni, ki so dolgo stali ob strani in bili nekam gluhi za napredek. In prav je tako! Naš človek verjame šele tedaj, ko vidi, da delo le napreduje in da bo imel od vloženih sredstev in tnida neko korist! S pKjnosom ugotavljamo dnev- no napredek: 4 km daljnovoda :n 7 km omrežja jamči, da bo- mo postavili s krepkimi prije- mi še ostalih 8 km omrežja. Da bi imeli več mož, ki bi delali tako požrtvovalno kakor n, pr. tov. Vinko Kokol, čevljar in Franc Kamenšek, pos., oba jz Krčevine, bi bilo ogromno elek_ trifikacijsko delo že končano in kronika našega kraja bi zabe- ležila svoj najpomembnejši do- godek! Pred kratkim je pričel z de- lom tudi elektrifikacijski odbor za vasi Grajenščak. Vurberk in Vurb. Krčevina. Borijo se z začetnimi težavami, ki jih pa t)odo z dosedanjimi izkušnjami \7 vaseh Grajena, Mestni vrh in Krčevina dosti laže premagali. A. g. IZ mAmKovc v nedeljo, 16. maja t. i., po- poldne ob 14. uri bodo zbori volivcev v Borovcih, Zabovcih in Prvencih, ob 15. uri pa v Novi vasi pri Markovcih. Na zborih volivcev, ki so bili prejšnjo nedeljo v nekaterih vaseh te občine, je bilo največ vprašanj v zvezi z družbenim planom okraja za leto 1954, do- hodki od kmetijstva ter izdat- ki za občine. V, komisijo za ocenjevanje hektarskega donosa kmetijskih pridelkov je imenovanih osem izkušenih kmetovalcev, ki so že večkrat sodelovali v takih komisijah. Glede na močne okužbe krom- pirišč po koloradskem hrošču bodo letos ustanovljene po va- seh ekipe za pregledovanje krompirišč, česar se bodo mora- le letos resneje oprijeti, če ho- čemo uničiti tega škodljivca. Za vdM maiiiuvsjve oucme so zu določeni vodje ekip. V teku je revizija primerov otroških dodatkov na področju občine Markovci, kjer kažejo okoliščine, da obstajajo za to pogoji, pa prizadetim ni pri- znana pravica oz kjer se do- datek izplačuje, pa za to ni pogojev IZ ORMOŽA Na področju LOMO Ormož še ni povsod posajen krompir in to brez krivde kmetovalcev, temveč zaradi slabega vreme- na in deževnih nalivov v zad- njih štirinajstih dnevih, ko niti pol ure ni bilo brez dežja. Akcije za zatiranje kolorad- skega hrošča bo letos na pod- ročju občine Ormož vodilo in nadziralo 20 skupinovodij, ki imajo izkušnje iz akcij lanske- ga in prejšnjih let RH^ni Kri^ na HsiHini Jo Tnnn+ n^iual Na zadnjem roditeljskem se- 5tanku v aprilu so starši izvo- lili nov občinski odbor RK Haj- line. Ta se je takoj lotil dela la vsem področju hajdinske jbčine. V vaseh: v Skorbi, Haj- došah, Gerečji vasi, Njivercah, Dražencih in Kungoti RK sploh ni obstajal, v Slovenji vasj in Hajdini pa je kmalu zamrl. V protituberkuloznem tednu ie na množičnem sestanku go- rorila učiteljica tov. Milojka A-lič o poteku in pomenu proti- tuberkulozne borbe. Prikazala je vzroke in razvoj bolezni, kako V vfiriiVmo t-ri ]ač ostalo v neprijetnem sp<;minu kraja po tej veselici. O celotni zadevi so seznanjeni organi ljudske oblasti, ki bodo morali proti posameznikom zaradi ne- morale uradno postopati. Takih in podobnih prireditev si res ne želimo več, liti prire- ditev, pri katerih ne bi imele besede množične organizacije, k^ se čutijo dovolj odgovorne za moralni in materialni uspeh prireditve. Prav bi bilo, da se -kI tu- kajšnjega primera naučijo če- sar koristnega tudi drugod, da se ne bi na račun elektrifika- cije ponavljale v okraju tx;ko neslavne prireditve, Iz zgodovine p^sliego okroia Bernarda Pere Sprehod aiheololki zbrrki IV. Nekdanji dominikanski samo- stan v Ptuju (1. 1230, ustanovljen, v XV. in XVI. stol. prezidan, v XVII. pa barokiziran) predstav- lja enega izmed najpomemb- nejših umetnostnozgodovinsidh spomenilcov v Sloveniji. V pri- tličju nekdanje dominikanske cerkve je v starem in novem la- pidariju urejen arheološki od- delek. Ta prostor je primeren le za večje predmete kot kam- nite spomenike, sarkofage in podobno; ostali drobni predme- ti pa bodo prišli do pravega iz- raza šele v novo preurejenih, svetlih zgornjih prostorih. Vstopimo pn vhodnih vratih cerkvene, v IP stol. v baročnem slogu prenovljene fasade v novi lapidarij. Na desni in levi stra- ni vidimo v omarah predr z?;odovinske predmete: kam- nite sekire in kladiva (slučajne najdbe); bronasti sekiri in srp Iz Cerovcn nr 7,rtplph kera- mične predmete iz hajdinskega ilirskega grobišča in ostank? latensko-keltske kulture iz Skorbe in iz forminskega gro- bišča. Vendar nas danes zani- majo predvsem predmeti iz rimskega časa. Iz slučajnih najdb in si- stfcmatičnin izkopavanj vemo, ril se je rimsko mesto Poetovio , ..zprostiralo na desnem bregu Drave od Sp Hajdine do Zg. Brega, na levem bregu pa od Muzejskega trga PO Vičavi in Panorami do Grajene. Arheolo- ški zemljevid na zahodni strani tega prostora nam pokaže, ka- ko daleč se je razprostiralo me- sto; vrisani so doslej znani tlo- risi hiš in svetišč- ceste, vo- dovod. most. grobišča in ostale slučajne najdbe. Kamniti spo- meniki so nameščeni ob stenah; drobni predmet-; pa so razpore- jeni v treh vitrinah na lev, in treh na desni strani prostora Na levi strani vidimo v prvi vitrini predmete iz giine, bro- na in železa, ki jih je uporab-' Ijal človek v vsakdanjem živ- ljenju: nože, žeblje, okove, za- pestnice in verižice. Pomemben je bronast okov s posvetilom egipčanski boginji Izidi; prav tako glava perzijskega boga Mithre in bronast krokar iz mitreja Predmeti iz druge vi- trine izvirajo v glavnem iz vo- jaških grobov zgodnje cesarske dobe iz Zg. Hajdine. Poleg vr- čev, loncev m čaše gubanke na zgornji polic, so zanimive steklene posode verjetno uvo- j žene iz Italije in Galije (žare in 1 balzamarii: = stekleničke za i dišave). Dalje vidimo lepo i ohranjeno noriško-panonsko kmečko fibulo (.sponko), topil-, ; nik. okroglo bronasto ogledalo I in posodo iz sive gline (terra nigra). V tretji vitrini pa vidi- mo poleg vrčev in loncev lepe . skodele in kupe iz fine rdeče . gline (terra sigillata). ki so ■ uvoženi iz Italije in Galije. V ! drugem predalu je zanimiva ; skrinjica iz jantarja tPoetovio ; leži ob star« jantarski cesti), da- lje bronasta kipca Herkula in Fortune — boginje sreče Pri- ljubljen in cenien je bil okra"' (gumbi, biseri) iz jantarja. ?tekla in gline Tu vidimn tudi zbirko relic^^rib oljenk. oljenk z žigom tvrdke in oljenke m več plamenov Nee^^tivni model rrim kaže. kako so iiii 'zdelri- . vali. ' Na desni strani so razstav- ljeni v prvi vitrini zgoraj obi- čajni vrč; za vodo in del, veli- kih amfor. Zanimiva ;e lepo okrašena bronasta nožnica bo- dala, ženske koščene lasnice in pa železni predmeti kot noži, ključi, žreblji. Pomembni so st;_ lusi — železna pisala za pisanje na voščene tablice. V drugi vi- trini je pomembno poznoantič- no steklo iz Zg. Brega; med sponkami za pas sta važni dve iz dobe preseljevanja narodov. V tretj; omari so glinasti vrči in lonci za vsakdanjo uporabo, model za kolače, kovinska zrca- la, kirurški instrumenti, prsta- ni, zapestnice in fibule Raz- stavljeni predmeti vsakodnev- ne uporabe pričajo s svojo umetniško izdelavo o visoki kulturi prebivalcev Poetovla. Med kamnitimi spomeniki so na levi strani p)omembni na- •slednji: nagrobnik, ki sta ga postavila 85-ietnemu Seneki. ve_ teranu XIII, legije njegova osvobo^enca: portretna glava iz Augustove dobe. ki verjetno predstavlja Germanika; glava ces^.rja Lucija Vera; torzo mla- deniča; sarkofag z žalujočimi geniji. Več kamnov je bilo iz- kopanih že v srednjem veku ir tudi uporabljenih; na desni strani imamo ohrs-njen .=uirkn- fi;g. ki jp bil v renesančni dobi predelan v umir?li-i,ik: iz nr>- kcga rimskega je bila n pr. iz- delana blagajna; zanimiv je tudi del nagrobnika z dvema le- voma, ki ga je v XVI. stol. imel nad vrati sodarski ceh v Ptu- ju. Pod arheološkim zemljevi- dom stoji oltar, posvečen bogo- voma Liberu in Liberi — za- ščitnikoma vinarstva, zraven pa kipec dojnice (Nutrix) in štirje reliefi izkopani na Sp. Hajdini. Nutrices predstavljajo kult ma- terinstva. Stopimo sedaj v drug; pro- stor — stari lapidarij! Tu je nameščen II, mitrej, odkrit leta l&Ol na Sp, Hajdini. Ker so v IV. stol, pripadniki krščanstva v divjem besu razrušili Mithro- I va svetišča, je tud; iz tega .mi- j treja od glavne kultne podobe I ohranjen le fragment. Ob mi- i treju je postavljen kip Iksn.i- j sa in ovr.šje nagrobnika, ki ga . predstavlja valjasta, opietena I skrinjica s pinjevim storžem na vrhu. Dalje vidimo raznovrstne ; sarkofcge, ki so često okrašeni z reliefn-.mi predstavam, umr- lih. Na področju Poitovia je bilo odkritih večje šte-vilo mo- zaikov. od katerih vidimo dva rekon.<;truirana. Ob levi sten, so postavljeni fragment; reliefov, .srtebrov. fragmenti posod iz po- horskega marmorja del balu- strade Zraven velikega sarko- faga ležijo rekonstruirane cevi rimskcsra vfMiovfKla. ki je bil speljan od Frama do Hs-dinr, Premer slinastih cevi: 16 cm. Na desni strani tega prostora vidimo ostanke rimskega mo- stu, ki so bili dvignjeni iz Dra- ve leta 1913; zraven pa stoji od_ j Icmek stavbnega napisa na mo_ stu. Dalje vidimo več vrst rim- ske opeke; zidake, strešno ope- ko (tegulac), žlebake (imbriof^), ploščake; nekatere imajo to- varniški znak Zanimiv je mo- del rimske centralne kurjave (hypocaustum). Zraven vidimo žgano grobove, narejene v obii- k:' zaboja ali obliki strehe iz opeke Poleg teh je boljši grob opeke. Poleg teh je boljši grob, obdan s svinčeno oblogo. Za- nimivi so .še sledeči predmeti: del vodnjaka — glava rečnega božanstva, ki mu je iz ust tekla voda; reliefna predstava genija zime s kapuco na glavi in zaj- ccm in trstiko v rokah ter ve- lik oltar posvečen .Jupitru. Tv> stoji tudi kip rimskega vojšča- ' ka. mogoče cesarja ki jo bil . dvignjen iz Dravo in jc vsled tega spodnjn stran izlizana od vode. Med fragmenti nagrobni- kov je zanimiv del. kjer je v zatrepu predslavljona volkulja z Romulom in Remom V baročnem reflektor;ju .sa- mostana je začasno razstavlje- na numizmatična zbirka ki vse- buje novcc različnih rim.-;kih vladar ic-" (Dalje prihodni',č) ^tran 4 Ptuj, 14. maja 1954 Bezultaii ankete o potTOŠm inieka v mestu Ptuu v želji, da b- dobiii jasnejso sliko o količini mleka ki ga dnevno porabijo prebivalci me- sta Ptuja je bila organizirana v decembru 1953 tozadevna an- keta. Ta bi naj zajela vsa go- spodinjstva na območju mestne občine vendar so popisovalci zajeli samo 1904 gospodinjstva od 2768 Kolikor jih je bilo na območju cbčmc po ljudskem štetju Razlika v gospodinjstvih gre predvsem na račun posa-- meznikov ki so pri popisu bil: označeni kot samostojno go- spodinjstvo pa jih popisovalci zarad- odsotnosti niso zajeli, njihovi stanodajalci pa niso ve- deli, ali mleko sploh uživajo ali ne (delavci in Uslužbenci-sam- ci). V nekaterih primerih popiso- valci v anketo niso zajeli tistih gospodinjstev, ki so izjavila, da mleka redno ne kupujejo Dalje popisovalci niso zajeli nekaj gospodinjstev, ker ob popisu ni bilo nikogar doma Mislimo pa, da to na celotno študijo bistve- no ne vpliva Anketo je opra-- vilo 30 popisovalcev, k^ so sami izpolnjevali anketne pole. Z anketo smo želeli izvedeti količino dnevno porabljenega mleka in cd kod se oskrbuje mesto z mlekom, kakor tudi njegovo ccno. Anketna pola je vr.obovala sledeča vprašanja: 1. Koliko članov ima gospo- dinjstvo ? 2. Koliko mleka porabijo po- vprečno na dan? 3. Od koga dobivajo mleko (mlekarna — kmet)? 4. Kraj. od koder dobivajo mleko? 5. Ali imajo mleko lastnega gospodinjstva? 6. Kdo jim mleko prinaša (.sami. kmet)? 7. Koliko članov gospodinj- stva mleka sploh ne uživa? 3. Kolilco plačujejo za liter irlska? 9. Koliko mleka porabijo za otroke izpod enega leta staro- sti. za otroke od 1 do 3 let sta- rosti in otroke od 3 do 10 let starosti Kakor že rečeno, je anketa zajela 1904 gospodinjstev s 6966 člani. V decembru 1953 so ta Rop-Dodinjstva porabila dnc\Tio 2958 50 ] mleka, torei na vsa- kega člana povorečno O 43 1. O'^ anketiranih (^966 članov se jih je ?49 ali O 03 odst. izdavilo, d^ mleka soloh ne uživajo Ce to odštejemo je priš''o na enes? dne^mo povprečno O 44 1 kar je gotovo zadr.vol-iva količina Dalje je izjavilo 31 gospo- dinjstev z 71 člani, da mleka ne uživajo redno Popisovale, pre- cejšnjega števila takih gospo- dinjstev niso zajeli v anketo, tako da te številke niso točne. Značilno pa. je, da so med nji- mi tudi veččlanske družine z otroki v starosti od 1 do 3 let. ^\nketa je pokazala, da pora- bijo gospodinjstva, ki imajo mleko doma, mnogo več mleka kot tisti, ki mleko kupujejo. Po anketi je bilo zajetih 261 t&kih gospodinjstev (to so kme- tje iz vaških naselij Budina Preg, Rabelčja vas itd.). Ime- novanih 261 gospodinjstev s 1083 člani je porabilo dnevno f;37,5 1 mleka, tako da pride na člana 0,63 1. V nekaterih gospodinjstvih pride na člana liter mleka, ima- mo Pa tudi primere, kjer ga po_ raoijo onevno na oseoo le 0,12 1. Pri teh gospodinjstvih mora- ; mo upoštevati, da porabijo j mnogo mleka za izdelavo sira, ki ga deloma uporabijo doma, deloma pa prodajo. Ce odra- i čunamo od skupnega števila ] prebivalcev, ki jih je anketa za- jela. člane teh kmečkih gospo- dinjstev in tudi količino mleka, j ki ga porabijo, tedaj dobimo i 5'edečo sliko: 5883 prebivalcev, ki mleko kupujejo, porabi dnevno 2271 1 ■ « :nleka ali 0,38 1 mleka na osebo. Koliko mleka popijejo otroci? ^ Na 9. vprašanje žal popiso- vale niso odgovarjali točno in zato ne moremo dobiti točnih j t podatkov o tem koliko je j i dnevno povprečje potrošnje mleka za otroke različnih sta- rosti. Iz zbranih podatkov lahko j Dovzamemo samo sledeče pri- « ''iližne ugotovitve. Otroci v starosti izpod enega leta popijejo dnevno od pol do' s enega litra mleka Tudi so po- i datki zelo različni, kar je tudi j razumljivo; saj dobivajo neka- i teri kravje mleko samo kot do- j ^ datek k materinemu, drugi pa f so vezani samo na kravje mle- j ko. Za otroke v starosti od ' onega do treh let kaže anketa : v veliki večini primerov, da použijejo dnevno povprečno od tri četrt do enega litra mleka, : vendar je precej takih, k, ga dobijo samo pol litra dnevno, j Ce b: hoteli odnos med temi ' količinami pokazati v odstotkih, ^ ' bi dobili približno sledečo sliko: liter mleka použije dnevno okrog 40 odst. otrok starih cd • enega do treh let. tri četrt li- tra 35 odst.. pol litra 20 odst. in samo četrt litra 5 odstotkov. Za otroke stare od treh do de- setih let jp to razmerje nekoli- ko drugačno Tu prevladuje dne^ma količina pol litra In sicer v odstotkih izraženo po- rabi pol litra mleka okrog 55 od.3totkov. liter okrog 15 odst., tr- četrt litra okrog 20 odst. in četrt litra 10 odstotkov. Imamo pa med temi tudi nekaj prime- rov. ki dobijo dnevno samo osminko litra. Iz teh sicer ne- popolnih in ne popolnoma toč- nih podatkov Pa vendarle! iahko pridemo do zaključka,) da dobiva večina otrok v me- stu zadostne količine mleka. Te številke pa povedo še ne- . kaj. Ako upo.števamo dejstvo, da dobivajo otroci do desetega leta starosti povprečno skoraj tri četrt litra mleka dnevno, se ' povprečje na prebivalce stare, i nad deset let. zniža na okrog' O 28 1 ali približno četrt litra, dnevno. Pri tem pa je zanimivo! ugotoviti še to, da imamo v primerih, ko gre za starejši za- konski par (največkrat upoko- jenci), skoraj v 90 odst. prime- rov za dne^/no potrošnjo pol litra mleka na osebo, pri sta- rejših samskih osebah pa v mnogih primerih za dnevno potrošnjo cel liter. Prav tako je zanimivo, da porabijo v di- jaškem domu za 134 oseb le 19 litrov mleka dnevno, kar pride na osebo 0,14 1 in kar je glo- boko pod povprečjem mesta. Dobava mleka Od skupnega števila anketira- nih 1904 gospodinjstev, jih dnevno kupuje mleko 1612 Di- ' rektno od proizvajalcev — kmetov in kmetijskih gospo- darstev (Mestna ekonomija, drž. pos. Turnišče) — je kupovalo mleko v decembru 1190 gospo- dinjstev ali 73 odst., 289 gospo- dinjstev ali 18 odst. je kupo- . valo mleko v mlekarnah in i 133 gospodijstev ali 8 odst. na i trgu. Ker pa je ponudba na | . trgu nestalna, ta gospodinjstva ; često kupujejo mleko tudi v I mlekarni i Iz vsega tega sledi, da le ve- lika večina gospodinjstev dobi- . vala mleko direktno od kme- , tov. V 762 primerih ali 64 odst. II so prinašali mleko na dom' [' kmetje, v ostalih primerih pa j . 'SO hodili konzumenti ponj sa-1 . mi. Pri tem niso vsi popisoval-, ) ci točno odgovorili na vpraša- , nje. kdo prinaša mleko (anke- 1 ta je namreč zahtevala razdeli- 5 tev na šolarje, delavce itd.). Po . nepopolnih podatkih je bila ) med prlnašalci ena tretjina šo- ) lariev. ; Deistvo da ie 81 odst. gospo- dini5?tev. ki mleko kunuVlo, do J bivalo mleko neposredno od J kmetov kaže, da ima mlekarna 5 v Ptuju nr; preskrbi prebival- ) stva z mlekom zelo podrejeno vloffo. in je njena osnovna na- » losa T^rf><»krba industrijskih cen- . trov cTrbovlje, Mežica). Anketa . ^e tudi pokazsila. da daje veli- 3 ko veČino mleka mestnemu r>re_ » bfvalctvu njegova neno^^^edna okolica, celo vaška ra^sel^a ki . dajo v okvir mes^^^e občine. DI Na pr^^em mectu B"dina ki _'da1e '^nev^o 16*^75 litrov m^e- . n-ialn nlo zaocfait^ jo: Sp. Breg (106,5 I), Rogozni- ca (105,5 1) Mestni vrh (101,51), Nova vas (95 1), Souhlja (82,5 1), Štuki (74 1), Rabelčja vas (71,5 litrov), Orešje (70,5 1), Turni- šče (61 1), Podvinci (59,5 1), Gra- jena (.59) Zg. Breg (57,5 1). Sp. ; Hajdina (53 5 1), Vičava (53 1), j Brstje (50 1). Kicar (45 2ab- ijek (44 1). Zg Hajdina (25 1), Placar (12,5 1) in Pobrežje (9 1). bstale vasi dajejo direktno ■ zelo malo mleka in je njihova naloga pn preskrbi mestnega j prebivalstva z mlekom malen-1 kostna. Tako dajejo n. pr.! dnevno po dva litra mleka: Vi- j dem, Pacinje, Bukovci. Zabov- ' ci, Polenšak in Tržeč. Samo po I liter mleka pa: Osluševci, Vur- I berk, Moškanjci, Mestni log. Domava. Poleg teh dajejo še Markovci 8 1, Skorba 5 1, Dra- ženci 9 1, Zamušani 3 1 in Ve- lovlak 2 in pol litra mleka. Cena mleka Povprečna cena mleka pri kmetih in na trgu je bila 20 j i din, dočim je stalo mleko v j mlekarnah 21 din Zelo redki i so primeri, da so kmetje pro- dajali mleko po ceni tx)d oz. nad 20 din Z3 liter. Samo v dveh primerih ie anketa ugo-' tovila ceno 15 din in v sedmih ' primerih 25 din Nekaj več jc primerov s ceno 22 in 23 din. V splošnem pa so najceneje prodajali mleko socialistični irmetiiski obrati, tako ekonomi- ja v Orešju po 15 din Zadruga Oso.^nik po 16 din in drž po- sestvo Tumišče tjo 17 din liter. Fdino ekonomija =e ie držala dnevne cene, t. j. 20 din. PIHTiie DOEiI¥I Najmlajše partizansko dru- štvo Dornave se je v nedeljo, 9. maja 1954, s telovadno aka- demijo odiično predstavilo svo- jim občanom in dokazalo, da se hoče z vztr-ijnim in smotrnim delom uvrstiti med najboljša dru.štva v okraju. Spored jc obsegal 14 točk. med temi pet na orodju. Prav vsi oddelki od najmlajših pa do članov so pokazali, da so od ustanovitve v letošnjem febru- ar.iu pridno in vztrajno telo- vadili. Uspeh ni izostal, saj so zadružno dvorano napolnili do zadnjega sedeža domačini, ki niso štedili s priznanjem ter s tem dokazali, da cenijo priza- devanje PartiMna. Pohvalno jc tudi to. da so telovadci (46) in telovadke (55) nastopali že v enotnih telovadnih krojih, kar sta omogočil; s prispevkom tudi krajevna organizacija ZB in domača KZ ki jim radcvolje stavlja na razpolago tudi svojo dvorano. Za lep telovadni popoldne gre zasluga načelniku društva tov. Antonu Cušu in bratoma Ja- kobu in Francu, prav tako pa tudi vodnicama Nuši Križanovl in Anici Trofenikovi. Vsem '■elovadcem in vodni- kom k prvemu uspehu iskreno čestitamo Domavčane pa nro- simo in pozivamo da so strne- in 'n pomagajo mlademu dru- štvu. Nesreta nikdar ne počiva Na poti iz gostilne je bil na- paden s kolom po glavi Jožef Ritlob iz Vodranc 2. Vilka Sirovnika iz Rodnega vrha je 2 maja 1954 zabodel z nožem v uho Franc Svenšek. Franc Kandrič iz Ptuja, Vi- čava 14, je dobil pri avtomo- bilski nesreči poškodbe na gla\i. | Marija Selinšek iz Draženc i 27, si je pri padcu poškodovala j koleno. Janez Rozman iz Pobrežja 18, ; si je pri delu stisnil nogo. j Rudolf Planine iz Kidričeve-' ; ga 1, se je pr» delu poškodoval na glavi Rudolf Mere iz Pobrežja 14, i si je pri padcu poškodoval levo nogo. Stanku Kovačecu iz Apač 67. ^ je cirkularka poškodovala de- snico. Blagoje Stojanovič iz Ptuja ' si je pri padcu poškodoval glavo. I _ ! Stefica Jerenko iz Slovenje j vasi 26, je padla s kolesom in si pr-; tem poškodovala nogo. ! Ivan Sakelšek iz Sturmovca 23, se je vsekal v nogo s se- kiro. — Avgusti' Sagadinu iz Trnič 47. je sod stisnil prste na desni ' roki. ' Martina Kolariča iz Snu^^re ^ P4. .ie nekdo napadel in poško- doval. j Ivan V-nkler iz Brstja jc padel z voza in se poškodoval. B^-anko Pog.Sn.iz Grnb 22 pri Srodi.Sru. ^e nadel z lestve in se po.škodoval. Protituberkulozni teden v ptujskem okraju l\iai letošnji »rroiuuoerKu- lozni teden« se vrši v mesecu maju, in sicer od 9 do 16 V. t. 1. Geslo letošnjega »Tedna« j je: »Pomagajmo patronažni se- stra v borbi proti tuberkulozi.« Patronažna služba je v pro- tituberkulczni borbi oblika de- I la pri ugotavljanju in odprav- j Ijanju tistih pobojev, ki slabe i odpornost prebivalstva proti tu- I berkulozi in ki so glavni po- vzročitelji še vedno visokega obolevanja za tuberkulozo. Ti pogoji so predvsem težke eko- j nomske razmere, ki jim nujno ! sledijo količinsko in po kako- ' vost; nezadostna prehrana ne- zdrave stanovanjske prilike, na- ^ri in izčrpavanje pri delu po- sebno pri tistih delavcih, ki poleg naf^mega poklicnega de- la opravljajo še poljedelsko de- lo na domu, si gradijo domove ali pa jih dnevno izčrpava ve- lika oddaljenost doma od de- lovnega mesta. V to vrsto .spa- dajo tudi delavci na velikih ' gradbiščih, ki žive v nehigien- skih barakah ob slabi prehrani in v najtesnejšem stiku z bol- I nimi sodelavci. Tudi v social- I nem pogledu ogrožene družine zaradi drugih obolenj in alko- holizma, delomrznosti ali tudi < brezposelnosti družinskih čla- nov pomenijo nevarna legla tu- berkuloze. Tem težkim ekonomskim in { ?'-'C"alnim razmeram se pridr.i- : žujejo še običaji in na\'ade i nehigienskega načina življenja. ' alkoholizma ter- neznanje in brezbrižnost do zdravstvenih j vprašanj. Državna zdravstvena službn j ne raznolag? niti š+evilčno niti kvalitetno z zadostnim zdrav- j ■ i stvenim kadrom Posebno na j . važnost in razsežnost vpe«a de- j la je zato potrebno da pri tem po.ma,n'nio vse orrraniraciie, ; i zlasti "Pdeči križ s svo'imi ak- tivi. Socialistična zveza delnv- •_ nih ljudi in sindikame podruž- nice. Največjo pomoč pa lahko nudi patronažni sestri tx)lnik | sam, če upošteva navodila in " nasvete zdravnika oz patro- • nažne sestre ' V protituberkuloznem tednu | se bodo po občinskih odborih ' RK vršila predavanja o tuber- kulozi, istotako po šolah, kjer bo tudi učna snov posvečena borbi proti tuberkulozi. Za izbo)išanje ekonomskih razmer, prehrane in stanovanj- skih prilik so pvotrebna socialno ogroženim bolnikom materialna sredstva Preko občinskih odborov RK. po osnovnih šolah in gimnaz'- jih, po sindikalnih podružnicah so razposlane nabiralne po^e in bloki za nabiranje finančnih sredstev Zopet bo naše ljud- stvo s svojimi prispevki, pa če- prav še tako skromnimi, izka- zalo visoko zavest človekoljub- . ja dp svojega bolnega in re-. vnega sotovariša 11 OKRAJNA PROTITURERKU- I I.OZNA »»^-KCTIA PTUJ | Okrajno gledališče Ptuj Sobota. 15. maja 1954, ob 20. (8.) uri: Eugene O'Neill: »Ana Christie«, drama v treh deja- njih. Petič. Gostovanje v Sre- dišču ob Dravi (Dom Partiza- na). — Predprodaja vstopnic v i Kmetijski zadrug-- Središče ob Dravi. I Nedelja. 16. maja 1954 ob 15. (3.) uri: Eugene O' Neill: »Ana Christie«, drama v treh deja- j I njih Šestič j ! Četrtek. 20. maja 1854. ob 28. I (8.) urir Eugene O'Neill: »Ana j Christie«, drama v treh deja- njih. Sedmič. Zadnja večerna pi-edstava! Ncd-r^Ua. 23. maja 1954, ob 1.5.' (3.) uri: Eugene O' Neill: »Ana Chri.stie«, drama v treh deja- 1 n-ih. Osmič, Gostovanje v Ve-' liki Nedelji (Zadružni dom), — j Predprodaja vstopnic v Kme- tijski zadrug: Velika Nedelja. Mestni kino Ptuj predvaja v dneh od 14. do 17. maja 19.54 anier barvni film j »DVOBOJ OB SREBRNEM PO- , TOKU« s tednikom »Štore« — 1 od 18. do 20 maja 1954 amer. ! I film »VVILIAMSOVA KARA- j BINKA« s tednikom »Balkan v ' i borbi za mir«. ŠAH ( Najavljena prvenstvena tek- ! i ma ŠD Ptuj : ŠS Partizan Ma- ribor-Studenci je bila prelože- j na in se iera v četrtek, 13. ma- i ja. ob 16 uri v dvorani Sindi- j kalnega doma železničarjev. Brzoturnir SO Ptuj za maj se, je končal s sledečim izdidom: j 2unec je ponovno dosegel prvo mesto z 10 točkami; sledijo: , Rudolf 8,5. Maurič 7.5, Drofe- I nik in Mlakar po 7, Kancler in I Bohak po 5.5, Debeljak 8, I\'-a- > nuša. Podkrajšek in Miklavčič i po 3 ter Nežmah 2 točki. PRAKTIČNI NASVETI Nogavic nikar ne likaj, če j želiš, da bi dalj časa trajale! Z mize spraviš madeže od črnila z naslednjo mešanico: polovico količme lanenega olja in polovico količine kisa dobro premešaj, nato pa s cunjo ma- :; dež tako dois-o drgni, da bo , izginil. Kis, ki je postal kalen lahko prečistimo z mlekom. Na liter kisa vzamemo žlico mleka, na- kar tekočini dobro premešamo. Cez 24 ur očiščeni kis previdno odlijemo. ' Prot^ kolcanju pomaga nekaj I požirkov sladke vode ali pa ne ■ kaj kapljic kisa ali limoninega I soka na kocki sladkorja ; Zo doIjM ' Sreča Pepček: »Oče, kje si ?e rodil?« — »V LJubljani.« — ,ln ti, ma_ ma?« — »V Trstu.« — »Jaz pa • sem .se rodi v Ptuju. Sreča, da j smo se vs trije naši.!« V soli I Učitelj: "Prozoren je tisti pred- ■ j met, skozi katerega vidimo. M Janezek, imenuj kakšen tak J j predmet!« Janezek: »Lestev, tovariš uči- ; telj.« V soka cena ) Prometni miličnik: »Prenagla ■ vožnja vas bo stala šofersko iz- • kaznico.« Vozač: »Nikakor ne, saj je ) nimam.« Blizu morja »Kaj res nisi bil še na mor'u?« »Res ne, pač pa sem bil zelo }' blizu. Lani sem bil v planinah, pa so mi tam povedali, da smo 1500 m nad morjem.« Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo dne 12 maja 195-1 za liter, kilogram ali komad Čebula 35—60 čebula (nova) 10, česen 110—120, česen (novi) 30, fižol 70—80 hren 30 krom- pir 6—10. peteršilj 40 por 20 do 25, redkev 15—20 red':v:ca fšopek) 5 solata berivka 60 do 80, solata v glavah 50—70. špi- nača 50—70 korenček 30. repa (kisla) 20 din. Maslo ?urovG 450 -500 zase- ka 250 dir. Moka (ajdova) 40 koruza 20, moka (bela) 50. proso 30. zd" b (koruzni) 30 ka^a fajdova) 80. kaša (rosena) 50 din Jabolka .50—fiO orehi 120 ve fsuhe) 70. jabolka ^''uha) 50, hruške fsuhe) 50- 60 din Jajca 8 med 300 din Razne sadike Zelje (kom) 1 zelje rdeče 1- kel 1, karfi.iola 2. paradižnik 2, paprika 2. koleraba 2 din oišiLmTo V ptujskem okraju je bilo lani 30 kulturnih gasilskih pri- reditev. 63 zabavnih 5 samo- stojnih 18 prireditev odpade na prireditve s sodelovaniem . z ljudsko prosveto. Večina pri- reditev je bila manj namenjena kultumo-prosvetnemu dvigu ga- silstva in ostalih jdeležencev prireditev, bol- pa lovu z?, fi- nančnimi sredstvi V bodoče ne bodo dovol.^ene prireditve, ki bi bile brez i^ulturno-pro- svetnega programa kot jedra prireditve ★ Za posebne zasluge na pod- ročju gasilstva je odlikoval Strokovnotebnični svet Gasilske zveze LRS noveljniku PGD Stonjci tov Kodrič Lovra z ga- silskim priznanjem II. stoon e 15 agilnih gasilcev je odliko- vanih z gasi skimi priznan'' III. stopnje Cin gasilskega častnika je priznan poklicnenui gasilcu tov Cvetk Ivanu iz PGD Kidričevo Cir gasilskes-i podčastnika p? je priznan 12 predanim, gasilcem V znak priznanja za 20-letno službova- nje so 4 gasilci prejel-; spome- nice 216 gasilcem je priznan naziv izpraši;neja gasilca, ker so uspešno opravili izpile. MALI OGLASI MOSKl DEŽNI PLASC sem zgubil v Ptuju. Najditelja prosim, da ga proti nagi'adi vrne na Ormoški cesti pri »Les« — OZZ. _ Alojzij Ilerak. DOBER VOZ na kravjo vprego prodam ali zamenjam za clrva. — Ivan Ratisnojnik, I Ob Grajeni št. 1. KOLESARJI! Ce ste že imeli srečo priti brez zvonca na kolesu mimo miličnika v Ptuju, ne da b-: plačali 20 din ali ne da bi se vljudno zani- mal zn Vaše cen j. ime, se potrudite do Zeleznine ali Merkur.ia v Ptuju, kjer Vas bodo vljudno postregli z vse- m-: kolesnimi deli. SAMSKO SOBO nujno iščem. Naslov v upravi lista. NIZKO OMARO prodam. Na- slov v upravi lista. ODLIČEN »INGELEN« RADIO 1 s prijetnim glasom, in 4 AZ . panje s čebel3.mi. prodam. — j Naslov v upravi lista. Opozorilo Opozarjamo vsakega, ki bi : hodil po travniškem posestvu v Ljudskem vrtu in s tem na travi povzroči] škodo, da ga bom sodnim potom zasledovala. M. Zupančič, posestn. Ptuj OBVESTILO! Vse starše in rednike otrok s podre čja šolskega okoliša Ptuj, ki so rojeni leta 1917, ob- veščamo, da bo vpisovanje teh otrok v nedeljo, 16. maja 1954, j od 8. do 12 ure v zbornici ' osnovne šole v Ptuju. Otroka naj pride k vpiso- vanju eden od stanšev ali red- nik. ki riai prinese s seboj tu- di otrokov rojstn' list. j Up-^avitcU?tvo ' ZAHVALA vsem, ki ste spremili našr^a . dragega moža očeta, tasla in ' starega očeta na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala so.-edom, terenskemu odboru SZDL in ostalim darovalcem vencev. pev_ skemu zbom in gadbi Svoboda ter govornikom za poslovilne besede. Dnižira STr.OFNTK ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem tov. Ivanu K r a n , c u , ž«!, u^lr-ž- bencu na postaj- Hajdina. dn -e dne 4. maja 1954 v z^dn^-""! j trenutku, neglede na nev^^no-t za lastno življcnie. rp'^''. i7.r'"''d bližajočega se potniškega v'aVa n-K)jo dveletno hčerko k, je sta_ la na prcsi rrof ik, Hajdina št. 133 A li veste... Kateri so najstarejši sloven- | i ski časopisi? Najstarejši sloven- 11 ski časopis so »Ljubljanske no- i vice«, ki jih je urejeval Valen-; ] tin Vodnik v Ljubljani od leta ^ i 1797—1300. Pozneje so izhajale i ] »Kmetijske in rokodelske novi- ( ce« kot strokovni list, ki pa je ; prinašal tudi politične in knji- i ževne prispevke Izhajal je od i 1 1843—1900 ! ( Kje je odkrilo v naši državi i starosiovensko svetišče? Staro- ' slovensko svetišče je bilo od- i ' krito v letih 1946—1947 ob ar- j ■ heoloških izkopavanjih v Ptu- ; ju, ki jih je vodil slovenski ar. • heolog Josip Korošec. Sredi svetišča se je nahaja] vzvišen' prostor, ki je služil kot oltar.' Ptujsko svetišče je najstarejše in izvira iz VII. al, VIII. sto- letja. Katerih metuljev Je več, dnevnih aJi nočnih? Nočnih me- tuljev je več kakor dnevnih. V Jugoslaviji je vsega okrog 200 vrst dnevnih metuljev, dočim je nočnih nad 2000 vrst Nočni metulji se pojavijo po sončnem zahodu, čez dan pa mirujejo v svojih skrivališčih. Kateri veter je hitrejši, burja ali kosava? Burja piha z večjo hitrostjo kakor košava Hitrost burje je med 16 in pol in 33 metri na sekundo, ki pa doseže na nekaterih mestih in v ne- katerih trenutkih tud- po 60 m ria sekmido. Košava pa piha s hitrostjo o—11 m, doseže pa tu_ di po 27 m na sekundo, burja je najmočnejša na vznožju Ve- lebita in Biokova. košava pa med Beogradom in Velikim Gradiščem. Kaj so mineralne vode? Mi- neralne vode se razlikujejo od navadnih, ker vsebujejo večje količine mineralnih soli in pli- nov, ali pa. ker vsebujejo red- ke soli. Zakaj se Mrtvo morje tako imenuje? Mrtvo morje je prav_ zaprav jezero, katerega voda vsebuje tako množino soli, da v njej ne morejo živeti živa bitja. Površina tega jezera zna_ ša 914 kv, kilometrov dolgo je 100, široko pa 20 km .Njegova največja globina je 399 metrov. Katere barve muhe ne prene- sejo? Muhe ne trpijo in se iz- ogibajo modre barve Zaradi tega so v nekaterih državah predlagali, da bi okna začeli barvati z modro barvo, pa tudi steklo bi naj bilo modre barve. Katere države so največji proizvajalci živega srebra? Ju- goslavija in Španija imata naj_ več živega srebra v Evropi Ži- vo srebro je edina tekoča ko- vina, ki je 13.59-krat težja od vode. Liter živega srebra tehta 13 59 kg. Uporablja se v medi- cini, pri izdelovanju termičnih, elektrotehniških in vojaških in strumentov ir naprav. ★ BroiifEvica raste rada zlasti na rokah, na j vratu, obrazu in drugih delih I telesa. Navadne bradavice tiče popolnoma v koži, nekatere pa j so na tankem peclju ali vise na i koži, nekatere (starostne brada. I vice) pa sedijo na površini ko- že. Navadno uporabljajo ljudje za uničevanje bradavic razna ničvredna ali škodljiva sredstva. Bradavice pa moramo odstrar njevati že zato, ker se iz marsi- katere v starosti lahko razvije rak. Najbolje jih odstranjuje- mo z jedkimi snovmi, kakor so: solitma, ocetna kislina, lapis; bradavica se lahko tudi odreže potem pa se dotično mesto jed- , ka. Najvažnejše je jedkanje s j solitmo kislino. Kožo okrog bradavice je treba zavarovati ^ vazelinom ali tako. da nana^"* mo kislino v prav majhnih ko- ličinah s stekleno šibico. Ko iz. I pade jedkani del, nonovimc ' jedkanje na ostanku Tudi jed- kanje z lapisom je prav uspeš- no. čeprav je počasno. Hitre- je se bradavica odoravi. če jc drgnem.o z zobno ščetko. namo- čeno v petroleju Vča<,ih zado- stuje tudi ra7top'na soli v moč. nem ki.su Najhitreie -n naivar nele pa se odstrani bradavic? z oper^rnio. k^ jo lahko Izvrš samo zdra' aik.