293
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Cesarski patent od 1. t. m. oklicuje protest a n t i š k i ali evangeljski cerkvi na Ogerskem, Hor-vaškem, v Vojvodini serbski, temeškem Bauatu in vojaški Granici novo življenje — kakor dunajski vredni časnik pravi — po postavah, ki so jih ji zdaj cesar dodelili zastran uravnave nje notranje osnove, šolstva, cerkvenih pravic, gospodarstva njenega premoženja, njenih deržavnih razmer itd. Tudi protestanti drugih dežel — pravi „Wien. Zeit." -rr imajo po tem izgledu novo uredbo kmali dobiti.
—   Prihodnji teden se bo bivši minister notranjih oprav baron Bach v svojo novo službo v Rim podal.
—   Da bi se deželam našega cesarstva več živino-zd ravnikov pridobilo, je c. k. ministerstvo dovolilo, naj se takim mladenčem, ki so nižje realne ali gimnazijske šole doveršili in so najmanj 17 let stari, iz deželnega dna rja dajo štipendije po 200 gold. nov. dnarja vsako leto, da grejo na Dunaj skozi 3 leta se živinozdravništva učit. Kot izučeni živinozdravniki se morajo zavezati, saj skozi 8 let se pečati s živinozdravništvom v tisti deželi, ki jim je štipendijo dajala.
—   Po vseh časnikih je šla novica, da bojo vojaki naše armade bele suknje slekli, in da vsi bojo namesto njih dobili sivo obleko. Vradni dunajski časnik preklicuje to novico ter pravi, da ni res.
— Da bi se tudi v vojaški Granici povzdiguila ko njs k a in goveja reja na višjo stopnjo, so presvitli cesar 23. dan p. m. dovolili premije iz deželnih dohodkov za kobile od 4. do 7. leta, ki imajo lepo žbe in so za pleme dobre, in pa za 31etne kobilice, ki obetajo dobro pleme; ravno tako tudi 4 do 7 let starim kravam in 31etnim junicam, — verh tega tudi 3 leta starim dobrim zebe o m iu ravno takim bikom.
—   Dunajski časniki spet pripovedujejo, da bojo več cesarskih konj, ki so jih ob laški vojski za vprego kupili, kmetovavcom proti temu na posodo dali, da jih bojo, kadar bi treba bilo, berž spet nazaj dali.
—   Govori se, da Aleksander, car rusovski, pride na Dunaj našega cesarja obiskat. Ce se ta novica le ne bo v kratkem tako preklicala kakor una, ki so jo tudi časniki berž po svetu zagnali, pa je zdaj že tudi preklicana, da naš cesar in cesar Napoleon se bota kmali vdrugič snidla in sicer na gradu Arenenberg v Svajci, kterega že za to pripravljajo.   Al vse to ni res.
—   7. dan t. m. se je novi ban frnl. baron Coronini v Zagreb podal.
Iz Gradca 8. sept. V ulici Klostervvies-Gasse se je 1. dan t. m. strašen umor z razbojem dopernesel. Sum je letil na neko 22 let staro dekle tako, da so jo za-perli. In res je že drugi dan obstala hudodelstvo. Imenuje se Cecilija P. in je iz Celovca doma.
Iz Benetk 5. sept. Vsi tisti, ktere je bilo treba ob času laške vojske iz Beneškega tirati v terdnjavo Josef-stadt na Cesko, ker so v eno mer ljudstvo z lažmi dražili in v punt hujskali, so se po milosti cesarjevi spet vernili v svojo domačijo.
—   K slabi letini in tertui bolezni se je pridružila še druga nadloga, ktera zlasti tiste primorce hudo tare, ki se s tem živijo, da ostre (avšterge) lovijo in ž njim kup-čujejo; — ostre namreč bolehajo za neko posebno boleznijo, po kteri jih napne nek mleku podoben sok, zavoljo kterega so škodljive zdravju, da vsakega kdor jih povžije, kolje po želodcu in da bljuje. Kar so ljudje to zvedili, se boje oster jesti, čeravno niso vse bolne, — to pa se ve da kupčijo z ostrami zlo zatiruje in je zlasti Chioggiance v veliko zadrego pripravilo.
Iz Sibinja. Vradni časnik „Siebenburger Bote" piše o ministerskem ukazu zavoljo učbeuega jezika v gimnazijah med drugim sledeče: „Poprejšna sila, da so se mogle v višjih gimnazijah nekteri nauki v nemškem jezika razlagati, je tudi tukaj veliko nezadovoljnost delala, ker nemški jezik je zatiral vse druge deželne jezike in vsako narodno slovstvo. Sedaj bo vse to drugače in na mesto sile bo stopila pravica. Skušnje so učile in tisočkratno poterdile, da vsaka sila v zadevah, ki se tičejo vesti in jezika, je le škodljiva. Komur se kak jezik po sili vriva, ne mara za-nj, in namesto da bi se ga rad učil, se mu le studi. Edine pravice naj imajo vsi jeziki, in prav bo za-se. Marsikaka o vera in homatija se ni napravila s tem, da so različni jeziki na svetu, ampak le s tem, da so tu in tam eni jezik nepravično in nepolitično silili pred drugimi jeziki in enega tirali s tem naprej, da so zatirovali druge. To pa ni prav. Enaka pravica pred postavo kakor v jezikih naj  vladuje povsod".
Iz Galicije. Kmalo bo leto in dan, kar so za po-skušnjo v Tarnovu mesarstvo na prosto roko dali vsakemu, kdor ga hoče. Vse je tako zadovoljno s tem bilo, da bojo sedaj pri tem ostali; skozi celo leto jim ni nikoli mesa zmanjkalo, čeravno je soldatov vseskozi dovelj bilo tukaj, in čeravno so si mesarji sami tarifo delali, ni ne ene pritožbe bilo nikoli zoper 20 mesarjev, ki so se s mesarstvom pečali. Tudi v R,zeszow-u, kjer so po izgleda Tarnovčanov mesarstvo tudi na prosto voljo dali, se hvalijo s to napravo.
Iz Serbije. Iz Bel i grad a 5. sept. Skupščina bo imela svoj zbor v Kragujevacu. Knez Miloš se je pred tremi dnevi odtod v gornji Milanovac podal. Izmed uradnikov v skupščino izvoljeni poslanci ne smejo biti skup-ščinarji. Prebivavci Grušanskega okroga, ki so dosihmal povsod veljali za izdajavce Obrenovičev, so poslali knezu Milošu pismo, v kterem ga za odpuščenje prosijo in mu verno udanost zagotovljajo; posebna deputacija mu je izročila pismo. Knez jo je milostljivo sprejel in ji rekel, da nikoli ni bil hud svojim podložnim, ker ve, da so bili le zapeljani.
Iz Laškega.  Najnovejše novice iz Laškega segajo do 8. t. m.; ni tedaj čuda, da je ondi še vse zidane volje, ker  še  ne  vejo,  kar je  vladni  francozki  ,5Moniteura 9. dan t. m. svetu oklical.   Ko bojo to zvedili, bo veseli hrup gotovo nekako oterpnil;   se  ve pa,  da  bojo  nekteri rekli: „Moniteur"  je že večkrat  danes kaj povedal,  kar jutri ni bilo več res.   Preden  pa svojim bravcom damo posnetek iz prevažnega Moniteur-ovega razglasa, moramo povedati še to,  da prekucijni plamen  se na Laškem od dne do dne dalje širi  in  da  narodni zbor  v Bolonii je enoglasno sklenil se odpovedati papeževi vladi;   15 poslancov je podpisalo  nasvet: naj se Romunija   združi s Sardinijo, in ga  v prevdark  dalo narodnemu   zboru;   narodni zbor je na to enoglasno sklenil,  da  želi pod ustavno vlado Viktor Emanuela priti. Take prigodbe s bridko žalostjo napolnujejo serce papeževo,   kteri obžaljuje,   da je  cesar Napoleon se vstopil na  stran prekucijske  stranke v  srednji Italii.    Pravijo tedaj, da so strune med papeževo in francozko vlado tako napete,  da žugajo počiti,  ako  ne  bo odnehala ta ali una. Druga zadrega, v kteri se dalje papeževa vlada znajde, pa je ta,  da je nje  armada tako slaba,  da se ne upa pad pun-tarje udariti;   že na poti proti Pezaru se je mogla ustaviti v Jakinu,  ker bližje ko je prišla proti meji,  več  vojakov ji je vsaki dan uhajalo.    Pravijo,   da je kardinal Antonelli napolitansko vlado nagovoril,   naj   bi  mu  posodila vojakov, pa mu je  prošnjo  odrekla,   ker jih  sama   nima  preveč  v vednem strahu,   da  bi  tudi  v njeni  deželi  se  ne vzdignil prekucijni  vihar.   —  Med   vsem  tem  je   prinesel   Napoleonov časnik „Moniteur" neki razglas, o kterem smo že gori rekli, da bo osupnil Lahe zlo. V tem sostavku se naj-
prej pripoveduje, kako in zakaj je francozki cesar z avstn-janskim mir sklenil. — 5)Cesar Franc Jožef — se bere v tem spisu — se je udal v vse proti temu, da nadvojvoda avstrijanska in vladarja toskanska in modeneška se verneta v svoje deželi nazaj. Cesar Napoleon se ni zoperstavil tej pogodbi, ker je mislil, da ne bo treba To-ekancov in Modenezov k temu siliti s ptujimi armadami, ampak da bo njih lastna zdrava pamet jih te potrebe prepričala. Francozka vlada je že rekla, da se vladarja ne bota s silo na svoj prejšni tron posadila. Al če se pogodbe, ki so bile v Villafranki sklenjene, ne izpolnijo, je cesar avstrijanski tudi svojih dolžnost za-etran Beneškega odvezan. Ker še ni miru na desnem Jbregu Pada, bo tudi cesar avstrijanski vedno za vojsko pripravljen. Tako pa bojo namesto miru in pokoja le nove homatije nastopile in nova nesreča". Tako še dalje govori ta sostavek, nazadnje pa pravi: „ Veliko se pričakuje od evropejskega kongresa, kterega tudi mi želimo, — al ja-valne bo za Italijo po tem bolje. Kongres bo terjal kar je prav — in ali bi bilo pravično, terjati od velike vlade to in lino, kar pa ona nasproti terjati more, ji ne dovoliti? Edina pot iz take zaderge bi bila nova vojska. Al naj se Italija ne moti! Le ena vlada je na svetu, ktera se zavoljo kake misli poda v vojsko; ta vlada je francozka, — francozka dežela pa je svoje delo že opravila". — To so prevažne „Moniteur-jeve", ali prav za prav Napoleonove besede.
Iz Rima 30. avgusta. Čeravno so papeževe dežele zlo razdražene, se vendar povsod kaže serčno milovanje ev. Očeta papeža v njih bolezni. Obe nogi ste se jim pre-derle, in berž ko ne jim bote tudi tako ostale; ravno tako se je začela tudi zadnja bolezen papeža Gregora XVI., njih naslednika. V takih okoljšinah kardinal Antonelli spet popolnoma sv. Očeta nadomestuje v deržavnih opravilih.
—   Enako hudodelstvo kakor unidan v Veručii se je zgodilo blizo Kimine te dni; grofa Malatesta, moža imenitne laske rodovine, je nekdo zabodil, ker je očital grozo-vitosti, ki se gode v okolici Riminiški. Tudi dva duhovna, ki sta se roparski derhali v svojih farah zoperstavila, so hudodelniki ob glavo djali, in nekega grajšaka blizo Bolonje, od kterega so zvedili, da je sv. Očetu papežu resnično udan, so ustrelili. Vsak, od kterega se ve, da je papežu udan, je v veliki nevarnosti. Papeževe prijatle zmerjajo z imenom „papalino", to je, „papežar".
Iz Nemškega. Prepričati se, je li kolera nalezljiva ali ne, so v bolnišnici Halle-iški vnovič čudno skušnjo naredili. Nekemu ubogemu učencu zdravilstva so obljubili 500 tolarjev, če se vleže v posteljo, kjer je malo pred bolnik za kolero umeri. Mladi gospod se je udal v to skušnjo in se je vlegel v posteljo. Že čez eno uro ga je začelo gori in doli gnati in več drugih znamenj te bolezni se je na njem prikazalo, ki pa so berž zginile, ko je profesor bolniku in vsem pričujočim učencom povedal, da v tej postelji — še ni nikoli noben za kolero bolen človek ležal, in je le nalaš popred to rekel. Očitno je spet iz tega, kaj ob koleri sam strah premore.
Iz Francozkega. Iz Pariza 6. sept. Danes so se snidli poslanci sedmerih vlad in v prevdark vzel enojno izvoljenje oberstarja Kuza za hospodarja moldavo-valaškega.
—   Večina imenitnisih mož, ki jih je Napoleonova vlada iz Francozkega pregnala, pa bi se zdaj lahko domii vernili, ker je cesar občno pomilostenje vsem podelil, ne mara za to milost in bo iz proste volje ostala v pregnanstvu. Sila hude pisma so dali nekteri oklicati. Tako, na priliko, je oberstar C h ar ras, ki še ni najhujši, cesarju Napoleonu med drugim pisal, da ??t istemu, kdor je pravico prelomil, ne gre milosti skazovati takim, ki so pravico branili. Le tisti  dan,   ko   bote  svoboda in pravica  — te ime-
nitne pregnanki — se spet vernile na Francozko, da Vas bote kaznovale kakor Vam pred Bogom in svetom gre, le takrat se bom vernil tudi jez domu. Dolgo sicer ni tega dneva, — al prišel bo, in kdor čaka, pričaka".
—   Časnik „Indep. Belg." pravi, da je cesar Napoleon za svojo mizo skozi tista dva mesca, ko je na Laškem v vojski bil, čez 40,000 frankov potreboval.  Draga vojska!
Iz Angležkega. Čudne reči se gode na Angležkem in Francozkem; obe dežele se pripravljate za vojsko, kakor da bi ena hotla drugo prekositi. Angleži prevdarjajo, kaj bo storiti, ako bi Francozom obveljalo, z ladijami svojimi priti pred njih deželo in z armado posesti Angležko, in angležka vlada že počenja vse tako, kakor da bi vojska že gotova bila, in na vrat na nos tabore dela ob reki Themse; vse primorje je z baterijami nataknjeno in vse luke so oskerbljene za hudo brambo. — Ravno tako se pripravljajo na Francozkem; vse terdnjave so polne orožja in noč in dan se delajo priprave za vojsko na morji in na suhem. V tem pa angležka vlada včasih praša francozko: kaj imajo vse te priprave pomeniti? in ravno tako francozka poprašuje angležko: kaj ona s temi napravami misli? Vse pisma iz Londona zagotov-Ijajo, da angležko ljudstvo ravno tako sovraži Napoleona kakor se ga boji.
—   Večkrat omenjena silna ladij a, ki je med ladijami to, kar je kit ali morski som med ribami, ki so jo Angleži napravili in ji ime „Leviathan" dali, bo ob kratkem jadrala vCherbourg, pokazat se radovednim Francozom. Gotovo bojo vreli tje, vidit prečudnega velikana.
Iz Turškega. Erzerum, nesrečno mesto, ki ga je potres že dvakrat letos tako strašno razrušil, se je 13. dan p. m. spet večkrat potresel; ob enem je ogenj vstal, ki je veliko škodo napravil.
294