VIZIJA Kvantiteta nemira zadnfih let je privedla človeštvo do kvalitativne zahteve, pred katero stoji tudi naša druž-ba: do znanstvenotehnične revolucije. Če morda sicer še ni začela bolj množično pro-dirati v naše delovne kolek-tive, bo to vsak čas tudi za-nje imperativ časa. Tak je zakon razvoja, tak je ne-mirni čbveški duh: samo naprej! htočasno pa se nam vsi-Ijuje vprašanje: smo na zmn-stvenotehnično revohtcijo dovolj pripravljeni? Oziro-ma drugače: se dovolj inten-zivno pripravljamo na jutriš-nji dan, ko bo človekova ustvarjalnost potrebna tako rekoč v vsakem trenutku -ne samo na domala vsakem delovnem mestu, marveč celo v prostem času? Polpretekla industrijsko-tehnična revolucija visoko razvitega sveta je postavljala ob tekoči trak delavca kot nekak dodatek stroju, saj mu je moral služiti z dolo-čenim številom gibov v do-ločenem času - in nič dru- gega. Taka industrijska de-lavnica je zahtevala od de-lavca disciplino in nadzor — pa nič več. Produkcijska tehnika takega kova je bila osnovana na marljivem, roč-nem, a tudi poslušnem iz-vrševalcu navodil nekega tretjega - preddelavca, nad-zomika, inšpektorja. In če stvari niso šle tako, kot bi naj po takem konceptu orga-nizacije dela šle, je bil izobli-kovan cel sistem ukrepov, sankcij, kazni Nič prese-netljivega - saj so bile tako koncipirane v tem polpre-teklem svetu tudi hierar-hične lestvice, cek države. Nasproti takemu razčlo-večenju dela in delovnih občečbveških odnosov je naš delovni človek naše družbe izoblikoval sistem socialističnega samouprav-Ijanja. Kar lahko ugotovimo, da je bila ta opora eno veli-kih gesel prvih začetnih let našega smaoupravnega siste-ma, gesel, ki so se uresniče-vala in se vedno bolj uresni-čujejo v naši vsakodnevni prcksL V korak z njim pa se je pojavljah in že nastopa tudi znanstveno-tehnična revohicija. Iz ,,eksphzije znanosti" so že sphšno znani mnogi, čeprav na prvi pogled kar neverjetni po-datki oziroma ugotovitve. Spomnimo se nekaterih: - vedno pomembnejSe je spoznanje, da se delo iinte-lektualizira; - vedno hitreje prihaja-mo do ugotovitev, da posta-ja protvodn}a vsakodnevna aplikacija znanosti; - avtomatizacija prenaša težišče človekovega dela na načrtovanje, na raziskovalno pripravo; - s kontrolo avtomatov osvobaja avtomatizacija de-lavca ne samo fizičnega, marveč tudi kontrolnega,, tj. v nekem obsegu cek> v