Poštnina plačana v gotovini
DRUŽINSKI TEDNIK
V Ljubljani, 23. junija 1938,
V vo/'nf je prva smrtna žrtev resnica.
Boake Carter,
ameriški žumaliat
»DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja »tak Calrtsk. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 2T/III. Telefon St. K-St. Poštni predal it. I4S. Račun Poštne hranilnico v Ljubljani it. 1S.MI. — NAROČNINA: za •(« leta 2« din, l!i leta 40 din, <Jt leta 00 din. V ltal|JI na leto 40 lir, v Franciji 60 frankov, v Ameriki t>/, dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov na (prejemamo, za odgovore Je priložiti za S dinarje znamk, — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina S milimetre In širina 66. milimetrov) din T—. Med oglati stane vsaka petitna vrstica din 4'60. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali. oglasi: vsaka beseda din S’60. Oglasni davek povsod ie posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
RAZGLED PO SVETU
SAMOSTOJNOST
Utrinki
»DOBRA MONARHIJA JE BOLJŠA OD SLABE REPUBLIKE...*
Za 891etnico švedskega kralja Gustava je ugledni švedski list »Dagens Nyheter« vprašal več socialističnih voditeljev, nekdanjih zagovornikov odprave monarhije' ali so za republiko ali za monarhijo. Glavni urednik največjega socialističnega lista »Socialdemokraten«, Z. Hiigelund je izjavil, da je sicer še zmerom republikanec, vendar mu to ne brani, da ne bi na glas povedal: dobra monarhija je boljša od slabe republike. Založnik Einar Ljundberg — mož slovi po tem, da je poslednji, ki ga je katero švedsko sodišče obsodilo zaradi razgaljenja veličanstva (1. 1909.) — je odgovoril, da je slej ko prej v načelu za republiko, toda če gleda usodo republike v Nemčiji, ima vendarle rajši švedsko ustavno monarhijo. Tudi deželni glavar Venner-strdm, tisti ki je nekoč zahteval ljudsko glasovanje o »kraljestvu ali republiki«, živi rajši v ustavni monarhiji, kakršna je švedska, kakor pa v republikah, ki so nastale na razvalinah cesarstev in kraljevin.
DRUGA STRAN KOLAJNE
»Gosji korak (franc, pas de Voie, nem. Giinseniarsch), pravi dr. Feliks Regnault v ugledni pariški ,Revue Moderne de Medecine1, »je nenaraven, zelo utrudljiv in zdravju škodljiv način hoje; spominja nas na cirkuške konje, ki so jih naučili španskega topotajočega koraka. Takšna hoja pretirava vse tisto, kar skušamo pri smotrni hoji ublažiti. Podolr-na je hoji ljudi, ki si krčijo pot skozi grmovje in morajo visoko vzdigovati noge, da se ne zapleto v trnje, potlej jih pa plosko postavljajo na zemljo, da pomandrajo oviro in dosežejo tla. Zato hodtjč tako divjaki na lovu; plavpnožci (race, gosi) si s takšno hojo pomagajo na močvirnatih tleh, ko se z vsem stopalom likratu prestopajo.
Pri vojaštvu ima gosji korak drugačen pomen:	ob	paradi napravi
strumno istočasno dviganje nog gledalcu isti užitek kakor predstava zbora plesalk na odru. Pravi namen vojaškega .gosjega koraka* je pa v tem, da utrudi živčne centre (nevrone) in jih nekako hipnotizira; fo ohromi mišljenje in stopnjuje avtomatičnost gibov.*
OBOJE DRŽI
Mir v Evropi je odvisen od Špar ni je, slišimo in beremo vsak dan.
Ne, pravi »Oeuvre«; obratno je res: mir v Španiji je odvisen od E vrope.
Prav imajo i eni i drugi.
SMEH
Najbolj preseneti Evropca v Beli hiši [rezidenci ameriškega predsednika] to, da ga povsod sprejme smeh. Smeje se tajnik, smejejo se senatorji in žurnalisti, sodniki in uradniki, kadar o čem govore ali čakajo na kaj: smeh odmeva od mogočnih ministrskih miz in z ust uslužbencev. Na hodnikih in v vežah, v čakalnicah in v pisarnah je ozračje polno smeha.
Nadaljevanje v i. stolpcu pod črto
Guglielmo Ferrero ne razume Japoncev. Anthony Eden proti politiki večnega popuščanja
10.500	glasov, medtem ko so laburisti še pri prejšnjih volitvah imeli samo 7600 glasov večine.
Laburisti so pridobili v zadnjih letih že kakšnih deset mandatov. Delile volitve kažejo, v katero smer gre politični razvoj na Angleškem. Drugo leto pojdejo Angleži na nove, redne parlamentarne volitve. — Ali bo njihov rezultat odgovor na gornja odprta vprašanja? Mnogo je ljudi, ki to prerokujejo; mnogo jih je, celo med nesociaiisti, ki si tega žele.
Observer
V Ljubljani, 21. junija.
»Ves svet je ena sama neizmerna norišnica.« Ne vemo, kdo je izrekel to za našo kulturo in civilizacijo tolikanj poniževalno krilatico, vemo pa, da si današnje človeštvo od dne do dne, od leta do leta mrzličneje prizadeva, da dokaže njeno resničnost. Bistvo blaznosti je, da nam za svoje početje ne dš pravega, logičnega odgovora. Poglejmo po svetu in prisluškujmo, kakšne odgovore bomo dobili na naša vprašanja!
Guglielmo Ferrero, eden izmed največjih sodobnih italijanskih zgodovinarjev in sociologov (po prihodu fašizma živi v prostovoljnem izgnanstvu na Francoskem), je ondan napisal v toulouški »Depechi«:
»Kako nelogična je japonska politika proti Kitajski, ali — da se s pravo besedo izrazimo — japonsko strahovanje Kitajske z granatami in vžigalnimi bombami! Saj Japonci ne žele nič manj kakor zagospodariti nad Kitajsko in ji vsiliti vlado po svojem okusu — čeprav je ta dežela (z dobrimi 400 milijoni ljudi proti 70 milijonom Japoncev) že od leta 1911. v revolucijskem stanju, to se pravi, da skuša reformirati svoj politični in socialni ustroj. Do danes se ji to še ni posrečilo, a Japonci bi ji hoteli z ubijanjem vsiliti sistem, ki ga po njihovem zatrjevanju potrebuje — vsiliti bi ga hoteli deželi, ki se ppnaša s tisočletno civilizacijo! Kako blazno početje! Njegov konec bo samo eden izmed neštetih mejnikov na poti propadlih poskusov, ki jih beleži zgodovina cesarstva Vzhajajočega sonca v preteklih stoletjih — cesarstva, ki že od nekdaj ljubosumno preži na svoje mogočne sosede in sanja svoj blazni sen, kako bi jih uklonilo pod svojo peto.«
Vprašanje je zadano; kdo ve odgovor nanj?
Ali vam, ki poslušate, pravim: Ljto-bite sovražnike svoje; delajte dobro njim, ki vas mrze; blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, molite za te, ki vas obrekujejo. Kdor te udari po enem licu, nastavi mu tudi drugo, in kdor ti jemlje plašč, ne brani mu vzeti tudi suknje.
Evangelij sv. Lukeža, 6. pogl., 27—29.
Ogrski kraljevski namestnik admiral Nikolaj Horthj/ je praznoval 18. junija 70letnico svojega rojstva
cialistične) stranke Potts je dobil
23.500	glasov, kandidat vladnih libe-ralov (Simonove skupine) pa 13.000. čeprav je bila volilna udeležba manjša kakor pri rednih volitvah, so laburistični glasovi poskočili, vladni pa občutno padli. Potts je prodrl z večino
Nihče pa sveče, ko jo prižge, ne pokrije s posodo ali je dene pod posteljo, ampak jo postavi na svečnik, da tisti ki prihajajo, vidijo luč. Kajti nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, tudi skrivnega ne. kar se ne bo zvedelo in prišlo na dan.
Evangelij sv, Lukeža, 8. pogl., 10—17.
Od vseh strani nas stiskajo, a nismo na tesnem; v zadregah smo, a ne obupujemo; preganjajo nas, a nismo zapuščeni; pobijajo nas, a ne ginemo.
Pavlov list Korinčanom, II., 4. pogl.,
\STM
In tako sem videl konje v prikazni in na njih sedeče, ki so imeli oklepe ognjene in temnordeče in žveplene; in glave konj kakor glave levov in iz ust njih izhaja ogenj in dim in žveplo. Te tri šibe so pomorile tretjino ljudi, ogenj in dim in žveplo, ki izhaja iz njih ust.
Razodetje sv. Janeza, D. pogl., 17—18.
iaiAk» mm
v	<
I
i	m mn
»Politika popuščanja pred silo,« je te dni rekel bivši britanski zunanji minister Eden na političnem shodu v Leamingtonu, »utegne začasno pomiriti duhove, toda trajnega miru od nje ne pričakujmo. Pot umika ni biia nikoli pot miru.«
In vendar stopa britanska politika že dolga leta po tej poti. Zakaj?
Nadaljevanje iz 5. stolpca Odkod prihaja ta smeh? Od moža, ki tod vlada — od prezidenta Roosevelta.
Emil Ludivig (»Liberty«, Newyork) SKRITO POROČILO
»Daily Telegraph« je list, ki ima zelo intimne zveze s konservativno stranko in s sedanjo britansko vlado. Zato je zelo značilno, da je priobčil te dni šele na 15. strani kratko po-ročilce pod komaj vidnim naslovom: Bombniki potopili v valencijeki luki britansko ladjo — že tretjo v tem tednu.
CAitrmi
»Zakaj,« se izprašuje Pertinax v pariškem tedniku .Europe Nouvelle*, »zakaj se Beckova Poljska že štiri leta tako trdovratno brani, da bi na podlagi enega ali drugega izmed obeh arbitražnih in spravnih dogovorov, ki ju je že pred desetimi leti skleflila s češkoslovaško, spravila s sveta nesoglasja med varšavsko in praško vlado?«
Zemljevid vzhodne in južnovzhodne Španije po nacionalistični zmagi pri Castellonu.
Nadaljevanje iz 1. stolpca
nega. Zavest take manjvrednosti se v zelo občutljivih otrocih rada tako zasidra, da se je potem vse življenje ne morejo otresti. Če pa vidijo, da jim naložimo majhne opravke — vsak zdrav otrok hoče biti zaposlen! — če čutijo, da jim zaupamo in potrpimo s njimi kljub kakemu neuspehu, tedaj jih navda to s ponosom in jih bodri, da v drugič bolje pazijo. Tako rase v njih samostojnost in v poznejšem življenju si ni-kdo od teh ne bo rekel: >Saj nič ne morem doseči!*, ampak si bo krepko zavihal rokave in šel na delo.
Zato tudi ne ravnajo prav starši, ki si v svoji pretirani ljubezni prav. ničesar ne privoščijo ter vse življenje garajo in devajo na stran, samo da se bo otroku bolje godilo ko njim. Izberejo mu celo poklic in mu prinesejo vse tako rekoč pred nos. Pa pride nesreča, da tak človek prezgodaj izgubi starše ali vse premoženje, Na lepem se znajde pred golim življenjem in si, slabič kakršen je, ne zna drugače pomagati kakor s kroglo v sence.
Le tisto stališče v življenju in tisto premoženje, ki smo si ga znali z lastnim trudom priboriti, bomo tudi prav cenili. In če vse izgubimo, imamo še vedno zavest, da nam ne. manjka duševnih sil, da znova začnemo!	Gorenjka
Prejšnji teden so se v Barnsleyu na Angleškem vršile naknadne parlamentarne volitve za izpraznjen laburistični mandat. Kandidat laburistične (so-
Nacionalistična patrulja nadzira ulico v osvojenem Castellonu
Razdejanje v Kantonu po japonskem letalskem napadu
Kronika preteklega tedna
Politični teden
Letalsko razstavo v Beogradu je
obiskal tudi Nj. Vel. kralj Peter II. Posebno se je zanimal za jadralna letala in za načela jadralne tehnike. — Novi italijanski generalni konzul Tom-maso Bertele je te dni nastopil svoje mesto v Sarajevu. — Nov narodni mu-zej bodo na pobudo bana dr. Ružiča kmalu začeli graditi v Zagrebu. V sedmih palačah bo arheološki muzej, prirodoslovni muzej z oddelkom za mineralogijo in zoologijo, etnografski muzej, moderna galerija in muzej za umetnost in umetnostno obrt. — Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je v spremstvu kabinetnega šefa doktorja Protiča pripeljal prejšnji teden v Ljubljano, kjer ga je sprejel ban idr. Natlačen. Z njim je imel ministrski predsednik daljše posvetovanje. Iz Ljubljane je dr. Stojadinovič odpotoval v Benetke na umetniško razstavo. — Zastopniki finskega gospodarstva so te dni obiskali Jugoslavijo, da podrobno spoznajo naše gospodarstvo in navežejo z nami tesnejše gospodarske stike.
•
Anglija ne bo glede Španije ukrenila nič novega. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici zelo popustljivo govoril o španskih letalskih napadih na angleške ladje. — Finančni odbor francoske vlade je odklonil zahteve državnih uradnikov, naj se jim zaradi draginje zvišajo plače za 20 •/•. če bi tem zahtevam vlada ugodila, bi morala najeti 8 milijard frankov posojila, to bi pa omajalo ravnotežje proračuna. Državni uradniki pa izjavljajo, da vztrajajo pri svojih zahtevah. — Predsednik USA Roosevelt se živo zanima za evropsko politiko. Ameriški poslanik v Londonu Kennedy bo te dni odpotoval v Washington, da mu bo poročal o položaju v Evropi. — Zakon o enakopravnosti žensk na Norveškem je parlament sprejel s 60 glasovi proti 48. Zenske dobe po tem zakonu v vseh javnih poklicih, tudi v duhovniških, iste službe kakor moški. — Po Staljinovem nalogu so ustrelili dosedanjega najožjega Staljinovega sodelavca Preobraženskega, enega izmed prvakov boljševiške stranke. — Nemška vlada je baje načelno sklenila plačati obresti avstrijskih posojil, vendar se bo pa o tem pogajala z vsako državo posebej. Države upnice se pa s tem ne zadovolje. Nemčija priznava le avstrijske trgovinske ne pa političnih dolgov, če tega vprašanja ne bodo uredili, bo Velika Britanija odpovedala klirinški dogovor z Nemčijo.— Francija je sklenila povečati stalno vojsko na 1 milijon mož. Vlada je že odobrila posebna posojila za pomnoži-tev častniškega in podčastniškega kadra. Vzrok tega ukrepa je okoliščina, da utegne imeti Francija v morebitni vojni na svojih mejah še tretjega sovražnika (v Pirenejih). — Vojaški muzej v Bukarešti je pogorel. V njem so zgorele nenadomestljive zgodovinske dragocenosti. Domnevajo, da je v kupolo ponoči udarila strela, ali so pa požar po neprevidnosti povzročili delavci, ki so prejšnji dan popravljali ogrodje kupole. — V Italiji bodo uvedli enoten mešan kruh iz 80 pšenične in 20 "/o koruzne ali riževe moke. Belega kruha ne bodo smeli več prodajati; češ, da bi siromašno prebivalstvo demoraliziralo, če bi si bel kruh lahko privoščili samo premožnejši ljudje. — Po končanih volitvah In ob pričetku pogajanj z narodnimi •manjšinami je čsl. vlada demobili-Birala vse rezerviste. V ČSR vlada :povsod mir in red. — Tri divizije republikanske vojske (okoli 10.000 mož) to se s Pirenejev umaknile v Francijo. Francozi so med begunci izvedli tajno glasovanje, kam naj jih pošlje-lijo, v republikansko ali v Francovo iipanijo. Velikanska večina se jih je odločila za Barcelono. — Hitler je od-*el na poletni dopust v Berchtes-*aden. — Umetno povzročene poplave j« predori nasipov na Rumeni reki na (Kitajskem so ustavile nadaljnje japonsko prodiranje v Honanu. 5000 japonskih vojakov Je utonilo, 7000 jih (obdaja voda. Katastrofa na Kitajskem postaja vse večja in večja in grozi Oehka nevarnost več milijonom civilnega prebivalstva. Okoli 700.000 ljudi Ide brez strehe.
Drame h» tiragetKije
d Izvoljenko in sebe je ustrelil v Žičah pri Poljčanah 241etni kovaški pomočnik Franc Vrečko iz Ponikve. Fant je bil zelo ljubosumen, ker je njegovo dekle hodilo z več moškimi hkrati in se ni hotelo vezati na nobeno stran. Zvabil jo je v sobo in Jo • tremi streli ubil, potlej je pa še sebe Ustrelil v glavo. 211etna trgovska so-trudnica Anica Marzidovškova je čez »ekaj minut izdihnila. Vrečko se je pa še tri ure boril s smrtjo.
d Po vsaki ceni je hotel v smrt so-boslikar Zbevc iz Laškega. Zaradi družinskih razmer je hotel skočiti pod vlak, a ga je še o pravem času opazil progovni obhodnik Zupan in ga potegnil s proge. Kmalu nato se je hotel vnovič vreči pod vlak, a mu je Zupan tudi to pot prekrižal samomorilne namene. Zaradi osebne varnosti in trdovratnosti so morali obupanca vzeti pod nadzorstvo orožniki.
d Svojo mater je napadel z nožem 14-letni Mika Purič iz Prijepolja (Srbija), ker je osramotila družino. Njegova mati Lena se je namreč zadnje čase zagledala v davkarja Svetozara Nišaniča in je šla pogosto z njim na sprehod. To pa možu kajpak ni bilo všeč, zato je proti ženi nekajkrat ostro nastopil. Njegov 14-letni sin je v nekem prepiru pograbil nož, planil proti materi in jo nevarno obklal po vsem životu. Morali so jo prepeljati v bolnišnico.
d V vodnjak je vrgel dve in polletnega nezakonskega otroka kmet Ante Barač iz Lučanov pri Sinju, otrokovo mater Lucijo je pa ranil z nožem. Ante nikoli ni hotel priznati, da je oče Lucijinega otroka, ko je pa te dni Lucija dobila pravdo in bi moral oče za otroka plačevati vzdrževal-nino, se je možakar pritihotapil k Lucijini hiši, zvabil otroka k sebi in ga vrgel v vodnjak. Ko je otrokova mati prihitela za njim, je planil nadnjo z nožem, potlej je pa odšel v vas in dolgo veseljačil, meneč, da je Lucija mrtva. Le-ta se je pa medtem zavedela in se priplazila do orožnikov, ki so naredili konec divjakovemu veseljačenju in ga zaprli.
d Kroglo si je pognal v glavo 58-letni posestnik Janez Ploj od Sv. Trojice. Našli so ga v hlevu mrtvega, zraven njega pa samokres. Pri njem so našli listek, ki se v njem poslavlja od svojcev in jih prosi odpuščanja.
d Živega otroka je zakopal duševno bolni oče Dimče Bolevič iz Gornjega Lisičja pri Skoplju. Zena je zločin prijavila orožnikom, češ da je možu pomagal pri zverinskem delu njen svak Bole Nešič. To sta storila zato, ker je Dimče trdil, da mu je otrok prišel samo v breme na svet. Dimčeta so oddali v umobolnico, Boleta pa v zapor.
Nesreče
č Združene opekarne pogorele. V
sredo ob 4. zjutraj je začelo goreti v Združenih opekarnah na Viču. Požar je po bliskovito zajel vse objekte in jih vpepelil do tal. Na kraj nesreče so takoj prihiteli poklicni in prostovoljni gasilci z Viča, Brda in Kozarij, vendar niso mogli dosti pomagati. Ob 5. uri je prišel na kraj nesreče tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. škode je okoli 2 milijona din.
č Ponesrečil se je pri Sodražici dr. Lovrenčič, advokat in poslanec iz Ljubljane. S svojo nečakinjo Kerže-tovo iz Newyorka se je peljal na enovprežnem vozu; na nekem ostrem ovinku se je voz zadel ob cestni kamen in se prevrnil, potnike je pa v velikem loku vrglo na cesto. Dr. Lovrenčič si je ranil hrbtenico, voznik in Keržetova sta se pa samo lahno pobila.
č Z motocikla je tako nesrečno padel na izletu v ljubljansko okolico 33-letni šofer Vladimir Avsec iz Ljubljane, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
č Sifonska steklenica je eksplodirala v roki 171etnemu pomožnemu delavcu Ludviku Prazniku v tovarni sodavi-čarja Rudolfa Moreta v Ljubljani. Ponesrečencu je razmesarilo skoraj vso levico. Prepeljali so ga v bolnišnico.
č Do podlehti so morali odrezati desnico 24-letnemu delavcu Ignaciju Jelenu, da so mu ohranili življenje. Fant je namreč v Ehrlichovi tkaninski tovarni v Mariboru po nesreči prišel z roko v pletilni stroj.
č Z motornega kolesa je padla 23-letna trgovska sotrudnica Marija Brenkova v Klečah pri Ljubljani in si zlomila desno ključnico. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
č Iz drvečega vlaka je padel blizu Litije 27-letni vojak fiaban Dautovič. Mož je slonel pri vratih in veselo mahal kmetom na polju. Na lepem so se vrata vagona, ki je slonel na njih, odprla in nesrečnež je padel pod kolesje. Drveči vlak mu je odrezal obe nogi in mu razbil lobanjo. Obležal je mrtev.
č Po nesreči je z motornim kolesom povozil Hans Macher, sin znanega kočevskega trgovca, 84-letnega upokojenca kočevskega rudniškega podjetja, Franca Gladnika. Zaradi pretresa in najbrže zaradi strahu, ki ga mož v visoki starosti ni mogel prenesti, je nesrečnež še tisti dan umrl. Potrebno bi bilo, da bi bili i pešci kakor i vozniki na kočevskih klancih zaradi pogostih nesreč bolj pazljivi.
č Vso vas je uničil požar v Rastežu (Južna Srbija). Neka starka je namreč pekla kruh in je po neprevidnosti zažgala leseno steno. Ker so hiše v vasi po večini lesene, je bila kmalu
vsa vas v plamenu. Zgorel je tudi ves živež in krma za živino. Več ko 400 ljudi je ostalo brez strehe in brez živeža. škodo cenijo na 2 milijona din.
č Zemlja se je začela usedati v vasi Pobrežju pri Zenici (Bosna). Usedanje je posledica rudniških rovov. Nekemu pastirju je zemlja na lepem požrla kravo. Kmetje se boje, da se bodo vse njihove domačije pogreznile v zemljo. Uprava rudnika je odkupila že mnogo izpodkopane zemlje, potrebno bi bilo pa odkupiti vso vas in kmete preseliti drugam.
č Tovarna prediva v Pašičevem (Bačka) je pogorela. Zaradi močnega vetra so bile v nevarnosti domačije kmetov 4 km naokoli, škodo cenijo na poldrugi milijon dinarjev. Ogenj je najbrže povzročila iskra iz razpoke v dimniku.
č Obe nogi in ročici je odgriznila svinja sinčku Ise Mlinareviča v vasi Humcu pri Sarajevu. Otroka je varovala 3-letna sestrica, a ni mogla preprečiti, da ne bi svinja dojenčka napadla. Na njeno vpitje so s polja prihiteli domači, a otrok je medtem že izdihnil.
č Ogenj je vpepelil domačijo posestnici Antoniji Rečnikovi v Crnečki gori pri Prevaljah. Rečnikova trpi okoli
50.000	dinarjev škode.
č Strela je ubila v Koprivnici 18-letno Andjelko Ivanuševo in 40-letne-ga Jakoba Tkalca, Andjelkino sestro Janjo je pa ožgalo po levi strani glave. Vsi trije so v vinogradu obirali češnje, medtem jih je pa iznenada zajela nevihta.
č S puško sta se igrala 8-letni Sre-doje in 10-letni Milan Vučetič iz To-roša v Banatu. Misleč, da ni nabita, sta namerila proti čuvajema konjev, Sredoju Jovanovu in Ljubomiru Mu-šanovu in sprožila. Oba čuvaja sta pri priči izdihnila. Sosedje so bili zelo ogorčeni in bi se bili skoraj še sami izpozabili v nov zločin, da niso o pravem času posegli vmes orožniki.
č Pri košnji je hlapec posestnika Kristanška v Velikih Grahovšah pri Sv. Lenartu po nesreči zadel s koso 5-letno gospodarjevo hčerko Marijo in ji prerezal kite v levem gležnju. Dekletce so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Naš napredek
n Nov betonski most bodo jeseni zgradili pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Po raznih poplavah Pesnice je sedanji most zelo slab in ga morajo nadomestiti z novim.
n Staro armensko pokopališče so odkopali delavci novosadske poštne uprave pri polaganju novega telefonskega kabla v Novem Sadu. Tam stoji stara armenska cerkev, ki so jo zgradili Armenci, ko so pred Turki pribežali iz Beograda. Starost najdenih okostij cenijo na 200 let.
Nevsakdanjosti
* Živ je ostal pod vlakom 11-letni Mijo Grgič iz vasi Rešetarja v Slavoniji. Fant se je igral na železniški progi in ni niti opazil, da se mu za hrbtom bliža tovorni vlak. Lokomotiva ga je podrla, da je padel na trebuh. Ležal je nepremično in mirno čakal, da je šel vlak čezenj. Prestrašen, a le neznatno opraskan je nato fantič pobegnil s proge.
* 80 potomcev ima 70-letna Mara Jurideva iz Brdovišta pri Brčkem. Starki živi 9 hčera in 2 sina, 65 vnukov in 6 pravnukov. Stara žena je svoje otroke vzgojila v skromnosti in zelo pošteno. Njena edina želja je, da bi se kmalu lahko fotografirala v krogu svoje velike družine.
* Vso Jugoslavijo hoče prepotovati s kolesom kolesar Sava Vasic iz Bugojna. Vožnjo je začel v Beogradu in se je peljal nato čez Vojvodino v Bosno, odondod pa na Hrvatsko in v Slovenijo. Zdaj pojde še v Dalmacijo. Svojo kolesarsko turnejo je začel, da se športno utrdi.
* Orjaškega delfina so vlovili ribiči pred Šibenikom. 2ival tehta 350 kg in menijo, da bo imela 250 kg masti. Del-
Banka Baruch
11. Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija šL 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
fina je kupila neka tovarna za milo, kajti njegova mast ni užitna, za milo je pa imenitna.
* Volk je hotel tekmovati z avtomobilom šoferja Riste Kaludjerdjiča iz Nikšiča, šofer se je vračal ponoči iz Podgorice in je v luči žarometov opazil, da dirja pred njim volk. Pognal je, volka dohitel, ga povozil in naložil v avtomobil ter ga zmagoslavno pripeljal v Nikšič.
Osebne vesti
o Poročili so se: Na Brezjah: Evgen Pehani, inž. kemije, in Greta Pišofova iz Maribora, — V Hote-d r š č i c i: Franc Korenč ln Ana Turkova. — V Ljubljani: dr. Miroslav Hribar, namestnik šef-zdravni-ka v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani, in Tomiča Vidmarjeva. — V Zgornjih Pirničah:	Feliks
Rozman, uslužbenec tvrdke Gregorc v Ljubljani, in Julka Kopačeva. — No-voporočencem iskreno čestitamo!
t Umrla je v Ljubljani gospa Anči Kramerjeva, žena bivšega ministra dr. Alberta Kramerja. Plemenita gospa je bila po rodu Čehinja. Mladina na naših srednjih šolah in na univerzi je v njej našla vsak trenutek veliko podpornico in marsikateremu mlademu talentu je ta plemenita žena omogočila pot navzgor.
t Umrli so: V Celju: 65-letni hišnik Josip Vrabl. — V čateških Toplicah: Anton čopič, upokojeni tehnični poslovodja. — V Gaberju: 18-letna Marija Lavrinčeva, absolventka trgovske šole. — V Hošnici pri Laporju: Frančiška Klavkerjeva, veleposestnica. — V Ljubljani: Jakob Železnik, sluga tehniške srednje šole; Jurče Koce iz Mengša; Draga Svetkova, žena upokojenega banskega svetnika. — V Mariboru: 73-letni upokojeni polkovnik Rajmund Ham-bock. — V Novem mestu: 80-letna Neža Pečnikova,	vdova	po	sodarju	kemijske tovarne.	—	V	Odžacih
(Bačka): Jaromira Jurčeva. — Na Podplatu pri Kostrivnici: 69-letni Alojzij Mordej, bivši posestnik in gostilničar. — V Ptuju: 80-letni Alojz Versel, upokojeni jetničar. — Na Vranskem : Juro Detiček, notar. — žalujočim naše iskreno sožalje!
Po liiivili potih
p Saharin so	hoteli tihotapiti	neznani tihotapci	pri	Sv.	Duhu	na
Ostrem vrhu. Tu so ponoči prekoračili mejo, a straža jih je opazila in začela nanje streljati. Tedaj so tihotapci vrgli proč 150 kg saharina in zbežali v noč.
p Za uboj Franca Breznika v Lo-čkem vrhu je dobil 28-letni zidar Rudolf Kovačič 4 leta strogega zapora, obsodili so ga pa še na 3 leta izgube častnih državljanskih pravic, njegovega 26-letnega brata Antona so pa obsodili na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Razen tega morata oba plačati bolniške in pogrebne stroške za pokojnim Breznikom.
p Vlomili so neznani vlomilci v Gospodarsko zadrugo v Šoštanju .in odnesli precej tobaka in drugega blaga. Do denarja niso mogli priti, ker je poslovodja zvečer blagajno na srečo izpraznil. V trgovino so prišli tako, da so na lesenih vratih izvrtali luknjo, potlej so pa s ključem na notranji strani odklenili. Za vlomilci doslej še ni sledu.
p Noži so se zabliskali v fantovskem pretepu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in terjali svoje žrtve. V mlaki kryi sta obležala posestnikova sinova Peter Platenjak in Slavko Samec. Platenjak je dobil 7 vbodljajev po hrbtu in rokah, Samec pa dva na glavi. Tudi drugi udeleženci fantovske bitke so odnesli laižje praske. Glavne krivce imajo orožniki že v rokah.
p Med plesom je nekdo izmaknil z mize ročno torbico z 230 dinarji in 60 lirami 27-letni Antoniji K. v neki gostilni v Zgornjem Radvanju. Antonija je prišla iz Italije na obisk v Maribor. Orožniki so storilcu že na sledu.
p Ukradena kolesa je poceni prodajal 62-letni nezaposleni delavec Josip Lovrenčič iz Maribora. V mariborski okolici je zadnje čase ukradel več koles. Lovrenčiča so orožniki vtaknili v zapore mariborskega sodišča.
p 26.000 dinarjev dote so ukradli neznani zlikovci posestniku Francu Greifu v Trničah pri Račah. Mož je denar pred kratkim dvignil v hranilnici in ga namenil za doto svoji hčeri. Sodijo, da tat ne bo daleč, to upajo, da ga bodo kmalu izsledili.
p šolarja sta napadla dva neznanca na poti po gozdovih ob Kamenščaku. Napadalca sta imela obraz namazan s sajami in sta zahtevala, naj jima fant izroči ves denar. Pretaknila sta mu vse žepe in mu vzela en sam dinar, ker drugega denarja nista našla, čeprav ga je imel deček pri sebi več, a dobro skritega. Baje preže v grmovju delomrzneži na potnike in jim s silo jemljejo denar,
p Ciganska nadloga jet tako nepre-
le wMtsi ulilali
vedno novodošle novosti
v
MODNI TRGOVINI
I. mi. UHLJIH
SV. PETRA CESTA ŠT. 2
Prosimo, oglejte si izložbe!
vidno ravnala z ognjem v Tratah v Slovenskih goricah, da se je posestniku Antonu Malyju vnel mlad nasad gozda. Zaradi hudega vetra se je ogenj tako razširil, da je zgorelo najmanj za dva orala gozda. Na pomoč je prihitelo razen gasilcev še mnogo drugih ljudi, da so ogenj omejili. Ni manjkalo mnogo, pa bi bilo zgorelo celih 40 oralov gozda. Orožniki so cigane polovili in jih odpremili v pristojne občine.
p V gozdu Globoko je napadel neznan ropar posestnika Lamovška z Vinskega pri št. Rupertu, ko se je s sejma vračal domov, ga pretepel in mu vzel 8.000 dinarjev. Doslej ni za napadalcem še nobenega sledu.
p Na 7 mesecev strogega zapora, 300 dinarjev globe in na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti so obsodili v Mariboru 391etnega monterja Franca Peršaka z Jesenic, ker je iz 10 avstrijskih gasilskih domov odnesel z nekim pajdašem več sto metrov gasilskih cevi in jih poceni prodajal našim gasilskim domovom. Avstrijska gasilska društva je odškodoval za svojih
15.000	dinarjev.
p Z nožem sta navalila doslej še neznana napadalca na 451etnega posestnika Karola Grahernika iz Sv. Marjete ob Pesnici. Nezavestnega so ga z mnogimi ranami našli na cesti in ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Posestnik napadalcev ni spoznal.
p Na 10 let ječe so sodnika v Celju obsodili Antona Goričana iz Šmarja pri Sevnici, ker je 18. aprila ubil svojega polbrata Alojza Primožiča. Anton je Alojza sovražil, ker je bil le-ta od sile delomrzen in je doma izmaknil vse, kar mu je prišlo pod roko. V razburjenosti ga je doma s sekiro tako močno udaril po glavi, da je Primožič pri priči izdihnil. Anton Goričan je kazen sprejel.
Razno
r Cena pšenici je poskočila za 2'50 din. Prav tako se je podražila tudi pšenična moka in stane 5 dinarjev kg.
r Gotovina Državne hipotekarne banke se je v maju spet pomnožila in je konec meseca znašala 958 milijonov dinarjev. Zasebne hranilne vloge so v nasprotju s prejšnjimi meseci padle za 19 milijonov dinarjev.
r V kliringu z Nemčijo je saldo naših terjatev padel na 8'39 milijona mark. Prav tako se je zmanjšal saldo naših terjatev na Poljskem in v Turčiji. Klirinške terjatve v Italiji so se le nekaj zmanjšale, naš dolg v CSR je zrasel, v Grčiji, Romuniji in na Madžarskem je pa padel.
r Naš pomorski promet čedalje bolj narašča. V naše luke je lani priplulo 102.548 ladij, ki so imele 20'85 milijona netto registrskih ton. Tudi v prometu s tujino je promet naših luk lani znatno poskočil. Pri izvozu blaga je na prvem mestu Sušak, pri uvozu pa Dubrovnik.
r Tujski promet v letošnjem maju v Mariboru ni bil preveč živahen. Maribor je obiskalo 1596 tujcev. Od teh jih je bilo 845 Jugoslovanov, 402 Nemca, 177 Italijanov in 81 Cehov.
r Tovarna aluminija v Lozovcu bo povečala glavnico na 20 milijonov dinarjev. Lani je imela 555.000 din čistega dobička.
—• ■»
Humor
Laž
V večji družbi je vzkliknila neka lepotica:
»Kako je žalostno, da se tako hitro staramo. Danes imam natanko 39 let!«
»Ravno to si mi rekla že lani!« jo je zavrnila njena ,dobra’ prijateljica.
»Verjemi mi, da sem se takrat gala,« ji je odgovorila lepotica.
Mož peresa
»No, prijatelj stari, kaj počneš?«
»Začel sem živeti od peresa.«
»Torej si pisatelj?«
»Prav za prav ne. Pisarim svojim bogatim sorodnikom v Ameriko in oni mi pošiljajo denar.«
Edino veselje
»Povej, Jaka, ali si bolan? že nekaj dni mi šepaš.«
»Ne, nisem bolan, le čevlji so mi pretesni.«
»Potlej si pa kupi vendar druge čevlje!«
»Za vse na svetu ne! Glej, ko pridem zvečer domov, se moram samo jeziti, žena me zmerja, otroci kričo in tako mi ostane edino veselje sezuvanje preozkih čevljev.«
Specialni atelje
za okvtrenie slik in gobelinov
JULIJ
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
UMOR V ZVEZDARNI
Tragedi/a častihlepnosti med dvema znanstvenikoma
(nA-I) Lima, junija.
Te dni je sodišče v Limi, prestolnici Peruja, obravnavalo zadnje dejanje strahotne zločinske drame, ki se je pred nekaj meseci odigrala v znanem observatoriju San Jeronimu, blizu Lime.
V sobi policijskega ravnatelja v Limi je v zgodnji jutrnji uri zabrnel telefon. Ravnatelj je dvignil slušalko *ti na njegovem obrazu se je na lepem zarisal izraz ostre napetosti: »Kaj pravite, gospod profesor? Vaš tovariš mrtev? Zaboden? Ali morda kaj domnevate, kdo bi bil... Ne? Prosim, ostanite v observatoriju — v petih minutah bo tamkaj preiskovalna komisija!.
.Se med pogovorom je pritisnil policijski ravnatelj na gumb posebne signalne naprave in poklical nadzornika Iribeza, enega svojih najzmožnejših sodelavcev. Iribez je koj prihitel v sobo svojega predstojnika.
.»Takoj se odpeljite proti San-Jero-ftimu,« je naročal ravnatelj. »Umorili si} zvezdoslovea Alfanda Bellana. Novico nam je sporočil njegov tovariš, astronom Miguel Acosta. Zdi se mi, da ho senzacija. Želim vam dosti sreče!«
SKRIVNOSTEN ZLOČIN
Policijski avtomobil je v nekaj minutah predrvel 2 km dolgo progo do observatorija San-Jeronima. Miguel Acosta je že pri vratih pričakoval preiskovalno komisijo. Bil je bled v obraz, poznalo se mu je, da ga je strašna najdba silno pretresla. Že po glasu si spoznal njegovo razburjenje: >Menda si lahko mislite, kako me je pretresla tragična smrt tovariša Bellana,« je pričel svoje pripovedovanje. 5-Našel sem ga pred četrt ure, ko sem hotel stopit: za nekaj minut k njemu ob koncu svojega nočnega dela.«
Bellano je ležal v nekem stranskem delu observatorija v mlaki krvi. V njegovem hrbtu je tičalo bodalo. Smrt je nastopila že pred več urami. Nadzornik Iribez se je obrnil k astronomu: »ali morda veste, čigavo je to bodalo?«
Acosta je zmajal z glavo: »Še nikoli nisem videl tega bodala in tudi ne njegovega lastnika.«
Nadzornik je med tem skrbno preiskal vrata, njegov pomočnik je pa posnel prstne odtise z medeninaste kljuke. Prva vrata, držeča na prosto, so bila nedvomno poprej zaprta, nekdo jih je bil e s:lo odprt: druga vrata pa, držeča v druge prostore observatorija, So bila odprta na stežaj.
»Zločinec je ponoči vdrl sem noter,« je menil nadzornik Iribez. »Če sklepamo po sledi, je najbrže zunanja vrata z bodalom odrinil. Le enega si ne znam dobro predstavljati: kako je mogel svojo žrtev tako meni nič tebi nič brez boja zabosti Le dvoje je mogoče: bodisi da je bil profesor tako zamaknjen v svo;e delo, ali je pa od utrujenosti zadremal. Morilec se je splazil od zadai in ga hladnokrvno zabodel v hrbet. Imel je lahko delo.«
Profesor Acosta je pokimal. Tudi on je bil prepr čan, da je njegov tovariš najbrže zadremal.
fesor Acosta odkril novo zvezdo. Astronom je bil sam sporočil važno novico uredništvu lista. Iribez, ki se je tudi sam zasebno zanimal za astronomijo, je hotel ob tej priložnosti slavnega učenjaka poprositi, naj mu vendar pokaže novo zvezdo.
Acosta je pristopil k daljnogledu in nekaj sekund vrtel majhne vijake, da bi napravo naravnal za svoje oči. Tedaj je ko blisk prešinila Iribeza strahotna misel. Vendar je pa skril svoje razburjenje in je vprašal na videz malomarno? »Ali je še kdo razen vas, gospod profesor, opazoval novo zvezdo?«
»Ne,« je odvrnil učenjak. »Sam sem vso noč presedel ob teleskopu.«
»Potlej je torej izključeno, da bi bil še kdo drugi gledal skozi daljnogled?« je kakor tjavdan vprašal nadzornik.
»Čisto izključeno!«
»Zakaj ste pa potem morali teleskop pravkar uravnati za svoje oči?« je nepopustljivo vztrajal nadzornik.
Acosta se je prestrašeno ozrl v Iribeza. Nato je negotovo dejal: »Morda -se motim.«
Iribez se pa s tako kratkim odgovorom ni zadovoljil. Stopil je k sosednji pisalni mizi in vzel v roko zapiske umorjenega učenjaka; 6 pomočjo ravnatelja zvezdame jih je skušal razvozlati. I/. teh zapiskov in iz skice neba ki je vanjo Bellano že vrisal novo zvezdo, je bilo več ko očitno, da je bil umorjeni Bellano pravi odkritelj nove zvezde. To je tudi potrjevala okoliščina, da je bila usodno noč na Rel-lanu vrsta za službo v zvezdni opazovalnici. Pod plazom teh indici j se je naposled Acosta vdal in priznal svoj zločin.
UMOR IZ ČASTIHLEPNOSTI
V usodni noči je zaslišal Miguel Acosta v sosednjem prostoru sumljiv šum, šel je gledat in je ravno še videl kako je skozi vrata smuknil neznan moški. To je bil vlomilec Jurago. Acosta je tekel v opazovalno kupolo, da bi povedal svojemu tovarišu Bellanu, kaj se je zgodilo. Učenjak ga je pa sprejel z vse pomembnejšo novico. Povedal mu je, da se mu je ravno posrečilo odkriti novo zvezdo, najmlajšo ,Novo‘. Acosta je skril svojo zavist in prosil učenjaka, naj ga spremi v pritličje, boječ se. da bi se vlomilec vrnil. Bel-lano ga je ubogal, čeprav je nerad pustil vnemar svojo opazovalno službo.
Ko sla stopila učenjaka v sobo, je Acosta z nogo zadel v Juragovo bodalo. Neopazno ga je dvignil. Vsa zavist, ki se je tako dolgo zbirala v njegovem srcu, je tisti trenutek vzplamtela v brezmejno jezo. Dvignil je bodalo in ga zasadil nič hudega ne slutečemu profesorju v hrbet. Šele zgodaj zjutraj je obvestil policijo. Koj nato je pa tudi postal časopisu novico o ,svojem* odkritju. Lov za uspehom je naredil iz poštenega učenjaka zahrbtnega zločinca in morilca...
Vsega strtega so Acosto prepeljali
V ečkrat
prezgodaj pravilno
nikoli
PROTI ZOBNEMU KAMNU
v preiskovalni zapor. Tragedija v zve- (so to in ono, ker je znano, da vzdrži zdarni je razgibala vso Južno Ameri-	’
ko; sodišče še ni reklo svoje zadnje besede, a najbrže kazen za zahrbtni umor ne bo majhna...
Otroški balonček in stari Kitajec
(nl-I) Montreal, junija. Na nekem montrealskem šolskem dvorišču so pred nekaj meseci učenci spuščali balončke v zrak. Najbrže bi bili že vsi pozabili na to zabavo, da ni te dni pri montrealskih meščanih zbudila upravičene pozornosti nenavadna novica. Prišlo je namreč sporočilo, da so enega tistih balončkov našli v Sin-gapuru; to pomeni torej, da je navaden gumijast otroški balonček, na-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
polnjen z vodikom, preletel nič manj ko 21.000 km.
Balonček so bili spustili v zrak 1. marca, 11. aprila je pa prišlo nenavadno sporočilo z letalsko pošto iz Singapura. Takole se je glasilo pismo:
»Moja žena je našla davi vaš balonček. Opazila sva vaš naslov na privezanem lističu, a listič je bil tako raztrgan, da naslova nisva mogla prebrati. če mi boste poslali denar, vam bom vaš zeleni balonček vrnil. Našel sem ga v bližini Killineyske ceste. Sem star Kitajec, ime mi je Tha-tung-Lee.« Dijaki Mogillove univerze v Montrealu so res zbrali 25 dolarjev in jih poslali staremu Kitajcu kot plačilo za njegovo pozornost.
Posebno je vztrajen balončkov polet vzburkal duhove montrealskih znanstvenikov. Kajpak so si belili glavo, kako je mogel navaden otroški balonček preleteti tako dolgo pot. Ugibali
takšen balonček v zraku največ 24 ur. Učenjaki so že komaj čakali, kdaj bo prispel balonček iz Singapura, tedaj jim je pa sredi napetega pričakovanja na lepem štreno zmešalo: ves Montreal je bil namreč pošteno potegnil za nos neki učenček, ki je bil napisal ono pismo, ga poslal v Singapur nekemu znancu, ta ga je pa spet poslal — pod krinko starega Kitajca — nazaj v Ameriko. Tako je učenčkova hudomušnost opeharila montrealske vseučiliške profesorje za zanimivo znanstveno predavanje.
Osji pik jo je umoril
(nK-W) London, junija. Menda doslej še nismo slišali, da bi osji pik zakrivil smrt. In vendar se je to pred kratkim zgodilo v Londonu. Neka gospa Hardingova je ravno stala pri oknu svoje vile, kar je pribrenčalo v sobo nekaj os. Gospenji sestri se je posrečilo pobiti ose na tla, in misleč, da je po njih, se nihče ni več zmenil zanje.
To je pa postalo usodno za gospo Hardingovo. Ena izmed os je imela namreč samo strta krila, priplazila se je do gospenjih nog in jo pičila v golo nogo. 2e 10 minut nato je nesrečnica v strašnih bolečinah izdihnila.
Neki zoolog, strokovnjak za žuželke, je pozneje oso preiskal in dognal, da je bila gospo pičila osa-matica; le-ta ima namreč v želu mnogo več strupa kakor navadna osa-delavka.
(»Intran«, Pariz)
Maščevanje užaljene strojepiske
(nD-W> London, junija. Te dni je ravnatelj angleške pošte tožil gospodično Gladys Johnsonovo, mlado strojepisko, ki je nekaj tednov poprej tožila svojega gospodarja, češ da jo je brez zadostnega vzroka odpustil iz službe, ki jo je dve leti vestno in marljivo opravljala. Ker je tudi sodnik ugotovil, da je ravnal strojepiskin gospodar nekoliko prestrogo, drugega zadoščenja ji pa ni dal, se je užaljena Gladys odločila, da se bo na svojo pest maščevala.
Kmalu nato je Gladys tri dni skoraj od jutra do večera preživela v london-
IZDAJALSKO BODALO
Iribez se je s svojimi ljudmi odpeljal iz observatorija nazaj v Limo Upal je, da bo našel v prstnih odtisih;; Številka 13 je res prinesla nesrečo
. 1	_	  :	.1.._—	at	A	■	rt	Al	AilOll	A	*	*	>1	.»	/	•	a	»	A,	nAt	7	^	jmi	D	Alf	/1AI	JI#	A1	/V
pobudo za preiskavo v novo, določeno smer. Ni se zmotil. Z daktiloskopskega
oddelka so mn kmalu poslali pomemb-;\trgu trinajst banan, a opazili so ga no sporočilo: prstni odtisi se docela:; in ujeli; že po nekaj minutah —
ujemajo s prstnimi odtisi že večkrat kaznovanega vlomilca .Turaga. Dopoldne so možaka že prijeli in Iribez ga
je takoj zaslišal: »Preteklo noč si bilf vsako banano en dan, v zvezdami, kaj ne?«
Jurago se je užaljeno namrdnil. še preden ie mogel odgovoriti, je že;; položil Iribez bodalce preden na mizo:]:
»Ali boš še tajil, Jurago? «
Vlomilec je vdano pobesil glavo in! zamrmral: »Torej tam sem izgubil svoj: nož. Smolo imam, gospod, silno sem: nesrečen. Včeraj sem hotel pogledati: v zvezdarno, ali je tamkaj kaj zame,: a sredi dela me je uekdo zmotil. Zbe-' žal sem, a odnesel nisem ničesar, pri-sežem pri...«
Nadzornik mu je hitro segel v bP6e>: do; sin ker nisi ničesar vzel s seboj,
Drazu se je pokazalo brez-, srečo, a ne kaže ga resenečenje:	»Jaz	zabodel?	•	■
e šalite, senor? Tat sem, vlo- •
govem obr; mejno pr Najbrže se
mileč tudi. A še nikoli si nisem omadeževal rok s človeško krvjo. Naj'me Mati božja varuje takšnega greha!«
iribez je čutil, da Jurago tokrat res tiico govori. Možak je imel sicer marsikaj na vesti, a človek mu res ne bi Prisodil. tako zahrbtnega umora. In vendar je njegovo bodalo končalo življenje nesrečnemu učenjaku. Iribez se je odločil, da bo Juraga obdržal v zaporu, sam pa vneto nadaljeval preiskavo.
MAJHNA POMOTA
Zvečer se je nadzornik Iribez odpeljal v zvezdarno, da bi umorjenčevega tovariša, profesorja Acoslo povprašal P° tej ali on: podrobnosti. Nekaj ur Poprej je pa priobčil časopis senzacionalno novico, da je preteklo noč pro- ♦♦
(UDNI LJUDJE • (UDEN SVET
skih telefonskih celicah. In ves ta fcaa je neutrudljivo klicala številko svojeg« nekdanjega šefa. Znala je tako spretno zavrteti številčno ploščo na a pa ra. tu, da ji ni bilo nikoli treba plačati pristojbine.
Tako je spretna strojepiska v treh dneh več ko 200krat poklicala svojega nekdanjega šefa in mu je — kakor je pozneje sam izjavil — čisto zmešala štreno v pisarni, V teh treh dneh ni namreč sklenil nobene kupčije, ker je bila njegova telefonska številka kar venomer zasedena in ker mu nihče ni mogel telefonirati.
Sodnik, ki je zaslišal gospodična Johnsonovo, je bil prizanesljiv in ji ni naložil nikakršne kazni, pač jo je pa posvaril in ji zabičil, naj ne poskuša več na takšen način priti do svojih pravic. Morda si je sodnik mislil, da se je krivičnemu gospodarju na koncu koncev prav zgodilo.
Ni mogel umreti
(nD-W) Berlin, junija. Neki prebivalec iz vasi Nordhausen, v gorovju Harzu v Nemčiji, sl je hotel vzeti življenje z vdihavanjem svetilnega plina. Pridno je vdihaval plin nekaj ur, a glej: čutil ni ne omotice ne bolečine.
Pozneje so ugotovili, da svetilni plin v Nordhausnu ni strupen. Previdno ravnateljstvo nordhausenske plinarne je namreč že zdavnaj odredilo, da se ima svetilni plin prečistiti, ne da bi bilo o tem obvestilo svoje naročnike.
Sirom po svetu
v 51 vrsticah
nekemu nepridipravu iz Hov ena na Francoskem; fante je izmaknil na
morda jih je bilo spet ravno trinajst — je mladega izmikavta naglo sodišče obsodilo na 13 dni zapora, za
Svetovni rekord v hujšanju je menda požel ameriški odvetnik dr. Morris Delage iz Filadelfije. Možak se je že nekaj let sem pridno debelil, letos je pa dosegel že nekam pretirano težo, kar 120 kil. Kajpak je hotel shujšati po vsaki ceni; pričel je piti razne shujševalne vode, kopal se je po predpisih v parafinski kopeli in je tako vneto hujšal, da je v enem samem mesecu izgubil 31 kg, torej vsak dan 1 kilo. Zdravniki so pa ugotovili, da so vzlic hitremu huj-
ši zabodel astronoma Bellana, jeli?« ;;šanju srce in notranji organi ostali Jurago je skočil pokonci in na nje-, j čisto v redu. Debeluh je imel pač
posnemati!
Prebiralci mesta CaldweUa v državi Idaho (USA), so te dni kaj
svojevrstno, a selo praktično očistili svoje mesto praznih konzervnih škatlic, ki so jih bile polne vse ulice. Mestno gledališče je namreč prodajalo vstopnice sa neko slavnostno predstavo samo proti plačilu v konzervnih škatlicah. Vsaka vstopnica je stala 10 praznih konzervnih škatlic. In uspeh? Nič več in nič manj ko 10.000 praznih konzervnih škatlic je izginilo z ulic.
Pošteno so te dni dijaki neke ameriške gimnazije v Kadikeju na Turškem zagodli svojemu ravnatelju. Ravno so končali maturo in silno jih
je pekla radovednost, kako so jo naredili. Eden izmed njih, 1 Tlet ni Meh-med, je svojim tovarišem moško izjavil, da se bo ,že zavzel za stvar' in da bo imel kaj kmalu uspehe vseh v malem prstu. Dan nato se je pri ravnatelju tiste gimnazije oglasil neki tuj časnikar — kajpak nihče drugi ko maskirani Mehmed — in mu natvezil, da se zanima za uspehe srednjih šol, posebno za mature. Prosil je ravnatelja, naj mu pokaže vsaj uspehe lanskega in letošnjega leta. Ravnatelj je šel na led. A ne za dolgo. ,žurnalist‘ je bil namreč kar sumljivo radoveden, in na imena še bolj ko na uspehe. To ga je razkrinkalo. Predrzni dečko je dobil nekaj dni šolskega zapora in čeprav je dobro prestal maturo, bo za kazen dobil zrelostno spričevalo šele čez nekaj mesecev.
***
Križ je, če se hočejo tudi čebelice udeležiti službe božje, to so pač spoznali verniki, zbrani eno prejšnjih nedelj v stolnici v mestu Dorsetu na Angleškem. Duhovnik je ravno pričel svojo pridigo, ko je opazil, da so njegovi sicer pozorni verniki tokrat nekam raztreseni in nemirni. Kako se je pa začudil, ko so kar na lepem pričele trume vernikov drveti proti izhodu, v cerkev so se pa namesto njih vsipali celi roji čebel, hi naposled tudi prečastitemu ni kazalo drugega, kakor da je zlezel z lece in slekel za svojimi ovčicami...
***
šejla Cunliffe, 181etna varietejska igralka, je te dni slabe volje pohajkovala po Londonu. Toliko ponudb je napisala, tolikokrat za poskušnjo plesala, a še zmerom je brez službe. Med svojim sprehodom je na lepem opazila, kako obračajo ljudje glave proti
nebu, še sama je pogledala navzgor;; in srce ji je pričelo v hipnem raz-; burjenju hitreje utripati. Tik nad; slemeni hiš je krožilo neko letalo z; veliko rdečo zastavo. Na njej je bilo; razločno napisano: »Šejla Cunliffe,; prosimo, kličite telefonsko številko; Gerrad 4841!« šejla je vedela, kaj: to pomeni. To je bila številka wind-: millskega gledališča, kjer se je pred; kratkim ponudila za plesalko. Takoj: je skočila v bližnjo telefonsko celico! in telefonirala. Odgovorili so ji, naj: takoj pride na poskušnjo, ker bo vskočila namesto neke druge igralke.: Iskali so jo že doma, a ker je ni bilo,: so se spomnili na letalo. Res služba: z neba!	:
*** ;
Pravijo, da govori iz otroških ust pogosto resnica sama. Da bo to res, je pokazala te dni domača naloga neke majhne angleške deklice iz Sur-bitona v grofiji Surrey. Učiteljica je peljala svoj razred na sejo občinskega sveta in pozneje so morale deklice popisati vtise s svoje nenavadne ekskurzije. In tako je neko nedolžno dekletce nič hudega ne sluteč napisalo: >Zdi se mi, da se deli občinski svet dve polovici. Ena polovica samo smotke kadi in nič ne dela.« In posledice? Pri prihodnji občinski seji ni nobeden izmed občinskih mož kadil smotk.
*
Te dni so občinski možje v sliko viti holandski vasici Marken sklenili, da bo njihova vas ob nedeljah za tujce zaprta. Vaščani hočejo namreč imeti vsaj ob nedeljah mir pred vsiljivimi radovedneži, pa čeprav tujskemu prometu na kljub. Najbrže se bo ta nenavadni sklep obnesel kajti vasica stoji na otočku in ima torej primerno lego za ,obrambo pred ra dovedneži*.
Na švedskem jc povodenj reke Ume razdejala velikanska skladišča lesa; voda je odnesla kakšnih 8 milijonov debel, ki drve z 80 km na uro proti železniškemu mostu v Vaanntisu; pritisk lesovja na most vse bolj in bolj narašča, mostu grozi katastrofa. — Najtežje jajce na svetu (250 g ima) je znesla neka kokoš iz Cedarhursta (USA). — Nove sokolske znamke po 50 helerjev, 1 Kč in 2 Kč je izdala češkoslovaška pošta za vsesokolski zlet v Pragi. — Obleke iz mleka, kakršne že več let izdelujejo v Italiji, bodo pričeli letos delati tudi v Nemčiji. — Družinski avtomobil bodo najbrže začeli izdelovati v Italiji; takšen avto
— aerodinamičen Fiat s 1100 cm1 — bi stal 25.000 lir, imel bi šest sedežev in bi porabil 9 1 bencina na 100 km vožnje. — Najboljša ameriška partija, 251etni G. Vanderbilt, ki je podedoval po svojem očetu 20 milijonov dolarjev, se je te dni poročil z Manuelo Hudsonovo, hčerjo nekega odvetnika iz San-Francisca. — Mladenič z železnimi pljuči, Američan Fred Snyle, čigar usodo smo že njega dni popisali tudi v našem listu, je pričel po malem ozdravljati; ohromele dihalne mišice so železna pljuča namreč že toliko okrepila, da bolnik vsak dan vsaj nekaj minut že diha brez železne naprave. Zdravniki upajo, da bo v še-stih letih docela ozdravel. — Na otoka Dagoe na Estonskem so pričeli goreti gozdovi in močvirja. Na tisoče ljudi gasi velikanski ogenj, čigar dim je zakril nebo 20 km daleč naokrog. — 112 hiš je zgorelo v poljski vasi Za-klikovu pri Lublinu; 700 ljudi je ostalo brez strehe. — Avto, ki leta in plava, je sestavil Georg Gourlay iz Wind-sorja, v državi Ontario (USA). Motor tega avta se lahko dvigne tudi navpično v zrak, ali pa plava po vodi.
— Vihar, ki je te dni divjal v državi Texas (USA), je terjal 18 smrtnih žrtev, 40 ljudi se je potolklo, 25 hiš je razdejanih in mnogo dreves izruvanih.
iiiiiiiiiiiiiiimiiniitiiii’;
KOLESA)
= damska in moška, najnovejSl s E letošnji modeli v največji It- 2 biri naprodaj po neverjetno S E	nizkih	cenah.	5
inova trgovina!
= TVRSEVJt (DUNAJSKA) CESTA U S
■2 nasproti Gospodarske zveze
SniiiiiimuuHninuiiniiHiimiiži
Za kolesa samo »Dttrlin-lakc!
n r S = TrS = z S*;
naiiA dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
»...m so </« urffii nazaj v Donavo...«
V ,Politiki‘ z dne 15. junija t. 1. beremo:
Pančevo, H. junija. Bela Barta, učenec učiteljskega konvikta v Pan-čevem, je z odličnim uspehom končal osmi razred gimnazije in je stal tik pred maturo. 6. junija se je šel kopat v Tamiš in utonil. Kljub dvodnevnemu vestnemu islianju niso našli njegovega trupla.
Medtem ko so ribiči iskali truplo v Tamišu, je voda odnesla utopljenca v Donavo. V četrtek so truplo našli v Ritopeku, a ker niso vedeli, čigavo je, ga občina ni hotela pokopati in so ga vrgli nazaj v Donavo...
Dalje beremo, da so pokojnikovi starši razpisali 1000 din nagrade tistemu, ki bi našel truplo in ga potegnil iz Donave.
»...in so ga vrgli nazaj v Donavo.«
Ali se vam ne zdi, gospod urednik, da je ta stavek grozotna ilustracija poživinjenosti današnjega človeka in verno zrcalo naših dni?	Z.	Ž.
Inteligenca
Pred kratkim sem bila v Dubrovniku. Seznanila sem se z neko domačinko in kot dijakinji sva v pogovoru kmalu prešli na šolo. Med drugim mi reče:
«Saj pri vas imate itak hrvatske šole!» Nekaj časa sploh nisem prišla do besede, tako zelo sem bila presenečena. Torej niti v lastni državi ljudje nimajo pojma o nas Slovencih.	Dijakinja
Kaj bodo rekli tujci?
Pravijo, naj človek nikdar ne gleda na to, kaj bodo rekli drugi ljudje, temveč le na to, kaj bo velevala njegova vest. A včasih je le dobro, če se oziramo tudi na druge, zlasti v primeru, ki vam ga mislim popisati.
V soboto me na Starem trgu ustavi nekaj gospodov in me v srbščini vljudno povprašajo po nebotičniku. Povem jim, da imam isto pot in jih rada pripeljem tja. Očitno razveseljeni mi prično pripovedovati, kako so naleteli, ko so po poti z Dolenjske ceste povpraševali po promenadi. Najprvo so ustavili mlado gospodično, ki pa se za njihovo vljudno vprašanje še zmenila ni in meni nič tebi nič šla dalje. Potem so naleteli na dva dečka, ki sta pa jim rekla, naj gredo »venomer za nosom«, in jo potem med glasnim smehom nad svojim »pogumom in duhovitostjo« odkurila. Stari gospod, ki so ga potem prosili za informacijo, jih sploh ni razumel, neka stara gospa jih je pa nahrulila, naj vsaj starih dam ne ogovarjajo na cesti. Tako so z Dolenjske ceste končno le pritavali na Stari trg, kjer so po sreči naleteli name. Povedali so mi še, da so prišli na trgovski kongres, a da so zelo razočarani nad nevljudnimi Ljubljančani. Med njihovim pogovorom sem ves čas napeto premišljevala, kako bi popravila njihovo sodbo, kajti povem vam, da me je bilo zares sram. Nazadnje sem jim pričela dopovedovati, da sta naš ljubljanski nebotičnik in promenada tako znana po vsej Sloveniji, da so vsi vprašanci gotovo mislili, da se tujci samo norčujejo iz njih. Morda so mi verjeli. Kljub temu sem se morala vprašati: Kaj bodo neki rekli tujci o nas?
Pa to ni vse! Ko sem se drugi dan s sestro in bratom sprehajala po velesejmu, nas ustavi neki Nemec, držeč za roko malega dečka, ki se je na toboganu precej potolkel. Povpraša nas, kje je najbližja sanitetna postaja na velesejmu, ker bi rad, da bi dečku obe roki malo obvezali in razkužili, češ da se boji tetanusa. Bili smo v precejšnji zadregi; prosila sem tujca, naj malo počaka, sama sem pa stekla povprašat, kje bi nam lahko izkazali prvo pomoč. A glej ga spaka! Eni so menili, da je sploh ni, drugi so dejali, da je baje na razstavišču, pa se ne more več tja, tretji so pa dvomili, ali sploh je. Kaj naj storimo? Šli smo od enega gostilniškega prostora do drugega, pa nam še tople vode niso dali, češ, da zaradi gneče ne moremo do »šanka«. Kaj nam je ostalo drugega, ko da smo tujca z otrokom vred peljali k neki znani družini, stanujoči v bližini velesejma, da so ga tam obvezali. Zdaj res ne vem, ali smo mi imeli tako smolo, da sanitetne postaje nismo našli, ali je pa bilo za primere nesreč res tako slabo preskrbljeno.
In spet sem se morala vprašati: Kaj, le kaj bodo rekli tujci?
1'aui
Novela »Družinskega tednika**
Johna
u naš Iz a smrt
Ameriški napisal Richard W. Wayne
Okoli postajnega poslopja na Zahodni postaji tuli vihar. Pošteno je mraz. štiri stopinje pod ničlo. Snežinke plešejo mimo oken. Včasih se zdi, kakor bi se veter kje ujel, potlej se pa s strašansko silo zažene proti hiši in stresa vrata in okna. V jedilnici sede štirje letalci, kade In strme px-ed-se. Poleg nas tipka telegrafist.
Ravno oddaja pravkar dobljeno sporočilo:
»... reka venomer narašča stop ves Kentucky pod vodo stop pošljite vsa prosta letala v New Orleans ali Cairo stop.«
Že nekaj dni sem narašča Missis-sippi in voda stoji prav do roba nasipa. Doslej je dve sto tisoč ljudi brez strehe, štiri sto vojaških letal brni nad vodno puščavo in skuša pomagati poplavljencem. A kaj more štiri sto letalcev proti dvema znorelima veletokoma?
Okoli devetih in deset minut pride ukaz postajnega načelnika.
»Vzletite. Skušajte prileteti nad Cairo. Nadaljna navodila dobite v Cairu!«
Vzlet
Mali enokrilnik, ki je v hangarju čemel kakor v spalnici, je bil v nekaj minutah pripravljen na odlet. Trije ljudje so stali pri premičnih vratih in čakali samo na povelje. A Laird se je še obotavljal. Veter je kakor nor stresal vrata. Skozi priprto okno je žvižgal v hangar ledenomrzel piš.
»Ce je okno odprto,« je godrnjal Laird, »nam veter še stroje razmesari. Starega bi morali še enkrat opozoriti.«
»Nesmiselno,« je menil Blake. »Saj dobro ve, kakšno je vreme. Hoče, da odletimo.«
Blake je monter. Majhen, vitek mož, mlado ženo ima in dva majhna otroka. Zena stanuje kakšen kilometer vstran. Najbrže stoji zdaj pri oknu in moli, da bi njenemu možu ne bilo treba leteti. Pilot John Murray je samski. Tri in trideset let mu je. Poleg stroja stoji, obe roki tišči v žep in lahno požvižgava predse. Na Zahodni postaji so govorili, da Murray nima živcev.
Mlada Blakejeva žena je bila najbrže zelo dobra, kajti Bog je njeno molitev uslišal, še preden se je Laird odločil, se je hotel Blake po stopnicah vzpeti v letalo. Spodrsnilo mu je, padel je m stoka je obležal: zlomil si je nogo.
»Prihodnji,« je sam pri sebi zamrmral in nehal žvižgati. »Wayne, bojim se, da je vrsta na vas.«
Laird je bil zdajci čisto miren.
»Na noge!« je dejal.
Ljudje so odrinili hangarska vrata in stali smo sredi snežnega vrtinca. Za trenutek nas je obšel neumni občutek, da bo vihar hangar vzdignil in ga odnesel. A hangar je trdno zgrajen. Lahno letalo se je kakor pijanec začelo zibati sem in tja.
»H krilom!«
Deset mož je že pri aparatu. Upro se v krila in letalo se počasi prikotali ven, v beli pekel. V divjem snežnem vrtincu ne razločiš ničesar. Krila je v trenutku pobelil sneg in motorni zakrov se je zdel kakor gobec kakšnega psa, ki bi se v snegu rad iznebil nagobčnika. Murray je splezal na sedež h krmilu in jaz za njim. To bo prijetno! Motor je zabrnel. Presenetljivo lagotno in iznenada se je jekleni
ptič dvignil v zrak. Planil je naravnost v snežni vrtinec. V režah je žvižgal in tulil veter, brnenje motorja je zamrlo v bučanju viharja. Vse letalo se je treslo. Ni mi bilo prijetno pri duši. Murray je »nevaren« pilot.
Dež in voda
Vse je bilo belo. Nikamor nisi videl. Vendar sem natanko vedel, kaj hoče Murray: rad bi se vzpel više. Takšni snežni oblaki niso zelo visoki, a kako naj pridemo nadnje?
Murray je zatulil v telefon:
»Zavarovalnica mi bo odpovedala zavarovalno polico...«
še preden sem utegnil odgovoriti, se je letalo obrnilo. Neprijetna stvar, startati pri vetru, ki piha od strani. Trenutek se je zdelo, kakor da naju bo v zraku obrnilo. Murray je pa vedel, kako je treba malemu ptiču vdihniti življenje. Letalo se je brezhibno obrnilo in se jelo vzpenjati. Da bi vsaj kmalu prišla iz tega snega, sicer nama bo motor zmrznil. Ena izmed snežnih desk na krilih se je začela premikati. To bo vražja zadeva, če nama jo bo odneslo! Tisti mah je že zgrmela v globino. A Murray se je z vso silo uprl v vzvod... Nekaj minut nato sva bila že zunaj nevarnosti. Nekoliko zmršena sicer, a zdrava. Meni se je iz prsi izvil lahen, vesel vzklik, a Murray mi je odmahnil. Prezgodaj je še. Vnovič sva se morala pehati skozi snežni vihar, in prav tedaj nama je začel motor stavkati — zmrznil je kajpada. Toda Murray ga je hitro prisilil, da se je spet vžgal. Za tri minute je posijalo sonce, potlej je začelo deževati, in nato — voda.
Ob desetih in štirideset minut sva bila vzletela, ob enajstih se je globoko pod nama začela voda. Kamor koli sva pogledala, nisva videla drugega ko vodo in iz nje štrleča drevesa, brzojavne drogove in strehe hiš. Mississippi je bil tu dobrih štirideset kilometrov širok. Na njegovih rjavih valovih so plavale temne stvari. Strehe, mrtvi ljudje in živina, drevesa, mostovi. Sredi vode je bil otok. Na njem je okoli sto ljudi kričalo. Kričanja nisva slišala. A najbrže so kričali. Kaj, ko jim pač nisva mogla pomagati!
Pod nama je vrt, Vidiva pa samo slemena streh. Potlej sva priletela nad veliko mesto, dokaj moleče iz vode. Blizu so ležale velike, bele plahte. Natanko sva lahko razbrala na njih: C — A — I — R— O. Vendar že! Mur-ray se je spustil navzdol, dokaj strmo in hitro. Kolesa so se dotaknila tal, voda je brizgnila in potlej sva pristala poleg treh vojaških letal in poskakala s sedežev.
»Katastrofa,« je dejal poročnik, ki je gologlav stal na dežju. »Neizmerna katastrofa. Mnogo ljudi bo utonilo. Memphis je baje kar odneslo. Govore...«
Ah, česa vsega ne govore! Murray je odšel k šefu po nadaljnja navodila. Medtem ko sem sedel na neki kadi in je lilo name kakor iz škafa, sem zaslišal streljanje.
»Naše čete se streljajo zdaj tu zdaj tam s farmarji. Nasipe hočejo prekopati, da bi rešili druge kraje, a farmarji jim tega ne puste.«
Enkrat je celo strojnica zalajala. Vse skupaj je bilo zelo žalostno in bi utegnilo vzeti človeku še zadnji ostanek poguma.
Murrayevo naročilo
čez kake pol ure se je Murray vrnil. Požvižgaval je ko navadno.
»Pazite, Wayne, zdaj bova odletela v Evansville-Seymour. Ste že našli kraj na zemljevidu? Nič posebnega. Stari bi rad samo vedel, kako daleč sega voda na severu. Zaradi reševanja. V prihodnjh dneh mislijo preseliti dve sto tisoč ljudi.«
Z nama so hotela ob istem času vzleteti tudi vojaška letala. Eno je obtičalo v blatu in se je neokretno nagnilo na stran, švignila sva mimo njega in že sva dosegla hitrost sto kilometrov. Med poletom me je Murray orientiral. Iznenada je postal redkobeseden.
»Nič dobrega ne kaže tam gori. Pravijo, da je Evansville odneslo. Stari je divji na zasebne telegrafiste, ker spravljajo ves svet na noge. Ti fantalini ne počno drugega, ko da izkriče vse, kar jim je na srcu. Pazite dobro, kadar bova letela nad Evansvillom, ali nad tem, kar je ostalo od mesta.«
Lahko je reči: Pazite! Pod mano ni bilo drugega ko voda, in zdelo se je, da še zmerom narašča...
Na lepem se je Murray strmo spustil. V ušesih mi je začelo šumeti in imel sem občutek, da bova navpično padla v vodo. A pri tridesetih metrih je Murray aparat ujel in ga nekaj časa pustil, da se je zibal ko star čoln. Tik pod nama je bredel vodo neskončen vlak. Spredaj je imel dve lokomotivi, zadaj eno. Begunci. Morebiti so bili ujeli ravno še zadnji vlak. Dobro znamenje. Voda ne more stati več visoko.
Dospela sva nad Evansville. Samo razdejanje, a vendar je voda nekaterim delom mesta docela prizanesla. Toda več ko polovica hiš je bila vendarle do streh v vodi. Potlej sva letela dalje, ves čas ob Ohiu. Videla ga nisva, a opazila sva ga po toku. Kjer se je siva gmota hitreje valila, tam je bila rečna struga. Zdajci sva uzrla nekaj gričev. Tod je imela reka ovinek in vodne gmote so se kupičile. In tedaj, ravno ko sva priletela mimo, se je neki most poslovil. Kar sesedel se je in kos za kosom zgrmel v vodo. To je trajalo kakšno minuto — potlej ni bilo mostu nikjer več.
»Skočite - ali...«
Murray se je nagnil naprej in se spustil prav nizko. Nekajkrat sem se kar ustrašil, da bova oplazila kakšno drevo, štrleče iz vode. Letela sva med dvema gričema, ki so ljudje na njih razpeli šotore. Zlezli so iz njih in začeli mahati. V telefon sem slišal, da je Murray nekaj dejal, a razumel ga nisem, zdajci sem pa že sam videl, kaj je hotel reči. Temni oblak dima je bil že spet tu, puhala ga je neka lokomotiva, ki je zelo hitro drvela proti Ohiu. Za njo je drvelo enajst vagonov. Voda bo visoka največ kakšen meter. Velika kolesa lokomotive so se natanko razločila iz nje.
Murrayev glas je iznenada postal hripav.
»Slišite, Wayne? V vlaku se peljejo begunci. Gotovo je zaseden do zadnjega kotička. Pelje na jug, ravno proti mostu, ki se je bil pravkar sesul. Pred mostom je ovinek in tračnice se spuščajo. Poznam okolico. Vlak pojde v vodo! Ziv krst ne more vlaka v vodi zavreti. Morava ga ustaviti...«
Y A
rs H £ A V V W Ei O H T CBAMPIONSHtP	j
STADIUM W ED. JUN E 2 2
mn C£NTC*Y
CtUfl, :»<
MIKE JACOB5, fVomolor
1« KOVKU«
JoeLOUIS
*
CHAMMOV,
M A X
KJt MktM«
ctt*ux*c«x
Otti«,	8	Mit«
MA«
V
RADENSKO
ZDRAVILNO
KOPALIŠČE
zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra, ženske katare, spolne motnje, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon za zdravilišče SLATINA RADENCI odhaja iz Ljubljane ob 8.00 ter prihaja v RADENCE ob 14.42.
.tomrtAStrni Tu:k*U $30.00 « $2D.(K>. $18.50. $| t.80 •	l»ct	T«*
AHM!. N t	g*	»Mu.,*«**	htuMUM«
■m
Včeraj se je v Ameriki vršil match za svetovno boksarsko prvenstvo med ameriškim črncem Joem Louisom in nemškim prvakom Maksom Schmelingom. Za match so Američani delali pravo barnumsko reklamo. Tako so
celo na zasebna pisma natisnili gornjo reklamno sliko
In zdaj, prav zdaj je začel zavijati veter. Lovil se je v krila, da je žvižgalo skozi učesa. Vlak pod nama je vozil z dobrimi šestdesetimi kilometri. Najbrže so vlakovodji sporočili, da so tračnice še dobre, in da mora pohiteti. Zato je hitel, kajti hotel je priti čez reko.
Murray se je spustil čisto nizko, švignil je čez valove, zaokrožil, obletel lokomotivo in začel z roko dajati znamenja. Vlakovodja se je nagnil skozi okno in odmahal. Prisrčno in ljubeznivo. Moj Bog! Potniki so se nagibali skozi okno in mahali, človek bi znorel, Murray je zavpil:
»škoda se, da nimava pri sebi nobene bombe. Temu zlomku bi pred nosom razstrelil tračnice, da bi ustavil.«
Piš vetra naju je zdajci vrh vsega zanesel še proti nekemu drevesu, štrlečemu iz vode, da sva s težavo odnesla zdravo kožo. A Murray ni odnehal. Venomer je krožil nad vlakom. Vselej kadar sva se približala lokomotivi, je mahal kakor obupan in skušal tem norcem spodaj dopovedati, da so v nevarnosti. Zaman! Vsi so bili trdno prepričani, da se pred njimi postavlja kakšen prismojen zasebni letalec. Vlak je z nespremenjeno hitrostjo drvel proti Ohiu. Murray je zdajci obrnil. Koj nato se je ptič začel vzpenjati. Kričal sem v telefon, kaj se je zgodilo, a Murray mi ni odgovoril. Letela sva v višini tisoč štiri sto metrov. Globoko spodaj se nama je vlak zdel kakor igračka. Zdaj je bil dobre štiri kilometre za nama. Takrat je Murray čisto mirno dejal:
»Pazite dobro, Wayne! Zdaj boste skočili iz letala. Približno en kilometer pred vlakom boste pristali na tračnicah. Zadržite ljudi. Vlakovodja bo ustavil, ko vas bo videl, kako padate s padalom.«
»Saj to je blaznost, Murray! Kako naj...«
»Wayne.« je mirno dejal Murray in njegov glas je postal trd ko jeklo, »skočite sami ali vas bom pa vrgel iz letala.«
Minuto pozneje sem bil že pripravljen in sem skočil v zevajočo globino. Z zamolklim treskom se je padalo razpelo. Kakšnih pet sto metrov je šlo gladko. Potlej me je pa zgrabil veter in me zanesel vstran. Najbrže sem nehote veslal z rokami in nogami — smešno početje. Veter me je neusmiljeno zanašal, šest sto metrov od brzojavnih drogov sem čofnil v vodi in začel kričati, čel bresti vodo. Segala mi je do trebuha. Tla pod nogami so se mi udirala. Oblaki dima iz lokomotive so prihajali čedalje bliže. Najrajši bi bil pokleknil in začel tuliti. Zbral sem poslednje moči, stekel po brizgajoči vodi in začel kričati.
Visoko nad menoj je plavalo letalo. Vlak je prihajal čedalje bliže. Oblaki so se nekoliko* dvignili. Dež je ponehal. Zdajci sem videl, kako se je letalo začelo v zavojih spuščati. Morebiti se Murrayu vendarle posreči, da strojevodjo v poslednjem trenutku opozori na strašno nevarnost. Ohio je bil le še dva kilometra daleč. Natanko se je slišalo bučanje vode. Murray je ustavil motor. Obstal sem kakor uko-pan, srce mi je razbijalo. To, kar ta človek počenja, je blaznost. V višini štirih sto metrov je letalo ujel in se je jel položno spuščati. Zdaj se je prikazal vlak izza nekega gozdička. Sopihal in drvel je skozi vodo in spet sem začel teči in kričati. A živ krst se ni zmenil zame. Najpozneje v desetih minutah bo besneča reka pogoltnila ljudi, ki sede nič hudega ne sluteč v vlaku. Ko bo vlak privozil do pobočja, ga ne bo mogoče več ustaviti, a mostu ni nikjer več...
Murrayev konec
Murray je bil le še štiri sto metro.v od vlaka. Utegnil je biti kvečjemu sto metlov visoko; zdajci se1 je strmo spustil in že je letalo tlesknilo na vodo. Kljub bučanju vetra in ropotanju vlaka sem razločil hreščanje lomečega se železja in cvrčanje razbeljenega motorja v ledenomrzli vodi. Videl sem, kako se je eno krilo odtrgalo in koj nato se je aparat sesedel. Ravno na tračnice. Vlak je trikrat glasno zapiskal, zavore so zaškripale, voda je visoko brizgnila... Spet sem se spustil v tek.
Pet minut nato sem bil pri vlaku. V vodi so se gnetli ljudje. Na nasipu je voda stala komaj meter visoko. Tik pred lokomotivo se ležale razbitine letala in med njimi je ležalo človeško telo. Murray. Oči je imel odprte, ust-
tNadaljevanje na 8. strani)
zgoraj in jih
ALI Sl BILA TO 7
bolezen — zakaj bi se torej žalostili zaradi nje? Razne telovadne vaje boste dobili v našem listu, le pobrskajte nazaj!
Na drugo vprašanje vam ne vem odgovora, ker se vam ne upam svetovati. Najboljše je, da se obrnete do zdravnika. Pozdrav!	Saška
— —
LEPA NOGA ~
LEPA HOJA
Kolikokrat srečamo na cesti lepo, elegantno žensko, premerimo jo od nog do glave, ničesar ne moremo najti na njej, da ne bi bilo v redu: obleka je čedna, klobuček primeren, na nosu ni preveč belega naprha, postavica vitka: in vendar, nekaj na njej nam ne ugaja, šele ko jo pogledamo pod noge, opazimo, da ima težko, okorno hojo. Pod noge je videti ta mlada ljubka ženska vsaj za 10 let starejša.
»Ali je njena krivda?« porečete morda. Da in ne. Res je, da ne moremo vse imeti popolno oblikovanih
Naša kuhinja
poudarjenimi meči. Storiti je torej treba nekaj za členke.
Poskusimo s telovadbo: hodimo kolikor mogoče dosti po prstih. Zjutraj ko opravljamo jutrnjo toaleto, stojmo in hodimo po prstih (gl. 2. sliko). Vadimo vsak dan tole vajo: Stojmo na podplatih, navadno, potlej pa najprej vzpnimo na levi nogi počasi na prste in se počasi spustimo spet na ves podplat nazaj. Vadimo z vsako nogo vsak dan 10 krat (gl. 1. sliko).
še ena vaja je zelo primerna za tenke členke: kroženje v členkih. Lezimo na tla ali na posteljo — glavno je, da je noga vodoravna — nato pa krožimo v členkih, kakor vidite na naši 3. sliki. Dvajsetkrat v desno, dvajsetkrat v levo smer z vsako nogo. (3. slika.)
če hočemo, da bodo te vaje učinkovite, jih moramo vaditi vsak dan. Razen tega kopljimo vsak večer noge v mrzli vodi, a samo do polovice meč. Ne dalje ko pet minut. Po vsaki kopeli natrimo kolena in pete z mastno kremo. Dobro je, če kolena in pete večkrat oščetkamo z ostro ščetko in tako odstranimo vso mrtvo kožo, ki se tamkaj posebno rada nabira. Hodimo po stopnicah po prstih, tudi to odpravi mast ob členkih.
In zavedajmo se vsak dan, vsak hip: lepa noga je pogoj za lepo hojo, lepa hoja je pa pri ženski lepoti pičica na i.	Simona
Hodili
ne zna
loda veselo je in nežno gladko kožo ima, kajti vedno so ga negovali s S o I e a milom in kremo. Pa tudi njegova mamica, pravi atek, ima tako nežno in gladko kožo od Solea mila in kreme.
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Gospodična A. E. Pišete mi, da imate komaj 18 let in da se nagibate k zamaščenosti. Ker odkrito priznavate, da imate izvrsten tek in da se neradi gibljete, se mi zdi ta zamaščenost čisto naraven pojav, posebno v Vaših letih, ko še doraščate. Vendar bi se pa tudi takšnega naravnega pojava radi otresli, češ da kazi lepoto.
Najprej naj vam povem, da boste morali svoj način življenja temeljito spremeniti, če hočete shujšati brez škode za zdravje in za dalje časa, ne pa samo za nekaj dni. Najprej morate to spremembo vpeljati v prehrano. Bržkone jeste dosti močnatih jedi, sploh težjo hrano, ki nasiti, redi, a ni nič zdravilnejša od lahke zelenjavne hrane. Uvedite v jedilni list kolikor mogoče dosti zelenjave in sadja. Za nekaj mesecev se čisto odpovejte močnatim, sladkim jedem, ker vas te najbolj rede. Namesto njih si privoščite sadje, saj je približno ravno tako drago. Enkrat na teden lahko priredite mlečni ali sadni dan. Tisti dan, ko jeste samo sadje, jejte sadja, kolikor vam prija; najboljše je, če si morete kupiti več vrst sadja. Kadar imate pa mlečni dan, pijte in jejte samo mleko, na primer: kislo mleko, sladko mleko, jogurte. Razumljivo, da ne smete ne pri sadju ne pri mleku jesti kruha. En teden priredite sadni dan, drugi teden mlečni in tako izmenično dalje. Pazite pa, da se ne boste drugi dan za dva dni preobjedli, sicer tudi ta dieta ne bo učinkovala.
V našem listu smo priobčili tudi dva zelo uspešna, preizkušena coctaila za shujšanje. Poglejte torej v številko 14. z dne 7. aprila t. 1. na žensko stran desno spodaj.
Eden najboljših pripomočkov za shujšanje je telovadba, šport. A ne takšna telovadba, kakršno vadite vi, danes dve minuti, jutri pet, pojutrišnjem nič itd. Smotrna telovadba, ki jo vadite vsak dan, vam bo kmalu odpravila nekaj preobilnih kil. Telovadite zjutraj in zvečer po pol ure, a pričnite z 10 minutami. Vsak dan nekoliko minut prištejte, po enem tednu telovadite vsega skupaj eno uro na dan. Opozarjam vas, da vas bo sprva mišičevje nekoliko bolelo, a nič ne de. Pogumno nadaljujte vaje, počepe, skoke itd., dokler ne boste videli, da imate uspeh. A tudi tedaj ne odnehajte in si ne domišljajte, da zdaj spet lahko za mesec dni izprežete. Po telovadbi boste čisto zanesljivo shujšali in čeprav boste močili, bodo vaše mišice trdne; že to je lep napredek. Ne morem vam dovolj priporočati telovadbo; vprašajte kakšnega zdravnika za svet in vsak vam bo priporočil telovadbo.
Zanimajte se za šport, če imate kolo, kolesarite, pozimi se smučajte, poleti plavajte. Ti trije športi so zelo primerni za žensko, posebno za žensko, ki ima dobro trenirano mišičevje. Močne ženske dosežejo v športu pogosto boljše uspehe od šibkih, ker več vzdrže. če se boste ravnali točno po mojih navodilih, boste 'brez škode shujšali; ter boste gotovo še nekoliko zrasli, si ni treba beliti glave s to prehodno debelostjo. Bodite živahni, zabavajte se, Kajti vaša debelost ni
nog, vse bi pa lahko imele inteligentne noge. »Kakšne so pa inteligentne noge?« bo vprašala ta ali ona začudeno. »Doslej sem slišala govoriti samo o inteligentnih ljudeh.«
Inteligentne noge so tiste noge, ki so lepe po svojem izrazu in ne po svoji obliki. Lahko je noga čisto navadna, športna, tako rekoč vsakdanja noga, a njen izraz je zdrav, kajti na lastnica jo zna s pametjo prestavljati. Ne tiči v preozkih in ne v premajhnih čevljih, nima pretirano visoke pete, še nikoli ni dobila prve nagrade na lepotni tekmi, a vendar je zelo solidna, lepa noga. Dobro služi svoji lastnici, hvaležna ji Je namreč za nego, ki jo ji vsak dan posveča; lahko tudi vzdrži ves dan naporne hoje, je lahna med plesom in okretna pri hoji.
Zdaj smo pri tisti pereči točki: nogo je treba negovati. Razne modne dame to le prerade pozabljajo, a ta pozabljivost se kaj hitro maščuje. Najbrže imate toliko čuta za lepoto, da veste, kakšna mora biti čedna noga. Čvrsta mora biti in prožna, v kolenu lepo obla, ne preizrazita, in v členku tenka. Dosti zahtev, kaj ne? Le potolažite se, ni jih težko izpolniti.
Skoraj vsakdo dobi od narave kolikor toliko inteligentno nogo; pokvari si jo najpogosteje sam. Torej si jo lahko tudi sam popravi. Pričnimo pri členkih. Tenki členki dajejo nogi tisto ljubkost, ki tako prijetno preseneti oči. Denimo, da nimate tenkih členkov, da imate ravne noge, s premalo
Tudi doma bodimo čedno oblečene, imejmo več predpasnikov iz dobrega pralnega blaga, kakor jih vidimo na naši sliki
Ali si bila ti tista ljubka mlatiti gospodična, ki si danes teden okrog Vetih popoldne prišla v kavarno >Einono‘ s svojim kavalirjem? Imela si rožasto obleko, rože so tekle v vodoravnih črtah povprek temne svile. Bila si očarljiva. Tvoj spremljevalec simpatičen. Že ob vratih ti je — tako se mi je vsaj zdelo — zašepetal, naj si sama izbereš mizo. In res si ga ubogala. Izbrala si si prostor na koncu dvorane, tako da si lahko šla čez vso kavarno in da si se ogledovala v vseh zrcalih. Oprosti, a ztlela si se mi manj ljubka, manj naravna. A še hujše je prišlo. Sedla Si zti mizo, zviška nekaj naročila natakarju — videlo se ti je, da to zate ni važno, da torej nisi prišla zaradi kave — potlej si pa potegnila iz nočne torbice ogledalo, črtalo za ustnice in škatlico za puder. Zaman je l'il ves trud tvojega spremljevalca, 'la bi te zapletel v pogovor, nič te niso motili zvedavi pogledi radovednih sosed in sosedov. Mirno si pri-
zmi morajo trpet! dojenčki na kožnem vnetju In nadležnih izpuščajih ?
ZAKAI morajo trpeti matere, do Jih pri dojenju mučijo razpokane in razbolele prsi ?
M
m
0_ BI -QUN>
ja ~
ZATO, ker matere Šc ne vedo /a hitro in zanesljivo pomoč, k! jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo
Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica din 8. Ka/.pošilju proti predhodnemu nakazilu din 10 (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. Oblak. Št. Vid nad Liubliano
V
P ZensUi ta&g&vod -j
četrtek: Ponvičniki, grah v omaki, krompirjev pire, kuhana govedina, artičoke v olju1. — Zvečer: Telečji golaž, krompirjevi cmoki.
Petek: špinačna juha5, dušen krompir, solata, linška torta5. — Zvečer: Palačinke, nadevane s sirom, kompot.
Sobota: Rezančeva potica s solato4, kompot iz krhljev. — Zvečer: Dunajski zrezki z mešano solato. ..Nedelja: Riž na goveji juhi, naravni zrezki, dušen krompir, francoska solata, kompot, mandljevi upognjenci5. — Z v e č er : Mrzel narezek.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, krompirjev pire, čebulna omaka, kuhane telečje kosti. — Zvečer:	Ržen
kruh, grahova pašteta4, safalade.
Torek:	Možganova	juha, špinača,
krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Kokoš v obari.
Sreda: Golaževa juha, kumarična omaka, krompirjev pire. — Zvečer: krompirjevi rezanci s solato.
Pojasnila:
v olju: Odreži artičokam konice, spodaj pa nekaj listov daj v vodo, ki si jo okisala z limono, da ne potemne rjavo. Nato pripravi nadev. Vzemi primerno množino drobtin, zelenega drobno nasekljanega peteršilja, drobnjaka, popra in malo soli. To polij z oljem, pa rahlo zmešaj in napolni artičoke med lieti. Zdaj jih postavi v kozico tesno drug poleg druge, prilij goveje ali zelenjavne juhe, dobro pokrij in pari Vi do 2 uri v pečici.
5 špinačna juha: Daj v kozico na štedilnik žlico masti, zarumeni v njej žlico narezane čebule, pridaj še žlico presnega masla, malo zrezanega peter-šiljčka in 4 žlice moke; ko moka nekoliko porumeni, pridaj 25 dkg kuhane in na drobno sesekljane špinače in •/« litra sveže smetane; nadalje prilivaj po malem */* litra mleka in 2 litra vrele slane vode in malo popra. Ko dobro prevre, je juha gotova. Vlij jo v lonec za juho, ki si v njem že prej zmešala dva rumenjaka ali 1 jajce, pridaj še opečenega kruha in daj na mizo. V juho lahko zakuhaš '/» litra riža.
tflULrin kmneu *
’ Linška torta: Daj na desko 12 dkg presnega masla in 12 dkg moke; vse skupaj prav fino zmešaj in zdrobi. Dodaj 8 dkg sladkorja z vanilijo ali limonovo lupinico, 12 dkg drobno zrezanih mandljev in 2 rumenjaka. Hitro napravi testo, ga zvaljaj in odreži e tortnim obodom. Daj kolobar testa v model, iz ostankov testa pa pripravi mrežo za na torto. Potem pa pomaži z jajcem in lepo rumeno opeci. Pečeni torti daj med mrežo mezge in jo dobro potresi s sladkorjem. Ali pa na-pravi dva kolobarja in ju speci. Enega pečenega namaži z mezgo, drugega pa položi nanj.
4 Rezančeva potica s solato: Zamesi testo za rezance iz 'A litra moke, 2 jajci in malo vode. Napravi iz testa za debel oreh velike kroglice in jih po tlej razvaljaj, tako da dobiš majhne okrogle krpe. Kuhaj jih vsako posebej v slani vodi in dcvaj kuhane v mrzlo vodo. Iz vode jemaje jih polagaj na mokro desko, a precej narazen, da se ne sprimejo. Potem zmešaj 'A 1 kislo smetane, 3 žlice drobtin, 3 jajca in veliko pest drobno narezane svinjine. Zdaj namaži kozico z mastjo, potresi z drobtinami, položi vanjo rezančeve krpe in namaži z nadevom, nato polagaj na to spet krpo in tako izmenično naprej. Zgoraj naj bo krpa, ki jo pomaži s smetano; potem vse lepo rumeno zapeci. Pečene zreži na koščke in daj na mizo.
‘Mandljevi upognjenci: Naredi iz 2 beljakov trd sneg, zamešaj vanj 18 dkg sladkorja, 18 dkg fino zrezanih mandljev, malo klinčkov, sok V« limone in malo limonove lupinice. Nato postavi na štedilnik v vročo vodo, da postane vroče, potem odcedi in urno namaži z mokrim nožem pol prsta na debelo z beljakom pomazane oblate. Zdaj to razreži na dva prsta široke in prst dolge koščke in jih položi na ovoščeno in omaščeno, nalašč za to zakrivljeno pekačo; če pa nimaš takšne pekače, jih daj pa kar na navadno; potlej boš namesto upognjencev dobila šibice.
•Grahova pašteta: Skuhaj v malo vode slab poldrugi liter drobnega svežega graha, potem ga še s presnim maslom in zelenim peteršiljčkom prepraži in shladi. Nato zreži na drobno 42 dkg telečje ali kakšne druge pečenke, vmešaj 5 dkg presnega masla, primešaj 4 rumenjake, snega 4 beljakov, nazadnje pa še prav rahlo pečenko. Zdaj tenko razvaljaj že pripravljeno testo, položi ga v namazan model ali v kozico, da bo okrog in okrog viselo za 3 prste čeznjo. Zdaj daj vanj 1 vrsto nadeva, položi nanj ocvrta in na tanke rezine zrezana jetrca ali pa priželjc ali kakšno drugo pečenko. Zdaj daj vrsto graha, spet pečenko, in tako izmenično dalje; na vrhu mora biti grah. Zgani testo, ga pomaži z jajcem in počasi peci v pečici.
Ali si bila morda ti, ki zdaj to be-re$> tista gospodična, ki sem jo ondan Srečala v neki ljubljanski modni trgovini? Imela si sinji kostim, temnordečo bluzo, tenčične nogavice in kupovala si rokavice. Grebla si po škatli z rokavicami kakor po košari * fižolom, grbančila čelo in vihala nos: ■»Veste, gospodična, hotela bi imeti nekaj apartnega, nekaj takšnega, česar nima vsaka,« Prodajalka je rdela, prinašala in odnašala škatle, razkazovala in naštevala cene.
»Ah, te se ne podajo k mojemu kostimu... te bi morda bile, a imajo Previsoka zapestja... temnomodre... ima jih vsaka tretja... in potlej te oene! Ali mi res ne morete pokazati ničesar posebnega, velemodernega in Poceni?«
Nove škatle so se odpirale in kupi-otle pred teboj, rokavice vseh barv: zinje, rdeče s črnimi dlanmi, čipkaste, zelene, iz tila, rokavice vseh oblik in cen so preplavile prodajno mizo pred teboj. Tedaj si na vrhu Polic zagledala še eno škatlo. »Pokadite mi, prosim, še tisto škatlo,« si velela prodajalki. Dekle je ubogalo. ' tej škatli je bil en sam par preprostih športnih rokavic iz jeleno-mne, kakršne ima vsaka ženska v svoji zalogi. Vprašala si po ceni in Pet minut zbijala nekaj dinarjev. Nato si jih kakor užaljena kupila in Plačala.
Ko si odšla iz trgovine, si je prodajalka z robcem obrisala čelo in spila kozarec vode.
Ali si bila to ti?
Ali si bila ti tista mlada mati, ki sem jo prejšnji teden srečala v glavnem tivolskem drevoredu? Imela si crnobelo progasto obleko, črn plašč in v gumbnici belo rožo. Na glavi si imela črn klobuk in na nogah črne moderne čevlje s plutovinastimi podplati. Bila si lepa, elegantna modna dama. Za roko si peljala otročička, svojega sinčka, Na tvoji desni je korakala druga modna dama, oblečena v temnomoder plašč in z bledorožna-tim klobukom na glavi. Hiteli sta po Promenadi, otrok je komaj drobil za rama. Od časa do časa sta se ustavili, najbrže so bili tedaj vajini pogovori posebno tehtni. Kajpak se je moral tudi otrok vselej kakor na ukaz ustaviti. Nič posebnega, kaj ne?
In vendar sem opazila nekaj posebnega. Tam, na koncu promenade, *e skoraj ob železnici, se je igralo troje otrok ob kupu peska. Tudi tvojemu sinčku je zastal korak, otroče je zasukalo glavo proti igrajočim se drugom, a ni si upalo izpustiti tvoje roke — ali — si ga pa morda Pretrdo držala? Kajti trenutek nato sem videla, kako si potegnila malčka »a seboj in. zagodrnjala. Najbrže tedaj tvoj pogovor s prijateljico ni bil dovolj važen in zanimiv, da bi se bila ustavila.
In vendar ti mož skoraj vsako jutro govori: »Pojdi z otrokom ven, da se bo na tekal in naigral.c Ti pa hodiš razkazovat svoje modne obleke...
Ali si bila to ti?
čela svojo toaleto, kakor da bi bila doma. Naprh pudra je pokril pecivo pred teboj, a saj zate to ni bilo važno. Nato si na hitro posrebala kavo, vrgla nekoliko spogledljivo vročih pogledov svoji okolici — ko bi jih bil ujel vsaj tvoj spremljevalec! — si še enkrat naličila obraz in odšla iz kavarne. Bila si ravno tista, kakor ona, ki je 10 minut poprej vstopila, in vendar še zdaleč ne. Bila si brez ljubkosti, brez miline, samo kričeče obarvana modna lutka brez osebnosti.
Ali si bila to ti?
Ali si ti tista prijateljica moje prijateljice, ki ji tako dosledno in po načrtu pokvari sleherno veselje ob novi obleki? Prijateljica ima novo obleko, ljubko, lahno poletno obleko s pikami na temnem polju. Srečaš jo na cesti. In zažgoliš: »Tak to je tista tolikanj opevana obleka! Zakaj si pa vendar izbrala pike? Letos niso več v modi in dolgočasne so že/« in odvihraš dalje. Prijateljica je pa dva meseca hranila, da si je kupila to lahno poletno oblekeo.
Tvoja zloba je pa že kar genialna. Zadnjič je imela najina prijateljica obleko, ki ji ni bilo mogoče prav ničesar očitati, bila je izvrstna v kroju in barvi, moderna in srčkana in se ji je sijajno podala, Tedaj si se sklonila k meni in mi šepetnila: »Nič j ni treba omenjati te nove obleke, < naj ne misli, da jo vsakdo opazi!« Nisem se ravnala po tvojem nasvetu, } kajti ravno tako dobro vem kakor j ti, da je prijateljica skromna, sko- j raj preskromna, in da ima večkrat celo občutke manjvrednosti.
Ali si bila to ti?	Saška
MIGLJAJ USODE Jj
21. nadaljevanje
»Vse nič ne zaleže, kvečjemu zbežati bi moral. Gospa VVittichova, premislite vendar, kako nama je hudo z gospodom. Dobro delo bi storili gospodu in meni, ako... ako bi se spet vrnili k nam.c
»Nepoklicana? Nak, prijatelj, to pa že ne, dokler se pišem za VVittichovo. O n,« s posebnim poudarkom je izgovorila ta ,on‘ — »on je užalil našo Lenko. Kričač ji je rekel...«
»Oh, saj mu je že zdavnaj žal,« ji je skočil Gundermann v besedo.
»Naj mi piše, naj me prosi, da bi spet prišla...«
»Nak, tega pa že ne bo storil. Rajši si nos odgrizne!«
»Naj si ga, če je tako trmast. Jaz sem ženska, ki visoko cenim družino. Svojih pa že ne dam žaliti, ne — prav nikomur!«
Gunderman se je ves potrt sesedel. Zaradi gospoda je bil VVittichovi pisal tisto pismo, zanj se je žrtvoval — in zdaj naj bi vse skup padlo v vodo... Ves zmeden je stopil k oknu — tedaj ga je pa kakor blisk spreletelo: zagledal je doktorja Eckarda!
»Strela z jasnega! Tu zunaj 6edi!«
»Kdo?«
»Gospod doktor! Na vrtu, za mizo!«
Gospa Witticliova je tedaj tudi zagledala svojega nekdanjega gospodarja — in zdajci jo je obšla slutnja...
»Gundermann, pa menda vendar niste...«
»Pri moji veri, ne,« je zatrdil. »Nu, lepo bi naietel. Saj ga vendar poznate. Nak, to je kar od Boga poslan slučaj!«
Koj prihodnjo minuto je stekel k mizi na vrt. Doktor Eckard je bil ves začuden, ko je zagledal svojega služabnika v tej predmestni krčmi.
»Gundermann, kaj pa počnete vi tukaj?«
Le-ta, ves zaverovan v pomoč z neba, je zbral vso svojo diplomacijo, zato je še bolj nerodno povedal:
»Nekoga sem obiskal — neko staro znanko, ki je tu pri sorodnikih — gospo VVittichovo namreč!«
»Res?« je malomarno dejal doktor Eckard in mirno vlekel dim iz svoje smotke.
»Gospod doktor,« je z milim glasom spet povzel Gundermann, »saj je bila vendar toliko let pri nas in tako dobro se nam je godilo, zdaj nas pa tareta sama skrb in jeza — in sploh: tako ne kuha nobena ženska na svetu...«
Gospod glavni urednik ni ugovarjal, a vendar je bil še zmerom zapet, ko je odgovoril:
»Recite ji, da jo pozdravljam!«
»Saj je vendar sama tu; notri v gostilniški sobi, tam kjer je okno odprto. Poglejte vendar, gospod doktor!«
Proseče je pogledal svojega gospoda, ki je na videz še zmerom malomarno puhal sinje oblake dima predse. Pred njegovimi duševnimi očmi so se pa zvrstile poslednje štiri gospodinje v parado! Kuharica, ki je vse prismodila, tatinska ženščina in vlo-milčeva družica, ,historična* gospodinja božjastnih napadov in naposled poslednja: gos, ki trepeta samo za moške hlače!
Zdajci je vstal in se napotil k oknu.
Gospa VVittichova ga je uzrla, kako prihaja, pa je brž odložila prte, ki jih je bila pomagala zlagati. Se zmerom postavno in zdravo žensko pač ni in ni strpelo v brezdelju in dolgočasju vaškega življenja!
Zdaj sta si stala nasproti. Doktor Eckard zunaj, VVittichova znotraj! Sila zoper silo in za enkrat oba še pripravljena na boj.
»Dober dan, gospa VVittichova!« je pozdravil doktor. »Kako vam kaj gre?«
Meni se godi imenitno!« je poudarila. »Vam menda tudi, gospod doktor?«
>Ne, črevesni katar imam. je s poudarkom dejal in očitajoče zategnil obraz.
»Ti nesreča, ti! Tako imenitne kapljice imam doma za tako stvar!«
»To vse nič ue zaleze. Saj ni od slabega želodca pa tudi od slabe prebave ne — od jeze, samo od jeze! Saj vam je Gundermann menda že potožil svoje bolečine.«
»Da. da!«
Nastal je molk, ki je obetal postati usoden. Gundermann, ki se je bil prikradel že čisto blizu, je s strahom čakal odrešilne besede. Pa je le ni hotelo biti.
Naposled je doktor Eckard vendar spet povzel:
»Gospa VVittichova. človek je včasih živčen in včasih občutljiv. Obojega bi se moral odvadili.«
Tu popolnoma neosebna pripomba je bila vendar hudo osebno mišljena — in gospa VVittichova jo je razumela. Malce zviška je naposled odgovorila:
»Da — in človek je včasih tudi — babica, gospod doktor!«
»Drži! Kje je pa prav za prav vaša vnučku?«
»Lenka je v Uckermarku pri starših!«
Zdelo se je, da je ta novica doktorja popolnoma potolažila. Zakaj, če klim Lenka v Uckermarku, je pač ne bo moči slišati v Berlin. Komaj je to važno dejstvo ugotovil, je postal nestrpen in nič se mu ni dalo več par-lamantirati. Pogumno je presekal vozel:
»Gospa VVittichova, vrnite se spet k nam. Sicer mi bodo tega nesrečnega Gundermanna še na silo vpregli v zakonski jarem. S tolikšno odgovornostjo si pa ne smete vest obtežiti.
»Saj bi morala še po svoje stvari,« se je že čisto omehčana otepala gospa VVittichova. »Ali imate tisto strašno in nesramno,osebo* še zmerom pri hiši?«
»Ta bo sfrčala s plačo in hranarino! Vi pa, glejte, da brž prinesete svoje stvari. Čez tri dni bo v moji hiši vse v redu, potlej pa prevzamete spet vi komando! Drži?«
»Drži!« je pritrdila gospodinja, saj je vedela, da doktor ni prijatelj pregostih besed.
Eckard je zadovoljno prikimal in se je spet vrnil na vrt, zakaj uzrl je bil svojega prijatelja, ki se je bil pravkar vrnil s sprehoda.
Gundermann je ves erečen in blažen sklenil roke k tihi zahvalni molitvi. Samo še tri dni! Hura! Tako dolgo se bo že še otepal vsiljive snu-bačke — potlej pride pa ona — in spet se vrne stara, zlata doba!
*
Gospoda sta se pozdravila in sedla za mizo. Brunold se je bil med zimo spremenil. Njegova drža ni bila več tako strumna kakor prej, obraz mu je bil upadel in truden, živčno napeti izraz ga je postaral še bolj. Včasih ga je kar na lepem napadel hud kašelj, tako močan, da je moral obmolkniti in globoko zajeti sapo. Eckard ga je v skrbeh opazoval.
»Že spet si preveč delal. Zakaj si le ne privoščiš malo miru?
črtice niso nič manj užgale. Ako bi mi naposled vendar že hotel dovoliti, da te seznanim z odličnimi ljudmi, bi imel že zdavnaj povsod vrata odprta.«
»Ne, nočem ljudi kje trdo dejal Brunold. »Prav zato sem se skril tukajle zunaj. Te malomeščanske duše tod okoli že uženem, kadar pa tekam po gozdovih, ne srečam žive duše. Vaša ugledna policija se je sprva na moč ukvarjala z menoj. Rus, ki živi čisto samotno, ki se z nikomer ne druži, nobenega v stanovanje ne pusti, tak človek se jim je moral zdeti anarhist. Opazil sem bil, da sem pod nadzorstvom. Zdaj so se menda že do dobrega prepričali, da nisem nevaren!«
Vse to je zvenelo trpko in hladno. Zdelo se je. da je možak, odkar ni več vezan na službo in se mu ni treba več na nikogar ozirati, postal še ne-priljudnejši. Eckard je bil torej zaman upal, da ga bo sčasoma spet vrnil življenju, saj 6e je trmasto uprl slehernemu njegovemu poskusu. Mrtvec v njem se ni dal več obuditi. Delal pa ni toliko zaradi tega, da bi lahko živel od prisluženega denarja, temveč bolj zato, da bi ne bil zmerom sam s svojimi mračnimi mislimi. Veselja mu pa niso dali ne delo ne njegovi uspehi, še trdovratneje se je zapiral pred svetom. Evgen Eckard je bil edini človek, ki ga je 6ploh trpel, in le-ta je občeval z njim kakor z bolnikom, ki mu je treba zmerom popuščati in pritrjevati, ko je že sleherna nada v ozdravljenje ničeva.
»Tako nenevaren pa vendar nisi, Rihard,« je menil doktor resno. »Pre-mnogokrat se da s peresom več opraviti kakor z dejanji; to dokazuje tvoja drama. Strahotna je govorica tvojih ljudi — in čeprav jim daješ tuja imena in tuje obraze, jih je vendar lahko razumeti.«
»Tako je tudi treba! In — ali še zmerom hočeš spraviti stvar na oder?«
»Sem že storil. Seveda ne v dvor-
»Počakati moramo,« je menil dok-ior. »Minilo bo še dokaj časa, preden se odločijo. Med tem pa moraš odi 1 i cdiod! Ves bolan si od samega pisanja. Noč in dan si presedel za pisalno mizo v mrzličnem razburjenju — in take reči se maščujejo, prijatelj! Za poletje ti je predpisal zdravstveni svetnik gorski zrak — toda do poletja je še dva meseca časa. Zato pojdi kar precej v Južne Tirole ali pa v Zgornjo Italijo...«
»V zboru milijonov slanikov, ki se pod imenom turistov selijo v tople kraje. Hvala za takšno zabavo! Poleti bom že odšpl, saj tu ni prijetno bivati v vročini in prahu. Takrat jo mahnem v božjem imenu v gore! Tam bo menda še kje kakšen miren kotiček, kjer bom lahko sam. Do takrat pa ostanem tu.«
»Rihard, prosim te...«
»Nikar se ne trudi, Evgen! Nočem, in pika!«
Spet ga je obsedla trmoglavost, ki ji tudi Eckard ni bil kos. Že premno-gokrat je to okusil.
»Prav, pa pridi poleti vsaj k meni na Prisojnik,« je naposled z vzdihom dejal.
»Prisojnik? Kje je pa to?«
»Saj res, tega še ne veš, da sem posestnik na Tirolskem!«
»Nisem vedel. Odkod ti posestvo?«
»Slučajno sem ga dobil. Pred dvema letoma sem namreč potoval po Dolomitih. Nekoč sem zašel v ogromnih gozdovih. Po dolgem tavanju sem naposled uzrl majhno, samotno kmetijo in sem se lačen in utrujen zatekel tja. Ležišče so mi kaj radi pripravili, za pod zob pa ni bilo nič drugega ko suh kruh in kozje mleko. Videi sem, da žive ljudje v strašnem siromaštvu.
»Kmet in kmetica, oba že priletna, sta sama gospodarila v tej samoti. Oba je bilo trudapolno delo upognilo, oba je bila pičla hrana izčrpala. Pomenkovali smo se; beseda je dala besedo in tako sem izvedel od njiju kaj žalostno zgodbo. Kmetijo sta bila podedovala od očeta. Prva leta je šlo še dobro, čeprav je bilo treba garati na vse krip-lje. Potlej jima je Bog dal otroke in z njimi čedalje več skrbi. Bolezen se je naselila pri njih in še slabi časi so prišli. Morala sta se zadolžiti... Z obrestmi je dolg naraščal, otroci so umirali drug za drugim, dokler nista na-
Zjutraj seveda, posebno pa zvečer:
Chlorodont-zobna pasta
Ker miru ne prenesem. Moram delati, sicer ne vzdržim. Zakaj si mi le poslal svojega zdravnika? Kaj me hodi ta dedec morit? Nič ga ne potrebujem! Kar mi je gospod zdravstveni svetnik pridigoval, si lahko pridigu-jem sam, desetkrat na dan, ako me je volja. Poslednjih pet let sem živel v vročih jutrovih krajih, v Indiji in na Japonskem, zdaj pa ne prenesem vaše ostre zime. To je vsa učenost!«
»Potlej bi si bil moral izbrati milejše podnebje za zimske mesece. Saj imaš vendar' dovolj denarja.«
»Menda, saj me prav vi še predobro plačate. Bojim se le, da si me ti ukazal tako honorirati!«
»Nak, motiš se. Po vrsticah gre. Plačujemo pač po zaslugi, to je, po jeziku in vsebini. Tvoja prva novela je bralce na moč navdušila — in tvoje
nem gledališču; tam bi bilo poslednje zavetišče za tvoje delo, ki je v njem nagrmadeno toliko eksplozivnega gradiva. Leesingovo gledališče sem navdušil zanj. Zanimivo se jim zdi na moč, ali ga bodo pa upali sprejeti, je še vprašanje. Ravnatelj se boji prepovedi — ali pa, če gre že z uprizoritvijo vse po sreči, drugačnih posledic, ki bi se zgrnile nad njegovo glavo. Seveda meni, da bi bila zadeva v vsakem primeru senzacija.«
Brunold se je trpko nasmehnil.
»Senzacija! Ko človek piše s srčno krvjo! Kajpak, taka reč zbiča živce — in občinstvo kaj hitro zavoha, kaj je zanj. Naj kar poskusijo z dramo! Boš videl, da bo vlekla.«
Iz njegovih besed ni zvenela zavest pesniškega zmagoslavja, temveč za-smehljiva zaničljivost!
posled — nadložna in stara — ostala sama. In še v tej revščini jima ni bilo sojeno ostati do konca njunih dni. Prihodnji mesec — sta mi pripovedovala — jima bodo prodali domačijo in potlej se bosta morala do groba pehati pri tujih ljudeh za skorjico bornega kruha.«
Brunold je zmignil z rameni.
»Kakor da bi bilo to kaj posebnega! Težave in skrbi, bič usode... prava reč! Že mnogo sem videl in okusil tega! Zdi se mi kar, da si se ti šel takrat dobrotnika in odrešenika! Ne?«
»Izrabil sem priložnost, da uresničim svoj davni sen. Kdor tiči leto in dan samo v ,kulturi* in ,nadkulturi‘, temu se ipač ne da še poleti prebivati s sto civiliziranci v kakšnem velikem alpskem hotelu. Že od nekdaj sem hrepenel po kakšnem mirnem in skri-
tem kotičku, kjer bi se lahko res po' mili volji odpočil. Izklicna cena je bil* hudo nizka — in že čez nekaj dni sem stvar uredil. Kupil sem kmetijo s pogojem, da izplačam upnike. Zdaj sem že gospod in gospodar na Prisojniku!«
»Kaj si pa s starcema storil? Ali si ju nagnal na dnino?«
»Ne kvasi vendar neumnosti! Tam sta ostala in gospodarita, da je veselje. Saj vendar mora nekdo biti, da mi upravlja posestvo. Pridelke jima dam vse, ko pa pridem, skrbita zame, da je kaj.
»Pravi egoist si, to že vidim!« se je norčeval Brunold. »Navzven modrijan in kritik, zmerom hladan prav do srca, navznoter pa tako sentimentalen, da poženeš nekaj tisočakov in dvema kmetoma rešiš njuno domačijo. To naj bi ti prisodil? Menda si domišljaš, da sta ti celo hvaležna. Medtem te pa ociganita pri vsaki priložnosti.«
»Rihard!« je nejevoljno vzkliknil doktor.
»Včasih si pa ti meni bral kozje molitvice, če sem vse verjel in zmerom mislil lepo in pošteno. Zdaj vidiš, da me je izučilo, čeprav nisem hodil v tvojo učilnico po nauke!«
»Ne norčuj se iz vsega!«.ga je ustavil Eckard. »Rajši mi obljubi, da pri-deš k ineni. Pred drugo polovico junija ne moreš tja gor, ko je pa še vse pod snegom. Lega je prekrasna, zraka in samote imaš na prebitek. Seveda pridem tudi jaz v planinski raj, ko pojdem na dopust. Mene boš menda še prenesel?«
»Prav, pa pridem!': je kratko dejaj Rihard. Nič mu ni bilo mar, kje stoji ta samotna kmetija, in niti zahvalil se ni za prijazno prijateljevo ponudbo. A hvale Eckard še pričakoval ni, saj je bil že ves vesel, da je prijatelj privolil.
»Že lani sem bil tam,« je spet povzel doktor. »Vse mogoče sem prizidal in prezidal. Mi meščani smo pač udobnosti vajeni, na tirolskih kmetijah je pa ni. Zdaj je vse v redu...«
Tu se je njun pogovor končal, zakaj na vrtu je kar nenadejano nastal peklenski šunder. Mačka, ki je doslej mirno počivala na ograji, je bliskovito planila dol, hkrati se je pa pri-podil s ceste ogromen pes. Pričel se je divji lov med stoli in mizami. Pes je rohnel ko obseden, mačka se ga je pa še komaj in komaj otepala. Tedaj je prišla pomoč od zunaj .
Neko mlado dekle je vsa zasopla pritekla na vrt, ozmerjala po rusko psa in ga prijela za ovratnico.
»Boro, zverina! Ali boš dal mir! Mirno, na mestu!«
Mačka je izrabila ugodni trenutek in skočila h kostanju. Z neverjetno naglico je splezala po deblu in se skrila v vejevju. Boro pa, ki ga je prijela lovska žilica, ni dal in ni dal miru. Vzpel se je na zadnjih nogah in divje lajal na ubogo mačko. Toda nepokorščina se mu je koj otepla. Njegova mlada gospodarica je imela sicer samo solnčnilc v roki, toda kljub temu je z njim prav pošteno mlatila po uporneževem hrbtu, dokler ga ni naposled bolečina udarcev spomnila, da niu je kot psu pokornost prva zapoved. Umolknil je in se prihulil.
Oba gospoda sta sedela na drugem koncu vrta. Doktor Eckard je zdajci planil pokonci in z naglim pogledom ošinil svojega prijatelja.
»Nekoga moram pozdraviti,« je dejal polglasno. »Pojdi z menoj!«
PREPOVEDANA LJUBEZEN
LJUBEZENSKI
ROMAN DVEH
MLADIH LJUDI
11. nadaljevanje
»Karla se noče ločiti... vse mi je oprostila...« Trpko se je zasmejal... »Pravi, da je to zabloda, ki pa ni treba, da bi imela posledice. S Heleno misli ostati v Italiji, dokler... saj razumele... in potlej... potlej... Lahko si mislite. O, vse bo uredila kar najbolje! Kaj hočete?... Njena pravica je to!«
In spet se je zasmejal. Zdelo se je, kakor da so mu živci v tej brezupni uri docela odrekli.
Gorje, ki se je šele zdaj z vso grozoto zgrnila na Heleno, je prenesla s samozatajevanjem in s ponižnostjo, da sem jo morala občudovati. Ko se je tisti večer v Genovi zavedla, je pol ure na samem govorila z Jurijem.
Pred tem pogovorom je bila Helena strto dekle, brez sleherne volje, pozneje je pa stopila predme notranje okrepljena in v usodo vdana žena. Poslovila se je bila od njega... za zmerom, je mislila, in dejala s tiho, ganljivo prepričevalnostjo:
»Jurij bo moral trpeti še mnogo bolj ko jaz, teta! Natanko vem, da bom jaz umrla, Bog ne bo dovolil, da bi midva živela... tega vendar ne sme dovoliti.«
Bala se je le še svidenja s Karlo, zato je hotela, da bi šla z njo.
Karla je bila vse nenavadno praktično uredila. Iz Genove smo se odpeljale v Bordighero. V vlaku se je kar trlo ljudi in za naju v kupeju ni bilo več prostora. Dan je bil jasen. Ko smo se peljale ob morju, smo se vo-
zile po pokrajini, ki se je nama severnjakinjama zdela kakor raj. Videli sva svetlikajoče se sinje morje, ki so se njegovi valovi pod južnim vetrom v belih penah razbijali ob skalah, na vrtovih so se zibale palme, tršate olive so silile s svojimi vrhovi v srebrni lesk in slikovita mesta in kraji so ležali ob vznožju in na vrhovih gričev. In okoli naju veseli, potujoči ljudje — in vsepovsod so doneli veseli, navdušeni vzkliki in oči so sijale: in sredi med vsem tem je to ubogo bledo dekle s svojo bridko boljo, to ubogo dekle, ki je bilo tu tako čisto tuje, kakor bi bilo z duhom daleč nekje drugje, strmelo v to razsipno lepoto.
In nazadnje smo dospele na cilj. V hotelskem omnibusu smo sedele naproti Karli in se peljale po tihi cesti, ki so se v njihovih vrtovih pozibavale palme, k hiši, ki jo je bil Jurij za dalje časa najel za nas. Karlin ledeni obraz je bil kakor uganka; svoj živ dan nisem videla pri njej tako odtir-nomrzle oholosti.
Neka starejša Italijanka, ki je pomagala v hiši, se je obrnila k meni in me vprašala, ali sem jaz gospa. Tedaj je Karla pokazala na Heleno in rekla ledeno in zviška:
»Tamle 'stoji ntadame. Ta dama je samo naša prijateljica.«
Otrpli spričo neizbežne laži sva tisti trenutek stali pred Italijanko s pobe-šenimi očmi. Nihče se ni nasmehnil razen stare Italijanke in Karle. Ves tisti večer ji tisti spačeni, porogljivi
nasmeh ni izginil z obraza. Ko je prišla Loti, da bi odprla kovčege in spravila najine stvari v omare in smo vse tri nemo sedele v malem salonu, je Karla iznenada stopila pred Heleno.
»Ti,« je zaničljivo dejala in stisnila pesti v gubah svoje obleke, »ti... kaj naj bi pa človek od tebe drugega pričakoval... To si pač podedovala po svoji materi! Ne boj se, ne bom se izpozabila nad teboj!« se je zasmejala, ko se je Helena nehote umaknila. »A tako, kakor vidva želita, ne bo nikoli, nikoli! In zdaj svojo komedijo dobro igraj! To je edino, kar od tebe zahtevam. In vi;., ko 6e boste nekaj dni odpočili,« se je obrnila k meni, »lahko spet odpotujete. V Ziilli m o r a biti nekdo, da bo nadziral, t u vas ne potrebujemo...«
Helena me je prestrašeno zgrabila za roko. potlej se je pa spet nasmehnila, tako nekam zmedeno, kakor se nasmihajo do kraja obupani ljudje.
»Da, teta,« je rekla, »bolje je tako.«
Ko sem drugo jutro po neprespani noči že zarana odšla iz hiše, da bi se mi ob pogledu na krasno naravo spet vrnila mir in izgubljena zavest, me je pri odhodu z vrta, kjer je vse zelenelo in cvetelo, nekdo potegnil za krilo.
»Košček poti grem z vami,« je zašepetala Loti in me pogledala s svojimi dobrimi očmi, ki so v njih blestele svetle solze. »O, gospodična," je potožila in mi krčevito stisnila roko, »kako se je le moglo kaj takega zgoditi? Nič se ue bojte, bom že jaz pa-
zila na nesrečnega dekleta; to sem že gospodu Juriju obljubila. Niti las se ji ne bo skrivil na glavi. Kakšna nesreča je prišla nadnjo! Ko bi bila moja dobra, pokojna gospa vedela, kaj bo naredila s svojo zahtevo na smrtni postelji! A tudi za gospo ni to kar tako. Ne, prav zares ne! Ah, moj Bog, kaj bo neki zdaj?«
Nič pametnega mi ni prišlo na misel, da bi ji odgovorila. Nemo sva stopali proti cerkvici ob morju in ko sva prispeli tja, sva sedli na klop in se zagledali na morje, ki so se njegovi valovi, sinjesivi kakor jutrnji svit, razbijali ob pečinah; njegova neskončnost je nelcam olajšujoče vplivala na mojo dušo.
Drugo jutro sem se že morala posloviti od Helene. Še dolgo potem, ko sem se vozila v vlaku, so mi v ušesih zvenele besede, ki mi jih j0 rekla pri slovesu:
»Potuj brez skrbi, teta, stoj mu o» strani, povej mu tudi, da bom jaz prav tako mirna in pogumna in da bom vse težave potrpežljivo prenašala kot pokoro za najin greli.«
* * *
Tudi pri nas v Ziilli se je oglasila pomlad. Za naju dva osamljena čim veka je bila to velika sreča, kajti pogosto je nama bilo v hiši pretesno spričo nemira in žalosti, ki sta se naju lotevala.	,
Jurij se je bil z vsemi silami vrgel na delo. Opoldne sem ga videla komaj kakšne pol ure in zvečer spet pri večerji. Pogovarjala sva se zmerom 0 nepomembnih stvareh, a iz najinih oči je glasno govorila plaha skrb.
Tisti čas mi je pastorjeva hiša p?' stala drugi dom. Žalostno novico Je bil pastorjevim sporočil že Jurij sam-Dolgo sta se obe dobričini borili s svojo boljo in z grozo. Pastorka je bj1* piva, lci je privoščila Heleni dobr0 besedo, pastor pa ujeuega imena n*"
glavni dobitniki velikega RAD ION tekmovanja!
/•%)' °3grada	Temef,	Nova	va*	pri	^ariiotu,
(.Uin. lo.ooo -J:
2. nagrada
(Din. 5.000*-): v,< Bat,,• Za9ret* Deže,i£ev* ul!ta 8* (Din. 2.ooo*--):
2oo nagrad (Din. loo);
3. nagrada
(Din. 3.000--)! *el* WuUoyii’ Somtar, Vatjevsfca 23,
4. nagrada B.V.S»efan««^a,šabac,k.r.JWjav.»
čurčič D., Novisad Kopan H., Jastrebarsko Sablatnik L., Ljubljana Gracič A., Sarajevo 6eck M., Mol Hrast K., Jesenice ^Trinaesti V., Šibenik Cole P., Krmelj Pavetič B., Ptuj Szika A., Novisad Opsinger O. Slov. Bistrica Schmidt R., Jur. Klošter Nagyivan M., Lazarovo Ožegič D., Zagreb Miholič B., Gračane Kem A., Banjaluka Novi na A., Zagreb Debevc F., Grahovo Gluvakov S., Beograd Burija M., Črnomelj Sešič D., Zagreb lAleksič B., Smederevo Arbesser A., Vršac Ingolič Adela, Hajdina Logar M., Rim. Toplice Marič M., Varaždin Puhar F., Kranj 'Vedenik K., Celje Pamše A., Beograd Glinšek M., Skale jRovšnik M., Braslovče Rauš S., Lazarevo Ignjatovič B. Dobrljin Tomič M., Zemun iZelja A , Rateče Planica Pengal M., Ljubljana plovša A.. Polhov gradeč Reiter M., Peščeno Babnik I., Ljubljana Kranjc R., Sv. Rupert
Marinšek A., Ljubljana Witenc M., Kočevje Kobale A., Maribor munjed D., Celje Miketek K., Sarajevo Pečinovič T., Vareš Sinkovič O., Donji Vakut Vajdi M., Braslovče
Szfike M., Novi Vrbaa Knez A., Slovengradec Vik torka S., Vršac Simonik A., Novi Vrba9 Mehmed N., Lazarevo Grošelj J., Litija Djordjevič M., Pirot Skrt A., Radovljica ,
VOJUl III., viuaivfvv	"- "j—	*
Svarc M., Bačko Dobro poljeGailevič D., Beograd
jMarolt M, Leskovec Niškovič N., Novisad Brezigar M., Ljubljana taurko J., Osijek II ■Pirc F., Žuženberg 'Zdravič S., Rudnik Primožič M., Šoštanj Smerča M., Pančevo (Kriik J., Osijek Matejšič O., Crikvenica jHorvat U., Zagreb Simončeva S., Crna jRott J., Sisak Stanič M., Cepin OJumič E., Osijek IV Paripovič A., Berane Tomac M., Delnice Vrtovec M., Ljubljana Markovič K., Povin Stanovnik A., Brezovica 'Župni ured, Podstrana Musil A,, Sarajevo Presler M, Vršac Prepič Z., Split Vosljič F., Zagreb Muzer M., Osijek Gvozdenovič M., Novisad Krgovič M., Zlatovo iPucelj A., Jesenice 'Bukovec A., Osijek Kranjc F., Černiča
Repolj M., Kranj Lenardič M., Djurdjevac Posavac G., Osijek •Petrovič J., Sombor Pegan Z., Železnici Tauber M., Zalog Djordjevič R., Beograd Marušek M., Trbovlje Molter F., Novi Vrbas Pridž D., Negotin Šomodja D., Čačak Hajden D., Varaždin Prodanovič S., Beograd Babnik I., Bizovič Figenvvald H., Zagreb Stošič V., Petrovac Hribar M., Moste Pleško D., Nova Rača Lazič T., B. Brestovac Mohorič M., Trogir Milinkovič I., Beograd Habasin D., Zagreb Volt E., Zemun Farkaš J., Ivanovci Zaboj J., Vrbica Binder F., Maribor Skročič D, Sv. Lucija Balogh A., Skoplje Razdira V., Kranj Čop U., Boh. Bistrica Mitrovič V., Kamenica
Pavlin A., Radomlje Semičer O., Mislinje Lehar A., Sombor Jemejič A., Zagradec Panajotovič K., Požarevac Vuksanič L., Hrtkovci Šabanovič V, Sarajevo [Mickovič 2., Beograd Bobuš V, Zagreb [Mahecka S., Beograd Nikolič E., Slav. Brod Levičar M., Ljubljana Verbajs M., Ljubljana Gašpr F., Turijak Rakovnik A., Nova Cerkev ^Stipanovič D., Split Petrovič A., Ohrid (Turk D., Ljubljana Emeršič M., Ptuj Kosar A., Novisad Czaja M.. Petrovgrad Pivec M., Kraberk Starec A., Ljubljana Medan J., Dubrovnik 'Anzelc I., Kranj Cebe M., Fram Širok I., Vrhnika Skok P., Vrapče Auff M., Studenci Bašič M., Srbobran Maleševič S., Koceljevo Stokanovič V., Vršac -ŠtibilJ V. Črnomelj Voga F. Radeče Marold E., Bled Kristan L., Gorenjsko Slatner A., Ljubljana Ostrožnik A., Gomilsko Romano B., Sarajevo Zabovnik M., Kamnik
Grbič N., Sid Jankovič M., Krapiitt)
Kržič I., Šoštanj Finzinger S.f Kamnik/ Mirkovič V.,.Palanka Kopič M., Potplat Findenik E., Dravograd (Stefančič M., Ljubljana Soldak J., Mladenovac Kinč A„ Ivanovo |Dristanič K., Zagreb Veranek F, Var. Toplica Kobsa A., Zagreb :Daničič Lj„ Gor. Milanovac Bojaški V., Senta Levstik K., Travnik Stasni M., Pirot Modreč T., Jesenice Zobenica I., Sombor Devčič O., Zagreb Ergotič F., Vel. Kopanica Kovačevič Ružiča, Osijek, Zupančič P., Mokronog VVild M., Pančevo Pušnik A., Ribnica Vodišek M., Hrasnik Magdič K., Petrinja Hajnrich V., Blinski Kul Mardešič M., Zagreb Mikša A., Rog. Slatina'
Birg V., Pustošija Vukasovič V., Zagreb Briš T., Sušine-Djurdjenovač (Vučimitovič B., Zagreb Becič G., Beograd Štrukelj A., Borovnica Krajger O., Ljubljana Balogh E., Moravice Arh K., Zagorje Leštar Š., Novisad
^Žrebanje nagrad je izvršila posebna ocenjevalna komisija. Vsi odgovori so bili takoj l<o smo jih prejeli označeni ■* tekočimi številkami. Prejeli smo skupaj 294.021 rešitev od teh 277.808 pravilnih in 16.213 nepravilnih. Dobitniki nagrad so bili izžrebani.
Nagrajencem iskreno čestitamo in se zahvaljujemo prav vsem, ki so se našega tekmovanja udeležili. Člani ocenjevalne komisije so bili: Dr. Mate Perič Kr. javni notar, Kamilo Krvaric, ravnatelj ,,Hrvatskega Lista", Ing. Ante Safner, ravnatelj Jugosl. d. d. Schicht— Lever, Dragan Gregurovic šef reklame Jugosl. d. d. Schicht—Lever.
Kadarkoli bosi« odslej prali * Radionoirt, mislite vselej na navodilo o uporabi, ki je 'tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka. Ravnajte *e natanko po njem, potem b« Vaše perilo vedno lepo belo in bo ostalo dolgo kot novo.
RADION
PERE SAM - PERE PRIZANESLJIVO
koli ni omenil in se je izogibal z Jurijem govoriti o njej. Iz V6ega njegovega bilja je pa govorila globoka bol.
»Tako mu je. kakor bi se njegov lastni otrok izpozabil,« je z objokanimi očmi dejala g<*»pa, ko smo popoldne fvedeli pri skodelici kave in je pastor v naslanjaču prebiral Časopis, samo da niu ni bilo treba govoriti. »Najhujše pri vsem tem je pa laž, ljuba Ana!«
Počasi se je raznesla govorica, da pričakuje Karla otroka in da se zaradi rahlega zdravja Se ne sme vrniti domov. Ljudje po spraševali, kako se mlada gospa v tujini počuti, bodočega oteta so pa šaljivo zbadali Takšna ubadanja so drugače tako dobro došla, Juriju so pa kakor razbeljen svinec Padala na dušo. Dobro vem, koliko Je takrat trpel.
Samo zaradi obljube, ki sem jo dala Heleni, sem vzdržala pri njem, a lahko mi ni bilo. Včasih, kadar mi je sedel nasproti pri zajtrku, je svoje ®či s prosečim izrazom uprl v moje, *akor bi mi hotel prodreti v dno duše in izvedeti kdaj se bo moj ravnodušni hladni izraz umaknil toplejšemu čustvu.
In nekega due. Vo sem mu ?.ajtrl< sPet skrbno zavijala v papii in ga vprašala, ali bo opoldne prišel domov.
je iznenada skoraj divje zgrabil *a roko:
>Poglejte 11161» je kriknil ves iz se-
be. »Aid se vam ne zdi da bom umrl od boli In hrepenenja po eni sami dobri besedi? Še živali bi 6e usmilili! Ali sem jaz morebiti manj vreden? Saj bom še obupal od tesnobe in skrbi!«
In še preden sem utegnila preprečiti, je že klečal pred menoj in skril glavo v gubah mojega krila. Jokal je onemoglo in pretresljivo, kakor bi jokal otrok
T^daj sem se omehčala. Nisem se mogla izogniti pogovoru in dala sem mu žalostna pisma, ki mi jih je Loti na skrivaj pisala.
* * *
Poletje je minilo, prišla je žetev, veter je zavijal čez strnišča in nekega dne se je zgodilo...
Četrtega oktobra je pismonoša prinesel brzojavko. Z drhtečimi rokami sem jo odnesla v Jurijevo 6obo. Videla sem še, kako se je naslonil na pisalno mizo, ko je raztrgal ovoj.
.Sin — mati in otrok zdrava!
Loti.«
Potlej je omahnil na stol in mi namignil. naj odidem. Vzela sem brzojavko in odšla. Zunaj me je s pričakujočimi očmi sprrjel stari Fric. Dejala sem mu, naj sporoči ljudem, da se je rodi! sin in Mari poštenjak se je od veselja razjokal
Ogrnila spm sp in odšla k pastorjevim. Pred sobnimi vrati je stopila
predme pastorica. Opazila je brzojavko v mojih rokah in je takoj ugenila, zakaj sem prišla. Solze so ji privrele na oči, ko sem ji ponudila papir.
»Fant...« je zamrmrala.
Drugi dau so časopisi že prinesli vest:
»Jurij in Karla Khodnova sporočata, da se jima je rodil sin.«
* * »
Poteklo je več tednov. V ziillski graščini so poleg Karline 6obe uredili otroško sobico. Gledala je na vrt proti vzhodu. Gospa Brinkmannova je odpotovala v Bordighere, da bo pomagala gospe z nasvetom in dejanjem. Stari gospod naj bi uvedel Heleno s svojo dobro, prijateljsko roko v novo, resig-nirano življenje in jo pripeljal v Dresden.
A prišlo je drugače.
čim bliže je prihajal čas, ko bi se morali Karla in Helena vrniti, toliko obupnejši je postajal Jurij. Rekel tega sicer ni, a bralo se mu je z obraza. Zdaj je nemarno in nestalno pohajkoval po dvorišču, odšel je na polje, jahal je daleč kam ven, zdaj se je spet zaklenil v svojo sobo in ni odprl na nobeno trkanje. Dva ali tri dni pred Karlinim pr:hodom je vprašal:
»Ali si morete vsaj približno predstavljati življenje kakršno bo odslej j>ri nas? Jaz ne!«
Zamahni! je z rokami, potlej jih je
pa pobesil. Ta kretnja je izdajala popolno brezupnost. Tudi jaz nisem vedela, kako bo zdaj.
»Tega ne bom prestal,« je dejal in spet odšel iz hiše; samo zato je prišel, da mi je to povedal.
Spet drugič je po dolgem molčanju dejal:
»Mislim, da bom moral več hoditi na lov in dosti potovati. Prosim vas, gospodična Meissnova, da bi stvari iz moje sobe kmalu prenesli na vrh. Odslej bi rad stanoval zgoraj v sobi nad svojo sedanjo sobo. Dosti dela bo sicer s tem, zato bom pa najel nekaj ljudi v mestu, da mi bodo pohištvo pazljivo prenesli na vrh.<
Karla je želela, da bi ji Jurij prišel nasproti do Halleja, nekaj postaj prej bi pa Helena izstopila. Jaz naj bi jo počakala v Lipskem; tako je želel Jurij.
»Menda si lahko mislite, kako bo Heleni pri srcu, ko 6e bo od Karle poslovila, gospodična Meissnova. Zato morale bili tisti čas vi pri njej.*
Vse bliže in bliže je prihajal tisti dan. Na nič drugega nisem mogla več misliti ko na to, kako bo zdaj pri nas in kako bosta mogla zakonca drug poleg drugega dihati isti zrak.
Saj se morata sovražiti, in vendar je Karla hotela, da bi pred 6vetom igrala komedijo, da sta srečna zakonca. Zakaj neki? Kaj je le v tem tičalo? Strašno maščevanje! In če bo
Helena hotela pristali na njeno zahtevo, »e nesreča mora zgoditi.
Dva dni pred Karlinim prihodom, ko sem se tudi jaz že pripravljala na odhod, da počakam Heleno v Lipskem, mi je Jurij dejal, da se je zgodilo nekaj važnega in da se zato ne more peljati Karli naproti; odpeljal se bo v mesto, češ da mora na tamkajšnje sodišče.
Stari Fric je zmajal z glavo, ko je slišal, da bo gospod odpotoval.
»Nak, kaj takega bi si pa nikoli ne mislil! Da bo odpotoval komaj nekaj dni pred dnem, ko bo lahko prvič videl svojega otroka! Tu pa že ni nekaj v redu!< mi je dejal.
Tako bo Karla prestopila prag svoje hiše, kjer je ne bo nihče pričakoval, da bi jo veselo sprejel, kajti na dan njenega prihoda bom tudi jaz že zarana odpotovala.
Jurij me je tik preden je odpotoval, vprašal, ali bi lahko govoril z menoj. Voz ga je že vprežen čakal na dvorišču. konja sta nemirno cepetala. Koči-jaž ju je komaj krotil. Jurij je že stal na stopnicah v potovalnem plašču iu klobuku in si je pravkar zapenjal rokavice. Ko sem stopila k njemu, mi je dal debelo pismo za Heleno.
»Prosim vas, dajte ji ga. Stori naj tako, kakor jo v pismu prosim. To zahtevam cd nje kot dokaz, da mi je odpustila. Nič se ne boite,« je trpko pristavil, »ljubezensko pismo to ni.<
Naglas, ki mi je z njim to dnjul. me je zabolel prav do srea.
»In menda se smem zanesti na to,c je nadaljeval, »da ne boste Helene nikoli zapustili, kaj ne? Obljubite mik: »Obljubim vam, gospod Jurij,« sem odgovorila. Skoraj otrpnila sem, ko sem mu pogledala v njegov mračni in obenem tako odločni obraz.
»Hvala vam in zdravstvujte!. Dvignil je mojo roko k ustnicam in jo hitro Izpustil, potlej je pa odšel dol po stopnicah, vzel vajeti in se zavihtel na sedež.
»Hik je zavpil in hlapec Lorenzo je naglo odskočil, tako divje sta se vzpeli živali. Ko je voz že odrdral k odprtim dvoriščnim vratom, si je hlapec potisnil čepico malo na stran in se popraskal za ušesi.
Ni me skrbelo, kako bo Jurij vozil in opravil svoje reči; moje misli so bile vse drugod: Jurijevo včerajšnje vprašanje: »Ali si sploh morete predstavljati kakšno bo odslej življenje pri nas? : mi ni hotelo iz glave In ko -em stopala po lepi, stari hiši, ko sem hodila iz sobe v sol>o in sem nazadnje prišla na teraso in se zagledala v park, ki se je v pisani jeseni tako krasen razprostiral za hišo, sem si dejala, da bi bila tu lahko nebesa, tako je pa le pekel. Tesnoben strah me je obšel, ko sem pomislila na bodočnost, tesnobnejši kot kdaj koli. Proti večeru je prišla pastorica.
>Mislila sem, da se ne utegnete posloviti ljuba Ana, je dejala,' »zato sem pa jaz prišla k vam. Mož mi je pisal, da se boste srečali v Lipskein. Baje bo Heleno spremil do tja.-' Prikimala sem ji. Trenutek sva si zrli v oči in druga drugi sva si iz njih čitali plaho skrb.
»Sedite za kakšne pol urice,: sem jo prosila. »Nemir in strah sta me danes čisto ugonobila.«
šla je za menoj v Karlina sobo, ki sem jo ravno tisti dan ukazala malo zakuriti, v tisto neskončno pus!o sobo z neokusnim starim pohištvom.
Žalostno je pastorica ošinila sobo, potlej je pa pokazala na priprta vrata. »Tu zraven je najbrže otroška soba?? >Da, in Loti so določili za otrokovo pestunjo,?- sem dejala.
»Tako? No, na koncu koncev h še ni najhujše,« je menila pastorica. »Zanesljiva je in zdi se mi, da bo rada imela otroka svojega gospodarja,;: »Ali mislite, da bo Karla mogla biti otroku zares dobra mati? : sem jo v skrbeh vprašala.
»Malo preveč bi hoteli vedeti. Ana. Upam, da bo, a... ne vem. Pogosto sem se spraševala, kaj bi jaz storila in kakšna bi bila jaz na Karlinem mestu, vendar nisem nikoli našla odgovora. Kar vroče mi je vselej postalo pri takšnih mislih in zmerom sen; ponavljala samo eno: Lepo je, če Karla iz usmiljenja in sočutja tako ravna.«
»Nobenega usmiljenja tie vidim v njenem početju, setu odvrnila. >('e bi bila velikodušna, potlej...'r
»Potlej bi bila rekla: Odstopim, vzemita se!s mi je pastorica vzela besedo z jezika. Da, Ana, reči je lahko... drugače pa to ni tako lahka stvar! V Karlini odpovedi bi bilo že skoraj nekaj nadnaravnega. Česa takšnega je zmožen samo človek, ki stoji visoko nad drugimi zemljani.«
»Nikakor rie! Iz njene odpovedi bi vel samo tih, skromen pims plemeni! e žene.«
»No da, morebiti bi tudi jaz rekla: Pojdi v božjem imenu, Vesela bom, če boš srečen,« je zašepetala in v očeh so se ji zalesketale solze, >.Mord,i je pa tudi v Karlinem ravnanju ljubezen. Ne smeva je obsojati, Ana. Bodite prlza nesljivi! c »Bog mi oprosti, če ji delam krivico’ sem trpko rekla. -Njeno ravnanje se mi kratko in malo zdi... maščevanje!... Prosim vas, ljuba gospa, pogovarjajva »e rajši o čem drugem. Kar dušiti me začne, kadar pomislim na vso to grozoto, ki nas čaka. Kajti sam Bog ve, kako bo zdaj tukaj in kako bo Helena vse to prenašala. Nobenega izhoda ne vidim.c Pastorica je vzdihnila.
Trenutek sva še [>osedeli iu se pogovarjali o tem in onem. Okoli osmih je pa pastorica vstala, da bo odšla.
»Kdo ve, kdaj se bo Jurij vrnil,« je dejala. »Ne bom ga čakala. Zbogom, Ana, tiaj bo vaš vpliv na Heleno blagoslovljen in naj dekletovo strto življenje ob vaši strani spet vzcvetel Dajte ji dela, mnogo delat Le tako se bo na znotraj okrepila. Ne sočustvujte preveč z njo! V teni navadno najbolj grešimo. Oprostite mi, Heleno imate radi in boste že vedeli, kako je treba z njo ravnati.«
Ogrnila sem se in sem hotela prijateljico spremiti čez dvorišče. Ravno sva odpirali težka glavna vrata, ko jih je zdajci nekdo z vso silo butnil od zunaj in sva komaj še utegnili odskočiti. Pred nama je stal Breitenfeld. V medli svetlobi sem opazila, da je bil njegov obraz spačen in bled ko zid. Pri priči sem vedela, da je prišel z novico o nesreči.
»Kaj se je zgodilo?s sem hotela zakričati, a grlo mi je bilo kakor zadrgnjeno in niti besedice nisem spravila čez drhteče ustnice,
»Ne ustrašite se! Morebiti ni nič hudega...- je zajecljal, ?ga že neso. Prosim, prižgite luč in pripravite posteljo! Brzojavil sem v Halle profesorju Bogtu, naj se pripelje z vlakom ob desetih.
Da... kaj se ie prav za prav zgodilo? Vi seveda niti ne slutite... Jurij se je na vrnitvi iz mesta zaletel v železniške zapornice; mrhi sta se mu bili splašili. Dovolj sem mu odsvetoval, naj jih ne kupi, a Jurij...« Trznil je z obrazom in se ugriznil v ustnice. »No, kaj vem. Dokler diha, je še upanje! Hej, Fric, pošlji nekoga z vozom na postajo, naj počaka profesorja Bogta. Vaš ubogi gospodar se je ponesrečil. Moji ljudje ga že neeo in bodo vsak treuutek tukaj!«
Kakor v globokem snu sem se obrnila, da bi ukazala, kako naj vse pripravijo, a misliti nisem mogla prav nič. Samo eno, eno mi je neprestano kljuvalo v glavi: Jurij se je ponesrečil, zanj moramo poskrbeti iu moliti!
Povsod so prižgali luč, v peči je zaplapolal ogenj in po nekai tesnih trenutkih, ko sem kakor omamljena stala sredi sobe, sem zaslišala ukazujoči Breitenfeldov glas, tekanje sem in ija, pritajene korake in tedaj so skozi vrata, odprta na stežaj. prinesli štirje močni. težko sopeči možje svojega gospodarja v njegovo sobo. Bi! je nezavesten iu bled ko mrlič. Žalostna slika!
Za njimi je šel doktor Ziinker.
»Prosim, prinesite mi platnene brisače in vodo. Preden ga umijemo, ga moramo položiti na posteljo. Previdno, za božjo voljo!«
Z največjo opreznostjo 31110 ga položili na njegovo posteljo. Zdravnik mu je začel odpenjati obleko, mu izpirati kri iz rane na čelu in ga natanko preiskovati.
Zdi se mi, da ima ranjeno'hrbtenico. Ali je rana nevarna, ne morem še ugotoviti, je dejal, ko ga ie natanko pregledal. Zmignil je z rameni: to mi je bilo dovolj. Vedela sem, da leži pred menoj na smrt ranjen človek.
»Kolikšna nesreča! In jutri pride žena in mu bo prinesla otroka in zdravje...« je srdito momljal Breitenfeld In če bi mene slučajno pot ne zanesla tam mimo, bi nesrečnež še zdaj ležal pri mrtvih živalih iu bi bil najbrže že zdavnaj podlegel, kajti pet je tako samotna, da podnevi niti mačka ne smukne čeznjo, ponoči pa sploh žive duše ne zanese tam mimo. Nič hudega ne sluteč sem se peljal na svojem vozu, ko sem zdajci pri medli mesečini uzrl na poti ponesrečenca. Njegova žena pa nesreče niti ne sluti in veselo ziblje otroka v naročju.
Zdravnik je prisluhnil, kako ponesrečencu bije srce.
»Gospod baron, ali tudi vi mislite, da bi bilo treba gospo obvestiti o nesreči? Kako naj storimo?"
»To prepustite meni,« je odgovorila pastorica. Odpeljala se bom na postajo z vozom, ki pojde po profesorja, potlej bom pa 7, vlakom ob enajstih odpotovala gospe naproti tako daleč, kolikor bom mogla.«
»Da, prosim vas, sem dejala, »kajti jaz se od tu ne smem ganiti, dokler se gospa ne vrne, Helena se pa sama ne s 111 e peljati v Dresden.«
»Storila bom po vaši želji in bom počakala še Heleno in jo pripeljala semkaj."
Stisnila mi je roko, me prosila, naj ostanem mirna, vzela od Breilenfelda denar, kajti le-ta se je koj spomnil, da pastorica najbrže nima denarnice pri sebi. si pri meni sposodila klobuk in krznen ovratnik 111 se odpeljala v hladno jesensko noč.
Z Breitenfeldom sva vsa polrta in zmedena sedela v sobi. Neprespano sem mislila samo na to, kako se bo v novih okoliščinah odločila usoda ubogega dekleta in nas vse palinila v obup in žalost. Čudno: prav tisti trenutek je dejal Breitenfeld:
Ko bi ne vedel, da vladajo tod tako normalne razmere, bi mislil, da je Jurij sam Bog vedi zakaj nalašč iskal smrt i. Kajti vedite, da se voznik, kakor je on, in čeprav je imel vpre-žene tako divje konje, ne ponesreči tako izlepa, posebno, če je po tisti poti že večkrat vozil. Zelo čudno je vse to! Sicer pa... tole sem mu vzel iz žepa, ko smo ga naložili na voz. Nisem maral, da bi ga odnesli z vsem, kar je imel pri sebi. Ljudje so sicer pošteui, a priložnost je že iz marsikoga naredila tatu in človek kaj rad vtakne prste tja, kjer mu jih ni treba. Tu so pisma. Vzemite jih, gospodična Meissnova, ali bi jih pa rajši...« Ogledal si je papirje, ki jih je vzel poleg denarnice in ure iz žepa Jurijevega suknjiča, a... ali bi jih pa rajši kar sam obdržal. Tule vidim, je prepis njegove ojtoroke, ki jo je bil danes sestavil na sodišču. Tako
Nikdar
na zrak brez mene!
Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NIVEA, preden greste na zrak. To krepča kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le JsIVEA!
je vsaj napisano na ovitku. Da, ravno danes!: Zmajal je z glavo. »Ženske ste malo preveč čudne, kar se tiče poslednje volje; takoj si mislijo, da je smrt po sredi. Začasno jo bom kar jaz obdržal, da ne bom ubogi ženi še bolj zmede! glave, s Najbrže se vrača z ve liko družbo. In pastor je tudi z njo, ne?:
»Da.«
Johna Murraya junaška smrt
Nadaljevanje s i. strani
niče mu je obkrožal nasmeh. Iz ust in nosa mu je curljala kri. Murray je mrtev. Vlakovodja je dejal: »Najbrže spet takle zasebni letalec. Tako dolgo se je postavljal pred nami, dokler ni strmoglavil, mi pa...«
Dalje ni prišel. Sam ne'.vem, kaj vse sem tisti trenutek izgovoril. Le to vem, da sta me morala dva moža trdno zgrabiti — hotel sem namreč temu gobezdaču skočiti za vrat. in ga
•
DRUŽINSKI TEDNIK4 V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
e
zadaviti. Saj je Murray vendar zaradi njega šel v smrt! Ko sem nazadnje ihte dopovedal ljudem, zakaj je Mur-ray to storil, zakaj sva neprestano krožila nad vlakom, zakaj je moral ta človek umreti, da reši šest sto drugih, so umolknili. Strojevodja je bil bled ko zid.
Tiho, brez besed smo se odpeljali nazaj v Seymour; tam so Murraya drugi dan pokopali. Morebiti mu bodo nekoč postavili spomenik. Takrat ni nihče mislil na to. Tri sto deset mest razdejanih, več ko tisoč ljudi mrtvih, milijon ljudi brez strehe; nesreča je bila prevelika. V katastrofi milijonov je utonilo junaštvo enega samega moža...	(r)
Odprto pismo gospodom zdravnikom!
(n) Zadnjič smo si posredno privoščili avtomobiliste, danes naj pa z besedami slavnega angleškega igralca Seymoura Hicksa naštejemo nekaj po-
POZOR!
Velik zaslužek in izvrstne uspehe bo dosegel vsakdo, kdor redi živino (prašiče, teleta, krave, perutnino, zajce itd.), ako bo uporabljal izvrstne preparate »PEK K k in »OSAN«.
Največ prvih nagrad je dobila na razstavi v Novem Sadu živina naših odjemalcev. SLOVENCI se tudi pohvalijo:
»Vverna, po G tednov starima prašičkoma, ki sta se zelo klavrno razvijala, bila sta zelo suha in sta nerada jedla, sem dajal »Pekk« in »Oso««. Po 20 dnevih pokladanja >Pekka« in »Osanat sta prašička nenavadno napredovala, pridobila sta na teži. Koliko kil, ne morem povedati, ker nimam tehtnice. Skratka, sedaj sta zdrava in najlepša prašička v tukajšnji okolici, tako da ju ljudje zelo občudujejo.«
Ivartnik Blaž, Helena p. črna pri Prevaljah.
Poskusite. Pošljite vnaprej din 50'—, dobili boste franka 2 kg »Pekka« in 2 kg »Osana«.
Brezplačna po jasnila daje: »KAšTELk d. d., Zagreb C.
nižnih prošenj gospodom zdravnikom po vsem svetu:
V westminstrski bolnišnici v Londonu so imeli te dni kaj nenavadno pre-.davanje. Za predavalno mizo ni sedel kateri slaven učenjak, ampak znani angleški gledališki igralec sir Seymour Hicks. Igralec Hicks je naspol zares, naspol za šalo predaval mladim zdravnikom, kakšne zdravnike si žele ubogi bolniki. Takole je dejal:
»V svojem življenju sem bil že pogosto boian, zato si drznem lastiti si pravico, da v imenu vseh bolnikov spregovorim nekaj besed o zdravnikovem vedenju in ravnanju z bolniki. Predvsem vas, gospodje zdravniki, prosim, nikar ne zbujajte vtisa, da na paciente čakate, človek se pač rad predaja misli, da imate dela čez glavo in da to delo tudi dobro obvladate. Nikoli ne dovolite svojim ženam, da bi kramljale o vašem poklicu; to je vaša stvar in takšno kramljanje vam samo krade ugled. Ne bodite pretrdi pri diagnozi in ne zalučajte ubogemu pacientu gole resnice v obraz! (Pa čeprav se pacient še tako pogumnega dela! Op. ured.) Ne pripovedujte pacientom o svojih bogatih klientih, kajti človek pride k zdravniku iz zaupanja, ne pa zato, ker je ta in ta zdravnik pred kratkim zdravil grofico X. ali pa ministra Y. Naročite strežnici, ki odpira vrata, naj se vsakemu prišlecu nasmehne, sicer se človeku zdi, da drže vaša vrata naravnost na pokopališče. Zmerom zanesljivo povejte svojo diagnozo, čeprav je napak, kajti radi hodimo k zdravnikom, ki zanesljivo vedo svojo stvar, in nič nam ni bolj zoprnega, kakor cincanje pri spoznavanju naše bolezni.«
Mislim, da bodo gospodje zdravniki in bolniki priznali, da ima sir Sey-mour kaj pametne ideje!
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
Radio Ljubljana
od 23. do 29. junija 1938.
ČETRTEK 23. JUNIJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Za zabavo in oddih ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Operetni napevi ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Kresna noč ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Kresna noč ■ Konec ob 23. uri.
PETEK 24. JUNIJA
12.00: Slovenski biseri ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Na počitnice ■ 19.00: Napovedi, i>oročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Radijski orkester ■ 21.10: Koncert komornega tria ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA . STARI TRG O Velika Izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekei, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolermomelrov, hfgrometrov itd. - Raznovrstne ure. ilatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno
SOBOTA 25. JUNIJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Razstava Prosvetne zveze ■ 19.00: Napovedi, poročila U 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Pisani glasbeni večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA 26. JUNIJA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav ■ 8.15: Kvartet mandolin ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 10.15: Verski govor ■ 10.30: Slovanski plesi
■ 11,00: Prenos otvoritve razstave Prosvetne zveze ■ 11.30: Olroška ura
■ 12.00: Narodne poje Štefka Koreu-čanova ■ 13.00: Napovedi ■	13.20: Radijski orkester ■ 16.00: Sprejem gostov s Češkoslovaške ■ 16.30: Češka lahka glasba ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Slovenske narodne s spremlje-vanjem harmonike ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. lira ■ 19.50: Plošče ■ 20.00: Vesel domač večer ® 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 27. JUNIJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00:	Napovedi ■	13.20:	»Štirje
fantje ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Ljubljanski št. Jakob od Valvazorja do Plečnika
■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert Glasbene Matice, Radijskega orkestra (dirig. D. M. Šijanec) in fc. Rupla ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Koncert lahke glasbe ■ Konec ob 23. uri.
TOREK 28. JUNIJA
9.00: Šolska ura ■ 9.30: Prenos 5z Marijanišča E 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 12.00: Tri srca — ena pesem ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 18.00: Prenos akademije Prosvetne zveze ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.30: Prenos govorov z akademije Čehoslovakov ■ 21.15: Reportaža bakljade ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Jugoslovanske narodne pesmi in plesi ■ Konec ob 23. uri.
SREDA 29. JUNIJA
8.30: Reportaža jubilejnega sprevoda ■ 9.30: Vesel jutranji koncert ■ 10.30: Prenos s Stadiona ■ 12.00: Slovenski vokalni kvintet ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 15.00: Reportaža s Stadiona ■ 18.30: Zborovski koncert ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.30: Ruski potpuri ■ 20.00: Parmov večer ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Kvartet mandolin ■ Konec ob 23. uri.
MALI OGLASI
INFORMACIJE privatne, . poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno:	Informacijski zavod,
Ljubljana, Kolodvorska 41, poleg palače »Ljubljanski dvor«.
Lahka lefna oblačila, vetrne suknjiče, perilo ifd. prodaja najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. T Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Miiialek — vsi v Ljubljani