PKO IE 1 AREC JE I) E L A V S K I LiST ZA MISLECE ČITATEUE
PROLETAREC
'■lawilo ' Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne .11
liee
OFFICIAL ORGAN CF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1884.
Later«4 u ----'
M* matter, Dec. «, IMf, «t Um pm* tJHcm ll Cbtca««. in.. ua«Wr th« Act u< Caunu J Marek t
un.
CHICAGO. ILL. 20. OK f'OBRA (OctoUr 20), 1943. .„„„^^ WctK|y tt m, s. Uwnd„( Av, ^ .„ LEJQ—VQL. XXXVHL
ODVAJANJE RANJENCEV « bojiU v Utalih «n« .«med „likih
pridobitev m rtitvoj« iivlj^nj. Cornj. j« slik« mmrmmmnke UuUk« ambulance nekje m italijanske front*.
Sestanek treh za ugladitev poti v
trajen sporazum
VPRAŠANJE POUSKE NA KONFERENCI V MOSKVI NAJTRŠI OREH. — SUM RUSIJE V PODPIRANJE REAKCIONARNIH VLAD. — KDO NAJ IMA VPLIV NA BALKANU?

Industrijalci za še veqe obdavčenje onih, ki to breme najtežje zmagujejo
v T n
Trgovska komora (Chamber of Commerce of the United States) je davčr>emu odsefc u zveznega kongresa predložila načrt, po katerem :>i se korpo- * racijam davek znižalo okrog 10 odstfatkov, naložilo pa naj bi se 10 odstotkov prodanega davka (sales tax), kar bi po njenem računu prineslo vladi nadaljnih šest milijard dohodkov na letcx Načrt komore je pred kongresniki zagovarjal* hjen davčni "ekspert" Ellsworth C. Alvord in dokazoval, da je "sales tax" najenostavnejši in najprayi{nejši način za pridobitev dodatnih dohodkov v zvezno blaga no.
Nekateri poslanci so načrt zveze bogatašev pobijali, češ, da bi bil prodajni davek udarec na tiste, ki so vsled draginje in davkov že sedaj v stiskah. Družine slabo plačanih delavcev, in takih e največ, bi biie s prodajnim davkom silno prizadete in njih nizki življenjski standard bi moral še nižje. Boga-tgiem se bi prodajni davek nič ne poznal, zato tako si!»|0 z njim in nasprotujejo pa davkom na profite.
Vse unije so se proti zveznemu prodajnemu davku odločno izrekle, a bo bržkone pod pritiskom korporacij, ki imajo v kongresu odločujoč vpliv, prej ali slej vseeno sprejet. Ker delavske družine trošijo svoj zaslužek večinoma za potrebščine, bi pomenil prodajni davek toliko kot 10 odstotkov znižanja plače.
Kongresnik Cooper je zastopnikom omenjene komore dejal, da govore za "big business" in da so v zmoti, ako mislijo, da ljudje prodajnemu davku ne bi ugovarjali.
Zvezna vlada hoče deset milijard nadaljnih dohodkov in dobiti jih more le z novimi davki. Vprašanje je, komu se jih naj naloži. 2e sedaj so direktni in mdirektni davki vseh vrst največ na ramah ¡tistih, ki j trn je_za^užekec[ini dohodek V kongresu so oni najslabše zaščiteni Vzrok ie, ker spada večina "ljudskih zastopnikov" posedujočemu sloju in je naravno, da so mu njegovi interesi najbližji.
Avstralija ima v tej vojni precej težke izgube
Avstralska vlada objavlja v pcrccilu s dne 11. oktobra, da znašajo izgube njene armade ▼ prvih štirih letih vojne 61,-564 mol, vštevši ubite, ranjene, pogrešane in ujete.
To je mnogo za deželo, ki nima niti 10,000,000 prebivalcev, vzlic temu se njene čete bore, kakor naše, tirom sveta. Ameriške izgube v tej vojni' znašajo le okrog 40,000 mož več kakor avstralske. Propor- [ čno so naše v primeri z avstral*'
Čemu naj bodo le delavci žrtev
zamrznjenja?"
PHILIP MURRAY PRAVI, DA ZVEZNA VLADA NE IZVRŠUJE SVOJIH OBETANJ — V AFL OSTANE "VSE PO STAREM". — SPORI GLEDE POLITIČNE TAKTIKE
Kritike, ki odmevajo *
V raznih zaslišanjih v Wash-je predsednik CIO,
ingtonu
podkupljeni, vrh tejga pa jim službe dobro plačujete.''
Pri nevedni masi milijonov
skimi jako majhne.	j —-----------...... ...................
Avstralija ima v vojni z Ja- Phi,iP Murray izjavil, da de- delavcev taka šepetanja vpli-ponslco največ pomoči od Zed. ,avstvo ne ™<>re jesti vladnih i vf|j°» se je Murray razje-držav. Angleški imperij ji ne|sUtistik ° znižavanju cen živ-more mnogo koristiti. Napa- ] Uenj^kih potrebščin, pa naj bo čno pa je Avstraliji iz sovra- YsIed tu<li	goljufivi
«il in zalučil izvezni administraciji v obraz, da je lagala,
__ ___________ ^ _	_	______ ______ ko je obetala držati cene Živ-
stva do Anglije očitati" kot da'formi določanje mezde, o- ! Ijenjskih / potrebščin navzdol, lenari in se zanaša le na našo ^^h povftkov na bazi spo- zaf° da bi ostale tudi mezda
razuma, ki ¿«lovi pod označbo P^mranjene.
^^¿"iF^T. "<!.frr!'i Koncil, Reed dobil „.!„-
žen odgovor
I IV kongresnih zasli.šavanjih Unij.ki voditelji "prodani" Je <Jne 15- oktobra rekel poni/» ,., __.i- . , i «lane« Reed, republikanec iz
OO za*topa večinoma md u- New Yorka da unijc t
nfni i^ H	v nW<\plafa- P» falotov. kar je nesreča z.
n, niti z d»leji tako visoko ka- delavstvo ¡„	v
i Ifl A	AV>adaJ0 »ore- Socialno naobrazen
lponia- odbornik OIO Richard T. Fran-
zdi t a Teh 86 kenste«n mu J« odvrnil, da ie zdi — ne le zdi ampak je res,	'
da je ves val protiunijske re-
armado in mornarico in samo na našo• materijalno podporo.,
Dejitvo je, da Avstralija	»«J bi bik) vedno le ljud
tej vojni trosi kolikor največ »stvo varano, je rekel Murray, more in da nam za "lend-lease'* materijal vrača s svojim bla-gom.
Koliko je nemških čet v Italiji?
Vojni tajnik Stimson meni, da je v Italiji od 20 do 25 nemških divizij. Koliko jim poma-
«a nova Musaolinijeva "repu- akcije naperjen ¿¿UCIO. & bli k a n.« k a armada zaveznik, Uaj> ko v t • ,Jpatfandi j
.P<?.id' LL. Lewi. pomaga, je očitno, da
•pomisli, da je v Jugoslaviji zaposlenih 17 nemškiih divizij, potemtakem naša vojna v Italiji ¿e ni posebno velika stvar, najmanj pa de z ruskega sta-Jttča.
Vprašanje trajnega sporazuma med Anglijo, Zed.državami in Sovjetsko unijo je v
jasno, da nimajo še nobenega določnega načrta za povojno ureditev sveta in niti si niso
tej vojni najvažnejše. Ako se	edini o sedanji vojni strategiji, ga doseže za povojno ureditev Ru-ki tisk venomer /ponavlja sveta, dobimo po zmagi mir zahtevo za drugo fronto in po-! časnike agencije United Prew,
namesto premirje, če pa določ-	udarja, da pretežno breme voj- Poroča « Berna dne 7. okto-
ne*a sporazuma ne bo, dobimo	ne z Nemčijo leži na sovjetskih bra o rprogonih in terorju, ki
Resnični nasprotniki fašizma v Italiji največja žrtev "prevrata
A Ido Forte, kore«pondent
9t
se mislijo delodajalci po vojni lotiti predvsem industrialnih unij, kajti brezposelnih bo v izobilju in sestradani, nevedni dela vci so zelo dober materijal za ubijanje unii. . A
CIO je ie mlado unijsko gi-krmü^tkfrwe»Vta eo te wdi.jbanje. PrtAelo je na«e imm o.
ai bo tren ohranila le s pomočjo angleške-ameriske okupacijske sile, ne pa po volji večine italijanskega ljudstva, i Mi kerespondent javlja, da se te stranke pripravljajo izdati nov manifest, v katerem bodo določno označile svoje «tališče napram dinastiji, in z ozirom na monarhijo ter Ba-dodijevo vlado.
Neprijetno jih je dimilo, ko
tretjo svetovno vojno ter še civilne vojne po vrhoi.
Ovire, ki jih ne bo lahko premostiti
Navidezno so omenjene tri velesile v soglasju. A poznavalci razmer predobro vedo, da jih ločijo velike stvari. To je \/rok, čemu se ni vrnila še nobena skupna konferenca zastopnikov teh treh vlad, dasi poročila i'z Londona in Wash-ingtona trdijo, da jo Churchill in Roosevelt že dolgo želita. Tcda iz Moskve je na vsak tak predlog odjeknil le negativen odgovor. Re* *o prihajali na obisk v Mo'kvo angleški in cmeriAki državniki, in Molotov v London ici v Washington, a kaj pozitivnega za bodočnost niso nikoli oklenili. Ni bilo "časa" c!i kar že je bil izgovor.
No, kcn!no io se le dcmenili za ^članek v Moskvi, ki utegne biti varnejši kot kar koli se jih je vršilo v zadnjih štirih letih.
Kaj po vojni?
četudi ko «i Moskva, London in Washington v soglasju o mnogih medvojnih zadevah, je
ramah in da so žrtve Sovjetske unije veliko večje kot vseh o-i ta lih zaveznikov skupaj. V Moekvi vedo, da jih je v Angliji in ¡posebno v Zed. državah mnogo, ki sovražijo USSR zaradi njenega gospodarskega sistema veliko bolj kakor pa Hit-'lerja in njegov tretji.rajh.
Demokracija ni v teh nesoglasjih nobeno vprašanje. So vjeUki propagandist — neu radni seveda — ki delujejo v inozemstvu, celo trdijo, da se je London in Washington, to je, njuni vladi bojita, zato sta podpirali nedemokratične elemente v francoski Afriki in tudi podpiranje italijanskega
(Konec na 5. strani.)
jih uganjajo fašisti in naciji nad onimi v severni Italiji in v Rimu, ki so dne 25. julija, po proglašen ju . "odprave fasiz-1 «istemu, ma", demonstrirali, navalili na
Korei-ipondent čikaskih Daily Newa Paul Ghali pa poroča .	. - w __________
iz Berna v depeši z dne 8. ok-1 so »zvedeli, da je v Badoglije-tobra o 'bojazni antifašistov, da Anglija in Zed. driave streme ohraniti Italijo savoj^ki dinastiji, torej staremu, gnilemu
vem vojaikem 'kabinetu tudi general Mario Roatta. Ta poveljnik je dne 25. julija ukazal v Turinu streljati v množico. ki se je v manifestacijah
nih, za katere se AFL ni nikoli brigala. In prav ta masa je sedaj najbolj prizadeta. Kapitalistično časopisje poudarja le mezde onih, ki služijo po 50 do 100 in več dolarjev na teden, molči pa o ogromni večini, ki se prav tako, kakor zmerom, preživlja tudi v sedanji 'vojni prosperiteti" iz dneva v dan.
Potrebščine se draže, plače oa so "zamrznjene". Dividen-le se večajo, a davke pa se nalaga največ malim ljudem. 'Tritrgavajo nam od ust,M pra vijo delavci in k temu mnenju jih podžigajo
Poja*nuje da ie net itali i "¿ovala Mu.^olinijevega pad- ZJJTi^! fašiHične urade in zahtevali ^ ^f^^J^ - Se pač ni zavedala, da ja	^cTS
svobodo »n demokracijo.	_ socialistična, komunistična,	b l ,lc MussoJini odstranjen, AFL • ^ ^ utrjvTdemZ
•Ker je v Italiji najstrožja	Partito D'Azione (^anka ak-	vlada pa je oaUia v rokah | cenzura že nad dvajset le*, pač 'cije), liberalna in krščansko- j «prectomjamh fašistov in re-|	J'1 u,,w ujne KO
niso vedeli, da je bil "preo-	demokratska stranka — izda-
.brat" le proti Mur^oliniju, ne	lo meseca junija letos mani- Ako hcčejo ^mmUiijd, da
. "Pa z<\per dina«ftijo in reakcijo,	fest, v katerem poud-arjajo, da	>im Ital,Jani Pomagajo v vojni
Obe sta sj>cznali, da Nemijija	so se zedinile za strmogiavlje-	1	morajo zagotovi-
■	w	■■ rv «J m f	mv I s s S Iv '4L. ca kri 1 111 v/K Iti t I Iv	—
vojno izgublja, pa sta hoteli nje Mupsolinija, za odpravo ti' da °in*yJej° Italijo res za
nn».wsl..	__^ _1___«v..	a	. .,	rI a ni i l/ i<n m 1A	n<i na . n r*4 m »n
pra.*očasno pod zaščito Angli-	fašizma, za izgon nemških čet,
je in Amerike.	in ?» pomočjp zaveznikov' Rgra-
Mus olini se je vrnil in J ta-	resnično demokracijo v
lija je ped Nemčijo, kakor je	Italiji. J*
r M°daJ	A ^aJ ^ boje, da jim bo
ščujejo nad onimi, ki so bili	* led nje nemogoče doseči, ako
denu k racijo, ne pa za stare privilegije in dinastijo. Dos;i> daj jih o tem s svojo sedanjo politiko še niso mogli prepričati.
19/irvA*. / V	--- •■•vMigv Mfiinf^uv t mwrv I, rt M»	XVUIIU
fa"wm C<1 Prv*g* dne. ostane aavojska dinastija ie na I znamke.
Kupujte vojne bonde in
Premogarji spet žoga v igri sovražnikov unii

Notranji tajnik Harold L. Ickes je dne 12. oktobra "vrnil" ie ostale premogovnike is r vezne uprava nazaj privatnim lastnikom, ne da bi se med tem rešil spor med premogarji i in delodajalci.
Vsesa skupaj je zvezna vlada prevzela maja. to leto 3,300 rovov. Do omenjenega dne je vse vrnila, ker je produkcija v njih normalna in po sedanjih zakonih ni imela več razloga, da jih bi še držala v svoji posesti.
Ako bi ameriško delavstvo imelo tudi svoje časopisje, bi lahko izvedelo, da so taka "po-driavljenja" veljavna samo v slučaju ma
noisu itd. vre. Smatrajo, da se jih goljufa z vseh strani.
Takozvani War Labor Relations Board se po mnenju kri
da .e „vrse v glavnem zato,, Lewis je bil v marsičem ne-V T* M ukrat,t«*	taktičen, to*t tudi dokler je
na nTč^ * iL™™?. M v	prijateljstvu z
iln^A ¿V®	tUte'	P^i na primer z repu- ________________________
igra deUvc« P» blikansko in nekaj časa s seda-	tikov veliko bolj zanima kako
m/ . ... . . , so premogarji v vsakem	bi "sfiksal" Lewisa kot pa se
u 1 ^ ki konf,ikt^ «Musili, da je pre-	za pošteno rešitev tega spora.
~ dfl>i»i P^- mogovniške barone silno teiko	Tako se te "newdealska" agen-
mcfarji, kr.v predsednik njih prisiliti v dajatve koncesij.	cije pretvarjajo v sredstva, zo-
iZJl!?' ■ • « b,li ^ Premirje, v katerega je uni-	per katere te oglašajo vse uni-
11k k l*{*™> da ia UMW pod vladnim priti-	je, ne samo UMW. Vzrok je,
»e bo ber,I zoper vlado" — bi- «kom pristala po 1. aprilu to	ker interesi delodajalcev do
ie Lu P° Prej4njl — P* preneha 31. oktobra. Kaj	minirajo v njih, zastopniki unij 'J P'eniogarje vseeno potem? Ali spet stavk« in no-j pa imajo sedeže v zadnjih klo^
va "podržavljenja" rovov?	peh, kjer lahko poslušajo, kri-
V Alabami na primer so pre-	tizirajo in protestirajo, a od-
mogarji zastavkali, čim so rovi	ločujejo drugi,
prenehali biti "vladna posest",	Boj proti premo« ar jem in
ie minuli teden. Ta teden jih	njihovi uniji priča, kaj ie vse
j« Lewis pozval nazaj v rov«,	hujšega lahko pričakujemo za
delavstvo, ko bo konec te
nee, potem pa jih raziprše, da ne bo od njih ničesar ostalo, kakor se jim je na primer po prejšnji vojni posrečilo z unijo premogarjev UMW.
Pa šepeta kompanijski a-gent: "Saj bi vi dobili večjo mezdo, a odborniki unije so
ne bi bilo takih kongresnikov kakor je on, in drugih sovražnikov delavstva, ki žive od delavstva, bi na&e vojne napore .veliko boljiše zmagovali.
To so bila prerekanja, ki so dobila prostor v časopisju, ne pa zaslombe med tistimi milijoni delavcev, ki žive v barakah, v supah, v avtnih hišicah in so v rtiski za vsak nikelj.
Pomanjkanje solidarnosti
Saj bi delavstvo kaj pomenilo, če ne bi bilo toliko v pro-tivnostih zoper samega sebe.
Konvencija AFL ni pustila nobene vrzeli, po kateri bi mogla CIO vprašati za združenje.
6e celo John L. Lewis je na slabo naletel, ker so mu dali za sprejem UMW nazaj v AFL posroj, v kakršnega — je rekel — ne bi nikoli pristal. Pa bo. In celo minula konvencija Greenove Ameriške delavske federacije mu ni hotela na njegove zahteve dati nikakih koncesij, razen, da se premogarji lahko vrnejo kot premogarji, "distrikt št. 50" pa se razdeli med druge unije AFL, v katere spada.
Zanimanja za "politiko"
Bolj in bolj se opaža, da kakorkoli je ameriško linijsko gibanje *ta rok o pitno, vedno na uslugo sovražnikom delavskega razreda, vendar spoznava, da nekaj ni prav v njegovi politični taktiki. Se vedno poudarja, da je zoiper socializem
(Nadaljevanje na 3. strani.)
izgubil. Sedaj se upira, zato mu očitajo, da ruvari zoper vojne napore, od česar imata Hitler in mikado koristi.
Resnica je, da je to starodavni spor, zapopaden med o-
aju nemogočega .porazu, nimi, klT*.^^^ ? £ ^ ^ TJ V med lastniki in delavci, milimi, ki delajo	' ^ «^ed premogarji v Panni. v W.
jo-	I Va., Kentuckyju, pa tudi v lili-
vojne.
v •
Dober način v agitaciji zq nove naročnike
Ljudi, ki jih hočemo pridobiti za naročnike, je dobro s Proletarcem najprvo seznaniti. Mnogi to vrše na ta način, da ko list prečitajo, ga izroče sosedu in ga opozore, kaj jih je v njemu najbolj zanimalo. Tako mu postane po nekaj tednih Proletarec dovolj znan. Marsikoga izmed njih po takem po-iskusu ni težko dobiti za naročnika.
V sedanji kampanji pošilja upravniitvo nekaterim list na ogled in rezultat je zadovoljiv. Do konca minulega tedna si ga je kakih 10 izmed njih naročilo. Nekateri so naročnino poslali sami, drugi so jo izročili zastopnikom.
Te dni so prejeli vsi ostali, ki so prejemali list na ogled, še posebna pismena vabila na naročbo in upamo, da se bo večina ugodno odzvala.
Rezultat kampanje dosedaj bo objavljen v prihodnji številki, enako tudi prispevki v tiskovni sklad ter upravnikove beležke.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jagoalo va atka Dalavtka TUkovaa Draiba. Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
m	,	f *
NAROČNINA ¥ Zedinjenih drfavan sa celo leto fS.00; u pol leU $1.71;
m iatrt latfc $1.H. Inozamatvo: aa celo lat« $150; ta pol lata $2.00.
Val rokopisi in oglaai morajo biti ▼ naiem uradu najpoineja do pondeljka papoldna aa priobčita? v številki tekočega tedna.
uli—.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Ina. Established 190«.
Editor_________
Business Manager.
_____Prank Zaits
.Charlea Pogorelee
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tear $¿.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, Ons Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Emanuel in Badoglio sedaj "sobojevnika'* na zavezniški strani
Slabe družbe se je bati, enako tudi slabih zaveznikov in ničvrednih "sobojevnikov".
Angleški premier morda misli, da je s pridruženjem Italije v vojno zoper Nemčijo veliko pridobil, toda ameriški dopisniki v Londonu in v Italiji menijo nasprotno. Enako angleški.
Predvsem pa je tej "čudni" zvezi protivna angleška liberalna javnost, kot je ugotovil radijski poročevalec CRC dne 15. oktobra iz Londona. Citiral je med drugim angleškega vojaka, ki se je (narisan v kartunu) ustavil pred Italijanom in se zvedavo vprašal: "Kaj pravzaprav je on: moj sovražnik, ali premaganec, aJi zaveznik?"
Pojasnjeno mu je t)ilo, da sicer ni še zaveznik, ker še ne spada med "združene narode", je pa naš priznan "sobojevnik".
Socialistov v Angliji te vrste spletke niso vrgle iz ravnotežja. Kaj pa naj od (pristašev starega reda pričakujemo drugega kot da bodo prej ali slej rajše podprli trhlo dinastijo, privilegirane sloje v Italiji in hierarhijo, ki je tudi Washington toliko preplašila, da enako z angleškimi toriji pomaga reakciji v Italiji, češ, da je to edina izbira, ali pa anarhija in "komunizem".
Italijanska napoved vojne Nemčiji je farsa.
Ne kralj, ne Badoglio, ne ostali člani njune vlade ne zastopajo nikogar razen sebe in pa tisti sloj, ki je najmanj za demokracijo in največ kriv fažizma v Italiji. Le čemu zavezniški propagandist to resnico taje?
Ne kralj, ne Badoglio, nam nista v ničemer koristila, pač pa škodila, ko sta se predstavila za naša varovanca in klicala ogenj in ¿v epi o na tiste, katerim sta nad dvajset let služila toliko zvesto kolikor sta največ zmogla.	>
Vsled strahu za njuno bodočnost, vsled nevarnosti za posesti hierarhije in drugih privilegirancev v Italiji sta se končno izrekla za "demokracijo", to je, obljubljata jo, ko bo konec vojne. A ob enem UTRJUJETA obstoječi sistem pod novim varstveni. Maso, ki je demonstrirala v Turinu, v Milanu in drugje v Italiji za demokracijo, socialno pravičnost in Ijudo-vlado, pa ignoriramo. Smo pač za "red in mir", in Badoglio ter kralj naj nam bosta v eporo.
Socialistom se ta politika "demokracij" ne zdi ničesar izrednega. Vemo natančno, da stebri kapitalističnega sistema ne bodo podpirali "drhali", ki demonstrira bodisi v Italiji ali kjerkoli proti monarhistom, kapitalistom ali fašistom.
ReA sta Viktor Emanuel in Badoglio "obljubila", v soglasju z Rooseveltovo-Churchillovo politiko, "demokracijo" Italiji.
Ampak, mar smo socialist: že kdaj pozabili, da ljudstva se niso nikdar dobila pravic, niti ne drobtin drugače kot z borbo? čestokrat edino le s krvavo borbo? Proglasa ameriške neodvisnosti nam niso kralji napisali, ne ga obljubili in ne dali Kralj Viktor Emanuel in Badoglio nista Italija. Ko sta prvič oozvala njuno armado v boj proti Nemcem, se jima niti v Rimu ni hotela odzvati. Zbežala sta nato pod naše varstvo in živela l>osta svoje aristokratsko -življenje pod našo zaščito in bržkone na naše strodke.
Dokler sta bila prepričana v Hitlerjevo in mikadovo zmago, sta se drenjala, da bi bila čimtesnejše ob Mussoliniju kadarkoli se je prikazal ikak fotograf. V stiski sta ga zavrgla in 14. oktobra proglasila Italijo za našo (zaveznico, z napovedjo vojne Nemčiji, četudi vsak ameriški soldat v Italiji ve, da nam lista s te>m dala niti pedi zemlje. Vsak kos njune dežele, ki jo hočeta z našo zmago nazaj v svojo malho, bomo morali osvoboditi s topovi, letalci in strojnicami, ona dva pa bosta daleč 7adaj na varnem. Oba čakata, da se povrneta v Rim, ko bo spet varno — prej ne.
Kaj naj si mislijo o takih "sobojevnikih" na primer Slovenci v ljubljanski "provinci"? V Badoglijevi vladi je med drugimi general Roatta, ki je pošiljal v smrt partizane in talce šinom tistega dela Slovenijfe, ki si ga je Italija vzela. Ali naj bojevniki v Jugoslaviji, v Grčiji in kjerkoli sedaj verjamejo, da so se ti raiblji "spremenili" v pobomike za človeške pravice, in da naj od njih pričakujejo demokracije in svobode?
Nihče izmed njih ni tako neveden, da ne bi razumel, kam piha veter.
Kapitalizem noče socialističnih režimov. Privilegirani sloji so pomagali ubiti zmerno, legaJistično socialdemokratično gibanje, sedaj pa jim je vsak odpor "komunističen". In ker "anarhije" nočemo, bomo rajše podpirali kralje In Badoglfje, kakor pa "drhali", ki demonstrirajo in tirjajo uresničenje obetan j.
V Italiji so tudi taki ljudje, ki res verujejo v demokracijo.
Badoglio, Emanuel, Roatta in cerkveni veljaki niso med
NEMCI, SKUPNO Z MUSSOLINIJEVIMI ČETAMI, aa mialijo paititi amariiki m aaglaiki armadi v Italiji aiti «no pad aamljo bras boja. Coraj« ja aactjaki taak ia pa »rapneli, ki »o jik nastavili Nemci po patih,, ■a katerih »a aavasaiika armada pomika prati Rima.
NEKAJ DROBIŽA
Chicngo, III. — Ponižno* se
ne izplača. Zvest služabnik v VVashingtonu je danes grbast od priklanjanja. de celo monarhistom se morajo pripogi-bati, ki prihajajo sem na obiske in obede.
♦
Dandanašnji je ves svet vz-rujen. Komentatorji so nedavno pisali, da se hoče celo zverina iz zoologičnih vrtov pridružiti ljudem. Uslužbenec v c leve lanskem zoo logičnem vrtu, Tamas po imenu, je bil v minulem tednu toliko neopre-zen, da je pri izganjanju zveri iz enega v druge predele pozabil vdjati zaponke v ograje. Sproščeni leopard, «ki je začutil svobodo, ga je naskočil in ga vefikrat ugriznil v vrat, pre-dno so razjarjeno zver drutri odgnali. A predstavite si, koliko drugih ljudi ki zveri se sedaj kolje.
Eni so mnenja, da ko bo vojne konec, bo naša dežela tako bankrotirana, da nam ne bo preostajalo drugega kot jo vriniti -Indijancem.
To ne bo mogoče, prvič, ker Indijanci, kar jih je še, niso tako nespametni, da bi prevzemali kar so drugi zavozili, in drujrfč, tudi če bi jo hoteli vzeti, jih je premalo še celo za državne službe v Washingtonu. Zaslugo za to pomanjkanje Indijancev imajo misijonarji.
tji da bodo še druge odpovedmi.
Izgovor, da nimajo časa či-tati, je brez podlage. Ako (ga sedaj nimajo, pa naj si list na-roče za bodočnost. Kajti pridejo dnevi, ko bo za čitanje še preveč Časa.
#
Te vrste izgovori so glavna coklja, ki agitatorje ovira na njihni poti. Predstavljajo si nič drugega kakor neprijazen sprejem čim povedo, da žele dobiti listu novih naročnikov.
Saj bi stvar bila še nekako v redu, če ne bi pričala, kako len je človek za uporabljanji» svojega razumi. M ožgan se mu zdi bolj škoda kot karkoli drugega na svetu.—John Chama-
VELIKA PRIREDITEV JPO-SS
Cleveland, O.—Čitatelji Pro-letarca v tej naselbini so vabljeni na veliko prireditev, ki se vrši v nedeljo 24. oktobra ob 3:80 pop. v Slovenskem delavskem domu na So. Waterloo Road.
Na sporedu bo petje» godba, igra "Zakonska sreča št. 317" in ples. V petju nastopijo Mary Grill-Ivanuševa, Milavec-Levstfk v spremi j evanju na klavir Vere Slejkove, potem bomo čuli Franka Pluta, člana Glasben« matice in druge. V sporedu so tudi Miss Unetič,
(Potem bo večerja in nato ples v obeh dvoranah. V gornji bodo igrali Vadnalovi, v spodnji pa Barbič Jr.
Odbor se je odločil, da nam mora ta prireditev v korist naloge, za katero je aranžirana, prinesti najmanj $1,000. To vsoto bo lahko ¿¿praviti skupaj, ako bomo vsi pomagali.
Namenjena je v pomoč našim v stari domovini. Torej pridite vsi.
Joaeph F. Dum, tajnik odbora.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
i.ruijanvcv uiinj^ iiiinijT/iini ji, • , j _ ------,	. 1
ki so poékrbeli, da smo jih po- R^bard Laurenčič in pevski
. .e . . .	.	ff	Ol ^neee en 4 mm 1* /I MA M
ailjali v masah v nebesa, neiz-preobmjene pa v večna lovišča.
Ne preostaja torej drugega kot vrniti Zed. države nazaj republikanski stranki. Tega mnenja so tudi njeni voditelji. A nekateri tega ne verjamejo In vprašujejo: "Se še spominjate leta 1929-33?"
Agitatorji, ki se prizadevajo izvesti kampanjo za tisoč novih naročnikov ProteUtrca k uspešnemu zaključku, nalete na kope izgovorov. Eden «lavnih sedaj je, da imajo naši rojaki <te itak preveč časopisov. Drugi, da tri časa čitati, in tre-
zbori Zarja, Slovan ter Jadran. Slednja dva nastepita skupno.
Glasbene točke bodo predvajali AH Baje, Fairmont, O., harmonika in Wilma Ozwald, tudi s harmoniko.
Predvajana bo pod pokroviteljstvom Pro^rresivnih Slovenk živa slika "Trpeča Slovenija". Sodeluje Vinko Coff.
Nastopijo učenke zavoda "Mary Mitcler School of Music". In v baletnih plesih pa učenci šole "Hollywood Dance Studio".
To sicer nI-še celoten spored, a navajam *a v toliko, da bo vsakdo lahko razvidel, da mu bo te to bogat užitek za vstopnino &0c.
njimi. Vzlic temu se na slednje opiramo, in ob enem obetamo, Ia nekega dne, ko bo vojne konec, bo pa ljudstvo ddbilo besedo.
čemu šele takrat? '
Zakaj ne sedaj?
In ali je bila še kdaj na svetu reakcionarna vlada, ki Je oila svojemu ljudstvu res dobrohotna? Vsaka vlada privilegijev in terorja vztraja na povriju edino zaradi sebe In svojih. Prav (gotovo je, da tudi takozvana "nova" italijanska vlada pod Bmanuelom in Badoglijem ne misli na drugega kot na koristi sebe in svojega privilegiranega sloja. Kaj je demokracija/ tega b\ niti razjasniti ne mogla. Seveda, lahko jo obljublja, če je to ničesar ne stane.
Ali ne bi bilo boljše — ker nam taki elementi v vojni ne morejo biti drugega kot breme — če bi .zavezniki nehali s slepomišenjem in že sedaj, ne šele nekoč v bodočnosti — pokazali, da svoja obetan j a štirih svobodftčin, demokracije in drugih takih lepih rfvari že sedaj izvršujejo, namesto da jih drže pned nami nekje nedosegljivo v zraku?
Moderne vojne ne poznajo vitežkih pravil
V "starih časih" je veljalo pravilo, da zavratnosti in triki ne pristojajo vitežkim borbam, zato so bile bitke odkrite, mož z možem, nož zoper nož.
Sedaj je drugače. Kakor armade, se napada civilno prebivalstvo, kolje se vojne ujet nike in goni se v sužnost (z na-cijske strani) več civilnega prebivalstva kot kdaj prej v zgodovini.
Ko so prišle zavezniške Čete v porušeni Neapol, so se čudili vojaki in častniki, kako to, da so Nemci pustili poslopje glavne pošte nedotaknjeno, d očim so porušili \*%e hotele in druge* večje z«Tadbe. Dne 7. oktobra pa jim je postalo jasno, kaj je bil njihen namen. Predno so odšli, so skrili v postno poslopje bombo, kakršnim .*mo včasi po slovensko rekli "peklenski fitroj", torej bombo z uro. Kadar dotiktaka do določenega časa, se sproži in bombo užge. Tako se je zgodilo omenjenega dne na neaipolski pošti. Veliko poslopje seje zrušilo in nad 100 oseb je biJo ubitih.
Slične bombe so Nemci pustili tudi v nekaterih drug-ih poeiopjih, s sličnim učinkom, le da so bile v njih človeške žrtve veliko manjše.
Nemci niso edini, ki se poslužujejo takih zvijač. Iz prve nemške ofenzive v ruske dežele so poročali o pose tu nacij-skih in rumunskih oficirjev v neko zapu&čeno vas. S stene hiše, v katero so prišli, se jim je režala Stalinova si «k a. Z^eki ru/immski Častnik jo je togotno odtrgal in to je bilo njegovo Badmje dejanje. S strganjem rilike je sprožil bombo. Vsi v hiši so bili ubiti. Le tisti, ki so ostali zunaj, so se rešili.
Cerkev v Argentini
triumfira
Diktatorski režim je meseca septembra uvedel v šolah v provincah obvezen verski pouk. Dnevnik La (Prensa v Bue-nos Alresu je k temu komentiral, da je dekret vlade protiustaven, v odgovor \>i (ga je vlada suspendirala in ob enem prepovedala vse židovske liste. Šele na proteste iz Washingto-na jih je spet dovolila, pogojno, da bodo poleg člankov v njih tudi prevodi v španščini.
Precej šuma je napravilo po naši deželi tajno poročilo tistih petih nadih senatorjev, ki so se nedaVno povrnili e svojega romanja po svetovnih bojiščih in razglasili svoja mnenja. Kajpada, da je že naslednji dan ves svet vedel, kakšna so njihova "tajna" poročila.
Senator Lodge na primer je nam i povedal "veliko Skrivnost". Dejal je: Ako nam Rusija da vzleftalit&a v Sibiriji za boj proti Japonski, nam bo prihranila milijon življenj.
Njegov tovariš senator A. B. Chandler se je končno odstranil iz tega mnenja, Čeprav ga je prvotno podpiral. Je pa Chandler zato, da se naj takoj udari v Burmo ter zdrobi Japonsko s kitajske strani. Ob enem naj se oskrbi MacAithur-ju več moči in tako stre Japonsko z dveh strani.
Isti senatorji so po. svojem priromanju z bojišč bili skoro soglasno mnenja, da nas kani ArjgJija pustiti na cedilu Čim bo zmaga v Evropi dobljena, borba z Japonci pa nato vsa nam prepuščena.
Našteli so še precej raznih drugih pritožb in skoro gobovo jim bodo sledile razne kongresne preiskave.
Med driitfrim so povedali, 'da smo zapravili nad $500,000,-000 za razna vzletališča, do katerih nimamo nobenih pravic, ko bo vojne konec. Tudi glede 'iend-lease" bo se pritožili, češ, da je Anglija razposlala veliko našega blaga, njej podarjenega, drugim deželam sebi v ugled, kot da je bilo njen dar in s tem je ona požela kredit
Izgleda kajpada, da je večina teh pritožb le politična a-municija, ki se je bo v tej deželi rabilo v prihodnji predsedniški kampanji. Žalostno pa je to, da se v tako resnih časih, ko je edinstvo toliko potrebno — kuje oax>4je ne za zmago nad nemškimi in japonskimi fašisti, pač pa za politične smotre tukajšnje reakcijo.
Naii aoaedje
Zadnje čase je precej vplivnih časnikarjev in komentatorjev cbmilo pozornost doli na ju«.
Ne samo v Argentini, v kateri je "revolucionarni" preobrat militaristične junte, ali bolje rečeno, — protirevolucio-narni prevrat, ka ga je nas državni department tako naglo priznal, ampak v vsi Južni in Centralni Ameriki je fašistični strup pod imenom "Hispani-dad" vzfcrajno na delu. Korenine ima v fašistični Španiji. Krvnik Franco, za katerega so tudi naši katoliški Slovenci imeli toliko hvale — in ki je poklal več nedolžnih ljudi kot jih je Atila, ima, kot izgleda, še vedno precej zaslombe v Washingtonu in Londonu. Postal je naravnost izzivalno predrzen.
V	Washin(gitonu je znano, da so španska poslaništva in druga slična gnezda reakcije središča fcpionstva proti zaveznikom. Znano je, da je diktator Franco vZdrfceval svojo legijo "prostovoljcev" v Rusiji vse do časa, ko je izprevidel, da bo s stavo na Hitlerja izgubil. S Francom smo torej v prijateljstvu, čeprav ves čes vemo, da je on v vojni z našo zaveznico Rusijo.
Tudi v poslednjem času se je "el ca ud i l lo" večkrat izrazil, da je vse njegovo delovanje ¡posvečeno fa&fzmu, čeprav ve, da je klal lj«udi za izgubljeno stvar.
V	času naše invazije v Tunizijo in A&žerijo je Franco storil vse v svoji moči — razen da se ni poslu žil svoje o» borožene sile — v naporih ovirati naSo armado. Ker mu ni bilo mogoče pogledati v dno njegove dtiše, so morali ameriški in angleški poveljniki drža ti kakega pol ducata divizij ob meji španskega Maroka, da so bili na ta način vsak hip pripravljeni odbiti možni za vratni španski napad.
fte danes ima general Franco v jetniikih taborih stotisoče republikanskih delavcev in intelektualcev.
Konservativni poročevalci cenijo da je diktator Franco poklal od leta 1939 več kot mi-
lijon republikancev. Kot poganski Kronos, ki je požrl svojega otroka, se je nagoltal krvi svojega lastnega naroda. Vse to v imenu vere in katoliSks? posesti. Prišel je čas, da se obračuna z njim.
Vojna
Rusi so prebredli Dnjepcr. Na zapadni strani te reke se sedaj vrSe najstra^ej^ bitke po otmtovi Stalingrada. A vilic vedikemu odporu nemške armade izgleda, da ji ofenzive rdeče armade ne bo mogeče ustaviti.
še celo vojni izvedenci—ne samo navadni ljudje, se čudijo, le od kje dobiva Rusija vfo to strašno, neizčrpno moč. Ali je to samo ljubezen do matju-ške Rusije — ali pa je še kai drufrega, kar je strnilo vse narode Sovjetske unije tako točno Ffrupaj? Tistim, ki so sovjetski sistem sovražili, je va ogromni odpor proti invaziji kajpada odgovor. A za druge, ki so nekoliko globokeje pogledali skozi tiste mreže predsodkov, mrženj in zavijanja resnice, pa to ne zadostuje.
Res, da se je maki mužik budi v prejšnjith vojnah boril — takrat za carja. Kozaki so dobro in zvesto služili svojim gospodarjem. A kdor je čital zgodovino rusko-japonske vojne, ali pa prejšnje 'svetovne vojne, bo zlahka spoznal razliko med prejšnjimi in sedanjo borbo.
Kolikokrat te smo pred sedanjo vojno slišali, da čim dobita ruski delavec in kmet orožje v roko, bosta takoj drvela v Krem)in, da pomedeta s Stalinom. Kajne, rezultat je nekoliko različen od onega, kakršnega eo nam prerokovali.
Rusija, vsa Rusija, z okrog 300 narodnostmi, se bori sedaj zato, ker se zaveda, da je to njihna zemlja, njihova posedi. Rdeča armada je ljudska bojna sila. Njeni poveljniki so kmetje in delavci, ali pa njih sinovi. Nič več ni tistih goljufij, ko so aristolkratski generali zaigrali denar za strelivo in potem strelne naboje nabasali z žaganjem.
Danes ima ta armada streli/ in topove in bila je edina na svetu, možna ustaviti 325 nemških/ ogrskih, Fumun«kih in finskih divizij.
Tu je bilo torej dragi moji —tudi, nekaj drugega, ne samo ljubezen do Rusije. Tu je poganska si'a vera v bodoč-v novo družbo, kateri se gradi podlaga v njihovi deželi.
Ista vera, za katero so padli MaJtteotti, Liebknecht, Rosa Luxembur|an, španski republikanci in dunajski socialsti, žene v prodiranje sovjetske armade. Borbe, ki jih je vršila nri Stalingradu in Sebaftopohi, imajo primere Je malo kje v zgodovini. Recimo, da so jim bile slične le borbe pri Termo-pidah in na barikadah.
Tudi Francoz ljubi svojo domovino. Francoska armada je bila — saj kot so trdili izve-
(Konec na 5. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
in
Kako to, da Badoglio ... kralj Emanuel M«	Db.
ljubi jata demokracijo Italiji, ko ni več pod njuno kontrolo? Kje »ta bila a aro jo "demokratično" miaelnoatjo zadnjih 20 let?
Pro le tarée, October 20, 1943.
3
POVESTNI DEL
RADOJE DOMANOVIČ:
ČUDNE SANJE
Slodoča satira j« ¡sila V "Srpskam
knjiiern.m glasniku" lata 1*03. Podajamo jo v skrajšani obliki v slo-▼ enskam prevod«, kar pokasujo, da •o Ijudja o stiski radi ustraiijo ta« krat kakor »odaj in da jim jo pri-kladnejie, ca »a isgovarjajo, čaš, "saj bodo ia drugi narodili, da bo prav".
Moj Bog, kaj vse pride v Banjah! Brez dvoma tudi drugi ljudje sanjajo neumne in bedaste sanje, vendar jih ne
zapisujejo, toda jaz imam bog-ve odkod to manijo, da čim preganjam kake čudne tanje vzamem takoj pero v roko, pa pišem, da »bi dal tudi drugim priložnost, da se čudijo.
Zvečer sem mirno in trdno zaspal, a sanje so me prenesle v dobo izpred sto let, samo da ta doba ni bila takšna, kakor jo poznam jaz in vsi mi iz zgodovine, temveč je bila popolnoma drugačna. Edino, kar je v mojih sanjah enako kakor v tistem času, je to, kot da Srbija ni svobodna in da nad njo vladajo Turki. Počutil sem se, kot da ne sanjam, temveč kakor da je vse v resnici tako. Turki vladajo nad Srbijo, ima-jo ministrstva, oblastva, ustanove, uradnike, vse, prav vse kakor mi danes. Beograd isti kakor danes: iste ulice iste hiše, isto ve, samo da so na mnogih lokalih in državnih poslopjih turški napisi, a po ulicah polno Turkov, a mi Srbi isto taki, kakor smo danes se rreeavamo z njimi in jih pozdravljamo:
—	Sen us, Jusuf!
—	Servus!
Tako pozdravljamo tunike siromake, najnižji razred, kadar pa pride kdo od "boljših", ali celo od oblasti, tedaj p6-kleknemo, se odkrijemo in oči povesimo k tlom. Kar je najbolj čudno, imamo tudi Srbe pri turški policiji. Moj Bog. povem vam, da se mi v sanjah ni zdelo to prav nič čudno.
Turki nam prav nič ne prizanašajo. Nekatere od nas za pirajo, druge vklepajo v težke okove, tretje preganjajo, druge spet odpuščajo iz državne službe, vse mogoče muke si izmišljajo za nas, vemo in poslušno rajo.
—	Koliko časa bomo še pre našali to nasilje in teror? — me vpraša na ulici neki moj dober znanec, ki so ga Turk' šele pred nekaj dnevi izpustili iz temnice. To je siromašen, hraber in odločen človek toda radi svojega obnašanja napram Turkom je mnogo pretr pel. tako da so se ga mnogi Srbi izogibali, da si ne bi na kopali mržnje Turkov.
—	The, kaj pa naj človek
napravi?! — sem siknil skozi zobe in se ozrl na vse strani, če posluša kdo najin pogovor. — Kako: Kaj naj človek
mnogo napravi v dvajset krajih naše dežele. Turško nasilje in teror je presegel vse meje. Ne smemo niti ne moremo več tega trpeti... To dalje ne sme več ostati.
— Ne fine ostati!... Seveda. Lahko je to leči: ne rme tati, toda kdo te bo poslušal.
j ¿7 —* —*---- j^aii, loaa Jcao te do potiusai.
napravi?! _ me vpraša on in Xaj naj napravimo? Govo_
mi pogleda ostro v oči.	1
— Tako, kaj je mogoče storiti?
—	Da se bijemo! — mi re£e on.
Meni kod da je nekdo spod-bil noge in od strahu sem komaj šepnil:
—	S kom?
—	S Turki, pa s kom družim? — mi spet ostro odvrne.
Temni kolobarji so mi zaplesali pred očmi.
■— Ali, ali... a .. .li — sem 2ačel jecljati.
—	Kakšen ali, tu ni ali, treba se je boriti, pa konec besedi! — vzklikne jezno moj znanec, me zapusti in edide.
Dolgo sem obstal na mestu kot ckamenel od čudeža.
... čudne so sanje, ker
š, kot da si ruski car, pred *alerim bodo Turki kar popadali na kolena, ko jim boš zakričal: "Tako ne sme več bi-J!" Vprašam te, kaj naj ti in az in vsi mi napravimo ? — nu je segel v besedo nekdo od •ias, ki se je odlikoval po m> lrorti in previdnosti.
—	Moramo se upreti Tur-kom. Vsak v svojem kraju naj T.bere ljudi pa bomo pobijali Turke, kakor so oni nas. Dru-rega izhoda ni in ga ne more
.bki) Ali se nam ne bo mar pridružil narod,-ko bo videl, da «a je boj začel?
—	Narod, narod! Govoriš krker ctrok. Ne gre to tako, brate moj! Da se bijemo! Le-
IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ
• VGJAKI »a morajo privadili nsriitsm«. Na sliki na desni ja kanadski vojak, lu »o »¿i, kako povijali otroka. V bitkah so dr gaja, da so starši morda ubiti, ali pobognvjo, nekdo pa mora skrbati sa malčka. Ta nokdo ja pač v aajvoč slučajih smagovita armada.
po. ajde, pa se vsi bijmo! A
... , .. /HO	Ker v *ene in otroke naj pa obesimo
njih ni bič točno določenega; ^ kUn? A,. naj jih
ri kar je najlepše, človeku se 4imo Turk da jih bc£0 1
V8€ naravn<)' rfttnvČT,°- kli? Vidiš, ti imaš otroke, pa Kot da sem v Beogradu isto-, tako dru?i in tretji Jutri bni
asno pa tudi v nekih planinah, poginil a družina? !
va hribih, z ljudmi iz naroda, _ Se razume; kaj se pravi
i v mračnem, pro.-tranem, o- m v pmrt brez ^me^a uspe-
amljeifem gozdu sem našel ha? Pa če bi še sam poginil,
epo urejen, eleganten hotel, j toc|a ubijati še svojo družino.
Tisti moj nemirni in bojeviti i z& katero moramo skrbeti! —i
'nanec je povabil nas trideset je porzel besedo drugi
/plivnih ljudi iz vaeh krajev, da se dogovorimo, kaj naj se napravi proti turškemu nasilju.
V prostrani sobi tega hotela
—	Če bi bil jaz sam, grem » v rmrt, saj umreti moraš enkrat, toda. kdo bo preživljal mojo mater! — se oglasi tretji.
—	Ti imaš samo mater, la-
e naj je zbralo kakih desetin j hko tebit a jaz imaim p(>l€J? ma
tere še ženo in pet otrok ! — pravi četrti.
— Jaz • pa imam državno službo in od tega hranim i sta-riše i družino! Ni treba niti, da
e pogovarjali o navadnih vsakodnevnih stvareh, <ia smo pričakovali druge.
Jaz kot profesor sem pripovedoval, kako bom predaval o
Tori cel I i je vih ceveh, neki trgo- bi me ubili, nego samo da mi
*ec je pripovedoval, da mu dalo Turki mnogo več zaslužiti <akor Srbi itd.
Tako smo se pogovarjali m Irug za drugim so prihajali ti-iti vplivni moije, ki so bfli pozabljeni na ta važen tajni se-tanek.
Prišlo jih je še deset, potem
0	pa začele prihajati vizitke
1	takimi besedili: "Ne morem »riti radi važnih poslov. Pri-tanem na vse, kar boste skle-lili..." — "Radi službe ne norem priti; soglašam z vsem, <ar sklenete." — "Moram h
vzamejo to skorjo kruha, ki ga pošteno zaslužim, pa sem končan jaz in moja družina. In če se vpraša človek, zakaj? Za neumnost! Da bomo z dvajset ljudmi začeli boj s si!no turško vojsko! Bolje je, da vzamem revolver, pa da se ubijem, mi bodo vsaj družino pustili pri miru! — dokazuje šesti.
Tudi jaz sem se izgovoril na državno službo:
Drugi se spet oglasi: — Jaz sem sicer sam, toda tudi jaz imam kot človek svo-
1. Ne i«»*» ■ "mteranHo knnujica. PHmfte k« čvrsto i" aakthk» potegnit«- i« •»«.e.
2. Ko ste »otovl i H
kanjrnt. p«»te*nite ko-napec naj|»rej I« «teat natu p« is likal-nika.
y Pri vrtjMju *mmm-
ca na ¿»•»•fr«. naj ho to narahk» 1er pastte. dV w «am IK u»«-
s».
¿'a.
Éil fX
katrrili h««dite. ta »«• vsruia hitro obrabi»
5. Pasite m mm* aH-
noott. dok'-r nc !*>• stanrjo velike.
Kadar a* k rmtn+r nI »raki. K* mdjtr S trakom. Iti )e na rojen r ta namen.
■ ^ H
-Vrow] Claktriko to rabi um vojno «vrb
J- -
rojaču, oprostite mi za danea je oeebne obveznosti, ki me o-..M — tako je bilo polno važ- virajo. Ni mi žal za svojo gla-lih raz lego v, ki so onemogočili vo, toda za pametno stvar, ne udi drugim vplivnim možem pa da greš neumno v smrt in >riti na ta aestanek.	da *amo škoduješ splošni stva-
Ko nismo imeli več na koga ri. Bratje, pustimo ob strani ;akati, je vstal sklicatelj in z kar je nemogoče, pa premisli-Jrhtečim gla«om začel:	mo, kaj je mogoče napraviti v
— Niso prišli vii. Niso ho- teh težkih dnevih; o vsem se eli, ali pa si niso upali, vse- dobro dogovorimo in temeljito no. Tudi nas dvajset lahko | premislimo!
—	Tako je! — smo vsi od *rca odobrili te tehtne razloge mirnega, resnega moža, polnega izkušenj in diplomatske iz-bruienoeti.
—	Dvigniti vstajo — je nadaljeval — to je velika, tetka *tvar, preračunati in predvideti moramo vse posledice za naš narod, tako dobre kakor slabe, in potem se odločiti, ali ima smisla toliko žrtev, ali je bolje in pametnejše odgoditi to na ugodnejši moment. Pa tudi o tem bomo še razmislili potem, ko bomo v desetletjih ros dobro pripravili upor. Naš spoštovani prijatelj sklicatelj naj pomisli česa vsega je treba, ako hočemo pametno začeti:
1.	Treba je ustanoviti po-**bno društvo, ki mora imeti podružnice v vsakem kraju, da bodo vzgajale narod za odpor.
2.	Treba je tajno med ljudstvom zbirati denar, da se u-stanovi fond za nabavo orožja in vseh vojnih potrebščin; za to je treba najmanj deset milijonov dinarjev.
3.	Treba je prav tako ustanoviti fond za vdove in sirote. Ta fond mora biti posebej naložen, v dobri banki, in znašati mora najmanj sto milijonov dinarjev, da bodo mogle trpeče družine dostojno žKgti.
4.	Ustanoviti je treba invalidski in bolniški fond; tudi za
Zatet«* ta *• In dajte «MrtrMneanu konnp.u kar naJbnl)éo otkrho
itiji
Vojna indvMrija sa-hleva vnfain »H; bakra in tptmija, kar unemn*» *'a trrtclavo •Iktrirnma fc«*M«ca.
Turrj paWte, da tam teti sh»*i fim-drlj.
¿alnite takoj in «laj te kunofirn pravilno iwdcilio.
tratit« i« t
PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS
to bodo potrebne velike vaote. Nekdo izgubi roko ali nogo in
da ne bo prosjačil, temveč, da se bo lepo zdr^>il in dostojno preživljal. -
5.	Vsem borcem je treba za-sigurati pokojniJio, ker vsak borec zasluži v teh težkih časih čez pet let pokojnino. Ti borci v pokoju ne smejo umreti v bedi temveč naj gredo nekam v inozemstvo, da bodo vsaj do smrti prijetno živeli.
6.	Treba je pripraviti \aaj tri sosedne države, ki bi nam pomagale, če bi naša akcija ne uspela.	•
7.	Ko se bo za prvi čas pripravilo vsaj še<t tisoč dobro izvežbanih borcev-, bo treba u-
taneviti rodoljuben časopis, da se narod bolje informira.
—	Tako je! — se je oglasila večina.
—	E, gospoda moja, opravičite mene — reče neki trgovec — imam polno opravka v trgovini. Pristanem na vse cJclepe.
—	Moja sestrična odpotuje danes z ladjo, pa jo moram spremiti! — sem se oglasil jaz in pogledal na uro.
—	Jaz moram z ženo na sprehod. Oprostite, sicer pa pristanem na vse kar boste oklenili — pravi neki uradnik in pogleda na uro.
—	Počakajte, ljudje božji! Ne raiidite se, dokler ne sklenemo, kaj bo z listom — se za-hije glas nekoga.
—	To je lahka stvar. Glavno je to, da smo se vse sporazumeli, da se po vseh izvršenih pripravah, ki jih je modro in taktično nafcffcl spoštovani govornik, ustanovi rodoljuben list! — sem dejal jaz.
—	Tako je, tako je! — so te oglasili z vseh strani.
—	Potem pa izvolimo tri, ki naj vse dobro premislijo in sestavijo detajlni program lista, ki naj bi se imenoval "Borba".
"Krvava Borba" — je predlagal nekdo.
"Krvava Borba" — so se odzvali gromki glasovi.
—	Torej na prihodnji seji naj ti trije, ki jih bomo izvolili, pred lože podroben načrt in smer lista, ki se bo ustanovil, čim bodo izvršene vse te previdne predpriprave — sem dejal jaz in tedaj sem se prebudil.
91
ČEMU NAJ BODO LE DELAVCI ŽRTEV ZAMRZNJENJA?
(Nadaljevanje s 1. strani.)
in proti vsem iz mom, razen amerikanizma, in posebno se sedaj navdušuje proti komunistom, kot da jih je kakor listja in trave.
Komunistična stranka nima smisla, ker je njena taktika usmerjena v druge namene. Ima pa ga tisto delavstvo, ki misli na zgraditev boljše življenjske družbe tu, v tej deželi. In ker je jasno kot dan, da nam tega delodajalci ne bodo podarili, in pa ker voditelji CIO in AFL sami priznavajo, da gre "new deal" nazaj v burbonstvo, je ikoro gotovo, da bodo tudi 'demokrati" in "republikanci", ki vodijo ameriško unijsko gibanje, nekega dne doumeli, da jc službovanje kapitalizmu za delavstvo pogubna taktika.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Bom pa še jaz takole pričel: "V Proletar-cu se že dolgo nisem oglasil." In se res nisem.
Vizrck je, ker imam prilično več nalog ka <or pa jih morem zmagovati.
Pomagali ;mo v kampanji za tretje vojni posojilo. In čim prevzame i odgovornosti, veš, da pomeni to zate tudi cel kup novega dela.
Dalje imamo kampanjo za mladinski oddelek SNPJ. če ne delaš v nji, ni rezultata.
Sedaj pa imamo kampanjo za razširjenje Proletarca.
Ravno ko to pišem eem prišel domov ves hripav. Pa ne vsled kričanja. Ampak smo pa i v taki sezoni in tudi že navadno govorjenje me hudo prizadene. A človek mora iti naprej. V prid Proletama smo že precej dobrega storili in bomo se več. Tudi nekaj pozdravnih c|:i!asov v koledar smo dobili, ki jih pošlje upravi s. J.I Vitez.
Nekaj rojakov si je naročilo novo Adamičevo knjigo, ki jo dobimo v začetku novembra. Datum izida ji je določen na 3. novembra.
Za tretje vojno posojilo so se na Si ljudje v di>triktu, ki sem ga jas imel v oskrbi, v kupovanju bondev najboljše odrezali.
#
Jože Kocjančič je rekel nedavno: "Tu imaš naročnino va Proletarca. je za celo leto, pa jo pošlji. List mi je všeč. Naj gre le Uko naprej."
Veseli me, da se tudi drugi teiko izražajo.
* ' »
Zelo sem bil žalosten, ko sem čital v Proletarcu in v Pro-fveti o t mrhni nesreči, ki je doletela mladega Philipa Lang^r-ho!ca nekje na Južnem Pacifiku v službi strica Sama. Njegove Urše j>rav dobro poznam. Saj je njegov oče John Ijangerholc, v Johnstownu, Pa. eden naših starih iznancev na polju delavskih akcij. Njegovega pokojnega sina Philipa sem poznal še ko je bil mal dečko. Vselej, kadar sem bil tam oikrog, sem se ustavil pri njih. Njihove Kostoljubnoisti ne bom nikoli pozabil. Philip in jaz sva precej modrovala. Se je veliko zanimal in bil je v po-menkih tzelo zanimiv, dmel sem ga rad tudi aaradi njegove izredne vljudnosti.
*
Na seji (kluba Naprej št. 11 JSZ smo slklenili raizširiti Proletarca ikolikor bo v naši moči. Je priljubljen in ni več nika-kih zbadljivk «zoper njega, kakor nekdaj, čitatelji so uvideli, da res zastopa pravo pot.
To se je posebno sedaj izkaza loi
Ruvarenje »oper Sansa, in obenem prclL Adamiču, nam ipriča, kako pihajo sape.
Saj' še celo kralj Peter kliče v združenje s partizani. Torej Adamič in Kristan le nista tako v napačnem. Morda se bodo tisti, ki so izasejali razdor, svojega dejanja še jako kesali.
Joaeph Snoy.
Sejo dne 1. oktobra 1943
Seje odbera JSZ, uprave Proletarca in Prosvetne matice dne 1. oktobra 1943 so se udeležili Filip Godina, Frank Zaitz, F. S. Tauchar, Aragela Z a it z, Ivan Molek, John Rak, Anton Zaiitz in Chas. Pogore-lec.
Odsoten radi bolezni F. A. Vider in pa Joško Oven vsled zaposlenosti.
Predseduje Anton Zaitz.
Zapisnik prej&nje seje sprejet.
JDTD. — Upravnik Pogore-lec poroča, da se kampanja za razširjenje Proletarca povolj-no razvija. V prvih 12 tednih smo prejeli 118 novih naročnin in tudi obnovitvene dobro prihajajo. V tiskovni sklad emo prejeli v omenjenem času 1367.32.
Nekaj tednov pošiljamo o-krog 250 izvodov lista na ogled takim, od katerih pričakujemo, da si ga naroče. Ko prejmejo nekaj številk, jih bomo pismeno povabili, da naj postanejo naročniki. Kakšen bo rezultat tega poskusa, bo pokaizala bodočnost.
Oglasi za v koieuar prilično dobro prihajajo. V njemu bomo imeli sedaj tudi pozdravne oglase, to največ po zaslugi Antona Jankovicha, ki jih je začel prvi nabirati kar na svojo roko. Kake večje akcije v ta namen menda ne bomo pod-v*zeli, ker je težko nabirati te vrste oglase za dve publikacije v enem in istem letu. Nekaj jih bomo dobili vseeno in nabiralce opozarjamo nanje v listu.
Kar se fiče finančnega stanja pri Proletarcu, od prejšnje <eje ni posebnih sprememb.
Urednik poroča, da je sedaj naša glavna naloga dobiti irra-divo za napolnitev prihodnje-ka letniku A in. dr jz. koledarja. Vojne razmere, stagnacija j in podobni v zroki nam ne obe-Uajo nič dobrega pri tem delu, I a upa, da ga bomo vseeno zmo-I gli. Lani smo imeli v ta namen kakih šest tednov stalnega pomočnika, enako tudi v nekaj prejšnjih letih. Pomagal je j uredniku pri delu za list in ko-i ledar. Letos Kalne pomoči ni-mamou Vrh tega je delo za urednika naraslo tudi pri listu. Gradiva v slovenskem jeziku prihaja sicer prilično iz vladnih uradov, prej »ga je vedno pošiljal JIC in nekaj pa CCAU > (F!is), SANS itd., a mi smo ga j le malo rabili, ker ga naši čitatelji ita.k vidijo v drugih listih. Prihaja pa nekaj dobrega gradiva iz časni^kega biroja Ooverseas News Agency. Do nedavna ga je pošiljala brezplačno. Sedaj nam pivše, da ga je še pripravljena pošiljati proti plačilu $2.50 na teden. Mi smo rabili dosed a j le njene prevode člankov angleškega socialista H. J. Las kij a, ki sn bili izclo dobri. Ti »o nam bili pri napolnjevanju lista iz drugih virov edina pomoč.
Poročilo upravnika in urednika vzeto na «nanje.
Predlagano, da ako urednik potrebuje gradivo, ki ga pošilja ONA, se naj ga naroči in plačuje zanj $2.50 tedensko, kolikor vprašajo. Upravnik Pogorelec pravi, da bi to po-
menilo nove izdatke, a list je že tako v težavah. Sledi daljša razprava, v kateri urednik izjavlja, da omenjenega gradiva ne bo rabil, Čeprav je z delom obremenjen. Itad pa bi, da se bi razumelo njegove težkoče.
Predlog, da se tgradivo od ONA naroči, sprejet z vsemi proti enemu glasu.
Glede «dela ipri koledarju Godina predlaga, da ima urednik pravico dobiti pomoč. — Sprejeto soglasno.
JSZ.—Tajnik Pogorelec poroča, da v zvezi posebnih aktivnosti sedaj ni in se v nji posluje po iMarem, kot je pač mogoče v teh razmerah. Kot člana at large sta pristopila vanjo Frank in Cecilia Lipar, ki sta bila njena člana že nred zadnjo krizo in sta sedaj zopet pristopila.
Prosvetna matica. — K nj iga
te ustanove je v tisku. Gradivo zanjo se je zbralo *;«kozi poletje. Vsebovala bo ponatise črtic tukajšnjih slovenskih pisateljev.
S tem je dnevni red izčrpan in predsednik zaključi sejo.
BLAGAJNA P0M02NE AKCIJE
V mesecu «eptembru je blagajna Jugoslovan-kega pcmožnega odbora, slovenska sekcija, napredovala za $2,731.67. Prispevali so sledeči:
Mrs. Mary Omejc, Wal ley, Wash., $4; Mrs. Mary Sker-jan<^ Republic, Pa., John Okoren, Harrietta Mich., $5; Louis Arr.brožič, tajnik lokalnega odbora št. 3, Chisholm, Minn., $206.60; A. Cedilnik, blagajnik lokalnega odbera št. 34, Detroit, Mich., $100; Anton Zornik, Herminie, Pa., $50; John Dolenc, tajnik podr. stev. 9 SANSa, Willock, Pa.,. $5.68: Vincent Oainkar, predsednik SNPJ, $2,000; obresti na «Skala Nat. Bank $31.39; Waukegan and North Chicago Coir.m. Chest, Inc.. $270; John V-tez, tajnik lojalnega odbora št. 29, Barton, O., $7; in Mariin Jelene, blagajnik lokalne-odbora &t. 4, Sheboygan, Wis., $50.
Denarja je sedaj v blagajni $58,603.40.
Odkar obstoja ta odbor, znašajo vsi stro&ki le $59.50. Kupilo se je v «zadnjem mesecu za $10,000 vojnih bondov. Sedaj imamo investiranega v vojnih bond i h ¿e !&6,073.&0.
Hvala lepa vsem, ki so darovali denarne prispevke v mesecu septembru. Prosim vse lokalne odibore, da naj vsak mesec od poglej o nabrane denarne pri pevke, da bomo večjovvso-to kazali v naši gl. blagajni
Leo Jurjovec, gl. blagajnik JPO-SS.
SEJA KLUBA ST. 1 JSZ
Chicago. — Ta petek, 22. oktobra, bo redna soja kluba št. 1 JSZ. člani in članice so vabljeni, da se je udeleže pol-noštevilno.
Poročila bodo zanimiva in važna, potem pa bo razprava o sodobnih problemih.
Na zabavah, sejah in Hribih priložnostih se spomnite tiskovnega sklada Proletarca.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE

Ali ja vaše društvo še član Prosvetna matice?
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, IU INOIS .
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE

♦ ♦♦MMMMM»MIMIHIMM»IM>»MMUMéMIIII>M'
|KO>ll\l\IMI
iMMMMHMIMMMMMMMMMMMMMMMMHHM
Faaiati v Španiji, na Poetu-
žalskem, v Argentini, Bolgariji in na Madžarskem, ki so šli do-sedaj čez dm in strn za Hitler-jem, iščejo priložnost, da bi pr¿sedii na vctz Anglije in Zed. držav. Všeč jim je, ker sta Viktor Emanuel in Badoglio tako pcurcčeno presedlala.
Frank Kerie &e v Enako-pravnoeCi <z dne 14. oktobra zgraža nad urednikom Fro-svete in nad "zadnjimi ostanki sociaListov, ki so si neprestano v taeh". Omenja "neko Dolenjko", ki v Prosveti hvali Angleže in pripoveduje, kako je tem že pripravljen denar v pome* slovenskim otrokom, "če jih bo do takrat še kaj živih o talo." Kerže ugotavlja, da Art*j!eži niso se nikdar storili kaj dobrega ne Slovencem, ne ostalim Slovanom. Tako je bilo, tako je, pravi cn. Ne ve pa, kako bo, ker nc-^e biti prerok. A iz vsega njegovega članka je razvidno, da ne pričakuje od Angležev tudi v bodoče za Slovane nič dobrega. Pojasnu-je, da dotični sklad ni angleška, temveč mednarodna ustanova, in da je bila ustanovljena po prejšnji vojni v Ameriki, ne v Aagliji. Njen glavni fcflan je v Gene vi in od tam pri-
la Črna gara poročaj* sledeče:
Cetnilri Dr« i« Mihajloviča »o »a •poraaumali • («iiitičnini «rajniki Italijan »k« "Vanocijtka" dtvUije, da b< do skupno a Nemci vadili borbo 1 proti odinicam Ljudske osvobodilna vojska in partiaanskik oddelkov, ki dalujajo v Črni gori.
Zadnja dva ali tri tadna »a vraa strašni boji med naiim adinicam in čatnikem, s Nemci in italijanskimi faiisti v okolici K<lasina, ki j» v naših rokah. Tekom tak operacij ja Vasojevičov partizanski bataljon aretiral 115 italijanskik vajakov. Zaplenili so več orožja kakor tudi dol arkiva takosvana Vrhovne komande Draše Mihajloviča. Cetnik major Vlshovič ja bil med ubitimi takom bojav za zaaadbo Kolašina. Četniki so utrpeli velika izguba v poizkusih, da ponovno zavzamejo Kclašin.
Katoliški pisci v A m. do movini ini v Am. Slovencu trdijo, da se je odbor SANSa, oziroma njeUiov častni predsednik in pa predsednik oddaljil od na slovenskem narodnem kongresu sprejetih resolucij, zato nima več pomena med nami. Pravijo, da je odbor svoj namen zgrešil in'če hoče sedaj uveljaviti drugačne smeri kot pa so mu 'bile določene, predlagajo, da naj skliče nov kongres. Vprašujejo, čemu odbor
,.	v . ,	*edaj slavi partizane, ko jih
de Judi potrebni denar,. piše ¡,ko|lgn5S v cievelandu ni odo-
bril in jih ipo njihovem mne-
Kerže.
Njegova izvajanja o Angležih bi mu posebno Čehi lahko potrdili. Bili so izdani, dočim so isti angleški marelarski politiki napovedali vojno Hitlerju Poljski v pomoč. V prejšnji svetovni vojni so pritrjevali Wilsonu in ob enem mislili na svoje tajne pogodbe. Podkupovali so z njimi Italijo in Slovencem ni prav nič zameriti, s ko somi j o, da se jim tudi sedaj ne obeta u Londona ni~ dobrega. Državniki, ki zidajo bodočnost na kralje in na kapitalizem, ne morejo svetu dati ničesar razen slično omreže-nje kakršnega so spletli v Ver-saillesfu po prejšnji vojni "za demokracijo in odpravo vojne."
Partizani in četniki ©o še v
boju med sabo, vzlic vestem, da se je s posedovanjem an-srlelikih in ameriških zastopnikov doseglo sporazum med njimi. Težko je verjeti, da bi bilo premirje med tako nasprotnima si strujama, kot sta ti dve. sploh mogoče doseči. Iz urada Združenega od'bara južno-slo-vanskih Amerikancev v New Ylorku smo dne 12. Oktobra prejeli prevod poročila, datirano omenjenega dne v Bernu, ki se glasi:
Mihajlovičevi četniki v borbi skupno a italijanskimi fašisti v Črni gori
Wireless to Inter-Continent News
nju sedaj ne bi. A izgleda, da si bodo partizani priznanje iz-vojevali sami, pa če ga jim bi Sans hotel dati ali ne.
Portugalska ima
diktaturo že dolgo, pa je za svoj obstoj in za kolonije edino od varstva Anglije, dasi ji v tej vojni'ni pomagala.
AMERIŠKI IN ANGLEŠKI VOJAKI v Italiji a« niso vojno napovedi Nemčiji nič radovali. la London« poročajo, da jo naših vojakov teh zavez ne apoitnje takih, ki se naprodaj in ki obračajo plašč po vetrn, zato da sebi (Ranfers) v svojem prodiranj« proti Rimu.
kralja Emannela in Badoflija proti ni ko v sram, kar je razumljivo. Nihče koristijo. Gornje so ameriški rangerji
Finska je v čezdalje težjem	neral Ambrosio, ki je vodil ita-položaju. Uvideva, da Nemči-	iijansko armado v invadiranju ja vogno izgublja in da bo Ru-	Jugoslavije. Tudi on je Vojni sija zmagala. Na Finskem je	zločinec, kar se Jugoslavije ti-velvko ljudi, ki bi radi s So-	če. Badoglio pa je na vrhu li-vjetsko unijo mir čimprej, a	ste kriminalcev v Etiopiji in vlada pa si ga ne upa ponuditi,	Qrčiji. A dogodilo se je, da ne razen če ji Zed. države in An-	bo nihče teh treh kaznovan, j glija jamčita neodvisnost. Ne-	razen če pridejo tem trem na-uradni posredovalci so Moskvo	rodom v roke. fašistično že potipali. Če bi bila priprav-	Kralj Viktor Emanuel se 6e Odvisna ljena sprejeti tak pogoj, a mol-	vedno naziva tudi za cesarja či. Nedvomno bodo o tem go-	Etiopije in njci/ov premier Ba-vorili tudi na sedanji konfe-	doglio pa za kneza addis-abab-renci zastopnikov Anglje, Zed.	¿k£)ga. Ta titelna jima je dal Nedavno pa se je portugalski držav in Rusije, čeprav Pravda	Mussolini po okupiranju Rtio-diktater premislil in dovoJil; piše, da je vprašanje sovjet-	pije. Nekateri v Angliji bi radi Angležem, da si vzamejo baze | ifleih mej povaemf notranja za-	izvedeli, kaj misli k temu anna portugalskih Azorskih oto- deva Sovjetske unije.	glecika vlada. In še bolj pa ce-
Carlo Sforze se bo poiago-	^ Haile ma le prikopal v novo italijan-1 ^^bj* sko vlado. Odpotoval je tja rz New Yoi'ka z odobritvijo ameriške in angleške vlade. Sforza
kih, ki jim bodo v vojni proti IDtJerjevim ^podmornicam ja-ko dobro služile. V zameno pa j Anglija portugalsko vlado zalaga z orožjem in drugim materij a lom. Za orožje jo je pred meseci vprašal tudi španski diktator Franco, ker se boji republikance/, demokracije in occiali^ma.
Demokracija angleških in a merk* kih torijev se opira v vojni za nov svet ob zelo čudno družbo. Naši prijatelji sedaj so kralj Vrktor Emanuel. maršal Badoglio. grški kralj Jurij (vladar fašističnih nazorov), portugalski diktator Anton io Oliveira de Salazar, ki se boji revolucije, general Henri Giraud, ki ni v demokracijo Je nikdar verjel, in drugi taki, ki so vedno poudarjali svojo boje vitost le proti boljševizmu in proti domačemu ljudstvu, ka-
Selassie v Addis
r
Italijanski socialisti v Angliji so izdali manifest, v katerem pravijo, da naj nihče ne priča-
poudarja svoje demokratično kuje od italijanskega delav-prepričanje, a ob enem je za	b» v borbo za po-
nad al je van je italijanskega im- vrnitev v vlado tistih, ki so naj-
perializma. Če bo po njegovem, bo Italija dobila po tej \Jojni še več slovenskega in hrvatskega ozemlja kot tra je po prejšnji. Ne samo "izpreobr-njenih" fašistov kot sta Emanuel in Badoglio, tudi takih d>e-
'več krivi izgube svobode italijanskega lljudstva in uničenja njegove dežele. Berlovi in Churchillovi apeli se torej ne bodo obne-li. Tudi Sfcrzov »ličen klic ne bo zalegel.
Myron C. Taylor, ki je bil
mokratov, kakor je Sforza, se Roosevettov poslanik v Vati-
je bati.
španski "prostovoljci", ki
so na vzhodni fronti pomagali Nemcem, so se baje vsi vrnili domov. Diktator Franco je iz-previdel, da s stavo na Hitlerja ne bo kruha in da je križar-
kanu, meni, da ne bodo naciji storili papežu nič žalega. On jih pozna in ve, da zavezniškim propagandistom ne bodo napravili take usluge. Naciji imajo močno oporo med katoliško hierarhijo na Irskem, v
Beme, 12. oktobra 1943. (ICN)— dar je zahtevalo svojih pravic.
ska vojna proti "ruskim brez-	Argentini, v Španiji, pa tudi v bcžmOfom" fia*ko. Ob enem	Ameriki, pa je ne mislijo zaželi z odpoklicom mojih čet	praviti za prazen nič. iz Rusije uMreči ameriški in
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI
PODPORNI JEDNOTI
• i
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina za Zdrvione država (i«v«n Chicaga) in Kanado $6-00 na letos $3.00 za pol letat $1.50 za četrt letat »• Chicago In Cicero $7.SO za celo lato; $3.78 sn|pol letat ** inozemstvo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
•
2 <».»7 So. Lawndale ilvenac ChirnK« 23, Illinois
wtmimtmmmKMKmtiiKmKmtm
angleški vladi, ter dobiti od njih nadaljnih koncesij. On spada torej med one fašiste, ki hočejo biti na dobičku v vsakem slučaju, toda vedno na stroške demokracij.
Adolf A. Btorle Jr,t ki je pomožni državni tajnik, je dejal, da naj italijanski antifašisti v Ameriki nehajo kritizirati Ba-dci^lijev režim in taktiko ameriške vlade v Italiji. Namesto, da bi gledali vse črno, naj raj-Še pomagajo zaveznikom in Badogliju Nemce izgnati iz Italije. S svojim nasvetom a meriških demokratičnih Italijanov ni prepričal, čemu naj bi sedaj opustili boj proti fašistom v Italiji. Borili so se proti njem še ko je bila ameriška vlada v prijateljstvu z njimi,' potem ko je bila v vojni z Rimom, in se bodo v 'bodoče, ne-glede na domenke amerttke in angleške vlade s kraljem in Badoglijem. Demokratski elementi so proti fašistom v vsakem slučaju, ne pa kadar bi
Čistimo noše pojme
Detroit, Mich. — Združeni narodi so na potu do zmage. Medsebojna pomoč ameriških Slovanov v teh kritičnih momentih nam je nujno potrebna. Naš hrlas in glas naših hrabrih bratov in sester v Evropi bi se moral dišati povsod, na bojnem polju in pri sklepanju miru. če bomo vsi trezno misleči «nastopali enotno in zahtevali naše pravice, se bo tp zgodilo, če bomo pa vlekli kolo zgodovine eni naprej, drugi nazaj, na* utegnejo zopet potisniti pod tujčevo peto, češ, saj Slovani niso sposobni samoodločevanja, ker se tepejo in lasa j o med seboj, kot nezreli pobali-ni raidi raz-ličnosti vere.
Slovani pomagamo graditi topove, tanke, ladje in zrakoplove. Vsi kupujemo kolikor moremo vojne bonde. Naši sinovi ve bojujejo v vrstah oboroženih sil strica Sama. Mnogo jih je bilo le odlikovanih radi junaštva. Mar»fkatrri je
* Ä » ™ -
Raotta, ki je član Badog-lijcve-ga režima, dolgo opominjali. Veliko slovenskih življenj ima na svoji vesti. Omenili smo že, da ga ima jugoslovanska vlada zapisanega v svojem seznamu vojnih zločincev. Drugi član BadogHjeve vlade je ne-
pravičen in trajen mir moramo delovati, da se ne ponovi nikdar te utrašne svetovne tragedije in ne postanejo naši v-nuki žrtve še hujše in grozovite jše vojne kot je sedanja.
Mesečnik "Michigan Slav"
Naše skupno glasilo, ki nas
druži in zastopa naše skupne interese, je tudi vredno naše podpore. Vsak zaveden Slovan bi moral biti naročnik in prispevati v tiskovni sklad prvega vseslova nekega rlasila v angleščini. Celoletna naročnina je samo en dolar. Vsi michigan-ski Slovenci bi se morali pri vi»aki prireditvi spomniti na "Michigan Slav" in ga moralno in gmotno podpreti.
Kdo se bojuje proti fašizmu
Ni več dvoma, kdo so borci proti skupnemu sovražniku, kdo dcprinaša največje žrtve za svobodo in resnično demokracijo v stari domovini. Vsa novinska, radijska in uradno potrjena poročila dokazujejo, da je to narodna osvobodilna" armada pod vodstvom Tita', v kateri sodelujejo vse stranke in vsi stanovi, tudi katoliški, pravoslavni in muslimanski (turški) duhovniki, kateri se gotovo ne bore in umirajo za komunizem. Kdor bo še nadalje trobil v Hitlerjev in dr. Goebbelsov relj, da so slovenski oziroma jugoslovanski borci za svobodo banditi in brez-verski komunisti, je zločinec in grob okop svojtiot naroda, ali pa plačan agent,,ki ima namen ovirati n¿sebično in požrtvovalno delovanje glavnih čini-teljev Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki mu je edini namen in naloga, ujedfnki vse Slovence, jih rešiti sužno-sti in narodne smrti.
Tretje vojno posojilo
Vsi, ki ate kupili izredni vojni bor>d v septembru, protsim, javite številko tajnici podružnice štev. 1 SANSa (naslov: Ua Menton, 1205 Palliater, Detroit 2, Mich., telefon Ma-dison 2864), da se pošlje poročilo o kupljenih bondih na glavni u-rad, da se izkažemo, koliko je detroitska slovenska naselbina sodelovala v kampanji za tretje vojno posojilo in koliko ftoo doprinesli k obljlubi, ki jo je dal Združenj odbor ameriških Jugoslovanov ameriški vladi, da bodo Amertkanci jugoslovanskega porekla v tej kampanji kupili za 25 milijonov vojnih bondov.
Adamičeva nova knjiga
Kdor se Želi poslu žiti ugodnosti pri naročitvi zgoraj omenjene knjige potom podružnice štev. 1 SANSa naj to takoj stori in sporoči na rtijioraj omenjeni naslov.
Za naše vojake
Družabni večer v prid naših vojalkov je priredil ¿praski odsek SNI) v soboto 16. oktobra.
Nameravale smo poslati božično darilo vteem sinovom naših članic, ki so preko morja. Ker je bivališče naftih vojakov tako nestalno, smo sklenile, da jih pogostimo, ko se vrnejo in jim poklonimo mal dar, v znafk, da smo jih vedno v mislih « ljubeznijo spremljale na vseh
težavnih hi nevarnih potih, a srčno željo, da ae visi povrnejo zdravi in veseli, kot junaki zmagovalci.
Podružnica štev. 1 SANSa
Od ustanovitve, t. j. 7, febr., do danes je naša podružnica delovala kot je bilo pač mogoče v danih pobojih. Upravnemu uttadu fino poslali $1000. Lahko bi več doprinesli na žrt-venik domovinske ljubezni, če bi prispevali vsi. To vsoto je darovalo le 9 društev in ustanov in 161 posameznikov v 9. mesecih. Z ozirom na število darovalcev smo se dobro izkazali in delno zabrisali malomarnost onih, ki se jim ne zdi vredno pokloniti malenkost, da rešijo svoje lastne brate in se-rtre suženjstva.
Detroit in okolica ima približno 1500 Slovencev. Ko bi vsi storili tvojo dolžnost, bi bil prispevek y aj petkrat večji. Vsa drofttva in ustanove, ki jih imamo 20, so bila povabljena in prošena na sodelovanje. Odzvalo se jih je z večjimi ali manjšimi prispevki le 9. Prvenstvo nosi društvo št. 121 SNPJ s prispevkom $145.10.
Detroitska naselbina je bila pri vsaki narodni akciji med prvimi. Sedaj, ko se gre za obstoj mučenega slovenskega naroda, bi ne smelo manjkati v seznamu naše podružnice nobenega Slovenca, ne Slovenke.
Pridite vsi na sejo, ki bo v nedeljo 7. novembra ob 2. popoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 South Li-vemois. Seja bo zelo važna. Določili bomo dnevni red družabnega večera, ki ga bomo priredili v soboto zvečer 11. decembra na čast našega velikega rojaka pisatelja Louisa Adamiča, /ki se ne straši nobene žrtve za naš narod.
Za podružnico št. 1 SANSa, Lia Menton.
venske kulture, nam tukaj tega ni treba. I Danes je ravno narobe. Slovenija je vkovana v verige suženjetva. Tam se slovenska pesem več ne poje im ne čita se slovenskih knjig. Dolžnost vsakega ameriškega Slovenca je, da danes s podvojeno močjo in zavestjo deluje pri vsaki slovenski prireditvi, da na ta način ohranimo kar se ¿e ohraniti more.
Polovico čistega prebitka tega koncerta gre Jugoslovanskemu pomožnemu odboru, slovenska sekcija. Kdor je mi-rlil, da je še dovolj časa pomagati, naj se zbudi saj sedaj, ko so zavezniške čete že tako rekoč na pragu Jugoslavije, oziroma Slovenije.
Za božične praznike bomo že «koro gotovo lahko pisali sarodnikom v Jugoslavijo, ako bodo prenesli vse (grozote vojne in ako jih bodo naša pisma dobila še pri življenju. Sorodnikom bomo pomagali mi, kdo bo pa pomagal tisočem slovenskih siromakov, kateri so toliko nesrečni, da sploh nobenih sorodnikov tukaj nimajo. Ali naj oni poginejo gladu? Naša dolžnost je, da tem ubogim pomagamo in pomagati moramo sedaj, ker ako bomo Čakali, bo naša pomoč prepozna. Kar boste potrošili na koncertu, se morate zavedati, da polovico tega bo šlo za kruh lačnim ljudem v vaši rodni Sloveniji. Torej še enkrat vabim vse Slovence v Chicagu in okolici, ' da pridejo na to prireditev in pokažejo, da imajo še dobro slovensko srce.
Anton Krapenc, predsednik št. 8 JPO-SS.
V NEDELJO 311 0KT. VELIK SLOVENSKI KONCERT
Chicago, III. Kot ste že večkrat čitali, bo tenorist Thomas Cukale priredil koncert v nedeljo 31. oktobra v Bohemian American Hali na 1840 West 18th St., Chicago. Obeta biti zelo zahimiv in vreden, da ga p ose trm o. Thom Cukale bo gotovo podal vse, kar najbolj zmore. Na sporedu bo več pevskih zborov kakor tudi posameznikov, kot boste lahko iz-prevideli iz programa, kateri bo priobčen v vseh slovenskih časopisih.
Vsak zaveden Slovenec se bo gotovo udeležil te prireditve, ker zavedati se moramo, da danes je že zelo težko spraviti kako dobro kulturno prireditev' na oder. Včasih smo se tolažili, češ, saj bo Že stari kraj poskrbel za razvitje slo-
Zavezniki dobe veliko ameriškega alkohola
V tem letu so dobili zavezniki iz Zed. držav že nad 60,-000,000 galon alkohola naj-boljše kakovosti.
Triner jevo grenko vino vodi k zmagi
Naia domovina potrebuje moške, ¿enake, mladeniče in • mladenke v obrambni industriji. Brex njih je smatra nemogoča. Toda ta sapoule-nozt pomeni veliko »premembo v življenju delavcev; težko delo, v mnogih slučajih monotono, ter nočno delo povzroča želodčne nerede. Tri-nerjevo grenko vino z Vitamini B-l je izvrstnö želodčno zdravilo. Jemljite ga po navodilih in vidfcli boste kako pomaga. Dobite ga v vseh lekarnah. Ako ga nc morete dobiti v vaèi okolici, pošljite $1.25 ali $6.50 na Joh. Triner Corp.| 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8. Ill, in poslali v*m bomo poštnine prosto, eno ali iest steklenic Trinerjevega grenkega vina z Vitamini B-l.
»♦♦MM»MM»MMMMtMM
••••••••••••eeeeeeo»«oeeeoee«oeooooo»eeee»eeeer
^ \AIMM ITi: kVIH.O
"MY NATIVE LAND"
ki |o je spisal
Louin Adamič
IZ PROLETAUčEVE KNJIGARNE.
- STANE $3.75
• »»
V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik
Naalovitet
« i •
PROLETAREC	j
2301 S. Lawndole Avenue CHICAGO 23, ILL. |
.............................................MM!.;
.................................
♦..................
ZA Iil^NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBN A H SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
! ADRIA PRINTING CO.
Tel. MOHAWK «707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14 ILL proletarec se tiska pri nas
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
K podatkom o nakupu vojnih obvoznic
Združeni odbor južitOBlova tiskih A meri kancev je v svojem naznanilu glede kampanje za iretje vojno posojilo, ki se je pričela dne 9. septembra, odmeril oziroma prisodil nam in **setn drul/im južnoslovan^ke krvi kvoto od 25 milijonov dolarjev za posojilo naši vladi za uspešno nadaljevanje na&ih vojnih naporov proti fašistični nasilnosti.
Tista kampanja se je končala dne 2. cktobra in zvezna vlada je v svojem uradnem pore ? il u ugotovi 1 a razveje 1 j i vo dejstvo, da je bila določena vsota od 15 milijard prekoračena za več kakor eno milijardo.
Ali *mo južnoalovanaki Amerika nc i prekoračili prisojeno, oziroma cdmerjeno vsoto od $25,000,000?
To se da ugotoviti le «potem, če imamo vse podatke o nakupovanju vojnih obveznic med južnoslovanskimi ljudmi Ši-rom po tej deželi
Ta crganizacija se je obrnila do svojih podružnic za take podatke in nekaj se jih je že odzvalo, pretežna večina pa jih še zbira, kar kaže, da ni to ¿ibiranje posebno lahek posel.
Par podružnic nam je naznanilo, da se na noben način ne morejo dokopati do tistih tako zaželjenih in potrebnih podatkov deloma zato, ker jim naši ljudje nikakor ne marajo povedati, za koliko so pokupili vojnih bondov med kampanjo za tretje vojno posojilo, deloma pa tudi zastran tega, ker so naši ljudje zdasti v velikih mestih zek> raztreseni.
Če bi se moglo tem in takim dopovedati, kako veHko, vlogo bodo ti podatki igrali v naših prizadevanjih za rešitev slovenskega naroda v stari domovini, bi >kar sami brez vsakršnega pomišljanja in otepanja naznanili vsak svoji podružnici vsoto, ki so jo vložili v tretje vojno posojilo. ..
Kjer se podružnice nikakor ne morejo pririniti k podatkom s podrobnim poizvedovanjem, naj si njihna vodstva pomagajo s tem, da se obrnejo do tistih tvrdk, oziroma zavodov, pri katerih ftaši ljudje navadno kupujejo vojne obveznice, in obenem še sama malo presodijo in preračunajo, pa bodo dognala vsaj približno vsoto.
če pridenemo k doslej prejetim podatkom, ki smo jih zadnjič omenili v tej kotali, še poročilo št. 63 SANS fz Brooklyn*, N. Y., in št. 35 SANS iz Garyja, Ind., vidimo, da so naši ljudje v področju petih podružnic posodili naši vladi med kampanjo za tretje vojno posojilo blizu pol milijona dolarjev. Podružnica št. 63 SANS je naznanila $6,500, a št. 35 pa $«,000. -
Na podlagi tega se da sklepati, da so nafti ljudje vložili blizu devet milijonov dolarjev, v tretje vojno posojilo. To bi predstavljalo dobro tretjino kvote, odmerjene za vse jugoslovanske Amerikance. AH če bomo dobili podatke od vseh pcdviužnic, se bo pokazalo, da je slovenski delež Še dokaj večji — morda kakih dvanajst milijonov dolarjev.
Naie ctbanje
Tajnik dr. štev. 85 SNPJ «z Republic v Pennsylvaniji Anton Marinich se je obrnil do nas za pojasnila in navodila glede ustanovitve naše podružnice.
V času od 6. do 14. oktobra so prispevale sledeče podružnice: Štev. 1, Detroit, Mich., $100* št. 6, Ely, Minn., $25.25; Št. 9, Willock, Pa., $6.70; it. 12, West Ailiquippa Pa., $16.-76; št. 16, Aurora, Minn., $50; št. 46, Brooklyn, N. Y., $14; tt. 47, Pueblo, Colo., $6; «t. 58, Johnstown, Pa., $14.56; št. 63, Brooklyn N. Y., $10.20; št 64, Bveleth, Minn., $51.40; št. G5, Were eater, N. Y., $8.25; št. 86, Elizabeth, N. J., $5.10,
Med rojaki v Clintonu, Ind., je Frank	nabral «6 ter
jih poslal v ta urad za SAjNS.
I>arovali so Martin Mohar $2, a Tilka Mohar, Joe Pucelj, Frank Storm in Frank Bregar pa vsak po $1.
Shodi, sejo, sestanki in prireditve
Združena slovenska druAtva v New Yorku bodo imela dne 31. oktobra v brooklynakem Slovenskem domu veeelico za SANS.
Podružnica 32 JPO prireja v So. Chicagu v nedeljo 24. oktobra vinsko trgatev s programom. Za SANS bo govoril predsednik Etbin Kristan, za JIPO pa Joe Zalar, tajnik pomožne akcije. Prebitek se bo delil med SANS in JPO. Pri-četek je ob 3. popoldne.
SESTANEK TREH ZA UGLADITEV POTI V TRAJEN SPORAZUM
(Nadaljevanje s 1. strani.)
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
denci, najboljša v Evropi. In kaj se je zgodilo z njo?
Ddkaz, da samo ljubezen do domovine ne zadostuje.
Kaj pa v Jugoslaviji? Močna, dobra armada. Kako je skončala v vojni, vsi dobro vemo. Sedaj pa poglejmo partizane. Brez industrialnega ozadja, skoro brez topov, brez letal in tankov — razen če imajo kaj malega teh sredstev — pa drže v zaposlenosti in pretepajo devetnajst nemških divizij. če so takrat isti ljudje ljubili svojo domovino, kako to, da je vse tako hitro razpadlo, sedaj pa se brez opore tako hrabro bore ?
Zato se tako bore, sodrugi moji, ker ti ljudje verujejo v novo Jugoslavijo — verujejo v novo človeško družbo, katera bo mera La nastati na razvalinah Evrope.
Eugene Victor Deba -
To sredo, 20. oktobra, mine sedemnajst let, od kar je za-tisnil oči eden največjih človekoljubov — Eugene V. Deba. Brez dvoma je bil on ena izmed največjih osebnosti, kar jih je producirala delavska A-merilca. Bil je nevstraften borec za ljudske pravice, trdno verujoč v zmago socializma in svetovnega bratstva. Bil je preganjan in v prejšnji svetovni vojni zaprt radi svojega prepričanja. Umrl je tak kot je bil v življenju — zvest mednarodnemu delavstvu, zvest socializmu do poslednje ure. Naj mu bo časten spomin.
Ruski relif
Nocoj, ko sem pisal to ikolo-ne^jsem imel o ruskem relifu česa okleniti, ko pa sem uzrl na mizi pismo, ki ga je poslala Mary St er iz Clevelanda, tajnica krotka št. 5 Progresivnih Slovenk, in v njemu prispevek $10, ki jih je darovalo omenjeno društvo, sem imel kajne doka jšen vzrok, da omenim tudi akcijo v pomoč ruskemu ljudstvu. Tajnici Mary St er in članstvu krožka št. 5 Progresivnih Slovenk, iskrena hvala. Sodrugi in sodruižice, spomnite se tega sklada še s kakim dolarjem.
kralja ter njegovega premirja Badoglija se ne more smatrati za demokratično taktiko.
Ne samo sovjeti, tudi drugi kritiki so mnenja, da stremita ameriška in anlgleška vlada o-hraniti po svetu kapitalistični sistem. Zato se ljudstev evropskih dežel bojita in podpirata reakcionarne kroge, ki so za sedanji red in vsled tega za boj proti "komunizmu".
Uit "Peater Lloyd" v Ruda-peišti razlaga v eni svojih številk, da bo Sovjetska unija na konferenci z angleškimi in a-merišfkimi zastopniki zahtevala plebiscite, na primer v Bolgariji, ker je uveTjena, da če se bi Bolgarom dovolilo povsem svobodne voltove, bi se izrekli z veliko večino za socialistično uredbo in za zvezo z Rusijo.
Nedvomno si mislijo isto o Jugoslaviji in o Italiji.
V vseh evropskih deželah bo obubožano ljudstvo po vojni zahtevalo ne samo demokracijo, temveč tudi socialno zaščito v toliki meri, kakršne kapitalizem nikdar ne bi mp-gel dati. Izvedljiva je samo v socializmu.
Ves problem nesoglasij je torej zaradi gospodarskih razlik. Tudi če Rusija še tako svečano zatrdi, da se ne bo ume-šavala v notranje zadeve drugih dežel — socialni in razredni boj ostane v njih, dokler bodo razredi, dokler bodo eni posedovali bogastva in drugi pa delali, da jim Še večja zgrade.
Razlike v nazorih
Te razlike je torej potrebno imeti pred očmi, kadar govorimo o konferencah med ameriškimi, angleškimi in sovjetskimi zastopniki. Ameriška diplomacija na primer je v rokah milijonarjev, člani ameriške vlade in načelniki raznih vojnih in drugih birojev so razen nekaj izjem vsi bogataši.
Celo Wendell Willkie je v govoru zadnji petek v St. Loui-su poudarjal, da je delavtvo v našem vladnem sistemu brez
svojega zastopstva in svaril vladajoče, predvsem republikansko ftranko, naj delavskih organizacij (unij) ne smatra za zlo temveč za potrebo in naj delavstvu prizna pravico kolektivnih odnošajev z delodajalci.
Kadar se torej kapitalist sni-de s sovjetskim državnikom, ve, da sta si v ekonomskih nazorih različna kot noč in dan. Zaveda se, da on hoče gospodarski sistem, v katerem bodo njegovi milijoni zmerom njegovi, in da je na svetu tudi tako delavsko gibanje, ki hoče bogai tva privatnikov podruia-biti. Scvjetska Rusija je tak procei ž3 izvršila in zato jo smatra za scvrf žnico svojih interesov.
Želje za mir
Vendar pa te razlike same na sebi ne preprečujejo delovnega »pcrarsrjma med Sovjetsko unijo,. Anglijo in Zed. državami. Ako »3 bi šlo samo zaradi teh treh deže!, bi bilo trajen dogovor celo kaj lahko eklenjti. Liberalizem je v slednjima dvema tako utrjen, da se ekonomski red razvija na dobro brez socialnih potresov in očividno je, da kar se Rusije tiče, se v njun red ne misli u-mešavati, pogojno, da se njo pusti v miru. Kajti Sovjetska unija ne bo po tej vojni, ki ji jc prizadejala tako ogromno škodo, potrebovala ničesar bolj kakor miru.
Mir pa ji bo zagotovljen le, ako bo Evropa po vojni tako u-rejena, da ji ne bo sovražna. Rusija na primer si je pred to vojno iskala prijateljsko zvezo s Francijo. Sklenila je pogodbo z njo, a francoska reakcija je ni hotela priznati. Raj-še je paktirala z Mussolinijem in Hitlerjem in podpirala druge reakcionarne režime, vse v namenu, da se zajezi poplavo "boljševizma".
Problem vzhodne Evrope
Na vzhodu Evrope so kovar-ji miru v Versaillesu pod firmo demokracije in samoodločeva-nja narodov zgradili takozva-
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole• tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri* liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolinost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
Kaj je s krščanstvom '/ Rusiji?
češki benediktinski opat Prokopij Neužil uči v samostanu v Lisle, III., misijonarje, ki se pripravljajo, da ko pride čas, "se odpravijo v Rusijo, da jo pridobe nazaj za Kristusa."
Angleški škofje (predstavniki anglikanske cerkve) pa poročajo a svojega nedavnega obiska v Rusiji, da je tam krščanstvo spet na trdnih nogah. Cerkve so polne in med verniki je veliko mladine, ne samo starina, kot se je dogajalo po revoluciji. Opat Prokopij Neužil bo imel torej v Rusiji že pogrnjeno mizo, če so poročila angleških škofov resnična. Vseeno, "Brezibožnik" v Moskvi več ne izhaja in to je za Neu-Žilove namene dobro znamenje..	*
Izgube ameriške mornarice
Izgube ameriške mornarice znašajo od pričetka vojne pa do srede oktobra 30,404 mož, vštevši tudi marine (marines) in obrežne straže.
CALIFORNIA.
Fontana: John Pečnik. Oakland t Anton Tomšič. Log Ab galas t Frank Novak. San Francisco t A. Lekstn.
COLORADO.	✓
C ratted Botta: Ant. Slobodnik. Paeblo: Ludvig JToxey.
Waldenburg in okolica: Edward Tomšič.	, A
ILLINOIS. Ckicafo in okolica: Frank Bitjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank Zaltx in Frank S. Tauehar. La Salle in okolice: Anton Udovich
in Leo Zevnik. Sprint field: Joseph Ovc» in John
Goršek. Virdon ! Fr. Ilersich. Waukegen-No. Chicago: Martin Jud-nieh.	t
INDIANA. Indianapolis t Mary Stroj.
KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. West Minerait John MaroU.
MICHIGAN. Detroit-Dearborn i John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John Plachtar.
MINNESOTA.
Boklt Max Martz.
Cbi.holm: Frank Klun.
Dulutb: John Kobl.
El». John Teran in Jacob KunatelJ.
MONTANA.
East Helena I Joseph MlhelM. Rad Lodge: K. firznožnik.
NEW JERSEY. Elisabeth: Amalia Oblak.
NEW YORK. Gowande. James Dekleva.
OHIO.
Akren • Ken moro • Berberton: Mike
Kopach in Matt. Močnik. Bridgeport in okolica t Joseph Snoy in John Vitas.
Cleveland: John K rebel in Joseph Lever.
Fairport Harbor: Lovrenc Baje.
Girard: John Kosin in Andrew Krvi na.
Glencoe: Albina Kravanja.
Lisbon-Power Point t Jacob Bergant
Piney Fork: Frank Zavrftnik.
Powbatan Point, O.« John Guzel.
Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliquippat Geo. Smrekar.
Bur ge t tst own-Sloven: Joseph Krmel
Crafton-Moon Run: Jennie Jerala.
Cenonsburg-Strebene: John Terčclj in Marko Tekavc.
Cologrovet Tony Stopar.
Export: Jos. Briti.
Forest City: Anthony Drasler Jr.
Point Marion: Tony Zupančič.
Hermiitie: Anton Zornik.
Imperial: Frank AuguŠtin.
Johnstown in okolica: Andrew Vi-dfich, John Langerholc, Ilija Bu-balo in Frank Cvetan.
Latrobet John In Mary Fradel.
Lawrence: Louis Britx.
Library: Nick THller.
Meadowlends: Martin Bajc.
Park Hill-Conemangb: Frank Pod-N>y.
Sharon: Joseph Cvelbar.
Sygan: Lovrenc Kavčič.
Potovalna xastopnfka sa Proletarca, Ameriški druiinaki koledar in Majski Glaa xa xapadno Penno Anton Zornik, Hertninie, xa Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown.
WASHINGTON.
Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Grova: Frank Koeem.
star city: Lawrence Selak.
Thomas* Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.,
Milwaukee la Wast Allis: Louis Bar-borich.
Sheboygan: Frank Stih.
Willard: Mike Krulta.
WYOMING.
Kemmerar In okolicat Anton Tratnik In John H. Krxisnik.
Rack Springs: John Jereb.
ni sanitarni kordon, ki naj bi ostalo Evropo ščitil pred ruski-rpi iboljševiki. Glavna točka tega kuidona je bila Poljska, druge pa tri ostale baltiške dežele in Finska.
Zaradi Poljske sta šli^vsaj uradno je tako zapisano v vojno proti Nemčiji Anglija in Francija. Ti*ta Poljska — to je, njena vlada, je bila Rusiji ves Čas veliko bolj sovražna kakor Nemčiji. Take Poljske Rusija noče več ob svoji meji. Niti ne, da se ji bi dalo milijone takih prebivalcev, ki* niso poljske narodnosti in nočejo živeti pod njo. Za Rusijo je problem Poljske zelo enovta ven. Prekinila je odnošaje z njeno za mejno vlado v Londonu in u tanovMa odber poljske tvebode v Moskvi. Ko bo Nemčija premagana, naj ta odbor gre v Varšavo in uredi vse tako, da bo nova Poljska, ki je v tej vojni bila zbičana kot le malokatera druga dežela, del sovjetske zveze.
Vpliv Vatikana deluje
Proti taki rešitvi je samopo-sebi umevno reakcionarna poljska hierarhija, ki uživa vso diplomatično opero Vatikana, polj,ko plemstvo, to je, veleposestniki, in ostali reakcio-narji. Na druži strani so poljski demokratični elementi, ki so prav tako proti potopljenju v Sovjetsko unijo, a ob enem za res demokratično, socialno urejeno Poljsko, kakršna bi z Rusijo po njihnem mnenju prav lahko izhajala. A v Moskvi vedo, da kapitalizem tudi njih ne mara in bodo v taki Poljski, kaknfcno podpira reakcija, prav tako le zatirana opozicija, kakor so bili v prejšnji.
Ob enem sovjetska vlada smatra, da je tudi vprašanje baltiSkih dežel samo njena zadeva.
Klerikalcem trdi nasprotno in ker ima posebno v ameriški vladi velik vpliv, se epira nanjo ter zah^va, da naj pod znamko* poljske neodvisnosti in atlantskega čarterja deduje proti nameram sovjetske vlade. Ker pa ae je vlada v Mo-! skvi odločila biti tudi v diplomaciji tako odločna, kakor je i v vojni s Hitlerjem in fašizmom, je to tako trporna točka, da morajo Zed. države in An-ijlija ali popu:titi, ali pa žet« posledice.
Ker nimajo z czirom na im psrializcm ne Zed. države, n< Velika Britanija, čistih rok pa J ne morejo trditi, da naj velja atlantski čarter samo v sijaju spornih mej Sovjetske uaije. London bo bržkone popustil in Zsd. države tudi, čeprav tukajšnji Poljaki še vedno trdijo, da mora ameriška vlada vztrajati za ohranitev prejšnjih poljskih mej, ncgle-de na pcledice.
Kaj glede Balkana?
Omenili ?mo že glede Bolgarije, kjer j2 masa tradicionalno naklonjena Rusiji in bila je enako v Srbiji in črni gori. Balkan je za varnost Rusije zelo važna točka. Francoska in angleška vlada sta poskrbeli, da so zavladali v balkanskih deželah Sovjetski uniii sovražni režimi. Namreč v Grčiji, ko je bila vržena republika, v Bolgariji po sitrmoglavljenju kmečke vlade, in v Jugoslaviji pod vplivom roških belogardistov.
Nikomur ni skrito, da kani i Anglija po tej vojni ščititi iste kralje in režime, ki so cb vsaki priliki naglasali svoje sovraštvo sistemu Sovjetske unije.
Sovjetska vlada smatra, da ako sta Washington in London res za demokracijo, naj pre-puste ljudstvom teh dežel, da si sama odločijo, kakšno vlado
žele — in kak političen in gospodarski sistem. Zato naj nehajo podpirati Mihajlovica, ki je boJj navdušen za boj proti partizanom kot proU Nemcem, grškega kralja, fašiste v Italiji in v Španiji in poljsko reakcijo.
Ko človek vse to preudari,
vidi, da smo v procesu svetovne spcialne revolucije, ki si utira pot iz sedanje zmede in vojne kakor jo že rhečejo valovi »emintja. Angl^ilka in ameri-ka vlada lahko pripomoreti, j a se bo ta razvoj po vojni več ili manj mirno vršil, kajti uUa-iti ga nikakor ne bosta mogli, tudi če bi. še tako poskušali plavati proti tokom.
Investicije zvezne v!ade
i industriji
V 5ed*nji vojni je dala zvezna vlada graditi na svoje ifcrolke za okrog 30 milijard dolarjev novih tovarn in za predelava/nje starih. Kako o-gromna je ta vsota, lahko primerjamo s tem, da so bile cenjene amer&ke železnice leta 1942 na 25 milijard dolarjev, in avtna industrija, izvzemii Fordova pod vzet j a, lota 1987 na eno milijardo 620 milijonov dolarjev.
Privatni interesi sedaj zahtevajo, naj se vlada v naprej izjavi, da s temi ogromnimi tovarnami po vojni ne bo tekmovala s privatno industrijo. Vse te nove tovarne naj proda, Če bodo dobile kupca, ali pa jih pusti prazne, oziroma podre, kadar ne bodo več potrebne.

POROČILO 0 FINANČNEM STANJU SLOVENSKEGA .AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA BO. septembra 1943
Bilanca v banki ($14,974.18 in na roki ($9.77) 31. avgusta........$14,983.95
Dohodki e septembra:
Podružnica Stev. 1, SANS, Detroit, Mich___________
$ 10«. 00
M	••	6.	tt	Ely, Minn..................	....... 25.00
t*	»f	7.	tt	Little Falle, N. Y......	______ 30,00
m		8,	tt	West Newton, Pa....,	....... 13.70
n	*»	9,	tt	Willock, Pa........	5.68
»t	M	10,	tt	Canton, Ohio —........	....... 65.50
	ft	11	tt	Amtoridge, Pa.........	12.50
»t	M	12,	tt	W. Aliquippa. Pa________	29.25
t»	M	15,	tt	Springfield, III......	7.80
»t	»»	22,	tt	Midway, Pa..............	....... 10.00
»»	tt	23,	tt	St. Louia, Mo...........	....... 15.25
»»	tt	24	tt	Virden, 111..................	........... 7.40
♦t	tt	26,	tt	Salem, Ohio...............	....... 7.70
»»	tt	31,	tt		10.75
tt	tt	32,	tt	Cleveland, Ohio .....	6.00
»»	tt	33,	tt	Bridgeport,. Ohio_______	....... 86.50
M	tt	39,	tt	Cleveland, Ohio.........	....... 500.00
»»	tt	40.	tt	Kemmerer, Wyo________	....... 20.50
»t	tt	47,	tt	Pueblo, Colo.............	______ 5.00
»»	tt	48,	tt		
t»	tt	52,	tt	Chicago, Oil______________	...... 12.25
»»	tt	53,	tt	Johnstown, Pa...........	...... 8.00
»I	tt	54,	tt	Chicago, 111................	....... 8.00
»»	tt	57,	M	L'Anse, Mich.............	...... 8.00
»»	tt	65,	tt	Worcester, N. Y________	....... 53.00
»»	tt	69,	tt	New York, N. Y______	...... 50.00
»t	tt	73,	tt	Herminie, Pa...............	...... 50.00
»>	tt	78.	tt	Bridgeville, Pa..........	....... 88.60
ti	tt	80,	tt	White Valley, Pa	10.50
»*	tt	83,	tt	Walsenburg, Colo.	5.00
»t	tt	84,	tt	New York, N. Y	17.50
t»	tt	85,	tt	New York, N. Y.........	....... 16.75
M	tt	86,	tt	Elizabeth, N. J...........	3.26
»»	tt	87,	tt	Brooklyn, N. Y________	...... 12.00
»	tt	88,	tt	Brooklyn, N. Y...........	..... 8.00
H	' tt	90,	tt	Kirk land Lake, Ont.,	Can. 23.00
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Bova knjižica, s poljudnimi navodili kako post&ti AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri irpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica ie v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki edinjenih driav in Poedine države.
Cena knjižici je semo 50 centov a poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICAGO 23, 1LL. CHICAGO, 1LL.
»IMMMIM^^HMMM
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, poštoja WGES, 1360 kilocyc!eb. Vodi jo Georae Marchaiv
*HH»»H»l»HHHHmH»
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI -; PODPORNI JEDNOTI I!
I	11
! NAROČITE SI DNEVNIK
Hiii.iaai/i; i «99
Dr. it, 610 SNPJ, .Chicago, Jll..._....................
Članstvo dr. itev. 733 SNPJ, Canton, Ohio............
Dr. štev. 240 SNPJ, Bentleyville, Pa. in članatvo..
Nabrano na shodu v Sheboygan, Wis.......................
Posamezniki .............................................................
čokova bro&ura ...................................................
Skupni dohodki.......................
«.00 15.00 45.00 10.00 3.00 1.50
1,813.38
$16,797.33
ladatki v septembru:
Stanarina za urad......................-..........
Poštnina ..............-................................
Poitne znamke .....................................
Telegram i ..........................................
Telefon ......................................4.......
Uradnikov* plača ...................................
Tiskovine ..........................................
Piaarniftke potrebščine ...............-..........
Luč v urad« ............................................
Vzdrževanje urada ..............................
Prevoz revije "Yugoslavia" na pošto J
Za poročanje ia Washingtona...............
Fortune Magazine ..........................«...
Dnevnice ..............»..........................,....
Voznina ..................................................
Staaa aa eolo leto $6.00, pol leta $3.00
| Ustanavljajte nova društva.	<»
» Deset članov (le) je treba za	!!
! novo društvo. Naslov za list in	| j za tajništvo je:
26S7 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
♦ MttMMMMHlHHlIMII
"A
$ 50.00 7.69 25.00 3.65 4.88 . 126.40 54.00 4.40 1.00 3.00 1.00 25.00 1.00 30.00 14.00
Skupni iadatki...............-............*...........$ 351.02
Ročna blagajna ................................. 14.77
Bančna blagajna .................................«... 16.431.54
J***pb Zalar, blagajnik.
! BARETINCIC & SON |
POGREBNI ZAVOD
Tel, 20-361	i
I
424 Broad Street
Bilanca	$16,446.31 jf JOHNSTOWN, PA.
♦ I 11 »111II >1 MMMMM»»
$16,797.33
Pregled vsok dohodkov ia iadatkav ta erganiaacije:
Skupni dohodki od 5. d*c. 1942 do 30. aept. 1943....................$22,520.97
Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 30. **pt 1943........................ 6,074.66
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
'Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Rrs. 2219 So. Ridgewajr Ave. Tel. Crawford 8440
If ao answer — Call Austin 5700
MMMMlrflllMIMMMIH
Mirko G. Kabel, pomožni tajnik.
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1884.
Published Weekly at 2301 3«. Lo wo dole Avo.
CHICAGO 23, ILL., October 20, 1943.,
VOL. XXXVIII.
People Can Vote For Slavery
M
* MAHCH Df LABOn !» ™	¡Italy's War Declaration
A mivtint from HollanJ came to town thb week and, in a dinner talk members of service clubs, told a story about Germany that hrd fcetter be understood by Americans who wish their children to be free.
This Dutchman, Dr. Harry P Van Walt, declared that —
The people of Germany put Hitlor into power under perfectly democratic procedure.
He said some other things, but the i beve sentence in black type i* sufficient for one lesson.
What the lesson teaches is that the ability to vote — and even the use of the vote — is not, in itself, a guarantee of freedom. Freedom of action may be a boon. But fre«|iom, wrongly an J unintelligently used, may be out a prelude to slavery.
If Hitler was — and we agree that he was — voted into power by democratic procedure, then here is so instance to prove that free people can and, on occasion do, vote away their freedom.
What we want to emphasize is that —
The action, not tke form, is important.
Here in America we have «been voting ourselves into bondage to an owning class by fc ras that, without Question, have been democratic. If rn owning class has the power to aay when, how and under what conditions , workers may use the mschinery of production, the power to hire or fire i property less people, it is because the people voted that power into the hands of owners.
In Germany the people are paying the penalty for voting wrong. In America the people have paid a penalty too. And future Americans may pay a still higher penalty in terms of human freedom if they continue to 1
tolerate an economic arrangement that breeds class conflict and that cannot j exist much longer without making permanent undemocratic war-bom rontrcls which democratically-elected government officials have imposed' upon workers.	# .
Individuals cannot escape the consequences of their own actions. Neither can a whole people. If we vote for economic serfdom we can't remain free.—Reading Labor Advocate.
' j V
¿So***«£K£5S
aîâociat»®*»;wooto
OH»OrtS.
îSSSS-i
IN itio-nitt r*o~ ro*no* oe Ntoflo CMiLOftt* CMPiOYfD WAS nvt TiMfS AS C*€AT At AMONG WHITES.
v.

From THE NATION
On Octeber 10 the Associated Press will send ta its members papers a feature story to the effect -hat the remaining kings and royal tiouces of Europe have always oppose i totalitarianism.
A hrodbill urging the election of J<iwjrd A. Csrey as mayor of De-r''it explains the rsce riots thus: •Hjs higi pt ices charged by the uw sh merchants of Hastings and Antoine streets were responsible for the unrest we find amongst the colored people... There is no reason, why the a. :yor of a large city should confine him.-olf to lor il affairs, it hU ideas w|!| je.cflt the nation ut Isrgt."
■ Doth the T)W1 and tie, Stats De- ................ Vll„	„
! partment have disclaim«. I jurisdic-1 >.at they fight brsvely for a cause in which they believe. They would not tion over the btoadeasu of the Unit .is for Hitler, tut sabotage and guerilla raids can wreck a terrible /en-
ed Nations radio it it ion in A.'glers . | *ean;e on the Nazis.
In the resulting confjsiorf supporters Morslly, Italy's switch must have a powerful effect. Coming on top if of Marshal Iiadogiio hive twice used' Portugal's agreement on the Azores, it will intensify the Germans' sense .He station's micrephonej to present of isolation. It will strengthen ideas already fermenting in Axis Europe, propajijndi for the M.irshsi's re- Fine promises must be backed by sction. Badogilo's pledge of s f.se
j election is oum; The honor of the Anglo-Soviet-American alliance is t Last Fall Romeo Booker, president »-take, an well as every principle of the United Nation». We cannot guarantee the Italians democracy and a republic, indeed, but we csn insure ihiw freedom to make their own choice. It will be in such specific sitautions, in the tut moil of the war's afterm?th, that the abstract doctrines of vhe Atlantic Charter break down or take on the substance of living reality. — The Chicago Sun.
The Badoglio government's declaration of war on Hitler ccmes, at last, in a form snd style which mark a m.jor political, as well as military» triumph for the United Nations.
Few will be decived ;ibout the basic purpose of Badogilo -and Kin;; Vi.tor Emanuel. They decided weeks ago to boatd the United Nations oand wagon, and their motive assuredly was not democratic. They we: 3 concerned about their privileges end position against the thiest of rebellion. The same logic dominated Dailan in his hour of crisia, and will doxin-r.te many another creature of fascism on Europe's judgment day.
The vital points are Badoglio's promise of a government representing all non-Fascist parties and a free election after the war in which Italy nr. ay choose its own rulers.
In Itsly we have avoided the gross errors of the Darlan deal, and for rhis the force of public opinion, in Britain and America, deserves aub->tantial credit. Both the armistiee terms and the war deel: ration ha I he approval of Russia. Italy is recognized as a "co-belligerent," not an illy, and given merely the right to work out her own salvstion.
Militarily, her position is desperately weak. A shattered jrmy must >e reoigunized. The Germans are in control in Rome and the puppet Muuo. tiai threatens civil war. But Itslisns have proved on many a ¿attlefieid
How About a Labor Under-Secretary?
The A. F. of L. Post-War Planning Committee has sent cut its first publication. It is a dry little pamphlet carefully concealing its dynamite. In 20 pages it goves a sort of primer of European trade unionism. Great Britain is polished off in a paragraph, Germany and Italy in a couple of nages. Then follow short sketches of labor and what happened to it in most of the continental countries. The statements are mere outlines, clea-and factual.
From first to last there is not a sentence to betray what author* nre driving at. I want to venture a guess. The other day Edward R. Stet- ] tinius was appointed Under-Secretay of State. There was dancing in Wall Street and in dozens of staid editorial sanctums. Industry, we were told
produces men, good men, big men. With a generous, outflowing spirit it an> wdy to Uke n 8h* * oi th* Wca,th th«*>' produce. They CAN own .he
Seed Money and Fascism
For unabashed arrogance, the plea that today's war profiteers should i>e permitted to accumulate large surpluses of "seed money" tops the list.
What is the argument used to justify that claim? It ia that, unless tht coipotations of Americs have s well-filled money drawer they will not be able to convert industry from a war to s peace baai*. And that then they will not be able to employ Americsn workers and American soldiers who ct>n:e back home to be workers.
And what is the implication of that argument? It is thut the common people will starve unless somebody hires them and exploits them under the1 h"ve noted tt P0*^1« between' tfoci. old private-profit arrangement that has already caused two wcrli wars within a generation.
We disagree with that inr plication, and we believe that any worker with •■»elf-respect who thinks about it will likewise dissgree.
Working people don't need any profiteer to hire thai. They don't need
of a local of the Southern Tenant Farmers' Unicn, wss arrested st Ruleville, Mississippi, for,soli iting labor to harvest crops in Florid j under government contract. He was released and told to leave the Delia and never return. Now, however, he is back—in jail at Clarkadale, Mississippi. He was arrested by the FBI in Florida on a charge of imperson-' sting i ft.letal officer. The uniform' he wore when arrested consisted of i army trousers and shirt of World War I vintage, without insignia.
According to the Wall Street Journal, General MacAithur's garrison hat ia in the ring" for the Republican Presidential nomination. In this connection political observers
contributes its men to the nation. America should be thankful that in it* hour of need it can turn to this reservoir of greatness. We may be short of steel, aluminum, oil—but of self-sacrificing patriots—thanks to biz business—-there is no lack, i
What the authors of this pamphlet prove—but never say— is that in this hour of the world's need labor men can perform a service which can be performed by no one else. They show that democracy and trsdc unionism stand or for together. If snything good is to happen in ¿urope. the first thing to do is put the labor movement back on its feet. The authors show that they know just what the situation is in etch country, who the right men are, how the whole business should be tackled.
All right—so what? Lot's say it so everyone will hoar. For a successful post-war foreign policy wo ought to hare a labor man beside Mr. Suttiniuss in the State Department. Do I hear ony nominations?
W rn. Bohn in The New Leader*.
and wish to defend the honour and
AXIS LEADERS' TRIAL WOULD BE TOO EMBARRASSING TO OUR OWN LEADERS
Trying war criminals after their regimes have crumbled is hardly questionable on grounds of justice, for if Mussolini, Hitler and their henchmen do not deserve to be the stability of civilized society." M •. brought before the bar of world Churchill is not alone in having judgment, what wrongdoers ever! made these and other comments did? Nevertheless, us some British which he wculd dsubtlesa like to see commentators have been suggesting, expunged from the record. And in a opposition to such trisls may come g'cat trial, it would be hard to brush from the conquercrs themselves. The off such boomerangs in the mannei Riom trial of Daladier, Blum and of oldtime college president, who, other French leaJers by Vichy, at when his early words were flung Nazi prompting, was dropped like a «gainst him, exclaimed: "Don't quote hot potato because too many earlier that man to me!" statements by big-wigs caused embarrassment. The Riom prisoners were at the opposite pole from Hitler, but the same principle may con-ccivably work in reverse.
industries themesleves and they can produce sbundsnce for their own use if they decide to do so.	r
Socialists hsve been showing workers the possibilities of a profitless system for many years. Instead of permitting a few pepole to own .he industries that workers must use. the workers can own the industries cooperatively through the use of their political power.
• We lave asserted that the Socialist way ia the way of thst higher type of freedom that will be possible only when the people recognize %heir interdependence and unite for the general welfare.
And we assert with equal earnestness that the "seed money" way is the way that must lead to an American brand of fascism.
Smooth corporation spokesmen have their plan well buttreased with arguments. They admit that they probably can not keep all the people employed all of the time. But, they aasurc the nation that they favor jovernmont activities and social security measures that will function when and if private industry finds it impossible to exploit everybody.
In vthcr words, the government shall manage the economy of the si 'ticn in such a manner that workers will be held ready for use by owners. The government will serve the super class by providing a counter weight
the general end the Midwestern groups who are promoting his candidacy the peisen of Phil La Kollette, n^w u lieutenant-colonel on his htaff in Australia. La Follctte. ex-governor of Wisconsin und founder of the *hcrt<>ll»*ed Nationsl Progressives of America Party, was a leading iaoli-tionist until December 7, 1941. He applied for a commission Decern-j ber 8.
Feeler?—Printers' Ink, a msgs-zine reflecting the views of big business, reports from "en authoritative source" that the government, after the wsr. "will not turn its present
A STORY ABOUT POLETTI, OR WHAT HAPPENED TO IL DUCE
1 have been told a story about Dwight Eisenhower and Charlie Polett^ I don't know whether the story is true snd I hsve no possible chance of iinding out, but it is s good story and it bears repeating.
As the resders of The New Lesder will remember this distinguished Italo-Vermontese leader once upon a time acted for a few short weeks rs Governor of the sovereign state of New York. During that period he pardoned a couple of undesirable citizens who most decidedly had not deserved this act of clemency.
Now, according to my story, after Eisenhower had obtained the surrender of the Italians he had telephoned the great news to hiz Commander-in-Chief in the White House.
T^e President in an outburst of sincere joy had laoot heartily congratulated his North African delegate upon his magniflcient success and then, in a fzcetious mood had added:
"Listen. Ike, while you were about it. why didn't vcu capture Mussolini too?"
"We did. Boss." that vaJiant warrior answered, "but Charlie Poletti pardoned him."—Van Loon in The New Leader.
An Admiral Advises Fellow Doctors
Admiral Ross T. Mclntire is surgeon general of the navy nd also personal physician to President Roosevelt Of course, he stands high in the medical profession.
war plsnts into industrisl production 4. Addressing an audience of physicians rt Washington a few day. ago. of eny kind—that it will lock them i. ,,	* ^ doCl°n themsclvcft "work out some plan that
up and in due time junk them for1 Tl" Z.	{0 ™rtvr and at thc **mc	Preserve the indepen
whatever they will bring."
Festung Europa: Dr. F.
veil, Nazi superintendent of educa-
| uence of the profession."
He contended that the family physician s fee "doesn't amount to two Breed- *oota" an a medical case. The main difficulty is that hospital and labora-iory charges are so high as to be beyond the reach of ordinary Americans.
There was more. Continued Mr. Churchill, then Chancellor of the Ex-
cheouer, "I will, however, say n word | of official charity to keep the labor-exploiting game constantly in balance, on the international arpect of Fas-	If that's not c»bout as pretty a way of advocating American fascism Order
.ismo. Externally, your movement; »» the language is capable of describing, then we have misunderstood the has rendered a service to the whole policies and promises of Mussolini, Hitler and Company, world... Italy has shown that then	What is gaily suggested by corporation spokesmen is that the cor-
1» a way of fighting the subversive porations, in partnership with the gwemment, will own the people. We, forces which can tally the mass of the other hand, go back nearly a half century for a counter suggestion the people, properly led. to value ;h»t is 119 good now as when it wea first offered:
Let the nation own the corporations.—Rowling Labor Advocate.
tion in Utrecht, explains why so expressed the greatest confidence that if thc doctors would approach many new school principals are hard- ,hc »object with open minds, • scheme satisfactory and fair to the profes-
NEW DEALERS	Chance. Aiter all. it is the hui
_	hand that guides the machins and
v 0n€ of th« funniest things that	ths pick thst croatss the wselth, and
ths Roosevelt sdminlztrstion ever	the more hands thst sre usefully
did wss to rssch the inssns con-	snployed the more the foods that
elusion thst if there wers brains	ars produced snd the bstter our na-
svsilable snd for hire they could	tional economy.—Harold L. Ickes.
not bs used to better sdvsnUgs than	______
■■■■^l ^icT^.*LIVING COSTS SINKING,
rrora many a quart. , cossg private sr. Ths country wss not prepsred OR HAD YOU NOTICED?
reports of extraordinary happenings, for snj such silly propozsl. The first
ly more than boys. Older men "just "ion *nd ita patients could be formulstd.
do not stem to understand the New	doctors should heed the'sdmiral's advice. If they don't, "state
At u recent meeting of; ««dteine" or whstever you like to call it, will be put over by a people detcr-
storm troopers in Prague. Ober- mined to secure decent medical treatment at a reasonable price._Laaor.
gruppenfiihrer Juttner said, "Gcr- _	______
mans must not permit a
of 11*18, when the people snatched! PENSION RACKETS the weapons from the soldiers' | SWINDLING AGED
h nds.	•	'-----------'
In Indian papers appeared for a time large advertisements by Americans
synonym of "brsins" Is "collefs professor," but who in the world
Loans to Mucaolini from American financial concerns in the early days of his lule arc not beyond ventila-
showing the head of President Roose- would ever think of asking s college yelt and the important year — as professor to fonnulste a sans opln-important to Indis, by implication, Ion about ths more serious affslrs a< to U. S. A.—of me ... The 1 of govsrnment? It is notorious thst
publicly arraigned. Likewise the \nglo-Italian pact of 1925 about the partition of Ethiopia. And while the countless friends of Winston Churchill would certainly forgive him for words spoken long ago, it would cause hilarious consternation if any-1 one dug too deeply into history Some British journals have been quoting Mr. Churchill's remrrks on Jan. 20, j 1U27, in Rome, to the Italian newspapermen: "I could not help being charmed, as so many other people have been, by Signor Mussolini's
In
It will pr< bnbly corns as a complete rurprise to the housewife te learn that the "cost of living har stopped going up and is coming down."
Authority for that statement Is Prentiss M. Brown, nominal hesd of
A BUSINESS MEN SWATS BUSINESS MEN
I
A business man, Henry A. Dennison ; of Boston hss s national reputation. | On social issues, hu leans to the progressive fide. Recently, at the re-que t cf the administration, he has! been serving as advisor to the Na-
JOHNSON CLAIMS
Gonoraf Welfare Federation Head Says "Vultures" Prey Upon tke Needy
The desire for security Hmong "tenior citizens has been perverted into a "racket" by unscrupplou« promoters, some with prison records, who arc exploiting men and worocn
tional Resources Planning Boird, an thpou*hout the rountry by promising
tion, jhould the downfallen Duce be l{i't'>h League of Nation« Union, in college professors usually tit .n
two guarded but specific resolutions.1 their bathtubs with their hats on or ! ^ °ffiC<' °f	Pfice W1"1******0»'
has urged Viceroy Wavell to work fo to bed without taking off their *P*n<i*	iimk ln Mi* for an Indian settlement, and asked shoes. «'higan.
the London authorities to raise the i Washington ws* once full «f "	touching s
food blockade against shipment, to D^ler^ a^ugh never m m.nr 1 °	^usewlvea to psy no
r>\tl/l M. M 1 M	__1 1___I	t»f	t S	______-	"
soms psopls pretended to believe. Ths joks sboui ths New Deslsr wss
that hs didn't believe in kicking ths__
underdog any harder than wss ns-	n A 11 c -___^__
cessary. He thought thst children RA'LS ARE RIPPED UP should bs fad. at lsast enough to gst IN SPITE OF NEED
by on, and covsrsd with clothing,
NEW YORK.—"Simply fantastic" faltered.	D«*p,te the country's pressing
I—that's the way Mayor F. H. Lai Hs bslleved in the dollsr, but he ^J L tran"P°rUt,on initios, ths
gentle and simple basting and by Guardia regards'the amount of fowl also bsllsvsd thst there wss soms- J^ ' W,th tho ■•nclion of
sgcncy which has issued so many sanely progressive reports that ths rcsctionarics in* Congress insisted on cutting it* throat.
In n spee h in New York the othsr dsy, Mr. Dennison ssid s number of things calculated to shock the U. 8. Chair'ber of Commerce type of business man.
them benefits through ng? pension plans that never can be delivered.
That charge was made by Arthur L. Johnson, a California lawyer who is executive secretary of the General Welfare Federation, which h«s a pension plan pf its own.
His statement recalls a recent warning by Thomas C. Csshen, chair-
' Contrary to general belief," he I m«n of« the Rsilway Labor F.xeeut-
children in occupied lands.—World-ove:- Press.
FOOD IN STORAGE IS CALLED "FANTASTIC
more than ceiling ' prices. H own claimed the cost of living peak was reached last May.
SJid, "there Is more good organizational talent to be found in government than in busines. Washington is frequently referred to as a "madhouse." It would be madder yet if there were more business men there. —Labor.
his cslm, detached poise in spite of held so many burdens snd dsngers... If and srmy. I had been an Italian I am sure that
C. C., hive rlped up mors thsn
in storage by the government thing else to life. He didn't want to 2 ono «il-	.v ,
, snatch ths food things of llfa iwzrLlw	th; ** "
He suggested that an inventory be'from anyone, but he didn't ses anv	J^'V'^^Tf"^
---------—-------- . «... . -.^ m.. lit iuKRinnii mil 11 n inventory lie irum inyune, ou* ne dian t See Sfl7 jtrrnrH' » v	m aw •
I should hsve been wholeheartedly made ss a step towsrd releasing part 1 harm In patting teeth in the good '" V ' \ I	«
with you from start to finish In year of the food for civilian consumption.1 old Fourth of July doctrins ef ; h W? n T?w,,"rt i~>no*,k*
triumphant struggle against the bes- He insisted this could be done with-tial appetites and passions of l,rn- cut interfering In any way with the
army's needs.
'equality and opportunity" so that ths fellow who was willing to wort fnv what hm wanted mtgfet have a
and Statistics, brought the total since 1030 to s litis over 20,000 milen. In June ths Clss I rosds were
operating 22(1,302 mile*.
; omuGUiNG CUP
Even when shs was vary oM, | Ward Howe, who wrote the "Battle Hymn of ths Republic," found ths grsatast pleasure la visiting friends. One day, upon her arrival at Dm home ef hsr minister, she saak ialt a chair, obviously tired. The minister was sympsthetk. •'It's hard te frow eld, isn't ur asked.
Shs smllsd, shaking hsr hssd. "I don't find it so," ska rsplSet "The deeper I drink ths cup, da sweeteT It tsstss all ths sugar «1
tho bottom
ive's Asaccistion, thtet fly-by-night organizations hsve cropped up snd sre collecting dues from rail workers on thc pretense the money ia being used to obtsin chsnges in the Railroad Retirement Act.
Line Promoter's Pockets
"About the only thing these or-gsnizstions accompltah," Csshen sskl, "is to line the pocketa of the i promoters. They hsve no standing among the members of Congress j snd csn eccompAkh nothing there. They make glib, rosy promises as a I bait to get members, but they can't i deliver."
That's the wsy Johnson sized up
A Mid-Western promoter was pictured by Johnson as living handsomely on money obtained from credulous -persona.
"Prostitutes Patriotism''
"A New England swindler is gathering in sheckles with a promiss to put 14,000.000 persons on the government's payroll at the rate of to $75 a month each," Johnson declared.
Another promoter of a pension s:heme was dec! red to "have prostituted patriotism for fhanshl g!ln" urging aged people to turn over their wsr bonds to s "foundation" composed solely of members of his fsmily.
"When the wsr ends," Jchnson ss-serted. "this Wily may sit back snd fnjoy perhaps a half million dollars in war bonds, donated to it by ths needy sged."
Like Fallint Off Log
According te Johnson, getting money from old people is as ea«y •« filing off a log. He declared that the Tcwneend Pension Plan, with which he once was aasoeiated, hss PHhered in not Ism th«„ $«,000,000.
He sl«> recalled thst Dr . James E
2!: rr"HwU) of Leavenworth msintslned himself |n al-
T* ()rlwt*l luxury at Washington lot sewn yesra through s chsin-let-t^r pension racket. Pope mis put out of business by the Post Office De-rmrtment sfter Ilk operations were exposed by IJVBOR.
A kslf dozen other
t ZTn'wh0 —i — m* 17LZÏZ
«««
"Not on. of U>*iw promoter.," ho Mid. "wnnU to uc . round and r*a-«omble pension pUn *o through, Wauxe It wwnlij end their racket*."
hnvh,* hrr».-,t^ ¡1 promo^n, lod|frd ln j,,, h<i ni Ju.ttee eo ,tUr nthrr |wtmJW