19. številka.	V	Ljubljani,	dne	20.	marca	1915.	II.	leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica St. 22, prvo nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin, pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. staue petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Živilsko vprašanje.
O varčnosti z živili smo v sedanji vojni že mnogo slišali in črtali, in privadili smo se, da smatramo varčnost v domačem gospodinjstvu kot patriotiško dolžnost. Kdor se pa po teh nasvetih in zapovedih neče ravnati prostovoljno že zdaj, bo k temu v kratkem prisiljen.
Kakor nam je znano, je država izdala posebne naredbe glede porabe krušnih živil. Naredbe so bile splošne in prav mnogo pritožba smo čuli glede njih, češ, da je življenje na kmetih drugačno, v mestih pa zopet drugačno, ter da se bo morala) vlada na te različne potrebe ozirati pri izvedbi svojih naredb kakorkoli že. To se najbrže tudi zgodi.
Država izvede v prav kratkem času svoje naredbe glede razdeljevanja in porabe žitnih živil. Kdor se je doslej ravnal po naredbah, je to bila čednost, a pozneje bo to dolžnost. Odmera porabe močnih izdelkov zai osebo na mesce je tako potrebna, da se ji bo moral vsakdio pokoriti, to bo sicer čisto nekaj novega in izrednega, kar bo marsikomu jako neprijetna omejitev njegove svobode. Omejitev, ki se ji v sedanjih razmerah ne more nihče odtegniti v interesu skupnosti, žrtev, ki jo bodo morali doprinesti vsaj deloma tudi imovitejši sloji, da siromašno prebivalstvo in delavstvo sploh ne pogine bede in gladu.
Pomislimo le na to, da so imoviti sloji nakupili živil spočetka vojne za svojo potrebo, na drugi strani pa imamo celo vrsto stanov, ki tega niso mogli storiti tedaj, ko je bila še ugodna prilika, ker jim je nedostajalo denarja, temmanj pa so si mogli nabaviti zaloge pozneje, če bi tudi
bilo blaga dovolj, ker je nastala silna draginja ter blaga sploh ni bilo več dobiti, zakaj trgovci in posredovalci so jeli strastno špekulirati z njim.
Kruh je naše živilo, vendar pa ne edino, in ker je sedaj v zmislu dotičnih na-redeb postalo preskrbljevanje z živili javna zadeva, mora tudi država skrbeti za to, da se ljudska hrana pametno menjava in razdeljuje. Ni zadosti, če se razdeli žitne in močne zaloge na tak način, da izhajamo ž njimi do bodoče žetve. S tako ureditvijo bi bilo slabo preskrbljeno za prehranjevanje. Poskrbeti se mora tudi za druge življenske potrebščine, zlasti mest. prebivalstvu in prebivalstvom po industr. krajih. Zaseči samo močne zaloge
in jih razdeliti, vse drugo pa prepuščati samonabavi, bi bilo upravnopolit. nepraktično in nepopolno. Zaseči bi se morala vsa potrebna živila, če ne v taki pa v drugačni obliki, samo da bi se preživljanje olajšalo, in krušna živila, ki jih utegne najprej zmanjkati, nadomestila z drugimi ter preprečilo špekulativno podraževanje.
Naravno je, da državna uprava ne more ustvariti več poljskih pridelkov, sočivja, krompirja, sadja in zelenjave, kakor se jih je pridelalo. Oblasti tudi ne morejo uvoza preko' morja pričarati, ne morejo blaga pomnožiti s kakšnim čudežem, toda lahko pa preskrbe, če se blago ne odda namenoma v ta ali oni kraj, kjer ga najbolj potrebujejo, da se to zgodi.
Za izvedbo tega velikanskega aparata in dela bi bilo treba silne energije, zakaj naloge v tem zmislu gredo skoro do neomejenosti. Uprava bi morala imeti pregled o množini vseh važnejših živil, imeti v evidenci, kje so največje zaloge tega ali onega blaga ter blago razpoši-
ljati oziroma nakazovati v dotične kraje, kjer ga potrebujejo. Važno ni le, koliko blaga se razdeli, marveč tudi kako se blago razdeli.
Če bodo upravne oblasti skrbele za to, da bo dosti bllaga na trgih in tudi za-branjevale oderuško podraževanje, če bodo nastopile odločuj proti oderuškim cenam, potem bodo storile v sedanjih razmerah to, kar morejo storiti, ter prav mnogo pripomogle, da se olajša že sedaj kruta beda, ki pai utegne postati še večja, če bi se pustila prosta pot nenasitnemu izkoriščanju prebivalstva.
Prvi vojni račun.
Prvi del vojne je končan in vlade so jele prezentirati račune o vojnih stroških. Angleška vlada je nedavno izjavila, da znašajo njeni vojni stroški okroglo en milijoni funtov na dan, to je 40 milijonov, kron. Anglija je morala potemtakem izdati že v vojne namene najmanj 150 milijonov funtov šterlingov. V pokritje stroškov je izdala angleška vlada najprej za 91 milijonov zakladnih menic na šest mesecev. Sedaj najema triinpolodstotno posojilo v znesku 350 milijonov po kurzu 95 odstotkov. Z vračanjem in obrestmi vredl se bo to posojilo amortiziralo s štirimi odstotki. Vlada bo prejela na ta način po računih »Economista« okroglo 350 milijonov funtov. Najbrže se pa zakladne menice obnove, tako da bodo znašali vsi vladni prejemki iz državnih posojil za vojno okolo 423 milijonov funtov. Od teh prejemkov da Anglija za Belgijo 10 milijonov, Srbijo0-8, Avstralijo 18, Kanado 12, Južno Afriko 7, Novo Zelandijo 5:25 in
LISTEK.
Plavile vojakov in lovili svojcev.
(Dalje.)
Kdor je vsled ranjenja izgubil roko ali nogo, dobi 16 K mesečno.
Kdor roke ali noge ne more več rabiti, in postane vsled tega nezmožen za pridobivanje življenskih pomoč-kov, kakor tudi, kdor je bil težko ranjen na glavi, na prsih, ali na spodnjem delu telesa, tako da je nastopila popolna in trajna oslabitev pri opravljanju važnih življenskih organov (pridobitvena nezmožnost ne igra topot nobene uloge), dobi ravno tako 16 K mesečno.
Kdor je vsled ranjenja izgubil dvoje udnih delov, ali če je o s 1 e p e l na obeh očeh ali če spoznava samo prav zčlo velike predmete v najbližji bližini ali če se more razločevati samo svetlobo od teme, dobi 23 K 33 vin. mesečna.
Ravno tako kakor penzije za invalide se dobivajo tudi doklade za ranjence prvega vsakega meseca, ki mu sledi sklep superarbitracijske komisije. Doklada za ranjence se ustavi ob izselitvi iz Avstro-Ogrske ali smrtj, plačevanje penzije za invalide pa samo z odhodom iz invalidnega stanja.
Invalidno penzijo lahko opustimo; če namreč komisija razvidi, da bo ostal bivši vojak najbrž še dve leti pri življenju, se da možu na njegovo zahtevo lahko odpravnina namesto penzije. Odpravnina znaša štiriindvaj-setkrat toliko kakor mesečna penzija, torej za vojaka brez šarže 144 K, za prostaka 192 K, za korporala 240 K, za četo-vodjo 288 K, za narednika 336 K. Ker je odpravnina tako neznatna, da se ne vč, kaj bi se ž njo pravzaprav počelo, je
bolje prejemati penzijo. Za doklade za ranjence ne pozna zakon ne opustitve ne odpravnine.
Oskrbovanje v invalidni hiši
Kdor je oslepel v vojaški službi ali kdor je bil težko poškodovan, tako da potrebuje posebno negovanje in paznost, ima pravico zahtevati, da ga vzprejmejo v vojaško invalidno hišo. Dotičnik dobi potem preskrbo, hrano, obleko in plačo po šarži, ki jo je imel, in pa doklado za ranjence.
Častniške penzije.
častniki (tudi rezervni častniki) so v vsakem1 oziru na bolljšem kakor ostali vojaki. Naklonitve začasne penzije, ki se lahka ustavi, sploh ni za častnike, ki so vojni pohabljenci: njihova penzija jim ostane stalno (samo za državne uradnike je izjema). Penzija znaša eno tretjino aktivitetne gaže (vojaške plače), toda najmaj 600 K letno. Kadet in rezervni poročnik dobita po tem takem po 50 K mesečno, nadporočnik po 61 K.
Doklade za ranjene častnike so še znatno višje; če dobi vojak 8 K, dobi častnik (tudi kadet) 33*33 K, če dobi vojak 16 K, dobi častnik 66:67 K, če dobi vojak 23-33 K, dobi častnik 150 K.
Kako je v Nemčiji.
V	Nemčiji so penzije pohabljencev znatno višje kakor v Avstriji. Vojak, ki je postal v vojni nezmožen za delo, dobi 60 mark mesečno, to je 72 K.
3.	Kaj dobe svojci padlih tekom enega leta?
A Avstriji imamo od leta 1887. postavo, ki določa penzije za vdove in otroke padlih vojakov.
Postava dovoljuje pravico do zahteve, če je vojak umrl v vojski ali v s 1 e d vo j n e. Vseeno je, če je padel nepo^. sredno pred sovražnikom ali če je umri vsled ranjenj, ki jih'
Egipet 5 milijonov funtov, tako da ostane za Anglijo samo še 365 milijonov.
Angleški državni dolg je znašal dne 31. marca 649-77 milijonov funtov, zaradi vojne pa se poveča okroglo za 300 ali 390 milijonov, če se menice obnove, to je za 46 odstotkov, oziroma 52 odstotkov.
Razentega bodo baje davčni dohodki v tekočem letu za 377 milijonov kron in v bodočem letu celo za 1545 milijonov kron večji nego so bili doslej.
Na Francoskem znašajo vojni) stroški do 10. decembra nič manj nego 6441 milijonov frankov, od katerih je dobila Belgija 250, Srbija 90, Grčija 20 in Črna gora 0-5 milijonov frankov. Francoski vojni stroški znašajo potemtakem vsak dan 46 milijonov frankov ali okroglo 42 milijonov kron.
V pokritje teh stroškov je porabila vlada najprej del vplačil na triinpolodstot-no posojilo meseca junija, v celoti okolo 515% milijonov, potem za kratek čas izdane »bone za narodno obrambo«, ki so dali nad eno milijardo dohodka, dalje angleško posojilo v znesku 102 milijona in slednjič posojilo, ki ga je vzela vlada v znesku 3600 milijonov pri francoski banki. Za to. plača tej eno leto po končani) vojni tri odstotke, ki so namenjeni za odplačevalo i zaklad.
Rusija je porabila v prvih 3V2 mesecih 3855 milijonov mark za vojno. Vsakdanji vojni stroški ruski znašajo okolo 36-7 milijonov mark, to je 44 milijonov kron.
V pokritje izdatkov je izdala Rusija za 400 milijonov rubljev petodstotnih državnih obligacij s kratkilm zapadnim rokom, za 400 milijonov petodstotnih zakladnih papirjev, za 300 milijonov štiriod-stotnih zakladnih papirjev, najela domače štiriodstotno posojilo v znesku 500 milijonov ter 12 milijonov funtov na Angleškem. Prva posojila je menda dala državna banka. Razentega je zvišala Rusija več vrst davka, uvedla nove ter rnamerja tudi uvesti med temi osebno dohodnino.
Anglija, Francija in Rusija porabijo torej vsak dan za vojno 105 milijonov frankov, ali 94:5 milijonov kroni. Njih vojaštvo utegne šteti blizu 11 milijonov mož. Vsak vojak jih torej stane na dan 10-50 frankov.
Recimo, da imata tudi Nemčija in Avstro-Ogrska enake stroške, tedaj narastejo stroški na 105 milijonov frankov na dan, to je 94-5 milijonov kron. Razentega pa so še stroški za Belgijo, Turčijo in Japonsko, ki, če prav malo računamo, rabijo tudi vsak dan okolo 10 milijonov frankov. Celotni vojni stroški utegnejo torej znašati najmanj 230 milijonov frankov (domala 220 milijonov mark) ali 228 milijonov kron na dan.
Ti podatki niso domneve ali slepi proračuni, to so marveč podatki iz poročil vojskujočih dežela. Vsekakor so v teh računih obseženi tudi mobilizacijski stroški, saj so to tudi izdatki za vojno. Seveda so stroški svetovne vojne znatno večji kakor so tu navedeni. V teh podatkih niso navedeni stroški, ki so jih imele nevtralne dežele z mobilizacijo in tudi ne gospodarska škoda, ki so jo imele zaradi vojne vse države.
Dobava zlata v zadnjem letu.
Statistika glede pridobivanja zlata je zdaj, ko so zbrana poročila iz različnih pokrajin sveta, tako popolna, da lahko dobimo pregled o celotnem pridobitku zadnjega leta. Toda statistika nam prinaša veliko razočaranje, zakaj vprvič je osemindvajset let sem dobava zlata padla. Edino izjemo v tem času je prineslo leto burske vojne, ki je motilo pridobivanje zlata v Transvaalu, kar se pa lahko smatra za izreden slučaj. Poznavatelje razmer bi ti podatki seveda ne smeli pre-senečiti, ker se je pridobivanje zlata od leta 1908 sem silno počasi dvigalo.
Leta 1906 je znašala celotna vrednost pridobljenega zlata nekaj več kakor 1600 milijonov mark in se je dvignila leta 1908 za nadaljnih 240 milijonov. Naraščanje vrednosti naslednja leta je bito pa tako neznatno in majhno, da je to znašalo leta 1912 okroglo le 1950 milijonov. V zadnjem letu je pa nazadovalo pridobivanje zlata kar za 45 milijonov mark in podatki
o	pridobivanju zlata so izkazali le 1885 milijonov mark vrednosti.
Med zlato pridobivajočimi deželami je Transvaal že dalje časa na prvem me-
stu in je izvozili v zadnjem letu sam za 730 milijonov mark zlata, torej štirideset odstotkov vsega pridobljenega zlata. Na drugem mestu ni nič več Avstralija, marveč Zedinjene države, ki dobavljajo za 354 milijonov zlata, po vsem tem torej-niti polovico celotnega pridelka južno-afrikanskih zlatih polj. Avstralsko prido^-bivanje zlata je dalo za 216 milijonov zlata. Potem slede Rusija s 120 milijoni, Mehika z 71 milijoni, Kanada s 60 milijoni, Rodezija s 56 milijoni in Indija s 45 milijoni mark. Vse druge dežele so nabavile še za 232 milijonov zlata.
Nazadovanje dobave zlata se nanaša topot tudi na Transvaal, in sicer na najbogatejše zlato polje zemlje ob Witwa-tersrobu. Nazadovanje znaša v vsem za 24 milijonov mark: temu je krivo deloma pomanjkanje delavcev, deloma železniški štrajki.' Pravzaprav tiči vzrok manjšemu pridelku v težkočah iskanja, ki so nastale v rudnikih vsled vporabljanja indijskih kulijev (Coolie — v Indiji ime za dninarja). Razen tega se pa tudi zdi, da popušča bogatost zlata, ker so najboljša zlata ležišča domala že izčrpana in ker pojenjava bogastvo zlata v globočini. Zedinjene države so zadnjič prekoračile največjo množino pridobljenega zlata v. letu 1909, in od tega časa je napredovala samo še država Oregon. V ostalem pa korakajo Kalifornija in Kolorado še zmerom na čelu ameriških zlatih držav. Če bo odkritje kake nove zlate žile v Afaski spremenilo izčrpavanje zlatočistilnic tako naglo zaslovele pokrajine ob reki Jukon, je še vprašanje. Pridobivanje zlata v Avstraliji že od leta 1904 dalje neprestano nazaduje. Takrat je zavzemala Avstralija med zlatimi deželami še prvo mesto; toda posebno od leta 1906 dalje se je pokazo-valo pojenjavanje vedno močneje. Zahodna Avstralija je na zlatu še najbogatejša dežela, ki je imela zaznamovati celo majhno zvišanje vrednosti pridobljenega zlata, kakor izjemoma samo še Nova Zelandija. Pridobivanje zlata v Rusiji sami kaže tudi pozornosti vredno napredovanje po daljšem času zaostalosti. Tam bi se utegnilo zlato pridobivati še v vse večjem obsegu, če bi se posrečilo odpraviti te-žkoče, glede nezdrave klime (podnebja) kakor tudi glede nepristopne delavske
je dobil v vojni, ali če je nastalo poškodovanje na drugačen način, samo če ga je zadelo v izvrševanju vojaške službe in brez lalstne krivde vojaka, ali če je bila smrt posledica nalezljive, v kateremkoli službenem kraju ali v bolnici dobljene bolezni, ali če1 je bila smrt posledica vojnih naporov.
Penzije vdov.
Visokost penzije je različna v prvih šestih mesecih po smrti in pozneje. V prvih šestih mesecih je tako visoka kakor podpora, ki jo je dobivala žena med vojno službo svojega moža; z drugimi besedami: šest mesecev se izplačuje vdovi podpora dalje, če je žena dobivala podporo. Če pa ni dobivala nobene podpore, ker je imela morda sama zaslužek, pa je ta zaslužek izgubila šele po smrti svojega moža, sme prositi potem sama še za podporo in mora jo dobiti do šestih mesecev po smrti moža.
Vdovam, ki ne morejo zahtevati nobene podpore, se t a -ko j po smrti moža izplača za vdove določena penzija; tiste, ki dobe podporo šest mesecev po smrti moža dobč dalje po šestih mesecih še penzijo za vdove.
Penzija je jako nizka. Znaša namreč za vdovo:
Mesečno
vojaka brez šarže	9;— K
prostaka	12:— K
korporala	15 ■— K
četovodje	18-— K
narednika s plačo do 70 vin.	22-50 K
narednika z višjo plačo	30-— K
kadeta ali praporščaka	37:50	K
Velja samb prava šarža. če je kdo samo titulami kor-poral, a drugače le prostak ali nadomestni rezervist, dobi vdova samo najnižjo penzijo.
Dokler je vdova popolnoma nezmožna za zaslužek iti hkrati brez sredstev, dobi poleg penzije še donesek 8 K mesečno.
Zneski, ki smo jih navedli v tabeli, v postavi niso navedeni. Penzije določata namreč dve postavi, in sicer tista od 27. aprila 1887 in ona od 19. marca 1907. Starejša postava določa za letno penzijo zneske po 24, 32, 40, 48, 60, 80 in 100 goldinarjev. Novejša postava je zvišala te zneske skoraj dvakrat, torej (v kronah računano) na 72, 96, 120, 144, 180, 240 in 300 kron. Ker pa velja postava tudi za vdove dalje služečih vojakov, ki so umrli ob miru, pa hoče dovoliti vdovam vojnih žrtev višjo penzijo, je v § 24. starejšega zakona določeno: »Vdove dokazano pred sovražnikom padlih ali tekom enega leta vsled pred sovražnikom dobljenih ran ali vsled vojnih naporov umrlih oseb dobe k normalni letni penziji še petdesetodstotno! doklado.« Dobivajo torej te vdove poleg 72, 96, 120, 144, 180, 240 in 300 kron še polovico več, in iz tega slede potem v tabeli navedeni zneski.
Popolnoma vseeno je, če ima vdovakaj dohodkov ali ne. Penzijo mora dobiti tudi, če je bogata. Če ni dobila žena nobene podpore, se prične penzija s prvim dnem meseca, v katerem! je mož umrl ali v katerem ga je vojaška oblast-nija proglasila za mrtvega.
Vdova pa seveda nima nobene pravice do penzije, če neposredno pred odhodom k vojakom ni živela z možem v skupnosti (tudi če ni bila sodnijsko točena). Če pa dokaže, da ni nje krivda, da se je končala njuna zakonska skupnost, dobi kljub temu podporo.
Dalje ne dobi vdova nikakršne penzije, če se proti možu pred ali po njegovi smrti dokažejo take obdblžitve, da bi tudi on sam, če bi ne bil umrl, ne dobil nobene penzije, to se pravi, če je mož dokazano storil težko hudodelstvo.	(Dalje.)
moči in slabih transportnih pomočkov. Tudi Mehika in Indija bi mogli svojo pridobitnost povečati.
Jubilejni občni zbor podružnice ljubljanskih mizarjev.
Dne 7. marca t. 1. se je vršil občni zbor naše podružnice, ki je bil spojen s skromnim, sedanjim viharnim časom primernim jubilejem. Dne 15. januarja t. 1. je minilo deset let, odkar je naša podružnica včlanjena pri zvezi lesnih delavcev na Dunaju. Ljubljanski mizarji se smejo s ponosom ozirati na svoje desetletno delo. Dasi je zahtevalo časih delo v organizaciji velikih žrtev, so vendar bili požrto-valni mizarji vedno na svojem mestu. Iz malega krajevnega društva, ki so ga poklicali v življenje nekako pred dvajsetimi leti' mizarski pomočniki, se je sčasoma raizvilo v močno organizacijo. Med člani podružnice imamo še danes tovariše, ki so pred dvajsetimi leti iztesali zibelko naši sedanji organizaciji. Dasi je bil njih položaj nekdaj naravnost obupen, vendar niso mirovalil prej, dokler si ni organizacija pridobila one veljave in onega vpliva na delovne razmere, ki ji gresta. Njih delo je rodilo obilen sad, naloga nas mlajših pa bodi, da korakamo* po začrtani poti ne-vstrašeno naprej, proti našim končnim ciljem.
Občni zbor je otvoril' predsednik so-drug Babšek, ter podal načelstveno poročilo, iz kateregai posnemamo naslednje:
Podružnica je imela v minulem društvenem letu en celoletni občni zbor. Polletni občni zbor, ki se je imel vršiti dne 26. julija, na kateri je prišel tudi sodrug Mrkvička z Dunaja, se ni vršil zaradi delne mobilizacije, ki je bila razglašena isti dan. Mesečni shodi so bili štirje. Rednih odborovih, sej se je vršilo 12, izrednih pa 4, ter deset delavniških shodov. Delovna pogodba se, ker je imela še eno leto veljavnost, ni odpovedala. Na zvezin zbor hrvaških mizarjev, ki se je vršil meseca marca v Zagrebu, je podružnica poslala sodruga Roka Pogačnika, na zvezin zbor na Dunaju, pa sodruga Zoreta. Vsled mobilizacije je odšlo nad sto članov v vojno. Rednih članov je štela podružnica koncem leta 99. Silvestrova veselica se z ozirom na vojno stanje ni mogla vršiti.
Poročilo se vzame na znanje.
Sodrug Zore se je nato v toplih besedah spomnil umrlih članov podružnice. Na proletarski bolezni so umrli: Vrhove Andrej, Jesih Franc in Varšek Anton.
V	vojni pa so, kolikor je dosedaj znano, izgubili življenje: člani Pogačnik Mihael, Ulčar Franc in Rejc Anton. Vsi umrli oziroma padli tovariši so bili dolgoletni člani naše podružnice, ter zvesti svojemu prepričanju do groba. Z njimi je izgubila podružnica vrle sobojevnike. Bodi jim ohranjen trajen in časten spomin!
Nato je sodrug Rok Pogačnik poročal o blagajniškem stanju podružnice za
1.	1914. Dohodki: 4700 prispevkov po 66 vin. 3102 K; 105 prispevkov po* 50 vin. 52 K 50 vin.; 2660 prispevkov: po 76 vin. 2021 K 60 vin.; 37 prispevkov po 60 vin. 22 K 20 vin.; 65 pristopnin po 50 vin. 32 K 50 vin. Skupaj 5230 K 80 vin. Izdatki: Brezposelna podpora 1743 K 36 vin.; potna podpora 211 K 80 vin.; izredna podpora 34 K; zadržalna podpora 10 K; bolniška podpora 1862 K 20 vin.; pogrebna podpora 40 K. Časopis 612 K; inkaso 75 K 2 vin.; skupini 449 K 64 vin. Skupaj 5038 kron 2 vin. Na zvezo se je odposlalo 192 K 78 vin. Lokalna blagajna je imela doli o d k o v: Saldo od 1. 1913. 96 K 69 vin.; prispevek zveze 449 K 64 vin.; popust pri listu 88 K 90 vin.; plačan dolg 9 K 40 vin.;
knjižnične globe 6 K 50 vin.; nabiralna pola 6 K 50 vin.; razno 1 K 90 vin. Terjatve 205 K 85 vin., skupaj 865 K 38 vin. Izdatki: Izredna podpora 105 K 40 v.; agitacija in tiskovine 40 K 40 vin.; delegacije 41 K 60 vin.; upravni izdatki 65 K 14 vin.; stanarina 189 K; mladinski organizaciji 35 K; strokovni komisiji 75 K 29 vin.; božična podpora vojaškim vpokli-cancem 33 K; neplačani prispevki 74 K 60 vin.; nabava knjig za knjižnico 27 K; razne terjatve 205 K 85 vin. Skupaj 892 K 28 vin. Lokalna bagajna ima torej koncem leta 1914 deficita 26 K 90 vin. Obrambnega sklada se je nabralo 783 K 42 vin.
Računsko poročilo se je vzelo brez debate na znanje.
V	imenu nadzorstva je poročal sodr. Bučan, da je nadzorstvo pregledalo vsak mesec vse knjige in belege ter našlo vse v redu.
Nato podeli predsednik besedo sodr. Zoretu, ki je v kratkih besedah omenil delovanje podružnice odkar je včlanjena, pri tavanje podružnice, odkar je članica zveze, t. j. za dobo desetih let. Izvajal je sledeče:
Od tedaj, ko se je krajevno društvo preosnovalo v podružnico zveze, se je začela za mizarje takorekoč nova doba. Prejšnje lokalno društvo je imelo le nekak podporni značaj, dočim je sedanja podružnica postala pod okriljem zveze bojna organizacija. Uspehi niso izostali. Delovne razmere so se mnogo izboljšale, prav tako plače, — dasi je še marsikaj ostalo, kar bomo moralii doseči vbodoče. Finančna stran naše organizacije je naravnost razveseljiva. Iz skromnega po-krajcarskega začetka smo prešli v dobo', v kateri smo jeli računati s tisočaki pri blagajni. A govore naj številke: Od one dobe, odkar smo včlanjeni pri zvezi, so člani vplačali 186.722 prispevkov v skupnem znesku 61.038 K 26 vin. 1087 pristopnin in 13 duplikatov v skupnem: znesku 436 K 65 vin. Skupaj torej 61.474 K 91 vin. Da imajo mizarji v svoji organizaciji res dobro zavarovalnico, nam kažejo vsote podpor, ki so jih v tej dobi prejeli od nje.
Izplačalo je društvo: bolniške podpore	15742	K 35	vin.
brezposelne podpore	9373	K 10	vin.
potne podpore	2827	K	26	vin.
pogrebne podpore	480	K	—	vin.
preselilne podpore	205	K	98	vin.
podporo rezervistom	120	K	—	vin.
izredne podpore	190	K	—	vin.
pravovarstvo	397	K	08	vin.
podpore preganjanim	693	K 16	vin.
za delegacije	206	K	—	vin.
zadržalno podporo	60	K	—	vin.
za inventar	79	K	26	vin.
za izobrazbo (lok. izdatki) 75	K —	vin.
za agitacijo1	343	Iv	70	vin.
inkaso	955	K	66	vin.
skupini	6080	K	61	vin.
časopis	8085	K	10	vin.
stavke	8239	K	50	vin.
razno	3	K	60	vin.
skupaj torej	54.121	K	36	vin.
na zvezo se odposlalo	7353	K 55	vin.
Lokalnega obrambnega	sklada	se je	na-
bralo v tem času 7600 K 38 vin., izdalo se ga pa je 1596 K 72 vin., ostanek je naložen deloma v Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev, deloma v Mestni hranilnici. Mezdni boji so bili naslednji: 1. 1907. je bila prva splošna stavka*. Stavkalo je v enajstih delavnicah 246 mizarjev in strojnih delavcev za skrajšanje delovnega časa in določitev minimalne plače. L. 1908. je stavkata v eni delavnici 23 mizarjev. L. 1910. je bila zopet splošna stavka. V 14 delavnicah je stavkata 239 mizarjev in strojnih delavcev za skrajšanje delovnega časa in zvišanje plače. V 1. 1913. je stopita v eni delavnici devet mizarjev v obram-
bno stavkov ker je podjetnik kršil pogodbo. Vse stavke, razen one v 1. 1908., so končale s popolnim uspehom, ter so stale zvezo in podružnico 9676 K 22 vin. Ne da bi se ozirali na drugo delovanje podružnice, nam že navedeno zadostuje za dokaz, da je podružnica v teku desetih let naredila mnogo za svoje člane. Da se ni moglo storiti vse, kar so člani želeli, je pač utemeljeno v tem, da so razmere časih močnejše kakor pa volja in moč organizacije. Delovanje naše organizacije zadnjih deset let in izkušnje, ki smo jih v tem času pridobili, nam jasno kažejo, da se nahajamo na pravi poti. Če bomo z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo tudi vnaprej skrbeli za moč naše organizacije, potem smemo pričakovati, čim se urede sedanje viharne razmere, bolljših časov.
Poročilo so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje.
V	novi odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Brvar Jakob, Babšek Franc, Bradeško Andrej, Golar Jakob, Gašpari Anton, Hlebš Franc, Kavčič Tomaž, Le-nasi Franc, Pogačnik Rok, Peterlin Valentin, Trampuš Jakob, Zore Viktor. Kot namestniki pa: Bradač Anton, Boštnar Franc, Lotrič Anton, Rozman Matevž. V nadzorstvo: Nagode Anton, Križnar Fran, Petrovčič Viktor, Lotrič Ivan. Za knjižničarja je bil izvoljen sodrug Petrovčič Viktor.
K zadnji točki je poročal še sodrug Babšek glede delovne pogodbe, nakar se je sklenita, da naj novi odbor sklepa o tem vprašanju, kakor se mu bo zdelo' primerno.
Ker se nit nihče več oglasil k besedi, je predsednik sodr. Babšek zaključil lepo uspeta zborovanje.
Poročilo o zgradbi novih prostorov okrajne bolniške blagajne v Gorici.
Prejšnji prostori, kjer so se nahajali uradi in ambulance okrajne bolniške blagajne, vsled razvoja blagajne in pa tudi iz zdravstvenih ozirov niti za člane niti za uradnike in zdravnike niso že od zdavnaj več odgovarjali zahtevam zavoda, ki mu mora biti zdrava razsodnost in moderno naziranje. Načelstvo blagajne, sestavljeno! iz šestih čllanov, voljenih od delavske stranke in treh članov voljenih od slovenskih delodajalcev, je uvidelo potrebo novih prostorov ter je leta 1913 soglasno sklenita, zgraditi lastno hišo, v kateri se namestijo novi uradni prostori in ambulance, tako, da bo primerno ne samo sedanjim zahtevam, marveč tudi poznejšim, ko stopi v veljavo projektirani novi zakon zavarovanja za bolezen. V ta namen so se preračuni!! stroški na 150.000 kron. Potrosita se je:
1. Nakup zemljišča 14.356 K 97 vin., ograjni zid 1219 K 5 vin., skupaj 15.576 K 2 vin.;
2. Stroški za nakup zemljišča: posredovanje 155 K, stroški pravnika 89 K 64 vin., takse 729 K, pristojbina zemljemercu 447 K 60 vin., skupaj 1421 K 24 vin.;
3. Stroški zgradbe: Stavbenemu podjetniku 112.430 K 69 vin., sestava načrtov in ponatisk, nadzorovanje in likvidacija arhitektu 5161 K, napitnina delavcem 283 K 17 vin., skupaj 117.874 K 86 vin.;
4. Inštalacije: Napeljava plina 150 K 65 vin., napeljava' električnega toka 116 K 30 vin., napeljava vode 83 K 56 vin., notranja napeljava električne in plinove razsvetljave, vode in notranjih telefonskih zvez 3483 K 65 vin, nameščen je in vpeljava centralne kurjave 6799 K 50 vin., skupaj 10.633 K 66 vin.;
5.	Razni stroški: 2314 K 1 vin.
Skupni potrošek znaša tedaj 147.819 kron 79 vin., h kateremu je še prišteti strošek za ograjno obzidje, katerega načrt je že dovršen, tako, da bo dosegel ce-loskupni potrošek prvotno proračunjeno vsoto 150.000 K. Omenjamo še, da je zazidana] le polovica kupljenega zemljišča, ter je druga polovica na razpolago za zgradbo še enega poslopja, kadar se bo zdelal blagajni ugodna prilika za to.
Od zneska 150.000 K (strošek stavbe) več nego 70.000 K (med katerimi pa ni všteti približna vsota 7000 K, izdana za opravo in porastek inventarja), se je vzelo od doseženih prebitkov v letih 1910 do 1914; ostalih 80.000 K, vzetih na posodo, je kritih z vsoto 78.000 K, ki so jo prejšnje uprave naložite v vrednostnih papirjih avstrijske rente po 4%, katerih vsled neugodnih razmer ni bilo mogoče realizirati.
Iz okrajne bolniške blagajne v Gorici
10.	marca 1915.
Voditelj: G. Tu n t ar.
Svetovna volna.
Z južnega bojišča tudi ta teden ni bilo poročil Edino o novi koncentraciji srbske armade so poročali listi in da so avstrijski aeroplani rekognoscirati Lovčen v Črni gori.
Vse drugače je pa na severnem bojišču. V Karpatih se vrše neprestano večji in manjši boji. Rusi se boje gališke nižine, zaraditega neprestano napadajo, dai bi obdržali oziroma zasedli razne postojanke v Karpatih. Zlasti so skušali) v srednjih im gozdnih Karpatih ustaviti avstrijsko ofenzivo. Občutno so bili Rusi poraženi severno od prelaza Ušok. V izhodni Galiciji in Bukovini kopni sneg, zaraditega so operacije silno težavne. Veliki boji so se vršili ob Dnjestru, ki so se pa vsled vremena spremenili v artiljerijske boje.
Nemci udirajo proti Lomzu, forsirajo pot proti Varšavi, in sicer ob desnem bregu Visle. Odločitve je pričakovati na severnem bojišču najbrže v Galiciji, zakaj Rusi koncentrirajo tam izredno mnogo, vojaštva.
V	teh dolgotrajnih bojih, ljutih do skrajnosti se v veliki meri odigrava zgodovina te vojne.
4»'
S	francoskega bojišča prihajajo poročila le o posameznih spopadih v Vogezih, Argonskem lesu in na Flanderskem. Lju-tejši boji so bili pri Niuportu. Nemci bi radi razstrelili zatvornice na Flander-skem, da bi osušili poplavljeno ozemlje. *
Pomorska blokada gre svojo pot,
«	;	i
Boj za Dardanellle še ni imel posebnih uspehov, dasi traja že skoraj mesec dni. Tripelententa je mislila, da pridobi nevtralce ter bi bila v tem slučaju izkrcala večjo vojsko na Turškem. Francija in Anglija sta nameravali izkrcati 150.000 mož na polotoku Galipoli ob Dardanelah, Rusija pa v Črnem morju zahodno od Bo-spora 200.000 mož. Taka armada bi bila lahko podpirala Srbijo proti Avstriji in obenem, zasedlai Carigrad in tamošnji ožini. Kakor pa sedaj kaže, se ta načrt ne izvede, če ne spremene nevtralci svojega stališča ugodno za tripelemtento, ki se hoče polastiti ključa do Orienta.
Domači pregled.
Seja predsedstva poslanske zbornice avstrijske je bila včeraj dopoldne.
Ukaz c. kr. deželne vlade za Kranjsko glede Omejitve prodaje mlinskih izdelkov in kruha. Kranjska deželna vlada odreja z ukazom z dne 16. marca 1915, št. 5828, da osebe, ki obrtniško za plačilo oddajajo mlinske izdelke in kruh tretjim osebam, ne smejo svojim odjemalcem v okraju političnega oblastva I. stopnje v enem tednu skupaj prodati več kakor k večjemu tri osininke tiste množine, ki so jo prodali v času od 1. do 15. februarja 1915. Kdor potrebuje več, mora imeti posebno dovoljenje politične oblasti I. instance. Prodajalci so dolžni spisovati posebne knjige, iz katerih je razviden obseg zaloge moke in kruha začetkom tedna, prirastek tekom tedna, dobavni vir, množina koncem tedna in način pOrabe mlinskih izdelkov. Prestopki se kaznujejo.
Sestanek deželnih glavarjev v Gorici. Dne 13. t. m. so se sešli deželni glavarji goriški, štajerski, kranjski, istrski, koroški in predarlski, ki so se na sestanku posvetovali v glavnem glede aprovi-zacije in glede zaseženja žitnih zalog. Izvolila, se je na sestanku tugi deputacija sestoječa iz glavarjev Štajerske, Kranjske in Goriške, ki pove svoje želje in sklepe na Dunaju.
Krušne znamke, ki bodo nakazovale za osebo 200 gramov moke na dan, se baje uvedo v Avstriji dne 4. aprila. V Nemčiji imajo uvedene enake znamke že domala dva mesecai Z uvedbo teh znamk se uvede šele stroga kontrola glede porabe žitnih in močnih zalog.
Poštne nakaznice v Italijo in Nemčijo ustavljene. Promet s pošt. nakaznicami za Nemčijo in Italijo se s 14. marcem 1915 ustavi. Samo erarni poštni uradi bodo od 15. marca naprej sprejemali poštne nakaznice za vojne jetnike, internirane in, konfinirane osebe.
Za kozami je obolelo1 v tostranski državni polovici od 7. pa do 13. t..m. na Dunaju 73 oseb. Od početka vojne je obolelo za kozami na Dunaju 1041 oseb; od teh jih je umrlo 229. Po drugih avstrijskih krajih je pa bilo od 7. doi 13. t. m. naznat-njenih 81 obolenj za kozami.
Pegasti legar je jako nevarna kužna bolezen, ni pa absolutno smrtno nevarna, kakor je razširjeno mnenje med občinstvom. Na Koroškem na primer je obolelo od 7. do 13. t. m. 15 oseb v taboru beguncev pri Wolfsbergu. Od teh je umrl
1	bolnik, 14 jih je pa ozdravilo.
Katastrofa v delavčevi rodbini. Dne 15. t. m. je šla žena delavca Habiča na Selu pri Ljubljani k peku po kruh. Doma je pustila tri otročiče same. Oče je v Ljubljani pri vojakih. Ko se je mati mudila pri peku, so otroci doma na skrinji zakurili. Hitro se je po sobi razširil dim in ko se je mati vrnila, je našla tri otroke nezavestne. Dečka sta bila mrtva, deklica Albina je pa še živela. Deklico so prepevali v deželno bolnico. Rešilo jo je to, da je imela mifterijo in! ni mogla dima v takil množini vdihavati.
Umrl je Ferdinand Burg, prejšnji avstrijski nadvojvoda in brat prestolona;-slednika Ferdinanda, ki je bil umorjen v Sarajevu. Burg je bil star šele 45 let in je umrl za revmatizmom.
Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 14. t. m. se je vršil redni občni zbor okrajne bolniške blagajne v Zagorju ob Savi. Iz poročila posnemamo naslednje:	Med le-
tom je vstopilo! 1754 članov, izstopilo 2066 članov. Delodajalcev se je priglasilo med letom 67, odglasilo 108. Članov je obolelo
med letom 652, ozdravilo 660. Vseh bolniških dnevov je bilo 10.314. Blagajniško stanje je bilo naslednje: Prispevki 32.432 kron 31 vin., razne globe 595 K, drugi razni dohodki 1045 K 23 vin.; obresti kapitala 335 K 84 vin., rezervni sklad iz leta 1913. 11.533 K 47 vin., skupaj torej dohodkov 45.941 K 85 vin. Izdatkov: Zai bo'l-niščino 13.051 K 7 vin., zdravniški honorarji 7063 K 94 vin., zdravila 3634 K 64 v., bolnice 2019 K 5 vin., pogrebšeine 396 K; upravni stroški 2342 K 33 vin., tiskovine, inserati, svečava in kurjava 1289 K 5 vin. Rezervni sklad 16.145 K 77 vin., skupaj 45.941 K 85 vin. Iz aktiv in pasi v posnemamo sledeče točke: Aktiva: Gotovina v blagajni 793 K 21 vin. V poštni hranilnici 3816 K 35 vin., v okrajni hranilnici v Litiji 10.282 K 36 vin., vrednost inventarja! 80 K, zaostali prispevki 2346 K 82 vin., druge terjatve 411 K 70 vin., skupaj aktiva 17.730 K 44 vin. Pasiva: Neplačani honorar zdravnikom 942 K 30 vin., dolg v lekarnah 472 K 37 vin., v bolnicah 170 K. Rezervni sklad (imetje) 16.145 K 77 vin., skupaj torej pasiva 17.730 K 44 vin. Imetje, oziroma rezervni sklad se je v letu 1914 povišal za 4612 K 30 vin. Občni zbor je vzel poročilo kakor tudi računski zaključek na znanje ter podelit predstojni-štvu odvezo.
Sodrugi v Nabrežini! Krajna skupina železničarjev naznanja, da izgubimo so-druga Dom. Kleidernika, sedanjega podpredsednika, ker je prestavljen iz Nabrežine v Dunajsko Novo mesto, dolžnost naša je, da mu pokažemo svojo vdanost in spoštovanje, ker je bil zmerom dober sodrug, ki je deloval v prid sodrugom in krajni skupini, V ta namen vabimo vse sodruge 28. marca zvečer ob pol 8. k družinskemu večeru pri gosp. Rusbachu. Pokažite sodrugi, da ste ga spoštovali'/ ter pridite vsi, ki ste ta večer prosti, k temu poslovilnemu večeru.
Nabrežina. Prvi izkaz podpornega sklada v Nabrežini. Dohodkov je bilo 36 kron, ki so se takoj razdelile šestim ženam tistih železničarjev v Nabrežini, ki so njih možje pri vojakih, in sicer vsaki po 6 kron. Odbor prosi, da bi se železničarji vsi poprijeli tega dobrodelnega društva. Nadejamo se, da ne bo nikogar v Nabrežini, ki bi se branil plačati na mesec 50 v., zaraditega prosimo za agitacijo v, ta namen.
Računski zaključek avstr, alpinske montanske družbe zai leto 1914 izkazuje čistega dobička 8,810.317 kron. Občnemu zboru nameravajo predlagati, naj se izplača 11% dividenda; 22 K na akcijo.
Premog se podraži. Premogovniki v Nemčiji so že sklenili, da podraže s 1. aprilom premog. Tudi avstrijska zveza je že sklepala o povišanju cen za premog, toda doslej še ni dobila za podraženje vladnega potrdila.
Mrzli zrak pride pri dihanju najprvo v žrelo in vrat. Ni torej čudež, da se zlasti vratne bolezni tako gosto pojavljajo. Opazi se jih vsled nagona do kašlja, hripavosti, praskanja v vratu, zaslinjenja in težavah pri požiranju. Al.il mi imamo k sreči vedno Fellerjev izborni antikataralični zeliščni esenc-fluid z znamko »Elsa-fluid« v hiši in zamoremo torej to bolest kmalu odpraviti. Kdor od naših čitateljev tega sredstva nima, naj takoj naroči 1 tucat franko za 6 K od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsin trg št. 334 (Hrvaško).
Kinematograf »Ideal«. V petek, dne 19. marca: Specialni večer. 1. Živio kralj! (Senzacjjska drama v 3 dejanjih.) 2. Mi-Iijardar za en dan. (Sijajna nordiška veseloigra v 3 dejanjih s Karlom Alistrupom, najboljšim in najpriljubljenejšim filmskim humoristom.) — Monstre-spored1 od sobote 20. do ponedeljka 22.: 1. Značaj. Igro-
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. DODaaaaaaaaaaDD DaaDaDaaaaaaoaaDnDaaDaaaaDDaDaaaDaDa
s Za spomladansko sezono =
v prlporoCa tvrdka	v
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek za gospode in deike
ter mlJne novosti
===== v konfekciji za dame in deklice. ===
Ceniki zastonj in franko.
□naaaanaanoDDan anaaananDonnaaDaaaiiaDacmaaaaaociaoniianaaaaonnEinnDoa
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg štev. 10.
Specijalna trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kutine, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nopice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena i. t. d.
Odeje iz velblodje dlake. Tetra perilo. Spalne vreše.
PlaSfl In predpasniki za strežnice Rdečega križa. Volna za pletenje.
kaz v 3 dejanjih. V glavni vlogi Valdemar Psytander. 2. Nagajivka. Krasna veseloigra v 3 dejanjih z najpopularnejšo pred-staviteljico Dorrit Weixler. —■ 10 vinarjev povišanja cene. — Od torka do četrtka 25. t. m.:: 1. Hemdenberg. (Naravni posnetek.) 2. Kino vojni obzornik. (Kinematografsko poročilo z bojišča.)
3.	Otrpla ljubezen. (Odlična učinkovita drama v 3 dejanjih.) 4. Mobilizacija v kuhinji. (Sijajna vojaška humoreska v 2 dejanjih.)
Svetovni pregled.
Nemška mala križarka Dresden potopljena. Križarko Dresden so zalotile tri angleške pomožne križarke pri otoku Juan Fernandez. Na ladji Dresden se je po kratkem boju vnela shramba za strelivo ter je zaradi tega nastal na njej požar. Križarka Dresden nam je že znana iz pomorske bitke pri Falklandskih otokih, ki se je vršila dne 8. decembra. Dresden je tedaj ušla ter se skrivala skoro štiri mesece po Tihem oceanu pred sovražnimi ludijami.
Enajst vojnih ladij poškodovanih pred Dardanelami. Turška poročila pravijo, da je bilo v zadnjih bojih enajst angleško-francoskih velikih bojnih ladij resno poškodovanih.
Senzačna aretacija v Petrogradu. »Berliner Zeitung am Tage« poroča iz Kodanjai, da so v Petrogradu aretirali bivšega žandarmerijskega obersta Mesoje-dova. Hišna preiskava je trajala pri njem dvajset ur. Cele vozove dokumentov so prepeljali na policijo. Za njim so zaprli še šestintrideset oseb. Gre najbrže za obsežno' zasnovano politiško zaroto. Rusko časopisje je sprva pisalo jako obširna poročila o zadevi, a sedaj ne omenja dogodka z nobeno besedičo več. Mora molčati!
Grof Witte umrl. Wiitte je bil rojen na Kavkazu leta 1849. Najprej je bil železniški uradnik. Leta 1892. je postal minister za promet, leta 1893. za finance. Za ministrskega predsednika ga je imenoval car leta 1903. Witte je sklenil tudi) razmeroma ugoden mir za Rusijo po rusko-japon-ski vojni. Witte je bil strog predsednik vlade. Umrl je nagloma. Iz poročil nam je znano, da je bil pristaš mirovne stranke na Ruskem ter je imel močno stranko ob svoji strani. Poročila sumijo, da tiči za to smrtjo politiški umor. Zakaj kakor je Jau-res padel kot nasprotnik vojne, kakor so hoteli umoriti Casementa, tako utegne biti tudii Witte žrtev vojne strasti, zlasti, ker je Rusija domovina politiških umorov.
126 angleških trgovskih ladij uničenih. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je od začetka vojne do 1. marca uničenih 126 angleških trgovskih ladij, ki so skupno obsegale 437.879 ton. 57 ladij je žrtev nemških bojnih ladij, 16 so jih potopili podmorski čolni, 11 pa pomožne križarke, 9 jih je zadelo na mine, 1 se je pa razbila. Pri ostalih ni navedeno, na kak način so bile uničene. Razentega je bilo uničenih še 47 ribiških parnikov, tako da znaša vsa izguba 171 ladij.	<»
Noči brez spanja.
Najslastnejše krepčilo, ki je človeku usojeno, je spanje. Kakor prerojeni, ojačeni in dela veseli se zbudimo po zdravem spanju, in kako trudni, nejevoljni in onemogli se dvignemo po prečuti noči z ležišča. Noči brez spanja imamo večkrat zaradi valovanja krvi, nervoznosti, pre-napora itd. ali pa vsled revmatičnih, pro-tinskih, neuralgičnih bolečin, glavobola in bolečin v vratu in v vseh teh slučajih je svetovati, da si s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsafluid«
Nemci od treh strani prodirajo proti Varšavi. »Aftenposten« poroča iz Petrograda, da Nemci v treh frontah prodirajo-proti Varšavi in sicer od severa na črti Osovjec-Lurza, dalje iz okolice Plonska in Prasznysza. Pri Bodsanovu so v teku hudi boji. Tudi iz Uga se vidi, da je neposredni cilj Nemcev Varšava. Osovjec je pa tako močno utrjen, da se Rusi ne boje za to trdnjavo, vendar se pa sedaj že vrše silni boji za trdnjavo Russki, ki spada k trdnjavskemu pasu Osovjeca.
Pisatelj Maksim Gorki ni v ruski vojski, kakor so pisali listi, marveč biva na Finskem.
V	Mehiki je vstaja.
odstranimo vzrok pomanjkanja spanja. Iz lastne izkušnje ga lahko najtopleje priporočamo, ker pomirja, osvežuje, jači živce, odstrani glavobol in migreno, nam daje mirno, enakomerno spanje in se je tudi v mnogih drugih slučajih izkazal kot dragoceno domače zdravilo.
To izhaja najbolje iz izvidov zdravnikov, od katerih med drugimi piše gospod dr. M. David, mestni zdravnik v Sienomi pri Jaroslavu, da najtopleje priporoča Fellerjev fluid z znamko »Elsa fluid«. Gospod dr. Neugebauer na Dunaju VIII., Laudongasse 42, piše, da je 331et-nemu na podpnenju odvodnic trpečemu
možu priporočil Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid« in da je ta pacientu dobro služil.
Svojim bralcem lahko samo priporočamo, da imajo to poživljajoče sredstvo vedno v zalogi, kar je prav lahko, ker stane 12 steklenic samo 6 kron franko.
Obenem naročimo lahko tudi preizkušene, milo odvajalne, kri čistilne rabar-barske kroglice z znamko »Elsa kroglice«,
6	škatlic za 4 krone 40 vin. franko in sicer oboje samo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elšatrg št. 334 (Hrvaško).
-----------gllir.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: TurjaSki trg Stev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.		Stanovanje
Dr. Kopnina Peter splošno zdravljenje	>/211 —>/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11—12	2—3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Rock Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. R. Ipavic	10.-12. dop.		Mestni trg.
[Dr. Kraigher Alojzi1	1.—3. pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Vabilo
na
občni zbor
Stavbene injostilnle zadruge »Delavski dom“ v Trbovljah
registrom« zadruge z omejen zavezo ki sa bo vriil v nedeljo 28. marca ob 3. pop. v prostorih ,,Delavskega doma“.
Dnevni red:
I. Čitanje zapisnika.
II. Računsko poročilo.
III. Poročilo nadzorstva.
IV. Sklepanje o prebitku.
V. Volitev enega člana v predstojnistvo.
VI. Volitev treh članov v nadzorstvo in enega namestnika.
VII. Razni predlogi.
Trbovlje, dne 9. marca 1915.
I. Sitter,
načelnik.
Ulil MtaH ta M i.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, 2upan-stva In urade. Najmodernejše plakate in vabila za .-. shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.-. šur, muzikalij itd. .’.
Stereotipila. Litografija.
f------------------------  4^
Svarilo
mr
Koder se
■ emm*°
prodajajo ponaredbe, naročite pristni
naravnost od izdelovalnice. pod naslovom: Rastlinska destilacija
..FLORIAN**
v Ljubljani.
  ---------------------
Postavno varovano.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na [Bregu št. 20
-------- (Cojzova	hiša).	-------
Varstvena znamka.
Cene	za moške K 14'—, 17'—,	20'—.
„	„	ženske	„ 12'—, 15'—,	18'—.
„	„	dečke	36/39 „ 10'—, 12'—.
*	„	otroke št. 22-25 26-28 29-31	32-35
K 5.—, 6'—, 7'—,	8'—.
: Garantirana kakovost. :
Cenejše vrste od K 1-50 naprej.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v ,,DELAVCU".
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje;.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wlsinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v'pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jax in sinf Ljubljana
■■ Dunajska cesta štev. 17	 =
priporoča svojo bogato zalogo
šivalni strojev
in stroje za pletenji!
(ffihnaiihinen)
, za rodhino in obrt.
Vozna kolesa. Moi Sli Mit.
Ceniki se dobe zastonj in franko. §
□
I□□□□DDaDDDODDDDnDDDDODnDDDDIlODDDDDDDDDnaaOODODDDDDODDDDDDDaDDDD