Z e n s k I s v e t Mati — vzgojiteljica. Najiežje materino delo je vzgoja otrok. Ta »iahteva od matere poaebnih aposobnosti, izvanredne bistrovidnoati, vztrajnosti in pred vsem volje in ljubezni. Ni dovolj, da skrbi mati za zdravje in telesno življenje avojega otroka. še veliko večjo pažnjo mora polagati na razvoj otrokove notranjosti, na vzgojo uma, srca in volje. Nadarjenoat otrok je kaj različna. Nekateri otroci so obdarjeni z izredno bistroumnostjo, dočim opazimo pri nekaterih nekako umako topost, vmes pa so še povprečno umako nadarjeni, Pri razvijanju otrokovih umakih zmožnpsti je mati prva, ki lahko odločilno poaeže v ta razvoj. Ona mora pričeti z navajanjem na samoatojno mišljenje. To bo koristilo Otroku že v 6oli, kjer umako razviti učenci sledijo poulcft z veliko vcčjo lahkoto. ~e večje važnoati pa je umska vzgoja za poznejše življenje. Saj vemo, kako težko je d-.n— omahljivim, nesamoatojnim ljudem, ki ae v življenju nikakor ne morejo znajti, ki niao apoaobni napraviti odločnega koraka. Danes odločuje oater, jaaen um. Taki ljudje lahko kaj dosežejo, ker ao zmožni, 8 samostojnim, odločnim nastopom in bistrim duhom poiakati si pri.nc-no mesto v današnji človeški družbi. Vsak dan in ob vsaki priliki lahko najde mati možnoat, da se poaveti temu važnemu delu. Kolika je pač njena krivda, če v tem oziru zanemarja otroka in mu poaveča premalo čaaa! Saj ni treba zato posebnih ur, ker lahko vrši to vzgo.i'. mimogrede. pb malenkostih, ki vzbujajo otrokovo pozornost. Vaak otrok je radoveden. Mati se čeato nai-eliča njegovega večnega izpraSevanja: Kaj je to? Zakaj? Kako to? itd. itd. Nekaj časa mu fie odgovarja, potem pa ga odpravi. A pravilno to ni! Nikdar ne bi amela biti mati nevoljna radi detetovih vprašanj. Potrpežljivo mu mora odgovarjati, a ne površno, nevoljno ter si morda pomagati še tu in tam z lažjo. Njeni odgovori naj bodo pametni, stvarni ter primerni stopnji otrokovega razurnevanja. Cim bolj je razvit otrokov duh, tem biatrejša vprašanja etavi; kolikor razumnejša je mati, tem resneje in pametneje mu odgovarja. A tudi sama mora opomniti otroka na te ali one pojave in vzroke, katerih on ni zapazil. Uganke, zanimive poveati in zgodbice, računanje na pamet — pri vsem tem mora otrokov um bistro delovati in tega se lahko posluži mati ob vsaki priliki. Zelo napačno je ravnanje nekaterih staršev, ki otrokom izvršujejo domače naloge ali dopufičajo to starejšim bratom in seatram. S tcm savajajo otroka v lenobo, v nesamoatojnost in brezskrbncst. Prav pa je, da se za njegovo šolBko delo zanimajo in mu tudi pomagajo, Ce je to potrebno. Samostojno delo, samostojno mišljenje otrofcovo — to naj bo staršem pri vzgoji otrokovege duha vedno pred očmi Shranjevanje jajc. Jajca uporabljamo vaak dan skozi vse leto, a ker nam kokoši ne nesejo vae leto, moramo gledati, da apravimo jajca tedaj, ko jih je dovolj, to je v maju, avgustu ali septembru. V maju kokoai zelo neaejo in so jajca tcdaj poceni. V avgustu in aeptembru pa so jajca najboljšc kakovosti, ker se hianijo kokoši z žitDo luano in so zato za vlaganje najboljša. Pri ahranjevanju jajc moramo predvsem gledati na snažnost. Neanažna jajca se namreč kaj hitro izpridijo, zlaati že, <5e jih pustimo na zraku. Moramo jih umiti in zbrisati ter jih ahraniti v suh peaek, v otrobe, pepe), žaganje, zrnje in ppdobno. V jajcu so namreč glivice, vsled katerih se jajca pokvarijo. Poleg teh pa prihajajo skozi luknjiCaato lupino še druge iz znnanjega zraka. Gliv, ki so že preje v jajcu, pač ne moremo pokončati,' lahko pa preprečimo zunanjim dostop v jajce s tem, da jih umaknemo z zraka. Najatarejši način vlaganja jajc je ta, da -ših vložimo v apneno vodo, kateri pridenemo nekoliko soli. Vlagamo tesno drugo ob drugo s špičastim koncem navzdol. Predolgo pa ni dobro puatiti jajc v apnu, ker se navzamejo apnenega duha in se tudi lupine toliko zmehčajo, da se rade stra Jajca polijejo tudi a tako.zvanim vodotopnim steklom. 10 litrov vode zmesamo z I litroifi Ł«2 tekočine ter shranimo v tem lahko do 200 jajc. Tudi v garantolu konservirajo jajca. Paziti moramo na to, da je posoda. v katero vlagamo, povsem čista ter da ao tudi jajca snažna. Na 1 liter vode vzamemo 1 dkg garantola ter mešamo to tekočino približno 5 minut. Ves garantol ae itak ne atopM. Počasi vlagaj jajca v posodo. V kakžni legi naj bodo vložena, je pač vaeeno. Puatimo jih, kakor se aama poatavijo. Voda pa mora aegati še štiri prste nad nje. Nazadnje jih potresemo še s suhim garantolom. Povrhii položimo pergamentni papir, ki ga tudi potresemo z garantolom ter posodo dobro zavežemo in pokrijemo. Hranimo jo na hladnem jn mirnem prostoru. Vsakokrat moramo dobro pregledati, da vlagamo zdrava jajca. Jajc a počeno lupino ne aniemo shranjevati. Za to uporabljamo tudi samo sveža jajca, ki se nam dalje časa in lepšc ohranijo. Kako odpravimo stenice? Stenice spadajo med najneznosnejši mrčes. Pojavijo se kaj radc zlasti v starih prostorih. Ne izognejo se pa seveda niti modernih hotelov in gostiln ter novih hiš. Iztrebiti jih je sicer težko, a z vztrajnoatjo se jih končno lc iznebimo. S tem delom moramo začeti takoj. Ko se začne vroCina, je to d- ."-> mnogo težje, ker se atenice že razplodijo. Pripravimo si karbolno kislino ali naftalin, ki ga razmešamo v petroleju. Pravijo, da je galun, raztopljen v vroCi vodi, tudi uapešno aredstvo za uničevanje atenic. Imeti moramo tudi droben čopič ali kurje pero, s katerim lahko poaežemo v vse razpoke. Poatelje moranio najprej čisto razataviti. Nato žimnice natančno akrtačimo in dobro pregledamo vae šivc in gube. Iz slamnjač pa strescmo ličkovino ter jili operemo in napolnimo s evežo. Stenice in ličinke, ki ao kakor droben prah, uničimo in nato namažemo mesto, kjer so bile, z mažo. Vsako desko in vse železje dpbro pregledamo. Razpoke, grče, luknjice pa vse I dobro namažemo. Prav ničesar ne smemo pregledati, kajti a površnostjo se te nadloge ne bomo iznebili. Seveda moramo to delo opraviti pri dnevni svetlobi, aaj ae še tedaj lahko kaj prezre. Kuhinja. Pomarančni liker. Lupinice od 4 pomaraViiJ namovi v pol litru finega vinskega špirita, ki mu primešaj eno osminko litra vode. Dodaš tudi lahko polovico vanilijevega stroka. Pustl 2 do 3 dni na solncu in večkrat premešaj. —• Skuhaj 65 dkg *sladkorja in 35 dkg vode, poberi pene, prideni 3 dišeče klinčke, nekaj ingvera in muškatovega cveta. Ko vse to nekaj časa stoji, precedi in dodaj odcejeni Spirit. Steklenicc dobro zamaši in shrani nekaj mesecev. — Prav tako lahko napraviš tudi limonin liker. Ocvrta krompirjeva kolesca. Pretlači 5 aku-1 hanih, olupljenih krompirjev. Prideni 3 žlice moke in malo soli. Udelaj teato prav dobro, da poatane gladko in se da valjati. Zgneti in pokrij ga. Tako naj počiva Cetrt ure. Potem ga razvaljaj na dobro potreseni deaki. Izrežl male okrogle listke in jih ocvri v razbeljeni masti. Rižot. Razbeli 2 žlicl maati. Prideni 1 veliko, naatrgano čebulo in jo praži par trenutkov. Prideni četrt kg riža, fci ga mešaj 5 minjt nad močnim ognjem, dokler se ne napije maati. Potem prilij 1 liter juhc. Prav malo osoli, popopraj in zavri. Nato odmakni od odprtega ognja, da se ne priamodi. Kuhaj ga, dokler ni mehak, a oatati mora še cel. Mešati ga ni treba, le z vilicami ga razrahliai. čc ie treba.